logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ZVD

Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana

T: 01/585 51 00 · F: 01/585 51 01

W: www.zvd.si, · E: info@zvd.si

Center za

strokovne

naloge varnosti

LABORATORIJ ZA DVIGALA

Ugotavljanje skladnosti in kontrole dvigal (liftov) v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 97/03): Prvi in periodični pregledi delovne opreme - dvižnih naprav (tovorna dvigala, mala tovorna dvigala, dvigala za prevoz invalidov, tekoče stopnice in trakovi, dvižne mize...).

LABORATORIJ ZA TLAČNO OPREMO

•   pregledi in preskusi tlačnih sistemov,

•   testiranje, saniranje in izdaja ustreznih poročil za zaporne, regulacijske in varnostne ventile za različne medije.

LABORATORIJ ZA STROJE IN OSEBNO VAROVALNO OPREMO

•   pregledi in preskusi delovne opreme,

•   priprava tehnične mape - dokumentacije za izjavo o skladnosti strojev in naprav, transportnih sistemov ter mehanizacije.

LABORATORIJ ZA POŽARNO VARNOST IN EKSPLOZIJSKO ZAŠČITO

Izdelava:

•   požarnih redov • požarnih načrtov • ocen požarne ogroženosti • elaboratov eksplozijske ogroženosti • požarne študije • pregledi sistemov aktivne požarne zaščite • pregledi in vzdrževanje gasilnikov • preskušanje hidrant nih omrežij.

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN PUBLICISTIKA

•   usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom • izobraževanje (seminarji, delavnice) • strokovna usposabljanja • izdaja strokovne revije Delo in varnost • izdaja publikacij s predpisi • izdaja praktičnih smernic • prodaja varnostnih znakov,

•   izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije.

STROKOVNE NALOGE VARNOSTI – POGODBENI IN TEHNIČNI PREGLEDI

•   svetovanje o zahtevah za ureditev poslovnih prostorov,

•   komisijski pregledi poslovnih prostorov pred pričetkom obratovanja,

•   sodelovanje v komisijah za tehnične preglede objektov za pridobitev uporabnega dovoljenja (v skladu z zakonom o graditvi objektov),

•   svetovanje, vzpostavitev in spremljanje sistema HACCP (Hazard Analysis of Critical Control Point) pri nadzoru in analizi kontrolnih točk za zagotavljanje neoporečnosti živil,

•   opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu (strokovni delavec) v skladu z določili 19. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu,

•   opravljanje strokovnih nalog varstva pred požarom (v skladu z določili Zakona o varstvu pred požarom),

•   opravljanje strokovno tehničnih pregledov kopališč (v skladu z Zakonom o varstvu pred utopitvami).

Center za

fizikalne

meritve

LABORATORIJ ZA DOZIMETRIJO

•   meritve ravni sevanja v delovnem in življenjskem okolju,

•   pregledi virov ionizirajočih sevanj v medicini, industriji in ostalih panogah,

•   pregledi ionizacijskih javljalnikov požara,

•   priprava programov in izvajanje usposabljanj iz varstva pred ionizirajočimi sevanji,

•   prevoz radioaktivnih snovi,

•   izdelava strokovnih mnenj o obsevanosti delavcev,

•   preračun zaščite prostorov, v katerih se uporabljajo viri sevanja,

•   izdelava ocen varstva izpostavljenih delavcev.

LABORATORIJ ZA MERJENJE SPECIFIČNIH AKTIVNOSTI RADIONUKLIDOV

•   meritve specifičnih aktivnosti radionuklidov - gama sevalcev (v zraku in padavinah, biološkem materialu,zemlji in sedimentih ...),

•   meritve radona in radonovih potomcev, sanacije objektov s povišanimi vsebnostmi radona v delovnem in življenjskem okolju,

•   kontrolne meritve vzorcev hrane (za uvoz in izvoz),

•   meritve in določitev specifičnih aktivnosti radionuklidov Sr-89/90 v živilih, mleku, zemlji, v zraku in padavinah ter J-131 v mleku.

LABORATORIJ ZA FIZIKALNE MERITVE

Meritve delovnega okolja:

•   meritve in analize mikroklimatskih razmer (temperatura, relativna vlažnost, hitrost gibanja zraka, stopnja turbulentnosti, PMV, PPD, WBGT),

•   meritve in analize osvetlitvenih razmer (umetna in dnevna osvetljenost, svetlost, kontrasti),

•   meritve in analize vibracij naprav in instalacij na delovnih mestih ter predlogi sanacij čezmerne obremenitve delavcev z obstoječimi vibracijami,

•   meritve in analize hrupa strojev in instalacij na delovnih mestih ter predlogi sanacij čezmerne obremenitve delavcev z obstoječim hrupom,

•   načrtovanje protihrupnih ukrepov pri novih in rekonstruiranih delovnih prostorih in protihrupne študije,

•   meritve in analize zvočne izolativnosti,

•   svetovanje pri projektiranju in gradnji objektov ter predlogi sanacije v primeru nedoseganja predpisanih zvočnih izolacij,

•   revizije projektnih dokumentacij s področja zvočne izolativnosti,

•   pregledi in kontrolni preskusi zaklonišč za izdajo potrdil o primernosti,

•   preskusi ustreznosti ergonomskih razmer pri delu z zaslonsko opremo.

Meritve v naravnem in življenjskem okolju:

•   meritve, analiza in izdelava poročil o hrupu, ki ga v okolju povzročajo industrija, obrt in promet,

•   strokovne ocene o vplivih na hrup v okolju, protihrupne študije in predlogi sanacije čezmerne obremenitve okolja s hrupom,

•   načrtovanje protihrupnih ukrepov za naravno in življenjsko okolje pri novih in rekonstruiranih objektih,

•   meritve in analize zvočne izolativnosti v bivalnih prostorih,

•   svetovanje in predlogi sanacije neustrezne zvočne izolativnosti predelnih in fasadnih sten ter medetažnih plošč v bivalnih prostorih,

•   meritve in strokovne ocene vplivov na vibracije v okolju,

•   načrtovanje protivibracijskih ukrepov za bivalno okolje,

•    izdelava protivibracijskih študij in predlogov protivibracijske sanacije pri čezmernih obremenitvah okolja z vibracijami.

Nadstandardne dejavnosti na področju hrupa:

•   protihrupne sanacije,

•   sodelovanje z vlado RS pri oblikovanju in sprejemanju predpisov o hrupu,

•   vodenje delovne skupine za hrup v okolju za območje srednje in vzhodne Evrope v okviru INCE.

LABORATORIJ ZA NEIONIZIRAJOČA SEVANJA

Merjenje električnih, magnetnih in elektromagnetnih polj:

•   merjenje statičnega in kvazistatičnega magnetnega polja,

•   merjenje električnih in magnetnih nizkofrekvenčnih polj od 5 Hz- 100 kHz (daljnovodno omrežje, hišna napeljava, gospodinjski aparati, industrijski viri…),

•   merjenje elektromagnetnih visokokofrekvenčnih polj od 100 kHz do 18 GHz (radijski in televizijski oddajniki, sistemi mobilne telefonije, radarji…).

Izdelava ocen vpliva na okolje:

•   izračuni obremenitev okolja z elektromagnetnimi polji za nizko- in visoko- frekvenčne vire neioni-zirajočega sevanja.

LABORATORIJ ZA EKOLOGIJO IN TOKSIKOLOGIJO

•   celovita poročila in strokovne ocene o vplivih na okolje (PVO) za posege v prostor (novogradnje, rekonstrukcije, spremembe tehnologije ...),

•   meritve in poročila o emisijah snovi v zrak (onesnaževanje) in imisijah snovi v zraku (onesnaženost),

•   preiskave in meritve kemičnih dejavnikov v delovnem okolju:

– določevanje koncentracij kemičnih snovi v zraku v obliki prahu, hlapov, plinov in aerosolov, – analize metabolitov v bioloških vzorcih delavcev, ki so izpostavljeni kemičnim snovem v zraku;

•   okoljski standardi in nevarne kemikalije:

– svetovanje in usposabljanje, določeno z zakonom o kemikalijah.

Center za

medicino

dela

AMBULANTNA DEJAVNOST

Ambulanta specialistov medicine dela, prometa in športa:

•   opravljanje vseh nalog pooblaščenega zdravnika,

•   preventivni zdravstveni pregledi in ocenjevanje delazmožnosti delavcev, udeležencev v prometu in športnikov (pred zaposlitvijo, obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi, pregledi kandidatov za voznike, voznike motornih vozil za amaterje in poklicne voznike vseh kategorij, pregledi letalcev in pomožnega letalskega osebja vseh kategorij, pregledi oseb za posest in nošenje orožja, pregledi oseb v smislu varovanja prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, pregledi oseb izpostavljenih snovem in energijam s kancerogenim, teratogenim, mutagenim in fibroge-nim učinkom, pregledi učencev pri poklicnem usmerjanju, pregledi športnikov in menedžerjev, pregledi pred odhodom v tujino itd.).

Analize tveganja in zdravstvene ocene delovnih mest

Ambulanta konziliarnih specialistov:

•   okulist, kardiolog, urolog, psihiater, otorinolaringolog, onkolog in nevrolog,

•   ekspertna mnenja za potrebe splošnih zdravnikov, zdravniških in invalidskih komisij,

•   sodno izvedenska mnenja za potrebe sodišč.

Oftalmološka ambulanta:

•   Specialistični oftalmološki pregledi; refraktometrija - merjenje dioptrije, tonometrija - merjenje očesnega pritiska, anomaloskopija - določitev barvne občutljivosti, ter niktometrija - preiskave "nočnega" vida, in perimetrija - preiskava vidnega polja.

Otološka ambulanta:

•   Specialistični otorinolaringološki pregledi; otomikroskopija - mikroskopski pregled ušesa, timpa-nometrija - merjenje upora v srednjem ušesu ter preiskave sluha - akumetrično in avdiometrično ter bitermalna frekvenčna vestibulometrija.

LABORATORIJ ZA FIZIOLOGIJO

LABORATORIJ ZA KLINIČNO BIOKEMIJO, HEMATOLOGIJO IN MUTAGENEZO

LABORATORIJ ZA PSIHOLOGIJO

•   psihološki pregledi in ekspertize (sodelovanje psihologa pri obvladovanju in preprečevanju stresa (antistresni program),

•   sodelovanje psihologa pri izboru kandidatov za določeno delo,

•   psihološko svetovanje o povečanju delovne učinkovitosti in zmanjševanju števila delovnih nezgod,

•   prodaja psihodiagnostičnih sredstev.

Center je tudi učna baza študentom dodiplomskega študija na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in specializantom medicine dela, prometa in športa.

11

18

21 26

28

Intervju

Hans-Horst Konkolewsky Varen začetek Hans-Horst Konkolewsky Safe Start!

Tema meseca

Metka Teržan

Zdravstveno stanje mladih delavcev v Sloveniji Health at work among young workers in the Republic of Slovenia

Boris Ružič

Varnost in zdravje pri delu

mladih delavcev – stališča in

ugotovitve IRSD

Safety and health at work

among young workers

– Labour Inspectorate of the

Republic of Slovenia attitude

Milan Sr na

Izvedba ocenjevanja tveganja pri delu mladih delavcev Carrying out a risk assessment of young people at work

Anton Grebenšek

Prvi koraki v svet varnega in zdravega dela

First steps in the world of safe and healthy work

Saša Žebovec

Varnost mladih delavcev Safety at work among young workers

Nova pobuda za izboljšanje delovnih mest

Razvoj in znanost

Marjan Bilban

Utrujenost (zaspanost) mladih voznikov za volanom I.del Sleepiness as a cause of traffi c accidents in young drivers

Gradimo prihodnost

8

Safety and health at work among young workers -Labour Inspectorate attitude

According to the Slovenian labour legislation young workers belong to the age group from 15 to 17 years inclusive. Nevertheless attention has not been devoted only to this youngest age group but also to the group covering the age from 18 to 24 years especially when their fi rst yob is in question. From Slovenian statistics of young employees in the age group from 15 to 24 years inclusive (statistic age groups differ from the age groups defi ned by the Slovenian labour legislation) there are 3.326 workers employed in the age group from 15 to 19 years, i.e.: 0,4 % of all working force and 44.355 workers in the age group from 20 to 24 years i.e.: 5,7 % of all employed. Together it means ca 6,1 % of all working force in our country whilst the percentage in EU shows the fi gure ca 11 %. In the period 2004 to

2005 there was not any fatal accident at work reported among young workers. There were only three serious accidents at work reported among young workers in the age group from 20 to 24 years. Unfortunately a fatal accident of a young worker happened in October

2006 due to the fall from the height. The young worker was not employed on the bases of a regular employment contract but on the basis of a student’s referral note from an authorised organisation.

11

Carrying out a risk assessment of young people at work

A risk assessment of activities that young persons will undertake must be carried out before their employment or period of work placement begins. A specifi cally design e d r is k as ses sm e nt f o r m is w ith t his ar ti cl e . The risk assessment includes a general risk assessment of tasks that young people will be carrying out. ( identifying work factors that present additional risk to young people , identify any tasks that they will not be permitted to carry out). The assessment should be carried out for each young person.

5

Health at work among young workers

Young workers have rare and short spells of sick leave from work, every worker is absent from work about 7 days on average. The most frequent reason for absence from work are accidents at work and in leisure time. Men are mostly absent due to mentioned reason. Women are absent from work because of infectious and respiratory diseases followed by problems during pregnancy.

The risk of having an accidents at work is higher among young workers. Fortunately, these injuries are not severe one; they usually injure fi ngers on hands with sharp objects.

The main health at work problem of young workers are accidents at work due to lack of working experiences and especially injuries in leisure time.

Bronasti pokrovitelj revije Delo in varnost

34

36 36

38

42 46

53

57

60

62 64

Vsebina

Pravni nasveti

Nina Kos

Nadomestna izpolnitev kvote in fi nančne vzpodbude Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Substitutive completion of quota and fi nancial stimulation of the RS fund for stimulation of employment of disabled workers

Zakonodaja

Novi pravni akti Evropske

unije

New legal acts of the

European Union

Nina Kos

Iz Uradnega lista RS From the Offi cial Gazette of the Republic of Slovenia

Aktualno

Marjan Bilban, Miran Kalčič

Sklepi in ugotovitve VII. mednarodne konference Globalna varnost Conclusions of the VII. International conference Global Safety

Etelka Korpič Horvat

Varstvo zaposlitve in dohodka Employment and income security

Boris Ružič, Lidija Korat

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu z azbestom ter inšpekcijski nadzor Achievement of safety and health at work about asbestos and inspection supervision

Boris Žnidarič

Teoretična izhodišča sodobne varnostne paradigme Theoretical starting points of contemporary security paradigm

Cveto Uršič, Andrejka Fatur-Videtič

Razvijanje zaposljivosti

in zaposlitvenih možnosti

invalidov

Development of employability

and employment for disabled

persons

Ferdinand Deželak, Mirko Čudina

Protihrupne sanacije – Ali jih izvajamo pravilno? – 1. del Preventing excessive noise exposure - are we doing it correctly?

Zanimivosti

Agencija POTI Agency POTI

Navodila avtorjem za pripravo

člankov

Instructions for authors of

articles

Delo in varnost 51/2006/5

1

3

5

8

UDK 616.

628.5

331.4

614.8 ISSN 0011-7943

DELO in VARNOST

Izdajatelj in zalo žnik:

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.

Direktor: Miran Kalčič, univ. dipl. pravnik

Chengdujska cesta 25,

1000 Ljubljana

Telefo n: (01) 585 51 00

Faks: (01) 585 51 01

Ident. št.: SI21282692

Matična številka: 5055580

Spletna stran: www.zvd.si

Glavni in odgovorni urednik:

mag. Milan Srna, univ. dipl. in ž. e-mail: milan.srna@zvd.si

Namestnica

glavnega in odgovornega urednika:

Vladimira Lebar, dipl. var. inž.

Urednik znanstvene priloge:

prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.

Urednica in lektorica:

Ta t ja n a Šro l

Oblikovanje in fotografi ja:

Saša Žebovec, univ. dipl. in ž., Ta t ja n a Po l an c

Člani uredništva:

asist. Metka Teržan, dr. med.

dr. Gregor Omahen, univ. dipl. inž.

dr. Maja Metelko, univ. dipl. inž.

Izhaja dvomesečno Naklada: 1000 izvodov

Cena posamične številke:

3.300 SIT/13.77 € z vključenim DDV.

Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno.

Vse pravice pridr žane.

Ponatis celote ali posameznih delov je

dovoljen samo s soglasjem izdajatelja.

Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA.

Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622.

Tr ženje:

Vladimira Lebar, dipl. var. inž.

Tel.: (01) 585 51 69

Tisk: TIPOGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celovška 25

Fotografi ja na naslovnici:

FOTO SPRING

Iztekel se je Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki je bil namenjen mladim delavcem, zato slogan VAREN ZAČETEK. Dosedanji direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu gospod Hans-Horst Konkolewsky je v intervjuju dejal, da je bila spodbuda za kampanjo prav ranljivost mladih, ki stopajo na poklicno pot. Statistični podatki namreč kažejo, da obstaja med mladimi delavci, starimi od 18 do 24 let, najmanj za polovico višje tveganje za nezgode pri delu kot med starejšimi. Delodajalci se pogosto ne zavedajo, da mladi potrebujejo več usposabljanja ter nadzora.

So tisti, ki so v prvi vrsti odgovorni, da izvedejo vse varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja svojih delavcev pri delu. Seveda so tu še starši, izobraževalne ustanove, strokovnjaki za varnost in zdravje, nenazadnje tudi oblikovalci politike.

V naši državi so analize podatkov o poškodbah pri delu pokazale, da so mladi delavci med 15 in 19 letom starosti kar trikrat bolj ogroženi kot starejši in da se kar 60 % poškodb pri delu zgodi v prvem letu zaposlitve. V letu 2004 so delodajalci na inšpektorat RS za delo prijavili 175 nezgod pri delu, ki so imele za posledico poškodbo mladih delavcev, naslednje leto pa 137. V celotnem številu prijavljenih nezgod pri delu je to odstotek nezgod v obeh letih, kar je precej, če upoštevamo, da so delavci do 18 leta predstavljali manj kot 0,5 % aktivne populacije.

Inšpektorat za delo RS se je vključil v kampanjo Varen začetek z akcijo poostrenega nadzora nad delodajalci, ali le-ti izpolnjujejo osnovne obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce v starostni skupini 18 do 24 let, ki so bili v tem letu prvič vključeni v delovni proces. V nadzor so bili vključeni samo mladi delavci, ki so bili pri delodajalcih zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Inšpektorji so imeli pripravljene strokovne podlage za izvedbo nadzora in navodilo za pripravo poročila

2

po opravljeni akciji. Skoraj vsi pregledani delodajalci (97,5 %) zagotavljajo osebno varovalno opremo mladim delavcem, le 39,3 % delodajalcev, ki zaposlujejo mlade delavce, pa ima v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev.

Preden začnejo mladi delavci delati, je treba za dela, ki jih bodo opravljali, izdelati oceno tveganja. Delodajalec mora mlade delavce seznaniti z možnimi tveganji in o vseh ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja tveganje za varnost, telesno in duševno zdravje ali za razvoj mladih oseb, mora delodajalec za-go toviti reden zdravstveni nadzor in predhodne ter obdobne zdravstvene preglede mladih. Obdobni usmerjeni pregledi se opravijo v obdobju, ki je navedeno v oceni tveganja in ni daljše od enega leta.

To je le nekaj izhodišč in zaključkov, kako naj ravnajo delodajalci, ki zaposlujejo ali bodo zaposlovali mlade. Sicer se bo zgodilo, da najbolj nadarjeni iskalci zaposlitve ne bodo želeli delati pri vas, če bodo ugotovili, da tveganja ne jemljete resno.

Kon čala se je tudi sedma mednarodna konferenca Globalna varnost, ki se je je udeležilo več kot 150 strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, pooblaščenih zdravnikov medicine dela, prometa in športa, inšpektorjev za delo in drugih. Strokovnjaki iz sedmih držav so predstavili 56 strokovnih prispevkov, ki jih bomo objavili v tej in naslednjih številkah revije. Objavljamo sklepe in ugotovitve konference, ki je potekala v treh plenumih in šestih sekcijah, v katerih so se prisotni seznanili z novostmi na področju varnosti in zdravja pri delu ter varnosti v cestnem prometu in izmenjali izkušnje s strokovnjaki, praktiki in kolegi. Vsi pa poudarjajo, da je treba s sklepi seznaniti pristojna ministrstva (delo, zdravje, šolstvo, znanost) in inšpekcije ter vse zainteresirane na področju varnosti in zdravja pri delu.

mag. Milan Srna,univ. dipl. inž. glavni in odgovorni urednik, E: milan.srna@zvd.si

Delo in varnost 51/2006/5

Hans-Horst Konkolewsky*

Intervju

L—^

m nuni

|~*T

m

VAREN Z AČETEK

VAREN ZAČETEK

EVROPSKI TEDEN

varnosti in zdravja prt delu 23. - 27. OKTOBER 2006

Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki je potekal od 23. do 27. oktobra letos, je posvečen mladim, ki šele začenjajo svojo poklicno pot. O tej temi je govoril gospod Hans-Horst Konkolewsky, dosedanji direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. V intervjuju se je dotaknil predvsem ranljivosti mladih ljudi pri delu in kaj lahko storimo za izboljšanje stanja na tem področju.

Vprašanje: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu začenja vsee-vropsko kampanjo z naslovom »Varen začetek«, s katero želi izboljšati varnost mladih delavcev. Zakaj ste izbrali to skupino ljudi in ji namenili tolikšno pozornost?

Hans-Horst Konkolewsky: Nedavne raziskave kažejo, da so mladi na delovnem mestu izredno ranljivi, to pa je bila tudi spodbuda za kampanjo »Varen začetek«. Statistični podatki kažejo, da obstaja med mladimi delavci, starimi od 18 do 24 let, najmanj za polovico višje tveganje za nezgode pri delu kot med starejšimi. Ocenjujemo, da je pri mladih delavcih prisotno tudi večje tveganje za nastanek zdravstvenih težav v zvezi z delom, ki se pokažejo šele čez nekaj časa. Za statistiko se skrivajo zelo tragične zgodbe. Nekateri mladi bodo morali preostanek življenja preživeti s hudimi poškodbami. Drugi so za posledicami umrli, čeprav so imeli pred seboj še vse življenje.

Vprašanje: Če so torej mladi delavci in njihova varnost posebej problematični, kaj je po vašem mnenju razlog za to? HHK: Za to obstaja več razlogov. Mladi pogosto nimajo izkušenj in ne vedo, na katere morebitne nevarnosti morajo biti pozorni, poleg tega so lahko telesno in duševno nezreli. Mogoče ne vedo, da je dolžnost njihovih delodajalcev, da jih zavarujejo. Mogoče nimajo poguma glasno opozoriti na težave ali zavrniti dela v potencialno nevarnih razmerah. Delodajalci se pogosto ne zavedajo, da so mladi še posebej ogroženi in da mo-goče potrebujejo več usposabljanja ter nadzora kot starejši delavci. Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti tudi vrsti delovnih nalog, ki jih mladi opravljajo – nekatere namreč niso primerne zanje.

Delo in varnost 51/2006/5

Vprašanje: Kdo je potem dejansko odgovoren, če se mladi poškodujejo pri delu?

HHK: Naše sporočilo je jasno: vsi smo odgovorni za varovanje mladih pri delu. V prvi vrsti so odgovorni delodajalci, ki jim zakonodaja nalaga, da morajo izvesti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja svojih delavcev v zvezi z delom, pri čemer zakonodaja priznava, da mladi potrebujejo posebno varstvo. Tudi sami mladi imajo dolžnosti in pravice ter bi lahko bolje poskrbeli za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev. Vendar pa so za to odgovorni tudi starši, izobraževalne ustanove, strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu, kot smo mi. Ne nazadnje je to tudi vprašanje za oblikovalce politike. Pomen tega vprašanja je zdaj priznan tudi na ravni EU, saj ga morajo države članice obravnavati skupaj.

Vprašanje: Omenili ste duševno nezrelost. Ali ne bodo mladi vedno neodgovorni? Zakaj menite, da vam bodo prisluhnili?

HHK: Raziskave, opravljene v Evropi, pravzaprav kažejo, da so mladi zelo dovzetni za sporočila o varnosti in zdravju pri delu. Zavedamo se, da mo-goče ne vedo dobro, kam naj se obrnejo po informacije in nasvete. Ko pa jim navedemo primere dobre prakse, obstaja veliko večja verjetnost, da se bodo ravnali po njih kot drugi delavci. Zaradi tega menimo, da bi se lahko preprečila večina nezgod pri delu in zdravstvenih težav, ki prizadenejo mlade. Gre za vprašanje, kako mladim podati prave informacije.

Vprašanje: Vendar varnost in zdravje pri delu ni najbolj vznemirljiva tema. Kako nameravate doseči mlade in jih pritegniti?

HHK: V okviru kampanje »Varen za-četek« pripravljamo bogato gradivo, s katerim mladim pomagamo, da se zač-nejo zanimati za sporočila o varnosti in zdravju pri delu. Pripravili smo spletno stran o kampanji s kvizi, animacijami in spletno interaktivno revijo za mlade RISQ. Sponzoriramo nagrade za dobro prakso in natečaj za video posnetek. Ena od stvari, ki jih iščemo pri zmagovalcih, pa je domiseln pristop k predstavitvi teh vprašanj. Ne nazadnje je vrhunec kampanje »Varen začetek« Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki predstavlja vsakoletni sklop prireditev na temo varnosti in zdravja pri delu. Spodbujamo šole in univerze, kakor tudi podjetja in dr uge organizaci -je, da se vključijo.

Vprašanje: Torej ne nagovarjate samo mladih, ki že delajo, usmerjate se tudi na šole?

HHK: Tako je. Menimo, da je to zelo pomembno. Mladim delavcem ponujamo najrazličnejše nasvete o temah, kot so nevarnosti, na katere morajo biti pozorni na delovnem mestu, ter o njihovih pravicah in dolžnostih. Vendar pa z izobraževanjem o varnosti in zdravju pri delu ne moremo začeti šele, ko mladi že začnejo delati. Mladi delavci se pogosto poškodujejo že v prvih nekaj tednih po nastopu dela. Poskušamo zagotoviti, da bodo mladi takrat, ko bodo začeli delati, že seznanjeni s kulturo preprečevanja tveganj – da bo ta že zakoreninjena v njih. Glede na to, da se delovno okolje dandanes zelo hitro spreminja, bo takšen način razmišljanja mladim pomagal, da se bodo spopadli s katerim koli tveganjem, ki ga bodo srečali na svoji poklicni poti. Zato jih moramo pritegniti, ko so mlajši. Z varnostjo in zdravjem

3

Intervju

pri delu jih ne smemo seznanjati tako, kot da je ta tema sama sebi namen. To imenujemo vključevanje varnosti in zdravja pri delu v izobraževanje, ki ne sme biti zgolj dodatek pri poučevanju, ampak mora postati sestavni del tistega, kar se mladi naučijo v povezavi s številnimi predmeti v učnem načrtu.

Vprašanje: Vendar, ali ne bodo šoloobveznih otrok zgodbe o poškodbah pri delu ali smrtih mladih vznemirile? HHK: V šolah in univerzah po vsej Evropi obstaja veliko dobrih primerov, kako mlade z občutkom in na primeren način poučiti o varnosti in zdravju pri delu. Nekatere metode, ki jih uporabljajo, vključujejo opredelitev tveganj, ki se pojavljajo v okoljih, ki jih otroci že poznajo, kot so njihovi razredi. Pri učinkovitem poučevanju o varnosti in zdravju pri delu gre za to, da postane privlačno in zanimivo za mlade ter se pri tem izogiba načinom, ki delujejo zastraševalno. Pri razvoju nekaterih najboljših projektov so sodelovali izkušeni člani izobraževalne skupnosti, ki lahko najbolje presodijo, naj kaj se bodo učenci odzvali.

Vprašanje: Ali lahko navedete nekaj primerov domiselnih projektov, ki se kažejo kot učinkoviti? HHK: V Nemčiji od leta 1972 poteka letno tekmovanje o varnosti in zdravju pri delu, katerega rezultat je odlično multimedijsko informacijsko gradivo. V Združenem kraljestvu obstaja pobuda, ki jo sponzorira gradbeno podjetje in daje mladim možnost, da obiščejo

gradbišča v svoji bližini in si nadene-jo osebno varovalno opremo, da bi se tako seznanili z morebitnimi tveganji. Na Nizozemskem obstaja program, ki ustrahovanje obravnava kot vprašanje, ki lahko prizadene mlade – to je primer širšega pristopa k varnosti in zdravju pri delu, ki vključuje duševne in socialne ter tudi telesne dejavnike. Na naši spletni strani je navedenih še veliko več primerov inovativnih projektov.

Vprašanje: Zdi se, da vaš nasvet delodajalcem pomeni, da morajo opraviti veliko dodatnega dela: izdelava posebnih ocen tveganja za mlade, zagotavljanje daljšega usposabljanja in nadzora, kot ju potrebujejo starejši ljudje. Ali ne bodo podjetja zaradi vseh teh stroškov postala nekonkurenčna? HHK: Menimo, da ne. To ni zapleteno, če postane sestavni del običajnega postopka ocenjevanja tveganja. Naše sporočilo se glasi, da bi morali delodajalci poleg splošne skrbi, ki jo dolgujejo mladim, in njihovih zakonsko določenih obveznosti resnično pokazati zavezanost zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, saj je to dobro za njihov posel. Ne nazadnje je slaba statistika o varnosti in zdravju pri delu izredno draga. Posledice so lahko denarne kazni in odškodninski zahtevki, večja fl uktu-acija zaposlenih ter daljše odsotnosti zaradi bolezni. In potem je tukaj še omajan ugled. Najbolj nadarjeni iskalci zaposlitve ne bodo želeli delati za vas, če bodo ugotovili, da tveganj ne jemljete resno.

Vprašanje: Kako se torej lahko ljudje vključijo v kampanjo »Varen začetek«? HHK: Gradivo si lahko prenesejo z naše spletne strani o kampanji na naslovu: http://ew2006.osha.eu.int/. Na spletni strani bodo našli najrazličnejše informacije, od informativnih paketov v vseh jezikih EU do plakatov in letakov, ki vsebujejo priročne nasvete. Ljudje lahko svojo zavezanost pokažejo s podpisom naše spletne listine o kampanji (ob podpisu dobijo potrdilo o sodelovanju!). Vključijo pa se lahko tudi v eno od mnogih aktivnosti, ki potekajo v okviru Evropskega tedna, ali organizirajo svoje. Prav tako lahko na spletni strani preverijo, katere nacionalne aktivnosti potekajo. Evropski teden bo potekal od 23. do 27. oktobra in v tem času bodo organizirana najrazličnejša tekmovanja, razstave in dnevi odprtih vrat, predstavitve in medijski dogodki. Zakaj ne bi sodelovali v katerem izmed njih in mladim pomagali pri zagotavljanju varnega in zdravega začetka njihove poklicne poti?

* Hans-Horst Konkolewsky je dosedanji direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Agencijo, ki ima sedež v Bilbau v Španiji, je ustanovila Evropska unija z namenom, da zagotavlja informacije s področja varnosti in zdravja pri delu. Ima mrežo nacionalnih informacijskih točk, ki usklajujejo in širijo informacije v posameznih državah članicah EU. Ker Agencija združuje predstavnike vlad, organizacij delodajalcev in delavcev ter vodilne strokovnjake s področja varnosti in zdravja pri delu iz celotne EU in zunaj nje, je zanesljiv, uravnotežen in nepristranski vir informacij o varnosti in zdravju pri delu.

Vir: http://si. osha.europa.eu/et2006/doc/Intervju.doc

PRI FINANCIRANJU REVIJE DELO IN VARNOST JE SODELOVALA

JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE

4

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

ZDRAVSTVENO STANJE MLADIH DELAVCEV V SLOVENIJI

asist. Metka Teržan, dr. med.*

IZVLEČEK

Namen: Na podlagi obstoječih podatkov pripraviti prikaz zdravstvenega stanja mladih delavcev.

Materiali in metode: Analiza podatkov o bolniškem staležu, ki jih zbirajo na inštitutu za varovanje zdravja RS, za leta 2000 do 2004. Analiza podatkov inšpektorata RS za delo o nezgodah pri delu, ki so imele za posledico poškodbo, zbranih po ESAW metodologiji za leti 2004 in 2005.

Rezultati: Analiza bolniškega staleža je pokazala, da so odsotnosti mladih delavcev redke in kratke, na enega delavca izgubimo približno sedem dni. Glavni razlog odsotnosti so poškodbe pri delu in izven dela. Zaradi njih so pogosteje odsotni moški. Pri ženskah prevladujejo odsotnosti zaradi nalezljivih bolezni, bolezni dihal in težav v nosečnosti.

Analiza nezgod pri delu, ki so imele za posledico poškodbo, je pokazala, da se mladi delavci poškodujejo pogosteje kot drugi. Te poškodbe so na srečo lažje, predvsem poškodbe prstov rok z ostrimi predmeti.

Zaključek: Analiza je ponovno izpostavila najpomembnejši zdravstveni problem mladih delavcev – to so poškodbe pri delu in predvsem izven dela.

ABSTRACT

Aim: The purpose of this article is to present the health status of young workers.

Methods: Data basis on sick leave absence, managed by the Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, was analysed for the period between 2000 and 2004. Data on accidents at work, ma naged by L abour in s pec tor a te of the Republic of Slovenia (ESAW methodology), was analysed for the years 2004 and 2005.

Results: Young workers have rare and short spells of sick leave from work, every worker is absent from work about 7 days on average. The most frequent reason for absence from work are accidents at work and in leisure time. Men are mostly absent due to mentioned reason. Women are absent from work because of infectious and respiratory diseases followed by problems during pregnancy.

The risk of having an accidents at work is higher among young workers. Fortunately, these injuries are not severe one; they usually injure fingers on hands with sharp objects.

Conclusion: The main health at work problem of young workers are accidents at work due to lack of working experiances and especially injuries in leisure time.

UVOD

O zdravstvenem stanju mladih delavcev v naši državi je težko govoriti, saj imamo opraviti le s približno 3000 redno zaposlenimi osebami, mlajšimi od 18 let. Znano je, da veliko več mladih oseb dela, predvsem prek študentskih servisov in v neformalnih dogovorih z del odaj a lci . Vsi ti pa izpadej o iz na š e ga nacionalnega informacijskega si stema in je pravo sliko o ogroženosti mladih, ki delajo, zelo težko dobiti. Podobno situacijo opažajo tudi v drugih državah (na primer v Kanadi (1)). V statistiki varnosti in zdravja pri delu so najpomembnejši in najzanesljivejši vir podatkov poškodbe pri delu. Glede na takojšen pojav in neposredno povezavo z opravljanjem dela jim je laže slediti. Ravno na tem področju so se mladi delavci vedno pojavljali kot ogrožena populacija. V Sloveniji se je ob analizi podatkov o poškodbah pri delu pokazalo, da so mladi delavci (med 15 in 19 letom starosti) kar trikrat bolj ogroženi kot starejši in da se kar 60 % poškodb pri delu zgodi v prvem letu zaposlitve. Na srečo so to običajno lažje poškodbe, predvsem prstov rok, ki na-*Asist. Metka Teržan je specialistka medicine dela, prometa in športa, zaposlena v Centru za medicino dela, prometa in športa na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d. v Ljubljani. Je avtorica številnih člankov in publikacij.

Delo in varnost 51/2006/5

stanejo zaradi udarcev s predmeti (na primer s kladivom) (2). Do podobnih zaključkov so prišli v kanadski raziskavi poškodb pri mladih delavcih. Podatke so zbrali v dežurnih službah prve pomoči. V raziskavo so vključili poškodbe pri delu pri otrocih od 5 do 17 leta starosti in ugotavljali predvsem poškodbe pri storitvenih dejavnostih in ročnem delu (1). NIOSH poroča, da je leta 2004 v Združenih državah Amerike zaradi poškodb pri delu umrlo 35 delavcev, mlajših od 18 let. V letu 2003 so v službah prve pomoči obravnavali skoraj 55000 primerov poškodb pri delu in ocenjujejo, da je to le dobra četrtina vseh. Število poškodb pri delu v tistem letu je bilo 4,4 na 100 redno zaposlenih delavcev za poln delovni čas (3).

V Evropski uniji je po podatkih Euro-stata v letu 2002 umrlo 430 delavcev, mlajših od 25 let. Pogostost nezgod pri delu na 100.000 delavcev je pri delavcih v Evropski uniji, ki so stari od 18 do 24 let, 40 % večja kot pri drugih delavcih (4).

Podatki kažejo le najbolj grobo sliko ogroženosti mladih delavcev. Zato smo predstavitev zdravstvenega stanja mladih delavcev poskušali dopolniti še z analizo bolniškega staleža.

MATERIALI IN METODE

Za prikaz bolniškega staleža smo uporabili zbirko podatkov o bolniškem sta-ležu, s katero upravlja inštitut za varovanje zdravja RS. V Sloveniji podatke o bolniškem staležu zbirajo na nacionalni ravni za vse delavce, zaposlene v vseh gospodarskih dejavnostih. Zbirka podatkov nastaja pri posameznih izbranih zdravnikih splošne prakse. Ob vsakem izdanem potrdilu o upravičeni zadržanosti od dela se na magnetni medij zapiše nabor podatkov, ki je enoten za potrebe ZZZS in nacionalne statistike. Uporabili smo podatke za leta 2000 do 2004.

Podatke o nezgodah pri delu smo dobili od inšpektorata RS za delo. Tam jih že četrto leto zbirajo v skladu z ESAW (European Statistic on Accidents at Work) metodologijo. Uporabili smo podatke za leti 2004 in 2005. Delodajalci se šele uvajajo v uporabo tega obrazca in v naboru podatkov je viden med obema letoma izrazit preskok v kvaliteti podatkov.

REZULTAT I Bolniški stalež

Bolniški stalež smo opazovali v letih 2000 do 2004. Leta 2000 je bilo izgubljenih 6,75 dni na zaposlenega delavca,

5

Tema meseca

starega do 19 let, leta 2004 pa 7,36 dni na zaposlenega delavca. Bolniški sta-lež ostaja približno na isti ravni. Značil-nost teh bolniških staležev je, da gre za sorazmerno redko in kratko odsotnost z dela. Na enega delavca, starega do 19 let, smo izgubili le 41 % dni v primerjavi z vsemi delavci, ki so bili leta 2004 odsotni z dela (17,66 dni na delavca).

V vseh letih je največ odsotnosti z dela pri mladih delavcih zaradi poškodb pri delu in poškodb izven dela. Skupaj so predstavljale leta 2000 44 % vsega bolniškega staleža pri mladih delavcih, leta 2004 pa že 51 % vseh odsotnosti z dela pri mladih delavcih. V vseh letih je bistveno višja odsotnost z dela zaradi poškodb izven dela, razmerje je v povprečju za pet let ena poškodba pri delu proti 1,7 poškodbe izven dela. V opazovanih letih je število izgubljenih dni na delavca zaradi poškodb izven dela linearno naraščalo (slika 1). Med ostalimi odsotnostmi z dela so pomemben delež prispevale le še bolezni dihal, ki so se gibale od en in pol do enega dneva odsotnosti z dela na delavca. Vse ostale odsotnosti so bile bistveno manj pomembne.

Tudi pri mladih delavcih je že prisotna bistvena razlika vzrokov odsotnosti z dela po skupinah bolezni (Mednarodna klasifi kacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, 10. revizija) po spolu. Pripravili smo analizo za leto 2004, ki je pokazala, da so moški odsotni z dela predvsem zaradi poškodb pri delu in izven dela, ženske pa predvsem zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni in nosečnosti (slika 2).

Nezgode pri delu

V letu 2004 so delodajalci na inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) prijavili 175 nezgod pri delu, ki so imele za posledico poškodbo pri mladih delavcih, leta 2005 pa 137. V celotnem številu prijavljenih nezgod pri delu je to predstavljalo odstotek nezgod v letu 2004 in v letu 2005. To je kar precej, če upoštevamo, da so delavci do 18 leta predstavljali manj kot 0,5 % aktivne populacije. Med poškodovanimi mladimi delavci je bilo leta 2004 17,7 % žensk, leta 2005 pa le 14,5 %. Večino nezgod pri mladih delavcih so prijavila podjetja, družbe in organizacije (85 oziroma 83 %). Podrobnejše podatke smo prikazali samo za leto 2005, saj je šifriranje podatkov s strani delodajalcev vsako leto bolj natančno, vedno manj polj je bilo označeno s šifro neznano.

6

y = 0,143x+ 1,725

l lpoškodbe A C^ poškodbe B ------Linearno (poškodbe B)

_____-----------------'

—-----------

Slika 1. Število izgubljenih dni na zaposlenega delavca zaradi poškodb pri delu (A) in poškodb izven dela (B) pri mladih delavcih od leta 2000 do 2004

Vir podatkov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

dnevi/delavca

C nalBzljve bolezni

0,5

1,5 ;

2.5

]

^mJ

dusev., vedenjske

~i

■ moški

■ ženske

X m

» bolezni kosti, mišic

i

9

o.

I

poškodbe B

I

Slika 2. Število izgubljenih dni na delavca zaradi posameznih bolezni (MKB X.) po spolu pri mladih delavcih, Slovenija, 2004

Vir podatkov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

0 -

! '

i (

> !

1 10 12 14 16 1

stik z ostrim materialom L

f_

udarec predmeta L

r_

stisnjenje 1

1

r~

trčenje s predmetom ■

1

P

jdarec gibajočega predmeta ■

-P

stik z ostrim predmetom L

u

opekline M trčenje z osebo 1

Slika 3. Najbolj pogoste nezgode neposredno pri delu, ki so imele za posledico poškodbo delavca, glede na poškodovani del telesa, v odstotkih, v starostni skupini 15 do 19 let, Slovenija, 2005

Vir podatkov: IRSD

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

S p et lahko u got ovi mo, da s o b il e p o s le -dice nezgod pri delu pri mladih delavcih večinoma lažje. Poškodbe prstov rok in poškodbe dlani in zapestja daleč prevladujejo. V letu 2005 je imelo 38 % vseh prijavljenih nezgod pri delu za posledico poškodbo prstov roke, dlani in zapestja pri mladih delavcih. Mehanizem poškodbe se neposredno navezuje na poškodovan del telesa. Prevladujejo stiki z ostrim materialom, kjer so zajeti urezi z orodjem in udarci predmeta.

RAZPRAVA

Iz podatkov o bolniškem staležu pri mladih delavcih povzemamo, da so odsotni z dela predvsem zaradi poškodb pri delu in izven dela, ki predstavljajo v zadnjih letih že več kot polovico izgubljenih dni. Tudi pri mladih delavcih je poškodb izven dela bistveno več kot poškodb pri delu, tako kot pri ostali aktivni populaciji. Znano je, da se mladi delavci, ki so v delovnem razmerju, pogosteje poškodujejo kot njihovi vrstniki, ki se še šolajo (5). Kronične nenalezljive bolezni, ki so pomemben razlog odsotnosti z dela pri starejših delavcih, se še ne pojavljajo. Zato je področje preventivnega delovanja na ta način jasno določeno (6). Nezgode pri delu so pri mladih delavcih pogostejše kot pri drugih starostnih skupinah. Vendar pa lahko ugotavljamo, da gre večinoma za lažje poškodbe prstov rok, ki so posledica nepravilne uporabe ročnega orodja. Te ugotovitve se pokrivajo z analizo stanja v letih 1990 do 1995 (2), kar kaže, da v zadnjem desetletju pri izobraževanju in usposabljanju mladih delavcev ni prišlo do bistvenih sprememb.

stik z ostrim materialom

udarec predmeta

stisnjenje trčenje s predmetom

udarec gibajočega predmeta

stik z ostrim predmetom

opekline

trčenje z osebo

Slika 4. Najpogostejše nezgode neposredno pri delu, ki so imele za posledico poškodbo delavca, glede na način poškodbe, v odstotkih, v starostni skupini 15 do 19 let, Slovenija, 2005

Vir podatkov IRSD

ZAKLJUČEK

Analiza podatkov o bolniškem staležu in o nezgodah pri delu, ki imajo za posledico poškodbo, je pokazala, da so glavni zdravstveni problem, s katerim imamo opraviti pri mladih delavcih, poškodbe pri delu, še bolj pa poškodbe izven dela. Čeprav je problem že dolgo, več kot deset let, prisoten, pa vendar zaenkrat še ni zbudil zanimanja širše javnosti. Ukrepanje, ki bi moralo biti naravnano predvsem preventivno, je v resnici zahtevno, saj imamo opraviti s specifi čno populacijo. Mladi, ki se zaposlijo pred 18. letom, največkrat izhajajo iz slabših socialno ekonomskih okolij, njihova izobrazba je nizka. To pa so dejavniki, ki otežujejo izvajanje zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Prav to je tudi razlog, da je potrebno z vzgajanjem za zdravo življenje pričeti v najzgodnejših letih in ga ponavljati na vseh ravneh izobraževanja in seveda na konkretnih delovnih mestih.

VIRI IN LITERATURA

1.  Lipskie T, Breslin FC. A descriptive analysis of Canadian youth treated in emergency departments for work-related injuries.Chronic Diseases Canada; 2005 Fall; 26(4): 107-13, Ottawa.

2.  Terzan M. Poškodbe pri delu pri mladih delavcih. Zbornik II.kongresa šolske in visokošolske medicine Slovenije, Ogrozeno zdravje

3.  NIOSH Topic: Young Worker Safety and Health: Main page; http://www. cdc.gov/niosh/topics/youth

4.  European Week 2006 (young Workers) – O kampanji; http://ew2006. osha.eu.int/about

5.  Persson I, Larson TJ. Accident- related permanent disabilities of young workers in Sweden. Safety Science 1991; 14: 187-98.

6.  Franko A, Dodič Fikfak M, Arnerić N. Bolniški stalež pri mladih delavcih. Varstvo pri delu, varstvo pred požari in medicina dela, Portorož 2006

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran

www.zvd.si

in si ogledate novosti oziroma nas obiščete na Chengudijski cesti 25 v Ljubljani.

Delo in varnost 51/2006/5

7

Tema meseca

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MLADIH DELAVCEV.

STALIŠČA IN UGOTOVITVE

INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA DELO

mag. Boris RUŽIČ, univ. dipl. inž. el.*

IZVLEČEK

V Sloveniji je v smislu zakonodaje s področja dela mladi delavec tisti, ki sodi v starostno skupino 15 do vključno 17 let. Vendar naj ne bi bila deležna posebne skrbi le ta, ampak tudi tista od 18 do 24 let, še posebno takrat, ko gre za prvo zaposlitev. O številu zaposlenih v starostnem razponu 15 do 24 let je iz republiških statističnih podatkov, ki se ne ujemajo z navedenima starostnima skupinama, razvidno, da je v mlajši (15 do 19 let) zaposlenih 3.326 delavcev oz. 0,4 % vseh zaposlenih, v starejši (20 do 24 let) pa 44.355 oz. 5,7 % vseh zaposlenih. Skupno to pomeni približno 6,1 % vse delovne sile v državi, medtem ko je ta procent v EU okoli 11 %. V letih 2004 do 2005 na IRSD nismo zabeležili nezgode pri delu med mladimi delavci, ki bi imela za posledico smrt, pač pa le tri, ki so imele za posledico težjo poškodbo, in to v starostni skupini 20 do 24 let. Žal smo letos že zabeležili smrtni primer mladega delavca, ki pa ni bil zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, ampak je delal na napotnico študentskega servisa. Mladi delavci so lahko ogroženi (predvsem v prvih nekaj letih službe) zaradi pomanjkljive usposobljenosti s področja varnosti in zdravja na delovnem mestu, zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj in znanj, neustreznega zagotavljanja zahtev in ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu, neustreznega nadzora nad izvajanjem teh zahtev in ukrepov ter tudi zaradi podcenjevanja sicer znanih nevarnosti in škodljivosti, kar je značilno za mlade ljudi. Ključne besede: inšpekcijski nadzor, mladi delavci, nezgode pri delu, demografska situacija

ABSTRACT

According to the Slovenian labour legislation young workers belong to the age group from 15 to 17 years inclusive. Nevertheless attention has not been devoted only to this youngest age group but also to the group covering the age from 18 to 24 years especially when their first yob is in question. From Slovenian statistics of young employees in the age group from 15 to 24 years inclusive (statistic age groups differ from the age groups defined by the Slovenian labour legislation) there are 3.326 workers employed in the age group from 15 to 19 years, i.e.: 0,4 % of all working force and 44.355 workers in the age group from 20 to 24 years i.e.: 5,7 % of all employed. Together it means ca 6,1 % of all working force in our country whilst the percentage in EU shows the figure ca 11 %. In the period 2004 to 2005 there was not any fatal accident at work reported among young workers. There were only three serious accidents at work reported among young workers in the age group from 20 to 24 years. Unfortunately a fatal accident of a young worker happened in October 2006 due to the fall from the height. The young worker was not employed on the bases of a regular employment contract but on the basis of a student’s referral note from an authorised organisation. Young workers may be endangered especially in the first working years, due to the lack of health and safety at work training at their working place, due to insufficient working experiences and knowledge, due to the unsuitable assurance of necessary requirements and measures for health and safety at work, due to improper surveillance over the necessary requirements and prescribed measures, and last but not least, due to the underestimating attitude towards otherwise known hazards, which is characteristic for young people.

Key words: labour inspectorate supervision, young workers, accidents at work, demographic situation

UVOD

Leto šnji Evrop ski te den var nost i in zdravja pri delu je s kampanjo z naslovom »VA R E N Z A ČETEK« posvečen mladim delavcem in zagotavljanju varnega in zdravega začetka njihovega dela. Kampanja ni osredotočena le na spodbujanje in zagotavljanje učinkovitega zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu, kar je predvsem obveznost in odgovornost delodajalca, ampak tudi na spodbujanje ozaveščenosti o tveganjih in njihovem preprečevanju. Slednja sta sestavni del izobraževanja na vseh ravneh, katerega namen je priprava mladih na prvi delovni dan in na kasnejše odgovornosti v zvezi z varnostjo in zdrav* Inšpektor – višji svetnik. Mag. Ružič je direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Republike Slovenije za delo, Par-mova 33, Ljubljana

8

jem pri delu. To pomeni, da kampanja ni namenjena samo delodajalcem, ampak tudi šolam in fakultetam, mladinskim organizacijam, centrom za poklicno usposabljanje ter tudi organom oblasti s področja izobraževanja in dela. Zaželeno je bilo, da se vanjo vključijo tudi strokovne organizacije s področja varnosti in zdravja pri delu, sindikati in delavski zaupniki ter ustanove, ki zagotavljajo programe usposabljanj. V prispevku je uporabljena besedna zveza »mladi delavec« tudi za delavce iz starostne oz. starostnih skupin 18 do 24 let, četudi po defi niciji naše zakonodaje to niso.

DEMOGRAFSKE RAZMERE

Slovenske demografske razmere in demografsko gibanje imata v razvoju prebivalstva značilnosti potranzicij-

skega obdobja, kar pomeni značilnosti nizke rodnosti oz. upadanje fertilnosti. Generacije se ne obnavljajo, posebno problematično je, da se ne obnavlja dovolj osnova za obnavljanje generacij – ženska populacija v starostni skupini 18 do 48 let. Razvili smo stabilen depo-pulacijski model, kar pomeni, da število umrlih presega število živorojenih. V državi je v najmlajši starostni skupini 15 do 19 let zaposlenih 3.326 delavcev oz. 0,4 % vseh zaposlenih, v starostni strukturi 20 do 24 let pa 44.355 oz. 5,7 % vseh zaposlenih (1) (tabela 1). Proces staranja delovne sile je sicer zna-čilen za celotno področje držav članic EU. V letih 1995 do 2004 se je število delavcev v EU v starostni skupini 55 do 64 let poveča l o z a 1 6 % , m e d t e m k o s e je v enakem obdobju število delavcev v

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

starostni skupini 15 do 24 let povečalo za samo dva odstotka (2). Bistvena razlika v demografski strukturi zaposlenih med našo državo in EU je, da pri nas delavci v starostni strukturi 15 do 24 let predstavljajo 6,1 % vse delovne sile, v EU pa 11 % (2). Demografska situacija oz. demografsko gibanje pri nas kot v drugih državah že pomembno (negativno) vpliva na starostno strukturo zaposlenih oz. na zelo hiter proces staranja delovne sile.

ZAKONODAJA

Varnost in zdravje mladih delavcev pri delu opredeljuje direktiva Sveta 94/33/ ES z dne 22. junija 1994. Tudi okvirna direktiva Sveta 89/391/EGS med drugim določa, da morajo biti še posebej občutljive in rizične skupine zavarovane pred nevarnostmi in škodljivostmi. Sem nedvomno spadajo tudi mladi delavci oz. tisti, ki se prvič vključijo v delovni proces, pa po defi niciji v slovenski zakonodaji sicer ne sodijo med mlade delavce. Po tej defi niciji (Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006)) je namreč »mladi delavec« tisti, ki je starejši od 15 in mlajši od 18 let ter zaposlen s pogodbo o zaposlitvi. Starostna skupina 18 do 24 l et, ki je d e jansko predm et ob ravna-ve v evropski kampanji VAREN ZAČE-TEK , torej po naši zakonodaji ne sodi v skupino mladih delavcev in zato tudi ni deležna posebne obravnave. V naši državi se lahko kot posebej pro-blematična s stališča varnosti in zdrav-

ja pri delu opredeli tista kategorija mladih delavcev, ki so sicer starejši od 18 let, so pa na delu pri delodajalcih na podlagi napotnic študentskih servisov. Ta skupina, ki sicer po naši zakonodaji s stališča varnosti in zdravja pri delu ni deležna nobene posebne pozornosti, je problematična predvsem zaradi naslednjih razlogov: – pogosto se prvič vključuje v delovni

proces, – praviloma še nima ustrezne strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj, – usposobljenost za opravljanje dela je pogosto vprašljiva, saj gre (oz. naj bi šlo, četudi pogosto ni tako) le za začasna in kratkotrajna dela, – pogosto je vprašljiva tudi zdravstvena sposobnost za opravljanje dela.

UGOTOVITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO

a) na področju nezgod pri delu Kot je razvidno iz tabele 1 je bilo v letih 2004 do 2005 v starostni skupini 20 do 24 let na I RS D pr ijavljenih 2459 nezgod pri delu, ki so imele za posledico lažjo poškodbo mladega delavca in 46 težjih. Število poškodb delavcev v starostni skupini 15 do 19 let je občutno manjše, ker je manjše tudi število delavcev v tej starostni skupini. Poškodbe se dogajajo pretežno med moško populacijo, najbolj pogosto si poškodujejo prste na

rokah. Nezgode se pretežno dogajajo v dejavnostih, ki zahtevajo ročno spretnost mladega delavca. Sledijo poškodbe prstov noge in kolena. Iz diagramov je razvidno, da sta ravni oz. koefi cienta nezgod, ki kažeta število lažjih in število težjih nezgod pri delu na 1000 zaposlenih, najvišja prav med mladimi delavci (s l ik i 1 in 2).

b) na področju izobraževanja Z določbo v 13. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu se kot temeljno načelo v pravni ureditvi varnosti in zdravja pri delu uzakonja obveznost, da morata biti vzgoja in izobraževanje sestavni del vseh oblik splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj. S to določbo daje zakon pravno podlago za vključitev vzgoje in izobraževanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v izobraževalne programe šol vseh vrst in stopenj, tako da imajo nosilci izobraževalnega sistema posebne obveznosti pri oblikovanju svojih programov. Opisano načelo izhaja iz ugotovitve, da je poznavanje temeljev varnosti in zdravja pri delu ne-ločljivi sestavni del katerega koli usposabljanja za katero koli delo. Vendar ugotavljamo, da se to temeljno načelo še vedno ne uresničuje dovolj kvalitetno oz. v ustreznem obsegu. Posledica tega je, da mladi delavci oz. tisti, ki se prvič vključujejo v delovni proces, niso ustrezno poučeni oz. izobraženi s stališča varnost in zdravja pri delu.

Število lažjih nezgod pri delu na leto na 1000 zaposlenih po starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005

4m

T3U

15-19 20-24 25-29 30-34

40-44 45-49 50-54 55-59 6CK4

Število težjih nezgod pri delu na leto na 1000 zaposlenih po starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005

0,7

/

0,6

r

0,5

0,4

^=n__ .a -c=

0,3

It

^Tl

^Tl

"=|

0,2

0,1

u

r

J

r

Jr

J

J

J

J

/

15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 4044 45-49 50-54 55-59 60«4

Slika 1. Nezgode pri delu, ki so imele za posledico lažjo poškodbo, na 1000 zaposlenih, po posameznih starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005 (Vir: IRSD)

Slika 2. Nezgode pri delu, ki so imele za posledico težjo poškodbo, na 1000 zaposlenih, po posameznih starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005 (Vir: IRSD)

Tabela 1 . Aktivno prebivalstvo po starostnih skupinah, Slovenija, 2005

Starostne skupine

15-19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

Število zaposlenih

3.326

44.355

105.768

116.725

123.701

124.873

118.457

95.160

35.897

5.131

Odstotek zaposlenih

0,4

5,7

13,6

15,1

15,9

16,1

15,3

12,3

4,6

0,6

(Vir: SURS)

Tabela 2. Število prijavljenih nezgod pri delu v obdobju 2004 – 2005

Starost

15-19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

Št. težjih poškodb

4

46

79

65

68

70

83

66

32

5

Št. lažjih poškodb

348

2459

3567

3308

3471

3554

3365

2749

1058

91

(Vir: SURS)

Delo in varnost 51/2006/5

9

I Tema meseca

VKLJUČITEV INŠPEKTORATA

V KAMPANJO »VAREN ZAČETEK«

nšpektorat za delo se je vključil v evropsko kampanjo »VAREN ZAČETEK« z izvedbo akcije poostrenega nadzora nad zagotavljanjem nekaterih osnovnih obveznosti delodajalcev do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce v starostni skupini med 18 in 24 let, ki so bili v tem letu prvič vključeni v delovni proces. V nadzor so bili vključeni samo mladi delavci, ki so bili pri delodajalcih zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tisti mladi, ki so bili zaposleni na drugih pravnih podlagah, npr. prek napotnic študentskega servisa, v nadzor niso bili vključeni.

V ta namen so bile za inšpektorje pripravljene strokovne podlage za izvedbo nadzora ter navodilo za pripravo poročila po opravljeni akciji. Kot osnovni vidik nadzora so inšpektorji preverili razmere po dvanajstih vprašanjih:

-  Ali so bili mladi delavci ob sklenitvi delovnega razmerja usposobljeni za varno opravljanje dela?

-  Ali je bil program usposabljanja mladih delavcev prilagojen dejstvu, da gre za dejansko prvo sklenitev delovnega razmerja nasploh ter tudi prilagojen posebnostim delovnega mesta?

-  Ali je bil opravljen teoretični in praktični preizkus usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu?

-  Ali so mladi delavci seznanjeni o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic?

-  Ali je bil opravljen predhodni preventivni zdravstveni pregled mladih delavcev pred prvo zaposlitvijo?

-  Ali je bil predhodni preventivni zdravstveni pregled mladih delavcev opravljen v ustreznem obsegu, ki ga je določil delodajalec na predlog pooblaščenega zdravnika medicine dela, usklajenem s prilogo I pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev?

-  Ali delodajalec zagotavlja izvajanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme, s katero delajo mladi delavci?

-  Ali je iz izdanih potrdil o periodičnih pregledih in preizkusih delovne opreme razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi?

-  Ali delodajalec zagotavlja osebno varovalno opremo mladim delavcem, če je njena uporaba zahteva-

10

na kot ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela in to izhaja iz internih aktov delodajalca? – Ali delodajalec zagotavlja uporabo osebne varovalne opreme mladim delavcem, če je njena uporaba zahtevana kot ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela in to izhaja iz internih aktov delodajalca? – Ali je morebitna osebna varovalna oprema, ki jo mladi delavci uporabljajo, ustrezna? – Ali ima delodajalec v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev ? Končno poročilo o opravljeni akciji, ki je potekala od 5. junija do 30. septembra letos, vsebuje ugotovitve in zaključke, ki jih navajamo v nadaljevanju. Med akcijo so inšpektorji ugotavljali zaposlovanje mladih delavcev pri 538 subjektih nadzora. Med njimi je bilo 16,5 % oziroma 89 delodajalcev, ki so v zadnjem letu zaposlili delavce, stare od 18 do 24 let in je to bila njihova prva zaposlitev. Glede na to da so inšpektorji za pregled večkrat izbirali subjekte, kjer so na podlagi lastnih izkušenj pričakovali večjo verjetnost zaposlovanja mladih delavcev, ocenjujemo, da je dejanski delež podjetij, ki jih zaposlujejo, precej manjši od 16,5 odstotka. Mladi delavci so bili ob sklenitvi delovnega razmerja usposobljeni za varno opravljanje dela v 87,2 % vseh zaposlitev, vendar je bil program usposabljanja mladih delavcev prilagojen dejstvu, da gre za dejansko prvo sklenitev delovnega razmerja nasploh ter tudi posebnostim delovnega mesta le v 45,3 % vseh primerov usposabljanja. Te o ret i čni in praktični preizkus usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu je bil opravljen v 78 odstotkih. Mladi delavci so seznanjeni o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za pre-prečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic 94,2-odstotno. S podobnim deležem, 95,3 %, je bil opravljen predhodni preventivni zdravstveni pregled mladih delavcev pred prvo zaposlitvijo, vendar niso bili vsi pregledi opravljeni v ustreznem obsegu, kot jih je določil delodajalec na predlog po-oblaščenega zdravnika medicine dela, usklajenem s prilogo I pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Pregledov, opravljenih v ustreznem obsegu, je bilo 89,5 odstotka. Izvajanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme, s katero

delajo mladi delavci, je zagotovljeno v 91,8 odstotka. Iz izdanih potrdil o periodičnih pregledih in preizkusih delovne opreme je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi v 90,6 %. Skoraj vsi pregledani delodajalci (97,5 %) zagotavljajo osebno varovalno opremo mladim delavcem, če je njena uporaba zahtevana kot ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela in to izhaja iz internih aktov delodajalca. V 98,6 odstotkih je uporabljena osebna varovalna oprema ustrezna. Le 39,3 % delodajalcev, ki zaposlujejo mlade delavce ima v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev. Ob nadzoru so bili v primerih kršitev zadevnih predpisov delodajalcem izrečeni tudi ukrepi. V 46 odstotkih je bila delodajalcem, ki zaposlujejo mlade delavce, po pregledu izdana ureditvena odločba. V 3,4 odstotka jim je bila izdana odločba o prekršku. Izrečenih je bilo tudi 7 opominov, kar je 7,9 % vseh primerov.

ZAKLJUČEK

V splošnem lahko ocenimo, da so razmere, v katerih delajo delavci med prvo zaposlitvijo, dokaj dobre. V veliki večini so opravili predhodni zdravstveni pregled, bili so usposobljeni za varno delo in so tudi uporabljali ustrezno osebno varovalno opremo, kjer je bilo potrebno. Se pa še vedno le malo delodajalcev zaveda specifi čnosti zaposlovanja mladih delavcev, še posebno pri prvi zaposlitvi, in jih zato povečini obravnavajo na enak način kot vse druge delavce. Le redki pa to kategorijo delavcev v Izjavi o varnosti in v procesu ocenjevanja tveganj posebej obravnavajo. Opozoriti je treba tudi na dokaj nizek odstotek delodajalcev, ki sploh zaposlujejo mlade delavce iz obravnavanih starostnih skupin. Eden od razlogov, da je s pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcih zaposlenih relativno malo delavcev iz obravnavanih starostnih skupin, je zagotovo tudi ta, da številni od njih delajo pri delodajalcih prek napotnic študentskih servisov. Po oceni je število izdanih napotnic na letni ravni okoli 34.000.

VIRI

1.    Statistični urad Republike Slovenije, Letopis 2005.

2.    Work and Health in the European Union. A Statistical por trait. European Commission. (citirano 14. avg. 2006), Dostopno na spletni strani: http://epp.eurostat.cec. eu.int

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

IZVEDBA OCENJEVANJA TVEGANJA PRI DELU MLADIH DELAVCEV

mag. Milan Srna, univ. dipl. inž.

IZVLEČEK

Preden začnejo mladi delavci delati, je treba izvesti oceno tveganja za dela, ki jih bodo opravljali. V članku je opisana posebna oblika ocenjevanja tveganja, ki obsega splošno ocenjevanje za delo, ki ga bo mladi delavec opravljal (opredelitev delovnih postopkov, ki predstavljajo dodatna tveganja zanje, identifikacija del, ki niso dovoljena). Ocenjevanje naj bi se izvedlo tudi za vsakega mladega delavca posebej.

ABSTRACT

A risk assessment of activities that young persons will undertake must be carried out before their employment or period of work placement begins. A specifically designed risk assessment form is with this article .

The risk assessment includes a general risk assessment of tasks that young people will be carrying out ( identifying work factors that present additional risk to young people , identify any tasks that they will not be permitted to carry out). The assessment should be carried out for each young person.

UVOD

Pri delu se poškoduje preveč mladih. V Evropi je pogostost poškodb pri delu med mladimi, ki so stari od 18 do 24 let, vsaj za polovico višja kot pri drugih starostnih skupinah. Mlade lahko prizadenejo tudi poklicne bolezni, ki se razvijajo počasi. Za statističnimi podatki se skrivajo resnične zgodbe mladih ljudi, ki bodo morali preostanek življenja preživeti s hudimi okvarami zdravja. Nekateri so za posledicami umrli, čeprav so imeli pred seboj še vse življenje1. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je za leto 2006 organizirala kampanjo »Varen začetek« in pripravila vrsto publikacij, ki je na voljo tudi v elektronski obliki (http://ew2006.osha.eu.int). Med dogodki in dejavnostmi v okviru kampanje sta tudi tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu« in šolski natečaj za najboljši video posnetek. Z Evropskim tednom skušajo mladim zagotoviti varen začetek poklicne poti.

PREDPISI, KI VELJAJO NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU ZA MLADE DELAVCE

1. Direktiva 94/33/EC 2 o varovanju zdravja pri delu mladih delavcev do-loča, da delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi varnost in zdravje mladih oseb, pri če-mer še posebej upošteva specifi čna tveganja.

1  Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu http://ew2006.osha.eu.int/

2  Council Directive 94/33/EC of 22 June 1994 on the protec tion of young people at work applies to workers under the age of 18

Delo in varnost 51/2006/5

2. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, št. 82/03).

DEFINICIJE

Tako direktiva kot pravilnik določata,

da je:

mlada oseba vsaka oseba pod 18. letom starosti, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi,

otrok vsaka oseba pod 15. letom starosti ali oseba, ki je vključena v obvezno redno šolanje,

mladostnik vsaka oseba, stara vsaj 15 let ter ne več kot 18 let in ni več vključena v obvezno redno šolanje.

SPLOŠNE DOLŽNOSTI DELO DAJALCA

Delodajalec mora na podlagi ocene tveganja sprejeti potrebne ukrepe za varnost in zdravje otrok, mladostnikov in mladih oseb. Posebna pozornost mora biti namenjena: – opremljanju in načrtovanju delovnega mesta; – naravi, stopnji in trajanju izpostavljenosti fi zikalnim, biološkim in ke-mičnim škodljivostim, psihološkim ter drugim obremenitvam, – obliki, vrsti in uporabi delovne opreme, strojev, aparatov in naprav ter načinu, s katerim z njimi rokujejo, – načrtovanju delovnih procesov in

operacij ter organizaciji dela, – stopnji izobraževanja, usposabljanja in inštrukcij pri mladih osebah. Delodajalec mora mlade osebe obvestiti o možnih tveganjih in o vseh ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Prav tako mora o tem deloda-

jalec obvestiti tudi otrokove zakonite zastopnike. Zagotoviti mora varnostne in preventivne ukrepe za zdravo in varno delo otrok in mladostnikov, ki je primerno njihovi starosti. Vključiti mora pooblaščenega zdravnika, strokovne delavce in druge strokovne službe. Na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja tveganje za varnost, telesno ali duševno zdravje ali za razvoj mladih oseb, mora delodajalec zagotoviti reden zdravstveni nadzor in predhodne ter obdobne zdravstvene preglede mladih. Obdobni usmerjeni zdravstveni pregledi se opravijo v obdobju, ki je navedeno v oceni tveganja in ni daljše od enega leta. Kadar mlada oseba izjemoma opravlja nočno delo3, mora delodajalec pred začetkom in tudi po prenehanju opravljanja tega dela zagotoviti ocenjevanje zdravja in sposobnosti mlade osebe, razen če je nočno delo izredne narave.

LAŽJE DELO

Lažje delo4, ki ga pod določenimi pogoji lahko opravlja otrok, ki je dopolnil 13 let, je delo, ki po svoji naravi ter glede na delovne razmere, v katerih se opravlja: – ni škodljivo za varnost, zdravje in

razvoj otroka ter – ni tako, da bi negativno vplivalo na otrokovo prisotnost v šoli, na njegovo vključitev v programe poklicnega usmerjanja ali usposabljanja, ki ga je odobril pristojni organ ali na njegovo sposobnost, da pozitivno izkoristi prejeto izobrazbo.

3  Delo v skladu s 197. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02)

4  Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, št. 82/03)

11

Tema meseca

Kot lažje delo se ne šteje delo na proizvodnih linijah, kjer prihaja do enostranskih obremenitev in ponavljajočih s e g i b o v, k i l a h k o p o v z r o čijo okvaro kosti in mišic ali neprimeren psihični napor. Za enostavne in nenevarne naloge, ki se kot usmeritev upoštevajo pri odobritvi dela otroka, ki je dopolnil starost 13 let, veljajo:

•    delo v pisarnah: tipkanje in računa-nje s pomočjo kalkulatorja, posodabljanje zapisov, razvrščanje, urejanje in polnjenje zbirk, lažja kurirska dela, urejanje pošte, fotokopiranje;

•    zaposlitev v trgovini: lahke naloge pomočnikov, urejanje izložb, etike-tiranje s cenami;

•    delo v restavracijah, kavarnah in podobnih lokalih: lahko delo, npr. pripravljanje in pospravljanje miz;

•    delo v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu: lahko delo pri hranjenju živali, lahko ročno delo pri setvi in sajenju, odstranjevanje plevela s cvetličnih gred in majhnih nasadov, pobiranje sadja in jagod;

•    raznašanje ali podobno delo: lahko kurirsko delo ali delo raznašalca;

•    krojaštvo, šiviljstvo: osnovno ročno šivanje, vozlanje niti, enostavna strežba šivalnim strojem;

•    delo na strojih: osnovno ročno sestavljanje, ročno sestavljanje majhnih delčkov (ne spajkanje, varjenje, preizkušanje ali delo na vklopljenih električnih napravah, niti lepljenje, če je lahko nevarno za zdravje); delo na električnih napravah: ročno sestavljanje majhnih delčkov (ne spajkanje, varjenje, preizkušanje

ali delo na vklopljenih električnih

napravah, niti lepljenje, če je lahko

nevarno za zdravje);

predelava lesa: ročno sestavljanje

majhnih sestavnih delov (ne smejo

delati s trdimi lesi – bukev, hrast, ne

smejo lepiti, če je lepilo nevarno za

zdravje);

barvanje: barvanje (ne pršenje

– ionizirajočemu sevanju, barv) z barvami, ki niso škodljive

•    embaliranje: vlaganje, pakiranje, zavijanje majhnih izdelkov, merjenje (ne strojno), ročno zgibanje in spenjanje lepenke, lahko delo z lepili, ki niso škodljiva za zdravje;

•    delo v skladišču in shrambi: sprejemanje, spravljanje in oddajanje lahkih izdelkov, merjenje in štetje;

•    čiščenje: lahko delo (npr. čiščenje pisarn), lažje čiščenje notranjih prostorov;

•    nega in kozmetika: pomožne aktivnosti v frizerskih salonih (ne smejo delati z nevarnimi snovmi);

•    delo v pralnicah: lahko razvrščanje perila ali čiščenje (ne smejo delati z nevarnimi snovmi);

•    fotografsko delo: okvirjanje ali zlaganje kopij.

PREPOVED IZPOSTAVLJENOSTI DEJAVNIKOM TVEGANJA IN PREPOVED OPRAVLJANJA DEL

•    splošno o prepovedi izpostavljenosti mladih delavcev

Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme biti izpostavljen naslednjim dejavnikom tveganja:

A) fi zikalnim dejavnikom:

za zdravje; tiskanje in podobne dejavnosti: razvrščanje, izbiranje itd. lahkih tiskarskih izdelkov, ročno zlaganje krtačnih odtisov ali kopij; steklarstvo, lončarstvo: ročno zlaganje izdelkov iz stekla, porcelana in lončarskih izdelkov;

– –

atmosferi z visokim pritiskom, hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost,

vibracijam, ki presegajo opozorilno mejno vrednost.

B) biološkim dejavnikom: – ki lahko povzročajo težje bolezni pri ljudeh in pomenijo resno tveganje

12

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

za delavce ter za katere v večini pri-     – lahko škoduje plodnosti (R60),

merov obstaja učinkovita preventiva     – lahko škoduje nerojenemu otroku ali zdravljenje (tretja skupina po pra-          (R61),

vilniku o varovanju delavcev pred     ne glede na izmerjene vrednosti v zraku.

tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, priloga III – Uradni list RS, št. 4/02); – ki povzročajo težje bolezni pri ljudeh in pomenijo resno tveganje za delavce ter za katere običajno ne obstaja učinkovita preventiva ali zdravljenje (četrta skupina po pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, priloga III – Uradni list RS, št. 4/02).

C) kemičnim dejavnikom:

a) snovem in pripravkom, ki so razvr-ščeni kot zelo strupeni (Tx), strupeni (T), korozivni (C) ali eksplozivni (E) z oznako za opozarjanje na nevarnost:

– nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja (R39),

– lahko povzroči raka (R45),

– lahko povzroči raka pri vdihavanju (R49),

– lahko povzročijo dedne genetske okvare (R46),

b) azbestu

PREPOVED OPRAVLJANJA DEL NA PODLAGI OCENE TVEGANJA

Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme opravljati tudi drugih del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja, da lahko škodljivo vplivajo na njegovo varnost, zdravje in razvoj.

Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec posebej upoštevati tudi naslednje dejavnike tveganja:

A)  fi zikalne dejavnike: – neionizirno sevanje

– hrup pod opozorilno mejno vrednostjo

– vibracije pod opozorilno mejno vrednostjo

– ekstremna temperatura ali mraz.

B)  biološke dejavnike:

– ki lahko povzročajo bolezni pri lju-

deh in lahko predstavljajo tveganje za delavce ter za katere v večini primerov obstaja učinkovita preventiva ali zdravljenje (2. skupina po pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga III– Uradni list RS, št.4/02)

C) kemične dejavnike:

– snovi in pripravki, razvrščeni kot zdravju škodljivi (Xn) z eno ali več naslednjih oznak za opozarjanje na nevarnost:

– vdihavanje lahko povzroči preob-čutljivost (R42)

– stik s kožo lahko povzroči preobču-tljivost (R43)

– možen rakotvorni učinek (R40)

– nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti (R48)

– Snovi in pripravki, razvrščeni kot dražilni (Xi) in tisti z eno ali več naslednjih oznak za opozarjanje na nevarnost:

– zelo lahko vnetljivo (R12)

– vdihavanje lahko povzroči preob-čutljivost (R42)

STRUKTURNA PREDSTAVITEV PRISTOPA K OCENJEVANJU TVEGANJA Poglavje: MLADI DELAVCI

POSTOPKI, AKTIVNOST, DEJAVNIKI

KAJ JE TVEGANJE

VARNOSTNI UKREPI KAKO SE IZOGNITI TVEGANJU

Dejavnik mladosti

primerni za opravljanje določenih nalog. nimajo dovolj izkušenj, težje prepoznajo tveganja kot starejši delavci in morda ne posvečajo dovolj pozornosti vprašanjem varnosti in zdravja pri delu Tudi če tveganj ne prepoznajo, se morda ne znajo dovolj dobro odzvati in ustrezno ukrepati.

Izvesti ustrezna

usposabljanja

nuditi ustrezne nasvete,

informacije in nadzor

ter ustrezna, varna

delovna mesta.

Delo in varnost 51/2006/5

13

Tema meseca

STRUKTURNA PREDSTAVITEV PRISTOPA K OCENJEVANJU TVEGANJA

Poglavje:

MLADI DELAVCI

POSTOPKI, AKTIVNOST, DEJAVNIKI

KAJ JE TVEGANJE

VARNOSTNI UKREPI KAKO SE IZOGNITI TVEGANJU

Delodajalci se morda ne

zavedajo dovolj posebne

ranljivosti mladih na

delovnem mestu, ki je

posledica

njihove nezrelosti,

pomanjkanja izkušenj

in nerazumevanja vprašanj,

povezanih z zagotavljanjem

Opredelitev nevarnosti in

izdelavo ocene tveganja

posebne ureditve,

za mlade delavce,

zagotavljanje ustrezne

organizacije, vključno

Dejavnik delodajalca

varnosti

in zdravja pri delu.

Mladim delavcem lahko

naložijo delo, ki ni

primerno zanje,

ne posredujejo ustreznih

navodil in jim ne

zagotovijo usposabljanja

ter nadzora.

s posebnimi ureditvami

nadzora in

zagotavljanjem

usposobljenosti

nadzornikov

oziroma mentorjev.

STRUKTURNA PREDSTAVITEV PRISTOPA OCENJEVANJA TVEGANJA

Poglavje:

MLADI DELAVCI

POSTOPKI, AKTIVNOST,

KAJ JE TVEGANJE

VARNOSTNI UKREPI

DEJAVNIKI

KAKO SE IZOGNITI TVEGANJU

PremeScanje bremen

Sklonjena drža lahko

Zmanjšanje mase in velikosti

bremen. Nabava

prilagojenih pomagal:

lahkih, enostavnih za prijemanje

Sklanjanje pod kotom > 45°

povzroči poškodbe

bremen. - Izbira embalaže

(ali na kolenih)

hrbtenice.

ali zabojnikov, ki na omogočajo

včasih dviganje predmetov s tal

Povečuje verjetnost da spustimo breme.

preseganja priporočene natovoijene mase.

Dvignjene roke

Klečanje na kolenih

Izbira zabojnikov (embalaže)

{roke nad rameni).

lahko povzroči poškodbe

prilagojenih sistemu

Odlaganje ali Jemanje na

ali z visokih

polic.

sklepov.

mehaniziranega premeščanja, ki lajšajo

prijemanje In odlaganje kosov, da bi se izognili prekladanju.

– stik s kožo lahko povzroči preobču- uporabi takšne opreme. Ustna in pisna delovne opreme v njihovem neposre-tljivost (R43)                                        navodila delodajalca se nanašajo na dnem delovnem območju, ki je delavci – Svinec in njegove spojine.                   pogoje, pod katerimi se delovna opre- neposredno ne uporabljajo. Zagotoviti

ma varno uporablja, predvidene izre-mora ustna in, kjer je primerno, pisna

USPOSABLJANJE MLADIH            dne okoliščine, ki lahko nastopijo pri navodila o delovni opremi, ki se upo-

DELAVCEV                                       uporabi delovne opreme in zaključke, rablja pri delu. Navodila morajo biti de-

dobljene na podlagi praktičnih izku-Delodajalec mora mlade delavce uspo-                                                                      lavcem lahko razumljiva. Za delavce,

šenj, pridobljenih pri uporabi delovne

sobiti za pravilno in varno uporabo de-     opreme.                                                    ki uporabljajo delovno opremo, ki je

lovne opreme s teoretičnim in praktič-     Delodajalec mora pred začetkom dela     ne varna ali škodljiva za poškodbe ali

nim usposabljanjem ter seznanjanjem     mlade delavce opozoriti na nevarnosti,     zdravstvene okvare, mora zagotoviti

z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri     ki so lahko posledica delovanja druge     posebno usposabljanje.

KONTROLNI LIST DELODAJALCA˝5 – MLADI DELAVCI

IME IN PRIIMEK DELAVCA ........................................................................................................ .........................................

DATUM NASTOPA DELA ....................................................................................................................................................

DELOVNO MESTO ..............................................................................................................................................................

DELODAJALEC (odgovorna oseba) ....................................................................................................................................

1.0 1.1 1.2

1.3 1.4

SPLOŠNE OPREDELITVE

OBRAZLOŽENO

OPOMBE

Prepoved specifi čnih delovnih postopkov

Prepoved uporabe specifi čne opreme

Dela in druge aktivnosti samo pod nadzorom mentorja oz. druge pooblaščene osebe

Prostori in območja, kjer je omejen dostop

2.0 2.1 2.2 2.3 2.4

KUMUNICIRANJE- OBVEŠČANJE

Običajno, redno obveščanje

V primeru nastale težave (problema)

Ime in vloga mentorja

Ime strokovnega delavca za varnost pri delu

5 Kot delodajalec ste posebej odgovorni za mladega delavca, ki dela pri vas. Vedno se morate zavedati njihove ranljivosti na delovnem mestu, ki je posledica njihove nezrelosti, pomanjkanja izkušenj in nerazumevanja vprašanj, povezanih z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Posebno pomembno je, da se takoj na začetku dela opravi razgovor, ki vsebuje sedem vprašanj.

14

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

3.0 3.1 3.2

OSEBNA VAROVALNA OPREMA - OVO

Osebna varovalna oprema - pomembno za uporabo

Oprema, ki je na voljo

4.0 4.1 4.2 4.3

4.4 4.5 4.6 4.7

UKREPI POŽARNEGA VARSTVA IN EVAKUACIJE

Mesta požarnih izhodov

Mesta gasilnikov in mesta, kjer se razbijejo stekla

Ime osebe, odgovorne za izvajanje ukrepov varstva pred požarom in mesto, kjer se nahaja

Dejavnosti ob odkritju požara

Informiranje delavca o preskusnih vajah

Dejavnosti, ko se zasliši alarm

Poudariti, da je blokiranje(založitev) požarnih vrat prekršek

5.0 5.1 5.2 5.3 5.4

PRVA POMOČ IN OBVEŠČANJE O NEZGODAH

Kako priti v stik z osebo, ki nudi prvo pomoč

Kako poklicati rešilni avto

Kako in komu poročati o nezgodi

Drugi ukrepi prve pomoči

6.0. VARNOST PRI DELU

6.1. Nevarnosti, varnostni ukrepi in opozorila (kjer je potrebno)

Opredelitev nevarnosti pri delu

Dana navodila za varno delo

Izvedeno specifi čno usposabljanje

Nevarne snovi

Elektrika

Dviganje in premeščanje

Stroji in druga delovna oprema

Zaslonska oprema

Vzdrževanje in čiščenje

Notranji transport

Drugo (opredelite)

6.2. Poročanje (javljanje) o nevarnostih6

6.3. Specifi čne nevarnosti pri delu

7.0. USPOSABL JANJ E

7.1. Zahtevano dodatno usposabljanje, ki ni v poglavju 6.0

Potrjujem, da je kontrolni list izpolnjen v celoti

Delavec………………… …………. Podpis………………………………………

Odgovorna oseba delodajalca……………………Podpis………………………………………..

Datum in kraj …………………………………….

6 Obveščati delodajalca pisno ali ustno prek mentorja o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti ali drugem pojavu, pomembnem za varnost in zdravje pri delu.

Delo in varnost 51/2006/5

15

Tema meseca

UVAJANJE MLADEGA DELAVCA – VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU KONTROLNI LIST DELODAJALCA7– SPREMLJANJE PO DVEH TEDNIH

IME IN PRIIMEK DELAVCA ........................................................................................................ ........................................

DATUM NASTOPA DELA ...................................................................................................................................................

DELOVNO MESTO .............................................................................................................................................................

DELODAJALEC (odgovorna oseba) ...................................................................................................................................

1.0

1.1 1.2 1.3

1.4

SPLOŠNE OPREDELITVE

Ali lahko mladi delavec opiše naslednje?

DA

OPOMBE

Prepoved specifi čnih delovnih postopkov

Prepoved uporabe specifi čne opreme

Dela in druge aktivnosti samo pod nadzorom mentorja oz. druge pooblaščene osebe

Prostori in območja, kjer je omejen dostop

2.0 2.1 2.2 2.3

2.4

KUMUNICIRANJE- OBVEŠČANJE

Običajno, redno obveščanje (določeno)

Ali je prišlo do težav

Ime in vloga mentorja, ali je bila komunikacija med mladim delavcem in mentorjem ustrezna

Ali so še kakšni razlogi, ki zahtevajo pogovor

3.0 3.1

3.2 3.3

OSEBNA VAROVALNA OPREMA - OVO

Ali se mladi delavec zavede pomembnosti uporabe osebne varovalne opreme

Ali je mladi delavec dobil v uporabo OVO in ali jo uporablja

Ali lahko mladi delavec opiše OVO, ki mu je na voljo

4.0

4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6

UKREPI POŽARNEGA VARSTVA IN EVAKUACIJE Ali lahko mladi delavec pokaže, kaj ve o:

mestih požarnih izhodov

mestih gasilnikov in mestih, kjer se razbijejo stekla

O osebi, odgovorni za izvajanje ukrepov varstva pred požarom

Dejavnostih ob odkritju požara

Preskusnih vajah

Dejavnostih, ko se zasliši alarm

5.0

5.1 5.2 5.3 5.4

PRVA POMOČ IN OBVEŠČANJE O NEZGODAH Ali lahko mladi delavec pokaže, kaj ve o:

Kako priti v stik z osebo, ki nudi prvo pomoč

Kako poklicati rešilni avto

Kako in komu poročati o nezgodi

Drugih ukrepih prve pomoči

7 Kot delodajalec ste posebej odgovorni za mladega delavca, ki dela pri vas. Vedno se morate zavedati njihove ranljivosti na delovnem mestu, ki je posledica nezrelosti, pomanjkanja izkušenj in nerazumevanja vprašanj, povezanih z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Posebno pomembno je, da se po dveh tednih dela opravi test, sestavljen iz sedmih vprašanj.

16

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

6.0. VARNOST PRI DELU

6.1. Nevarnosti in varnostni ukrepi in opozorila (kjer je potrebno)

Opredelitev nevarnosti pri delu

Dana navodila za varno delo

Izvedeno specifi čno usposabljanje

Nevarne snovi

Elektrika

Dviganje in premeščanje

Stroji in druga delovna oprema

Zaslonska oprema

Vzdrževanje in čiščenje

Interni transport

Drugo( opredelite)

6.2. Poročanje (javljanje) o nevarnostih

Ali lahko mladi delavec opiše, kako mora obveščati delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti ali o drugem pojavu, pomembnem za varnost in zdravje pri delu?

6.3. Ali lahko mladi delavec opiše specifi čne nevarnosti pri delu?

7.0.  USPOSABL JANJ E

7.1. Zahtevano dodatno usposabljanje, ki ni v poglavju 6.0 Ali lahko mladi delavec opiše usposabljanje?

Potrjujem, da je kontrolni list izpolnjen v celoti

Delavec………………… …………. Podpis………………………………………

Odgovorna oseba delodajalca……………………Podpis………………………………………..

Datum in kraj …………………………………….

VIRI

Evropska agencija za vamost in zdravje pri delu Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2006 »Varen zače-tek« http://ew2006.osha.eu.int

Council Directive 94/33/EC of 22 June 1994 on the protection of young peo-

ple at work applies to workers under

the age of 18 Pravilnik o varovanju zdravja pri delu

otrok, mladostnikov in mladih oseb

(Uradni Iist RS, št. 82/03). Zakon o delovnih razmerjih (Uradni Iist

RS, št. 42/02)

Young people at work - A guide for employers. 1997 HSE Books ISBN 0 7176 1285

Impact Evaluation of Five Steps to Risk Assessment, Neathey F, Sinclair A, Rick J, Ballard J, Hunt W, Denvir A. HSE Research

Delo in varnost 51/2006/5

17

Tema meseca

PRVI KORAKI V SVET VARNEGA IN ZDRAVEGA DELA

Anton Grebenšek*

IZVLEČEK

Ko iščejo delo, imajo mladi največje težave pri predstavljanju svojega znanja in interesov. Delodajalci že vnaprej sodijo o njihovih sposobnostih, te sodbe pa so neutemeljene, saj so njihova merila ozka. Mladi iskalec zaposlitve doživlja zavrnitve in vedno manj upanja, da bo delo uspel dobiti. Razvoj večine družb temelji na dolgoročni kadrovski politiki, ki nujno vključuje sistematično uvajanje mladih ljudi in omogočanje tem ljudem, da si znanje dopolnjujejo in izpopolnjujejo ter ga kritično preizkušajo v delovnem procesu. Nenačrtovano kadrovanje ter površen pristop k mladim iskalcem zaposlitve mnogokrat škodijo obema. Družba stagnira, mladi delavec pa postaja vedno bolj skeptičen, nezaupljiv, brezvoljen. In če že dobi zaposlitev, je največkrat že prepozno, njegov razvoj je prekinjen, delovna vnema se z leti zmanjšuje in vedno bolj se bliža invalidnosti.

ABSTRACT

The biggest problems of the young employment seekers is the presentation of their knowledge and interests. Employers usually pass the judgement of their abilities in advance, and these judgements are unfounded, because of the narrow criteria used for these judgements. A young employment seeker gets lots of refusals, and gradually loses hope of getting an employment. Development of society is based on a long-term employment policy, which includes systematic introduction of young people, enabling them to acquire and supplement their knowledge, and critically evaluate it in the working process. Lack of employment planning and superficial approach to young employment seekers usually brings disadvantages to both parties. Society is brought to a standstill, young workers become increasingly sceptical. If they finally find an employment, it is usually too late, their development is interrupted, their eagerness decreases with years in such a way as to approach invalidity.

1. Prva srečanja med mladim iskalcem zaposlitve in delodajalcem

Varno in zdravo opravljanje dela je temeljna sestavina delovnih zmožnosti (kompetenc) vsakega, ki vstopa v delovni proces. Delovne zmožnosti so zapletena celota znanj, spretnosti, navad, sposobnosti in veščin, ki si jih pridobimo na različne načine, v različnih delovnih okoljih in situacijah. Ena od veščin je delo opravljati varno in zdravo!

Kako do te veščine?

Odgovor je preprost: z nenehnim uče-njem vedno in povsod, pot do veščine pa malo bolj zapletena. Začne se s prvim korakom v svet dela. Za tak korak je potrebna:

– ustrezna informiranost, – zadostna ozaveščenost, – minimalne spretnosti, navade in sposobnosti ter vrsti in zahtevam dela ustrezne veščine, – oblikovan čut za zavestno in odgovorno vedenje pri delu, – primerna motiviranost. Vsega tega nekdo, ki je na začetku delovne poti, še nima. Že res, da si človek do trenutka, ko začenja svojo poklicno pot, razvije in pridobi nekatere od omenjenih lastnosti, vendar pa so raven, obseg in kakovost teh najverjetneje še pomanjkljivi, gotovo pa ne povsem

* Gospod Grebenšek je učitelj PTP-6, njegova specialnost je ergo-didaktika. Do leta 1998 je bil zunanji sodelavec zavoda RS za šolstvo in šport na področju organizacije in izvajanja praktičnega pouka in usposabljanja za delo.

18

zadostni. Zato je prva delodajalčeva naloga, da poskuša najprej ugotoviti, kolikšne so in jih primerjati s tistimi, ki jih zahtevajo delovne naloge, na katere bo mladega delavca, ki še nima dovolj izkušenj, razporedil. Pri mladem delavcu, ki začenja svojo poklicno pot, je torej že prvi korak odvisen od uspešne vzpostavitve odnosa med delodajalcem in njim samim.

Kako začeti poklicno pot?

Znano je, da je vzpostavitev dobrih odnosov med delodajalcem in delavcem odvisna od prvega srečanja, ki se za-čenja s pogovorom. Vanj stranki vstopata vsaka s svojimi pričakovanji in položajem. Nedvomno je v prednosti delodajalec, ki se mora tega zavedati, zato mora v pogovor vstopati dobro pripravljen in ga usmerjati po načelih humanega odnosa v delovnem razmerju. Tu je dostikrat prava ovira mlademu človeku, ki išče in si želi delo, zaposlitev in poklicno priložnost, pa tudi delodajalcu, ki š e ne more oceniti, ali si oseba, ki delo išče, to tudi res želi dobiti, ali pa prihaja iz povsem drugačnih nagibov. Zato v prvem pogovoru lahko oba pridobita ali izgubita. Tudi delodajalec se mora zavedati, da je vedno težje izbrati mladega delavca, posebno če svojo poklicno pot šele začenja. Delodajalec, ki ve, kaj hoče, priložnostnih delavcev ne bo izbiral med mladimi začetniki. Za to je več razlogov. Delodajalec, ki vidi vsaj »ped pred nosom«, bo v razvojno vizijo svojega po-

slovanja vključeval mlade z določenim razvojnim namenom. Tem namenjam ta zapis. Poskušal se bom vživeti v vlogo mentorja začetniku, ki se podaja na poklicno pot, in inštruktorja, ki svojemu delodajalcu pomaga zagotavljati čim ustrezneje usposobljene delavce. Izhajal bom iz dejstva, da je poškodb pri delu največ med delavci, starimi do 35 let, da so te poškodbe lažje, največ-krat pa so poškodovane roke in noge. Poškodbe imajo dve plati:

a)   delodajalcu prinašajo znatno škodo in zelo motijo organizacijo dela in delovno učinkovitost,

b)   mlademu delavcu povzročajo ne-všečnosti, ki jih zaradi nepomembnosti zanemarja, ne zavedajoč se, da močno ovirajo njegov pozitiven odnos do dolžnosti in dela; to pa odpira vrata nekaterim neželenim navadam in malomarnosti, ki pozneje udarijo na dan v zelo hudih oblikah.

Veliko je razlogov, da se delodajalec pripravi na uvodne razgovore z mladim delavcem, ki se pojavi na njegovih vratih, z željo da si zagotovi svojo pot v svet dela. Namerno govorim o več

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

razgovorih. Ni mogoče pričakovati, da bo še tako dober strokovnjak uspešno opravil uvodni pogovor brez škodljivih posledic. V nekajminutnem pogovoru naredi škodo bodisi delodajalcu bodisi bodočemu delavcu, ne glede na to, ali bo sprejet na delo ali odklonjen. Mladi delavec, ki se poteguje za delo, je v ta -kem položaju v drugačnem čustvenem razpoloženju kot strokovnjak, ki vodi pogovor. Iskalcu zaposlitve pogovor povzroča dovolj močno notranjo napetost, da lahko pride tudi do močnejše frustracije. V takem stanju človek dostikrat ne more pokazati vsega, kar bi rad. Delodajalec pa si prav zaradi tega ne bo mogel ustvariti prave slike o kandidatu za delo. Zato menim, da mora strokovnjak z mladim delavcem pripraviti več pogovorov.

Prvi, uvodni, naj bo motivacijski, na primer predstavitev značilnosti dela in možnosti, ki jih kandidat ima glede na izobrazbo. Gre za vsebinsko razsežnost in opremljenost dela in ne za obveznosti delavca na njegovem, morebiti prvem delovnem mestu. Kandidat bo bolj sproščen in če ga delo resnično zanima, bo na predstavitev bolj pozoren. V takem razpoloženju bo razumel tudi potrebo po zahtevanih obveznostih, ki ne sodijo v »disciplinski arzenal« vodstvenih v podjetju oziroma ustanovi, ampak so preprosto sestavni del delovnega procesa oziroma njegovega dela. V tako pripravljenem pogovoru kandidat dobi osnovo za razmislek in bo v naslednjem bolj sproščen, ko bo moral podrobneje predstaviti sebe in svoje zmožnosti za ponujeno mu delo. Prvi pogovor naj izzveni motivacijsko. V drugem pogovoru, ki ga delodajalec pripravi v krajšem časovnem presledku, naj strokovnjak spozna poklicne zmožnosti (kompetence), ki jih od kandidata zahteva novo delo. Teh iskalec zaposlitve ne predstavlja le s svojo izobrazbo in morebitnimi delovnimi izkušnjami. Pri večini so poklicne zmožnosti mnogo širše, kot jih izkazujejo spri-čevala in opisi dela, ki ga je kandidat opravljal do zdaj. Pridobil jih je v preteklosti in v drugačnih delovnih situaci-

Delo in varnost 51/2006/5

jah, čeprav to ne pomeni, da niso pomembne. V pogovoru naj strokovnjak ugotovi, katere delovne zmožnosti so podobne ponujenemu delu, po njih pa naj sprašuje na način, ki ne omalovažuje kandidatovih še drugih, ki za novo delo sicer niso potrebne. Dobrodošlo bo zanimanje za širši obseg kandidatovih zmožnosti, ki jih z uradnimi dokumenti in podatki ne izkazuje oziroma si jih je pridobil na druge načine, v drugih življenjskih situacijah in na drugih področjih svojega zanimanja (šport, ljubiteljske dejavnosti, samoizobraže-vanje, potovanja in drugo). Pogovor naj da sliko kandidatovih zmožnosti, ki jih strokovnjak pri delodajalcu primerja z zahtevami dela. Na ta način zbere podatke za pripravo načrta uvajanja kandidata v delo. Drugi pogovor lahko imenujemo tudi diagnostični. Uradni odnos med iskalcem zaposlitve in delodajalcem naj se začne v tretjem pogovoru. Ta je informativni. Delodajalec sporoči kandidatu svojo odločitev. Če ga je odklonil, mu mora to sporočiti na čim bolj neboleč način. V prvem in drugem pogovoru si je lahko pridobil dovolj podatkov, da to lahko stori. Zavedati se mora, da »trg delovne sile« ni v lasti nobenega delodajalca, zato se pr i že tako prizadeti osebi, ki delo išče, z vsako negativno izkušnjo povečuje frustracija in poslabšuje njegova »kon-kurenčna sposobnost«. Morda pa odklonjeni ustreza drugemu delodajalcu. Če bo pri vsakem naslednjem delodajalcu neobzirno odklonjen, se njegove zmožnosti zmanjšujejo. Če pa smo se odločili, da s kandidatom uredimo delovni odnos (ni pomembno, v kakšni obliki), moramo na podlagi zbranih podatkov pripraviti načrt uvajanja v delo. V pogovoru je treba izmenjati vsa dokazila in druge uradne podlage za ureditev odnosa. Kandidat lahko poleg tega predstavi še svojo osebno mapo dokazil (portfelj) o svojih poklicnih zmožnostih. Še zlasti je pomemben dobro pripravljen načrt uvajanja delavca v delovni proces.

2. Načrt usposabljanja mladega delavca

Načrt uvajanja delavca v delovni proces in prilagajanja na delovno mesto (v nadaljevanju uvajanje v delo) je individualni, redko skupinski pristop. Gre

Delovno mesto          Delovna naloga

1                                  2

zlasti za dopolnjevanje poklicnih zmožnosti posamezne osebe, ki s tem vstopa ne le v delovni, ampak predvsem v proces praktičnega usposabljanja za delo. Gre za konkretno osebo, s konkretnimi poklicnimi zmožnostmi, na konkretnem delovnem mestu. Načrt naj opredeljuje tisto vsebino, ki jo je delavcu treba »dodati«, da bodo poklicne zmožnosti ustrezale zahtevam delovnega mesta. Uvajanje in prilagajanje je most med poklicnimi zmožnostmi delavca in zahtevami dela. Most ima dve plasti, nosilno – osnovno, to so že oblikovane poklicne zmožnosti, in vrhnjo, izvedbeno, ki predstavlja spe-cifi čne poklicne zmožnosti za določen delovni proces. Delovni proces ločimo od delovnega mesta po tem, da gre pri prvem za delovne naloge, pri drugem pa za delovni prostor, delovno opremo in delovna sredstva. Delovne naloge so glede dolžnosti vezane na delavca, delovno mesto pa na delodajalca. Torej je ustrezna poklicna zmožnost in njen razvoj odgovornost delavca, pogoje za razširjanje, izpopolnjevanje in poglabljanje za potrebe dela pa zagotavlja delodajalec.

Vsa normativna ureditev področja varnosti in zdravja pri delu je skrb delodajalca. Zato je pri sprejemanju novih delavcev in usposabljanju s področja varnosti in zdravja že zaposlenih usmerjen v področje zakonodaje, predpisov, navodil. Ti pa od njega zahtevajo, da jih tudi v resnici izvaja. Eno pomembnih, vendar zanemarjenih področij je uvajanje delavca v delo. To je naloga, ki nenehno traja, po svojih značilnostih izvedbe pa ni več normativna, ampak izobraževalna. O sami nalogi nekaj besed v nadaljevanju. Pristop k uvajanju delavcev (zaposlenih in novih) v delovni proces in k njihovemu prilagajanju delovnemu mestu je odvisen od številnih dejavnikov, tako tistih, ki jih določa normativna ureditev, kot tistih, ki izhajajo iz delavca. V primeru uvajanja in prilagajanja mladih delavcev izhajam iz določila no vega zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki določa prak-tično usposabljanje z delom kot del po klicnega izobraževanja. Menim, da pomeni uvajanje v delo nadaljevanje praktičnega usposabljanja z delom. Taka opredelitev ni všečna današnjim razmeram v zaposlovanju, treba pa bo

Strokovno znanje Poklicne zmožnosti (kompete

3                                  4

19

Tema meseca

slej ko prej poiskati rešitev, da bodo     dolgoročno pa s to težnjo izgublja. delodajalec in delojemalec, ocenjujeta prekinitve med izobraževanjem in de-     Zato je smotrno, da ima vsak deloda- tudi doseganje načrta uvajanja v delo lom čim krajše oziroma da bo mogoče     jalec svojo strategijo uvajanja mladih in ga po potrebi dopolnjujeta. prekinitev premostiti na druge, mladim     delavcev, ki bo usmerjena v dolgo-prijaznejše načine. Zagotovo bo to sis-    ročnejše cilje. Če jo uspe uskladiti s 4. Zaključek tem vseživljenjskega učenja, ko bo to     strategijo razvoja svoje dejavnosti, je mogoče.                                                    sinergijski učinek uvajanja in načrtne-Okvirne vsebine uvajanja mladih de-     ga razporejanja mladega delavca na lavcev določamo na podlagi zahtev     posamezna delovna mesta oziroma delovnega procesa in spoznanih (tudi     odrejanje delovnih nalog mnogo večji predvidenih) poklicnih zmožnostih ose-     kot so stroški kvalitetne priprave in izbe, ki jo zaposlujemo. To prikažemo v     vedbe uvajanja. tabeli spodaj.                                            Načrt uvajanja mladega delavca je V prvi stolpec vpišemo podatke, ki do-     podoben individualnemu izobraževal-ločajo delovno mesto, kjer bo zaposle-     nemu projektu, ki ga skupno sestavita na oseba opravljala delovne naloge.     delodajalec in novo zaposleni mladi Podatki so podlaga za izbor strokov-     delavec. V njem naj bo zapisano: nih znanj, potrebnih za opravljanje     – pregled delovnih nalog, za katere dela. V drugem stolpcu je kratek opis          je bil delavec sprejet v delovni od-

Predlagani pristop presega sedanji način sicer manj uspešnega uvajanja mladih delavcev v svet varnega dela. To lahko razberemo iz statistike, ki ugotavlja največje število manjših poškodb prav v razredu mladih do 35 let. Gre za poškodbe prstov rok, nog, zlomov udov, ureznin, padcev z odra in podobno. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da gre za premalo izurjene delavce, da nimajo privzgojenega čuta odgovornosti za varno in zdravo delo, da z »glavo niso pri stvari« - pri

je bil delavec sprejet v delovni od-opravljanju delovnih nalog. Zamisel o nalog oziroma oznaka opisa nalog,          nos,

preg

naloge izvajajo (iz izjave o varnosti

razsežnost vzgoje in izobraževanja za dne poklicne zmožnosti. Tehniko za

in zdravju pri delu),

nos,

drugačnem pristopu k uvajanju mladih če so te že opredeljene. Tudi iz tega – pregled delovnih mest, kjer se te

delavcev, pri katerem bo andragoška izluščimo le podatke, iz katerih so vi-naloge izvajajo (iz izjave o varnosti

in zdravju pri delu), ugotavljanje znanja, ki izhaja iz potreb                                                                      varno in zdravo delo bolj izstopala, se

– pričakovane poklicne zmožnosti

(kompetence za varno in zdravo opravljanje dela in nenehno izpopolnjevanje), – rezultate oziroma ocene preverjanja delavčevega znanja in usposobljenosti za varno in zdravo delo in drugo. Če so ti osnova za vsebinski                                                                      kariere in razvoja poklicnih zmožnosti.

pred vstopom na delo,

– pričakovane poklicne zmožnosti in zahtev dela, sem že opisal v reviji                                                                      bo »prijela« le, če bodo posamezna

(kompetence za varno in zdravo

opravljanje dela in nenehno izpopolnjevanje),

rezultate oziroma ocene preverjanja delavčevega znanja in uspo-klicna izobrazba, ljubiteljske dejavnosti                                                                      nosti za lastno urejanje svoje poklicne

sobljenosti za varno in zdravo delo

(kompetence za varno in zdravo (Grebenšek, 2002, 2003). Poleg teh so                                                                      združenja delodajalcev svoje delavce

opravljanje dela in nenehno izpopolnjevanje),

pogovorom z mladim delavcem, stati-– rezultate oziroma ocene preverja-stični podatki o poškodbah mladih, po-                                                                      obraževalni sistem razviti čut odgovor-nja delavčevega znanja in uspo-

del uvajanja vseh delavcev, je v uvajanje mladih v delo potrebno vgraditi še psihološko, sociološko in andragoško razsežnost ter jih spremljati in nadgrajevati. Te so zlasti: – učni stil osebe, ki jo uvajamo v delo

– razporeditveni načrt na izbrana delovna mesta, kjer bo uvajanje potekalo,

– izbor ključnih delovnih nalog, ki jih bo delavec opravljal pod vodstvom

mentorja za varno in zdravo delo. oziroma pripravljamo za določen                                                               Viri

– kazalniki in merila za vrednotenje

poklic, učne sposobnosti in navade; motiviranost, vedoželjnost in drugo;

– sposobnost oblikovanja in izražanja stališč, sodelovanje v diskusiji, delo v skupini, delo v timu, kadar gre za skupine več strok, komunikacijske spretnosti in drugo;

– sodelovanje v vzgojno-izobraževal-ni komunikaciji, pripravljanje zapiskov, samoizobraževanje in drugo.

doseženih novih zmožnosti.                Grebenšek, A.: Delo in varnost, letnik

Načrt uvajanja mladih delavcev pri-          2001, št. 5

pravljamo postopno, za delavce, ki s     Grebenšek, A.: Delo in varnost, letnik

svojim prizadevanjem pokažejo pripra-          2002, št. 1

vljenost za učenje in napredovanje pri     Grebenšek, A.: Delo in varnost, letnik delodajalcu in dosegajo nadpovprečne          2002, št. 02, 03, 05 rezultate pri rednem delu.                         Grebenšek, A.: Delo in varnost, letnik Delavca povabimo k pripravi načrta          2003, št. 03, 06 uvajanja v delo in osebnega napre-     Grebenšek, A.: Delovni proces kot dovanja z nalogo, da si hkrati oblikuje          osnova za izbiro metod in tehnik svoj osebni projekt usposabljanja in          internega izobraževanja, Andrago-izpopolnjevanja v obliki učne zbirne          ška spoznanja, 2001, št. 4 mape – portfelja. V njej ureja svoj učni     Grebenšek, A.: Pedagoško – andrago-Ko se delodajalec odloča za sprejem program, zapisuje doseženo in načr-          ško usposabljanje, CTU 1999 mladega delavca, mu mora biti jasno, tuje svoj interes po napredovanju. Pri     ZVD Delo in varnost, letniki 2003, da lahko z njim kratkoročno pridobi občasnem preverjanju in vrednotenju          2004, 2005 več, kot bodo stroški njegovega dela, dosežkov usposabljanja, ki jih opravita     ZVD Prispevki s spletne strani

3. Sestavljenost načrta uvajanja v delo

20

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

VARNOST MLADIH DELAVCEV

Saša Žebovec, univ. dipl. inž.

V sklopu Evropskeg a tedna 20 06 – »Varen začet ek« je Evropska agen -cija za varnost in zdravje pri delu iz Bilbaa izdala več informativnih letakov o mladih delavcih. V prispevku smo jih vsebinsko združili in jih predstavljamo kot uvod v temo meseca.

IZVLEČEK

Mladi delavci so še posebej ogroženi zaradi pomanjkanja izkušenj, usposobljenosti in ozaveščenosti. Potrebujejo koristne nasvete, informacije in nadzor ter primerna, varna in zdravju neškodljiva delovna mesta. Za mlajše od 18 let, vključno s tistimi, ki so na poklicnem usposabljanju in delovni praksi, ter tistimi, ki med šolanjem ali študijem opravljajo priložnostna dela, veljajo posebni predpisi, ki se nanašajo na omejitve njihove izpostavljenosti nevarnostim in na delovni čas (1).

ABSTRACT

Young workers are especially vulnerable due to the lack of experience, qualification, and awareness. They need useful advice, information, and supervision, and suitable, safe and healthy work positions. For the younger than 18 years, including the trainees, and those working part time during schooling, special regulations are in force, limiting their exposure to the dangers, and the work time.

ZAKAJ SE VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU PRIPISUJE TAK POMEN?

Po evropskih statističnih podatkih je pogostost poškodb pri delu med delavci, ki so stari med 18 in 24 let, za polovico višja kot pri drugih starostnih skupinah. Vsako leto na tisoče mladih v Evropi trpi zaradi bolezni ali poškodb pri delu. Nekateri tragično izgubijo življenje. Ne -kateri ne preživijo niti prvega dne na delovnem mestu. Poklicne bolezni in bolezenska stanja, kot so rak, težave s hrbtenico ali okvara sluha, se razvijejo postopno. Večino tragedij bi lahko preprečili.

Kot mlada oseba, ki začenja svojo poklicno pot, ste m or da b ol j ogr oženi in ne smete opravljati dela, ki presega vaše telesne ali umske sposobnosti. Če ste mlajši od 18 let, vas zakon ščiti pred opravljanjem nekaterih nevarnih del. Poleg tega vam, kot novincu pri delu in na delovnem mestu, manjka izkušenj, povezanih z delom, manjka vam oza-veščenosti o tveganjih za varnost in zdravje, ki vas morda čakajo na delovnem mestu, ter znanja o tem, kaj bi moral v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu storiti delodajalec in kaj vi. Sposobnost prepoznavanja možnih nevarnosti in opravljanje dela na varen način zahteva zdravo pamet pa tudi pozorno opazovanje, usposabljanje in izkušnje. Imate pravico izraziti dvome o stvareh, ki se vam zdijo nevarne, vendar se morda ne boste počutili dovolj samozavestni, da bi o tem spregovorili, morda pa boste stanje sprejeli takšno

Delo in varnost 51/2006/5

kot je, ker boste svojemu delodajalcu ali sodelavcem želeli dokazati, da ste prizadeven delavec in da ne poznate strahu (2).

POSEBNO VARSTVO MLAJŠIH OD 18 LET

Mladi ljudje lahko začnejo delati, ko je izdelana ocena tveganja, ki zajema: opis delovnega mesta, fi zikalne, biološke in kemične dejavnike, delovno opremo in njeno uporabo, delovne procese, postopke in organizacijo dela ter usposabljanje in navodila.

Praviloma osebe, ki še niso dopolnile 18 let, NE smejo opravljati dela: o ki presega njihove telesne ali umske sposobnosti, o pri katerem so izpostavljene strupenim ali rakotvornim snovem, o pri katerem so izpostavljene škodljivemu sevanju, o pri katerem so izpostavljene izjemnemu mrazu ali izjemni vročini, hrupu ali vibracijam, o ki vključuje tveganja, ki jih verjetno ne bodo prepoznale ali se jim izognile zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposabljanja oziroma zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti. Mlajši od 18 let, vendar starejši od minimalne starosti, pri kateri lahko že zaključijo obvezno redno šolanje, lahko opravljajo našteta dela v posebnih okoliščinah, kadar:

o je opravljanje takega dela nujno za njihovo poklicno usposabljanje, o se tako delo izvaja pod nadzorom pristojne osebe,

o so tveganja zmanjšana na najnižjo

mogočo raven. Kadar kljub vsem potrebnim ukrepom in prizadevanjem obstaja veliko tveganje, mladim delavcem dela ne smemo dovoliti.

Za mlade delavce veljajo omejitve delovnega časa. Prav tako imajo pravico do daljšega odmora od drugih delavcev, ponoči pa praviloma ne smejo delati (3).

NASVETI ZA STARŠE

Čeprav je večino nezgod na delovnem mestu mogoče preprečiti, so mladi vendarle izpostavljeni nevarnosti nezgod, celo smrtni nevarnosti, dogajajo se tudi nezgode pri delu s smrtnim izidom. Zaradi de la je l ahko ogr o ženo t u di zdr av je mladega človeka v prihodnosti. Na primer, če so na delovnem mestu izpostavljeni snovem, ki povzročajo alergije, močnemu hrupu ali če morajo delati v težavnih ali prisiljenih držah. Pomembnosti preventivnega ravnanja in usposabljanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu torej ne gre podcenjevati (4). Tu je nekaj namigov, kako lahko pomagate svojim otrokom: o Pogovarjajte se z otroki o njihovem počitniškem delu, honorarnem delu ali o izbiri delovnega mesta za usposabljanje. o Pozanimajte se, kakšno delo bodo

opravljali. o Vprašajte jih, kakšnega usposabljanja so bili deležni in kakšen je nadzor nad njimi oziroma izvajanjem njihovega dela. Povejte jim, naj se

21

Tema meseca

Čeprav je večino nezgod na delovnem mestu mogoče preprečiti, so mladi vendarle izpostavljeni nevarnosti nezgod, celo smrtni nevarnosti, dogajajo se tudi nezgode pri delu s smrtnim izidom. Zaradi dela je lahko ogroženo tudi zdravje mladega človeka v prihodnosti. Na primer, če so na delovnem mestu izpostavljeni snovem, ki povzročajo alergije, močnemu hrupu ali če morajo delati v težavnih ali prisiljenih držah. Pomembnosti preventivnega ravnanja in usposabljanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu torej ne gre podcenjevati.

ne bojijo prositi za usposabljanje in pomoč, preden začno uporabljati opremo ali preden se lotijo nove naloge.

o Redno se pogovarjajte z njimi o njihovem delu. Spodbujajte jih, naj se pogovorijo z vami o kakršnem koli problemu, na katerega naletijo v zvezi z delom ali varnostjo in zdravjem pri delu.

o Pogovorite se z njihovimi delodajalci o varnostnih in zdravstvenih ukrepih in usposabljanjih.

o Opozorite svoje otroke na nevarnosti samotnega ali nočnega dela.

o Spodbujajte svoje otroke, da postavljajo vprašanja, poiščejo pomoč, če so negotovi glede načina dela, ter da nemudoma sporočijo kakršno koli nevarnost, poškodbo ali bolezensko stanje, pa če se zdi še tako nepomembno.

o Spodbujajte jih, naj se pogovarjajo z zdravnikom, medicinsko sestro ali drugim osebjem za varnost in zdravje pri delu (če so v delovnem okolju). Če bodo obiskali družinskega zdravnika, naj mu povedo, kakšno delo opravljajo.

o Poudarite, da se lahko v zvezi z vprašanji, ki se tičejo varnosti, obrnejo tudi na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ali predstavnika sindikata.

o Pogovarjajte se z otrokom o vaših lastnih varnostnih in zdravstvenih izkušnjah na zdajšnjem ali prejšnjih delovnih mestih. Pojasnite, kaj se je zgodilo, kaj je bilo storjeno, kaj bi vi storili, če bi bili bolje obveščeni.

o Spodbujajte pristojne v osnovni ali srednji šoli, ki jo obiskuje vaš otrok, da organizirajo dejavnosti za oza-veščanje o tveganjih za mlajše otroke ter o varnosti in zdravju v zvezi z delom za starejše učence.

o O vseh teh vprašanjih se pogovorite tudi z drugimi starši.

o Ugotovite, kako v organizaciji, kjer ste zaposleni, zagotavljate varnost mladim delavcem.

o Spodbujajte svoje otroke, naj sami poizvejo o varnostnih in zdravstvenih vidikih svojega dela, na primer pri organu, pristojnem za varnost in zdravje pri delu v vaši državi ali prek povezav do različnih virov na spletni strani Agencije. Tudi sami poiščite dodatne informacije! (5)

NASVETI ZA DELODAJALCE

Delodajalci morajo ugotoviti nevarnosti in pripraviti oceno tveganja, s katero določijo tveganja, ki so povezana z mladimi delavci, in ustrezne preventivne ukrepe(2). Ocene tveganj in ukrepi ter ureditve, sprejeti na podlagi ocene tveganja, bi potemtakem morali vsebovati:

o naloge, ki jih mladi ne smejo opravljati; jasno je treba opredeliti prepoved uporabljanja določene delovne opreme in izvajanja določenih delovnih postopkov, območja, za katera velja omejen dostop, in aktivnosti, ki jih je mogoče opravljati samo pod nadzorom; o potrebe po nadzoru in ureditev sistema nadzora (glejte „Oblikovanje sistema nadzora” spodaj); o potrebe po informacijah, navodilih in usposabljanju ter ukrepi na teh področjih (glejte „Usposabljanje” spodaj); o preprečevanje ustrahovanja in

spolnega nadlegovanja; o ukrepi, ki upoštevajo vse posebne zahteve mladih invalidov in mladih s posebnimi potrebami; o obveščanje staršev in skrbnikov o

tveganjih in nadzornih ukrepih; o povezave z ustanovami, ki organizirajo delovno prakso in skrbijo za poklicno usposabljanje; o posvetovanje z delavci in njihovimi predstavniki glede sprejetih ukrepov v zvezi z mladimi delavci. Če mladim ponujate delovno prakso, jim morate zagotoviti najmanj enako raven varnosti in zdravja pri delu kot redno zaposlenim.

22

MLAJŠI OD 18 LET

Če zaposlujete delavce, ki so mlajši od 18 let, vključno s tistimi na poklicnem usposabljanju in delovni praksi ter tistimi, ki med šolanjem ali študijem opravljajo priložnostna dela, ste dolžni spoštovati posebne predpise, ki vključujejo omejitve v zvezi z njihovo izpostavljenostjo nevarnostim in omejitve delovnega časa. Več informacij o dolžnosti varovanja delavcev in posebnih zahtevah za mlade najdete v informativnem biltenu „Varstvo mladih na delovnem mestu”. Vse zahteve, ki jih morate upoštevati, pa najdete v nacionalni zakonodaji.

OBLIKOVANJE SISTEMA NADZORA

Delodajalci morajo vzpostaviti ustrezen sistem nadzora mladih. Nekateri od njih na primer mladim dodelijo mentorja. Nadzorniki morajo biti ustrezno usposobljeni in morajo poznati tveganja in nadzorne ukrepe, povezane z delom mladih. Poznati morajo tudi vse omejitve v zvezi z nalogami, ki jih lahko opravljajo mladi. Razumeti morajo, kakšna je njihova vloga, kaj se zahteva od njih in kako morajo opravljati svoje dolžnosti. Potrebujejo tudi dovolj časa in pooblastila za izvajanje nadzornih nalog. Sistem mora predvidevati: o kako bo potekal nadzor nad mladimi, pri čemer je treba opredeliti stopnje nadzora za posamezne naloge; opredeljeni morajo biti delovni postopki, ki zahtevajo stalen nadzor; imenovana mora biti oseba, ki bo na splošno odgovorna za mlade; o katere pristojnosti morajo imeti nadzorniki in kakšna je njihova vloga; o usposabljanje nadzornikov za opravljanje teh nalog, še zlasti na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu mladih; o zadostno število sposobnih in ustrezno usposobljenih nadzornikov, ki so odgovorni za mlade, med katere sodijo tudi udeleženci poklicnega usposabljanja in študenti na praksi; o sistem poročanja, prek katerega lahko nadzorniki obveščajo o vseh težavah v zvezi z varnostjo mladih.

USPOSABLJANJE

Izredno pomembno je, da se mladim pred začetkom dela zagotovi učinko-vito usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu, v okviru katerega je

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

o o

treba dovolj časa nameniti tudi naslednjim temam:

posebne nevarnosti, ki so povezane z delom mladih; splošne nevarnosti na delovnem mestu;

kako naj se zaščitijo; kaj naj storijo, če menijo, da je ogrožena njihova varnost; kje naj poiščejo nasvet; kaj naj storijo v nujnih primerih, če doživijo nezgodo ali če potrebujejo prvo pomoč;

dolžnost, da sodelujejo z vami na po-dročju zagotavljanja varnosti pri delu.

o

BITI ZGLED

Pomembno je, da nazorno pokažete svojo zavezanost varnosti in zdravju pri delu, oblikujete postopke in ukrepe in jih redno posodabljate. Poudarjajte, da je nevarno ravnanje nesprejemljivo in se hitro odzivate na zadeve, povezane z varnostjo in zdravjem pri delu (6).

NASVETI ZA NADZORNIKE

Vaš delodajalec mora zagotoviti ustrezen nadzor nad mladimi. Pripraviti mora tudi oceno tveganja, ki določa posebna tveganja za mlade in potrebne preventivne ukrepe, vključno s potrebami po nadzoru.

Da bi lahko opravljali vlogo nadzornika, mora delodajalec:

o poskrbeti za vaše ustrezno usposabljanje o tveganjih in kontrolnih ukrepih, povezanih z delom mladih, o vseh omejitvah glede nalog, ki jih mladi lahko opravljajo, in potrebnih ravneh nadzora, vključno z določi-tvijo tistih delovnih postopkov, ki jih je treba stalno nadzirati; (7) o poskrbeti za vaše usposabljanje o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu, kadar delate z mladimi, ter o vaši vlogi nadzornika;

Nadzor mladih delavcev obsega: o oceno sposobnosti/zmogljivosti za

opravljanje nalog; o ugotavljanje nevarnosti, zaradi

katerih bi se lahko mladi poškodovali; mladi so bolj ranljivi in morda potrebujejo skrbnejši nadzor kot drugi delavci;

o vzpostavitev učinkovitih kontrolnih/varnostnih ukrepov za pre-prečevanje poškodb; na primer varovala, pregrade, prepovedi, inšpekcijsko nadzorstvo, pregledi na kraju samem, obveščanje, usposabljanje, postopki in nadzor;

o stalno izboljševanje in poenostavljanje varnih delovnih praks;

o obveščanje in poučevanje o dobri praksi;

o izvajanje praktičnega prikaza pravilnega postopka; po potrebi naj se prikaz izvede počasi;

o dodelitev nalog v skladu s posameznikovimi sposobnostmi in zagotavljanje neposrednega nadzora, dokler ni sposoben samostojno opravljati nalog;

o preverjanje njegovega razumevanja pravilnega postopka in potrebnih varnostnih ukrepov;

o opazovanje njegovega dela in po potrebi ponovitev prikaza za izboljšanje razumevanja;

o poslušanje posameznikov, posvetovanje z njimi in izmenjava mnenj, na primer z njihovo vključitvijo v pripravo ocene tveganja;

o obveščanje mladih o tem, kje lahko dobijo pomoč/nasvete, ko ste odsotni, in kaj naj naredijo, če so v negotovosti;

o zagotavljanje, da poznajo postopke v nujnih primerih;

o objavljanje vseh pisnih dokumentov o varnih delovnih postopkih in osebni varovalni opremi/obleki, povezanih z delovnimi dolžnostmi;

o privzgajanje vrednot, pojasnjevanje pomena varnosti in zdravja pri delu, spodbujanje pravilnega odnosa, ozaveščanje in dajanje dobrega zgleda;

o spodbujanje, podpiranje, pospeševanje in usmerjanje;

o nadzorovanje, organiziranje in po potrebi kaznovanje.

MENTORSTVO

Nekateri delodajalci mladim dodelijo mentorje. Vloga mentorja je še posebej, da skrbi za mlado osebo, za katero je odgovoren, in jo vodi. Mentorstvo vključuje:

o poučevanje mladih o pravilnem načinu opravljanja dela, s čemer

bodo pridobili temelje za svojo prihodnjo poklicno pot; če mentor pri delu uporablja bližnjice, mladi ne bodo pridobili znanja in spretnosti za reševanje težav;

o spodbujanje mladih, da sodelujejo, postavljajo vprašanja o tveganjih in varnostnih ukrepih na delovnem mestu, razpravljajo in poročajo o vseh nevarnostih, ki jih vidijo; njihovo željo, da bi izpolnili pričakova-nja, je treba koristno usmeriti;

o zagotovitev, da je prav, da rečejo „ne”, če ne vedo zagotovo, kaj naj storijo.

o p oudar janje nujnosti noš e nja ust re -zne varovalne opreme in uporabe pravilnih varnostnih ukrepov (8).

NASVETI ZA MLADE

Če doživite nezgodo pri delu ali se pri delu poškodujete, so lahko posledice trajne in z njimi morate živeti do konca svojega življenja. Celo na vaš prvi delovni dan se vam lahko pripeti nezgoda. Večino teh nezgod bi lahko preprečili.

Kot mladi začetnik ste lahko bolj izpostavljeni tveganju kot vaši starejši sodelavci, saj nimate izkušenj v zvezi z delom in tveganji za varnost in zdravje, ki lahko pri delu obstajajo. Pravico imate do varnega in zdravju neškodljivega dela, vključno s pravico do ustreznega usposabljanja in nadzora. Prav tako imate pravico do zastavljanja vprašanj ter poročanja o razmerah in ravnanjih, ki se vam zdijo nevarna. Če ste stari manj kot osemnajst let, vam zakon ne dovoljuje opravljati nekaterih nevarnih del, zaradi pomanjkanja izkušenj in zaradi možne nezrelosti (9).

Nasveti za varno delo:

o Ne začnite opravljati nobenega dela, dokler niste zanj ustrezno usposobljeni.

o Če menite, da ste prehitro dobili preveč informacij, prosite svojega nadzornika, naj vam informacije posreduje počasneje in naj ponovi navodila.

Delo in varnost 51/2006/5

23

Tema meseca

o Ne zapuščajte svojega delovnega območja, razen če vam to naročijo. Na drugih območjih lahko obstajajo specifi čne nevarnosti, s katerimi niste seznanjeni, kot so viseča električna napeljava, spolzka tla ali strupene kemikalije.

o Če česa ne veste, vprašajte nadzornika ali sodelavca. Z njuno po-močjo boste morda preprečili nezgodo.

o Zahtevajte več usposabljanja.

o Pri delu nosite ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna obutev, čelada ali rokavice. Pre-pričajte se, da veste, kdaj je treba nositi varovalno opremo, kje jo lahko najdete ter kako se uporablja in vzdržuje.

o Pozanimajte se, kako je treba ravnati v nujnih primerih, bodisi da gre za požarni alarm, izpad električne energije ali druge primere.

o O vsaki nezgodi nemudoma obvestite svojega nadzornika. O tem obvestite tudi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, če ga imate.

o Ne spreglejte zgodnjih znakov težav, kot so glavoboli, bolečine, omotice, srbeča koža ali razdražene oči, nos ali grlo. Če imate v podjetju svojega zdravnika, medicinsko sestro ali drugo pooblaščeno osebje za varnost in zdravje pri delu, jih o tem obvestite. Ob obisku svojega družinskega zdravnika mu povejte, kakšno delo opravljate.

o Upoštevajte nasvete in navodila, ki ste jih prejeli. To vljučuje tudi navodila v zvezi z odmori, ustrezno prilagoditvijo stola, uporabo varovalne opreme.

Nekaj vprašanj, ki jih morate zastaviti svojemu nadrejenemu:

o Katere nevarnosti in tveganja so prisotna pri mojem delu?

o Bom imel usposabljanje za varno delo? Kdaj?

o Kaj moram storiti za svojo zaščito? Ali moram nositi varovalno opremo?

o Kaj moram storiti v nujnih primerih? Bom imel usposabljanje v zvezi s tem?

o Koga lahko vprašam za pojasnila v zvezi z varnostjo pri delu? Kako naj poročam o nezgodi pri delu, zdravstvenih težavah ali če opazim, da je kaj narobe?

o Kaj naj naredim, če se poškodujem? Kdo je oseba, ki nudi prvo pomoč?

24

Na kaj moram biti pozoren?

o Zdrsi in spotiki – najpogostejši vzrok nezgod v neurejenih prostorih, kjer dela veliko ljudi; so posledica razlitij, na tleh ležečih kablov ali poškodovanih tal.

o Stroji in oprema – veliko nezgod je posledica slabega vzdrževanja, pomanjkanja varoval, pomanjkanja usposabljanj in izpadov elek-trične energije, ki lahko povzročijo opekline, požare ali celo smrtne poškodbe osebe, ki poskuša popraviti stroj, ne da bi ga izključila ali izklopila elektriko. Nevarni stroji so lahko tako v kuhinjah restavracij kot tudi v tovarnah.

o Dvigovanje bremen – ki so težka ali nestabilna; dvigovanje bremen na nepravilen način; ročno preme-ščanje bremen, ker ni na voljo pri-pomočkov kot so vozički.

o Ponavljajoče se, hitro delo, zlasti v prisiljeni drži ali neudobnem položaju, in z nezadostnim številom odmorov – lahko pov-zroči bolečine in poškodbo mišic in sklepov (kostno-mišična obolenja). Tovrstni primeri so montažno delo na tekočem traku, delo na blagajnah v veleblagovnicah ali delo z računalnikom (uporaba tipkovnice in miške).

o Hrup – izpostavljenost prevelikemu hrupu lahko povzroči okvaro vašega sluha. Okvare se morda ne

zavedate, saj se sluh poslabšuje postopoma. Okvara sluha je lahko trajna in nepopravljiva. Druge fi zič-ne nevarnosti so vibracije in sevanje.

o Kemikalije – to so običajna čisti-la, barve, proizvodi za friziranje in prah. Uporaba kemikalij pri delu lahko povzroči alergične kožne reakcije s trajnimi poškodbami, kronično astmo, oblike raka ali poškodbe zarodka. Kemikalije lahko prizadenejo jetra, živčni sistem in kri.

o Stres – vzrok je lahko organizacija vašega dela, na primer: pretirane delovne obremenitve, nejasnosti glede odgovornosti, preveč pritiska. Stres je lahko posledica ustrahovanja s strani nadrejenih ali sodelavcev.

o Nasilje – vključuje verbalno nasilje in fi zične napade. Nikakor ga ne sprejmite kot »sestavni del« svojega dela.

o Delovno okolje – neprijetnosti zaradi vročine ali mraza in resne težave zaradi skrajnih temperatur, slabe razsvetljave itd.

Uveljavite svoje pravice in ravnajte odgovorno!

Vaše pravice so:

1.   pravica do obveščenosti,

2.   pravica do sodelovanja,

3.   pravica do zavrnitve dela, pri katerem ni zagotovljena ustrezna varnost.

Vrsta dela/dejavnost

Primeri nevarnosti

Čiščenje

•       strupene kemikalije v čistilih

•       ostri predmeti v odpadkih

•       nevarnost zdrsa in padca

Gostinstvo

spolzka tla

•       vroča kuhinjska oprema

•       ostri predmeti

Trgovina

•       fi zično in verbalno nasilje strank

•       ročno premeščanje težkih bremen

•       dolgotrajno stoječe delo

Pisarniška dela

•       slaba ureditev delovnega prostora za delo z računalnikom

•       slabi pogoji za sedenje stres

•       nadlegovanje

Nega

•       okužena kri ali telesne tekočine

•       ročno premeščanje bremen in prisiljena drža

•       fi zično in verbalno nasilje

•       nevarnost zdrsa in padca

Frizerstvo

•       nerodni položaji

•       dolgotrajno stoječe delo

•       kemikalije v proizvodih za lase, ki povzročajo alergije

Delo v tovarni

•       nevarni stroji

•       hitri delovni ritem

•       nevarnost zdrsa in padca

•       nevarnosti nezgod pri transportu z vozili na delovnem mestu, na primer pri transportu z viličarji

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

Delo ni igra. Med vaše dolžnosti sodi:            Drugi nevarni postopki, ki so se izva-          varnosti in zdravja pri delu 2006 -

o sodelovanje z vašim delodajalcem          jali v gospodarski družbi, so vključe-          http://si.osha.europa.eu/et2006/

pri zagotavljanju varnosti in zdravja          vali prenašanje nevarnega pralnega • spletna stran ministrstva za delo,

pri delu,                                                     sredstva za brizgalne pištole v neoz-          družino in socialne zadeve - http://

o upoštevanje varnostnih ukrepov za          načenih, odprtih vedrih, ter pomanj-          www.mddsz.gov.si/

zagotavljanje vaše varnosti in var-          kanje usposabljanja in nadzora.           • spletna stran inšpektorata RS za

nosti vaših sodelavcev,                       o Šestnajstletni delavec si je manj kot          delo - http://www.id.gov.si/

o uporaba ali nošenje varovalne          dve uri po začetku svojega prvega

opreme (10).                                              delovnega dne zlomil nogi, ko je pa-

del s stopalnika 18-tonskega tovor-NEKAJ POSLEDIC SLABE                   njaka za odvoz smeti. Varnostni po-PRAKSE                                                 stopki so sicer obstajali, vendar je bil

sistem, ki naj bi zagotavljal uporabo teh postopkov, neustrezen. Posebej VIRI

Sedemnajstletno dekle je izgubilo del prsta le uro po začetku poči-

problematično je bilo pomanjkanje tniškega dela. Prste ji je zmečkal                                                                      (1) Facts 64 – Varstvo mladih na de-

nadzora in usposabljanja (

o Vajenka v frizerskem salo

alergična na proizvode, ki

rala uporabljati. Njene ro

polne razpok in mehurč

da celo ni mogla več drža

ne vilic in se je morala o

delu.

Vzroki takšnih nezgod in b

neprimerna oprema, stresn

re, hiter delovni ritem, po

usposabljanja, pomanjkanje

delovnih postopkov in nadzo

mlajši od osemnajst let in b

vljali delo, ki je za vašo staro

pino z zakonom prepovedan

še večja verjetnost, da se va

petila nezgoda pri delu (13). za nadzor in usposabljanje poskr-                                                                             cev – nasveti za starše)

nadzora in usposabljanja (12). stroj v pekarni, v kateri je delala.                                                                             lovnem mestu)

o Vajenka v frizerskem salonu je bila

alergična na proizvode, ki jih je morala uporabljati. Njene roke so bile polne razpok in mehurčkov, tako da celo ni mogla več držati ne noža ne vilic in se je morala odpovedati delu. Vzroki takšnih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, pomanjkanje izdelanih delovnih postopkov in nadzora. Če ste mlajši od osemnajst let in boste opravljali delo, ki je za vašo starostno skupino z zakonom prepovedano, obstoja

še večja verjetnost, da se vam bo pri-učil za poklic mehanika, bi moral                                                                      (9) Facts 63 – Varnost mladih delav-

alergična na proizvode, ki jih je mo-kvarjeno. O okvari so pred tem že                                                                             ga in zdravega dela – nasveti za

rala uporabljati. Njene roke so bile

polne razpok in mehurčkov, tako

da celo ni mogla več držati ne noža

ne vilic in se je morala odpovedati

delu. Vzroki takšnih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, pomanjkanje izdelanih delovnih postopkov in nadzora. Če ste mlajši od osemnajst let in boste opravljali delo, ki je za vašo starostno sku-rezervoar za odpadne tekočine, ko                                                                      (8) Facts 62 – Varnost mladih delav-

polne razpok in mehurčkov, tako niso imeli načrtovanega programa                                                                      (3) Facts 64 – Varstvo mladih na de-

da celo ni mogla več držati ne noža

ne vilic in se je morala odpovedati

delu. Vzroki takšnih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, pomanjkanje izdelanih

delovnih postopkov in nadzora. Če ste Svojemu nadrejenemu je pomagal                                                                      (7) Facts 62 – Varnost mladih delav-

ne vilic in se je morala odpovedati zno usposobljeno za delo s strojem,                                                                      (4) Facts 66 – Bodite pozorni na nevar-

delu.

Vzroki takšnih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje hanični delavnici je umrl štiri dni                                                                      (6) Facts 61 – Varnost mladih delav-

delu. njen nadzornik pa sploh ni vedel, da                                                                             nosti pri delu – nasveti za mlade)

Vzroki takšnih nezgod in bolezni so ga dekle uporablja ...                                                                                              (5) Facts 63 – Varnost mlad

neprimerna oprema, stresne razme-o Osemnajstletni pripravnik v me- re, hiter delovni ritem, pomanjkanje           cev – nasveti za starše)

beti delodajalec, vendar je lastnik                                                                      (10) Facts 66 – Bodite pozorni na ne-

DODATNE INFORMACIJE

mehanične delavnice prepuščal iz-                                                                             varnosti pri delu – nasveti za mla-vajanje ukrepov za zagotavljanje     Dodatne informacije o varnosti mladih           de)

varnosti in zdravja pri delu prosti     pri delu lahko najdete na spletnih na-     (11) Facts 61 – Varnost mladih delavcev presoji ‘ delavcev (11).                        slovih:                                                              – nasveti za delodajalce) Triindvajsetletni moški je utrpel hude     • spletna stran slovenske informacij-     (12) Facts 62 – Varnost mladih delavcev opekline, ker je bil v stiku z vnetljivo ske mreže za varnost in zdravje pri           – nasveti za nadzornike) snovjo, ki jo je uporabljal pri čišče- delu - http://si.osha.eu.int/                   (13) Facts 66- Bodite pozorni na nevar-nju brizgalnih pištol za nanos barve.     • spletna stran Evropskega tedna           nosti pri delu – nasveti za mlade)

o

Delo in varnost 51/2006/5

25

Tema meseca

NOVA POBUDA ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH MEST

Saša Žebovec, univ. dipl. inž.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je z namenom, da se delodajalcem in delavcem zagotovi preprost dostop do kakovostnih informacij o varnosti in zdravju pri delu, oblikovala »Pobudo za varna in zdravju neškodljiva delovna mesta«, ki nudi vsa potrebna orodja za varnejša, zdravju neškodljiva in produktivnejša delovna mesta.

Kampanja je namenjena predstavitvi in seznanjanju delodajalcev in zaposlenih v malih podjetjih o: najpomembnejših povezavah do lokalnih poslovnih združenj, skupin delodajalcev in zaposlenih ter izvajalcev storitev v zvezi z novostmi na področju pomoči pri varnosti in zdravju pri delu,

informacijah o predpisih na podro-čju varnosti in zdravja pri delu, primerih dobre prakse in učinkovi-tih rešitvah pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega mesta,

napotkih za pripravo ocene tveganj ter praktičnimi orodji za oceno tveganj. Pobuda je usmerjena v mala podjetja v novih državah članicah Evropske unije ter kandidatkah Bolgariji in Romuniji. V ta namen je bila v vsaki omenjeni državi vzpostavljena posebna spletna stran, na kateri lahko najdemo vse potrebne informacije o kampanji (http://si.osha. europa.eu/hwi/ za Slovenijo).

SEMINARJI

V sklopu kampanje bodo v vsaki državi organizirani trije seminarji o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, namenjeni menedžerjem majhnih in srednje velikih podjetij. V Sloveniji bodo organizirani v naslednjih gospodarskih dejavnostih: o lesno predelovalni, o kovinsko predelovalni in o gradbeništvu.

GRADIVO

Za potrebe kampanje je bilo pripravljeno gradivo v vseh jezikih držav, ki sodelujejo v kampanji. V gradivu so:

Brošura:

Pobuda za varna in zdravju neškodljiva delovna mesta

Dobra praksa za podjetja, socialne partnerje in organizacije

Slika 1. Slovenska spletna stran, namenjena Pobudi za izboljšanje delovnih mest

26

Letak:

Bolj varno, bolj zdravo

Nova pobuda za izboljšanje delovnih mest

it^h <^^^^.

^r ^

Bolj varno Bolj zdravo

BsSSSSJBWBiJ

f.^.JM^^B

JiT"^ ^

http:r7hwl.4shA.europit.eij

Ik.

P5M

^Sfl

\ """iSZ;

Prospekt:

Pobuda za varna in zdravju neškodljiva delovna mesta

Priročnik za delavce in delodajalce

Pobuda za vama in zdravju neškodljiva g delovna mesta S

Delo in varnost 51/2006/5

Tema meseca

Plakat:

Boljše delovno mesto

Pridružite se “Pobudi za varna in zdravju neškodljiva delovna mesta” in našli boste vsa orodja, potrebna za varnejša, zdravju neškodljiva in produktivnejša delovna mesta. Gradivo je na voljo na spletnem naslovu http://si.osha.europa.eu/hwi/HWI_ gradivo.htm. Na spletni strani kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu http://hwi.osha.euro-pa.eu/ je na voljo gradivo kampanje v drugih jezikovnih različicah.

OCENA TVEGANJA

Za potrebe kampanje je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu pripravila posebno publikacijo “Ocenjevanja tveganja za mala in srednje velika podjetja”, v kateri so opisani raz-lični primeri delovnega okolja, nasveti in kontrolni listi, ki so v pomoč pri opredelitvi delovnih mest, delavcev, ki so izpostavljeni tveganju ter nevarnosti. V publikaciji so na voljo kontrolni listi:

Slika 2. Orodje za ocenjevanje tveganja

•    splošni varnostni in zdravstveni ukrepi ter organizacija dela,

•    premeščanje bremen, delo z raču-nalniki in ergonomija,

•    nevarne snovi,

•    hrup in zvok,

•    temperatura, vlažnost, razsvetljava,

•    nevarnost zaradi električnega toka,

•    nevarnost padcev, zdrsa in zadušitve ter prometne poti,

•    požar, prva pomoč, urejeno in čisto delovno mesto,

•    bolj ogrožene skupine delavcev (mladi delavci, pripravniki, vajenci, nosečnice, starejši delavci, invalidi, začasni delavci in druge skupine).

Poleg omenjenega orodja za ocenjevanje tveganja so na voljo tudi drugi primeri kontrolnih listov, ki jih je pripravil Danski pristojni organ za delovno okolje (http://www.at.dk). Kontrolni listi so pripravljeni za področja:

•   uprava,

•   kmetijstvo,

•   trgovina,

•   gradbeništvo,

•   izobraževanje in raziskovanje,

•   grafi čni in tiskarski sektor,

•   industrija in proizvodnja,

•   storitve,

•   socialno in zdravstveno varstvo,

•   promet in trgovina na drobno. Kontrolni listi so dostopni prek spletne strani http://hwi.osha.europa.eu/ra_ tools_checklists/.

ZAKLJUČEK

Kampanja je še ena od oblik pomoči malim in srednje velikim podjetjem v novih državah članicah, ki jih nudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu iz Bilbaa v sodelovanju s svojimi partnerji v državah članicah. Vsa gradiva in dodatne informacije so vam na voljo na spletnih straneh http:// si.osha.europa.eu/hwi/ in http://hwi. osha.europa.eu/ ter na spletni strani slovenske informacijske mreže za varnost in zdravje pri delu http://si.osha. europa.eu/.

VIR:

1.   ht tp://si.osha.europa.eu/hwi/

2.   http://hwi.osha.europa.eu/

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.

Chengdujska cesta 25 1000 Ljubljana

4-4J

■<-*3Fi

Nudimo vam VARNOSTNE ZNAKE v obliki nalepk in tabel:

S skladne z veljavno zakonodajo

S izdelane na kvalitetnih materialih

S vsebine lahko izdelamo glede na potrebe naročnikov

Več informacij: Fanči Avbelj, T 01 585 51 00, M 041 658 953, E fanci.avbelj@zvd.si

N^°

KATALOG VARNOSTNIH ZNAKOV

si lahko ogledate na: www.zvd.si

Delo in varnost 51/2006/5

27

Razvoj in znanost

ZNANSTVENA PRILOGA SCIENCE SUPPLEMENT

Urednik/Editor

prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.

VSEBINA –

TS C

ONTENTS

Marjan Bilban,

prim. prof. dr.,

dr. med., spec. med. dela, prometa in športa;

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.,

Ljubljana,

Chengdujska cesta 25

Prim. prof. dr. Bilban je specialist medicine dela, prometa in športa. Je predstojnik Centra za medicino dela na ZVD Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani in predstojnik katedre za javno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti.

Na znanstvenem področju dela na pridobivanju vrhunskega znanja na področju medicine dela, prometa in športa v slovenskem prostoru in javnega zdravja v zdravstveni politiki države oziroma družbe. Na ožjem, strokovnem področju se ukvarja s proučevanjem vpliva ionizirajočega in neionizirajočega sevanja na genom in zdravje zaposlenih ter z vplivom drugih dejavnikov delovnega okolja na zdravje in delazmožnost.

UDK/UDC 614.86:656.1.052

UTRUJENOST (ZASPANOST) MLADIH VOZNIKOV ZA VOLANOM, I.DEL

Zaspanost je pogost, a premalokrat prepoznan vzrok prometnih nezgod. Zaradi slabo postavljenih kriterijev prepoznavanja zaspanosti kot vzroka se incidenca prometnih nezgod v rezultatih različnih raziskav giblje med 1 do 20 odstotkov. Številne retrospektivne raziskave so pokazale trdno povezavo med čezmerno zaspanostjo in povečanim številom prometnih nezgod, še posebej med mladimi vozniki.

Zaspanost je v veliki meri odvisna od cirkadianega gibanja zaspanosti in budnosti – tako je največja med 2. in 3. uro ponoči, 6. in 7. uro zjutraj ter 16. in 17. uro popoldne. Vozniki so predvsem ranljivi, ko običajno spijo, še posebej med 2. in 3. uro ponoči. K temu so bolj nagnjeni vozniki s poklici, ki so povezani z zmanjšano količino spanca in izmenskim del om, ljudje z motnjami spanja ali boleznimi, ki vo dijo v čezmerno zaspanost, ter ljudje, ki jemljejo določena zdravila ali zlorabljajo droge. Vozniki se premalo zavedajo nevarnosti, kot je hipnoza avtoceste, vožnja brez pozornosti, upiranje prenehannju vožnje kljub utrujenosti in zaspanosti. Največ žrtev je med mladimi moškimi na širokih, ravnih cestah, kjer je vožnja bolj monotona.

S povečanjem zavesti o problemu v javnosti, z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem motenj spanja ter svetovanjem voznikom s pretirano zaspanostjo lahko veliko prispevamo k preventivi pred prometnimi nezgodami zaradi preutrujenosti in zaspanosti. Vozniki nekaj ur pred vožnjo ne bi smeli jemati hipnotikov, piti alkohola, število ur vožnje bi moralo biti omejeno. Prav tako je treba izvajati preventivne zdravstvene preglede pri vseh poklicih, ki zahtevajo budnost, pozornost in visoko koncentracijo, kar še posebej velja tudi za voznike motornih vozil. Ključne besede: zaspanost, cestni promet, tveganje, mladi vozniki, preventivni ukrepi

SLEEPINESS AS A CAUSE OF TRAFFIC ACCIDENTS IN YOUNG DRIVERS

The criteria for recognizing sleepiness as a cause of traffi c accidents are suspicious and ambiguous, therefore it comes to no sur prise that s ome studies have identifi ed sleepiness as the cause of accidents in 1% of all cases, while other in as much as 20%. Numerous have however demonstrated a connection between sleep loss and the incidence of traffi c accidents among young drivers.

Sleepiness depends largely on the circadian rithm, making the danger biggest from 2 – 3 AM, 6 – 7 AM and 4 – 5 PM. Most vulnerable are drivers whose work includes sleep de-privationa and job shifts, people with sleeping disorders and people taking sleep inducing medicine or drugs. Drivers are not aware of the hipnotic infl uence of the highway or of the dangers of driving without being able to pay attention to the road. Young males driving on wide straight sections of the road fall asleep most often.

By increasing the awareness of the public and counceling to young drivers and to people with sleeping disorders we can contribute to the prevention of traffi c accidents caused by sleepiness. Regular preventive medical examinations of all licensed drivers would also help, as would a complete ban on alcohol and narcotics consumption prior to driving. Key words: sleepiness, road traffi c, risk, young drivers, preventive measures.

28

Delo in varnost 51/2006/5

H^H^H^H^H^H^H^H^HT Razvoj in znanost

UTRUJENOST (ZASPANOST) MLADIH VOZNIKOV ZA VOLANOM, I.del

prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.

UVOD

Zaspanost je pogost, a premalokrat prepoznan vzrok prometnih nezgod. Z ar a d i sl a b o postav ljenih k r iter i jev p re -poznavanja zaspanosti kot vzroka se incidenca prometnih nezgod v rezultatih različnih raziskav giblje med 1 do 20 %. Številne retrospektivne raziskave so pokazale trdno povezavo med čezmerno zaspanostjo in povečanim številom prometnih nezgod, še posebej med mladimi vozniki. Zaspanost je v glavnem odvisna od cirkadianega gibanja zaspanosti in budnosti. Največja je med drugo in tretjo uro ponoči, med šesto in sedmo uro zjutraj ter 16. in 17. uro popoldne. Vozniki so predvsem ranljivi v času, ko običajno spijo, še posebej med drugo in tretjo uro ponoči. K temu so bolj nagnjeni vozniki s poklici, ki so povezani z zmanjšano količino spanca in izmenskim delom, ljudje z motnjami spanja ali boleznimi, ki vodijo v čezmerno zaspanost, ter tisti, ki jemljejo določena zdravila ali zlorabljajo droge. Vozniki se premalo zavedajo nevarnosti, kot je hipnoza avtoceste, vožnja brez pozornosti, upiranje prenehanju vožnje kljub utrujenosti in zaspanosti. Največ žrtev je med mladimi moškimi na širokih, ravnih cestah, kjer je vožnja bolj monotona. Smrt in hude poškodbe so pogostejše pri cestno -pro -metnih nezgodah, povezanih z zaspanostjo, kot pri povprečju vseh nezgod, verjetno za radi povečane hitrosti trka. Z ozaveščanjem o problemu v javnosti, z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem motenj spanja ter svetovanjem voznikom s pretirano zaspanostjo lah ko veliko pripomoremo k preventivi pred prometnimi nezgodami zaradi preutrujenosti in zaspanosti. Vozniki nekaj ur pred vožnjo ne bi smeli jemati hipnoti-kov, piti alkohola, število ur vožnje bi moralo biti omejeno. Potrebno je izvajati preventivne preglede pri vseh poklicih, ki zahtevajo budnost, pozornost in visoko koncentracijo.

PROBLEM

Ločiti moramo med utrujenostjo, ki je fi ziološko stanje, in hipersomnijo kot

Delo in varnost 51/2006/5

patološkim stanjem. Slednja je pretirana zaspanost čez dan, ki se kaže kot težnja, da človek zaspi na neprimernih mestih in v neprimernih situacijah (npr. med vožnjo avtomobila, pilotiranjem). Poznamo več vzrokov, ki privedejo do čezmerne zaspanosti:

■  pomanjkanje spanja: o tem govorimo, kadar človek spi 5 ur ali manj v 24 urah. Vzrok je lahko neurejena »higiena« spanja, namerno omejevanje spanja (v raziskovalne namene), moteči dejavniki okolja ali pa služba oz. vzorec dela, ki ovira normalen vzorec spanja (slabo organizirano delo v izmenah) (1);

■  daljša vožnja: v eni od raziskav so ugotavljali sposobnost za vožnjo pri voznikih, ki so se ustavili na počivališčih. Ugotovili so, da je njihova sposobnost za vožnjo precej slabša kot pri tistih, ki pred tem niso vozili. Pri tem je utrujenost odvisna od starosti voznika in trajanja vožnje (2);

■  sindrom obstruktivne apneje med spanjem (SOAP): najpogostejši vzrok za hipersomnijo je sindrom obstruktivne apneje med spanjem (3). Pri tem gre za epizode rednega glasnega smrčanja, prekinitev dihanja in dušenja med spanjem. Sindrom je povezan z zaspanostjo čez dan, zmanjšano kvaliteto življenja, inzulinsko rezistenco, prometnimi nezgodami (3, 4), žilno obolevnostjo in umrljivostjo (4). Pri bolnikih s sleep apnea sindromom so prometne nezgode pogostejše, kot pri splošni populaciji (5, 6), tveganje narašča z indeksom respiratorne motnje (7). Natančen vzrok večjega števila nezgod ni znan. V eni od študij so predvidevali, da bi bil mogoč vzrok stalen hrup avtomobilskega motorja. Ugotovili so, da ni razlike v budnosti med bolniki s sleep apnea sindromom, izpostavljenim hrupu motorja, in tistimi brez hrupa (8);

■  narkolepsija: narkolepsija je drugi najpogostejši vzrok za pretirano zaspanost preko dneva. Prepoznamo jo po čezmerni zaspanosti čez dan, nenormalnem REM spanju, paralizi med spanjem, katapleksiji (nenadna

epizoda mišične šibkosti, ki jo sprožijo čustva) in hipnagognih halucinacijah (slišne ali vidne halucinacije med prebujanjem ali poskušanjem zaspati) (9);

■  zdravljenje z opioidi: klinična opazovanja bolnikov, ki se oralno opioidno zdravijo, so pokazala, da centralni stranski učinki (sedacija, vrtoglavost, zaspanost) minejo po nekajtedenskem zdravljenju. V eni od raziskav so ugotavljali vpliv dolgotrajnega zdravljenja z opioidi na kompleksne psihomotorične funkcije, kot je vožnja z avtomobilom. Ugotovili so, da ni večjih razlik v sposobnosti za vožnjo med bolniki, ki so na dolgotrajnem zdravljenju z opioidi, in preiskovanci brez tega zdravljenja, je pa sposobnost za vožnjo precej poslabšana pri ljudeh, ki se zdravijo z benzodiazepini ali so pod vplivom alkohola. Dolgotrajno zdravljenje z opioidi tako ne vpliva na kompleksne spretnosti, vendar je treba dovoljenje za vožnjo z avtomobilom odobriti pri vsakem bolniku individualno. Na začetku mora biti bolnik opozorjen na možne nevarnosti zdravljenja. Vožnjo z avtomobilom mu je treba prepovedati, vse dokler ne doseže stalnega odmerka opioidov Prav tako ne sme voziti bolnik, ki spremeni odmerek opioidov, zamenja zdravilo ali je v slabem splošnem stanju (10);

■  bolniki z malignimi obolenji: utrujenost in zaspanost je pri bolnikih z malignimi obolenji posledica tumorja in/ali zdravljenja in je povezana s pomanjkanjem energije, depresivnim razpoloženjem in izgubo vitalnosti. Neodzivna je na počitek in spanje (11).

■  bolniki s parkinsonovo boleznijo na dopaminergičnem zdravljenju (12);

■  jemanje hipnotikov: v eni od študij so pri ženskah ugotavljali učinek jemanja uspavalnih tablet v poznih nočnih urah. Ob dveh ponoči so skupini žensk dali zolpidem, drugi temaze-pam, tretji pa placebo. Ob pol osmih so morale opraviti test na simulatorju vožnje. Ugotovili so, da po pet in pol urah po zaužitju zdravila ni bilo razlik v psihomotorični sposobnosti za vožnjo

29

Razvoj in znanost

med zolpidemom, temazepamom in placebom, kar pomeni, da po tolikem času ni rezidualnih učinkov omenjenih zdravil. Vendar je bilo nekaj preiskovank bolj dovzetnih za učinek zdravila (večje število prometnih nezgod), kar zagovarja tezo, da je treba odsvetovati pozno nočno uživanje hipnotikov, če nameravajo bolniki voziti avtomobil zgodaj naslednje jutro (13);

■  sedirajoči antihistaminiki (feksofe-nadin, difenhidramin): opravljena je bila raziskava na simulatorju vožnje, v kateri so opazovali sposobnost reakcij voznika na nepredvidene dogodke na cesti (vožnja po istem voznem pasu, nenadno zaviranje vozila pred preiskovančevim). Preiskovanci so po feksofenadinu ali alkoholu dosegali slabše rezultate kot tisti, ki so zaužili placebo, a še vedno precej boljše kot po difenhidraminu (14);

■  alkohol: omejitev spanja in alkohol vsak zase povzročata zmanjšanje sposobnosti za vožnjo, subjektivno zaspanost in spremembe, značilne za zaspanost oz. zmanjšano stopnjo budnosti na EEG. V kombinaciji pa alkohol in omejitev spanja še dodatno in pomembno poslabšata sposobnost za vožnjo, še posebej za vožnjo po istem voznem pasu. Podobne spremembe (dodatno poslabšanje) so opazili tudi pri EEG meritvah. Meritve so opravljali pri koncentracijah alkohola v krvi, ki znašajo polovico zakonsko dovoljenih. Zaspani vozniki se v raziskavi niso zavedali, da je alkohol še poslabšal njihovo zaspanost (15).

MATERIAL IN METODE

V  raziskavo smo vključili udeležence cestno-prometnih nezgod (CPN) v Sloveniji v obdobju od 1.januarja do 31.decembra 2004. Zanimala nas je predvsem starost udeležencev in ura dogodka. Ugotavljali smo izhod CPN, najpomembnejše vzroke, posledice, vrsto ceste, spol, dan povzročitve CPN v tednu, število udeleženih vozil ter mesto nastanka in časovni termin. Podatke smo dobili iz baze podatkov policije ministrstva za notranje zadeve. Obdelani so po ustaljenih statističnih metodah in so bili že pred tem razvrščeni v standardne skupine statističnih prikazov slovenske policije.

REZULTATI

V proučevanem obdobju je bilo v državi skupaj 86.965 udeležencev CPN, od teh 43.308 (49,8 %) povzročiteljev ter 43.657 (50,2 %) nepovzročiteljev

30

Tabela 1. Posledice CPN v Sloveniji od 1.1.2004 do 31. 12. 2004

Št. CPN

Št. mrtvih

Št. mrtvih/CPN(x 103)

Star. sk. (let)

Povzroč.

Nepovzroč.

Povzroč.

Nepovzroč.

Povzroč.

Nepovzroč.

do 19

1.946

2.970

11

16

5,652

5,387

19-24

9.534

8.299

22

15

2,307

1,807

25-34

10.941

11.461

32

17

2,924

1,483

35-44

8.175

8.829

30

13

3,669

1,472

45-54

6.809

6.833

27

18

3,865

2,634

55-64

3.192

3.198

13

11

4,072

3,483

65-74

1.820

1.507

12

14

6,593

9,289

> 75

1.208

754

23

9

19,039

12,261

Skupaj

43.308

43.652

156

118

3,602

2,702

V starostni skupini do 19 let je bilo pov-zročiteljev 39,58 %, med 19 in 24 letom 53,46 %, med 25 in 34 letom 48,84 %, med 35 in 44 letom 48,08 %, med 45 in 54 letom 49,91 %, med 55 in 64 letom 50,27 %, med 65 in 74 letom 54,69 % in v skupini nad 75 let 60,76 % (delež pov-zročiteljev torej s starostjo narašča). Tveganje smrtnega izida je bilo v pro-učevanem obdobju v CPN povzročite-ljev 0,36 in nepovzročiteljev 0,27. Če vzamemo samo prve, je bilo tveganje v starostnem razredu do 19 let visoko, in sicer 0,57, nato pade v starostnem razredu 19 do 24 let na 0,23, nato počasi s starostjo narašča do leta 65, ko rast postane skoraj eksponencialna, saj v starostnem razredu 65 do 74 let naraste na 0,78 in v starostnem razredu nad 75 let kar na 1,23 (med nepov-zročitelji celo na 2,95). Podobna rast je tudi pri hudih telesnih poškodbah (diagram št.1).

Trend števila CPN po starostnih skupinah je negativen (y = -1200,8 + 18436), prav tako tudi števila mrtvih v teh CPN (y = -1,85x + 42,6)

V  starostnih skupinah povzročiteljev

CPN do 34 let je bilo največ lahkih poškodb, v višjih pa sledi izrazit padec. Delež hudo poškodovanih in mrtvih v teh nezgodah je najvišji v starostni skupini 25 do 34 let, padec proti višjim starostnim skupinam pa je manj izrazit (diagram št. 2).

Trendi deleža mrtvih, hudo in lahko poškodovanih po starostnih skupinah so negativni (mrtvi: y = - 0, 94x + 16,75, hudo poškodovani: y = - 2,1 + 21,96, lahko poškodovani: y = - 3,21 + 26,96). Delež posameznih posledic CPN se spreminja tudi z obdobji dneva. Delež mrtvih strmo poraste v obdobju med 16,00 in 19,59 ure, ko je tudi največ (takoj za obdobjem med 12,00 in 15,59 ure) CPN (23,63 %). Tveganje smrtnega izida glede na število CPN pa je največje v časovnem intervalu med polnočjo in 3,59 ure – kar 0,94, V obdobju, ko je CPN največ (med 12,00 in 3,59 ure) je t veganje smr tnega izida C PN le 0,16 in v obdobju, ko je absolutno največ smrtnih žrtev (med 16,00 in 19,59 uro), kar 0,44. 82,6 % vseh nezgod so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, pri skupini starih od 19 do 24 let pa celo 88 odstotkov.

-■— število CPN

število mrtvih

25000 20000

do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in

let                                                                       več

Starostne skupine

Diagram 1. Število CPN in število mrtvih v CPN v Sloveniji od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004 po starostnih skupinah

Delo in varnost 51/2006/5

Razvoj

in znanost

-huda telesna poškodba

-lahka telesna poškodba

do 19 let 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in

več

Starostne skupine

Diagram 2. Delež posameznih posledic v CPN povzročiteljev po starostnih skupinah v Sloveniji od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004

neprilagjena hitrost

nepravilna stran, smer vožnje

25,19 %, nato strmo pada s starostjo in je v starostni skupini 65 do 74 let le še 10,27 % (diagram št. 3). Trend neupoštevanja pravil prednosti kot vzroka CPN povzročiteljev s starostjo narašča (y = 0,84 + 15,78), nepravilnosti strani in smeri vožnje rahlo (y = - 0,16x + 15,86) in neprilagojene hitrosti močno pada (y = - 2,16x + 25,78). V celoti je bilo največ povzročiteljev CPN iz starostne skupine 19 do 24 let, delež te pa je v primerjavi z drugimi najvišji med polnočjo in 3,59 ure, nato pa prav v tem obdobju dneva sledi izrazit padec deleža v višjih starostnih skupinah. V slednjih (nad 55 let) je delež najvišji v časovnem intervalu med 8,00 in 11,59 ure ter med 12,00 in 15,59 ure. Največ CPN so torej med polnočjo in 3,59 ure povzročili vozniki med 19 in 24 letom starosti (s starostjo trend pada y = - 1,1408 x + 8,7925). Negativen trend glede na starost povzročitelja srečujemo še med 4,00 in 7,59 ure ( y = - 0,9496 x + 13,47), med 8,00 in 11,59 je trend s starostjo izrazito pozitiven (y = 3.6498 x + 7.7386), le rahlo pozitiven od 12,00 do 15,59 ure, nato pa spet vedno bolj negativen - najbolj med 20,00 in 23,59 ure (y = - 1,9467 x + 19,443). Če vzamemo povzročitelje starostnih skupin do 24 leta, so ti od polnoči do 3,59 ure povzročili 43 % vseh CPN v tem obdobju, če pa to starostno skupino povečamo do 34 leta starosti, pa celo 78 %. Trend CPN povzročiteljev je po starosti Kot tipične vzroke CPN mladih in sta- stnem razredu 65 do 74 let (na 29,84 najbolj negativen med polnočjo in 3,59 rih voznikov smo vzeli neupoštevanje %). Nepravilna stran in smer vožnje je ure (y = - 3,83x + 29,65), sledita obdobji pravil prednosti (v starostnem razre- vzrok CPN, ki se v različnih starostnih pred in za tem ter najmanj negativen med du do 19 let presega 20,39-odstotni razredih ne spreminja bistveno, ne- 8,00 in 11,59 ure (y = -1,03x + 17,13). delež vseh vzrokov, nato pa pade na prilagojena hitrost pa je tipičen vzrok Največ, kar 55,79 % vseh CPN, se je 16,77 % v starostnem razredu 19 do CPN mladih povzročiteljev. V staro- v proučevanem obdobju zgodilo v nase-24 let in spet močno poraste v staro- stnem razredu do 19 let je njen delež ljih, 18, 37 % na regionalnih, 12,02 % na

glavnih, 5,58 % na avtocestah, 5,35 % 00:00-03:59 na lokalnih, 2,50 % na hitrih in 0,39 % na turističnih cestah. Delež nezgod glede na uro povzročitve CPN in vrsto ceste se spreminja. Tako je delež CPN na avtocestah največji med polnočjo in 3,59 ure (kar 7,44 %) in med 4,00 in 7,59 ure celo

8.58  %, nato pade in je najmanjši med 12,00 in 15,59 ure - le 4,55 %. Prav tak dvig ugotavljamo tudi na hitrih cestah, le nekaj manjši na glavnih. V naseljih je obratno, najmanj CPN med polnočjo in

3.59 ure ter 4,00 in 7,59 ure. Delež povzročiteljev CPN je med spoloma dokaj izenačen: med najmlajšimi je delež moških nekaj večji, prav tako pa tudi med najstarejšimi, v srednjem delu starostnih skupin pa je delež žensk večji od moških (diagram št. 5).

31

do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in

več let

Starostne skupine

Diagram 3. Delež nekaterih tipičnih vzrokov CPN po starostnih skupinah v Sloveniji od 1. 1. do 31. 12. 2004

04:00-07:59

* 08:00-11:59

^12:00-15:59

16:00-19:59

20:00-23:59

do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in

več

Starostne skupine (leta)

Diagram 4. Delež povzročiteljev CPN po urnih intervalih in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004

Delo in varnost 51/2006/5

Razvoj in znanost

I" 80% S 60% i 40%

O.

'3 20% -

00:00-03:59 04:00-07:59 08:00-11:59 12:00-15:59

Umi intervali

100% 80% 60% 40% 20% 0%

00:00-03:59          04:00-07:59           08:00-11:59

Urni intervali

Diagrama 4.1 in 4.2. Delež povzročiteljev CPN po starostnih kategorijah in uri povzročitve CPN

do 19 19-24 25-34

35-44 45-54 55-64 65-74 75 in več neznano Starostne skupine (leta)

Diagram 5. Delež povzročiteljev CPN po spolu in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004

na starost povzročitelja CPN pada tudi delež CPN, kjer je bilo udeleženo le eno vozilo (y = - 2,9433 x + 36,896) in naraste delež z udeležbo dveh ali več vozil (y = - 3,0331 x + 56,014). V starostni skupini od 19 do 24 let je najvišji delež CPN povzročiteljev z le enim udeležencem CPN. Nekaj manjši je v starostni skupini 25 do 34 let, nato pa strmo pada. Delež CPN povzroči-teljev z dvema, s tremi ali z več udeleženci je največji v starostnem razredu 25 do 34 let, nato pa v starostnih razredih pred in za njim (diagram št. 7). Skupaj je bilo 29,33 % CPN z udeležbo le enega vozila, 68,68 % z udeležbo dveh ali več ter 1,99 % brez udeležbe vozil. Nezgod z dvema ali več vozili je bilo najmanj med polnočjo in 3,59 ure (kar Tudi v spolu povzročitelja glede na uro Tr e n d p o v z r o čiteljev po starostnih sku- 62,77 %) ter največ med 12.00 in 15,59 povzročitve CPN so razlike precejšnje. pinah je najbolj pozitiven v ponedeljek ure. CPN z enim udeleženim vozilom pa

V povprečju so moški v proučevanem (y =0, 39x + 12,78), sledita četrtek in je bilo obratno največ med polnočjo in 3, obdobju povzročili 75,70 % in ženske torek, najbolj negativen v soboto (y = 59 ure (kar 62,77 %), sledi obdobje med 24,30 % CPN. Delež moških je še bi- - 0, 59x + 15,77), sledi pa nedelja.            20,00 in 23,59 ure (41, 95 %). stveno večji med polnočjo in 3,59 ure Delež CPN je čez teden glede na sta- Delež povzročiteljev CPN z enim udele-(kar 86,12 %) ter med 20,00 in 23,59 rost povzročitelja dovolj izenačen, se ženim vozilom je v starostnih skupinah

ure. Delež žensk je večji od povprečja                                                                      do 24 let 32 % in do 34 let kar 59 %.

pa ob koncu tedna, še posebej v so-od 4,00 do 7,59 ure (28,34 %), od 8,00

boto in nedeljo, trend močno prevesi v

do 11,59 ure (25,86 %) in od 12,00 do negativno smer, torej s starostjo delež ZAKLJUČKI REZULTATOV

15,59 ure (26,81 %).

CPN v teh dveh dneh izrazito pada (v Povzročitelji CPN, stari do 19 let, so v

V povprečju je bilo največ CPN na pe-

soboto y = - 0,5912 x + 15,778 in v ne-     proučevanem obdobju povzročili 4,49 tek (kar 18,09 %) in je dokaj izenačen

deljo y = - 0, 5359 x + 12,411). Glede     % vseh CPN; v nezgodah je bilo 7,05 % v vseh starostnih skupinah, sledijo pa

v precej izenačenem deležu sreda, torek, četrtek in ponedeljek (okrog 14 %), nato pa s 13,89 % sobota ter z 10,22 % nedelja. Najmanj CPN se je zgodilo med polnočjo in 3,59 ure (le 4,86 %), se pa delež v posameznem dnevu precej spreminja in je tako v tem obdobju dneva kar 31,6 % CPN na nedeljo in 29,36 % na soboto, v drugih dnevih pa le med 6,39 % (torek) in 9,58 % na petek. V petek, kot najnevarnejšem dnevu v tednu, se je največ CPN zgodilo med 20,00 in 23,59 ure (diagram št. 6). Delež CPN povzročiteljev v starostnih skupinah do 24 leta raste proti koncu tedna (največji - 32 % je v nedeljo), delež tistih do 34 let pa celo 59 %.

32

C? 30

do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in

več

Starostne skupine (leta)

Diagram 6. Delež povzročiteljev CPN po dnevu v tednu in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004

Delo in varnost 51/2006/5

i I

100% i 80% --60% --40% --20% --0% -

PON TOR SRE ČET PET SOB NED Dan v tednu

Razvoj

in znanost

1" 80% g 60% § 40%

>8 20% § 0%

PON TOR SRE ČET PET SOB NED Dan v tednu

Diagrama 6.1 in 6.2. Delež CPN povzročiteljev dveh starostnih skupin po dnevih v tednu

-1 vozilo

- 2 vozili

A

- 3 ali več

vozil

do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in

več

Starostne skupine (leta)

Diagram 7. Delež povzročiteljev CPN po številu udeleženih vozil v CPN in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004

vseh mr t vih povzr očiteljev, 13,4 4 % hudo in 9,73 % lahko poškodovanih. Med njimi je bilo 3,4 4 % vseh voznikov osebnih avtomobilov kot povzročiteljev CPN. Povzročitelji CPN, stari med 19 in 24 let, so v proučevanem obdobju povzro-čili 22,01 % vseh CPN; v nezgodah je bilo 14,10 % vseh mrtvih povzročiteljev CPN, 19,49 % hudo in 30,35 % lahko poškodovanih. Med povzročitelji CPN je bilo 23,75 % vseh voznikov osebnih avtomobilov.

Povzročitelji CPN, stari med 25 in 34 let, so v proučevanem obdobju pov-zročili 25,26 % vseh CPN; v njih je bilo 20,5 % vseh mrtvih povzročiteljev

CPN, 20,67 % hudo in 26,82 % lahko poškodovanih. Med njimi je bilo 25,27 % vseh voznikov osebnih avtomobilov. Tveganje smrtnega izida CPN je najvišje v starostnem razredu nad 75 let, sledi razred 65 do 74 let in takoj nato razred do 19 let.

Tipičen vzrok CPN mladih voznikov je prevelika hitrost.

Tveganje CPN s smrtnim izidom je največje v obdobju dneva, ko je tudi največ CPN ( med 16,00 in 19,59 ure), glede na število CPN obdobja pa izrazito najvišje med polnočjo in 3,59 ure. Delež CPN na avtocestah in hitrih cestah je najvišji med polnočjo in 3,59

ure. Delež moških povzročiteljev je izrazito večji prav v tem času (in med 20,00 in 23,59 uro). Največ CPN se je zgodilo na petek. Največ CPN v nočnem času med polnočjo in 3,59 se je zgodilo na nedeljo. V petek, kot najnevarnejši dan za CPN, se je zgodilo največ CPN med 20,00 in 23,59 uro.

Le tretjina nezgod se je zgodila, kjer je bilo udeleženo le eno vozilo. CPN z le enim udeleženim vozilom je bilo največ med polnočjo in 3,59 ure. Največ CPN so v istem času povzročili vozniki, stari med 19 in 24 let. Delež CPN mladih je ob koncu tedna v izrazitem porastu, prav tako ugotavljamo, da je delež CPN, kjer je bilo udeleženo le eno vozilo, izrazito manjši z naraščajo-čo starostjo.

Rezultati torej v celoti podpirajo predpostavko, da je med mladimi vozniki zelo visok delež povzročiteljev CPN v nočnih urah – še posebej med polnočjo in 3,59 ure, da je teh nezgod več predvsem na cestah z visoko omejeno hitrostjo, največ ob koncu tedna, glavni vzrok je prevelika hitrost, v nezgodah je delež moških še bistveno večji kot je povprečje in da gre v zelo velikem deležu za nezgode, kjer je bilo udeleženo le eno vozilo. Vse to potrjuje domnevo, da je do marsikatere teh nezgod prišlo zaradi utrujenosti ali morda zaspanosti za volanom.

(se nadaljuje)

M 80% S 60% c5 40% J 20%

O U/o

1 vozilo 2 vozili 3 ali več vozil Število udeleženih vozil v CPN

D i a g r a m a 7.1 i n 7. 2 . D e l e ž p o v z r o čiteljev CPN glede na število udeleženih vozil v dveh starostnih kategorijah

Delo in varnost 51/2006/5

1, 80%

| 40% 'S 20%

0)

1 vozilo 2 vozili 3 ali več vozil Število udeleženih vozil v CPN

33

Pravni nasveti

NADOMESTNA IZPOLNITEV KVOTE

IN FINANČNE VZPODBUDE SKLADA RS

ZA VZPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA

INVALIDOV

Nina Kos, univ. dipl. prav.*

V tretji številki revije Delo in varnost je bil objavljen članek o kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov v Sloveniji. Danes pa nekaj več o možnosti nadomestne izpolnitve kvote in o fi nančnih vzpodbudah za zaposlovanje invalidov.

Poglavitno vlogo v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov ima Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki izvaja nadzor nad izvajanjem kvotne-ga sistema in kot prvostopenjski organ odloča o dodelitvi fi nančnih vzpodbud za zaposlovanje invalidov. Sklad je 29.julija 2004 ustanovila vlada RS, skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Sklad deluje od 8. oktobra istega leta dalje. Spletna stran Sklada je http://www.svzi. gov.si, kjer najdete vse informacije v zvezi s kvotnim sistemom zaposlovanja invalidov in obrazce. Področje kvotnega sistema zaposlovanja invalidov v RS urejajo predpisi:

1.   Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, 100/05-ura-dno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZRZI),

2.   Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 111/05, v nadaljevanju: Uredba),

3.   Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/05 in 43/05),

4.   Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (Uradni list RS, št. 117/05),

5.   Pravilnik o zaposlitvenih centrih (Uradni list RS, št. 117/05) in

6.   Pravilnik o invalidskih podjetjih (Uradni list RS, št. 117/05).

ZZRZI je bil sprejet z namenom pove-čati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti. Tako ureja pravico do zaposlitvene rehabilitacije, nekatera vprašanja zapo-* Nina Kos je vodja pravne službe na ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d.d., Chengdujska ulica 25, Ljubljana

slovanja invalidov, določa tudi druge oblike, ukrepe in vzpodbude za njihovo zaposlovanje ter način njihovega fi nan-ciranja.

Za lažje razumevanje današnje teme oziroma kvotnega sistema poglejmo, kaj pomenita zaščitna zaposlitev in podporna zaposlitev.

ZAŠČITNA ZAPOSLITEV je zaposlitev, ki se izvaja le v zaposlitvenem centru. Ta je pravna oseba, ki poleg invalidov na zaščitenih delovnih mestih zaposluje še strokovne delavce in sodelavce iz 9. člena ZZRZI. Gre torej za zaposlitev invalida na prilagojenem delovnem mestu v prilagojenem delovnem okolju. Pogoje za ustanovitev in delovanje zaposlitvenih centrov določa pravilnik o zaposlitvenih centrih. Izpolnjevanje pogojev ugotovi minister za delo, družino in socialne zadeve s posebno odločbo.

Invalidi, ki so zaposleni v zaposlitvenih centrih, dosegajo od 30 do 70 % delovnih rezultatov na konkretnem delovnem mestu in imajo odločbo zavoda RS za zaposlovanje o zaposljivosti le v zašči-tni zaposlitvi.

PODPORNA ZAPOSLITEV je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju. Invalidu in delodajalcu ter delovnemu okolju pa se nudi strokovna in tehnična podpora. Invalid ima odločbo zavoda RS za zaposlovanje in se šteje v kvoto za dva zaposlena invalida.

Da se invalida zaposli za podporno zaposlitev, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– invalid mora biti usposobljen za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu, – invalid mora biti motiviran in imeti še druge osebne lastnosti, ki zagotavljajo uspešno delo,

34

– izdelan mora biti individualiziran na-črt podpore invalidu in delodajalcu in

– delodajalec mora biti pripravljen za sodelovanje in prilagoditev delovnega okolja ter delovnega mesta v skladu z izdelanim načrtom.

INVALIDSKA PODJETJA so kapitalske družbe (d.d., d.o.o., komanditna družba) in zaposlujejo najmanj 40% invalidov. Gre za invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običaj-nem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti delovnih mest. Invalidska podjetja morajo v primeru, da zaposlujejo in usposabljajo več kot tri invalide, imeti zaposlenega najmanj enega strokovnega delavca iz 9. člena ZZRZI. V nasprotnem primeru morajo imeti na vsakih 20 zaposlenih invalidov enega strokovnega delavca.

NADOMESTNA IZPOLNITEV KVOTE

Če delodajalec, ki je zavezanec za izpolnjevanje kvote, ne bo zaposloval invalidov oziroma jih bo zaposloval manj, kot bi moral, lahko sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem. Pogodba se sklene v skladu z registriranimi dejavnostmi invalidskega podjetja. Delo po tej pogodbi pa opravijo zaposleni delavci v invalidskem podjetju. Sklad prizna stroške dela v višini zneska 12 minimalnih plač za vsakega invalida, ki bi ga moral zavezanec zaposliti v okviru predpisane kvote. Zavezanec mora Skladu poslati pogodbo do 5. v mesecu, da se upošteva za pretekli mesec. Pogodba o poslovnem sodelovanju mora vsebovati skupno pogodbeno vrednost brez DDV, stroške dela brez DDV (te stroške določa računovodski standard št. 15), število invalidov za nadomestno izpolnitev kvote in način plačila (lahko je mesečno, kvartalno,…). Pogodba je sklenjena za največ eno leto, vendar se njena veljavnost lahko podaljša.

Delo in varnost 51/2006/5

(Pravni nasveti

Delodajalci - zavezanci so dolžni Skladu kvartalno poročati o realizaciji pogodbe o poslovnem sodelovanju. Tako zaposlitveni centri kot invalidska podjetja morajo v svojih letnih poročilih poročati tudi o realizaciji sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju z delodajalci - zavezanci, ki bodo na ta način izpolnjevali kvoto.

FINANČNE VZPODBUDE

Država je poskrbela tudi za sistem, ki delodajalce vzpodbuja k ohranjanju delovnih mest, primernih za invalide oziroma k zaposlovanju invalidov. Oblikovala je sistem fi nančnih vzpodbud:

1.   Subvencije plače

Gre za pravico invalida, ki je zaposlen v zaščitni ali podporni zaposlitvi ali pa v invalidskem podjetju (zaradi njegovega doseganja nižjih delovnih rezultatov). Invalid odda vlogo na Sklad najkasneje do 20. v mesecu. Vloga mora vsebovati oceno doseganja delovnih rezultatov, ki mu jo dodeli izvajalec zaposlitvene rehabilitacije (to je ali javni zavod ali koncesionar) in odločbo zavoda RS za zaposlovanje za zaščitno ali podporno zaposlitev. Sklad kot prvostopenjski organ invalidu izda odločbo o pravici do subvencije plače. Na drugi stopnji o pritožbi odloča ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Subvencija predstavlja del plačila invalida. Skupaj s plačo pri delodajalcu namreč tvori plačo za delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Subvencijo izplača invalidu delodajalec, ki nato zahteva povrnitev izplačane subvencije od Sklada. Sklad povrne delodajalcu subvencijo v roku enega meseca od prejema zahtevka delodajalca.

Višina subvencije je različna glede na obliko zaposlitve: – v zaščitni zaposlitvi je od 30 do 70 %

minimalne plače in – v podporni zaposlitvi ter invalidskem

podjetju pa od 5 do 30 % minimalne

plače. Višina subvencije za posameznega invalida je odvisna od njegovega doseganja delovnih rezultatov.

2.   Plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo

To vrsto vzpodbude lahko uveljavlja delodajalec, ki namerava zaposliti brezposelnega invalida za nedoločen ali za dolo-čen čas za najmanj 24 mesecev, vendar le pod pogojem, da ni drugega zavezanca za plačilo. Plačilo lahko znaša največ 70 % dejanskih stroškov delodajalca.

Delo in varnost 51/2006/5

K svoji vlogi mora priložiti dokumente

oziroma dokazila:

– izdelan načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo,

– izjavo o nameravani zaposlitvi invalida,

– odločbo z avo da RS za z aposlovanje o zaposlitvi v podporni zaposlitvi in

– potrdilo zavoda RS za zaposlovanje o brezposelnosti invalida.

Odločbo o plačilu stroškov prilagoditve

delovnega mesta in sredstev za delo

izda Sklad, ki ravno tako plača stroške.

O pritožbi odloča ministrstvo za delo,

družino in socialne zadeve.

3.   Plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju

Če ima delodajalec invalida zaposlenega nad predpisano kvoto za nedoločen čas ali pa za določen čas za najmanj 24 mesecev in invalid nima več pravice do zaposlitvene rehabilitacije, lahko uveljavlja pravico do plačila stroškov podpornih storitev.

Vlogi, ki jo odda Skladu, mora delodajalec priložiti:

– individualiziran načrt podpore invalidu in delodajalcu, ki ga mora pripraviti v skladu z odločbo, ki jo izda zavod RS za zaposlovanje in – odločbo zavoda RS za zaposlovanje o podporni zaposlitvi. Sklad o plačilu stroškov storitev v podpornem zaposlovanju izda odločbo, vendar le do 30 ur mesečno.

4.   Oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Do te vrste fi nančne vzpodbude so

upravičeni:

– delodajalci, ki zaposlujejo manj kot

20 delavcev in zaposlujejo invalide, – delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih in presegajo predpisano kvoto in – samozaposleni invalidi. Delodajalec odda vlogo na Sklad, ki izda odločbo o oprostitvi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oprostitev plačila prispevkov velja za invalide, ki so nad kvoto po kronološkem načelu. Prispevki delodajalca in delojemalca za vse vrste plačil (plača, regres, …) se obračunajo, vendar ne plačajo. Delodajalec je dolžan o oprostitvi plačila prispevkov poročati na obrazcu REK1. Odpisane prispevke mora prikazovati na posebnem kontu in jih namensko uporabiti v skladu z 61. členom ZZRZI. Gre za investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšavo delovnih razmer za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest zanje,

pokrivanje izpada dohodka zaradi večje bolniške odsotnosti in večjih težav iz tekočega poslovanja, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,… Porabo sredstev nadzira davčna uprava RS. V kazenskih določbah ZZRZI je v 94. členu določeno, da gre v primeru, da se odstopljeni prispevki (sem sodijo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ne uporabljajo v skladu z namenom, za prekršek.

5.   Nagrade za preseganje kvote

Delodajalci, ki:

– imajo najmanj 20 zaposlenih in presegajo predpisano kvoto, – imajo manj kot 20 zaposlenih in zaposlujejo invalide in – samozaposleni invalidi so upravičenci do nagrade za preseganje kvote.

Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki je nastala pri istem delodajalcu, delodajalec za takšnega invalida ni upravičen do nagrade za preseganje kvote, lahko pa ga všteva v kvoto.

Delodajalec odda Skladu vlogo in Sklad izda odločbo o višini denarne nagrade. Višina nagrade za preseganje kvote je 20 % minimalne plače mesečno za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Delodajalec prejema nagrado največ šest mesecev zapored, vendar pod pogojem, da še vedno presega predpisano kvoto.

6.   Letne nagrade za dobro prakso

Za podelitev letnih nagrad za dobro prakso Sklad vsako leto razpiše javni natečaj za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. V javnem nate-čaju so opredeljena merila za izbor. Le ta pripravi odbor, ki ga imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo.

7. Druge vzpodbude

Država oziroma Sklad daje tudi druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest zanje ter druge razvojne vzpodbude. Trenutno ima Sklad objavljen javni razpis, po katerem bodo delodajalci, ki so v času od 1. januarja do 31.decembra 2005 na novo zaposlili brezposelnega invalida, lahko prejeli denarno nagrado v višini 2.500.000,00 SIT za invalida.

VIRI

– že citirana veljavna zakonodaja – spletna stran Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov

35

Zakonodaja

NOVI PRAVNI AKTI EVROPSKE UNIJE

Uresničevanje enotnega evropskega tr ga postavlja Informacije o celotnih besedilih oziroma Uradne liste EU je mogoče dobiti v Evropskem dokumenta-nove zahteve tudi pred slovensko gospodarstvo. cijskem centru pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani ali na spletnem naslovu europa.eu.int. Zajeto ob-Zelo pomembno pri tem je ustvariti visoko informa- dobje: april 2006.

cijsko raven in pravočasno posredovati informacije                                                                                                                                         Vir: Sporočila 06/06

o razvoju na področ jih, ki so povezana s tehnično                                                                                                                                     Izdaja: SIST Ljubljana

zakonodajo. Zato v tej rubriki objavljamo tiste novosti in spremembe, ki so objavljene v uradnih listih Evropske unije in se nanašajo predvsem na:

- gradbene izdelke              - osebno zaščito

- konzumno blago               - okolje

- medicinsko tehniko           - telekomunikacije

- tlačne posode                   - igrače

- ugotavljanje skladnosti     - kozmetiko

- informacijsko tehniko        - meroslovje

- strojegradnjo                     - varstvo pri delu

- nevarne snovi                   - elektrotehniko

- plinske naprave

2006/257/ES - L 97/06                              tolklofos-metila in tritikonazola kot ak-Sklep Komisije z dne 9. februarja 2006     tivnih snovi o spremembi Sklepa 96/335/ES o do-ločitvi popisa in skupne nomenklature     ES 6272006 - L 109/06 sestavin, ki se uporabljajo v kozmetič-     Uredba Komisije (ES) št. 627/2006 z

dne 21. aprila 2006 o izvajanju Uredbe nih izdelkih

(ES) št. 2065/2003, Evropskega parla-

ES 545/2006 - L 94/06

ES 565/2006 - L 99/06

Uredba Komisije (ES) št. 565/2006 z

menta in Sveta glede meril kakovosti za validirane analitske metode vzorče-nja, razpoznave in opredelitve primar-

dne 6. aprila 2006 o zahtevah glede Uredba Komisije (ES) št. 545/2006                                                                      nih dimnih proizvodov

preskusov in informacij, ki jih morajo

z dne 31. marca 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1464/2004 glede po-

ES 2006/12/ES - L 114/06

izpolniti uvozniki ali proizvajalci nekaterih prednostnih snovi v skladu z

gojev za dovoljenje krmnega dodatka                                                                      Direktiva 2006/12/ES Evropskega par-

Uredbo Sveta (EGS) št. 795/93 o oceni

Monteban iz skupine kokcidiostatikov                                                                      lamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006

in nadzoru tveganja, ki ga predstavlja-in drugih zdravilnih sno\1                                                                                            o odpadkih

jo obstoječe snovi

ES 2006/57/ES - L 94/06                                                                                           2006/510/ES - L 115/06 Direktiva Komisije 2006/57 /ES z dne     ES 2006/59/ES - L 104/06                        Odločba Komisije z dne 21. aprila 30. marca 2006 o spremembi Priloge     Direktiva Komisije 2006/59/ES z dne     2006 o spremembi Priloge k Direktivi 11 k Direktivi 2002/46/ES Evropskega     12. aprila 2006 o spremembi Direkti-     2002/95/ES Evropskega parlamenta in parlamenta in Sveta glede vključitve     ve Sveta 91/414/EGS glede vključitve     Sveta giede izjem pri uporabi svinca za-nekaterih snovi                                          klodinafopa, pirimikarba, rimsulfurona,     radi prilagoditve tehničnemu napredku

IZ URADNEGA LISTA REPUBLIKE SLOVENIJE

(27. 6. – 2. 10. 2006)

Ureja: Nina Kos, univ. dipl. pravnica, vodja pravne službe ZVD

Uradni list RS, št. 66/2006                           na o spremembah 121., 140. in 143. ZAKON o prekrških-uradno prečiščeno

z dne 27. 06. 2006                                          člena Ustave Republike Slovenije besedilo (ZP-1-UPB3)

(OdUZ121,140,143) Minister za obrambo je sprejel:                                                                                                Pogodbeni partnerji so sprejeli:

PRAVILNIK o spremembah in dopolni- Uradni list RS, št. 69/2006                           ANEKS k tarifni prilogi odpovedne Ko-

tvah Pravilnika o tehničnih normativih za z dne 03. 07. 2006                                          lektivne pogodbe dejavnosti trgovine

zaklonišča in zaklonilnike                                                                                                         Slovenije

Predsednik državnega zbora je razglasil:

Predsednik Ustavnega sodišča je                 ZAKON o spremembah in dopolnitvah Uradni list RS, št. 71/2006

sprejel:                                                              Zakona o pokojninskem in invalidskem z dne 07. 07. 2006

ODLOČBO o ugotovitvi, da je Pravilnik zavarovanju (ZPIZ-1G)

Vlada RS je sprejela:

o študiji požarne varnosti v neskladju z Podpredsednik državnega zbora je

UREDBO o varnostnem preverjanju in

Ustavo                                                              razglasil:

izdaji dovoljenj za dostop do tajnih po-ZAKON o spremembah in dopolnitvah Za-datkov

kona o izobraževanju odraslih (ZIO-A)

Uradni list RS

št. 68/2006

z dne 30. 06. 2006                                                                                                                   Uradni list RS, št. 72/2006

Podpredsednik državnega zbora je

Uradni list RS, št. 70/2006                           z dne 11. 07. 2006

z dne 06. 07. 2006

sprejel:                                                                                                                                       Podpredsednik državnega zbora je

USTAVNI ZAKON o spremembah 121., Podpredsednik državnega zbora je              razglasil:

140. in 143. člena Ustave Republike Slo- razglasil:                                                           ZAKON o zdravstvenem varstvu in zdra-venije (UZ121,140,143,) ZAKON o varstvu javnega reda in miru vstvenem zavarovanju - uradno preči-ODLOK o razglasitvi Ustavnega zako- (ZJRM-1)                                                          ščeno besedilo (ZZVZZ-UPB3)

36

Delo in varnost 51/2006/5

Zakonodaja

ZAKON o zdravniški službi – uradno pre-čiščeno besedilo (ZZdrS-UPB3)

Uradni list RS, št. 73/2006 z dne 13. 07. 2006

Minister za promet je sprejel: PR AVILNIK o spremembah in dopolnit vah Pravilnika o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitenih sredstev

Uradni list RS, št. 76/2006 z dne 20. 07. 2006

Vlada RS je sprejela:

UREDBO o spremembah in dopolnitvah

Uredbe o organih v sestavi ministrstev

Pogodbeni partnerji so sprejeli: KOLEKTIVNO pogodbo o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust

Uradni list RS, št. 78/2006 z dne 25. 07. 2006

Predsednik državnega zbora je razglasil:

ZAKON volitvah v Državni zbor (ZVDZ-B)

ZAKON o policiji (ZPol-F)

ZAKON o spodbujanju tujih neposrednih

investicij in internacionalizacije podjetij

(ZSTNIIP-A)

ZAKON o jamstvenem in preživninskem

skladu RS (ZJSRS-UPB2)

ZAKON o dopolnitvah Zakona o reviziji

postopkov javnega naročanja (ZRPJN-D)

Vlada RS je sprejela:

UREDBO o vrstah posegov v okolje, za

katere je treba izvesti presojo vplivov na

okolje

Uradni list RS, št. 79/2006 z dne 27. 07. 2006

Predsednik državnega zbora je razglasil: ZAKON o prevzemih (ZPre-1) ZAKON o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske zadruge (ZSDUEZ) ZAKON o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu (ZLet-A) ZAKON o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

ZAKON o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F)

Minister za fi nance je sprejel: PRAVILNIK o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj

Uradni list RS, št. 80/2006 z dne 28. 07. 2006

Vlada RS je sprejela:

UREDBO o prepovedi nabave, posesti,

vnosa, uvoza in nošenja določenih vrst orožja

Uradni list RS, št. 81/2006 z dne 31. 07. 2006

Pogodbena partnerja sta sprejela: ODPOVED Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavil: SEZNAM znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav

Uradni list RS, št. 82/2006 z dne 02. 08. 2006

objavljene so bile:

Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti

Tarifa Združenja SAZAS za javno priob-čitev glasbenih del za kinematografe Tarifa Združenja SAZAS za mehanično glasbo na kopališčih oziroma bazenih odprtega tipa

Uradni list RS, št. 83/2006 z dne 04. 08. 2006

Minister za promet je v soglasju z ministrom za notranje zadeve sprejel: PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v RS

objavljene so bile:

Aneks k tarifni prilogi Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

Tarifna priloga 2006 h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti

Uradni list RS, št. 85/2006 z dne 10. 08. 2006

Minister za zdravje je sprejel: PRAVILNIK o omejitvi dajanja v promet ali uporabe določenih nevarnih snovi in pripravkov

Minister za gospodarstvo je sprejel: SEZNAM slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi

Uradni list RS, št. 86/2006 z dne 11. 08. 2006

Skupščina ZZZS je sprejela: Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja

Uradni list RS, št. 87/2006 z dne 16. 08. 2006

objavljena je bila:

Tarifna priloga 1 h Kolektivni pogodbi za

dejavnost kovinskih materialov in livarn

Slovenije

Uradni list RS, št. 91/2006 z dne 18. 08. 2006

Minister za notranje zadeve je sprejel: PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok

Uradni list RS, št. 92/2006 z dne 01. 09. 2006

Minister za zdravje je sprejel: PRAVILNIK o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev

Uradni list RS, št. 94/2006 z dne 08. 09. 2006

Vlada RS je sprejela: Sklep o določitvi pogojev za varnostno-tehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja

Uradni list RS, št. 95/2006 z dne 12. 09. 2006

Vlada RS je sprejela: UREDBO o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih

objavljeno je bilo:

Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije Aneks št. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti Aneks št. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi grafi čne dejavnosti

Uradni list RS, št. 96/2006 z dne 15. 09. 2006

Minister za zdravje je sprejel: Pravilnik o spremembah Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode

objavljeno je bilo:

Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije Aneks št. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti Aneks št. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi grafi čne dejavnosti

Delo in varnost 51/2006/5

37

Aktualno

SKLEPI IN UGOTOVITVE

VII. MEDNARODNE KONFERENCE

GLOBALNA VARNOST

Na Bledu se je 13. in 14. oktobra 2006 odvijalo mednarodno srečanje strokovnjakov s področja va r n o st i i n zdr av-ja pri delu ter varnosti v cestnem prometu. Sedmo mednarodno konferenco GLOBALNA VARNOST so organizirali

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., SPV Svet za preventivo in vzgojo v cest nem prometu RS in Planet GV

ob sodelovanju

Zbornice varnosti in zdravja pri delu,

Združenja medicine dela, prometa in

športa in

Zveze društev varnostnih inženirjev

Slovenije.

Konference se je udeležilo več kot 150 strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delo, pooblaščenih zdravnikov medicine dela, prometa in športa, inšpektorjev za delo in drugih. Strokovnjaki s področja varnosti in zdravja v delovnem okolju ter varnosti v cestnem prometu iz sedmih držav so predstavili 56 strokovnih prispevkov. Konferenco sta s pozdravnima nagovoroma otvorila mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, in direktor ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. Miran Kalčič. Minister Janez Drobnič je v nagovoru poudaril, da pomeni konferenca Globalna varnost najpomembnejše in že tradicionalno izobraževanje s področja celostne varnosti tako v delovnem kot tudi širšem življenjskem okolju. Izpostavil je nujnost zagotavljanja varnosti in zdravja v delovnem okolju in poudaril pomen posebnega varstva t.i. ranljivih skupin zaposlenih: mladih, starejših, obolelih, invalidov in staršev. Opozoril je na pomen izvajanja leta 20 03 spreje -te resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na konvenciji MOD, št. 155, o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Resolucija upošteva, da

38

Slika 1. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič med nagovorom

mora dr ž ava glede na pogoje in prakso po posvetovanju z najreprezentativnej-šimi sindikati in združenji delodajalcev določiti, izvajati in občasno revidirati enotno državno politiko varnosti in zdravju pri delu.

Direktor ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. Miran Kalčič, univ.dipl.prav., je poudaril tradicionalnost mednarodne konference, ki sega v leto 1994. Namen konference je skladen z usmeritvami ZVD Zavoda za varstvo pri delu, t.j. zagotavljanje varnega, zdravega in prijaznega delovnega okolja, pri čemer mora stroka prispevati k dvigu ravni varnosti in zdravja pri delu v vseh delovnih okoljih in v celotni družbi. Konferenca mora svoje delo usmeriti predvsem v iskanje poti za pretok informacij, za spodbujanje skupnih projektov in izmenjavo primerov dobre prakse ter na potrebo skupnega delovanja strokovnjakov, raziskovalcev, zakonodajalca in izvajalcev ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Skratka, v povezovanje med znanostjo, stroko in prakso, vse z namenom zagotavljanja čimbolj zdravih in varnih delovnih okolij. Vlaganje v varno in zdravo delo ne sme biti razumljeno le kot strošek z vidika delodajalca, saj je ob tem treba

upoštevati stroške, ki nastajajo delodajalcem neposredno in posredno v sistemih socialnih zavarovanj zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni pa tudi zaradi neustreznosti delovnih mest.

S pozdravnim pismom je prisotne pozdravil tudi poslanec Evropskega parlamenta in član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter podpredsednik pododbora za varnost in obrambo dr. Mihael Brejc. Opozoril je na skupne temeljne vrednote evropskih socialnih modelov, ki so enakost, nediskrimina-cija, solidarnost, splošen dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva, varnosti in zdravja pri delu ter drugih javnih storitev, ki so ključne sestavine uspešnega gospodarstva in pravične družbe. Poudaril je, da zagotavljanje zdravja v delovnem okolju sodi v okvir soc ial n e g a mo d e la i n g a je t reba ve dn o in znova razvijati in promovirati. Konč-ni cilj zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je, da delavec aktivno dobo preživi zdrav in nepoškodovan. Zato je treba dosti več napora kot doslej vložiti v ozaveščanje zaposlenih in širše javnosti o pomenu varnosti in zdravja pri delu in tako ustvarjati družbeno klimo, ki ne vidi le dobička, temveč povečuje

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

Slika 2. Direktor ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. Miran Kalčič

tudi kakovost življenja in zadovoljstvo zaposlenih.

Tuji in slovenski strokovnjaki so predstavili svoje prispevke v treh plenumih in šestih sekcijah, in sicer;

-    Perspektive varnosti v cestnem prometu in delovnem okolju v luči nacionalnih programov in zakonodaje,

-    Varnost v cestnem prometu,

-    Urejanje varnosti v cestnem prometu,

-    Varnost v delovnem okolju – ergo-nomske izboljšave in dobre prakse,

-    Za prijaznejše prometno okolje – analize in ukrepi,

-    Invalidi in zagotavljanje varnosti pri delu,

-    Preventivno in projektno delo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu,

-    Ekološki in biološki monitoringi za zagotavljanje varnosti in zdravja v delovnem okolju,

-    Promocija varnosti in zdravja. Prisotni so se seznanili z novostmi na področju varnosti in zdravja pri delu ter varnosti v cestnem prometu in izmenjali izkušnje s strokovnjaki, praktiki in kolegi ter sprejeli sklepe in ugotovitve:

Plenum 1: Perspektive varnosti v cestnem prometu ter delovnem okolju v luči nacionalnih programov in zakonodaje

a) Prometna varnost je ena najpomembnejših družbenih vrednot. vzpostaviti bo treba takšen prometni sistem, da bo cilj vizija nič (nič smrtnih žrtev in hudo poškodovanih) stvaren in uresničljiv.

Delo in varnost 51/2006/5

b)   Zelo pomemben dokument v zagotavljanju dviga varnosti v cestnem prometu je nacionalni program, pri katerem pa naj bi v bodoče več sodelovale tudi lokalne skupnosti, kajti le tako lahko pričakujemo, da bo program zaživel in resnično prispeval k izboljšani prometni varnosti v državi.

c)   Trajnost zaposlitve in dohodka je osnova za kvalitetno življenje, zato je treba zagotavljati zaposlovanje s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas.

d)   Mladi delavci so ogroženi glede varnosti in zdravja pri delu tudi zaradi pomanjkljivega izobraževanja med osnovnim in srednješolskim izobraževanjem pa tudi v času uvajanja v delo, ker ni prilagojeno njihovim potrebam in specifi čnosti.

Plenum 2: Varnost v cestnem prometu

a)   Notranji transport je zaradi transportnih naprav, ki so vanj vključene, zelo zahtevna, pa tudi nevarna dejavnost. Industrijska dejavnost z materialnimi sredstvi in postopki, ki jih upravlja, ter osebami, ki so z njo povezane, povzroča številna in raznovrstna tveganja za ljudi pa tudi za lastnino in okolje. Zaradi vedno večjega in številčnejšega notranjega prometa je treba s preventivnimi ukrepi zagotavljati varnost in tako zmanjšati tveganje za nezgode.

b)   Pri zagotavljanju varnosti v predorih je predvsem pomembna preventivna dejavnost, ki nezgode prepreči, in šele nato aktivnosti, ki

ob nezgodi zmanjšajo njene učinke. Raziskave in eksperimenti, ki bodo trdna osnova za kvalitetno zakonodajo na tem področju, se še iz vajajo, prav t a ko pa so tudi o r o dja za oceno tveganj v predorih še na različnih stopnjah razvoja.

c)   Število prevozov nevarnega blaga v cestnem prometu se v državi naglo povečuje. Nepravilnosti, do katerih prihaja pri prevozih, so zaradi narave dela zelo pereče in zahtevajo temeljito poznavanje celotnega po-dročja.

d)   Kaznovalna politika je le en vidik za odpravo nepravilnosti pri prevozih nevarnega blaga. Vse sodelujoče v tovrstnih prevozih je treba ustrezno usposobiti ter zagotoviti vedenje o tem, da sodelujejo pri manipuliranju z nevarnimi snovmi.

Plenum 3: Promocija varnosti in zdravja

a)   Varnost je stalnica človekovega življenja. Če je ni, se človek počuti ogroženega in se zato združuje z drugimi, četudi v škodo lastne svobode in pravic, da bi si zagotovil tisto stopnjo in kakovost varnosti, ki mu omogoča in zagotavlja nemoten osebnostni razvoj in obstoj.

b)   Največji del sredstev zdravstvenega zavarovanja je namenjen za obravnavo bolezni, le izjemno majhen del promociji zdravja in pomenu dobrega zdravja. Zato je nujna razvojna usmeritev v vlaganje, napore in zagotovitev prestrukturiranja sredstev za dosego večje informiranosti in ozaveščenosti ljudi o pomenu zdravja, za njihovo izobraževanje in za zagotavljanje ustreznih preventivnih ukrepov.

c)   Treba je zagotoviti, da se bo zavedanje o pomenu zdravja vgradilo v vse pore družbenega življenja prek izboljšanja in zavedanja o pomenu kvalitete bivalnega in delovnega okolja in okoljske klime. Projekti promocije zdravja, ki že tečejo, zagotavljajo, da se dejavnosti iz-plačajo že zaradi znižanja stroškov za nadomestila v času bolniške odsotnosti pa tudi invalidnosti ali pa v povezavi z morebitnimi odškodninami.

d)   Za zagotovitev zavedanja o tem, kako pomembno vlogo ima varnost in zdravje v vsakdanjem življenju, je treba angažirati vrsto družbenih mehanizmov. Na področju izobraževanja je treba v študijske progra-

39

Aktualno

me vgraditi znanja o pomenu varnega dela.

e)   Primere dobre prakse posameznih delodajalcev na področju preventive in izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu je treba predstaviti čim širšemu krogu nosilcev varnosti in zdravja pri delu.

f)   Razširiti je treba znanja o vplivih določenih substanc na psihofi zič-no sposobnost posameznika ter širiti zavedanje o direktnem vplivu naložb v zdravje na gospodarska gibanja.

Sekcija 1: Urejanje varnosti v cestnem prometu

a)   Raziskave prometne varnosti kažejo, do so mladi vozniki v prometu bolj izpostavljeni tveganju kot izkušeni. Neizkušenosti je vse prepogosto pridružena tudi vožnja pod vplivom alkohola in drugih psi-hoaktivnih snovi ali zdravil, ki vplivajo na vozniške sposobnosti. Pod tem vplivom vozijo mladi nad svojimi zmožnostmi, zato je v cestno prometnih nezgodah mladih tako visok delež mrtvih in hudo poškodovanih.

b)   Na ravni države je treba vzpostaviti in izvajati ustrezno politiko do psi-hoaktivnih snovi in udeležbe mladih voznikov v cestnem prometu, kontrol in sankcioniranja, pa tudi do ustreznega izobraževanja in preventivnih dejavnosti.

c)   Mehanizme, ki mlade silijo v tvegano vedenje, je treba usmeriti v druge sfere (kultura, šport). V družbi je treba spremeniti socialne norme in pričakovanja do mladostnikov, s tem pa bo prišlo tudi do sprememb njihovega vedenja. Njihovo zgodnje vključevanje v promet je pozitivno, ker s tem gradijo svoj lasten način in odnos do vožnje v socialno nadzorovanih razmerah in oblikujejo sprejemljivejši in varnejši način vožnje.

Sekcija 2: Varnost v delovnem oko-lju-ergonomske izboljšave in dobre prakse

a) Zdravje je rezultat dobrega fi zičnega stanja, pravilne prehrane, zdravega okolja, uspešnega obvladovanj a s tresa in o d govorn o s ti za last no zdravje. Cilj ergonomskih meritev j e i s k a n j e m o ž n o s t i z a u činkovitosti pri delu. Z različnimi ergonomskimi metodami določimo okvir za razvoj ter zasnovo nove proizvodne opreme in novih delovnih mest. Zago-

40

tavljajo pa tudi osnovo za izdelavo večletnih načrtov izboljšave delovnih razmer in pozitiven odnos s socialnimi partnerji. b) Zagotavljanje ravnotežja med člo-vekom, organizacijo in tehnologijo zahteva holističen pristop in sodelovanje vseh ravni: od zakonodajalcev do izvajalcev. Samo razumevanje in zavedanje pomembnosti ergonomskih načel pri opravljanju vsakodnevnega dela lahko vodi v spremembe mišljenja in s tem obnašanja. Pri ergonomskih ukrepih naj sodelujejo tehnologi, konstruktorji, delavci in njihovi delovodje, zdravniki medicine dela in psihologi. Zlast i u de ležba delavc ev je izre -dno pomembna, ker bodo prav oni, ki z novostmi rokujejo, posredovali uporabne podatke za izboljšanje že izdelanih modelov. Le take jih bodo sprejeli kot svoje in jih redno uporabljali.

Sekcija 3: Za prijaznejše prometno okolje - analize in ukrepi

a)   Sekcija je poudarila skupna prizadevanja in delo za večjo prometno varnost, ki se skozi posameznika kaže v celotnem sistemu države.

b)   Mladi drugih evropskih držav imajo zelo podobne navade in stališča do prometne varnosti kot pri nas. Njihovo občutljivo življenjsko obdobje zahteva, da se strokovnjaki seznanimo z njihovim razmišljanjem, stališči in vzroki za ravnanje ter da svoje ukrepe in vsebine dela prilagodimo na način, da bodo povečala zavedanja pomembnosti njihovega lastnega prispevka k večji varnosti.

c)   V celotnem spektru državnega sistema je pomoč in vloga posameznika do prostovoljnega dela eden izmed ključnih dejavnikov za večjo varnost v prometu. Skupna ugotovitev sekcije je, da za povečanje prometne varnosti ni čudežne rešitve, ampak je treba poiskati ustrezen ključ v odgovornem delovanju celotne družbe, z izhodiščem slehernega posameznika.

Sekcija 4: Invalidi in zagotavljanje varnosti pri delu

a)   Poklicna rehabilitacija ni le pravica iz invalidskega zavarovanja, pač pa tudi obveza delodajalca, ki ima cilj, da se invalida uspešno vključi v ustrezno delo.

b)   Zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa je pomemben člen v sistemu poklicne in zapo-

slitvene rehabilitacije, v programih npr. »Nova pot« in drugih z ocenami zdravstvene ogroženosti na delovnem mestu.

c)   Delodajalci in drugi odgovorni morajo prispevati večji delež k vrača-nju obolelih delavcev nazaj na delo z uvedbo specifi čnih metod ocen tveganja glede na preostale delovne zmožnosti delavca.

d)   Kodeks MOD o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu zavezuje delodajalce, oblastne organe, invalidske organizacije, socialne partnerje in druge, da zagotavljajo pogoje za zagotovitev enakih možnosti za delo tudi invalidom. Zavezujemo se, da bomo vsak na svojem področju uresničevali določila kodeksa ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu.

e)   Humanizacija dela je pomemben člen pri vključevanju invalida v delo. Država z ustreznimi mehanizmi podpira to dejavnost, ki pa žal še ni ustrezno zaživela v praksi.

f)   Poklicno svetovanje in na temelju tega poklicno izbiro mladostnikov je treba vključiti v šolski sistem, kar je še posebej pomembno za mladostnike s posebnimi potrebami. Zaposlitvena rehabilitacija in iskanje nove poti je prispevek neustrezne predhodne poklicne odločitve ali iskanje osebnostnim lastnostim, interesom in željam najprimernejše poklicne poti. V tem sklopu je predstavljena poklicna usmeritev, ukrep, ki lahko prepreči nastanek invalidnosti, ali pa posamezniku, ki že ima funkcijske omejitve, ponuja novo, mogoče precej drugačno poklicno in življenjsko pot. Navedeni ukrepi so oblika integracije poklicnega svetovanja, rehabilitacije in praktičnih poizkusov implementacije ukrepov zaposlitvene rehabilitacije.

Sekcija 5: Preventivno in projektno delo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu

a)   Izboljšanje prometne varnosti je cilj celotne EU in njenih članic, tudi Slovenije še toliko bolj, glede na visok delež smrtnih žrtev v prometu. Pristop za doseganje večje prometne varnosti mora biti teoretično utemeljen ter sistemski, tj. upoštevati mora vse sestavine in dejavnike prometnega sistema.

b)   Konferenca GV se je dotaknila zgolj nekaterih vprašanj in vidikov doseganja prometne varnosti. Tako je

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

obravnavala stališča voznikov do ključnih problemov varnosti v cestnem prometu (alkohol, prehitra vožnja, uporaba zaščitne opreme in naprav) kot pomembnega elementa za oblikovanje različnih ukrepov. Poudarila je tudi pomen raziskovanja različnih vidikov vedenja udeležencev v prometu ter preverjanja različnih ukrepov za doseganje večje prometne varnosti.

c)   Posebej pomembni so vseevropski projekti (npr. SARTRE, EUSHI-RES, CAST), ki omogočajo primerjanje izkušenj in njihovo prenašanje v različna okolja, pa tudi medijske kampanje, ki pa morajo biti podpr te z ustreznim policijskim nadzorom in sistematično evalvacijo v vseh fazah procesa: od načrtovanja in implementacije kampanje do preverjanja njenih učinkov.

d)   Pomemben je tudi pregled konkretnih problemov specifi čnih za dolo-čeno okolje, npr. vožnje traktorjev, umirjanje prometa ipd.

e)   Posebej je bilo izpostavljeno vklju-čevanje različnih skupin (staršev, vzgojiteljev in učiteljev, učencev) v

dejavnosti za doseganje večje varnosti. Konferenca GV je nakazala splošne in posebne probleme prometne varnosti v Sloveniji ter možnosti za njihovo razreševanje.

Sekcija 6: Ekološki in biološki monitoring za ugotavljanje varnosti in zdravja v delovnem okolju

a)   Ekološki in biološki monitoring sta zelo pomembna mehanizma v sistemu zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.

b)   Posebej občutljiva skupina za tveganja na delovnih mestih so mladi delavci, zato je pomembno, da varovanju njihovega zdravja namenimo večjo pozornost. Skrb za mlade delavce se začne že pri predhodnih preventivnih zdravstvenih pregledih, kjer zdravnik medicine dela usklajuje načelo, da je treba vsakemu človeku omogočiti, da izkoristi svojo pravico do dela s poklicno dolžnostjo varovanja zdravja mladih delavcev.

c)   V prihodnosti lahko na področju ekološkega monitoringa pričaku-jemo hiter razvoj tudi na področju

spremljanja izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim poljem, kjer so negativni vplivi na človeka še malo raziskani. Nujno je treba zagotoviti višjo raven kakovosti izvajanja ekološkega monitoringa, ker napačni rezultati lahko zelo slabo vplivajo na zdravje delavcev, po drugi strani pa so lahko ukrepi neu-pravičen strošek za delodajalca. d) Azbest še vedno pomeni veliko tveganje za zdravje delavcev, predvsem pri rekonstrukciji ali odstranjevanju objektov, v katere je bil vgrajen. Evropska kampanja 2006 je usmerjena v načine preprečeva-nja izpostavljenosti. Splošna pobuda: s sklepi in ugotovitvami je treba seznaniti pristojna ministrstva (delo, zdravje, šolstvo, znanost) in inšpekcije ter zainteresirane na po-dročju varnosti in zdravja pri delu.

Zapisala:

prim. prof. dr. Marjan Bilban,

predstojnik Centra za medicino dela

na ZVD d.d.,

Miran Kalčič, univ. dipl. prav., direktor ZVD d.d.

V tej in naslednji številki revije

objavljamo nekatere referate s 7. konference

Globalna varnost.

Delo in varnost 51/2006/5

41

Aktualno

VARSTVO ZAPOSLITVE IN DOHODKA

Dr. Etelka Korpič - Horvat

IZVLEČEK

Zahteve po fleksibilnem zaposlovanju vplivajo na uvajanje novih in novih oblik atipičnega zaposlovanja, ki je praviloma za delavce manj ugodno od klasičnega za nedoločen čas s polnim delovnim časom in bolj ugodno za delodajalce, ker jim zmanjšuje stroške dela oziroma poslovanja. V Sloveniji je postalo zaposlovanje za določen čas pravilo, zato je prav, da je ZDR časovno omejil to obliko zaposlovanja, ki lahko traja največ dve leti.

Država in mednarodne institucije s svojimi normami s področja delovnega in prava socialne varnosti varujejo delavca kot šibkejšo stranko v tem razmerju pred izkoriščanjem delodajalca in skrbijo, da bi bilo čim več oseb zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero nastane delovno razmerje. Zato tudi ni dovoljeno sklepati civilno -pravne pogodbe za opravljanje dela, kjer so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je v primeru spora z zakonom določena domneva obstoja delovnega razmerja (in ne civilnopravne pogodbe) med delavcem in delodajalcem, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

ABSTRACT

Demands for flexible employment create new forms of non-typical employment, that are less favourable for workers than the classical full time employment, and favour the employers, enabling them to lower the cost of work. In Slovenia the time limited employment has become the rule, therefore the legal limiting of such employment to two years, imposed by the act on work relations, is justified. The state and international institutions with their legal norms in the field of work and social security guard the worker, being the weaker party in this relation, from exploitation by employers, and strive to ensure that the majority of workers are employed based on an employment contract, which initiates a work relationship. Therefore it is not allowed to sign a work contract based on civil law in cases with fulfilled conditions for employment contract. In case of conflict there is a legally defined assumption of employment relation existence (not according to civil law) between the worker and the employer, if the elements of the employment relation are provided.

UVODNE MISLI

Dokazano je, da ustvarjanje, delo, osrečuje človeka. Če se preživlja s svojim delom, pa opravljanje dela dobi še dodaten pomen. Plačano mora biti tako, da zagotavlja človeku dostojno življenje. Stalnost zaposlitve in dohodka je zato pomembna vrednota v življenju.

Delo se lahko opravlja na različne na-čine. Če delamo zato, da se tudi preživljamo, želimo, da ga opravljamo na pravnih podlagah, ki zagotavljajo trdnejšo obliko, večjo stalnost oziroma trajnost zaposlitve.

Možnih oblik legalnega dela za plači-lo je več. Najtrdnejša in najbolj stalna oblika je pogodba o zaposlitvi za nedo-ločen čas, s katero se sklene delovno razmerje, kratkotrajnejše oblike pa so pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodbe o delu ali avtorske pogodbe. Če človek ne dela, a si to želi, pravimo, da je brezposeln. Brezposelnost je svetovni problem. Predstavila bom podatke o gibanju zaposlenosti in brezposelnosti v Sloveniji in v državah EU ter nekatera razmišljanja v zvezi s fl eksibilnostjo zaposlovanja in zmanjševanja brezposelnosti v naši državi. Vsak, ki je zaposlen, bi moral prejeti pravično plačilo za svoje delo. Minimalna plača, ki bi zagotavljala delavcu in njegovi družini primerno življenje, je tista višina plače, ki jo delodajalec mora zagotoviti delavcu, bodisi na

42

podlagi zakona ali v nekaterih državah na podlagi kolektivne pogodbe.

LEGALNE OBLIKE DELA

Pravne podlage za opravljanje dela (zaposlovanje) so lahko različne. Kot legalne oblike dela se v naši državi štejejo:

– pogodbe o delu, – avtorske pogodbe, – pogodbe o zaposlitvi. Pravice in obveznosti osebe, ki opravlja dela na omenjenih pravnih podlagah, ter njena socialna varnost so različne. Odvisne so od tega, ali ima oseba status delavca, podjemnika oziroma izvajalca del ali status avtorja. Podjemno pogodbo (pogodbo o delu) oseba lahko sklene, če niso podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. Po godbeni stranki se dogovorita, da izvajalec za naročnika opravi določen posel, delo, ki se lahko nanaša na izdelavo stvari (na primer mize), popravilo stvari (na primer avtomobila), telesno (ali fi zično) delo (nabiranje jabolk), intelektualno (ali umsko) delo (pisanje strokovnega prispevka). Pogodbeno razmerje nima narave trajnosti. Naroč-nik je dolžan rezultat dela izvajalcu plačati, ni pa ga dolžan prijaviti v socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti), razen za primere nezgode pri delu in poklicne

bolezni, niti mu plačevati drugih prejemkov (nadomestila, odpravnine, regres za letni dopust in druge.) Gre le za tržni odnos plačila za opravljeno delo. Pogodba civilnega prava je v praksi razširjena pravna podlaga za opravljanje dela tudi, ko obstojajo elementi delovnega razmerja,1 ker so stroški dela cenejši, postopki sklepanja in prenehanja pogodbe pa enostavnejši. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR)2 izrecno prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava, če so podani elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 11. člena).3 Kljub temu tudi v takih primerih delodajalci sklepajo pogodbe o delu in ne pogodbe o zaposlitvi, ki bi bile pravilne podlage. Avtorsko delo ureja zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP)4. Za avtorsko delo gre, če so izpolnjene predpostavke, določene v prvem odstavku 5. člena ZASP, ki so stvaritev, individualnost, duhovnost, ustvarjalnost in izraženost. Avtorsko delo lahko nastane tudi v delovnem razmerju (avtorsko delo iz delovnega razmerja), ko delavec iz-1 Inšpektorji za delo ugotavljajo, da se pogodbe o delu sklepajo tudi v primerih, ko obstojajo elementi delovnega razmerja (Letno poročilo 2005 Inšpektorata za delo, Ljubljana, str. 101).

2  Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/2002.

3  Če delavec opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, kljub temu da obstajajo elementi delovnega razmerja, se delodajalec lahko kaznuje z globo 300.000 tolarjev.

4  Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – pre-čiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 94/2004.

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

polnjuje svoje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi.

Po avtorski pogodbi avtor prav tako ne uživa pravic iz socialnih zavarovanj ali dobiva drugih plačil kot za opravljeno stvaritev.

Pogodba o zaposlitvi je pomembna oblika zaposlitve, predvsem za osebo, ki nima drugih sredstev za preživljanje, saj zagotavlja največjo socialno varnost in stalnost dohodka. Pogodba o zaposlitvi je akt, s katerim delodajalec in delavec skleneta delovno razmerje in v katerem podrobno uredita medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Delavec, ki je v tem razmerju v podrejenem položaju, se zaveže osebno opravljati delo, delodajalec pa mu mora za opravljeno delo plačati. Običajno označujemo to obliko dela kot zaposlitev. Pravimo, da je oseba zaposlena.

Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas, za določen čas se lahko sklene le takrat, ko to do-loča zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Delavec ima med trajanjem delovnega razmerja enake pravice in obveznosti po obeh pogodbah, bistvena razlika pa nastane pri njenem prenehanju.

Poleg pogodbe o zaposlitvi za določen čas je ZDR določil tudi druge vrste pogodb o zaposlitvi, zaradi večjih možnosti fl eksibilnejšega zaposlovanja: – pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja de javnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, – pogodbo o zaposlitvi za opravljanje

javnih del, – pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, – pogodbo o zaposlitvi z opravljanjem dela na domu, – pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami, – pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim

delom. V vseh primerih sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljajo glede socialnega varstva in odpovedi pogodbe o zaposlitve enaka pravila kot za klasično pogodbo o zaposlitvi za določen oziroma za ne-določen čas.

Delodajalec je dolžan po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (od dneva nastopa delavčevega dela), delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Šibkejšo stranko, delavca, varuje država in mednarodne organizacije (Mednarodna organizacija dela - v nadalje-

Delo in varnost 51/2006/5

vanju MOD; Organizacija združenih narodov, Svet Evrope, Evropska unija - v nadaljevanju EU) s svojimi akti, predvsem pri ohranjanju pogodbe o zaposlitvi v veljavi in pri zagotavljanju pravičnega plačila za opravljeno delo. Po ZDR brez volje delavca delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi, če ne nastane resen razlog, ki ga določa zakon. Gre za redno odpoved (poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlog) in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora v odpovedi navesti razlog, ki ga določa zakon, in še dokazati, da so okoliščine tako resne, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je delodajalec dolžan upoštevati postopek odpovedi, ki ga določa ZDR, dokazati, da obstoja utemeljen razlog za odpoved (ki je take narave, da one-mogoča nadaljevanje delovnega razmerja) ter izpolniti določene materialne obveznosti.

Pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je razlog prenehanja že naveden v pogodbi in delodajalec nima nobenih obveznosti, materialnih ali postopkovnih, do delavca, le obvesti ga, da je potekel čas oziroma je nastala okoliščina za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. To je tudi razlog, da je zaposlovanje za določen čas prevladujoča oblika zaposlovanja. Delodajalci v velikem obsegu5 zaposlujejo delavce za določen čas, pa čeprav zato niso podani zakonski pogoji6. Delodajalci navajajo, da so določila ZDR o odpovedi stroga, da so odpravnine v primeru odpovedi previsoke, da so odpovedni roki predolgi in da je postopek prenormiran. Menijo, da to negativno vpliva na večje zaposlovanje. Predstavniki delavcev s tem ne soglašajo in poudarjajo pomembnost zaposlitve za delavca. Varstvo zaposlitve in dohodka je pomembno vprašanje tudi za državo, saj gre za uresničevanje enega izmed temeljnih določil ustave, da je Slovenija pravna in socialna država in da ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo (66. člen ustave). Določba zavezuje državo, da skrbi za zaposlenost in za delo. Povezati jo je treba z 49. členom

5  V letu 2005 se je za določen čas zaposlilo 104.933 oseb, kar je 76,6 % vseh zaposlitev, realiziranih v tem letu (Letno poročilo 2005 Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, str. 13).

6  Inšpektorji za delo ugotavljajo, da so kršitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas precej pogosta. Delodajalci skušajo s sklepanjem tovrstnih pogodb o zaposlitvi povečati konkurenč-nost na trgu dela in se izogniti postopkom prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter posledicam teh, zlasti izplačilom odpravnine ( Letno poročilo 2005 I nšpe k tora ta RS za delo, Ljub lj ana, str. 10 0).

ustave, ki določa svobodo dela. Iz komentarja ustave RS7 lahko ugotovimo, da svoboda dela vsebuje tri elemente oziroma tri samostojne pravice: pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela. Gre za tri pojme: delo, zap o slitev in delovno me sto. Ti pa dobi -vajo danes glede na hiter tehnično-teh-nološki razvoj in globalizacijo trga dela, fl eksibilne, atipične oblike dela, nova, drugačna razumevanja in vsebine. Tudi pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ni več varna zaposlitev. Varnost zaposlitve do upokojitve se je spremenila v fl eksibilno zaposlovanje. Veliko delovno sposobnih ljudi, ki želijo delati, je od časa do časa brez dela. Izguba zaposlitve je postala vsakdanji problem, ki negativno vpliva na kvaliteto življenja. Smo v obdobju krize ohranjanja stalnega delovnega razmerja. Znatno več se sklepa pogodb o zaposlitvi za do-ločen kot za nedoločen čas. Pogodbe o delu se sklepajo za dela, za katera bi se morala skleniti pogodba o zaposlitvi. Vse več je primerov, ko delodajalec, namesto da bi sam zaposloval delavce, daje določena dela opravljati drugim pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom (outsourcing). V naši državi je to tipično za varnostne službe in čiščenje, v zadnjem času pa se ta način dela pojavlja tudi v proizvodnji. Outsourcing obstoja tudi s selitvami dejavnosti na kontinente, kjer s o stroš ki dela manjši. Zato ni na -ključje, da se z vprašanjem obstoja in varstva delovnega razmerja intenzivneje ukvarja tudi MOD, kot največja univerzalna mednarodna organizacija, ki skrbi za razvoj delovnega prava in prava socialne varnosti. Generalna konferenca je maja letos sprejela priporočilo o delovnem razmerju8, ki zavezuje države članice, da razvijejo strategijo varstva delovnega razmerja, da v predpisih določijo elemente delovnega razmerja in v primeru dvoma zagotovijo pravno domnevo o obstoju delovnega razmerja.

ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST

Zaposlovanje in brezposelnost sta pomembna kazalnika razvoja vsake države. Povečevanje števila brezposelnih je značilnost današnjega časa

7  Komentar Ustave RS, uredil Lovro Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, stran 506.

8  Recomendation concerning the employment relationship, http://www.ilo.org/public/english/ standards/relm/ilc/ilc95/pdf/pr-21.pdf.

43

Aktualno

tudi v državah Evropske unije. Na to vplivajo predvsem gospodarske recesije, vse večja mednarodna konkurenca, globalizacija trga dela in postopno staranje prebivalstva. Zato morajo države namenjati vse več sredstev, da poskrbijo za ustrezno socialno varnost neaktivnega prebivalstva9. Delovno aktivno prebivalstvo je vse bolj obremenjeno z davki in prispevki, ker mora fi nancirati programe socialnega varstva in varstva brezposelnosti. Manj jih dela za vse več neaktivnega prebivalstva. Za državo pomenijo brezposelni ne samo izdatke za zaposlovanje (denarna nadomestila, denarne pomoči, programi aktivne politike zaposlovanja idr.) in socialnovar-stvene izdatke (socialne pomoči idr.), ampak tudi zmanjšano produkcijo, ker ne sodelujejo pri pridobivanju dodane vrednosti.

Takoj po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji zaposlenih 303.022 ali 20,0 % vsega prebivalstva10. Obdobje hitrega zaposlovanja je trajalo do gospodarske reforme 1965, ko je bilo 549.902 zaposlenih ali 33,4 % vsega prebivalstva. Brezposelnost je bila v tem času neznatna, saj je bilo registriranih 9.470 brezposelnih ali 0,58% vsega prebivalstva. Gospodarska reforma je imela za posledico zmanjšanje števila zaposlenih. Vse do 1969 se število zaposlenih ni povečevalo. Ponovni porast zaposlenosti je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih, do 1989. leta. Slovenija je imela največ zaposlenih v letu 1988, in sicer 879.941 delavcev ali 44,0 % vsega prebivalstva.

Gospodarska in politična kriza, ki je nastopila v Jugoslaviji, je konec osemdesetih vplivala na zmanjševanje zaposlovanja, ki je trajala do 1997. Leta 1989 je bilo zaposlenih 876.158; do leta 1997 pa se je število zaposlenih zmanjšalo na 690.132. Nadaljnji negativni trendi pri zaposlovanju so sledili v času po osamosvojit vi, ko je pr išlo do prekinitve trgovanja z drugimi republikami bivše Jugoslavije. To j e p o v z r o čilo gospodarsko krizo, ki se je odrazila z uvedbo stečajev podjetij in porastom brezposelnosti. Ponovna rast zaposlenih se začne z letom 1999. Po podatkih Eurostata11 se

stopnja rasti zaposlenosti12 v EU pove-čuje od leta 1995, leta 2005 je bila pri nas 0,9-odstotna; V Sloveniji je zaposlenosti rasla od leta 1999, z izjemo leta 2003, ko je bila negativna (0,3 odstotka), v letu 2005 pa je znašala 0,7 %. Glede na gospodarsko rast v državah EU in v Sloveniji13 je pričakovati rast zaposlenosti tudi v prihodnje. Povprečna stopnja brezposelnosti v Sloveniji je 6,5 odstotka in je nižja od povprečne stopnje brezposelnosti EU,

ki znaša 8,8 odstotka.14

Kako obvladovati brezposelnost je vprašanje, na katero odgovarjajo države z različnimi programi zmanjševanja brezposelnosti.

Članice EU sprejemajo vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjševali brezposelnost, od raznih subvencij delodajalcem, ukrepov za pospeševanje podjetništva, predvsem razvoja malih in srednjih podjetij, do ukrepov za povečevanje usposobljenosti delavcev in zaposlenih idr. Pomembna pri tem je lizbonska strategija (prenovljena) katere cilj je, da EU postane najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, ki bo temeljilo na znanju, z več in boljšimi delovnimi mesti in večjo socialno kohezijo.

Izpostavljeno je znanje za trajnostni in o ko l j u p r i j a z e n r a z v o j i n v e čjo zaposlenost z novimi in kvalitetnejšimi delovnimi mesti. V okviru politike zaposlovanja so države članice dolžne skrbeti za prilagodljivost trga dela, pritegniti več ljudi na trg dela, izboljšati kvaliteto delovnih mest in investirati v človeški kapital z boljšo izobrazbo, spretnostmi in znanji. Posebej je izpostavljeno vseživljenjsko učenje, ki bo delavcem olajšalo menjavo delovnih mest in večjo mobilnost. 15

Za doseganje teh ciljev so države čla-nice dolžne izdelati nacionalne akcijske programe in vsake tri leta poročati o doseženih rezultatih.16

Slovenija je sprejela Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije 2001 do 2006, ki jo bo z dopolnjevanjem

9   Leta 1984 je bilo razmerje med zavarovanci in upokojenci v Sloveniji (povprečno število v letu) 3,0 :1,0 (trije delavci na enega upokojenca), v letu 2004 pa 1,5 : 1,0 (Poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2004).

10  Vsi podatki o zaposlenosti in brezposelnosti so povzeti iz Zavoda RS za zaposlovanje v Ljubljani in območne enote v Murski Soboti iz letnih poročil .

11  htt://www.europa.eu.int/comm/eurostat, employment growth-total.

12  Kazalnik “stopnja rasti zaposlenosti”po podatkih Eurostata zajema spremembe v odstotkih iz enega v drugo leto glede na celotno zaposleno prebivalstvo.

13  Realna rast BDP v državah EU je v primerjavi s prvim čet r t l et j em l an i za 2, 2 o dst ot k a v i šja; V S l o -veniji pa za 5,1 odstotek (SKEP GZS, Kazalniki poslovanja 2005, junij 2006).

14  http://www. Europa.eu.int/comm/eurostat, harmonized unemployment rates.

15  Slovenija na področju zaposlovanja zaostaja za povprečjem EU v stopnji zaposlenosti in v stopnji zaposlenosti starejših oseb, boljše rezultate od povprečja EU pa dosega v stopnji izobrazbe mladine, v stopnji dolgotrajne brezposelnosti in stopnji tveganja revščine po socialnih transferjih (Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2005).

16  Povzeto iz gradiva: Komisija Evropske skupnosti, Sporočilo spomladanskemu Evropskemu svetu, Bruselj, 2. februarja 2005.

usmerjala k uresničitvi lizbonskih ci-ljev17 in upoštevala fi nančno perspektivo EU kot del svoje razvojne prioritete. Cilj politike EU bo tudi v prihodnje prispevati k visoki stopnji zaposlenosti. Pogodba o ustavi za Evropo18 vsebuje posebne določbe o zaposlovanju, po katerih si bodo EU in države članice prizadevale za razvoj usklajene strategije zaposlovanja, zlasti za spodbujanje kvalifi ciranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam. Vsaka država članica bo dolžna pošiljati letna poročila Svetu in Komisiji o najpomembnejših ukrepih, sprejetih za izvajanje njene politike zaposlovanja.

STALNOST DOHODKA -PLAČILO ZA DELO

Plačilo za delo je pomemben segment urejanja delovnih razmerij. Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati pravično plačilo za njegovo delo. Delodajalec in delavec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za plačo in druge vrste plačil, pri čem e r pr e dp i s i in ko l e k t i v n e p o go d -be določajo okvire, minimalna plačila, ki jih mora zagotavljati delodajalec delavcu kot šibkejši stranki. Plača je obvezen in glaven del plačila za delo, izplačana mora biti v denarju in v dolo-čenem minimalnem znesku. Poleg plače, ki jo delavec prejema, ko dela, je upravičen tudi do nadomestila plače, ko ne dela, in do drugih vrst plačil (regres za letni dopust, odpravnino, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč idr., povračilo stroškov, ki mu nastanejo v zvezi z delom: regres za malico, potni stroški, stroški službenega potovanja). Delodajalec je dolžan delavcu zagotavljati plačilo po normativnem (tarifnem) delu kolektivne pogodbe, ki predstavlja obvezno pravno normo za delodajalca, ki je iztožljiva. To velja tudi za plačo, ki pa ne sme biti nižja kot je določena z zakonom. Gre za določila, ki zagotavljajo delavcu stalnost dohodka, ki izvira iz njegovega statusa delavca. Pravica do plačila je določena kot samostojna socialna pravica tudi v mednarodnih aktih. Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948) v 23. členu pravico do plačila veže na pravico do

17  Lizbonski cilji temeljijo na treh stebrih: gospodarskem, socialnem in okoljskem.

18  Uradni list RS, št.1/05, z dne 17. februarja 2005 – Mednarodne pogodbe. Pogodbo so podpisali voditelji držav in vlad v Rimu 29. oktobra 2004. Ratifi cirati jo mora, v skladu s svojim pravnim redom, vseh 25 držav članic, da bo začela veljati bodisi s sprejemom v parlamentu in/ali na refer-endumu.Državni zbor Republike Slovenije je rati-fi ciral evropsko ustavo 1. februarja 2005.

44

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

dela: “Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.”

Evropska socialna listina19 priznava pravico do pravičnega plačila, ki delavcem in njihovim družinam zagotavlja dostojen življenjski standard (četrta točka I. dela revidirane Listine). P r a v t a k o p a s e n a p l a čilo za delo nanašajo določbe vrste konvencij MOD kot: konvencija št. 10020 o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, št. 95 o varstvu plač21 in druge. Pomembna pa je tudi št. 131 o določa-nju minim alne p lače s pos e bnim ozir o m na države v razvoju. Cilj konvencije je preprečiti izplačevanje izjemno nizkih plač in s tem zagotoviti minimalno socialno varnost delavcu in njegovi družini. Socialistična republika Jugoslavija je konvencijo ratifi cirala leta 1982 in jo je

19  Slovenija je ratifi cirala Evropsko socialno listino (spremenjeno), ki je bila sklenjena v okviru Sveta Evrope v Strasbourgu 3. 5. 1996 in je začela veljati 1. 7. 1999, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99, z dne 10. 4. 1999. Spremenjena oziroma dopolnjena Evropska socialna listina pomeni nadgradnjo sprejete Evropske socialne listine iz leta 1961.

20  Konvencija MOD, št. 10 0, o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, 1951, Službeni vestnik FLRJ – Mednarodne pogodbe, št.9/55.

21  Konvencija MOD, št. 131, o določanju minimalne plače s posebnim ozirom na države v razvoju, 1970, Uradni list FLRJ- Mednarodne pogodbe, št. 14/82.

Konvencija MOD št. 95 o varstvu plač, 1949; Slovenija konvencije ni ratifi cirala.

Republika Slovenija prevzela.22 Po podatkih Eurostata23 je višina minimalne plače v državah članicah EU zelo različna. Najvišja je v Luksembur-gu, 1503 EUR, najnižja v Latviji, 129 EUR, v Sloveniji pa znaša 511 EUR, s čimer se uvršča v skupino držav s srednje visoko minimalno plačo. Razmerje med najnižjo in najvišjo minimalno plačo je 1 proti 11, kar kaže na velike razlike določanja minimalnih plač med državami EU.24

SKLEPNE MISLI

Varstvo zaposlitve in dohodka je temeljno vprašanje kakovosti življenja. Če človek nima drugih zadostnih sredstev za preživljanje, je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, v kateri je kot obvezna sestavina določena plača in druge vrste plačil, podlaga za polni obseg pravic iz delovnega razmerja in social-novarstvenih pravic in zato zagotavlja varnost zaposlitve in dohodka in s tem kakovost življenja.

22  Posamezne države različno urejajo minimalno plačo. Nekatere jo urejajo v nacionalni zakonodaji, npr.Francija, Nizozemska, druge jo prepuščajo urejanju v kolektivnih pogodbah, npr. Velika Britanija. Več o tem glej Mežnar, Drago: Plačilo za delo v pogodbenih delovnih razmerjih, Podjetje in delo št. 6-7/1998, stran 1108 in 1109.

23  Enako kot pod opombo “Monthly minimum wages – Bi – annual data.

24  P o p r a k s i S v e t a E v r o p e s e p r a v i čna plača meri glede na odstotek (60 %) povprečne plače v do-ločeni državi. Vprašanje je, ali v vseh 25 članicah EU minimalna plača zagotavlja dostojen življenjski standard.

Zahteve po fl eksibilnem zaposlovanju vplivajo na uvajanje novih in novih oblik atipičnega zaposlovanja, ki je praviloma za delavce manj ugodno od klasičnega za nedoločen čas s polnim delovnim časom in bolj ugodno za delodajalce, ker jim zmanjšuje stroške dela oziroma poslovanja. V Sloveniji je postalo zaposlovanje za določen čas pravilo, zato je prav, da je ZDR časov-n o om ejil to obliko zapo slovanja, k i lah -ko traja največ dve leti.25 Država in mednarodne institucije s svojimi normami s področja delovnega in prava socialne varnosti varujejo delavca kot šibkejšo stranko v tem razmerju pred izkoriščanjem delodajalca in skrbijo, da bi bilo čim več oseb zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero nastane delovno razmerje. Zato tudi ni dovoljeno sklepati civilnopravne pogodbe za opravljanje dela, kjer so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je v primeru spora z zakonom določena domneva obstoja delovnega razmerja (in ne civilnopravne pogodbe) med delavcem in delodajalcem, če obstajajo elementi delovnega razmerja (16. člen ZDR).

25 Pričakovati je, da se bo število zaposlitev za določen čas po preteku prehodnega obdobja do 1. januarja 2007, ko je še dovoljeno zaposlovanje za čas treh let, zmanjšalo. Omejevanje zaposlovanja za določen čas lahko štejemo za pomemben instrument uresničevanja stalnosti zaposlitve.

Center za strokovne naloge varnosti____________

ZVD

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety

Pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu

Pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varstva pred požarom

Usposabljanje - osnovna andragoška znanja

Tečaj za svetovalce za kemikalije

KONTAKTNI OSEBI:

Ladi Lebar

T (01) 585 51 69

M 031 333 610

E ladi.lebar@zvd.si

Barbara Vogrič T (01) 585 51 26 F (01) 585 51 01 barbara.vog rictSizvd .si

Vabimo vas, da obiščete spletno stran www.zvd.si ali nas obiščete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani.

Delo in varnost 51/2006/5

45

Aktualno

ZAGOTAVLJANJE

VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V ZVEZI Z AZBESTOM

TER INŠPEKCIJSKI NADZOR

mag. Boris Ružič, univ. dipl. inž. el. Lidija Korat

IZVLEČEK

Leta 2005 je bil uveljavljen nov predpis, ki ureja varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi dela z materiali, ki vsebujejo azbest, to je pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) (1), ki je usklajen z direktivo Sveta 83/477/EGS (2), njeno zadnjo dopolnitvijo, direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES (3) ter še z nekaterimi drugimi evropskimi direktivami. Pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu. Določa pa tudi mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in druge posebne zahteve.

Za izvajanje zahtev iz citirane direktive in pripadajočih predpisov v državah članicah v praksi sta bili v okviru Odbora glavnih inšpektorjev za delo EU (SLIC) imenovani dve delovni skupini. Prva (SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS CAMPAIGN 2006) je imela nalogo, da pripravi vse potrebno za izvedbo azbestne akcije oz. kampanje, ki naj bi pripomogla k čim uspešnejši implementaciji zahtev navedene direktive v posameznih državah članicah EU. Evropska azbestna kampanja se je začela v vseh članicah EU v drugi polovici letošnjega leta. Druga (SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS GUIDE) pa je imela nalogo, da zagotovi pripravo praktičnih smernic (priročnika) za delo z azbestom. Praktične smernice so prevedene v vse evropske jezike.

Ključne besede: evropske direktive, azbest, inšpekcijski nadzor, praktične smernice, azbestna kampanja

ABSTRACT

In the year 2005 a new legislation was implemented which regulated a safety at work concerning materials containing asbestos. This regulation is named Regulation for protection workers against risks of exposure to asbestos at work (Off. Gaz. RS, no.93/2005) (1) and it is in accordance with Direction 3/477/ECC, with its last supplementation Direction 2003/18/EC and with some other EU Directions. These regulations determinate the minimum requirements to assure safety and health at work for workers which may be exposed to asbestos at their work.

For performing the requirements from the above stated directives in practice there were two SLIC-Working Groups arranged. The first, SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS CAMPAIGN 2006 had the task to perform all necessities for realization the asbestos campaign with intention to successful implementation stated directives in all member states. European asbestos campaigns started in second half of the year 2006 in all member states.

The second working group (SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS QUIDE) performed the practise guidelines for working with asbestos. These guidelines are translated in all European languages.

Key words: European directives, asbestos, inspection supervision, practice guidelines, asbestos campaign

UVOD

na dan 20.12.1996, pa je bil dovoljen     (6) prepoveduje vsako uporabo azbe-Azbest se je intenzivno uporabljal po     do 30.6.1998. Zakon je tudi predvide-     sta od 1. januarja 2005 dalje. Direktiva vsej Evropi zlasti med leti 1945 do     val, da vlada do 20.12.1996 predpiše     2003/18/ES poleg tega prepoveduje 1990, količine so obsegale na sto ti-     prepovedi, omejitve in druge pogoje v     tudi pridobivanje azbesta ter proizvo-soče ton. Prepoved uporabe azbesta     zvezi z uvozom in postopnim zmanjše-     dnjo in predelavo azbestnih izdelkov. je v različnih državah članicah začela     vanjem proizvodnje, prometa in upora-     Zato v tovrstni primarni industriji ne veljati v različnih obdobjih. V Sloveniji     be drugih izdelkov, ki vsebujejo azbest.     prihaja več do izpostavljenosti azbe-je že zakon o prepovedi proizvodnje in     Na tej podlagi je bila izdana uredba o     stnim vlaknom. Vendar problem izpo-prometa z azbestnimi izdelki ter o za-     prepovedih in omejitvah pri proizvodnji,     stavljenosti azbestu še vedno ostaja gotovitvi sredstev za prestrukturiranje     dajanju v promet in uporabi azbesta in     pri postopkih odstranjevanja, rušenja azbestne proizvodnje v neazbestno     azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št.     in vzdrževanja. Vdihavanje azbestnih (Uradni list RS, št. 56/99) (4) določal,     20/98) (5), ki je prepovedala proizvaja-     vlaken lahko povzroči azbestozo, bo-da se zagotovi takojšnja in enkratna     ti, dajati v promet in uporabljati amozit,     lezni plevre, pljučnega raka in maligni ukinitev proizvodnje azbest-cementnih     aktinolit, antofi lit, krokidolit in tremolit     mezoteliom plevre ali peritoneja. Za te, izdelkov, uvedba neazbestne tehnolo-     ter njihove izdelke, razen za razisko-     pogosto smrtne, bolezni ni znanega gije in proizvodnje vlakno-cementnih     valne in razvojne namene. Določevala     zdravila. Zaradi dolge latentne dobe izdelkov ter postopna ukinitev oziro-     je nekatere izdelke, ki jih je bilo pre-     se lahko bolezen pojavi tudi po 20 do ma nadomeščanje druge azbestne     povedano proizvajati, dajati v promet     40 letih po izpostavljenosti. Zato je tre-proizvodnje z neazbestno. Zakon je     na domačem trgu in uporabljati. Za     ba izpostavljenost azbestnim vlaknom določal, da je proizvodnja azbest-ce-     dajanje v promet in uporabo izdelkov,     kar se da preprečiti, saj na osnovi se-mentnih izdelkov na državnem ob-     ki vsebujejo krizotil in niso bili prepo-     danjih znanstvenih dokazov ni mogoče močju in njihov uvoz prepovedana od     vedani ter za proizvodnjo izdelkov iz     določiti varne meje za izpostavljenost 20.12.1996 dalje, promet azbest-ce-     krizotila pa so morali delodajalci pri-     azbestnim vlaknom. Ker je uporaba mentnih izdelkov, ki so bili na zalogi pri     dobiti dovoljenje različnih ministrstev.     azbesta v Evropi naraščala do poznih proizvodnih in trgovskih organizacijah     Direktiva Evropske unije 1999/77/ES     sedemdesetih let, se bo letno število

46

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

malignih bolezni še naprej povečevalo celo v tistih državah, ki so prve prepovedale uporabo in dobavo azbesta. V nekaterih državah članicah bo letno število bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom doseglo vrh šele okoli leta 2030. Zaradi varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ozaveščanja delodajalcev in delavcev o škodljivosti azbesta se je Odbor glavnih inšpektorjev za delo EU (SLIC) na osnovi dresdenske deklaracije 2003 o zaščiti delavcev pred azbestom že leta 2004 odločilo, da ustanovi dve posebni delovni skupini, ki bi obravnavali azbest. Prva je bila ustanovljena z namenom, da pripravi vse, kar je treba za izvedbo azbestne akcije, ki naj bi se odvijala v drugi polovici letošnjega leta v vseh državah članicah EU. To zato, ker so morale države članice EU implementirati direktivo 2003/18/ES do 15. aprila letos in se bo v kampanji tudi spremljalo izvajanje njene implementacije. Druga delovna skupina je imela nalogo, da zagotovi pripravo praktičnih smernic za delo z azbestom. V drugi polovici letošnjega leta se je torej začela inšpekcijska kampanja v vseh državah članicah Evropske unije, kjer poteka vzdrževanje, rušenje, odstranjevanje ali odlaganje materialov, ki vsebujejo azbest. Inšpekcijske preglede bodo izvajali nacionalni inšpektorati za delo. V direktivi 2003/18/ES, kakor tudi v pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005), je opredeljenih šest različnih najpogostejših oblik azbesta. Pojem „azbest“ se nanaša na različne silikate z vlaknato strukturo. Te vrste azbestnih vlaken lahko najdemo v širokem izboru proizvodov in materialov. Uporaba in s tem prisotnost materialov in proizvodov, ki vsebujejo azbest, se zelo razlikujeta od države do države in sta odvisni od nacionalnih tehnologij in standardov, ki se uporabljajo v posamezni državi. Koncentracija vlaken v proizvodu ali materialu je lahko zelo različna. Pomembno je, da je tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu v zraku odvisno od sproščanja vlaken iz proizvoda ob upoštevanju koncentracije azbestnih vlaken v njem in matrice, v kateri so vlakna, t.j. od tega, koliko azbesta je v materialu in s kakšno lahkoto se vlakna sproščajo iz njega.

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št.

Delo in varnost 51/2006/5

93/2005) določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu. V nadaljevanju bomo razložili, kdo sme izvajati odstranjevanje azbesta in kakšne so nekatere zakonske obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Predstavili bomo izvajanje inšpekcijskega nadzorstva ter pregled vsebine praktičnih smernic za delo z azbestom.

POGOJI ZA DELODAJALCE, DA LAHKO IZVAJAJO DELA Z AZBESTOM, IN NEKATERE NJIHOVE ZAKONSKE OBVEZNOSTI V ZVEZI Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU

Kdo lahko izvaja odstranjevanje azbesta

Delo z azbestom lahko izvajajo delodajalci, pristojni za opravljanje takega dela skladno z uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06). Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko torej opravljajo samo tisti delodajalci, ki imajo za odstranjevanje azbesta pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje ministra, pristojnega za okolje, razen če izvajajo dela manjšega obsega. Dela manjšega obsega so vsa dela, ki jih do zaključka delovnega postopka, vključno z dodatnimi deli (vstopanje v prostore, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, čišče-nje prostorov in predmetov in prevozi po gradbišču ter začasno skladiščenje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest), ki so potrebna na območju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaključku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita največ dva delavca i n n e t r a j a -jo več kot eno uro in gre za:

•    odstranjevanje azbest-cementnih izdelkov ali drugih azbestnih izdelkov (vinilne talne azbestne obloge, asfaltne talne azbestne obloge, veziva, polnila, kiti, paste, barve, premazi za strehe), če koncentracija azbestnih vlaken ne presega 0.1 vl/cm3,

•    odstranjevanje majhnih količin materialov, ki vsebujejo šibko vezani

azbest (do 10 kg brizganega azbesta, plošče, lepenke, tkanine ali vrvi iz azbesta),

•    vzdrževanje azbestnih izdelkov (preplastenje zapor pri zračnih in dimnih kanalih ali kabelskih vodih ali preplastenje slabo vezanih azbestnih plošč v dobrem stanju, razen fasadnih, z valjčkom).

Prav tako so dela manjšega obsega vsa dela, ki jih do zaključka delovnega postopka, vključno z dodatnimi deli (vstopanje v prostore, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, čiščenje prostorov in predmetov in prevozi po gradbišču ter začasno skladiščenje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest), ki so potrebna na območju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaključku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita največ dva delavca in ne trajajo več kot štiri ure in gre za odstranjevanje fasadnih oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest-ce-menta, če dela potekajo na prostem, skupna površina azbest-cementnih plošč pa ne presega 300 m2 oziroma skupna dolžina azbest-cementnih cevi ne presega 300 m.

Usposabljanje delavcev za varno delo

Delodajalci morajo zagotoviti stalno usposabljanje za delavce, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestu. Na podlagi 15. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) mora biti program usposabljanja delavcev zasnovan tako, da si bodo delavci pridobili ustrezne veščine in poznali:

•    lastnosti azbesta in njegove učinke na zdravje ter sinergični učinek azbesta in kajenja na zdravje,

•    vrste proizvodov ali materialov, ki lahko vsebujejo azbest,

•    postopke, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, in pomen preventivnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti na najmanjšo mogočo raven,

•    način varnega dela, varnostne ukrepe in varovalno opremo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

•    namen, možen izbor in izbiro, omejitve in pravilno uporabo osebne varovalne opreme za zavarovanje dihal,

47

Aktualno

•     postopke za ravnanje v nujnih primerih,

•     postopke dekontaminacije,

•     postopek varnega ravnanja z odpadki, ki vsebujejo azbest,

•     pomen zdravstvenih pregledov.

Prijava začetka del

Delodajalci morajo pred začetkom ru-šitvenih ali vzdrževalnih del pri lastnikih ali uporabnikih prostorov zbrati vse možne informacije, tudi z vzorčenjem, da se določijo materiali, ki domnevno vsebujejo azbest. V nasprotnem primeru morajo prisotnost azbesta predvidevati in skladno s tem tudi ravnati. Ker sodijo dela z azbestom med dela s povečano nevarnostjo, se jih mora 15 dni pred pričetkom dela prijaviti na inšpektorat RS za delo, skladno s 26. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) (8) in 6. členom pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/05). Delodajalec mora v prijavi navesti podatke o:

•     lokaciji delovišča,

•     vrsti azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen,

•     količini azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen,

•    aktivnostih in postopkih,

•     številu izpostavljenih delavcev,

•     predvidenem začetku in trajanju del,

•     sprejetih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev azbestu.

Metode dela

Nastanek azbestnega prahu na delovnem mestu se mora preprečiti z vsemi sredstvi. Delodajalec mora na ustrezen način preprečiti tudi širjenje azbesta v okolico. Zagotoviti mora, da delavci in druge osebe, ki bi lahko bile prizadete, niso izpostavljene azbestu. Če to ni mogoče, mora z drugimi sredstvi, kot je npr. varovalna oprema za dihanje, zmanjšati izpostavljenost na najnižjo mogočo stopnjo.

Osebna varovalna oprema

Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vl/cm3 v osemurnem časovnem tehtanem pov-prečju. Zagotoviti mora tudi, da delavci niso izpostavljeni koncentracijam azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, ki bi bile višje od mejne vrednosti. Kadar varnosti in zdravja delavcev ni možno zagotoviti drugače kot z upora-

48

bo osebne varovalne opreme za varovanje dihal, mora delodajalec to zagotoviti takole:

Pri koncentraciji vlaken, nižji od 0.15 vl/cm3 (pri delu z azbest-cementnimi izdelki, vzorčenju ...):

•     polobrazne/četrtinske maske s P2 fi ltrom,

•     polobrazne maske FFP2 s fi ltracijo delcev,

•     maske z vetrilom in fi ltrom za delce TM1P.

Pri koncentraciji azbestnih vlaken od 0.15 vl/cm3 do 6.0 vl/cm3:

•     obrazno masko s fi ltrom delcev P3, po mo ž nost i naj b o do maske T M3 P z vetrilom in po potrebi z ogrevanjem vhodnega zraka.

Pri delih s koncentracijo azbestnih vlaken nad 6,0 vl/cm3 (pri sanaciji, kadar ni možno mokro odstranjevanje brizganega azbesta:

•     izolacijsko napravo z obrazno masko in ustnikom.

Pri delih, kjer je koncentracija azbestnih vlaken od 0.0005 vl/cm3 do 0.015 vl/ cm3, se lahko opusti uporaba osebne varovalne opreme za varovanje dihal, čeprav je tudi pri teh delih smiselna uporaba maske s P2 fi ltrom, glede na vrsto in pogostost dela oziroma če nastopijo konice izpostavljenosti.

Načrt dela

Najpomembneje je, da se načrt dela pripravi pred začetkom rušitvenih ali odstranjevalnih del. Temeljiti mora na ugotovitvah ocene tveganja (ki se mora izdelati) in mora za delavce ter druge, ki bi lahko bili prizadeti, opredeliti vrsto in obseg izpostavljenosti azbestu. Na podlagi 14. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) mora na-črt dela obsegati:

•     vrsto in predvideno trajanje dela,

•     lokacijo izvedbe del,

•     uporabljene postopke,

•     način izvedbe odstranjevanja azbesta in /ali proizvodov, ki vsebujejo azbest,

•     osebno varovalno opremo, ki jo bo zagotovil,

•     način verifi kacije, s katero bo dokazal, da po koncu izvajanja rušitve-nih del ali odstranjevanja azbesta na delovnih mestih ni več tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu.

Obveščanje delavcev

Če je bil delavec izpostavljen koncentraciji azbestnih vlaken, ki je višja od

mejne vrednosti, ga mora delodajalec obvestiti o koncentraciji azbesta v zraku, času izpostavljenosti in ukrepih, izvedenih za zmanjšanje izpostavljenosti.

Preverjanje azbesta po zaključku del

Ko so dela v zvezi z rušenjem in odstranjevanjem azbesta zaključena, je treba preveriti, ali azbesta res več ni na delovnih mestih.

Vodenje evidence

Delodajalec je dolžan voditi in posodabljati evidence o delavcih, ki so med svojim delom izpostavljeni azbestu. Pred zaposlitvijo mora zagotoviti tudi zdravstveni pregled delavca. Tako pridobljena dokumentacijo (evidenco delodajalec, zdravstveno dokumentacijo pa pooblaščeni zdravnik) je treba v skladu z nacionalno zakonodajo hraniti najmanj 40 let po prenehanju izpostavljenosti. Delavcem moramo zagotoviti tudi informacije in posvetovanja v zvezi z vsako oceno njihovega zdravja, opravljeno po koncu izpostavljenosti.

Prepovedi in omejitve

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) določa prepovedi in omejitve v zvezi z delom z azbestom. Prepoveduje brizganje azbesta in izvajanje delovnih postopkov, ki vključujejo uporabo izolacijskih ali za zvok odpornih materialov z nizko gostoto (manj kot 1 g/cm), ki vsebujejo azbest. Prepovedano je izvajanje aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri pridobivanju azbesta ali predelavi azbestnih proizvodov ali pri proizvodnji in izdelavi proizvodov, ki jim je azbest namerno dodan, razen obdelovanja in odstranjevanja proizvodov, zaradi rušenja in odstranjevanja azbesta. Delodajalec tudi ne sme razporediti mlade osebe, mladostnika, noseče delavke, delavke, ki je pred kratkim rodila in do-ječe delavke na delovna mesta, kjer so delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Delavci, ki izvajajo aktivnosti, pri katerih so zaradi svojega dela izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, ne smejo delati več kot 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden in ne smejo biti plačani po storilnosti. Rotiranje delavcev, kot ukrep

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

za zmanjšanje izpostavljenosti, ni dovoljeno. V pravilniku je še določeno, da delodajalec ne sme oddati delo na dom tistih del, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA

Kot rečeno, poteka inšpekcijski nadzor v zvezi z azbestom v drugi polovici tega leta v vseh državah članicah Evropske unije. Delovna skupina SLIC-a je pripravila enotne zapisnike, ki se oz. se bodo uporabljali pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. Inšpekcijski nadzor poteka v zvezi z :

•     izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri rušenju, vzdrževanju in odstranjevanju izdelkov iz azbest-cementa,

•     izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest,

•     izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri odstranjevanju odpadkov, ki vsebujejo azbest.

AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI RUŠENJU,VZDRŽEVANJU IN ODSTRANJEVANJU IZDELKOV IZ AZBEST-CEMENTA

Inšpekcijski nadzor poteka pri vseh delodajalcih, ki izvajajo rušenje, vzdrževanje in odstranjevanje izdelkov iz azbest-cementa. Primeri materialov ali proizvodov, ki vsebujejo azbest, vključujejo toplotno-izolacijske izdelke za protipožarno zaščito, kot so stropne izolacijske plošče. Azbest-cementni izdelki so se uporabljali za strešne kritine (plošče/skrilavci/opečne plo-šče) ali zaščitne izolacijske elemente na stavbah, kot so vodovodne/odtoč-ne cevi in žlebovi itd., zato se bo inšpekcijski nadzor izvajal pri rušenju, vzdrževanju in odstranjevanju le-teh. Azbest-cementni izdelki so izdelki iz azbest-cementa, katerega gostota je enaka ali večja od 1g/cm3. Inšpekcijski nadzor bo obsegal:

Splošni in organizacijski ukrepi

Pri inšpekcijskem nadzoru se pri splošnih in organizacijskih ukrepih med

Delo in varnost 51/2006/5

drugim preverja: ali je izdelan varnostni načrt oziroma načrt dela; ali so določene odgovorne osebe za rušenje, vzdrževanje in odstranjevanje in ali so določene odgovorne osebe za izvajanje različnih vrst nadzora; ali so vsi delavci na gradbišču usposobljeni za varno delo; ali je na gradbišču imenovan in prisoten azbestni svetovalec, ki identifi cira azbestne materiale; ali je imenovana odgovorna oseba za izvedbo meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določeno, kako, kdaj in kje se bodo izvajale meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določena odgovorna oseba, ki bo izdala dovoljenje za opustitev varnostnih ukrepov glede odstranjevanja azbesta (certifi kat o zaključku del); ali se upoštevajo časovne omejitve dela, omejitev zaposlovanja mladih, omejitev dela nosečih in doječih delavk; ali je določen koordinator (kjer je potrebno); ali je delodajalec prijavil začetek del na inšpektorat RS za delo; ali je ocenjeno tveganje glede izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali delodajalec zagotavlja posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja. Nato se preverja dokumentacija – projekti, načrt dela, navodila za varno delo in kako je zagotovljen zdravstveni nadzor ter ali obstaja evidenca izpostavljenosti delavcev azbestu.

Metode dela

Metode dela so v glavnem opredeljene v uredbi o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06). Pri metodah dela se nadzoruje: na kakšen način se izvaja brušenje, visokotlačno čiščenje ali rezanje; ali se azbest-cementni materiali pred odstranitvijo ali kakršno koli drugo nadaljnjo obdelavo predhodno navlažijo; ali se jih odstranjuje z ustreznim orodjem in v kolikšnem deležu se odstranjujejo; kako se odstranjujejo; ali pri delu uporabljajo industrijski sesalnik; ali se zagotavlja sprotno čiščenje oz. odsesovanje azbestnih delcev z objekta (sesanje podkonstrukcije, ...); ali se azbest-cementne plošče preme-ščajo samo ročno ali se dvigujejo z dvigalom; ali se po končanem delu jašek, po katerem se transportirajo odpadki, očisti in spere. Prav tako se nadzira,

ali so zagotovljeni ustrezni dostopi za delo na višini skladno z uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) (9) in ali se uporablja osebna varovalna oprema pred padcem v globino.

Označitev območja odstranjevanja azbesta oz. dela

Pri označitvi območja odstranjevanja se preverja, ali je območje odstranjevanja ograjeno in označeno; ali so odprtine ustrezno zavarovane; da se pre-preči emisija azbestnih vlaken na druga delovna območja; ali so na območju odstranjevanja azbesta le tisti delavci, ki morajo delati ali vstopati na ta ob-močja zaradi narave svojega dela ali dolžnosti; ali se za zbiranje sproščenih azbestnih delcev uporablja ustrezna nepremočljiva tkanina ali ponjava.

Osebna varovalna oprema

Pri osebni varovalni opremi se preverja, ali delavci uporabljajo ustrezna varovalna oblačila (tyvec); ali se zagotavlja ustrezno odstranjevanje opreme; ali so zagotovljena ustrezna osebna varovalna oblačila (delovna obleka); ali se za varovanje dihal uporablja ustrezna maska; ali se upošteva časovni limit za nošenje mask.

Higienski ukrepi

Pri higienskih ukrepih se preverja, ali je zagotovljena ločena hramba civilne in delovne obleke; ali se zagotavlja ločeno čišče n j e d e l ov n e o b l e ke i n dr u g i h oblačil; ali so zagotovljene ustrezne umivalnice.

Varno odstranjevanje odpadkov

Varno odstranjevanje odpadkov se mora izvajati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000) (10). Preverja se: ali so azbestni odpadki in umazana varovalna obleka embalirani za prevoz in ustrezno označeni; ali ima odstranjevalec odpadkov pridobljeno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor (27. člen pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) (11) določa, da predelovalec ali odstranjevalec lahko začne predelovati ali odstranjevati odpadke, ko pridobi dovoljenje ministrstva za okolje in prostor); ali ima zbiralec odpadkov potrdilo o vpisu v evidence zbiralcev odpadkov in potrdilo o vpisu v evidence prevo-

49

Aktualno

znikov odpadkov (24. člen pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) določa, da zbiralec, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva za okolje in prostor o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, 34. člen istega pravilnika pa določa, da prevoznik, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne prevažati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva za okolje in prostor o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov).

Notranja kontrola

Pri notranji kontroli se preverja, ali se na gradbišču izvaja notranji nadzor; ali se po zaključku del opravi strokovni pregled; ali o prej navedenih notranjih nadzorih obstaja ustrezna dokumentacija.

Inšpekcijski ukrepi

0 nadzoru se izdela zapisnik ter če se ugotovijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, izrečejo ustrezni ukrepi.

AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV S PODROČJA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI ODSTRANJEVANJU MATERIALOV, KI VSEBUJEJO ŠIBKO VEZANI AZBEST

Inšpekcijski nadzor bo potekal pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest. Razpršeni azbest se je pogosto uporabljal na jeklu ali betonskih strukturah. Materiali, ki vsebujejo azbest, so se pogosto uporabljali za toplotno izolacijo na vodovodih, še zlasti na kotlih. Še vedno lahko najdemo azbestni papir, klobučevino, karton, vrvi, tekstilne izdelke, odeje, odporne na ogenj, različne vrvice ipd. Azbest se je uporabljal tudi v izdelkih, kot so zavorne obloge, tesnila in drugo ter jih zato lahko najdemo v strojih, napravah, različnih transportnih sredstvih (ladjah, letalih, vlakih, avtomobilih) in vojaških vozilih. Azbestna vlakna so bila dodana tudi v izdelke kot so teksturirani premazi (stene in stropi) ter različna lepila in smole. Materiali, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so materiali, katerih gostota je manjša od

1 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa je večji od 5 %.

Splošni in organizacijski ukrepi

Pri inšpekcijskem nadzoru se pri splošnih in organizacijskih ukrepih med

50

drugim preverja: ali je izdelan varnostni načrt oziroma načrt dela; ali so določene odgovorne osebe za izvajanje del s šibko veznim azbestom; ali so določene odgovorne za izvajanje različnih vrst nadzora; ali so vsi delavci na gradbišču usposobljeni za varno delo; ali je na gradbišču imenovan in prisoten azbestni svetovalec, ki iden-tifi cira azbestne materiale; ali je imenovana odgovorna oseba za izvedbo meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določeno, kako, kdaj in kje se bodo izvajale meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določena odgovorna oseba , ki bo izdala dovo ljenje z a opustitev var nostnih ukrepov glede odstranjevanja azbesta (certifi kat o zaključku del); ali se upoštevajo časovne omejitve dela, omejitev zaposlovanja mladih delavcev, omejitev dela nosečih in doječih delavk; ali je določen koordinator (kjer je to potrebno); ali je delodajalec prijavil pričetek del na inšpektorat RS za delo; ali je ocenjeno tveganje glede izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali delodajalec zagotavlja posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja. Nato se preverja dokumentacija – projekti, načrt dela, navodila za varno delo in kako je zagotovljen zdravstveni nadzor ter ali obstaja evidenca izpostavljenosti delavcev azbestu.

Metode dela

Če je na gradbišču ograjeno območje potem je potrebno navesti, kolikšen je volumen ograjenega območja; kolikšen je podtlak; kolikšno je število izmenjav zraka na uro. Nadalje se preverja: ali je na gradbišču prostor za dekontaminacijo; ali je v prostoru za dekontaminacijo zagotovljeno prezra-čevanje; ali je v tem prostoru podtlak; ali je na gradbišču industrijski sesalnik (HEPA); ali so v ograjenem prostoru opazovalna okna; ali se v ograjenem prostoru redno izvajajo vizualni pregledi in kako pogosto; ali je podtlak opredeljen v oceni tveganja; ali je veljavna dokumentacija za industrijski sesalnik na gradbišču (zapisnik o pregledu, poročilo o pregledu-obratovalno dovoljenje, ...); ali se izvaja ustrezno či-ščenje dekontaminacijskega prostora; ali se zagotavlja vzdrževanje osebne varovalne opreme za varovanje dihal; ali se zapisujejo rezultati monitoringa in so le-ti na gradbišču; ali se dekonta-

minacija, ograjenost območja, velikost podtlaka in odstranjevanje odpadkov ujema z varnostnim načrtom oziroma načrtom dela.

Označitev območja odstranjevanja azbesta

Pri označitvi območja odstranjevanja se preverja: ali je področje odstranjevanja ustrezno označeno; ali je ozna-čeno območj e, k j e r se a zb e s tni o d p a d -ki začasno skladiščijo, preden se jih odstrani; ali je skladiščenje azbestnih odpadkov ustrezno; ali je ustrezno označen čisti in nečisti del dekontami-nacijskega prostora.

Osebna varovalna oprema

Pri osebni varovalni opremi se preverja: ali so na delovišču ustrezne maske za zaščito dihal; ali je na delovišču ustrezna dokumentacija za osebno varovalno opremo za varovanje dihal (izjava o skladnosti, navodila za uporabo, …); ali se uporablja ustrezna varovalna oblačila in osebna varovalna oblačila; ali se zagotavlja ustrezno odstranjevanje uporabljene varovalne in osebne varovalne opreme.

Higienski ukrepi

Pri higienskih ukrepih se preverja: ali je kot del ograjenega območja odstranjevanja urejen poseben prostor za dekontaminacijo osebja, ki iz ograjenega območja odstranjevanja izstopa, in poseben prostor za dekontamina-cijo materiala, ki se iz tega območja odstranjuje; ali je na delovišču tekoča voda; ali je v prostoru za dekontamina-cijo na voljo topla voda za tuširanje; ali se zagotavlja ločena hramba civilne in delovne obleke; ali se zagotavlja ločeno čiščenje delovne in druge obleke.

Varno odstranjevanje odpadkov

Varno odstranjevanje odpadkov se mora izvajati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000). Preverja se: ali se azbestni prah zbira v kontejnerjih za nadaljnji transport; ali ima odstranjevalec odpadkov dovoljenje ministrstva za okolje in prostor; ali ima zbiralec odpadkov potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov in pridobljeno potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov.

Notranja kontrola

Pri notranji kontroli se preverja, ali so na voljo ustrezni kontrolni postopki, ki

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

O nadzoru se izdela zapisnik ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti izrečejo ustrezni ukrepi.

AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV S PODROČJA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI ODSTRANJEVANJU ODPADKOV, KI VSEBUJEJO AZBEST

Najprimernejši način za dekontamina-

vključujejo tudi podatek o tem, kdaj se dla zavrnitev zaradi nepravilno pakira-          nepričakovano najde azbest zaradi dela zaključijo. nih/zavarovanih/označenih zabojnikov          neustrezne evidence ali zaradi ne-z azbestnimi odpadki; ali se prepakira-          sistemskega odstranjevanja), Inšpekcijski ukrepi nje zabojnikov z azbestnimi odpadki    2. za dela, kjer je pričakovati nizko iz-izvaja z usposobljenimi osebami. Prav          postavljenost azbestnih vlaken, tako se preverja, ali je na območju de-     3. za dela z visokim tveganjem izpo-ponije dovoz do odlagalnega polja za          stavljenosti azbestnim vlaknom. azbestne odpadke urejen tako, da se     Praktične smernice o varovanju delav-odpadke lahko odloži neposredno s to-     cev pred tveganji zaradi izpostavljeno-vornega vozila v jamo ali jarek, kamor     sti azbestu pri delu so razdeljene na 21 se odlagajo azbestni odpadki oziroma     poglavij: če se azbestne odpadke stresa v jamo     1. Uvod ali jarek z njegovega roba, ali je zago-     2. Azbest tovljeno, da se odpadki ne raztresajo     3. Vpliv azbesta na zdravje in ali se odpadke takoj potem, ko se     4. Materiali, ki vsebujejo azbest jih odloži, prekrije z zemljo ali podob-     5. Ocena tveganja in načrtovanje Najprimernejši način za dekontamina- nim inertnim materialom. Če se izva-          pred začetkom dela cijo azbesta je odvisen od prvotnega ja odlaganje odpadkov v rudnikih, se     6. Postopek odločanja načina uporabe azbesta. Materiale, preverja, ali se izvaja pravočasno. Pri     7. Usposabljanje in informiranje

postopku uničevanja azbestnih vlaken

ki vsebujejo azbest, je treba odstrani-                                                                      8. Oprema

pa se preverja, ali ima odstranjevalec

ti iz stavb ali različnih prostorov pod                                                                      9. Splošna načela za zmanjševanje

odpadkov dovoljenje ministrstva za nadzorovanimi pogoji, nato jih je treba                                                                            izpostavljenosti

okolje in prostor; ali se odpadni azbest

zbrati, uskladiščiti in odstraniti pod po-                                                                      10. Dela, ki bi lahko bila povezana z

in šibko vezani azbestni odpadki pred goji, določenimi za azbestne odpadke.                                                                            azbestom

odstranitvijo zapakirajo v zabojnikih ali

Akcija nadzora nad izvajanjem predpi-                                                                      11. Dela z azbestom z nizko stopnjo

vrečah, tako da je preprečeno spro-sov s področja zagotavljanja varnosti                                                                            tveganja

ščanje azbestnih vlaken v okolje; ali se

in zdravja pri delu pri odstranjevanju                                                                      12. Dela z azbestom, ki jih je treba pri-odpadni azbestni odpadki pred odstra-odpadkov, ki vsebujejo azbest, se izva-                                                                            javiti

nitvijo površinsko obdelajo oziroma

ja na odlagališčih nenevarnih azbest-                                                                      13. Rušenje

ustrezno utrdijo tako, da ne prihaja do

cementnih odpadkov, pri prevoznikih                                                                      14. Delavci in delovno okolje

sproščanja vlaken v okolje; ali se izve-azbestnih odpadkov, pri zbiralcih az-                                                                      15. Odstranjevanje odpadkov

de pred končno odložitvijo monitoring,

bestnih gradbenih odpadkov in pri pre-                                                                      16. Monitoring in merjenje

iz katerega mora biti razvidno, da ni

delovalcu odpadkov.                                                                                                   17. Druge osebe, ki so lahko izpostav-več sproščanja azbestnih vlaken.

ljene azbestu

Splošni in organizacijski ukrepi                                                                18. Azbest na različnih mestih (prevo-Osebna varovalna oprema                     zna sredstva itd)

V zvezi z osebno varovalno opremo se     19. Zdravstveni nadzor

preverja, ali se dejansko zagotavlja in     20. Bibliografi ja

uporablja ustrezno varovalno obleko;     21. Dodatek 1

ali je zagotovljena ločena hramba ci-     Cilji praktičnih smernic so :

vilne in delovne obleke; ali se zagota-     • pomagati pri identifi kaciji azbesta vlja ločeno čiščenje delovnih in drugih          in azbestnih produktov med upora-

oblačil; ali se za varovanje dihal upo-          bo, vzdrževanjem in servisiranjem

rablja ustrezna maska; ali se upošteva          obratov, opreme in zgradb,

časovni limit za nošenje mask.                 • pomagati pri dvigu zavesti ljudi o

Pri inšpekcijskem nadzoru se pri splošnih in organizacijskih ukrepih preverja: ali ima delodajalec izdelano in sprejeto izjavo o varnosti z oceno tveganja; ali je v oceni tveganja opredelil tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali je seznanil delavce oziroma njihove predstavnike o sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja; ali daje natančna navodila delavcem v zvezi z azbestom.

prisotnosti azbesta, Inšpekcijski ukrepi                            prikazati dobro prakso pri odstra-

njevanju azbesta, rokovanju az-best-cementnih produktov in odpadkov, vilnostih izrečejo ustrezni ukrepi. Pri ukrepih tehnične varnosti se pre-                                                                      • spodbujati uporabo varovalne opre-

O nadzoru se izdela zapisnik ter ob Ukrepi tehnične varnosti                 ugotovljenih pomanjkljivostih in nepra-

verja, ali se na odlagališču azbestni                                                                            me in osebne varovalne opreme.

SMERNICE V ZVEZI Z

ODSTRAN

AZBESTA biti vidno označeno in ki je namenje-                                                                      • za delodajalce: smernice pona-

SMERNICE V ZVEZI Z

odpadki odlagajo na vnaprej določe-                                                                      Ciljne skupine so delodajalci, delavci in

ODSTRANJEVANJEM

no odlagalno polje za azbest, ki mora                                                                      delovni inšpektorji:

no samo odlaganju azbestnih odpad-     Namen akcije je tudi seznaniti delo-          zarjajo stanje tehnike, organizaci-kov; ali se izvaja prevoz azbestnih     dajalce in delavce, ki odstranjujejo          je in osebne varnosti in varovalne odpadkov na mesto odstranjevanja     azbest, s praktičnimi smernicami o va-          ukrepe, ki jih je delodajalec dolžan v ustrezni embalaži; ali se izvaja pre-     rovanju delavcev pred tveganji zaradi          izvajati,

voz azbestnih odpadkov v ustreznih     izpostavljenosti azbestu pri delu. Te • za delavce: smernice dajejo infor-plastičnih vrečah oziroma zabojnikih;     podajajo informacije v treh primerih:              macije o varovalnih ukrepih, kjer ali so zabojniki z azbestnimi odpadki     1. za dela, pri katerih je lahko priso-          je velika pozornost usmerjena na ustrezno označeni; ali se je kdaj izve- ten azbest (npr. v zgradbah, kjer se          usposabljanje in na motivacijo gle-

Delo in varnost 51/2006/5

51

Aktualno

de na varne in zdrave delovne razmere, • za inšpektorje: smernice razlagajo ključne vidike, s katerimi se inšpektorji srečujemo pri inšpekcijskih nadzorih.

ZAKLJUČEK

Z azbestno kampanjo želimo delodajalce spodbuditi k upoštevanju predpisanih zahtev in ukrepov pri rušitvenih in vzdrževalnih delih v zvezi z azbestom ter predvsem k zagotovitvi ustrezne osebne varovalne opreme ter delodajalce in delavce k uporabi te opreme. Prav tako bodo zaključki kampanje pokazali, kako naša država izvaja implementacijo direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES in s kakšnimi težavami se pri tem sooča. Ker bodo rezultate kampanje morale posredovati Luksem-burgu vse države članice EU, bodo lahko primerjali, kako Slovenija upošteva to direktivo glede na druge.

Prav tako želimo vse zainteresirane opomniti na pripravljene evropske smernice za prakso na tem področju. Praktične smernice (priročnik) o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu bodo služile tudi kot pripomoček k usposabljanju delavcev za varno delo z azbestom.

LITERATURA

1.   Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005)

2.   Direktiva Sveta 83/477/EGS

3.   Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES

4.   Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/99)

5.   Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 20/98)

6.   Direktiva Evropske unije 1999/77/ ES

7.   Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/2006)

8.   Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uadni list RS, št. 56/99, 64/01)

9.   Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05)

10. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000)

11. Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, št. 45/00, št. 45/00, št. 13/03)

ZVD

Želite organizirati predavanje, seminar?

ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritličju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udeležencev in ima:

•  predsedniško omizje z ozvočenjem

•  govorniški pult z ozvočenjem

•  stropni in prenosni LCD projektor

•  osebni računalnik (prenosni)

•  mikrofone

•  DVD+video

•  dvojni kasetofon

•  CD predvajalnik

•  pomično projekcijsko platno

•  regulacijo razsvetljave

•  grafoskop

•  dostop do interneta

•  klimo.

CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH:

96.000,00 SIT Z DDV

ZAČETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV

NADAUNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV

Sejna soba sprejme ca. 30 udeležencev in ima

•   prenosni LCD projektor

•   osebni računalnik

•   pomično projekcijsko platno

•   regulacijo razsvetljave

•   grafoskop

•   klimo.

CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH:

48.000,00 SIT Z DDV

ZAČETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV

NADALJNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV

Avla omogoča:

•   pogostitev med odmori

•   postavitev razstav

•   registracijo udeležencev

Kontaktna oseba:

Ladi Lebar, E ladi.lebar@zvd.si, T 01 585 51 69, M 031 333 610

52

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

TEORETIČNA IZHODIŠČA SODOBNE VARNOSTNE PARADIGME

Boris Žnidarič

IZVLEČEK

Avtor obravnava vprašanje varnosti z vidika posameznikovega dojemanja in družbenega organiziranja. Ker družbena (kolektivna, mednarodna, globalna) varnost ni seštevek individualnih varnosti določene družbe, ampak varnost povsem nove entitete, je predstavil globalni pogled na entitete varnosti in sistemske interakcije med njimi. Ključne besede: varnost, individualna varnost, kolektivna varnost

ABSTRACT

The author of an article considers the issue of security in view of individual comprehension and social organizing. As social (collective, international and global) security is not a sum up of individual securities of particular society, but security of completely new entity, has author in the article presented a global view on entities of security and systematical interaction between them.

Key words: security, individual security, collective security

UVOD

Varnost je dokaj pogosto obravnavano področje, kar pravzaprav ne prese-neča, saj je med drugim (tudi) javna dobrina, ki mora biti dostopna vsem, ne glede na to, ali si to želimo ali ne, in ali se tega tudi vsakokrat polno zavedamo ali ne. Zagotavljanje varnosti je postalo v današnjih kulturno-civi-lizacijskih razmerah tržna kategorija – blago , ki ga zainteresirane stranke kupujejo pri zanjo pristojnih podjetjih in agenc ij a h. Po s am ezni k s e tega n ajpr e j zave na individualni ravni in v najožjem družinskem okolju. Šele z nadaljnjo socializacijo in akulturacijo se dojemanje in razumevanje varnosti širita v obliki koncentričnih krogov od individualnih, nacionalnih pa vse do svetovnih razsežnosti. Pojem varnosti je težko opredeliti enoznačno, ker ni odvisen zgolj od kvantitativnih meril. Varnost je celostni pojav oziroma pojav z univerzalno vsebino (Grizold , 1999a:9, 35), zato ga je zaradi zaznavnih in analitičnih zmožnosti raziskovalcev skorajda nemogoče teoretično obvladovati kot celoto v vsej njegovi razsežnosti (multidimenzionalnosti). Varnost lahko razumemo tudi kot eno od eksistenčnih človekovih potreb, ki se v polni meri izraža šele takrat, ko se človek znajde v kritičnih varnostnih okoliščinah. Bučar (1997:3) uvršča varnost kot dobrino posameznika takoj za fi ziološkimi potrebami. Varnost je pogoj za razvoj kogar koli in česar koli. Brez nje ni pričakovati napredka, saj so že zdavnaj spoznali, da je med najpomembnejšimi vrednotami in omogoča uresničevanje večine drugih vrednot , zaradi česar jo problemati-zirajo prenekatere družbene znanosti,

Delo in varnost 51/2006/5

kot so pravo, sociologija, ekonomija in druge (Žnidarič, 2004:21).

TEORETIČNA IZHODIŠČA SODOBNE VARNOSTNE PARADIGME

S pojmom varnost danes pogosto poimenujemo vrsto različnih vidikov človekovega obstoja in delovanja v družbi in naravi.

Varnost lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fi zični, duhovni in duševni ter gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold , 1992:63).

Zgodovinsko gledano je varnost temeljna vrednota medčloveških odnosov. Njeno zagotavljanje se institucionalizira z nastankom suverene države in sistemom vrednosti med državami. Za Thomasa Hobbsa je bila varnost najbolj temeljna vrednota, na kateri je človeštvo gradilo svoja individualna in

Tabela 1. Varnostna paradigma danes

I Posameznik                                 I Družba - Država

kolektivna življenja. Tudi na današnji stopnji družbenega razvoja je varnost imanentna prvina obstoja in delovanja posameznika, družbe/države in mednarodnega sistema (Grizold , 2001:83). Sodoben pogled na ta fenomen člove-kovega bivanja in sobivanja ter interakcije z ožjim ali širšim okoljem, bodisi na institucionalni bodisi na neinstituci-onalni ravni, mora biti nujno celosten, kajti le tako lahko zajame vse vidike človekovega obstoja in delovanja v družbi (na primer gospodarsko, socialno, politično, izobraževalno, komu-nikacijsko-informacijsko, obrambno, zdravstveno, kulturološko in podobno) in vse ravni njegovega povezovanja ter združevanja na različnih ravneh družbene integracije (regionalna, nacionalna, meddržavna, mednarodna in svetovna).

Varnost je pojem in družbeni fenomen, ki se nanaša na vse entitete, torej na posameznika in na vse organizacijske oblike združevanja in povezovanja na kateri koli ravni, v katere se vključuje.

Mednarodni sistem

Varnost kot:

1. človekova potreba

2. interes

3. cilj

4. dobrina

5. družbena norma

6. posameznikova in družbena vrednota

7. koncept

8. zavestna človekova dejavnos^sistem

Vir: Žnidarič, 2004:21

53

Aktualno

Končni porabnik, subjekt in objekt varnosti je človek – posameznik , možni subjekti in objekti varnosti pa so tudi organizacije človekovega združevanja in povezovanja.

Najpogostejši vidik obravnave varnosti po Grizoldu (2001:84) temelji na znanstvenih konceptualnih okvirih, ki deli varnost na individualno, nacionalno in mednarodno. V okviru varnostnih študij pa se danes pojavlja celo pet različnih in med seboj povezanih pristopov oziroma varnostnih konceptov proučevanja: nacionalni, mednarodni, regionalni, čezdržavni in globalni (Sc-hultz, Godson , Quester , 1997:2).

VARNOSTNA PARADIGMA DANES (tabela 1)

VARNOST KOT ČLOVEKOVA POTREBA

Splošno je potreba psihično stanje neugodja, ki nas sili v aktivnost za odpravo tistih stanj in okoliščin, ki nam povzročajo takšen občutek. Potreba je torej notranje občutenje pomanjkanja tistega ali nekoga, kar ali kogar naj bi imeli. Se pravi, potreba po varnosti se pojavi kot psihični in intelektualni odziv na prepoznavanje stanja in okoliščin, v katerih zaznamo pomanjkanje varnosti ali tistih stanj in okoliščin, v katerih bi bila lahko ogrožena varnost . Varnosti brez nevarnosti ni. Varnost je posameznikova realna potreba . Vsa živa bitja imajo ustrezne mehanizme, ki omo-gočajo zaščito integritete posameznika in reprodukcijo vrste (Lowenhard, 1991:19-20). Iz tega lahko sklepamo, da je varnost esencialnega pomena za človeka in obstoj človeške vrste. Objektivne in realne nevarnosti spodbujajo pri človeku potrebo po varnosti in v zvezi s tem dejavnosti za dosego ustreznega razmerja med nevarnostjo in odsotnostjo nevarnosti (stanje relativne varnosti). Absolutne varnosti ni. Mnoge objektivne in subjektivne okoliščine vplivajo na oceno in vrednotenje varnosti v nekem okolju. Med objektivne bi lahko uvrstili zemljepisne in politične posebnosti okolja, tradicijo, doseženo raven civilizacijskega razvoja družbe, gospodarsko in politično razvitost družbe, komunikacijsko in tehnološko razvitost ter druge. Med subjektivne okoliščine pa nedvomno sodijo oblike udeležbe posameznika na po-dročju varnostnega organiziranja, ino-vativnost in samoiniciativnost, stopnja ozaveščenosti, splošna izobrazbena raven, kulturni vzorci in običaji, tip dru-

54

žine in sorodstvene vezi, socialna klima določene družbe in drugi.

VARNOST KOT INTERES

Na interese vpliva mnogo vrednostnih naravnanosti, kot so tradicionalizem, modernizem, individuali-zem, kolektivizem, (ne)egalitarizem, (ne) odpr tost, (ne)zasebnost lastnine, (ne)materializem, (ne)humanizem in drugi (Bolčić , 1977:109-112). Diferenciacija ali razlikovanje interesov pa ustvarja potrebe po združevanju ljudi za morebitno uresničevanje prav določenih hotenj, ki so v skladu s človeškimi prizadevanji motivirani iz najrazličnejših izhodišč, kot so etična, psihološka, religiozna, športna, socialna, politična, varnostna in še kakšna. Interesi so gibalo za združevanje, zbliževanje in medsebojno sodelovanje. Ljudje se prav zaradi njih združujejo v kulturne, prosvetne, umetniške, strokovne, znanstvene, športne, socialne, humanitarne in kakšne druge namene, pa tudi v politične stranke. Pri tem je nepomembno, ali se ljudje združujejo iz altruizma ali egoizma v posamezne skupine, ki so prav zato različne narave. Ključno pri tem je, da žele delovati skupaj, ker kot posamezniki ne morejo uveljaviti svojih interesov, ker so vsak zase nepomembni, ali preveč nemoč-ni, revni, nesposobni, neiznajdljivi, neustvarjalni in še kaj, da bi sami dosegli tisto, kar bi radi (Pečar , 1992:46).

VARNOST KOT CILJ

Varnost kot neposredni cilj razumemo takrat, ko si posameznik , družba /drža-va ali mednarodna skupnost prizadevajo z neposrednimi sredstvi (pogajanja , vojaška obramba , gospodarski ukrepi in drugi) doseči takšno razmerje, v katerem entitete varnosti ne čutijo več takšne stopnje ogrožanja, ki bi lahko ogrozila njihov obstoj ali delovanje. V takšnih razmerah je cilj varnosti posledica aktivne vloge in prizadevanj entitet za vzpostavitev želenega stanja. S e p r a v i , d a g r e z a n a črtno in zavestno delovanje posameznika, družbe/države in m ednaro dne skupnosti za ohranitev takšnih družbenih, gospodarskih in socialnih razmerij, ki omogočajo mirno in varno sobivanje in delovanje za zadovoljitev potreb.

Varnost kot posredni cilj bi lahko opredelili kot posledico v nekem širšem kontekstu družbenih dogajanj. S svetovno politiko, diplomacijo, mirovnimi operacijami, gospodarskimi reformami

in podobnimi kompleksnimi družbenimi vprašanji se ukvarja sorazmerno majhen krog ljudi (politikov, gospodarstvenikov, vojaških strokovnjakov in podobno), ki si prizadevajo na nacionalni ali mednarodni ravni doseči takšna družbena razmerja (ravnovesja med nevarnostjo in varnostjo), ki bodo vse prizadete strani odvrnile od uporabe sredstev ogrožanja varnosti ter tako vzpostavili stanje relativnega miru in varnosti. Z vidika aktivnih udeležencev v takšnih procesih je zagotavljanje varnosti neposreden cilj, z vidika posameznika – končnega uživalca takšnega stanja – pa je varnost posreden cilj (Žnidarič, 2004:27-28). Varnost kot cilj posameznika, družbe/ države in mednarodne skupnosti je potrebno opazovati z vidika sistemske teorije, ki govori o relativni samostojnosti in odvisnosti ter učinkovitosti posameznih entitet. To je sploh predpogoj, da lahko govorimo o sistemu, o vsebinski, časovni, lokacijski, kvantitativni in kvalitativni usklajenosti. Gre za usklajeno in sinergično prizadevanje in delovanje sleherne entitete in vseh skupaj za doseganje tistih in takšnih življenjskih, bivalnih, delovnih in ustvarjalnih ter drugih okoliščin, v katerih se nobena od entitet ne počuti ogrožena, oziroma okoliščin, v katerih so zagotovljeni pogoji za varno (pričakovano) bivanje in delovanje. Pri tem gre za vzajemne horizontalne in vertikalne odnose in učinke.

VARNOST KOT DOBRINA

Za dobrine štejemo vse tisto, kar lahko zadovolji naše potrebe. Že semantič-na razlaga nam pove, da gre za nekaj dobrega, za nekaj, kar naredi človeka zadovoljnega. Seveda je med dobrinami razlika v posrednosti ali neposrednosti pogojev za človekovo preživetje. Varnost kot dobrina zavzema, kar smo že pojasnili, med potrebami zelo visoko mesto na hierarhični lestvici potreb. Iz tega je mogoče sklepati, da zasedajo enako pomembno mesto tiste okoliščine in aktivnosti ter del materialnega sveta, ki tvorijo sfero varnosti. Varnost kot dobrina posameznika je tako pomembna družbena kategorija, da ne more biti prepuščena stihijskemu urejanju področja na sistemski ravni. To pomeni, da država s svojimi regulativnimi ukrepi določa razmerja med družbeno/državno, mednarodno ter individualno dimenzijo. Hkrati dolo-ča razmerja med tistim, kar je obvezno in kar zagotavlja država, in tistim, kar si kot dobrino lahko in sme privoščiti po-

Delo in varnost 51/2006/5

sameznik . Torej je mogoče varnost kot dobrino, ki je bila že pred spremembo političnega sistema v Sloveniji tržna kategorija – storitev, kupiti na trgu. Seveda že pojem trga zahteva prisotnost nekaterih nujnih elementov, kot so storitev kot ekonomska kategorija, ponudniki storitev, povpraševalci po storitvah, obstoj menjalnih razmerij, mehanizmov in instrumentov, sistem pravnega in drugega varstva, tradicija in navade, določena stopnja razvoja potrošništva, geografski in politični vplivi ter drugo.

VARNOST KOT DRUŽBENA NORMA

Na varnost kot družbeno normo lahko gledamo z dveh vidikov, kot na zbir obi-čajnih, moralnih, tehničnih in pravnih pravil, ali kot na nekaj, kar moramo in želimo doseči, da bi se pri svojem delu in bivanju počutili varne, torej na neko družbeno raven (pogojno tudi normo). Temeljna nacionalna izhodišča, ki jih vsebujejo in določajo politično-prav-ni akti, kot so nacionalni program i na posameznih področjih, ki so osnova in vodilo za nacionalno zakonodajo in drugo pravno urejanje, ter deklaracije, s katerimi se je država pravno obvezala, da bo dejavno sodelovala na po-dročju zagotavljanja varnosti v širšem okolju. Ti akti vsebujejo družbene in pravne norme, zato so po svoji naravi del pravnega sistema določene družbe/države. Ker je pravna norma1 po svoji naravi družbena norma 2, katere temeljni in osnovni namen je urejanje

1  Najpomembnejša in osnovna sestavina pravnega sistema je pravna norma. Pravna norma je pravilo za vedenje ljudi v družbi. Od drugih vrst družbenih pravil, ki prav tako urejajo vedenje in ravnanje v družbo vključenega človeka (običaji, navade, pravila lepega vedenja), se pravna norma razlikuje po tem, da jo sankcionira država Za pravno normo je tedaj bistveno organizirano družbeno prisiljevanje, ki ga v modernih pravnih sistemih zagotavlja povečini država. Pri drugih vrstah družbenih pravil namreč prav tako obstaja sankcija oziroma družbeno prisiljevanje proti tistim, ki se ne ravnajo po pravilu, vendar to prisi-ljevanje ni organizirano. To pomeni, da ni gotovo, če bo sankcija nastopila, v kakšni intenziteti se bo pojavljala, kdo jo bo izvršil in po kakšnem postopku. Vse to pa je znano pri sankciji pravnega pravila (Igličar , 1978:133-139).

2  Družbena norma je pravilo, ki ureja obnašanje ljudi v njihovih medsebojnih razmerjih. Pojavila se je z organiziranim načinom življenja človeka v družbeni skupnosti, saj so že najenostavnejše oblike združevanja ljudi zahtevale določena pravila (norme), s katerimi so urejali in določali medsebojne odnose in obnašanje ljudi v teh združbah. Povsem jasno je, da ni možno skupno življenje več subjektov na relativno majhnem prostoru brez določenih pravil. Z zgodovinskim razvojem družbe so postajale družbene organizacijske oblike številčnejše, bolj kompleksne, družbeni odnosi pa zahtevnejši in diferencirani, s tem pa tudi antagonistični, zaradi česar so postajale družbene norme številčnejše in vseobsegajoče. Družbene norme so pogoj in posledica družbenega življenja. Pojem družbene norme je širši od pojma pravne norme, saj je pravna norma družbena norma sui generis (Pupić , 1980:216–221).

medsebojnih odnosov in razmerij v družbi (v organizacijski obliki, v katero je vstopil človek) z možnostjo uporabe državnih sankcij za kršitve (storitve ali opustitve), je tudi z vidika zagotavljanja varnosti posameznika in drugih entitet

najpomembnejša.3

Republika Slovenija se je, kot pravna naslednica nekdanje skupne države Socialistične federativne republike Jugoslavije in predvsem kot povsem nov in suveren mednarodnopravni subjekt, zelo dejavno vključila v mednarodno skupnost na področju zagotavljanja varnosti. Tako je že leta 1992 z deklaracijo o sprejemanju in spoštovanju obveznosti, ki izhajajo iz dokumentov, sprejetih v okviru konference o varnosti in sodelovanju v Evropi,4 izrazila željo, da postane polnopravna država udeleženka konference. Hkrati je izjavila, da izpolnjuje vse mednarodne pogodbe za enakopravno sodelovanje v procesu konference in da sprejema vse obveznosti, ki izhajajo iz sklepnih dokumentov da bo v svoji notranji ureditvi dosledno spoštovala standarde, utemeljene v njih.

VARNOST KOT POSAMEZNIKOVA IN DRUŽBENA VREDNOTA

Pojmom, ki opredeljujejo stvari, stanja in kategorije, ki jih visoko vrednotimo in si jih prizadevamo doseči, pravimo vrednote. Znani ameriški kulturolog in sociolog C. Kluckholm označuje vrednote kot pojmovanje zaželenega, ki vpliva na to, kako se ljudje odločajo za akcije in kako ocenjujejo pojave. Slovenski psiholog in raziskovalec Musek pa meni, da so vrednote posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, ki se nanašajo na široke kategorije podrejenih objektov in odnosov in usmerjajo naše vedenje (Musek, 1993:71-91). Varnost posameznika in njegovih bližnjih v okolju, kjer delajo in bivajo, je ena izmed ključnih sestavin človekove kakovosti življenja. Vključno s člove-kovimi pravicami in temeljnimi svobo-ščinami pomeni vrednoto, ki je vedno pomembnejša v demokratičnih uredi-3 O pomenu prava je spregovoril med drugimi prof. dr. Janez Kranjc ob dnevu pravne fakultete v Ljubljani, 15. aprila 2002, z naslednjimi besedami: »Pravo je nepogrešljiv spremljevalec sleherne človeške družbe. Brez prava v smislu pravil vedenja in ravnanja si sploh ni mogoče zamisliti mirnega sožitja med ljudmi. Človeška družba zato brez prava ne more obstajati«, v: Pravna praksa, GV Revije, Ljubljana, leto 21/544-545, 25. april 2002, št. 15–16, str. 54. 4 Skupščina Republike Slovenije (danes Državni zbor Republike Slovenije) je ločeno na zborih 15. in 16. januarja 1992 pod št. 007-01/89-1/18 sprejela citirano deklaracijo.

Aktualno

t vah, k j e r se l judj e o b up o š tevanju svo -jih pravic in obveznosti zavedajo tudi svojih pravic do vedno bolj varnega življenja (Pečar , 1992:261). Posameznik torej išče svoje varstvo predvsem v sistemu, to je v določeni ureditvi oziroma organizaciji. Sebe in svoje bližnje lahko varuje le do določene meje, ki pa je odvisna od obsega nevarnosti v okolju, v katerem deluje in biva, in od razvitosti družbenih mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje varnosti. Na splošno bi lahko ugotovili, da ima pojem vrednota dva temeljna pomena. Najprej bi lahko opredelili vrednoto (npr. dobrota, pravičnost, poštenost, varnost ) kot cilj , h kateremu naj bi bilo usmerjeno človekovo delovanje, in drugič (dobro, pravično, pošteno, varno) kot merilo, po katerem se presojajo določena stanja, dogodki ali ravnanja.

VARNOST KOT KONCEPT

Koncept varnosti lahko pojmujemo kot celovit pogled na organizacijo in način delovanja struktur na določenem po-dročju in območju.5 Varnost kot koncept ali koncept varnosti določene družbe/države je opredeljen v političnih dokumentih, ki jih sprejme najvišji politični (in zakonodajni) organ.

To je storila tudi naša država, ko je sprejela resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, v kateri je opredelila interesa po vključitvi v Evropsko uni-jo6 in NATO 7 ter opredelila možne vire

5  V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, str. 421/2) najdemo pojasnilo, ki pravi, da je koncept , »kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel; // osnovni, temeljni na-črt, zasnova«.

6  Spomladi leta 1950, ko je povojna Evropa še iskala rešitve iz politične in gospodarske nestabilnosti, je francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman 9. maja predstavil predlog za uskladitev obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije. Leto dni kasneje, 18. aprila 1951, so Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpisali Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska in tako začeli kompleksen proces gospodarskega združevanja. Leta 1957 so to sodelovanje nadaljevali v Rimu z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti, ki je v poznejših letih prerasla v Evropsko skupnost . Evropsko gospodarsko sodelovanje se je pomembno okrepilo leta 1985 s projektom enotnega evropskega trga, po podpisu Maastrichtske pogodbe 2. februarja 1992 pa se je razširilo še na druga področja in dobilo sedanje ime: Evropska unija . V Evropsko unijo je trenutno vključenih 25 polnopravnih članic (Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Kraljevina Španija, Republika Francija, Irska, Republika Italija, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Portugalska, Republika Finska, Kraljevina Švedska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Ciper, Malta, Madžarska, Poljska, Slovaška, Latvija, Estonija, Litva, Češka republika in Republika Slovenija).

7  North Atlantic Treaty Organization, politično vojaška zveza, ustanovljena s pogodbo dne 4. aprila 1949 v Washingtonu, v katero je danes vključenih 26 držav: ustanovne članice - Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luk-

Delo in varnost 51/2006/5

55

Aktualno

ogrožanja nacionalne varnosti. S tem je družba/država nedvomno izrazila interes po aktivnem sodelovanju pri zagotavljanju mednarodne varnosti (glo-balizacija varnosti). Zgodovinsko gledano se spreminja pogled na varnost, varnostni koncept in na mehanizme ter instrumente zagotavljanja varnosti. Če je bila v preteklosti v ospredju vojaška obramba kot prevladujoče sredstvo za reševanje odprtih spornih vprašanj med posameznimi meddržavnimi in mednarodnimi entitetami, se v sedanjem času vse bolj uveljavljajo drugi mehanizmi in instrumenti preprečeva-nja pojava vzrokov ogrožanja varnosti. Razlogov ne moremo iskati zgolj v raz-ličnih teoretičnih pogledih na varnost kot kompleksen pojav, temveč je razgibano politično in gospodarsko življenje osemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi naftne krize, denarne nestabilnosti, svetovne infl acije, nezaposlenosti in drugih slabosti (obdobje svetovne gospodarske recesije) privedlo do novih pogledov in spoznanj. Tako je ozko tradicionalistično pojmovanje varnosti, ki je obravnavalo zgolj vojaško dimenzijo varnosti, prevladujoče v času hladne vojne zaradi nenehne preteče nevarnosti oboroženega spopada med dvema velesilama (ZDA in SZ) dejansko zožilo pogled na druge dimenzije varnosti . Grizold (1991a:17) ugotavlja, da realisti razumejo varnost kot cilj , moč države pa kot sredstvo za doseganje cilja, medtem ko idealisti razumejo varnost predvsem kot posledico trajajočega miru v mednarodni skupnosti.

VARNOST KOT ZAVESTNA ČLOVEKOVA DEJAVNOST/ SISTEM

Človek si je skozi ves svoj zgodovinski razvoj prizadeval zagotoviti varnost , ki je nujno potrebna za njegov razvoj, razmnoževanje, delovanje in ustvarjanje. Zato na današnji stopnji družbenega razvoja varnosti ni mogoče razumeti kot stanje, ki bi bilo neodvisno od člo-vekovega prizadevanja in zavestnega ravnanja, temveč nasprotno. Glede na pojmovanje varnosti kot večplasten in večdimenzionalen pojav je mogoče poudariti, da pri varnosti ne gre le za nedelovanje ali obvladljivo nizko raven delovanja virov ogrožanja v naravi in družbi, ampak predvsem za dejavnost,

semburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike; Grčija, Turčija (1952); Zvezna republika Nemčija (1955); Češka, Madžarska, Poljska (1999); Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Slovenija (2004).

56

s katero se v družbi zagotavlja uresni-čevanje njenih (socialno-ekonomskih, družbenopolitičnih, psihosocialnih, kulturnih, ekoloških idr.) funkcij. Z nastankom zasebne lastnine in po-sledično s prvo bistveno družbeno diferenciacijo so nastali razlogi in pogoji za ustanovitev institucij družbe za zagotavljanje reda in obrambo premoženja, ozemelj in družbenega položaja dolo-čene skupine (lastnikov kapitala). Šlo je za zgodovinsko preurejanje dotedanjih družbenih odnosov, odnosov posameznika do posameznika in posameznika do celotne družbene skupnosti, ki so temeljili na enakosti in solidarnosti in na institucionalni neenakosti. Na današnji stopnji družbenega razvoja govorimo o nacionalnem varnostnem sistemu določene konkretne družbe/dr žave, ki ga je treba opazovati kot del državne identifi kacijske podmene in kot del mednarodne in svetovne (globalizacijske) interesne organiziranosti za vzdrževanje ali vzpostavljanje svetovnega miru.

Nacionalno varnost , ki jo mora zagotavljati nacionalni varnostni sistem, opredeljujeta dva sklopa dejavnikov: prvi izhaja iz notranjega okolja posamezne družbe/države, ter drugi, ki deluje na varnost družbe/države iz mednarodnega okolja (Grizold , 1 9 9 8 : 111 ) .

ZAKLJUČEK

Varnost je stalnica človekovega življenja. Če je ni, se človek počuti ogroženega in si prizadeva, da jo spet vzpostavi. Načinov in mehanizmov je več. Zlasti se človek/posameznik združuje z drugimi v višje organizacijske oblike oziroma entitete, četudi v škodo lastne svobode in pravic, da bi si zagotovil tisto stopnjo in kakovost varnosti, ki mu omogoča in zagotavlja nemoten osebnostni razvoj in eksistenco. Predstavljena so razmišljanja o samem pomenu varnosti v sodobnem svetu in o nekaterih družbenih mehanizmih in instrumentih za zagotavljanje individual n e in ko lek t iv n e varn o s ti, k i so morda malo manj znana.

LITERATURA

1.   Grizold A. Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti, ur. Grizold Anton v: Razpotja nacionalne varnosti, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 1992:63

2.   Bučar F. Varnost kot dobrina. Zbornik posveta: Zasebno varovanje in detektivska dejavnost – dileme in

perspektive. Visoka policijsko-var-nostna šola, Ljubljana, 1997:3

3.   Žnidarič B. Zavarovalništvo in varnost. Fakulteta za družbene vede in Slovensko zavarovalno združenje. Ljubljana, 2004:21

4.   Grizold A. Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti, ur. Grizold Anton v: Razpotja nacionalne varnosti, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 1992:63

5.   Grizold A. Varnostna paradigma v mednarodnih odnosih , v: Luard Evan, Iztok Simoniti in Anton Gri-zold: Človek in vojna. Zbirka mednarodni odnosi. Fakulteta za družbene vede, 2001:83

6.   (Schultz R., Godson R. , Quester G.H. Security Studies for the 21 st Century. Washington. London. Brasseys , 1997:2

7.   Lowenhard P. »Is War Inewitable?«. International Journal on World Peace. New York. Profesors World Peace Academy, 1991:19-20

8.   Bolčić S. in dr. Interesi društvenih slojeva i determinante njihovog formiranja , v: Društveni slojevi i društvena svest. Centar za sociološka iztraživanja. Beograd, 1977:109-11 2

9.   Pečar J. Institucionalizirano nedržavno nadzorstvo, Kriminološki, kriminalnopolitični in sociološki pogledi. Didakta. Radovljica, 1992:46

10. Igličar A. Pravni sistem in družbeni interesi. Partizanska knjiga , Znanstveni tisk. Ljubljana, 1978:133-139

11 . P u p i ć B. Uvod u pravne nauke. Sa-vremena administracija, izdavač-ko-štamparsko-knjižarska radna organizacija. Beograd, 1980:216– 221

12. Kranjc J. Dan Pravne fakultete v Ljubljani, v: Pravna praksa, št. 15 – 16. Gospodarski vestnik. Ljubljana, 2002: 54

13. Musek J. Osebnost in vrednote. Educy, d.o.o.. Ljubljana, 1993:71-91

14. Grizold A. Nacionalno varnostni ustroj Slovenije. Knjižna zbirka Teorija in praksa, št. 7. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, 1991a:17

15. Grizold A. Teoretična izhodišča mednarodne varnosti, v: Nacionalna varnost in medetični konfl ikti v Republiki Sloveniji. Zbornik raziskovalnega projekta. Visoka policijsko- varnostna šola. Ljubljana, 19 9 8 :111

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

RAZVIJANJE ZAPOSLJIVOSTI IN ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI

INVALIDOV

Cveto Uršič Andrejka Fatur - Videtič

I

IZVLEČEK

Prva leta tega stoletja so za področje usposabljanja in zaposlovanja invalidov izjemno pomembna in dinamična. Vstop v Evropsko unijo in kot posledica tega spremembe na področju ekonomske, monetarne in tudi socialne politike, sprejem in postopno uveljavljanje zakona o delovnih razmerjih, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in končno zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki se je v celoti začel uporabljati v začetku tega leta, so v temeljih zamajali model, ki se je uporabljal zadnjih trideset let. Nov sistem, ki temelji na modelu ‘flexicurity’ oziroma programih ‘podpora – kazen’, kot jih je poimenoval Kluve v prikazu rezultatov 130 evalvacijskih študij programov aktivne politike zaposlovanja v EU, že kaže pozitivne učinke. Predstavljen je tudi Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, ki ga je pred leti sprejela MOD in vsebuje napotke za delodajalce, strokovnjake in invalide o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu.

Ključne besede: invalid, zaposlovanje, zaposlitvene možnosti, delodajalec, kodeks etične prakse

ABSTRACT

The first years of this century have been crucial for the field of training and employment of invalids. The effect of Slovenia joining the European union, and the consequent changes in the economic, monetary and social policy, the introduction and gradual implementation of the acts on work relations, on invalid and pension insurance, and on working rehabilitation and employment of invalids (wholly implemented in this year), has thoroughly shaken the model, that has been in use for the last thirty years. The new system, based on the “flexicurity” model, i.e. on the programs “support – penalty” as named by Kluve in his survey of the results of 130 evaluation studies of the programmes of active employment policy in EU, is already showing its first positive results. Also the Code for handling with invalidity at the workplace, adopted a few years ago by MOD, containing guidelines for employers, specialists and invalids for handling the invalidity at the workplace.

Keywords: invalid, employment, employment possibilities, employer, code of ethical practice

UVOD

Gibanja na trgu dela v Sloveniji so pozitivna: stopnja zaposlenosti se pove-čuje, prilagodljivost trgu dela se z instrumenti delne in začasne zaposlitve izboljšuje, stopnja brezposelnosti se znižuje. Še vedno pa se kljub zniževanju števila brezposelnih pojavlja visoka stopnja brezposelnosti med invalidi, osebami brez izobrazbe in starejšimi. Zaposlitev je posebej za ranljive skupine brezposelnih oseb temelj njihove socialne varnosti, delo pa poleg zagotavljanja sredstev za preživljanje omo-goča tudi udeležbo v družbi (socialno vključevanje).

Strukturni problemi brezposelnosti invalidov:

•    dolgotrajnost brezposelnosti, ta je namreč daljša kot pri neinvalidni populaciji,

•    nizka izobrazbena raven in nizka usposobljenost,

•    višja starost,

•    diskriminacija s strani delodajalcev, njihovi predsodki, neznanje, nepoznavanje.

Ključni izzivi razvoja za to skupino so torej:

•    ukrepi, ki ciljajo na odpravljanje vzrokov brezposelnosti: nizka raven izobrazbe, neustrezna poklic-

Delo in varnost 51/2006/5

na usposobljenost, težave, povezane z iskanjem zaposlitve - aktivni ukrepi namesto pasivnih socialnih transferjev,

•    posebno pozornost je treba nameniti razvijanju in razširjanju vseži-vljenjskega učenja. Nadaljevati je treba spodbujanje uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij,

•    različne oblike diskriminacije so lahko vzrok za socialno izključe-nost, ki jo je treba čim bolj prepre-čevati.

Ob tem pa je enako pozornost treba namenjati zaposlenim invalidom. Tako se v strategiji obvladovanja invalidnosti v zvezi z delom vse bolj uveljavljajo razširjeni modeli, ki obsegajo programe in dejavnosti za ohranjanje zaposljivosti invalidov in za razvijanje zaposlitvenih možnosti zanje. Skupno jim je, da delovno zmožnost invalida opredelijo sicer kot njegovo temeljno lastnost (njegova celovita funkcijska sposobnost/ zmožnost za delo), ki jo obravnavajo ob upoštevanju še drugih dejavnikov: aktivne vloge invalida, številnih nemedicinskih dejavnikov na strani človeka, bolj jasno defi nirane vloge in pomena programov poklicne/zaposlitvene rehabilitacije in drugih podpornih programov, aktivne vloge delodajalca, urejanja odnosov v kolektivu, aktivnosti lo-

kalne skupnosti in ukrepov temeljnega sistema politike zaposlovanja posamezne države, itd. Tako smer razvoja podpirajo tudi rezultati različnih študij (1, 2, 3, 4). Univerzalnega modela, ki bi bil primeren za vse družbene sisteme in za vse invalide, ni. Zasnovana je kot dinamičen proces, vsebino in metode dela oblikuje trajno spremljanje delovne zmožnosti, z namenom da jo ohranjamo na čim višji ravni pri vseh delavcih invalidih. V okviru tega modela so že razviti tudi instrumenti, ki za oblikovanje in vodenje procesa ohranjanja zaposljivosti in za spremljanje zaposlitvenih možnosti zaposlenih invalidov vključuje ne le invalide kot posameznike in skupino, temveč tudi celotno delovna skupnost, vodstvo podjetja in delovno okolje. Eden takih je Indeks delovne zmožnosti (5), ki je pokazal dobre rezultate tudi za oceno delovne zmožnosti in zaposljivosti invalidov in neinvalidov v izbrani skupini invalidskih podjetij (6). Poudarimo, da so invalidi skupina ljudi, ki imajo zaradi trajne okvare zdravja lahko posledično in istočasno izredno številne, raznolike in časovno spremenljive spremembe funkcijskega stanja, ki temeljno vplivajo na njihovo delovno zmožnost in bi njihova podrobnejša obravnava s stališča zaposljivosti in

57

i Aktualno ^^1

zaposlitvene možnosti presegla namen prispevka. V nadaljevanju je poudarjena predvsem vloga in pomen delodajalca ter poklicne/zaposlitvene rehabilitacije in kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu kot temeljno vodilo.

VLOGA IN POMEN DELODAJALCA

V sodobnih in preventivno naravnanih programih vračanja obolelega delavca na delo postaja delodajalec vse pomembnejši partner. Pravzaprav je tisti, ki sam ali s svojimi strokovnimi delavci realizira omejitve, ki jih za delavca poda zdravnik/komisija. Sodeluje pri iskanju dela, ki po vsebini, potrebnih veščinah in znanju ustreza lastnostim invalida, soglašati mora z morebiti potrebnim prilagajanjem delovnega časa, s predhodnim delovnim preskusom, in zagotoviti tudi podporo sodelavcev ob vrnitvi. Še posebno pri mlajših invalidih, ki opravljajo delo s pretežno telesnimi obremenitvami, je pomembno, ali bo delodajalec podprl izobraževanje kot morebitno dobro rešitev. Od njegovega sodelujočega odnosa je tudi odvisno, ali bo možno delavcu prilagoditi delovno mesto in okolje, ki bi olajšalo vrnitev na delo (3, 7, 8). Delodajalca moramo pritegniti k sodelovanju, da bomo lahko delo in delovni proces z vsemi prilagoditvami uporabili za hitro in načrtovano vrnitev na delo. Da so pripravljeni sodelovati, kažejo rezultati analize vprašalnikov 55 oseb, predstavnikov različnih delodajalcev in poklicev. Po njihovi oceni sta ključna dejavnika za uspešno vrnitev na delo ortopedskih bolnikov pravočasno zdravljenje in prenos informacij, olajšajo pa jo lahko za ta namen pripravljeni programi na delovnem mestu, učinkovita komunikacija, timsko delo, zaupanje in verodostojnost delodajalcev (9). Zaposlovanje/zaposlitev invalidov je za delodajalca pogosto breme, še posebno ob zaostreni zakonodaji s področja varnosti in zdravja pri delu. Njegovo motiviranje za tovrstne programe, zagotavljanje minimalnih oblik izobraževanja in ustrezne strokovne ter sistemske podpore bi moralo biti sestavni del uresničevanja zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov kot način ustvarjanja dobrega socialnega vzdušja podjetja. Poleg uresničevanja temeljnih zakonsko določenih strokovnih načel, ki že upoštevajo tudi skrb za zdravo in varno delo delavcev invalidov, so v pomoč in podporo lahko naslednja temeljna strokovna priporočila:

58

•    ocena tveganja, splošna ali speci-fi čna, naj bi upoštevala individualne razlike med delavci, pri čemer pa ni mišljeno, da bi za priporočila morala upoštevati vse možne vrste invalidnosti. Dober je že pristop, da prepoznamo skupine delavcev, pri katerih je tveganje za okvare zdravje večje in uporabimo temu primerne specifi čne metode za oceno tveganja;

•    aktivno sodelovanje delavca invalida pri izvedbi ocene tveganja in morebitnih prilagoditvah;

•    že pri načrtovanju delovnega procesa/dela je smiselno upoštevati prilagoditve, da se bo delavec invalid, ki ima specialne veščine in znanja, lahko učinkovito vključil v delo (proaktivna vloga pri ohranjanju/razvijanju zaposljivosti in zaposlitvenih možnosti ter delovne zmožnosti);

•      za dobre rešitve je pomembno povezovanje z drugimi strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu, tudi ergonomi, s strokovnjaki, ki delajo na področju zaposlovanja invalidov in z invalidskimi organizacijami;

•    dostopnost na delovnem mestu ne pomeni le dostopnosti v fi zičnem okolju, temveč tudi ustrezno/razumljivo dostopnost do informacij, navodil, napredovanja/razvoja ne glede na invalidnost. Pogosto so dovolj že temeljne, ne drage rešitve;

•    delavcem invalidom naj bodo prilagojeni tudi programi promocije zdravja na delovnem mestu;

•    prilagoditve za delavca invalida lahko posegajo na področje delovnega okolja s poudarkom na varno označeni dostopnosti delovnega položaja, komunikacij in komunikacijske tehnologije, organizacije dela, delovnega časa, usposabljanja in mentorstva/vodenja, osebnega delovnega razvoja (10).

POKLICNA/ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA

Poklicna/zaposlitvena rehabilitacija je defi nirana kot proces, ki s timskim pristopom v celoti uresničuje biopsiho-socialni model vračanja na delo in zaposlovanje invalidov. Izvajalec je strokovni tim, ki na ravni človeka upošteva zdravstvene in socialne dejavnike, delovno funkcioniranje dejavnikov okolja in invalidov, ugotovljenim lastnostim invalida opredeli ustrezno področje dela in šolanja, povezuje se z institucijami, prek katerih invalidi uresničujejo svoje

pravice z zvezi z delom in zaposlitvijo (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) in z delodajalci (11, 12). V celotnem procesu obravnavana oseba aktivno sodeluje s člani tima. Po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB1) programsko izvaja 14 storitev:

•    svetovanje, spodbujanje in motivi-ranje invalidov k aktivni vlogi,

•    priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov,

•    pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo,

•    pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev,

•    razvijanje socialnih spretnosti in veščin,

•    pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve,

•    analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida,

•    izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in okolja,

•    izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo,

•    usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu,

•    spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi,

•    sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa,

•    ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov,

•    opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Posebej bi poudarili možnost ocenjevanja funkcijske zmožnosti in zmogljivosti, razširjeno na oceno delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, sposobnosti učenja za delo - upoštevanje navodil, prenos veščin in znanja v izvedbo dela z ustreznim učnim napredkom in oceno delovnega vedenja – odnos do dela, medo-sebni odnosi, celovita analiza socialnega in družbenega položaja osebe, ki metodološko poteka z ocenjevanjem z delom (work evaluation) (13).

KODEKS O R AVNANJU Z INVALIDNOSTJO NA DELOVNEM MESTU

Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu oblikuje kultura podjetja pri načr-tovanju podpore delavcem invalidom. Pomembno je, da tudi za tako interdisciplinarno in razvejano področje veljajo vodila v obliki kodeksa o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, ki

Delo in varnost 51/2006/5

Aktualno

ga je sprejela Mednarodna organizacija dela leta 2002. Še isto leto smo dobili tudi slovenski prevod (14). Umeščen je v 37. člen zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/2005). Cilji kodeksa: zagotoviti enake možnosti za invalide na delovnem mestu, povečati zaposlitvene možnosti invalidov, spodbuditi varno, zdravo in dostopno delovno mesto, zmanjšati stroške (država - delodajalec) in povečati prispevek delavca invalida – podjetju in družbi. Temeljna načela: upošteva temeljne mednarodne standarde za delo, vključno s konvencijo o poklicni rehabilitaciji, št. 150 (1983) in Priporočilo o poklicni rehabilitaciji, št. 168 (1983); upošteva, da učinkovite prakse ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu omogočajo delavcem invalidom, da so produktivni in ohranijo delovne izkušnje; zaposlovanje invalidov koristi delodajalcem; z ohranjanjem zaposlitve izkušenih delavcev, ki postanejo invalidi, podjetja pridobijo; posebni ukrepi za enake možnosti delavcev invalidov ne diskriminirajo delavcev neinvalidov; pozitivno sodelovanje pristojnih organov oblasti, organizacij delodajalcev, predstavnikov delavcev, organizacij delavcev in organizacij invalidov. Pomembna vsebina kodeksa so splošne dolžnosti, ki zavezujejo:

•    delodajalca, da sprejme strategijo ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu,

•    pristojne organe oblasti, da ravnanje z invalidnostjo vključijo v nacionalno politiko spodbujanja zaposlovanja invalidov,

•    predstavnike delodajalcev, da aktivno zagovarjajo programe zaposlovanja invalidov, same invalidske organizacije delavcev pa spodbujajo za sodelovanje pri programih.

Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu obsega priporočila za razvijanje strategij ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, komuniciranje in oza-veščanje, ocenjevanje učinkovitosti. Na področju kadrovanja opredeli, kakšne priprave so potrebne, razgovori in testiranje, kako naj poteka uvajanje zaposlenih v delo, kako naj delodajalec omogoči pridobivanje delovnih izkušenj, delovne preskuse in vključitev v delo s podpornim zaposlovanjem in oceni možnosti napredovanja delavcem invalidom. Razvoj opredeljujejo naslednje možnosti: razvijanje poklicne in zaposlitvene kariere, priložnosti za usposabljanje, priročniki in tečaji, ki jih fi nancira delodajalec, zunanje

Delo in varnost 51/2006/5

poklicno usposabljanje in preverjanje ter ocenjevanje. Ohranjanje zaposlitve s priporočili opredeli, kako ravnati takrat, ko je invalidnost nastala med zaposlitvijo, kaj obsega ocenjevanje in rehabilitacija in kako to vpeljati v prakso vseh, ki jih kodeks povezuje in zavezuje. Predvidi tudi vsebino in obseg vseh vidikov dostopnosti in prilagoditev in opozori delodajalce, da morajo zagotavljati zaupnosti podatkov o zmanjšani delovni zmožnosti in okvari zdravja delavcev invalidov.

ZAKLJUČEK

Ministrstvo pripravlja nacionalni akcijski načrt za invalide do leta 2013. Med prednostnimi cilji je tudi zagotavljanje možnosti invalidom, “da zaslužijo za življenje z delom, ki so si ga svobodno izbrali ali sprejeli na trgu dela in v delovnem okolju, ki je invalidom odprto, vključujoče in dostopno” (naslov petega cilja). S tem naša država sledi usmeritvam evropske direktive 2000/78/ES, ki uveljavlja načelo enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti. Direktiva tudi določa učinkovite in prak-tične ukrepe za prilagoditev delovnih mest invalidom, npr. delovnih prostorov, opreme, ritma delovnega časa, razdelitve delovnih nalog ali zagotovitve sredstev za usposabljanje ali uvajanje v delo. Država želi s tem

•    povečati delež invalidov med delovno aktivnim prebivalstvom in s tem zmanjšati obseg socialnih transferjev,

•    omogočiti invalidom, da pridobijo poklic in zaposlitev, ki ustreza njihovim interesom, sposobnostim in zmožnostim,

•    zagotoviti takšne delovne in življenjske razmere, ki bodo vplivale na zmanjšanje možnosti za nastanek invalidnosti,

•    zagotavljati ustrezen dohodek invalidom, ki zaradi nezmožnosti ali okoliščin, ki so povezane z nezmožnostjo, začasno ali trajno izgubijo lastne dohodke;

•    zagotavljati ustrezne podpore, storitve, prilagoditve, dostop in teh-nične rešitve, ki bodo invalidom omogočale, da bodo učinkovito opravljali delo.

Za doseganje tega cilja je/bo potrebno usklajeno delovanje na ravni invalida, delodajalca oziroma celotnega delovnega kolektiva. Hkrati pa tudi na ravni tesnega sodelovanja stroke, državne uprave, delodajalcev in sindikatov.

LITERATURA

1.    Uršič C., nosilec naloge. Ekonomski in socialni položaj brezposelnih invalidov. Raziskovalna naloga. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 1996: 68 – 69.

2.   Sirvastava S., Chamberlain MA. Factors determininig job terention and return to work for disabled employees: a qustionnaire study of opinions od disabled people’s organisations in the UK. J Rehabil Med 2005;37:17-22.

3.   Who returns to work and why? Geneva: International Social Security Association. Research Programme, 2002.

4.   Sullivan MJL, Ward LC, Tripp D, French DJ, Adams H, Stanish WD. Secondary Prevention of Work disability: Community-Based Psychoso-cial Intervention for Musculosceletal Disorders. J Occup Rehab 2005; 15 (3): 377-392.

5.   Fatur – Videtič A., ur. Indeks delovne zmožnosti. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo. Ljubljana, 2005.

6.   Fatur – Videtič A., Dietner S. Indeks delovne zmožnosti invalidov, zaposlenih v štirih invalidskih podjetjih v Republiki Sloveniji. Glasnik julij 2006; 1(2): 31-3 4.

7.    Weir R., Nielson WR. Interventions for disability management. Clin J Pain 2001;17(Supp4):S128-S132.

8.   Isernhagen S., Job matching and return to work: Occupational rehabilitation as the link. Work 2006; 26: 237-242.

9.   Friesen MN., Yassi A, Cooper Juliette. Return to work: The importance of human interactions and organizational structures. Work 2001;17:11-22.

10. European Agency for Safety and Health at Work Facts, št.53.http://eu-rope.osha.eu.int/good_practice/per-son/disability/

11. Brejc T., Odnos med profi lom rehabilitacijskih potreb delovnih invalidov in rezultati obravnave. Raziskava. Ljubljana: Univerzitetni inštitut RS za rehabilitacijo – Soča, 1992:37-41.

12. Fatur-Videtič A., Evalvacija profi la prizadetosti (vrsta in stopnja) oseb z okvaro gibal, obravnavanih v procesu poklicne rehabilitacije. Gib. Revija o rehabilitaciji, december 1998;8-15.

13. Fatur Videtič A., ur. Poklicna rehabilitacija. 2. Rehabilitacijski dan, 1990: Zbornik dopolnjenih predavanj. 2.dp. izd. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 1996.

14.  Uršič C., Krofl ič M., ur. Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo in Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2002.

59

Aktualno

PROTIHRUPNE SANACIJE – ALI JIH IZVAJAMO PRAVILNO?

I. del

dr. Ferdinand Deželak, univ. dipl. inž.,* prof. dr. Mirko Čudina**

IZVLEČEK

Avtorja skušata prikazati problematiko reševanja čezmernega hrupa v Sloveniji.Zakonodaja tako za delovno kot za bivalno okolje nalaga povzročiteljem hrupa, da odpravijo čezmerne obremenitve. Čeprav se je že marsikatero podjetje lotilo izvajanja protihrupnih ukrepov, pa jih je le redkim uspelo v celoti odpraviti. Najpogostejši vzrok je nestrokoven pristop nekaterih podjetij, ki se skušajo ukvarjati s protihrupnimi sanacijami.

ABSTRACT

The authors are trying to show the problems of dealing with excessive noise in Slovenia. There are legal requirements for those causing excessive noise to deal with it, separately for the working and habitation environment. Although many firms attempted to deal with excessive noise, only a few brought them to a complete success. The most common cause is lack of knowledge and expertise of some companies that specialise in noise control.

1. UVOD

Hrup, ki je posledica civilizacijskih dosežkov, zlasti na področju tehnike in prometa, postaja čedalje večji problem. V zadnjem času smo priča vse številičnejšim primerom čezmerne rav ni hrupa tako v delovnem kot v življenjskem okolju. Ozaveščanje delodajalcev in delavcev, predvsem pa strogi predpisi so pripomogli, da so mnogi povzročitelji hrupa pristopili k več ali manj uspešnim protihrupnim

*ZVD Zavod za varstvo pri delu, Chengdujska 25, 1000 Ljubljana

Dr. Ferdinand Deželak je z a p o s l e n n a Z V D z a v o d u za varstvo pri delu v Ljubljani kot vodja laboratorija za fi zikalne meritve. Na podiplomskem študiju mehanike je izdelal magistrsko nalogo s področja sobne akustike, nato pa še doktorsko nalogo na temo impulznega hrupa. Poleg teoretične akustike se ukvarja z njenimi aplikacijami v praksi. Je avtor večjega števila originalnih znanstvenih del s področja akustike, objavljenih v domačih in tujih strokovnih revijah. Sodeloval je pri številnih uspešnih protihrupnih in sanacijskih projektih doma in v tujini. Njegovo glavno delovanje je usmerjeno na področje hrupa, vibracij in protihrupnih sanacij. Je podpredsednik slovenskega društva za akustiko, vodja delovne skupine za rekreacijski hrup za vzhodno in srednjo Evropo pri INCE, član International Institute of Acoustics and Vibration, član ne-wyorške akademije za znanost in član tehničnega odbora za akustiko TC 43.

**Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana Dr. Mirko Čudina je profesor na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, pri predmetu Tehnič-na akustika, v okviru katerega predava metode in postopke za merjenje, vrednotenje, identifi kacijo in zmanjševanje hrupa in vibracij. Svoje raziskovalne in strokovne aktivnosti je usmeril na zmanjševanje hrupa na mestu vira. Je avtor številnih teoretičnih razprav in industrijskih projektov na področju zmanjševanja hrupa in vibracij, je kon-zultant in sodni izvedenec za področje hrupa in vibracij. Svoje raziskovalne dosežke je objavil v številnih (več kot 120) znanstvenih člankih, knjigah in priročnikih. Je ustanovitelj Slovenskega društva za akustiko (SDA) in Alpe-Jadran regionalnega akustičnega združenja (AAAA). Je član vseh pomembnejših mednarodnih in domačih društev in združenj na področju akustike oziroma hrupa in vibracij, kot so IIAV (katerega direktor je bil štiri leta), EAA, I-INCE, ICA, SAE, JAS in več domačih društev in združenj, kot so ZSIS, SVM pri ZSIS, DVTS itn.

sanacijskim programom in s tem izboljšali delovne pogoje, kot tudi kvaliteto bivanja za prizadete stanovalce. Žal pa je zadeva na tem področju trenutno preveč prepuščena zakonitostim trga, ki temeljijo predvsem na nižji ceni. To spretno izkoriščajo nekatera manj strokovna podjetja, ki nudijo izvedbo cenenih protihrupnih ukrepov, prav ti pa se potem dostikrat izkažejo kot neuspešni. Čeprav navidezno poceni pa se njihovi ukrepi dolgoročno izkažejo kot zelo dragi, saj so sredstva vložena na dB znižanja hrupa v takšnem primeru bistveno višja kot pa pri strokovno izve-d e n i h s a n a c i j a h . Š e v e č, priča smo, da se v nekaterih primerih hrup celo poveča. Izvajalcem protihrupnih ukrepov sicer ni mogoče očitati malomarnosti ali dobrih namenov, vendar so pogosti primeri, ko jim izvajalci preprosto niso kos. To pa zaradi pomanjkanja ustrezne merilne opreme in strokovnega znanja, pa tudi (najpogosteje) potrebnih kadrovskih potencialov. Če povzamemo rezultate izvedenih protihrupnih sanacij, lahko rečemo, da cenejše sanacije prinašajo manj znižanja hrupa, po reku »malo denarja, malo muzike«, v našem primeru malo denarja, malo znižanja hrupa. Mnogi opravljajo sanacije hrupa na podlagi občutka, brez potrebnega predznanja na področju teh-nične akustike, brez poznavanja principa delovanja zvočnega vira in brez poznavanja trenutnega stanja tehnike na področju zmanjševanja hrupa.

2. NUJNE FAZE PROJEKTA ZA ZMANJŠEVANJE HRUPA

Optimalna sanacija hrupa zahteva štiri nepogrešljive faze: 1.) identifi kacijo

60

zvočnih virov z meritvami hrupa na terenu, 2.) analizo izmerjenih rezultatov, 3.) strokovno izdelavo predloga sanacije hrupa in 4.) samo fi zično izvedbo sanacije. Vsaka od teh faz je približno enako pomembna, zato z gotovostjo lahko rečemo, da je fi zična izvedba sanacije le 25 odstotni delež potrebne sanacije hrupa. Sanacije, ki ne vključujejo prvih treh faz, so zato strokovno vprašljive, saj optimalno rešitev lahko dajo le po naključju, na katerega naročnik ne more računati. Tudi interpretacija navedenih štirih faz je še kako pomembna, na kar avtorja želiva opozoriti v tem prispevku.

2 .1. Identifi kacija hrupnih virov z meritvami

Predpogoj za uspešno izvedbo protihrupnih sanacij je natančna identifi -kacija hrupnih virov in ugotavljanje njihove pomembnosti oziroma njihovega prispevka k celotnemu hrupu na prizadetih (imisijskih) mestih. Zadeva je relativno preprosta, če gre za majhno število hrupnih virov, ki so poleg tega med seboj neodvisni in jih je mogoče po želji vključevati, enega po enega. Najprej opravimo meritve ravni hrupa na mestu imisije, to je na mestu prizadetega delavca ali stanovalca, tako da vključujemo delovanje posameznega zvočnega vira. Na podlagi tako opravljenih meritev rangiramo vire hrupa po jakosti oziroma pomembnosti. Namesto z meritvami lahko v prostem zvočnem polju ocenimo raven zvočnega tlaka Lp,r na poljubni oddaljenostih od točkovnega zvočnega vira r s po-močjo SIST EN ISO 9613/2 standarda oziroma naslednje enačbe

Delo in varnost 51/2006/5

A ktualno

LP,r = Lw-10\og(4nr2) = Lw-20\ogr-U [dB]          (1),

pri čemer je L W raven zvočne moči hrupnega vira (npr. s priložene nalepke na stroju ali napravi). Enačba (1) predstavlja prvi približek z upoštevanjem samo geometrijske divergence. Pri točkovnih hrupnih virih, katerih največja dimenzija d je proti oddaljenosti in valovni dolžini X, ki nas zanima, majhna, d << X, je možno oceniti raven hrupa vira v prostem zvočnem polju in na oddaljenosti r, če poznamo njegovo raven na referenčni oddaljenosti r ref, tudi s pomočjo naslednje enačbe

Lp,r = Lp,rref ~ 20 l°g                    (2) ,

Tref

kjer je Lp,rref raven hrupa na referenčni razdalji r ref. S tem v zvezi je treba poudariti, da je danes na tržišču mogoče dobiti različne modele oziroma računalniške pakete za izračun razširjanja hrupa, ki so večinoma zasnovani na prej omenjenem standardu SIST EN ISO 9613/2, to je na predpostavki razširjanja hrupa iz točkovnih virov. Kot vhodne podatke zahtevajo predvsem zvočno moč in robne pogoje, ki pa jih večina neizkušenih izvajalcev v zahtevnejših primerih ne obvlada. Posledica tega je vnos napačnih vhodnih podatkov in posledično dobljenih nepravilnih rezultatov.

V praksi se pogosto opravljajo meritve ravni zvočnega tlaka v neposredni bližini hrupnega vira, najpogosteje na razdalji enega metra. Take meritve sicer omogočajo, da je lahko vpliv preostalih hrupnih virov na tem mestu zanemarljiv, vendar to ne pomeni, da je vpliv drugih virov na nekem oddaljenem imi-sijskem mestu zanemarljiv. Po drugi strani pa moramo upoštevati, da večina močnejših hrupnih virov dosega ali presega dimenzije velikostnega reda enega metra. V takšnih razmerah so opravljene referenčne meritve na taki razdalji v bližnjem zvočnem polju vira.

V tem pa hitrost delcev in zvočni tlak nista v fazi, zato so take meritve nestabilne in neponovljive, njihova uporabna vrednost pa le informativne narave, ki je ne moremo ekstrapolirati z uporabo enačbe (2) na večje oddaljenosti, v oddaljenem zvočnem polju. Enačba (2) velja namreč za oddaljenosti, ki znatno presegajo največjo dimenzijo hrupnega vira in največje valovne dolžine hrupa, ki jo ta vir seva in ki nas hkrati zanima. Tudi ocena zvočne moči hrupnega vira na osnovi tako izmerjenega zvočnega tlaka in z uporabo inverzne oblike enačbe (1) je zato napačna. Metoda merjenja ravni zvočnega tla-

Delo in varnost 51/2006/5

ka na imisijskem mestu pri delovanju     ciji in intenziteti posamičnih zvočnih le enega zvočnega vira je izvedljiva     virov znotraj nekega komplesnejšega le v nekaterih posebnih primerih, saj     postroja ali agregata (skupek delovne-je celo v majhnih podjetjih dostikrat     ga stroja in pogonskega motorja). Na tež ko v celoti ustaviti proizvodnjo s ci-     podlagi slike sevanja ugotovimo poljem eksperimentalnega ugotavljanja     membnost posamičnih zvočnih virov pomembnosti prispevkov posameznih     ali usmerjenost enega samega zvoč-strojev in naprav k celotni obremenitvi     nega vira. Ugotavljamo torej podatka, s hrupom. Enako velja za kompleksne     ki sta izrednega pomena pri sanaciji postroje z več različnimi viri hrupa, ko     virov hrupa. Primer slike sevanja črpal-je njihovo delovanje odvisno od vsake-     nega agregata, ki sestoji iz dveh izrazi-ga njihovega sestavnega dela. Celo v     tih virov hrupa, črpalke in pogonskega primerih, ko je to mogoče, uspeh dolo-     elektromotorja, kaže slika 1. Iz slike čitve njihove pomembnosti ni zagoto-     sevanja na sliki 3 (DiV, št. 6) vidimo, da vljen, če so posamezni hrupni viri del     sta si črpalka in pogonski elektromo-več sistemov hkrati.                                   tor glede hrupa približno enakovredna, Za sanacijo čezmerne ravni hrupa v pri-     kar pomeni, da je pri sanaciji hrupa čr-meru večjega števila hrupnih virov, ko     palnega agregata treba enakovredno ni mogoče opraviti meritev ravni hrupa     opazovati možnosti za zmanjšanje na imisijskem mestu pri njihovem posa-     hrupa črpalke in elektromotorja s hla-mičnem delovanju, so potrebne me ritve     dilnim ventilatorjem, sicer je največje zvočnih virov na mestu emisije oziro-     možno zmanjšanje hrupa do 3 dB(A). ma na mestu delovanja posamez nega                        ■-------------------■

zvočnega vira. Pri prvem ugotavljamo karakteristike zvočnih virov, ki so podane z njihovo zvočno močjo, s prostorsko karakteristiko (sliko sevanja ali usmerjenostjo)

(se nadaljuje)

ter s časovno (spektrogram) in spektralno karakteristiko (spektrom) hrupa zvočnega vira.

Zvočna moč je pri danih obratovalnih razmerah zvoč-nega vira ena sama in enkratna vrednost, ki jo uporabljamo v primerjalne namene, tako med različnimi viri kot za primerjavo z mejnimi vrednostmi. Raven zvočne moči je tista vrednost, ki jo po zakonodaji EU moramo navajati na nalepki izdelka. Zvočno moč podajamo v dB(A), npr. Lw = 70 dB(A) Slika sevanja podaja informacijo o loka- Slika 1. Slika sevanja črpalnega agregata

61

Zanimivosti

•       Izobraževalna,

•       svetovalna in

•       založniška družba d.o.o.

agencija

POTI

Zznanjem do cilja!

ANALIZA IN

ODPRAVLJANJ E

VZROKOV OKVAR

Eno izmed področij, ki ga metoda TPM – Total Productive Maintenance ali po slovensko CPV – celovito produktivno vzdrževanje temeljito obravnava, je tudi orodje analize odpovedi. Tu ne gre samo za golo analizo, temveč za skupek aktivnosti, ki se izvedejo po nastali okvari. (Vse podrobnosti o tej tematiki izveste na strokovni delavnici Vzdrževanje od A do Ž (Total Productive Main-tenence). Info: www.agencija-poti.si!) Kljub vsem naporom, ki jih vlagamo, da bi preprečili pojav okvar na opremi, se odpovedi vseeno dogajajo.

Kaj sploh je odpoved in kaj okvara?

Standard EN 13306 obsega naslednjo razlago: “Odpoved je prenehanje zmožnosti za opravljanje zahtevane funkcije. Po odpovedi ima sredstvo okvaro, ki je lahko popolna ali delna. Odpoved je dogodek, okvara pa stanje.” Dogajajo pa se nam odpovedi in okvare, nekatere prvič, nekatere pa se ponavljajo. Ko se pojavijo, ni časa za iskanje “krivca”, temveč moramo odreagirati tako, da čimprej vzpostavimo “normalne” proizvodne pogoje. Temu v žargonu pravimo »gašenje problema«. Kasneje lahko poiščemo odgovorne, ki so “zakrivili” okvaro. Toda to nam glede na preteklo situacijo nič ne koristi, kajti škoda je že bila storjena. Tudi če najdemo “krivca”, ne moremo preložiti vse odgovornosti na samo eno ali dve osebi, saj vsi nosimo delež odgovornosti. Po fi lozofi ji TPM smo v primer vključeni vsi, ne glede na področje dela, zato je prav, da se iz takih primerov tudi vsi kaj naučimo. To d a k ako?

Treba je narediti analizo, ugotoviti vzro -ke in jih s primernimi ukrepi odpraviti. Takšno obvladovanje okvar bi lahko imenovali ANALIZA ODPOVEDI. “Po standardu EN 13306 je analiza odpovedi logična, sistematična preiskava sredstva, ki je odpovedalo, s ciljem prepoznati in analizirati mehanizme, vzroke in posledice odpovedi.”

62

Kurativno vzdrževanje

d

%

TakojSnjc vzdrževanje

Odloženo vzdrževanje

Slika 1: Dobro narejena analiza je napol rešen problem

Za najbolj osnovno izvedbo ne potrebujemo nič drugega kot prostovoljca ali določeno osebo, formular ter čas, da tak primer kakovostno obdelamo. V vsakem podjetju bi bilo idealno, če bi vsi (mojstri, vzdrževalci, tehnologi …) razumeli princip analize odpovedi, vendar iz prakse vemo, da ni tako. Analizo lahko najbolje opravi mehanik, orodjar, elek tronik, klju čavni čar, inženir … Izkušnje kažejo, da je zares kakovostne analize sposobno narediti le malo ljudi. Razlogi najbrž tičijo v tem, da ne zadošča zgolj teorija, temveč je nujna praksa.

Primer rešimo najlaže, če dolo-čimo vodjo analize, ki s pomočjo in sodelovanjem drugih udeležencev skuša odkriti in odpraviti pravi vzrok za odpoved. Vodja analize je oseba, ki prevzame odgovornost, da bo primer izpeljala po korakih od za-četka do konca.

Kdaj izdelamo analizo odpovedi?

Kar najhitreje po pojavu zastoja, ko je spomin vseh vključenih še svež in tema aktualna. Da se izognemo nepotrebnim pogajanjem, kdaj izdelati poročilo, je dobro opredeliti, kdaj se odpoved analizira. Določitev izvedbe analize lahko opredelimo po času, npr. po zastoju, ki je daljši od 60 minut ali po frekvenci za pogoste in kratke ponavljajoče okvare.

Kako analizirati?

Analiza odpovedi obsega pet faz:

1. Opis okvare in popravila

Poleg splošnih podatkov o enoti, kjer se je zgodila okvara, točno identifi kacijo delovnega sredstva, točen čas nastopa okvare (datum, ura in minuta …) čim natančneje opišemo, v kakšnem stanju se je nahajal stroj ob prihodu na mesto dogodka, nato pa zabeležimo vse storjene kurativne aktivnosti, ki so nas pripeljale do zasilnega ali trajnega delovanja stroja.

Kurativno vzdrževanje obsega dva osnovna tipa:

takojšnje vzdrževanje, ki se izvaja takoj, ko se zazna okvara, da se izognemo nesprejemljivim posledicam; > odloženo vzdrževanje, ki se ne izvaja takoj po odkritju okvare, temveč se odloži na kasnejši čas, ko operacijo izvedemo do konca. V tem primeru odpravimo napako

Strokovna revija za elektrotehniko

Informacije: http://www.agencija-poti.si Tel: 01 511 39 20, faks: 01 511 39 25

Delo in varnost 51/2006/5

Zanimivosti

Slika 2: Dva osnovna tipa kurativnega vzdrževanja

samo zasilno, sredstvo pa je sposobno normalno ali z omejenimi zmožnostmi delovati naprej.

2.  Analiza časa popravila

Čas okvare zajema čas od trenutka, ko se okvara pojavi, do trenutka, ko so se vzpostavili pogoji za normalno delovanje stroja ali opreme. Ta čas lahko raz-členimo na: reakcijski čas, diagnostiko, morebitno dostavo rezervnih delov, čisto popravilo in čas ponovnega zagona.

3.   Načrt aktivnosti za izboljšanje

V tem delu še ni bil ugotovljen vzrok nastale okvare, zato se prve aktivnosti nanašajo na izboljšanje časov intervencije.

4.   Iskanje pravega vzroka

To j e k l j u čna točka. Bolj kot se potrudimo, da bi našli vzrok, več je možnosti, da se nam enaka napaka ne bo več ponovila.

Pri iskanju pravega vzroka je potrebne že nekoliko več spretnosti. Nekoliko la žji so primeri, ko je prisoten en sam vzrok, če pa je prisotnih več ali če gre za kombinacijo vzrokov za nastalo situacijo, postane reševanje že zelo zahtevno. Nastale okvare so večinoma posledica neizvedenih ali nepravilno izvedenih operacij upravljanja in vzdrževanja strojev ter tudi slabe zasnove strojev. Stroj se ne ustvari sam, sam se tudi ne upravlja in vzdržuje. Čeprav je člove-ško delo v mnogih primerih nadomestila višja tehnika, je še vedno potreben nekdo, ki opravi tisto, kar zaenkrat s tehniko še ni možno. Vzrok vseh okvar je torej človek, ki ustvarja, upravlja ali vzdržuje sredstva.

Itdlkunr unn||4ireilb

MIDI-- Mr-in linv hi.iL«n fiilv-f

FfhGO ■ jraT*c£ni Ca med cdjtn-tdma -

£ag delovanja (CD)

PCMO= ----------------------

živilo okvai(SO)

■ :■...... ralrtfviliiaifI:

MTTR - Mran 1iroc 1n repi»

PtZP=—----------------

min

Slika 3: Iskanje vzroka za odpoved

5. Aktivnosti pri odpravljanju vzrokov

Če smo bili pri ugotavljanju vzrokov okvar dovolj spretni, nam naslednja faza, določitev “preventivnih aktivnosti”, ne bi smela povzročati večjih težav. Vendar to niso edini načini obvladovanja odpovedi, saj obstajajo primeri,

Delo in varnost 51/2006/5

ko pristanemo na okvaro. Tedaj smo seveda nanj optimalno pripravljeni, da nam tak dogodek ne predstavlja višjih stroškov, kot bi jih imeli z ustrezno preventivo. Zavestno sprejemanje, da stroj uporabimo do skrajnih mej, ko določen element odpove, so redki, saj nas kura-tiva še vedno najbolj udari po žepu.

Kakšne so lahko preventivne aktivnosti?

Najpogosteje so to določene vzdrževalne aktivnosti. Kadar gre za lažja de la, ki jih izvajajo operaterji v proizvodnji, jih imenujemo samostojno vzdrževanje*, zahtevnejša vzdrževanja na višjih nivojih pa planirano vzdrževanje**. Aktivnost zapišemo v evidenco, če je potrebno izvedemo izobraževanje ali usposabljanje ter poskrbimo za vse pogoje in redno izvajanje. Za kompleksnejše ali ponavljajoče primere lahko dodatno izdelamo tehnološki postopek ali standard, kjer podrobneje opišemo izvedbo operacije.

Izobraževanja in urjenja za operacije upravljanja naj bi bila čimbolj praktična, na samih sredstvih ali še bolje s posebnimi učnimi pripomočki, ki so kopija sredstev in dejanskih razmer. Vendar za vsako operacijo je skoraj nemogoče zapisati standard in izvesti izobraževanje, zato je smiselno, da to izvedemo tedaj, če se problematika ponavlja, če neiz ve d -ba ali slaba izvedba vplivata na varnost, kakovost, zanesljivost in prihranke. Vedno se je treba vprašati, če podoben problem lahko nastane tudi drugje. Takrat pridobljeno izkušnjo in tudi rešitev, prenesemo, kapitaliziramo. Kadar dana rešitev zaradi prezahtevnosti, velikih denarnih vložkov … predstavlja nemogočo izvedbo, lahko pridobljeno izkušnjo vseeno zapišemo in jo skušamo upoštevati pri nabavi ali izvedbi nove opreme.

S predpisom izbrane aktivnosti težav še nismo rešili v celoti. Da bi se pre-pričali o uspešnem delu, je potrebno kasnejše preverjanje, ali nam vse izvedene aktivnosti dejansko prinašajo želene rezultate.

V sklopu posamične odpovedi se ocenijo direktni stroški, kot so stroški rezervnih delov, stroški storitev vzdrževanja …

Podrobnejša analiza stroška, ki je posledica odpovedi, zajema:

* samostojno vzdrževanje je vzdrževanje, ki ga izvaja operater v proizvodnji. Navadno so to preprosta dela, kot so čiščenje, mazanje, vizualne kontrole, pritrjevanje in podobno. ** planirano vzdrževanje so zahtevnejša vzdrževalna dela (od preventive do napo vednega vzdrževanja).

•    trajanje zastoja;

•    stroške linije ali stroja;

•    stroški delovne sile;

•    vrsto zastoja - pri tem je treba razlikovati, ali je proizvodni proces ustavljen ali poteka proizvodnja z manjšo produktivnostjo;

•    strošek dodatnega delavca, ki je potreben v proizvodni liniji zaradi motnje;

•    strošek popravila oziroma prilagajanja montažne linije slabim polizdelkom;

•    stroške morebitnega nadurnega dela;

•    strošek slabih polizdelkov, ki niso primerni za sestavo;

•    stroške, ki nastanejo zaradi zakasnitve pri dobavi izdelkov kupcu.

Poleg fi nančnega ovrednotenja izgube odpovedi poznamo še druge standardne kazalnike učinkovitosti vzdrževanja, kot sta; povprečni čas med odpovedma - PČMO in povprečni čas za popravilo – PČZP…

Slika 4: Zanesljivost in vzdrževalnost

Razrešitvijo posameznega primera posledično prispevamo k:

•    povečanju sposobnosti vseh,

•    optimizaciji preventive,

•    razširitvi tehničnih rešitev,

•    prenosu izkušenj v tehnologijo in ostale službe,

•    izboljšanju standardnih kazalnikov: povprečni čas vzdrževanja …

Z opisom, analizo in izvedbo primernih aktivnosti lahko preprečimo ponavljanje in pojavljanje zastojev ali jih izničimo. Z rednim sistematičnim obravnavanjem in analiziranjem odpovedi se korak za korakom približamo boljšim rezultatom zanesljivosti, vzdrževalnosti in vsem ostalim fazam vzdrževanja. Toda takšen pristop ni najboljši. Podjetja, ki si želijo višjo stopnjo produktivnosti, to dosežejo s celovitim produktivnim vzdrževanjem, ki je eden izmed najbolj znanih in razširjenih pristopov v svetu.

Vir: Nakajima, Seiichi.La Maintenance Pro ductive Totale (TPM) Mise en oeuvre. AFNOR, Paris La Defense 1989. ISBN 2-12-464-911-6

Članek pripravil: Bojan Šinkovec, inštruktor TPM

63

SPLOŠNO

TEKST

RECENZIJA

NASLOV ČLANKA AVTOR

IZVLEČEK VSEBINA

ENAČBE TABELE

SLIKE

MERSKE ENOTE VIRI

KRATICE IN OKRAJŠAVE NASLOV UREDNIŠTVA

NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO ČLANKOV

VSEBINSKA NAVODILA

Revija Delo in varnost sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva ter druge prispevke, pomembne in zanimive za stroko.

Avtor mora v spremnem besedilu napisati, kakšen je članek (znanstven, strokoven, poljuden) oziroma za katero rubriko je namenjen.

Objavljamo članke, ki doslej še niso bili objavljeni v drugih revijah in ki dobijo pozitivno oceno recenzenta. Članek mora biti napisan v slovenščini.

TEHNIČNA NAVODILA

Avtorji oddajo članek na formatu A4 z oštevilčenimi stranmi, slog pisave naj bo Arial. Naslov naj bo napisan v velikosti 14pt in sredinsko centriran, ostalo besedilo v velikosti 11pt, presledek med vrsticami pa naj bo 1,5. Besedilo mora biti obojestransko poravnano.

Članke za znanstveno prilogo daje uredništvo pred objavo v pregled anonimnemu recenzentu, ki ga določi glavni in odgovorni urednik, in v jezikovni pregled.

Naslov mora biti jasen in zgoščen ter napisan v slovenščini in angleščini.

Naslovu sledi navedba avtorja z:

-  imenom in priimkom

-  polnim habilitacijski in znanstvenim nazivom ter ustanovo, kjer je zaposlen,

-  kratkim opisom področja, na katerem deluje. Če je avtorjev več, se predstavi vsakega posebej, na čimbolj zgoščen način.

Članku mora biti dodan izvleček v slovenščini in angleščini (približno 100 do 150 besed). Ločeno morajo biti navedene ključne besede. Napisan naj bo v tretji osebi.

Vsebina naj bo razdeljena na poglavja in razdelke, ki so oštevilčeni.

Za poudarke v besedilu uporabljajte poševni tisk in ne krepkega ali podčrtanega. Sprotne

opombe naj bodo oštevilčene in navedene pod tekstom.

Enačbe naj bodo na desnem robu oštevilčene s številko v okroglem oklepaju. Pri decimalnih številih uporabljajte vejico.

Tabele naj bodo v besedilu napisane na tistem mestu, kamor sodijo. Zaporedna številka in naslov tabele naj bosta navedena zgoraj nad tabelo. Pod tabelo oziroma sliko pojasnite vse okrajšave oziroma simbole, ki so v njej.

Slike morajo biti omenjene oziroma natisnjene v besedilu članka in označene z zaporedno številko ter s podnapisom, ki pojasnjuje njihovo vsebino.

Merske enote morajo biti v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI).

Zgleda navajanja za knjigo:

1.  Bilban, M. Medicina dela, ZVD, Ljubljana 1999

2.  Gspan, P.Ekologija dela-priročnik, Iskra Telematika in ZVD, Ljubljana 1983 Zgled navajanja za članek iz revije: 1. Jakopič, J. Pitje alkoholnih pijač, odvisnost od alkohola in delo. Delo in varnost 42 (1997)

5; 239-45

Zgled navajanja za članek iz zbornika referatov:

1. Polič, M. Psihologija in prometna varnost: teorije, spoznanja in praksa. V Bilban, M.(ed) Strokovni posvet o medicini prometa, ZZD-SZD, Sekcija za medicino dela, Rogaška Slatina, 1998:99-106

Zgled navajanja za elektronske vire:

1. http://vzd.gov.si/vzd.gov.si/et2005

V naslovu in izvlečku naj ne bo kratic. Kjer se kratica v besedilu pojavi prvič, naj bo izraz polno izpisan, v nadaljevanju uporabite kratico v oklepaju.

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.

DELO IN VARNOST

Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana

Na naslov uredništva pošljite original članka.

V spremnem dopisu naj bo naveden avtorjev elektronski naslov, njegova telefonska številka ter poštni naslov.

Identično elektronsko različico v formatu MS Word pošljite na naslov: tatjana.srol@zvd.si

64

Delo in varnost 51/2006/5

Nove publikacije

Praktične smernice za preiskave delovnega okolja – PRAH

Praktične smernice za varno premeščanje bremen

Priročnik za varno vzdrževanje

ADR 2005

Priročnik za pripravo na strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu – Splošni in posebni del

Priročnik za varno delo z viličarji

Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi

Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464

EVZD39

Program za vodenje evidenc

varnosti in zdravja pri delu

IOT & RIOT

Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije

ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja

Več informacij: Barbara Vogrič, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh