logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
ZVD Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana T: 01/585 51 00 � F: 01/585 51 01 W: www.zvd.si, � E: info@zvd.si Center za strokovne naloge varnosti LABORATORIJ ZA DVIGALA Ugotavljanje skladnosti in kontrole dvigal (liftov) v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal (Uradni list RS, �t. 97/03): Prvi in periodi�ni pregledi delovne opreme - dvi�nih naprav (tovorna dvigala, mala tovorna dvigala, dvigala za prevoz invalidov, teko�e stopnice in trakovi, dvi�ne mize...). LABORATORIJ ZA TLA�NO OPREMO � pregledi in preskusi tla�nih sistemov, � testiranje, saniranje in izdaja ustreznih poro�il za zaporne, regulacijske in varnostne ventile za razli�ne medije. LABORATORIJ ZA STROJE IN OSEBNO VAROVALNO OPREMO � pregledi in preskusi delovne opreme, � priprava tehni�ne mape - dokumentacije za izjavo o skladnosti strojev in naprav, transportnih sistemov ter mehanizacije. LABORATORIJ ZA PO�ARNO VARNOST IN EKSPLOZIJSKO ZA��ITO Izdelava: � po�arnih redov � po�arnih na�rtov � ocen po�arne ogro�enosti � elaboratov eksplozijske ogro�enosti � po�arne �tudije � pregledi sistemov aktivne po�arne za��ite � pregledi in vzdr�evanje gasilnikov � presku�anje hidrant nih omre�ij. IZOBRA�EVANJE, USPOSABLJANJE IN PUBLICISTIKA � usposabljanje s podro�ja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred po�arom � izobra�evanje (seminarji, delavnice) � strokovna usposabljanja � izdaja strokovne revije Delo in varnost � izdaja publikacij s predpisi � izdaja prakti�nih smernic � prodaja varnostnih znakov, � izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije. STROKOVNE NALOGE VARNOSTI � POGODBENI IN TEHNI�NI PREGLEDI � svetovanje o zahtevah za ureditev poslovnih prostorov, � komisijski pregledi poslovnih prostorov pred pri�etkom obratovanja, � sodelovanje v komisijah za tehni�ne preglede objektov za pridobitev uporabnega dovoljenja (v skladu z zakonom o graditvi objektov), � svetovanje, vzpostavitev in spremljanje sistema HACCP (Hazard Analysis of Critical Control Point) pri nadzoru in analizi kontrolnih to�k za zagotavljanje neopore�nosti �ivil, � opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu (strokovni delavec) v skladu z dolo�ili 19. �lena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, � opravljanje strokovnih nalog varstva pred po�arom (v skladu z dolo�ili Zakona o varstvu pred po�arom), � opravljanje strokovno tehni�nih pregledov kopali�� (v skladu z Zakonom o varstvu pred utopitvami). Center za fizikalne meritve LABORATORIJ ZA DOZIMETRIJO � meritve ravni sevanja v delovnem in �ivljenjskem okolju, � pregledi virov ionizirajo�ih sevanj v medicini, industriji in ostalih panogah, � pregledi ionizacijskih javljalnikov po�ara, � priprava programov in izvajanje usposabljanj iz varstva pred ionizirajo�imi sevanji, � prevoz radioaktivnih snovi, � izdelava strokovnih mnenj o obsevanosti delavcev, � prera�un za��ite prostorov, v katerih se uporabljajo viri sevanja, � izdelava ocen varstva izpostavljenih delavcev. LABORATORIJ ZA MERJENJE SPECIFI�NIH AKTIVNOSTI RADIONUKLIDOV � meritve specifi�nih aktivnosti radionuklidov - gama sevalcev (v zraku in padavinah, biolo�kem materialu,zemlji in sedimentih ...), � meritve radona in radonovih potomcev, sanacije objektov s povi�animi vsebnostmi radona v delovnem in �ivljenjskem okolju, � kontrolne meritve vzorcev hrane (za uvoz in izvoz), � meritve in dolo�itev specifi�nih aktivnosti radionuklidov Sr-89/90 v �ivilih, mleku, zemlji, v zraku in padavinah ter J-131 v mleku. LABORATORIJ ZA FIZIKALNE MERITVE Meritve delovnega okolja: � meritve in analize mikroklimatskih razmer (temperatura, relativna vla�nost, hitrost gibanja zraka, stopnja turbulentnosti, PMV, PPD, WBGT), � meritve in analize osvetlitvenih razmer (umetna in dnevna osvetljenost, svetlost, kontrasti), � meritve in analize vibracij naprav in instalacij na delovnih mestih ter predlogi sanacij �ezmerne obremenitve delavcev z obstoje�imi vibracijami, � meritve in analize hrupa strojev in instalacij na delovnih mestih ter predlogi sanacij �ezmerne obremenitve delavcev z obstoje�im hrupom, � na�rtovanje protihrupnih ukrepov pri novih in rekonstruiranih delovnih prostorih in protihrupne �tudije, � meritve in analize zvo�ne izolativnosti, � svetovanje pri projektiranju in gradnji objektov ter predlogi sanacije v primeru nedoseganja predpisanih zvo�nih izolacij, � revizije projektnih dokumentacij s podro�ja zvo�ne izolativnosti, � pregledi in kontrolni preskusi zakloni�� za izdajo potrdil o primernosti, � preskusi ustreznosti ergonomskih razmer pri delu z zaslonsko opremo. Meritve v naravnem in �ivljenjskem okolju: � meritve, analiza in izdelava poro�il o hrupu, ki ga v okolju povzro�ajo industrija, obrt in promet, � strokovne ocene o vplivih na hrup v okolju, protihrupne �tudije in predlogi sanacije �ezmerne obremenitve okolja s hrupom, � na�rtovanje protihrupnih ukrepov za naravno in �ivljenjsko okolje pri novih in rekonstruiranih objektih, � meritve in analize zvo�ne izolativnosti v bivalnih prostorih, � svetovanje in predlogi sanacije neustrezne zvo�ne izolativnosti predelnih in fasadnih sten ter medeta�nih plo�� v bivalnih prostorih, � meritve in strokovne ocene vplivov na vibracije v okolju, � na�rtovanje protivibracijskih ukrepov za bivalno okolje, � izdelava protivibracijskih �tudij in predlogov protivibracijske sanacije pri �ezmernih obremenitvah okolja z vibracijami. Nadstandardne dejavnosti na podro�ju hrupa: � protihrupne sanacije, � sodelovanje z vlado RS pri oblikovanju in sprejemanju predpisov o hrupu, � vodenje delovne skupine za hrup v okolju za obmo�je srednje in vzhodne Evrope v okviru INCE. LABORATORIJ ZA NEIONIZIRAJO�A SEVANJA Merjenje elektri�nih, magnetnih in elektromagnetnih polj: � merjenje stati�nega in kvazistati�nega magnetnega polja, � merjenje elektri�nih in magnetnih nizkofrekven�nih polj od 5 Hz- 100 kHz (daljnovodno omre�je, hi�na napeljava, gospodinjski aparati, industrijski viri�), � merjenje elektromagnetnih visokokofrekven�nih polj od 100 kHz do 18 GHz (radijski in televizijski oddajniki, sistemi mobilne telefonije, radarji�). Izdelava ocen vpliva na okolje: � izra�uni obremenitev okolja z elektromagnetnimi polji za nizko- in visoko- frekven�ne vire neioni-zirajo�ega sevanja. LABORATORIJ ZA EKOLOGIJO IN TOKSIKOLOGIJO � celovita poro�ila in strokovne ocene o vplivih na okolje (PVO) za posege v prostor (novogradnje, rekonstrukcije, spremembe tehnologije ...), � meritve in poro�ila o emisijah snovi v zrak (onesna�evanje) in imisijah snovi v zraku (onesna�enost), � preiskave in meritve kemi�nih dejavnikov v delovnem okolju: � dolo�evanje koncentracij kemi�nih snovi v zraku v obliki prahu, hlapov, plinov in aerosolov, � analize metabolitov v biolo�kih vzorcih delavcev, ki so izpostavljeni kemi�nim snovem v zraku; � okoljski standardi in nevarne kemikalije: � svetovanje in usposabljanje, dolo�eno z zakonom o kemikalijah. Center za medicino dela AMBULANTNA DEJAVNOST Ambulanta specialistov medicine dela, prometa in �porta: � opravljanje vseh nalog poobla��enega zdravnika, � preventivni zdravstveni pregledi in ocenjevanje delazmo�nosti delavcev, udele�encev v prometu in �portnikov (pred zaposlitvijo, obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi, pregledi kandidatov za voznike, voznike motornih vozil za amaterje in poklicne voznike vseh kategorij, pregledi letalcev in pomo�nega letalskega osebja vseh kategorij, pregledi oseb za posest in no�enje oro�ja, pregledi oseb v smislu varovanja prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, pregledi oseb izpostavljenih snovem in energijam s kancerogenim, teratogenim, mutagenim in fibroge-nim u�inkom, pregledi u�encev pri poklicnem usmerjanju, pregledi �portnikov in mened�erjev, pregledi pred odhodom v tujino itd.). Analize tveganja in zdravstvene ocene delovnih mest Ambulanta konziliarnih specialistov: � okulist, kardiolog, urolog, psihiater, otorinolaringolog, onkolog in nevrolog, � ekspertna mnenja za potrebe splo�nih zdravnikov, zdravni�kih in invalidskih komisij, � sodno izvedenska mnenja za potrebe sodi��. Oftalmolo�ka ambulanta: � Specialisti�ni oftalmolo�ki pregledi; refraktometrija - merjenje dioptrije, tonometrija - merjenje o�esnega pritiska, anomaloskopija - dolo�itev barvne ob�utljivosti, ter niktometrija - preiskave "no�nega" vida, in perimetrija - preiskava vidnega polja. Otolo�ka ambulanta: � Specialisti�ni otorinolaringolo�ki pregledi; otomikroskopija - mikroskopski pregled u�esa, timpa-nometrija - merjenje upora v srednjem u�esu ter preiskave sluha - akumetri�no in avdiometri�no ter bitermalna frekven�na vestibulometrija. LABORATORIJ ZA FIZIOLOGIJO LABORATORIJ ZA KLINI�NO BIOKEMIJO, HEMATOLOGIJO IN MUTAGENEZO LABORATORIJ ZA PSIHOLOGIJO � psiholo�ki pregledi in ekspertize (sodelovanje psihologa pri obvladovanju in prepre�evanju stresa (antistresni program), � sodelovanje psihologa pri izboru kandidatov za dolo�eno delo, � psiholo�ko svetovanje o pove�anju delovne u�inkovitosti in zmanj�evanju �tevila delovnih nezgod, � prodaja psihodiagnosti�nih sredstev. Center je tudi u�na baza �tudentom dodiplomskega �tudija na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in specializantom medicine dela, prometa in �porta. 11 18 21 26 28 Intervju Hans-Horst Konkolewsky Varen za�etek Hans-Horst Konkolewsky Safe Start! Tema meseca Metka Ter�an Zdravstveno stanje mladih delavcev v Sloveniji Health at work among young workers in the Republic of Slovenia Boris Ru�i� Varnost in zdravje pri delu mladih delavcev � stali��a in ugotovitve IRSD Safety and health at work among young workers � Labour Inspectorate of the Republic of Slovenia attitude Milan Sr na Izvedba ocenjevanja tveganja pri delu mladih delavcev Carrying out a risk assessment of young people at work Anton Greben�ek Prvi koraki v svet varnega in zdravega dela First steps in the world of safe and healthy work Sa�a �ebovec Varnost mladih delavcev Safety at work among young workers Nova pobuda za izbolj�anje delovnih mest Razvoj in znanost Marjan Bilban Utrujenost (zaspanost) mladih voznikov za volanom I.del Sleepiness as a cause of traffi c accidents in young drivers Gradimo prihodnost 8 Safety and health at work among young workers -Labour Inspectorate attitude According to the Slovenian labour legislation young workers belong to the age group from 15 to 17 years inclusive. Nevertheless attention has not been devoted only to this youngest age group but also to the group covering the age from 18 to 24 years especially when their fi rst yob is in question. From Slovenian statistics of young employees in the age group from 15 to 24 years inclusive (statistic age groups differ from the age groups defi ned by the Slovenian labour legislation) there are 3.326 workers employed in the age group from 15 to 19 years, i.e.: 0,4 % of all working force and 44.355 workers in the age group from 20 to 24 years i.e.: 5,7 % of all employed. Together it means ca 6,1 % of all working force in our country whilst the percentage in EU shows the fi gure ca 11 %. In the period 2004 to 2005 there was not any fatal accident at work reported among young workers. There were only three serious accidents at work reported among young workers in the age group from 20 to 24 years. Unfortunately a fatal accident of a young worker happened in October 2006 due to the fall from the height. The young worker was not employed on the bases of a regular employment contract but on the basis of a student�s referral note from an authorised organisation. 11 Carrying out a risk assessment of young people at work A risk assessment of activities that young persons will undertake must be carried out before their employment or period of work placement begins. A specifi cally design e d r is k as ses sm e nt f o r m is w ith t his ar ti cl e . The risk assessment includes a general risk assessment of tasks that young people will be carrying out. ( identifying work factors that present additional risk to young people , identify any tasks that they will not be permitted to carry out). The assessment should be carried out for each young person. 5 Health at work among young workers Young workers have rare and short spells of sick leave from work, every worker is absent from work about 7 days on average. The most frequent reason for absence from work are accidents at work and in leisure time. Men are mostly absent due to mentioned reason. Women are absent from work because of infectious and respiratory diseases followed by problems during pregnancy. The risk of having an accidents at work is higher among young workers. Fortunately, these injuries are not severe one; they usually injure fi ngers on hands with sharp objects. The main health at work problem of young workers are accidents at work due to lack of working experiences and especially injuries in leisure time. Bronasti pokrovitelj revije Delo in varnost 34 36 36 38 42 46 53 57 60 62 64 Vsebina Pravni nasveti Nina Kos Nadomestna izpolnitev kvote in fi nan�ne vzpodbude Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Substitutive completion of quota and fi nancial stimulation of the RS fund for stimulation of employment of disabled workers Zakonodaja Novi pravni akti Evropske unije New legal acts of the European Union Nina Kos Iz Uradnega lista RS From the Offi cial Gazette of the Republic of Slovenia Aktualno Marjan Bilban, Miran Kal�i� Sklepi in ugotovitve VII. mednarodne konference Globalna varnost Conclusions of the VII. International conference Global Safety Etelka Korpi� Horvat Varstvo zaposlitve in dohodka Employment and income security Boris Ru�i�, Lidija Korat Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu z azbestom ter in�pekcijski nadzor Achievement of safety and health at work about asbestos and inspection supervision Boris �nidari� Teoreti�na izhodi��a sodobne varnostne paradigme Theoretical starting points of contemporary security paradigm Cveto Ur�i�, Andrejka Fatur-Videti� Razvijanje zaposljivosti in zaposlitvenih mo�nosti invalidov Development of employability and employment for disabled persons Ferdinand De�elak, Mirko �udina Protihrupne sanacije � Ali jih izvajamo pravilno? � 1. del Preventing excessive noise exposure - are we doing it correctly? Zanimivosti Agencija POTI Agency POTI Navodila avtorjem za pripravo �lankov Instructions for authors of articles Delo in varnost 51/2006/5 1 3 5 8 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 DELO in VARNOST Izdajatelj in zalo �nik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Direktor: Miran Kal�i�, univ. dipl. pravnik Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Telefo n: (01) 585 51 00 Faks: (01) 585 51 01 Ident. �t.: SI21282692 Mati�na �tevilka: 5055580 Spletna stran: www.zvd.si Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. in �. e-mail: milan.srna@zvd.si Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Vladimira Lebar, dipl. var. in�. Urednik znanstvene priloge: prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Urednica in lektorica: Ta t ja n a �ro l Oblikovanje in fotografi ja: Sa�a �ebovec, univ. dipl. in �., Ta t ja n a Po l an c �lani uredni�tva: asist. Metka Ter�an, dr. med. dr. Gregor Omahen, univ. dipl. in�. dr. Maja Metelko, univ. dipl. in�. Izhaja dvomese�no Naklada: 1000 izvodov Cena posami�ne �tevilke: 3.300 SIT/13.77 � z vklju�enim DDV. Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporo�enim pismom. Vsako spremembo naslova sporo�ajte uredni�tvu pravo�asno. Vse pravice pridr �ane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Povzetki �lankov so vklju�eni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno �tevilko 622. Tr �enje: Vladimira Lebar, dipl. var. in�. Tel.: (01) 585 51 69 Tisk: TIPOGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celov�ka 25 Fotografi ja na naslovnici: FOTO SPRING Iztekel se je Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki je bil namenjen mladim delavcem, zato slogan VAREN ZA�ETEK. Dosedanji direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu gospod Hans-Horst Konkolewsky je v intervjuju dejal, da je bila spodbuda za kampanjo prav ranljivost mladih, ki stopajo na poklicno pot. Statisti�ni podatki namre� ka�ejo, da obstaja med mladimi delavci, starimi od 18 do 24 let, najmanj za polovico vi�je tveganje za nezgode pri delu kot med starej�imi. Delodajalci se pogosto ne zavedajo, da mladi potrebujejo ve� usposabljanja ter nadzora. So tisti, ki so v prvi vrsti odgovorni, da izvedejo vse varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja svojih delavcev pri delu. Seveda so tu �e star�i, izobra�evalne ustanove, strokovnjaki za varnost in zdravje, nenazadnje tudi oblikovalci politike. V na�i dr�avi so analize podatkov o po�kodbah pri delu pokazale, da so mladi delavci med 15 in 19 letom starosti kar trikrat bolj ogro�eni kot starej�i in da se kar 60 % po�kodb pri delu zgodi v prvem letu zaposlitve. V letu 2004 so delodajalci na in�pektorat RS za delo prijavili 175 nezgod pri delu, ki so imele za posledico po�kodbo mladih delavcev, naslednje leto pa 137. V celotnem �tevilu prijavljenih nezgod pri delu je to odstotek nezgod v obeh letih, kar je precej, �e upo�tevamo, da so delavci do 18 leta predstavljali manj kot 0,5 % aktivne populacije. In�pektorat za delo RS se je vklju�il v kampanjo Varen za�etek z akcijo poostrenega nadzora nad delodajalci, ali le-ti izpolnjujejo osnovne obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce v starostni skupini 18 do 24 let, ki so bili v tem letu prvi� vklju�eni v delovni proces. V nadzor so bili vklju�eni samo mladi delavci, ki so bili pri delodajalcih zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. In�pektorji so imeli pripravljene strokovne podlage za izvedbo nadzora in navodilo za pripravo poro�ila 2 po opravljeni akciji. Skoraj vsi pregledani delodajalci (97,5 %) zagotavljajo osebno varovalno opremo mladim delavcem, le 39,3 % delodajalcev, ki zaposlujejo mlade delavce, pa ima v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev. Preden za�nejo mladi delavci delati, je treba za dela, ki jih bodo opravljali, izdelati oceno tveganja. Delodajalec mora mlade delavce seznaniti z mo�nimi tveganji in o vseh ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja tveganje za varnost, telesno in du�evno zdravje ali za razvoj mladih oseb, mora delodajalec za-go toviti reden zdravstveni nadzor in predhodne ter obdobne zdravstvene preglede mladih. Obdobni usmerjeni pregledi se opravijo v obdobju, ki je navedeno v oceni tveganja in ni dalj�e od enega leta. To je le nekaj izhodi�� in zaklju�kov, kako naj ravnajo delodajalci, ki zaposlujejo ali bodo zaposlovali mlade. Sicer se bo zgodilo, da najbolj nadarjeni iskalci zaposlitve ne bodo �eleli delati pri vas, �e bodo ugotovili, da tveganja ne jemljete resno. Kon �ala se je tudi sedma mednarodna konferenca Globalna varnost, ki se je je udele�ilo ve� kot 150 strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, poobla��enih zdravnikov medicine dela, prometa in �porta, in�pektorjev za delo in drugih. Strokovnjaki iz sedmih dr�av so predstavili 56 strokovnih prispevkov, ki jih bomo objavili v tej in naslednjih �tevilkah revije. Objavljamo sklepe in ugotovitve konference, ki je potekala v treh plenumih in �estih sekcijah, v katerih so se prisotni seznanili z novostmi na podro�ju varnosti in zdravja pri delu ter varnosti v cestnem prometu in izmenjali izku�nje s strokovnjaki, praktiki in kolegi. Vsi pa poudarjajo, da je treba s sklepi seznaniti pristojna ministrstva (delo, zdravje, �olstvo, znanost) in in�pekcije ter vse zainteresirane na podro�ju varnosti in zdravja pri delu. mag. Milan Srna,univ. dipl. in�. glavni in odgovorni urednik, E: milan.srna@zvd.si Delo in varnost 51/2006/5 Hans-Horst Konkolewsky* Intervju L�^ m nuni |~*T m VAREN Z A�ETEK VAREN ZA�ETEK EVROPSKI TEDEN varnosti in zdravja prt delu 23. - 27. OKTOBER 2006 Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki je potekal od 23. do 27. oktobra letos, je posve�en mladim, ki �ele za�enjajo svojo poklicno pot. O tej temi je govoril gospod Hans-Horst Konkolewsky, dosedanji direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. V intervjuju se je dotaknil predvsem ranljivosti mladih ljudi pri delu in kaj lahko storimo za izbolj�anje stanja na tem podro�ju. Vpra�anje: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu za�enja vsee-vropsko kampanjo z naslovom �Varen za�etek�, s katero �eli izbolj�ati varnost mladih delavcev. Zakaj ste izbrali to skupino ljudi in ji namenili tolik�no pozornost? Hans-Horst Konkolewsky: Nedavne raziskave ka�ejo, da so mladi na delovnem mestu izredno ranljivi, to pa je bila tudi spodbuda za kampanjo �Varen za�etek�. Statisti�ni podatki ka�ejo, da obstaja med mladimi delavci, starimi od 18 do 24 let, najmanj za polovico vi�je tveganje za nezgode pri delu kot med starej�imi. Ocenjujemo, da je pri mladih delavcih prisotno tudi ve�je tveganje za nastanek zdravstvenih te�av v zvezi z delom, ki se poka�ejo �ele �ez nekaj �asa. Za statistiko se skrivajo zelo tragi�ne zgodbe. Nekateri mladi bodo morali preostanek �ivljenja pre�iveti s hudimi po�kodbami. Drugi so za posledicami umrli, �eprav so imeli pred seboj �e vse �ivljenje. Vpra�anje: �e so torej mladi delavci in njihova varnost posebej problemati�ni, kaj je po va�em mnenju razlog za to? HHK: Za to obstaja ve� razlogov. Mladi pogosto nimajo izku�enj in ne vedo, na katere morebitne nevarnosti morajo biti pozorni, poleg tega so lahko telesno in du�evno nezreli. Mogo�e ne vedo, da je dol�nost njihovih delodajalcev, da jih zavarujejo. Mogo�e nimajo poguma glasno opozoriti na te�ave ali zavrniti dela v potencialno nevarnih razmerah. Delodajalci se pogosto ne zavedajo, da so mladi �e posebej ogro�eni in da mo-go�e potrebujejo ve� usposabljanja ter nadzora kot starej�i delavci. Ve�jo pozornost bi bilo treba posvetiti tudi vrsti delovnih nalog, ki jih mladi opravljajo � nekatere namre� niso primerne zanje. Delo in varnost 51/2006/5 Vpra�anje: Kdo je potem dejansko odgovoren, �e se mladi po�kodujejo pri delu? HHK: Na�e sporo�ilo je jasno: vsi smo odgovorni za varovanje mladih pri delu. V prvi vrsti so odgovorni delodajalci, ki jim zakonodaja nalaga, da morajo izvesti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja svojih delavcev v zvezi z delom, pri �emer zakonodaja priznava, da mladi potrebujejo posebno varstvo. Tudi sami mladi imajo dol�nosti in pravice ter bi lahko bolje poskrbeli za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev. Vendar pa so za to odgovorni tudi star�i, izobra�evalne ustanove, strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu, kot smo mi. Ne nazadnje je to tudi vpra�anje za oblikovalce politike. Pomen tega vpra�anja je zdaj priznan tudi na ravni EU, saj ga morajo dr�ave �lanice obravnavati skupaj. Vpra�anje: Omenili ste du�evno nezrelost. Ali ne bodo mladi vedno neodgovorni? Zakaj menite, da vam bodo prisluhnili? HHK: Raziskave, opravljene v Evropi, pravzaprav ka�ejo, da so mladi zelo dovzetni za sporo�ila o varnosti in zdravju pri delu. Zavedamo se, da mo-go�e ne vedo dobro, kam naj se obrnejo po informacije in nasvete. Ko pa jim navedemo primere dobre prakse, obstaja veliko ve�ja verjetnost, da se bodo ravnali po njih kot drugi delavci. Zaradi tega menimo, da bi se lahko prepre�ila ve�ina nezgod pri delu in zdravstvenih te�av, ki prizadenejo mlade. Gre za vpra�anje, kako mladim podati prave informacije. Vpra�anje: Vendar varnost in zdravje pri delu ni najbolj vznemirljiva tema. Kako nameravate dose�i mlade in jih pritegniti? HHK: V okviru kampanje �Varen za-�etek� pripravljamo bogato gradivo, s katerim mladim pomagamo, da se za�-nejo zanimati za sporo�ila o varnosti in zdravju pri delu. Pripravili smo spletno stran o kampanji s kvizi, animacijami in spletno interaktivno revijo za mlade RISQ. Sponzoriramo nagrade za dobro prakso in nate�aj za video posnetek. Ena od stvari, ki jih i��emo pri zmagovalcih, pa je domiseln pristop k predstavitvi teh vpra�anj. Ne nazadnje je vrhunec kampanje �Varen za�etek� Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki predstavlja vsakoletni sklop prireditev na temo varnosti in zdravja pri delu. Spodbujamo �ole in univerze, kakor tudi podjetja in dr uge organizaci -je, da se vklju�ijo. Vpra�anje: Torej ne nagovarjate samo mladih, ki �e delajo, usmerjate se tudi na �ole? HHK: Tako je. Menimo, da je to zelo pomembno. Mladim delavcem ponujamo najrazli�nej�e nasvete o temah, kot so nevarnosti, na katere morajo biti pozorni na delovnem mestu, ter o njihovih pravicah in dol�nostih. Vendar pa z izobra�evanjem o varnosti in zdravju pri delu ne moremo za�eti �ele, ko mladi �e za�nejo delati. Mladi delavci se pogosto po�kodujejo �e v prvih nekaj tednih po nastopu dela. Posku�amo zagotoviti, da bodo mladi takrat, ko bodo za�eli delati, �e seznanjeni s kulturo prepre�evanja tveganj � da bo ta �e zakoreninjena v njih. Glede na to, da se delovno okolje dandanes zelo hitro spreminja, bo tak�en na�in razmi�ljanja mladim pomagal, da se bodo spopadli s katerim koli tveganjem, ki ga bodo sre�ali na svoji poklicni poti. Zato jih moramo pritegniti, ko so mlaj�i. Z varnostjo in zdravjem 3 Intervju pri delu jih ne smemo seznanjati tako, kot da je ta tema sama sebi namen. To imenujemo vklju�evanje varnosti in zdravja pri delu v izobra�evanje, ki ne sme biti zgolj dodatek pri pou�evanju, ampak mora postati sestavni del tistega, kar se mladi nau�ijo v povezavi s �tevilnimi predmeti v u�nem na�rtu. Vpra�anje: Vendar, ali ne bodo �oloobveznih otrok zgodbe o po�kodbah pri delu ali smrtih mladih vznemirile? HHK: V �olah in univerzah po vsej Evropi obstaja veliko dobrih primerov, kako mlade z ob�utkom in na primeren na�in pou�iti o varnosti in zdravju pri delu. Nekatere metode, ki jih uporabljajo, vklju�ujejo opredelitev tveganj, ki se pojavljajo v okoljih, ki jih otroci �e poznajo, kot so njihovi razredi. Pri u�inkovitem pou�evanju o varnosti in zdravju pri delu gre za to, da postane privla�no in zanimivo za mlade ter se pri tem izogiba na�inom, ki delujejo zastra�evalno. Pri razvoju nekaterih najbolj�ih projektov so sodelovali izku�eni �lani izobra�evalne skupnosti, ki lahko najbolje presodijo, naj kaj se bodo u�enci odzvali. Vpra�anje: Ali lahko navedete nekaj primerov domiselnih projektov, ki se ka�ejo kot u�inkoviti? HHK: V Nem�iji od leta 1972 poteka letno tekmovanje o varnosti in zdravju pri delu, katerega rezultat je odli�no multimedijsko informacijsko gradivo. V Zdru�enem kraljestvu obstaja pobuda, ki jo sponzorira gradbeno podjetje in daje mladim mo�nost, da obi��ejo gradbi��a v svoji bli�ini in si nadene-jo osebno varovalno opremo, da bi se tako seznanili z morebitnimi tveganji. Na Nizozemskem obstaja program, ki ustrahovanje obravnava kot vpra�anje, ki lahko prizadene mlade � to je primer �ir�ega pristopa k varnosti in zdravju pri delu, ki vklju�uje du�evne in socialne ter tudi telesne dejavnike. Na na�i spletni strani je navedenih �e veliko ve� primerov inovativnih projektov. Vpra�anje: Zdi se, da va� nasvet delodajalcem pomeni, da morajo opraviti veliko dodatnega dela: izdelava posebnih ocen tveganja za mlade, zagotavljanje dalj�ega usposabljanja in nadzora, kot ju potrebujejo starej�i ljudje. Ali ne bodo podjetja zaradi vseh teh stro�kov postala nekonkuren�na? HHK: Menimo, da ne. To ni zapleteno, �e postane sestavni del obi�ajnega postopka ocenjevanja tveganja. Na�e sporo�ilo se glasi, da bi morali delodajalci poleg splo�ne skrbi, ki jo dolgujejo mladim, in njihovih zakonsko dolo�enih obveznosti resni�no pokazati zavezanost zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, saj je to dobro za njihov posel. Ne nazadnje je slaba statistika o varnosti in zdravju pri delu izredno draga. Posledice so lahko denarne kazni in od�kodninski zahtevki, ve�ja fl uktu-acija zaposlenih ter dalj�e odsotnosti zaradi bolezni. In potem je tukaj �e omajan ugled. Najbolj nadarjeni iskalci zaposlitve ne bodo �eleli delati za vas, �e bodo ugotovili, da tveganj ne jemljete resno. Vpra�anje: Kako se torej lahko ljudje vklju�ijo v kampanjo �Varen za�etek�? HHK: Gradivo si lahko prenesejo z na�e spletne strani o kampanji na naslovu: http://ew2006.osha.eu.int/. Na spletni strani bodo na�li najrazli�nej�e informacije, od informativnih paketov v vseh jezikih EU do plakatov in letakov, ki vsebujejo priro�ne nasvete. Ljudje lahko svojo zavezanost poka�ejo s podpisom na�e spletne listine o kampanji (ob podpisu dobijo potrdilo o sodelovanju!). Vklju�ijo pa se lahko tudi v eno od mnogih aktivnosti, ki potekajo v okviru Evropskega tedna, ali organizirajo svoje. Prav tako lahko na spletni strani preverijo, katere nacionalne aktivnosti potekajo. Evropski teden bo potekal od 23. do 27. oktobra in v tem �asu bodo organizirana najrazli�nej�a tekmovanja, razstave in dnevi odprtih vrat, predstavitve in medijski dogodki. Zakaj ne bi sodelovali v katerem izmed njih in mladim pomagali pri zagotavljanju varnega in zdravega za�etka njihove poklicne poti? * Hans-Horst Konkolewsky je dosedanji direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Agencijo, ki ima sede� v Bilbau v �paniji, je ustanovila Evropska unija z namenom, da zagotavlja informacije s podro�ja varnosti in zdravja pri delu. Ima mre�o nacionalnih informacijskih to�k, ki usklajujejo in �irijo informacije v posameznih dr�avah �lanicah EU. Ker Agencija zdru�uje predstavnike vlad, organizacij delodajalcev in delavcev ter vodilne strokovnjake s podro�ja varnosti in zdravja pri delu iz celotne EU in zunaj nje, je zanesljiv, uravnote�en in nepristranski vir informacij o varnosti in zdravju pri delu. Vir: http://si. osha.europa.eu/et2006/doc/Intervju.doc PRI FINANCIRANJU REVIJE DELO IN VARNOST JE SODELOVALA JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE 4 Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca ZDRAVSTVENO STANJE MLADIH DELAVCEV V SLOVENIJI asist. Metka Ter�an, dr. med.* IZVLE�EK Namen: Na podlagi obstoje�ih podatkov pripraviti prikaz zdravstvenega stanja mladih delavcev. Materiali in metode: Analiza podatkov o bolni�kem stale�u, ki jih zbirajo na in�titutu za varovanje zdravja RS, za leta 2000 do 2004. Analiza podatkov in�pektorata RS za delo o nezgodah pri delu, ki so imele za posledico po�kodbo, zbranih po ESAW metodologiji za leti 2004 in 2005. Rezultati: Analiza bolni�kega stale�a je pokazala, da so odsotnosti mladih delavcev redke in kratke, na enega delavca izgubimo pribli�no sedem dni. Glavni razlog odsotnosti so po�kodbe pri delu in izven dela. Zaradi njih so pogosteje odsotni mo�ki. Pri �enskah prevladujejo odsotnosti zaradi nalezljivih bolezni, bolezni dihal in te�av v nose�nosti. Analiza nezgod pri delu, ki so imele za posledico po�kodbo, je pokazala, da se mladi delavci po�kodujejo pogosteje kot drugi. Te po�kodbe so na sre�o la�je, predvsem po�kodbe prstov rok z ostrimi predmeti. Zaklju�ek: Analiza je ponovno izpostavila najpomembnej�i zdravstveni problem mladih delavcev � to so po�kodbe pri delu in predvsem izven dela. ABSTRACT Aim: The purpose of this article is to present the health status of young workers. Methods: Data basis on sick leave absence, managed by the Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, was analysed for the period between 2000 and 2004. Data on accidents at work, ma naged by L abour in s pec tor a te of the Republic of Slovenia (ESAW methodology), was analysed for the years 2004 and 2005. Results: Young workers have rare and short spells of sick leave from work, every worker is absent from work about 7 days on average. The most frequent reason for absence from work are accidents at work and in leisure time. Men are mostly absent due to mentioned reason. Women are absent from work because of infectious and respiratory diseases followed by problems during pregnancy. The risk of having an accidents at work is higher among young workers. Fortunately, these injuries are not severe one; they usually injure fingers on hands with sharp objects. Conclusion: The main health at work problem of young workers are accidents at work due to lack of working experiances and especially injuries in leisure time. UVOD O zdravstvenem stanju mladih delavcev v na�i dr�avi je te�ko govoriti, saj imamo opraviti le s pribli�no 3000 redno zaposlenimi osebami, mlaj�imi od 18 let. Znano je, da veliko ve� mladih oseb dela, predvsem prek �tudentskih servisov in v neformalnih dogovorih z del odaj a lci . Vsi ti pa izpadej o iz na � e ga nacionalnega informacijskega si stema in je pravo sliko o ogro�enosti mladih, ki delajo, zelo te�ko dobiti. Podobno situacijo opa�ajo tudi v drugih dr�avah (na primer v Kanadi (1)). V statistiki varnosti in zdravja pri delu so najpomembnej�i in najzanesljivej�i vir podatkov po�kodbe pri delu. Glede na takoj�en pojav in neposredno povezavo z opravljanjem dela jim je la�e slediti. Ravno na tem podro�ju so se mladi delavci vedno pojavljali kot ogro�ena populacija. V Sloveniji se je ob analizi podatkov o po�kodbah pri delu pokazalo, da so mladi delavci (med 15 in 19 letom starosti) kar trikrat bolj ogro�eni kot starej�i in da se kar 60 % po�kodb pri delu zgodi v prvem letu zaposlitve. Na sre�o so to obi�ajno la�je po�kodbe, predvsem prstov rok, ki na-*Asist. Metka Ter�an je specialistka medicine dela, prometa in �porta, zaposlena v Centru za medicino dela, prometa in �porta na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d. v Ljubljani. Je avtorica �tevilnih �lankov in publikacij. Delo in varnost 51/2006/5 stanejo zaradi udarcev s predmeti (na primer s kladivom) (2). Do podobnih zaklju�kov so pri�li v kanadski raziskavi po�kodb pri mladih delavcih. Podatke so zbrali v de�urnih slu�bah prve pomo�i. V raziskavo so vklju�ili po�kodbe pri delu pri otrocih od 5 do 17 leta starosti in ugotavljali predvsem po�kodbe pri storitvenih dejavnostih in ro�nem delu (1). NIOSH poro�a, da je leta 2004 v Zdru�enih dr�avah Amerike zaradi po�kodb pri delu umrlo 35 delavcev, mlaj�ih od 18 let. V letu 2003 so v slu�bah prve pomo�i obravnavali skoraj 55000 primerov po�kodb pri delu in ocenjujejo, da je to le dobra �etrtina vseh. �tevilo po�kodb pri delu v tistem letu je bilo 4,4 na 100 redno zaposlenih delavcev za poln delovni �as (3). V Evropski uniji je po podatkih Euro-stata v letu 2002 umrlo 430 delavcev, mlaj�ih od 25 let. Pogostost nezgod pri delu na 100.000 delavcev je pri delavcih v Evropski uniji, ki so stari od 18 do 24 let, 40 % ve�ja kot pri drugih delavcih (4). Podatki ka�ejo le najbolj grobo sliko ogro�enosti mladih delavcev. Zato smo predstavitev zdravstvenega stanja mladih delavcev posku�ali dopolniti �e z analizo bolni�kega stale�a. MATERIALI IN METODE Za prikaz bolni�kega stale�a smo uporabili zbirko podatkov o bolni�kem sta-le�u, s katero upravlja in�titut za varovanje zdravja RS. V Sloveniji podatke o bolni�kem stale�u zbirajo na nacionalni ravni za vse delavce, zaposlene v vseh gospodarskih dejavnostih. Zbirka podatkov nastaja pri posameznih izbranih zdravnikih splo�ne prakse. Ob vsakem izdanem potrdilu o upravi�eni zadr�anosti od dela se na magnetni medij zapi�e nabor podatkov, ki je enoten za potrebe ZZZS in nacionalne statistike. Uporabili smo podatke za leta 2000 do 2004. Podatke o nezgodah pri delu smo dobili od in�pektorata RS za delo. Tam jih �e �etrto leto zbirajo v skladu z ESAW (European Statistic on Accidents at Work) metodologijo. Uporabili smo podatke za leti 2004 in 2005. Delodajalci se �ele uvajajo v uporabo tega obrazca in v naboru podatkov je viden med obema letoma izrazit preskok v kvaliteti podatkov. REZULTAT I Bolni�ki stale� Bolni�ki stale� smo opazovali v letih 2000 do 2004. Leta 2000 je bilo izgubljenih 6,75 dni na zaposlenega delavca, 5 Tema meseca starega do 19 let, leta 2004 pa 7,36 dni na zaposlenega delavca. Bolni�ki sta-le� ostaja pribli�no na isti ravni. Zna�il-nost teh bolni�kih stale�ev je, da gre za sorazmerno redko in kratko odsotnost z dela. Na enega delavca, starega do 19 let, smo izgubili le 41 % dni v primerjavi z vsemi delavci, ki so bili leta 2004 odsotni z dela (17,66 dni na delavca). V vseh letih je najve� odsotnosti z dela pri mladih delavcih zaradi po�kodb pri delu in po�kodb izven dela. Skupaj so predstavljale leta 2000 44 % vsega bolni�kega stale�a pri mladih delavcih, leta 2004 pa �e 51 % vseh odsotnosti z dela pri mladih delavcih. V vseh letih je bistveno vi�ja odsotnost z dela zaradi po�kodb izven dela, razmerje je v povpre�ju za pet let ena po�kodba pri delu proti 1,7 po�kodbe izven dela. V opazovanih letih je �tevilo izgubljenih dni na delavca zaradi po�kodb izven dela linearno nara��alo (slika 1). Med ostalimi odsotnostmi z dela so pomemben dele� prispevale le �e bolezni dihal, ki so se gibale od en in pol do enega dneva odsotnosti z dela na delavca. Vse ostale odsotnosti so bile bistveno manj pomembne. Tudi pri mladih delavcih je �e prisotna bistvena razlika vzrokov odsotnosti z dela po skupinah bolezni (Mednarodna klasifi kacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti�ne namene, 10. revizija) po spolu. Pripravili smo analizo za leto 2004, ki je pokazala, da so mo�ki odsotni z dela predvsem zaradi po�kodb pri delu in izven dela, �enske pa predvsem zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni in nose�nosti (slika 2). Nezgode pri delu V letu 2004 so delodajalci na in�pektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) prijavili 175 nezgod pri delu, ki so imele za posledico po�kodbo pri mladih delavcih, leta 2005 pa 137. V celotnem �tevilu prijavljenih nezgod pri delu je to predstavljalo odstotek nezgod v letu 2004 in v letu 2005. To je kar precej, �e upo�tevamo, da so delavci do 18 leta predstavljali manj kot 0,5 % aktivne populacije. Med po�kodovanimi mladimi delavci je bilo leta 2004 17,7 % �ensk, leta 2005 pa le 14,5 %. Ve�ino nezgod pri mladih delavcih so prijavila podjetja, dru�be in organizacije (85 oziroma 83 %). Podrobnej�e podatke smo prikazali samo za leto 2005, saj je �ifriranje podatkov s strani delodajalcev vsako leto bolj natan�no, vedno manj polj je bilo ozna�eno s �ifro neznano. 6 y = 0,143x+ 1,725 l lpo�kodbe A C^ po�kodbe B ------Linearno (po�kodbe B) _____-----------------' �----------- Slika 1. �tevilo izgubljenih dni na zaposlenega delavca zaradi po�kodb pri delu (A) in po�kodb izven dela (B) pri mladih delavcih od leta 2000 do 2004 Vir podatkov: In�titut za varovanje zdravja Republike Slovenije dnevi/delavca C nalBzljve bolezni 0,5 1,5 ; 2.5 ] ^mJ dusev., vedenjske ~i � mo�ki � �enske X m � bolezni kosti, mi�ic i 9 o. I po�kodbe B I Slika 2. �tevilo izgubljenih dni na delavca zaradi posameznih bolezni (MKB X.) po spolu pri mladih delavcih, Slovenija, 2004 Vir podatkov: In�titut za varovanje zdravja Republike Slovenije 0 - ! ' i ( > ! 1 10 12 14 16 1 stik z ostrim materialom L � f_ udarec predmeta L � r_ stisnjenje 1 1 r~ tr�enje s predmetom � 1 P jdarec gibajo�ega predmeta � -P stik z ostrim predmetom L u opekline M tr�enje z osebo 1 Slika 3. Najbolj pogoste nezgode neposredno pri delu, ki so imele za posledico po�kodbo delavca, glede na po�kodovani del telesa, v odstotkih, v starostni skupini 15 do 19 let, Slovenija, 2005 Vir podatkov: IRSD Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca S p et lahko u got ovi mo, da s o b il e p o s le -dice nezgod pri delu pri mladih delavcih ve�inoma la�je. Po�kodbe prstov rok in po�kodbe dlani in zapestja dale� prevladujejo. V letu 2005 je imelo 38 % vseh prijavljenih nezgod pri delu za posledico po�kodbo prstov roke, dlani in zapestja pri mladih delavcih. Mehanizem po�kodbe se neposredno navezuje na po�kodovan del telesa. Prevladujejo stiki z ostrim materialom, kjer so zajeti urezi z orodjem in udarci predmeta. RAZPRAVA Iz podatkov o bolni�kem stale�u pri mladih delavcih povzemamo, da so odsotni z dela predvsem zaradi po�kodb pri delu in izven dela, ki predstavljajo v zadnjih letih �e ve� kot polovico izgubljenih dni. Tudi pri mladih delavcih je po�kodb izven dela bistveno ve� kot po�kodb pri delu, tako kot pri ostali aktivni populaciji. Znano je, da se mladi delavci, ki so v delovnem razmerju, pogosteje po�kodujejo kot njihovi vrstniki, ki se �e �olajo (5). Kroni�ne nenalezljive bolezni, ki so pomemben razlog odsotnosti z dela pri starej�ih delavcih, se �e ne pojavljajo. Zato je podro�je preventivnega delovanja na ta na�in jasno dolo�eno (6). Nezgode pri delu so pri mladih delavcih pogostej�e kot pri drugih starostnih skupinah. Vendar pa lahko ugotavljamo, da gre ve�inoma za la�je po�kodbe prstov rok, ki so posledica nepravilne uporabe ro�nega orodja. Te ugotovitve se pokrivajo z analizo stanja v letih 1990 do 1995 (2), kar ka�e, da v zadnjem desetletju pri izobra�evanju in usposabljanju mladih delavcev ni pri�lo do bistvenih sprememb. stik z ostrim materialom udarec predmeta stisnjenje tr�enje s predmetom udarec gibajo�ega predmeta stik z ostrim predmetom opekline tr�enje z osebo Slika 4. Najpogostej�e nezgode neposredno pri delu, ki so imele za posledico po�kodbo delavca, glede na na�in po�kodbe, v odstotkih, v starostni skupini 15 do 19 let, Slovenija, 2005 Vir podatkov IRSD ZAKLJU�EK Analiza podatkov o bolni�kem stale�u in o nezgodah pri delu, ki imajo za posledico po�kodbo, je pokazala, da so glavni zdravstveni problem, s katerim imamo opraviti pri mladih delavcih, po�kodbe pri delu, �e bolj pa po�kodbe izven dela. �eprav je problem �e dolgo, ve� kot deset let, prisoten, pa vendar zaenkrat �e ni zbudil zanimanja �ir�e javnosti. Ukrepanje, ki bi moralo biti naravnano predvsem preventivno, je v resnici zahtevno, saj imamo opraviti s specifi �no populacijo. Mladi, ki se zaposlijo pred 18. letom, najve�krat izhajajo iz slab�ih socialno ekonomskih okolij, njihova izobrazba je nizka. To pa so dejavniki, ki ote�ujejo izvajanje zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Prav to je tudi razlog, da je potrebno z vzgajanjem za zdravo �ivljenje pri�eti v najzgodnej�ih letih in ga ponavljati na vseh ravneh izobra�evanja in seveda na konkretnih delovnih mestih. VIRI IN LITERATURA 1. Lipskie T, Breslin FC. A descriptive analysis of Canadian youth treated in emergency departments for work-related injuries.Chronic Diseases Canada; 2005 Fall; 26(4): 107-13, Ottawa. 2. Terzan M. Po�kodbe pri delu pri mladih delavcih. Zbornik II.kongresa �olske in visoko�olske medicine Slovenije, Ogrozeno zdravje 3. NIOSH Topic: Young Worker Safety and Health: Main page; http://www. cdc.gov/niosh/topics/youth 4. European Week 2006 (young Workers) � O kampanji; http://ew2006. osha.eu.int/about 5. Persson I, Larson TJ. Accident- related permanent disabilities of young workers in Sweden. Safety Science 1991; 14: 187-98. 6. Franko A, Dodi� Fikfak M, Arneri� N. Bolni�ki stale� pri mladih delavcih. Varstvo pri delu, varstvo pred po�ari in medicina dela, Portoro� 2006 ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Vabimo vas, da obi��ete na�o spletno stran www.zvd.si in si ogledate novosti oziroma nas obi��ete na Chengudijski cesti 25 v Ljubljani. Delo in varnost 51/2006/5 7 Tema meseca VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU MLADIH DELAVCEV. STALI��A IN UGOTOVITVE IN�PEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO mag. Boris RU�I�, univ. dipl. in�. el.* IZVLE�EK V Sloveniji je v smislu zakonodaje s podro�ja dela mladi delavec tisti, ki sodi v starostno skupino 15 do vklju�no 17 let. Vendar naj ne bi bila dele�na posebne skrbi le ta, ampak tudi tista od 18 do 24 let, �e posebno takrat, ko gre za prvo zaposlitev. O �tevilu zaposlenih v starostnem razponu 15 do 24 let je iz republi�kih statisti�nih podatkov, ki se ne ujemajo z navedenima starostnima skupinama, razvidno, da je v mlaj�i (15 do 19 let) zaposlenih 3.326 delavcev oz. 0,4 % vseh zaposlenih, v starej�i (20 do 24 let) pa 44.355 oz. 5,7 % vseh zaposlenih. Skupno to pomeni pribli�no 6,1 % vse delovne sile v dr�avi, medtem ko je ta procent v EU okoli 11 %. V letih 2004 do 2005 na IRSD nismo zabele�ili nezgode pri delu med mladimi delavci, ki bi imela za posledico smrt, pa� pa le tri, ki so imele za posledico te�jo po�kodbo, in to v starostni skupini 20 do 24 let. �al smo letos �e zabele�ili smrtni primer mladega delavca, ki pa ni bil zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, ampak je delal na napotnico �tudentskega servisa. Mladi delavci so lahko ogro�eni (predvsem v prvih nekaj letih slu�be) zaradi pomanjkljive usposobljenosti s podro�ja varnosti in zdravja na delovnem mestu, zaradi pomanjkanja delovnih izku�enj in znanj, neustreznega zagotavljanja zahtev in ukrepov s podro�ja varnosti in zdravja pri delu, neustreznega nadzora nad izvajanjem teh zahtev in ukrepov ter tudi zaradi podcenjevanja sicer znanih nevarnosti in �kodljivosti, kar je zna�ilno za mlade ljudi. Klju�ne besede: in�pekcijski nadzor, mladi delavci, nezgode pri delu, demografska situacija ABSTRACT According to the Slovenian labour legislation young workers belong to the age group from 15 to 17 years inclusive. Nevertheless attention has not been devoted only to this youngest age group but also to the group covering the age from 18 to 24 years especially when their first yob is in question. From Slovenian statistics of young employees in the age group from 15 to 24 years inclusive (statistic age groups differ from the age groups defined by the Slovenian labour legislation) there are 3.326 workers employed in the age group from 15 to 19 years, i.e.: 0,4 % of all working force and 44.355 workers in the age group from 20 to 24 years i.e.: 5,7 % of all employed. Together it means ca 6,1 % of all working force in our country whilst the percentage in EU shows the figure ca 11 %. In the period 2004 to 2005 there was not any fatal accident at work reported among young workers. There were only three serious accidents at work reported among young workers in the age group from 20 to 24 years. Unfortunately a fatal accident of a young worker happened in October 2006 due to the fall from the height. The young worker was not employed on the bases of a regular employment contract but on the basis of a student�s referral note from an authorised organisation. Young workers may be endangered especially in the first working years, due to the lack of health and safety at work training at their working place, due to insufficient working experiences and knowledge, due to the unsuitable assurance of necessary requirements and measures for health and safety at work, due to improper surveillance over the necessary requirements and prescribed measures, and last but not least, due to the underestimating attitude towards otherwise known hazards, which is characteristic for young people. Key words: labour inspectorate supervision, young workers, accidents at work, demographic situation UVOD Leto �nji Evrop ski te den var nost i in zdravja pri delu je s kampanjo z naslovom �VA R E N Z A �ETEK� posve�en mladim delavcem in zagotavljanju varnega in zdravega za�etka njihovega dela. Kampanja ni osredoto�ena le na spodbujanje in zagotavljanje u�inkovitega zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu, kar je predvsem obveznost in odgovornost delodajalca, ampak tudi na spodbujanje ozave��enosti o tveganjih in njihovem prepre�evanju. Slednja sta sestavni del izobra�evanja na vseh ravneh, katerega namen je priprava mladih na prvi delovni dan in na kasnej�e odgovornosti v zvezi z varnostjo in zdrav* In�pektor � vi�ji svetnik. Mag. Ru�i� je direktor in�pekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na in�pektoratu Republike Slovenije za delo, Par-mova 33, Ljubljana 8 jem pri delu. To pomeni, da kampanja ni namenjena samo delodajalcem, ampak tudi �olam in fakultetam, mladinskim organizacijam, centrom za poklicno usposabljanje ter tudi organom oblasti s podro�ja izobra�evanja in dela. Za�eleno je bilo, da se vanjo vklju�ijo tudi strokovne organizacije s podro�ja varnosti in zdravja pri delu, sindikati in delavski zaupniki ter ustanove, ki zagotavljajo programe usposabljanj. V prispevku je uporabljena besedna zveza �mladi delavec� tudi za delavce iz starostne oz. starostnih skupin 18 do 24 let, �etudi po defi niciji na�e zakonodaje to niso. DEMOGRAFSKE RAZMERE Slovenske demografske razmere in demografsko gibanje imata v razvoju prebivalstva zna�ilnosti potranzicij- skega obdobja, kar pomeni zna�ilnosti nizke rodnosti oz. upadanje fertilnosti. Generacije se ne obnavljajo, posebno problemati�no je, da se ne obnavlja dovolj osnova za obnavljanje generacij � �enska populacija v starostni skupini 18 do 48 let. Razvili smo stabilen depo-pulacijski model, kar pomeni, da �tevilo umrlih presega �tevilo �ivorojenih. V dr�avi je v najmlaj�i starostni skupini 15 do 19 let zaposlenih 3.326 delavcev oz. 0,4 % vseh zaposlenih, v starostni strukturi 20 do 24 let pa 44.355 oz. 5,7 % vseh zaposlenih (1) (tabela 1). Proces staranja delovne sile je sicer zna-�ilen za celotno podro�je dr�av �lanic EU. V letih 1995 do 2004 se je �tevilo delavcev v EU v starostni skupini 55 do 64 let pove�a l o z a 1 6 % , m e d t e m k o s e je v enakem obdobju �tevilo delavcev v Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca starostni skupini 15 do 24 let pove�alo za samo dva odstotka (2). Bistvena razlika v demografski strukturi zaposlenih med na�o dr�avo in EU je, da pri nas delavci v starostni strukturi 15 do 24 let predstavljajo 6,1 % vse delovne sile, v EU pa 11 % (2). Demografska situacija oz. demografsko gibanje pri nas kot v drugih dr�avah �e pomembno (negativno) vpliva na starostno strukturo zaposlenih oz. na zelo hiter proces staranja delovne sile. ZAKONODAJA Varnost in zdravje mladih delavcev pri delu opredeljuje direktiva Sveta 94/33/ ES z dne 22. junija 1994. Tudi okvirna direktiva Sveta 89/391/EGS med drugim dolo�a, da morajo biti �e posebej ob�utljive in rizi�ne skupine zavarovane pred nevarnostmi in �kodljivostmi. Sem nedvomno spadajo tudi mladi delavci oz. tisti, ki se prvi� vklju�ijo v delovni proces, pa po defi niciji v slovenski zakonodaji sicer ne sodijo med mlade delavce. Po tej defi niciji (Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, �t. 42/2002 in 79/2006)) je namre� �mladi delavec� tisti, ki je starej�i od 15 in mlaj�i od 18 let ter zaposlen s pogodbo o zaposlitvi. Starostna skupina 18 do 24 l et, ki je d e jansko predm et ob ravna-ve v evropski kampanji VAREN ZA�E-TEK , torej po na�i zakonodaji ne sodi v skupino mladih delavcev in zato tudi ni dele�na posebne obravnave. V na�i dr�avi se lahko kot posebej pro-blemati�na s stali��a varnosti in zdrav- ja pri delu opredeli tista kategorija mladih delavcev, ki so sicer starej�i od 18 let, so pa na delu pri delodajalcih na podlagi napotnic �tudentskih servisov. Ta skupina, ki sicer po na�i zakonodaji s stali��a varnosti in zdravja pri delu ni dele�na nobene posebne pozornosti, je problemati�na predvsem zaradi naslednjih razlogov: � pogosto se prvi� vklju�uje v delovni proces, � praviloma �e nima ustrezne strokovne izobrazbe in delovnih izku�enj, � usposobljenost za opravljanje dela je pogosto vpra�ljiva, saj gre (oz. naj bi �lo, �etudi pogosto ni tako) le za za�asna in kratkotrajna dela, � pogosto je vpra�ljiva tudi zdravstvena sposobnost za opravljanje dela. UGOTOVITVE IN�PEKTORATA RS ZA DELO a) na podro�ju nezgod pri delu Kot je razvidno iz tabele 1 je bilo v letih 2004 do 2005 v starostni skupini 20 do 24 let na I RS D pr ijavljenih 2459 nezgod pri delu, ki so imele za posledico la�jo po�kodbo mladega delavca in 46 te�jih. �tevilo po�kodb delavcev v starostni skupini 15 do 19 let je ob�utno manj�e, ker je manj�e tudi �tevilo delavcev v tej starostni skupini. Po�kodbe se dogajajo prete�no med mo�ko populacijo, najbolj pogosto si po�kodujejo prste na rokah. Nezgode se prete�no dogajajo v dejavnostih, ki zahtevajo ro�no spretnost mladega delavca. Sledijo po�kodbe prstov noge in kolena. Iz diagramov je razvidno, da sta ravni oz. koefi cienta nezgod, ki ka�eta �tevilo la�jih in �tevilo te�jih nezgod pri delu na 1000 zaposlenih, najvi�ja prav med mladimi delavci (s l ik i 1 in 2). b) na podro�ju izobra�evanja Z dolo�bo v 13. �lenu zakona o varnosti in zdravju pri delu se kot temeljno na�elo v pravni ureditvi varnosti in zdravja pri delu uzakonja obveznost, da morata biti vzgoja in izobra�evanje sestavni del vseh oblik splo�nega in poklicnega izobra�evanja na �olah vseh vrst in stopenj. S to dolo�bo daje zakon pravno podlago za vklju�itev vzgoje in izobra�evanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v izobra�evalne programe �ol vseh vrst in stopenj, tako da imajo nosilci izobra�evalnega sistema posebne obveznosti pri oblikovanju svojih programov. Opisano na�elo izhaja iz ugotovitve, da je poznavanje temeljev varnosti in zdravja pri delu ne-lo�ljivi sestavni del katerega koli usposabljanja za katero koli delo. Vendar ugotavljamo, da se to temeljno na�elo �e vedno ne uresni�uje dovolj kvalitetno oz. v ustreznem obsegu. Posledica tega je, da mladi delavci oz. tisti, ki se prvi� vklju�ujejo v delovni proces, niso ustrezno pou�eni oz. izobra�eni s stali��a varnost in zdravja pri delu. �tevilo la�jih nezgod pri delu na leto na 1000 zaposlenih po starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005 4m T3U 15-19 20-24 25-29 30-34 40-44 45-49 50-54 55-59 6CK4 �tevilo te�jih nezgod pri delu na leto na 1000 zaposlenih po starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005 0,7 / 0,6 r 0,5 0,4 ^=n__ .a -c= 0,3 It ^Tl ^Tl "=| 0,2 0,1 u r J r Jr J J J J / 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 4044 45-49 50-54 55-59 60�4 Slika 1. Nezgode pri delu, ki so imele za posledico la�jo po�kodbo, na 1000 zaposlenih, po posameznih starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005 (Vir: IRSD) Slika 2. Nezgode pri delu, ki so imele za posledico te�jo po�kodbo, na 1000 zaposlenih, po posameznih starostnih skupinah, Slovenija, 2004-2005 (Vir: IRSD) Tabela 1 . Aktivno prebivalstvo po starostnih skupinah, Slovenija, 2005 Starostne skupine 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 �tevilo zaposlenih 3.326 44.355 105.768 116.725 123.701 124.873 118.457 95.160 35.897 5.131 Odstotek zaposlenih 0,4 5,7 13,6 15,1 15,9 16,1 15,3 12,3 4,6 0,6 (Vir: SURS) Tabela 2. �tevilo prijavljenih nezgod pri delu v obdobju 2004 � 2005 Starost 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 �t. te�jih po�kodb 4 46 79 65 68 70 83 66 32 5 �t. la�jih po�kodb 348 2459 3567 3308 3471 3554 3365 2749 1058 91 (Vir: SURS) Delo in varnost 51/2006/5 9 I Tema meseca � VKLJU�ITEV IN�PEKTORATA V KAMPANJO �VAREN ZA�ETEK� n�pektorat za delo se je vklju�il v evropsko kampanjo �VAREN ZA�ETEK� z izvedbo akcije poostrenega nadzora nad zagotavljanjem nekaterih osnovnih obveznosti delodajalcev do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce v starostni skupini med 18 in 24 let, ki so bili v tem letu prvi� vklju�eni v delovni proces. V nadzor so bili vklju�eni samo mladi delavci, ki so bili pri delodajalcih zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tisti mladi, ki so bili zaposleni na drugih pravnih podlagah, npr. prek napotnic �tudentskega servisa, v nadzor niso bili vklju�eni. V ta namen so bile za in�pektorje pripravljene strokovne podlage za izvedbo nadzora ter navodilo za pripravo poro�ila po opravljeni akciji. Kot osnovni vidik nadzora so in�pektorji preverili razmere po dvanajstih vpra�anjih: - Ali so bili mladi delavci ob sklenitvi delovnega razmerja usposobljeni za varno opravljanje dela? - Ali je bil program usposabljanja mladih delavcev prilagojen dejstvu, da gre za dejansko prvo sklenitev delovnega razmerja nasploh ter tudi prilagojen posebnostim delovnega mesta? - Ali je bil opravljen teoreti�ni in prakti�ni preizkus usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu? - Ali so mladi delavci seznanjeni o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za prepre�evanje nevarnosti in zmanj�anje �kodljivih posledic? - Ali je bil opravljen predhodni preventivni zdravstveni pregled mladih delavcev pred prvo zaposlitvijo? - Ali je bil predhodni preventivni zdravstveni pregled mladih delavcev opravljen v ustreznem obsegu, ki ga je dolo�il delodajalec na predlog poobla��enega zdravnika medicine dela, usklajenem s prilogo I pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev? - Ali delodajalec zagotavlja izvajanje periodi�nih pregledov in preizkusov delovne opreme, s katero delajo mladi delavci? - Ali je iz izdanih potrdil o periodi�nih pregledih in preizkusih delovne opreme razvidno, da je delovna oprema pravilno name��ena in da deluje v skladu s predpisi? - Ali delodajalec zagotavlja osebno varovalno opremo mladim delavcem, �e je njena uporaba zahteva- 10 na kot ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela in to izhaja iz internih aktov delodajalca? � Ali delodajalec zagotavlja uporabo osebne varovalne opreme mladim delavcem, �e je njena uporaba zahtevana kot ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela in to izhaja iz internih aktov delodajalca? � Ali je morebitna osebna varovalna oprema, ki jo mladi delavci uporabljajo, ustrezna? � Ali ima delodajalec v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev ? Kon�no poro�ilo o opravljeni akciji, ki je potekala od 5. junija do 30. septembra letos, vsebuje ugotovitve in zaklju�ke, ki jih navajamo v nadaljevanju. Med akcijo so in�pektorji ugotavljali zaposlovanje mladih delavcev pri 538 subjektih nadzora. Med njimi je bilo 16,5 % oziroma 89 delodajalcev, ki so v zadnjem letu zaposlili delavce, stare od 18 do 24 let in je to bila njihova prva zaposlitev. Glede na to da so in�pektorji za pregled ve�krat izbirali subjekte, kjer so na podlagi lastnih izku�enj pri�akovali ve�jo verjetnost zaposlovanja mladih delavcev, ocenjujemo, da je dejanski dele� podjetij, ki jih zaposlujejo, precej manj�i od 16,5 odstotka. Mladi delavci so bili ob sklenitvi delovnega razmerja usposobljeni za varno opravljanje dela v 87,2 % vseh zaposlitev, vendar je bil program usposabljanja mladih delavcev prilagojen dejstvu, da gre za dejansko prvo sklenitev delovnega razmerja nasploh ter tudi posebnostim delovnega mesta le v 45,3 % vseh primerov usposabljanja. Te o ret i �ni in prakti�ni preizkus usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu je bil opravljen v 78 odstotkih. Mladi delavci so seznanjeni o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za pre-pre�evanje nevarnosti in zmanj�anje �kodljivih posledic 94,2-odstotno. S podobnim dele�em, 95,3 %, je bil opravljen predhodni preventivni zdravstveni pregled mladih delavcev pred prvo zaposlitvijo, vendar niso bili vsi pregledi opravljeni v ustreznem obsegu, kot jih je dolo�il delodajalec na predlog po-obla��enega zdravnika medicine dela, usklajenem s prilogo I pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Pregledov, opravljenih v ustreznem obsegu, je bilo 89,5 odstotka. Izvajanje periodi�nih pregledov in preizkusov delovne opreme, s katero delajo mladi delavci, je zagotovljeno v 91,8 odstotka. Iz izdanih potrdil o periodi�nih pregledih in preizkusih delovne opreme je razvidno, da je delovna oprema pravilno name��ena in da deluje v skladu s predpisi v 90,6 %. Skoraj vsi pregledani delodajalci (97,5 %) zagotavljajo osebno varovalno opremo mladim delavcem, �e je njena uporaba zahtevana kot ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela in to izhaja iz internih aktov delodajalca. V 98,6 odstotkih je uporabljena osebna varovalna oprema ustrezna. Le 39,3 % delodajalcev, ki zaposlujejo mlade delavce ima v oceni tveganja opredeljeno nevarnost in ukrepe v zvezi z nadzorom nad delom mladih delavcev. Ob nadzoru so bili v primerih kr�itev zadevnih predpisov delodajalcem izre�eni tudi ukrepi. V 46 odstotkih je bila delodajalcem, ki zaposlujejo mlade delavce, po pregledu izdana ureditvena odlo�ba. V 3,4 odstotka jim je bila izdana odlo�ba o prekr�ku. Izre�enih je bilo tudi 7 opominov, kar je 7,9 % vseh primerov. ZAKLJU�EK V splo�nem lahko ocenimo, da so razmere, v katerih delajo delavci med prvo zaposlitvijo, dokaj dobre. V veliki ve�ini so opravili predhodni zdravstveni pregled, bili so usposobljeni za varno delo in so tudi uporabljali ustrezno osebno varovalno opremo, kjer je bilo potrebno. Se pa �e vedno le malo delodajalcev zaveda specifi �nosti zaposlovanja mladih delavcev, �e posebno pri prvi zaposlitvi, in jih zato pove�ini obravnavajo na enak na�in kot vse druge delavce. Le redki pa to kategorijo delavcev v Izjavi o varnosti in v procesu ocenjevanja tveganj posebej obravnavajo. Opozoriti je treba tudi na dokaj nizek odstotek delodajalcev, ki sploh zaposlujejo mlade delavce iz obravnavanih starostnih skupin. Eden od razlogov, da je s pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcih zaposlenih relativno malo delavcev iz obravnavanih starostnih skupin, je zagotovo tudi ta, da �tevilni od njih delajo pri delodajalcih prek napotnic �tudentskih servisov. Po oceni je �tevilo izdanih napotnic na letni ravni okoli 34.000. VIRI 1. Statisti�ni urad Republike Slovenije, Letopis 2005. 2. Work and Health in the European Union. A Statistical por trait. European Commission. (citirano 14. avg. 2006), Dostopno na spletni strani: http://epp.eurostat.cec. eu.int Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca IZVEDBA OCENJEVANJA TVEGANJA PRI DELU MLADIH DELAVCEV mag. Milan Srna, univ. dipl. in�. IZVLE�EK Preden za�nejo mladi delavci delati, je treba izvesti oceno tveganja za dela, ki jih bodo opravljali. V �lanku je opisana posebna oblika ocenjevanja tveganja, ki obsega splo�no ocenjevanje za delo, ki ga bo mladi delavec opravljal (opredelitev delovnih postopkov, ki predstavljajo dodatna tveganja zanje, identifikacija del, ki niso dovoljena). Ocenjevanje naj bi se izvedlo tudi za vsakega mladega delavca posebej. ABSTRACT A risk assessment of activities that young persons will undertake must be carried out before their employment or period of work placement begins. A specifically designed risk assessment form is with this article . The risk assessment includes a general risk assessment of tasks that young people will be carrying out ( identifying work factors that present additional risk to young people , identify any tasks that they will not be permitted to carry out). The assessment should be carried out for each young person. UVOD Pri delu se po�koduje preve� mladih. V Evropi je pogostost po�kodb pri delu med mladimi, ki so stari od 18 do 24 let, vsaj za polovico vi�ja kot pri drugih starostnih skupinah. Mlade lahko prizadenejo tudi poklicne bolezni, ki se razvijajo po�asi. Za statisti�nimi podatki se skrivajo resni�ne zgodbe mladih ljudi, ki bodo morali preostanek �ivljenja pre�iveti s hudimi okvarami zdravja. Nekateri so za posledicami umrli, �eprav so imeli pred seboj �e vse �ivljenje1. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je za leto 2006 organizirala kampanjo �Varen za�etek� in pripravila vrsto publikacij, ki je na voljo tudi v elektronski obliki (http://ew2006.osha.eu.int). Med dogodki in dejavnostmi v okviru kampanje sta tudi tekmovanje za priznanje �Dobra praksa na podro�ju varnosti in zdravja pri delu� in �olski nate�aj za najbolj�i video posnetek. Z Evropskim tednom sku�ajo mladim zagotoviti varen za�etek poklicne poti. PREDPISI, KI VELJAJO NA PODRO�JU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU ZA MLADE DELAVCE 1. Direktiva 94/33/EC 2 o varovanju zdravja pri delu mladih delavcev do-lo�a, da delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi varnost in zdravje mladih oseb, pri �e-mer �e posebej upo�teva specifi �na tveganja. 1 Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu http://ew2006.osha.eu.int/ 2 Council Directive 94/33/EC of 22 June 1994 on the protec tion of young people at work applies to workers under the age of 18 Delo in varnost 51/2006/5 2. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, �t. 82/03). DEFINICIJE Tako direktiva kot pravilnik dolo�ata, da je: � mlada oseba vsaka oseba pod 18. letom starosti, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, � otrok vsaka oseba pod 15. letom starosti ali oseba, ki je vklju�ena v obvezno redno �olanje, � mladostnik vsaka oseba, stara vsaj 15 let ter ne ve� kot 18 let in ni ve� vklju�ena v obvezno redno �olanje. SPLO�NE DOL�NOSTI DELO DAJALCA Delodajalec mora na podlagi ocene tveganja sprejeti potrebne ukrepe za varnost in zdravje otrok, mladostnikov in mladih oseb. Posebna pozornost mora biti namenjena: � opremljanju in na�rtovanju delovnega mesta; � naravi, stopnji in trajanju izpostavljenosti fi zikalnim, biolo�kim in ke-mi�nim �kodljivostim, psiholo�kim ter drugim obremenitvam, � obliki, vrsti in uporabi delovne opreme, strojev, aparatov in naprav ter na�inu, s katerim z njimi rokujejo, � na�rtovanju delovnih procesov in operacij ter organizaciji dela, � stopnji izobra�evanja, usposabljanja in in�trukcij pri mladih osebah. Delodajalec mora mlade osebe obvestiti o mo�nih tveganjih in o vseh ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Prav tako mora o tem deloda- jalec obvestiti tudi otrokove zakonite zastopnike. Zagotoviti mora varnostne in preventivne ukrepe za zdravo in varno delo otrok in mladostnikov, ki je primerno njihovi starosti. Vklju�iti mora poobla��enega zdravnika, strokovne delavce in druge strokovne slu�be. Na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja tveganje za varnost, telesno ali du�evno zdravje ali za razvoj mladih oseb, mora delodajalec zagotoviti reden zdravstveni nadzor in predhodne ter obdobne zdravstvene preglede mladih. Obdobni usmerjeni zdravstveni pregledi se opravijo v obdobju, ki je navedeno v oceni tveganja in ni dalj�e od enega leta. Kadar mlada oseba izjemoma opravlja no�no delo3, mora delodajalec pred za�etkom in tudi po prenehanju opravljanja tega dela zagotoviti ocenjevanje zdravja in sposobnosti mlade osebe, razen �e je no�no delo izredne narave. LA�JE DELO La�je delo4, ki ga pod dolo�enimi pogoji lahko opravlja otrok, ki je dopolnil 13 let, je delo, ki po svoji naravi ter glede na delovne razmere, v katerih se opravlja: � ni �kodljivo za varnost, zdravje in razvoj otroka ter � ni tako, da bi negativno vplivalo na otrokovo prisotnost v �oli, na njegovo vklju�itev v programe poklicnega usmerjanja ali usposabljanja, ki ga je odobril pristojni organ ali na njegovo sposobnost, da pozitivno izkoristi prejeto izobrazbo. 3 Delo v skladu s 197. �lenom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, �t. 42/02) 4 Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, �t. 82/03) 11 Tema meseca Kot la�je delo se ne �teje delo na proizvodnih linijah, kjer prihaja do enostranskih obremenitev in ponavljajo�ih s e g i b o v, k i l a h k o p o v z r o �ijo okvaro kosti in mi�ic ali neprimeren psihi�ni napor. Za enostavne in nenevarne naloge, ki se kot usmeritev upo�tevajo pri odobritvi dela otroka, ki je dopolnil starost 13 let, veljajo: � delo v pisarnah: tipkanje in ra�una-nje s pomo�jo kalkulatorja, posodabljanje zapisov, razvr��anje, urejanje in polnjenje zbirk, la�ja kurirska dela, urejanje po�te, fotokopiranje; � zaposlitev v trgovini: lahke naloge pomo�nikov, urejanje izlo�b, etike-tiranje s cenami; � delo v restavracijah, kavarnah in podobnih lokalih: lahko delo, npr. pripravljanje in pospravljanje miz; � delo v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu: lahko delo pri hranjenju �ivali, lahko ro�no delo pri setvi in sajenju, odstranjevanje plevela s cvetli�nih gred in majhnih nasadov, pobiranje sadja in jagod; � razna�anje ali podobno delo: lahko kurirsko delo ali delo razna�alca; � kroja�tvo, �iviljstvo: osnovno ro�no �ivanje, vozlanje niti, enostavna stre�ba �ivalnim strojem; � delo na strojih: osnovno ro�no sestavljanje, ro�no sestavljanje majhnih del�kov (ne spajkanje, varjenje, preizku�anje ali delo na vklopljenih elektri�nih napravah, niti lepljenje, �e je lahko nevarno za zdravje); delo na elektri�nih napravah: ro�no sestavljanje majhnih del�kov (ne spajkanje, varjenje, preizku�anje ali delo na vklopljenih elektri�nih napravah, niti lepljenje, �e je lahko nevarno za zdravje); predelava lesa: ro�no sestavljanje majhnih sestavnih delov (ne smejo delati s trdimi lesi � bukev, hrast, ne smejo lepiti, �e je lepilo nevarno za zdravje); barvanje: barvanje (ne pr�enje � ionizirajo�emu sevanju, barv) z barvami, ki niso �kodljive � embaliranje: vlaganje, pakiranje, zavijanje majhnih izdelkov, merjenje (ne strojno), ro�no zgibanje in spenjanje lepenke, lahko delo z lepili, ki niso �kodljiva za zdravje; � delo v skladi��u in shrambi: sprejemanje, spravljanje in oddajanje lahkih izdelkov, merjenje in �tetje; � �i��enje: lahko delo (npr. �i��enje pisarn), la�je �i��enje notranjih prostorov; � nega in kozmetika: pomo�ne aktivnosti v frizerskih salonih (ne smejo delati z nevarnimi snovmi); � delo v pralnicah: lahko razvr��anje perila ali �i��enje (ne smejo delati z nevarnimi snovmi); � fotografsko delo: okvirjanje ali zlaganje kopij. PREPOVED IZPOSTAVLJENOSTI DEJAVNIKOM TVEGANJA IN PREPOVED OPRAVLJANJA DEL � splo�no o prepovedi izpostavljenosti mladih delavcev Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme biti izpostavljen naslednjim dejavnikom tveganja: A) fi zikalnim dejavnikom: za zdravje; tiskanje in podobne dejavnosti: razvr��anje, izbiranje itd. lahkih tiskarskih izdelkov, ro�no zlaganje krta�nih odtisov ali kopij; steklarstvo, lon�arstvo: ro�no zlaganje izdelkov iz stekla, porcelana in lon�arskih izdelkov; � � � atmosferi z visokim pritiskom, hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost, vibracijam, ki presegajo opozorilno mejno vrednost. B) biolo�kim dejavnikom: � ki lahko povzro�ajo te�je bolezni pri ljudeh in pomenijo resno tveganje 12 Delo in varnost 51/2006/5 � � Tema meseca za delavce ter za katere v ve�ini pri- � lahko �koduje plodnosti (R60), merov obstaja u�inkovita preventiva � lahko �koduje nerojenemu otroku ali zdravljenje (tretja skupina po pra- (R61), vilniku o varovanju delavcev pred ne glede na izmerjene vrednosti v zraku. tveganji zaradi izpostavljenosti biolo�kim dejavnikom pri delu, priloga III � Uradni list RS, �t. 4/02); � ki povzro�ajo te�je bolezni pri ljudeh in pomenijo resno tveganje za delavce ter za katere obi�ajno ne obstaja u�inkovita preventiva ali zdravljenje (�etrta skupina po pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biolo�kim dejavnikom pri delu, priloga III � Uradni list RS, �t. 4/02). C) kemi�nim dejavnikom: a) snovem in pripravkom, ki so razvr-��eni kot zelo strupeni (Tx), strupeni (T), korozivni (C) ali eksplozivni (E) z oznako za opozarjanje na nevarnost: � nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja (R39), � lahko povzro�i raka (R45), � lahko povzro�i raka pri vdihavanju (R49), � lahko povzro�ijo dedne genetske okvare (R46), b) azbestu PREPOVED OPRAVLJANJA DEL NA PODLAGI OCENE TVEGANJA Mlada oseba oziroma mladostnik ne sme opravljati tudi drugih del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja, da lahko �kodljivo vplivajo na njegovo varnost, zdravje in razvoj. Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec posebej upo�tevati tudi naslednje dejavnike tveganja: A) fi zikalne dejavnike: � neionizirno sevanje � hrup pod opozorilno mejno vrednostjo � vibracije pod opozorilno mejno vrednostjo � ekstremna temperatura ali mraz. B) biolo�ke dejavnike: � ki lahko povzro�ajo bolezni pri lju- deh in lahko predstavljajo tveganje za delavce ter za katere v ve�ini primerov obstaja u�inkovita preventiva ali zdravljenje (2. skupina po pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biolo�kim dejavnikom pri delu, Priloga III� Uradni list RS, �t.4/02) C) kemi�ne dejavnike: � snovi in pripravki, razvr��eni kot zdravju �kodljivi (Xn) z eno ali ve� naslednjih oznak za opozarjanje na nevarnost: � vdihavanje lahko povzro�i preob-�utljivost (R42) � stik s ko�o lahko povzro�i preob�u-tljivost (R43) � mo�en rakotvorni u�inek (R40) � nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnej�i izpostavljenosti (R48) � Snovi in pripravki, razvr��eni kot dra�ilni (Xi) in tisti z eno ali ve� naslednjih oznak za opozarjanje na nevarnost: � zelo lahko vnetljivo (R12) � vdihavanje lahko povzro�i preob-�utljivost (R42) STRUKTURNA PREDSTAVITEV PRISTOPA K OCENJEVANJU TVEGANJA Poglavje: MLADI DELAVCI POSTOPKI, AKTIVNOST, DEJAVNIKI KAJ JE TVEGANJE VARNOSTNI UKREPI KAKO SE IZOGNITI TVEGANJU Dejavnik mladosti primerni za opravljanje dolo�enih nalog. nimajo dovolj izku�enj, te�je prepoznajo tveganja kot starej�i delavci in morda ne posve�ajo dovolj pozornosti vpra�anjem varnosti in zdravja pri delu Tudi �e tveganj ne prepoznajo, se morda ne znajo dovolj dobro odzvati in ustrezno ukrepati. Izvesti ustrezna usposabljanja nuditi ustrezne nasvete, informacije in nadzor ter ustrezna, varna delovna mesta. Delo in varnost 51/2006/5 13 Tema meseca STRUKTURNA PREDSTAVITEV PRISTOPA K OCENJEVANJU TVEGANJA Poglavje: MLADI DELAVCI POSTOPKI, AKTIVNOST, DEJAVNIKI KAJ JE TVEGANJE VARNOSTNI UKREPI KAKO SE IZOGNITI TVEGANJU Delodajalci se morda ne zavedajo dovolj posebne ranljivosti mladih na delovnem mestu, ki je posledica njihove nezrelosti, pomanjkanja izku�enj in nerazumevanja vpra�anj, povezanih z zagotavljanjem Opredelitev nevarnosti in izdelavo ocene tveganja posebne ureditve, za mlade delavce, zagotavljanje ustrezne organizacije, vklju�no Dejavnik delodajalca varnosti in zdravja pri delu. Mladim delavcem lahko nalo�ijo delo, ki ni primerno zanje, ne posredujejo ustreznih navodil in jim ne zagotovijo usposabljanja ter nadzora. s posebnimi ureditvami nadzora in zagotavljanjem usposobljenosti nadzornikov oziroma mentorjev. STRUKTURNA PREDSTAVITEV PRISTOPA OCENJEVANJA TVEGANJA Poglavje: MLADI DELAVCI POSTOPKI, AKTIVNOST, KAJ JE TVEGANJE VARNOSTNI UKREPI DEJAVNIKI KAKO SE IZOGNITI TVEGANJU PremeScanje bremen Sklonjena dr�a lahko Zmanj�anje mase in velikosti bremen. Nabava prilagojenih pomagal: lahkih, enostavnih za prijemanje Sklanjanje pod kotom > 45� povzro�i po�kodbe bremen. - Izbira embala�e (ali na kolenih) hrbtenice. ali zabojnikov, ki na omogo�ajo v�asih dviganje predmetov s tal Pove�uje verjetnost da spustimo breme. preseganja priporo�ene natovoijene mase. Dvignjene roke Kle�anje na kolenih Izbira zabojnikov (embala�e) {roke nad rameni). lahko povzro�i po�kodbe prilagojenih sistemu Odlaganje ali Jemanje na ali z visokih polic. sklepov. mehaniziranega preme��anja, ki laj�ajo prijemanje In odlaganje kosov, da bi se izognili prekladanju. � stik s ko�o lahko povzro�i preob�u- uporabi tak�ne opreme. Ustna in pisna delovne opreme v njihovem neposre-tljivost (R43) navodila delodajalca se nana�ajo na dnem delovnem obmo�ju, ki je delavci � Svinec in njegove spojine. pogoje, pod katerimi se delovna opre- neposredno ne uporabljajo. Zagotoviti ma varno uporablja, predvidene izre-mora ustna in, kjer je primerno, pisna USPOSABLJANJE MLADIH dne okoli��ine, ki lahko nastopijo pri navodila o delovni opremi, ki se upo- DELAVCEV uporabi delovne opreme in zaklju�ke, rablja pri delu. Navodila morajo biti de- dobljene na podlagi prakti�nih izku-Delodajalec mora mlade delavce uspo- lavcem lahko razumljiva. Za delavce, �enj, pridobljenih pri uporabi delovne sobiti za pravilno in varno uporabo de- opreme. ki uporabljajo delovno opremo, ki je lovne opreme s teoreti�nim in prakti�- Delodajalec mora pred za�etkom dela ne varna ali �kodljiva za po�kodbe ali nim usposabljanjem ter seznanjanjem mlade delavce opozoriti na nevarnosti, zdravstvene okvare, mora zagotoviti z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri ki so lahko posledica delovanja druge posebno usposabljanje. KONTROLNI LIST DELODAJALCA�5 � MLADI DELAVCI IME IN PRIIMEK DELAVCA ........................................................................................................ ......................................... DATUM NASTOPA DELA .................................................................................................................................................... DELOVNO MESTO .............................................................................................................................................................. DELODAJALEC (odgovorna oseba) .................................................................................................................................... 1.0 1.1 1.2 1.3 1.4 SPLO�NE OPREDELITVE OBRAZLO�ENO OPOMBE Prepoved specifi �nih delovnih postopkov Prepoved uporabe specifi �ne opreme Dela in druge aktivnosti samo pod nadzorom mentorja oz. druge poobla��ene osebe Prostori in obmo�ja, kjer je omejen dostop 2.0 2.1 2.2 2.3 2.4 KUMUNICIRANJE- OBVE��ANJE Obi�ajno, redno obve��anje V primeru nastale te�ave (problema) Ime in vloga mentorja Ime strokovnega delavca za varnost pri delu 5 Kot delodajalec ste posebej odgovorni za mladega delavca, ki dela pri vas. Vedno se morate zavedati njihove ranljivosti na delovnem mestu, ki je posledica njihove nezrelosti, pomanjkanja izku�enj in nerazumevanja vpra�anj, povezanih z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Posebno pomembno je, da se takoj na za�etku dela opravi razgovor, ki vsebuje sedem vpra�anj. 14 Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca 3.0 3.1 3.2 OSEBNA VAROVALNA OPREMA - OVO Osebna varovalna oprema - pomembno za uporabo Oprema, ki je na voljo 4.0 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 UKREPI PO�ARNEGA VARSTVA IN EVAKUACIJE Mesta po�arnih izhodov Mesta gasilnikov in mesta, kjer se razbijejo stekla Ime osebe, odgovorne za izvajanje ukrepov varstva pred po�arom in mesto, kjer se nahaja Dejavnosti ob odkritju po�ara Informiranje delavca o preskusnih vajah Dejavnosti, ko se zasli�i alarm Poudariti, da je blokiranje(zalo�itev) po�arnih vrat prekr�ek 5.0 5.1 5.2 5.3 5.4 PRVA POMO� IN OBVE��ANJE O NEZGODAH Kako priti v stik z osebo, ki nudi prvo pomo� Kako poklicati re�ilni avto Kako in komu poro�ati o nezgodi Drugi ukrepi prve pomo�i 6.0. VARNOST PRI DELU 6.1. Nevarnosti, varnostni ukrepi in opozorila (kjer je potrebno) Opredelitev nevarnosti pri delu Dana navodila za varno delo Izvedeno specifi �no usposabljanje Nevarne snovi Elektrika Dviganje in preme��anje Stroji in druga delovna oprema Zaslonska oprema Vzdr�evanje in �i��enje Notranji transport Drugo (opredelite) 6.2. Poro�anje (javljanje) o nevarnostih6 6.3. Specifi �ne nevarnosti pri delu 7.0. USPOSABL JANJ E 7.1. Zahtevano dodatno usposabljanje, ki ni v poglavju 6.0 Potrjujem, da je kontrolni list izpolnjen v celoti Delavec������� ����. Podpis��������������� Odgovorna oseba delodajalca��������Podpis���������������.. Datum in kraj ��������������. 6 Obve��ati delodajalca pisno ali ustno prek mentorja o vsaki pomanjkljivosti, �kodljivosti ali drugem pojavu, pomembnem za varnost in zdravje pri delu. Delo in varnost 51/2006/5 15 Tema meseca UVAJANJE MLADEGA DELAVCA � VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU KONTROLNI LIST DELODAJALCA7� SPREMLJANJE PO DVEH TEDNIH IME IN PRIIMEK DELAVCA ........................................................................................................ ........................................ DATUM NASTOPA DELA ................................................................................................................................................... DELOVNO MESTO ............................................................................................................................................................. DELODAJALEC (odgovorna oseba) ................................................................................................................................... 1.0 1.1 1.2 1.3 1.4 SPLO�NE OPREDELITVE Ali lahko mladi delavec opi�e naslednje? DA OPOMBE Prepoved specifi �nih delovnih postopkov Prepoved uporabe specifi �ne opreme Dela in druge aktivnosti samo pod nadzorom mentorja oz. druge poobla��ene osebe Prostori in obmo�ja, kjer je omejen dostop 2.0 2.1 2.2 2.3 2.4 KUMUNICIRANJE- OBVE��ANJE Obi�ajno, redno obve��anje (dolo�eno) Ali je pri�lo do te�av Ime in vloga mentorja, ali je bila komunikacija med mladim delavcem in mentorjem ustrezna Ali so �e kak�ni razlogi, ki zahtevajo pogovor 3.0 3.1 3.2 3.3 OSEBNA VAROVALNA OPREMA - OVO Ali se mladi delavec zavede pomembnosti uporabe osebne varovalne opreme Ali je mladi delavec dobil v uporabo OVO in ali jo uporablja Ali lahko mladi delavec opi�e OVO, ki mu je na voljo 4.0 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 UKREPI PO�ARNEGA VARSTVA IN EVAKUACIJE Ali lahko mladi delavec poka�e, kaj ve o: mestih po�arnih izhodov mestih gasilnikov in mestih, kjer se razbijejo stekla O osebi, odgovorni za izvajanje ukrepov varstva pred po�arom Dejavnostih ob odkritju po�ara Preskusnih vajah Dejavnostih, ko se zasli�i alarm 5.0 5.1 5.2 5.3 5.4 PRVA POMO� IN OBVE��ANJE O NEZGODAH Ali lahko mladi delavec poka�e, kaj ve o: Kako priti v stik z osebo, ki nudi prvo pomo� Kako poklicati re�ilni avto Kako in komu poro�ati o nezgodi Drugih ukrepih prve pomo�i 7 Kot delodajalec ste posebej odgovorni za mladega delavca, ki dela pri vas. Vedno se morate zavedati njihove ranljivosti na delovnem mestu, ki je posledica nezrelosti, pomanjkanja izku�enj in nerazumevanja vpra�anj, povezanih z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Posebno pomembno je, da se po dveh tednih dela opravi test, sestavljen iz sedmih vpra�anj. 16 Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca 6.0. VARNOST PRI DELU 6.1. Nevarnosti in varnostni ukrepi in opozorila (kjer je potrebno) Opredelitev nevarnosti pri delu Dana navodila za varno delo Izvedeno specifi �no usposabljanje Nevarne snovi Elektrika Dviganje in preme��anje Stroji in druga delovna oprema Zaslonska oprema Vzdr�evanje in �i��enje Interni transport Drugo( opredelite) 6.2. Poro�anje (javljanje) o nevarnostih Ali lahko mladi delavec opi�e, kako mora obve��ati delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, �kodljivosti ali o drugem pojavu, pomembnem za varnost in zdravje pri delu? 6.3. Ali lahko mladi delavec opi�e specifi �ne nevarnosti pri delu? 7.0. USPOSABL JANJ E 7.1. Zahtevano dodatno usposabljanje, ki ni v poglavju 6.0 Ali lahko mladi delavec opi�e usposabljanje? Potrjujem, da je kontrolni list izpolnjen v celoti Delavec������� ����. Podpis��������������� Odgovorna oseba delodajalca��������Podpis���������������.. Datum in kraj ��������������. VIRI Evropska agencija za vamost in zdravje pri delu Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2006 �Varen za�e-tek� http://ew2006.osha.eu.int Council Directive 94/33/EC of 22 June 1994 on the protection of young peo- ple at work applies to workers under the age of 18 Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni Iist RS, �t. 82/03). Zakon o delovnih razmerjih (Uradni Iist RS, �t. 42/02) Young people at work - A guide for employers. 1997 HSE Books ISBN 0 7176 1285 Impact Evaluation of Five Steps to Risk Assessment, Neathey F, Sinclair A, Rick J, Ballard J, Hunt W, Denvir A. HSE Research Delo in varnost 51/2006/5 17 Tema meseca PRVI KORAKI V SVET VARNEGA IN ZDRAVEGA DELA Anton Greben�ek* IZVLE�EK Ko i��ejo delo, imajo mladi najve�je te�ave pri predstavljanju svojega znanja in interesov. Delodajalci �e vnaprej sodijo o njihovih sposobnostih, te sodbe pa so neutemeljene, saj so njihova merila ozka. Mladi iskalec zaposlitve do�ivlja zavrnitve in vedno manj upanja, da bo delo uspel dobiti. Razvoj ve�ine dru�b temelji na dolgoro�ni kadrovski politiki, ki nujno vklju�uje sistemati�no uvajanje mladih ljudi in omogo�anje tem ljudem, da si znanje dopolnjujejo in izpopolnjujejo ter ga kriti�no preizku�ajo v delovnem procesu. Nena�rtovano kadrovanje ter povr�en pristop k mladim iskalcem zaposlitve mnogokrat �kodijo obema. Dru�ba stagnira, mladi delavec pa postaja vedno bolj skepti�en, nezaupljiv, brezvoljen. In �e �e dobi zaposlitev, je najve�krat �e prepozno, njegov razvoj je prekinjen, delovna vnema se z leti zmanj�uje in vedno bolj se bli�a invalidnosti. ABSTRACT The biggest problems of the young employment seekers is the presentation of their knowledge and interests. Employers usually pass the judgement of their abilities in advance, and these judgements are unfounded, because of the narrow criteria used for these judgements. A young employment seeker gets lots of refusals, and gradually loses hope of getting an employment. Development of society is based on a long-term employment policy, which includes systematic introduction of young people, enabling them to acquire and supplement their knowledge, and critically evaluate it in the working process. Lack of employment planning and superficial approach to young employment seekers usually brings disadvantages to both parties. Society is brought to a standstill, young workers become increasingly sceptical. If they finally find an employment, it is usually too late, their development is interrupted, their eagerness decreases with years in such a way as to approach invalidity. 1. Prva sre�anja med mladim iskalcem zaposlitve in delodajalcem Varno in zdravo opravljanje dela je temeljna sestavina delovnih zmo�nosti (kompetenc) vsakega, ki vstopa v delovni proces. Delovne zmo�nosti so zapletena celota znanj, spretnosti, navad, sposobnosti in ve��in, ki si jih pridobimo na razli�ne na�ine, v razli�nih delovnih okoljih in situacijah. Ena od ve��in je delo opravljati varno in zdravo! Kako do te ve��ine? Odgovor je preprost: z nenehnim u�e-njem vedno in povsod, pot do ve��ine pa malo bolj zapletena. Za�ne se s prvim korakom v svet dela. Za tak korak je potrebna: � ustrezna informiranost, � zadostna ozave��enost, � minimalne spretnosti, navade in sposobnosti ter vrsti in zahtevam dela ustrezne ve��ine, � oblikovan �ut za zavestno in odgovorno vedenje pri delu, � primerna motiviranost. Vsega tega nekdo, ki je na za�etku delovne poti, �e nima. �e res, da si �lovek do trenutka, ko za�enja svojo poklicno pot, razvije in pridobi nekatere od omenjenih lastnosti, vendar pa so raven, obseg in kakovost teh najverjetneje �e pomanjkljivi, gotovo pa ne povsem * Gospod Greben�ek je u�itelj PTP-6, njegova specialnost je ergo-didaktika. Do leta 1998 je bil zunanji sodelavec zavoda RS za �olstvo in �port na podro�ju organizacije in izvajanja prakti�nega pouka in usposabljanja za delo. 18 zadostni. Zato je prva delodajal�eva naloga, da posku�a najprej ugotoviti, kolik�ne so in jih primerjati s tistimi, ki jih zahtevajo delovne naloge, na katere bo mladega delavca, ki �e nima dovolj izku�enj, razporedil. Pri mladem delavcu, ki za�enja svojo poklicno pot, je torej �e prvi korak odvisen od uspe�ne vzpostavitve odnosa med delodajalcem in njim samim. Kako za�eti poklicno pot? Znano je, da je vzpostavitev dobrih odnosov med delodajalcem in delavcem odvisna od prvega sre�anja, ki se za-�enja s pogovorom. Vanj stranki vstopata vsaka s svojimi pri�akovanji in polo�ajem. Nedvomno je v prednosti delodajalec, ki se mora tega zavedati, zato mora v pogovor vstopati dobro pripravljen in ga usmerjati po na�elih humanega odnosa v delovnem razmerju. Tu je dostikrat prava ovira mlademu �loveku, ki i��e in si �eli delo, zaposlitev in poklicno prilo�nost, pa tudi delodajalcu, ki � e ne more oceniti, ali si oseba, ki delo i��e, to tudi res �eli dobiti, ali pa prihaja iz povsem druga�nih nagibov. Zato v prvem pogovoru lahko oba pridobita ali izgubita. Tudi delodajalec se mora zavedati, da je vedno te�je izbrati mladega delavca, posebno �e svojo poklicno pot �ele za�enja. Delodajalec, ki ve, kaj ho�e, prilo�nostnih delavcev ne bo izbiral med mladimi za�etniki. Za to je ve� razlogov. Delodajalec, ki vidi vsaj �ped pred nosom�, bo v razvojno vizijo svojega po- slovanja vklju�eval mlade z dolo�enim razvojnim namenom. Tem namenjam ta zapis. Posku�al se bom v�iveti v vlogo mentorja za�etniku, ki se podaja na poklicno pot, in in�truktorja, ki svojemu delodajalcu pomaga zagotavljati �im ustrezneje usposobljene delavce. Izhajal bom iz dejstva, da je po�kodb pri delu najve� med delavci, starimi do 35 let, da so te po�kodbe la�je, najve�-krat pa so po�kodovane roke in noge. Po�kodbe imajo dve plati: a) delodajalcu prina�ajo znatno �kodo in zelo motijo organizacijo dela in delovno u�inkovitost, b) mlademu delavcu povzro�ajo ne-v�e�nosti, ki jih zaradi nepomembnosti zanemarja, ne zavedajo� se, da mo�no ovirajo njegov pozitiven odnos do dol�nosti in dela; to pa odpira vrata nekaterim ne�elenim navadam in malomarnosti, ki pozneje udarijo na dan v zelo hudih oblikah. Veliko je razlogov, da se delodajalec pripravi na uvodne razgovore z mladim delavcem, ki se pojavi na njegovih vratih, z �eljo da si zagotovi svojo pot v svet dela. Namerno govorim o ve� Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca razgovorih. Ni mogo�e pri�akovati, da bo �e tako dober strokovnjak uspe�no opravil uvodni pogovor brez �kodljivih posledic. V nekajminutnem pogovoru naredi �kodo bodisi delodajalcu bodisi bodo�emu delavcu, ne glede na to, ali bo sprejet na delo ali odklonjen. Mladi delavec, ki se poteguje za delo, je v ta -kem polo�aju v druga�nem �ustvenem razpolo�enju kot strokovnjak, ki vodi pogovor. Iskalcu zaposlitve pogovor povzro�a dovolj mo�no notranjo napetost, da lahko pride tudi do mo�nej�e frustracije. V takem stanju �lovek dostikrat ne more pokazati vsega, kar bi rad. Delodajalec pa si prav zaradi tega ne bo mogel ustvariti prave slike o kandidatu za delo. Zato menim, da mora strokovnjak z mladim delavcem pripraviti ve� pogovorov. Prvi, uvodni, naj bo motivacijski, na primer predstavitev zna�ilnosti dela in mo�nosti, ki jih kandidat ima glede na izobrazbo. Gre za vsebinsko razse�nost in opremljenost dela in ne za obveznosti delavca na njegovem, morebiti prvem delovnem mestu. Kandidat bo bolj spro��en in �e ga delo resni�no zanima, bo na predstavitev bolj pozoren. V takem razpolo�enju bo razumel tudi potrebo po zahtevanih obveznostih, ki ne sodijo v �disciplinski arzenal� vodstvenih v podjetju oziroma ustanovi, ampak so preprosto sestavni del delovnega procesa oziroma njegovega dela. V tako pripravljenem pogovoru kandidat dobi osnovo za razmislek in bo v naslednjem bolj spro��en, ko bo moral podrobneje predstaviti sebe in svoje zmo�nosti za ponujeno mu delo. Prvi pogovor naj izzveni motivacijsko. V drugem pogovoru, ki ga delodajalec pripravi v kraj�em �asovnem presledku, naj strokovnjak spozna poklicne zmo�nosti (kompetence), ki jih od kandidata zahteva novo delo. Teh iskalec zaposlitve ne predstavlja le s svojo izobrazbo in morebitnimi delovnimi izku�njami. Pri ve�ini so poklicne zmo�nosti mnogo �ir�e, kot jih izkazujejo spri-�evala in opisi dela, ki ga je kandidat opravljal do zdaj. Pridobil jih je v preteklosti in v druga�nih delovnih situaci- Delo in varnost 51/2006/5 jah, �eprav to ne pomeni, da niso pomembne. V pogovoru naj strokovnjak ugotovi, katere delovne zmo�nosti so podobne ponujenemu delu, po njih pa naj spra�uje na na�in, ki ne omalova�uje kandidatovih �e drugih, ki za novo delo sicer niso potrebne. Dobrodo�lo bo zanimanje za �ir�i obseg kandidatovih zmo�nosti, ki jih z uradnimi dokumenti in podatki ne izkazuje oziroma si jih je pridobil na druge na�ine, v drugih �ivljenjskih situacijah in na drugih podro�jih svojega zanimanja (�port, ljubiteljske dejavnosti, samoizobra�e-vanje, potovanja in drugo). Pogovor naj da sliko kandidatovih zmo�nosti, ki jih strokovnjak pri delodajalcu primerja z zahtevami dela. Na ta na�in zbere podatke za pripravo na�rta uvajanja kandidata v delo. Drugi pogovor lahko imenujemo tudi diagnosti�ni. Uradni odnos med iskalcem zaposlitve in delodajalcem naj se za�ne v tretjem pogovoru. Ta je informativni. Delodajalec sporo�i kandidatu svojo odlo�itev. �e ga je odklonil, mu mora to sporo�iti na �im bolj nebole� na�in. V prvem in drugem pogovoru si je lahko pridobil dovolj podatkov, da to lahko stori. Zavedati se mora, da �trg delovne sile� ni v lasti nobenega delodajalca, zato se pr i �e tako prizadeti osebi, ki delo i��e, z vsako negativno izku�njo pove�uje frustracija in poslab�uje njegova �kon-kuren�na sposobnost�. Morda pa odklonjeni ustreza drugemu delodajalcu. �e bo pri vsakem naslednjem delodajalcu neobzirno odklonjen, se njegove zmo�nosti zmanj�ujejo. �e pa smo se odlo�ili, da s kandidatom uredimo delovni odnos (ni pomembno, v kak�ni obliki), moramo na podlagi zbranih podatkov pripraviti na�rt uvajanja v delo. V pogovoru je treba izmenjati vsa dokazila in druge uradne podlage za ureditev odnosa. Kandidat lahko poleg tega predstavi �e svojo osebno mapo dokazil (portfelj) o svojih poklicnih zmo�nostih. �e zlasti je pomemben dobro pripravljen na�rt uvajanja delavca v delovni proces. 2. Na�rt usposabljanja mladega delavca Na�rt uvajanja delavca v delovni proces in prilagajanja na delovno mesto (v nadaljevanju uvajanje v delo) je individualni, redko skupinski pristop. Gre Delovno mesto Delovna naloga 1 2 zlasti za dopolnjevanje poklicnih zmo�nosti posamezne osebe, ki s tem vstopa ne le v delovni, ampak predvsem v proces prakti�nega usposabljanja za delo. Gre za konkretno osebo, s konkretnimi poklicnimi zmo�nostmi, na konkretnem delovnem mestu. Na�rt naj opredeljuje tisto vsebino, ki jo je delavcu treba �dodati�, da bodo poklicne zmo�nosti ustrezale zahtevam delovnega mesta. Uvajanje in prilagajanje je most med poklicnimi zmo�nostmi delavca in zahtevami dela. Most ima dve plasti, nosilno � osnovno, to so �e oblikovane poklicne zmo�nosti, in vrhnjo, izvedbeno, ki predstavlja spe-cifi �ne poklicne zmo�nosti za dolo�en delovni proces. Delovni proces lo�imo od delovnega mesta po tem, da gre pri prvem za delovne naloge, pri drugem pa za delovni prostor, delovno opremo in delovna sredstva. Delovne naloge so glede dol�nosti vezane na delavca, delovno mesto pa na delodajalca. Torej je ustrezna poklicna zmo�nost in njen razvoj odgovornost delavca, pogoje za raz�irjanje, izpopolnjevanje in poglabljanje za potrebe dela pa zagotavlja delodajalec. Vsa normativna ureditev podro�ja varnosti in zdravja pri delu je skrb delodajalca. Zato je pri sprejemanju novih delavcev in usposabljanju s podro�ja varnosti in zdravja �e zaposlenih usmerjen v podro�je zakonodaje, predpisov, navodil. Ti pa od njega zahtevajo, da jih tudi v resnici izvaja. Eno pomembnih, vendar zanemarjenih podro�ij je uvajanje delavca v delo. To je naloga, ki nenehno traja, po svojih zna�ilnostih izvedbe pa ni ve� normativna, ampak izobra�evalna. O sami nalogi nekaj besed v nadaljevanju. Pristop k uvajanju delavcev (zaposlenih in novih) v delovni proces in k njihovemu prilagajanju delovnemu mestu je odvisen od �tevilnih dejavnikov, tako tistih, ki jih dolo�a normativna ureditev, kot tistih, ki izhajajo iz delavca. V primeru uvajanja in prilagajanja mladih delavcev izhajam iz dolo�ila no vega zakona o poklicnem in strokovnem izobra�evanju, ki dolo�a prak-ti�no usposabljanje z delom kot del po klicnega izobra�evanja. Menim, da pomeni uvajanje v delo nadaljevanje prakti�nega usposabljanja z delom. Taka opredelitev ni v�e�na dana�njim razmeram v zaposlovanju, treba pa bo Strokovno znanje Poklicne zmo�nosti (kompete 3 4 19 Tema meseca slej ko prej poiskati re�itev, da bodo dolgoro�no pa s to te�njo izgublja. delodajalec in delojemalec, ocenjujeta prekinitve med izobra�evanjem in de- Zato je smotrno, da ima vsak deloda- tudi doseganje na�rta uvajanja v delo lom �im kraj�e oziroma da bo mogo�e jalec svojo strategijo uvajanja mladih in ga po potrebi dopolnjujeta. prekinitev premostiti na druge, mladim delavcev, ki bo usmerjena v dolgo-prijaznej�e na�ine. Zagotovo bo to sis- ro�nej�e cilje. �e jo uspe uskladiti s 4. Zaklju�ek tem vse�ivljenjskega u�enja, ko bo to strategijo razvoja svoje dejavnosti, je mogo�e. sinergijski u�inek uvajanja in na�rtne-Okvirne vsebine uvajanja mladih de- ga razporejanja mladega delavca na lavcev dolo�amo na podlagi zahtev posamezna delovna mesta oziroma delovnega procesa in spoznanih (tudi odrejanje delovnih nalog mnogo ve�ji predvidenih) poklicnih zmo�nostih ose- kot so stro�ki kvalitetne priprave in izbe, ki jo zaposlujemo. To prika�emo v vedbe uvajanja. tabeli spodaj. Na�rt uvajanja mladega delavca je V prvi stolpec vpi�emo podatke, ki do- podoben individualnemu izobra�eval-lo�ajo delovno mesto, kjer bo zaposle- nemu projektu, ki ga skupno sestavita na oseba opravljala delovne naloge. delodajalec in novo zaposleni mladi Podatki so podlaga za izbor strokov- delavec. V njem naj bo zapisano: nih znanj, potrebnih za opravljanje � pregled delovnih nalog, za katere dela. V drugem stolpcu je kratek opis je bil delavec sprejet v delovni od- Predlagani pristop presega sedanji na�in sicer manj uspe�nega uvajanja mladih delavcev v svet varnega dela. To lahko razberemo iz statistike, ki ugotavlja najve�je �tevilo manj�ih po�kodb prav v razredu mladih do 35 let. Gre za po�kodbe prstov rok, nog, zlomov udov, ureznin, padcev z odra in podobno. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da gre za premalo izurjene delavce, da nimajo privzgojenega �uta odgovornosti za varno in zdravo delo, da z �glavo niso pri stvari� - pri je bil delavec sprejet v delovni od-opravljanju delovnih nalog. Zamisel o nalog oziroma oznaka opisa nalog, nos, preg naloge izvajajo (iz izjave o varnosti razse�nost vzgoje in izobra�evanja za dne poklicne zmo�nosti. Tehniko za in zdravju pri delu), nos, druga�nem pristopu k uvajanju mladih �e so te �e opredeljene. Tudi iz tega � pregled delovnih mest, kjer se te delavcev, pri katerem bo andrago�ka izlu��imo le podatke, iz katerih so vi-naloge izvajajo (iz izjave o varnosti in zdravju pri delu), ugotavljanje znanja, ki izhaja iz potreb varno in zdravo delo bolj izstopala, se � pri�akovane poklicne zmo�nosti (kompetence za varno in zdravo opravljanje dela in nenehno izpopolnjevanje), � rezultate oziroma ocene preverjanja delav�evega znanja in usposobljenosti za varno in zdravo delo in drugo. �e so ti osnova za vsebinski kariere in razvoja poklicnih zmo�nosti. pred vstopom na delo, � pri�akovane poklicne zmo�nosti in zahtev dela, sem �e opisal v reviji bo �prijela� le, �e bodo posamezna (kompetence za varno in zdravo opravljanje dela in nenehno izpopolnjevanje), rezultate oziroma ocene preverjanja delav�evega znanja in uspo-klicna izobrazba, ljubiteljske dejavnosti nosti za lastno urejanje svoje poklicne sobljenosti za varno in zdravo delo (kompetence za varno in zdravo (Greben�ek, 2002, 2003). Poleg teh so zdru�enja delodajalcev svoje delavce opravljanje dela in nenehno izpopolnjevanje), pogovorom z mladim delavcem, stati-� rezultate oziroma ocene preverja-sti�ni podatki o po�kodbah mladih, po- obra�evalni sistem razviti �ut odgovor-nja delav�evega znanja in uspo- del uvajanja vseh delavcev, je v uvajanje mladih v delo potrebno vgraditi �e psiholo�ko, sociolo�ko in andrago�ko razse�nost ter jih spremljati in nadgrajevati. Te so zlasti: � u�ni stil osebe, ki jo uvajamo v delo � razporeditveni na�rt na izbrana delovna mesta, kjer bo uvajanje potekalo, � izbor klju�nih delovnih nalog, ki jih bo delavec opravljal pod vodstvom mentorja za varno in zdravo delo. oziroma pripravljamo za dolo�en Viri � kazalniki in merila za vrednotenje poklic, u�ne sposobnosti in navade; motiviranost, vedo�eljnost in drugo; � sposobnost oblikovanja in izra�anja stali��, sodelovanje v diskusiji, delo v skupini, delo v timu, kadar gre za skupine ve� strok, komunikacijske spretnosti in drugo; � sodelovanje v vzgojno-izobra�eval-ni komunikaciji, pripravljanje zapiskov, samoizobra�evanje in drugo. dose�enih novih zmo�nosti. Greben�ek, A.: Delo in varnost, letnik Na�rt uvajanja mladih delavcev pri- 2001, �t. 5 pravljamo postopno, za delavce, ki s Greben�ek, A.: Delo in varnost, letnik svojim prizadevanjem poka�ejo pripra- 2002, �t. 1 vljenost za u�enje in napredovanje pri Greben�ek, A.: Delo in varnost, letnik delodajalcu in dosegajo nadpovpre�ne 2002, �t. 02, 03, 05 rezultate pri rednem delu. Greben�ek, A.: Delo in varnost, letnik Delavca povabimo k pripravi na�rta 2003, �t. 03, 06 uvajanja v delo in osebnega napre- Greben�ek, A.: Delovni proces kot dovanja z nalogo, da si hkrati oblikuje osnova za izbiro metod in tehnik svoj osebni projekt usposabljanja in internega izobra�evanja, Andrago-izpopolnjevanja v obliki u�ne zbirne �ka spoznanja, 2001, �t. 4 mape � portfelja. V njej ureja svoj u�ni Greben�ek, A.: Pedago�ko � andrago-Ko se delodajalec odlo�a za sprejem program, zapisuje dose�eno in na�r- �ko usposabljanje, CTU 1999 mladega delavca, mu mora biti jasno, tuje svoj interes po napredovanju. Pri ZVD Delo in varnost, letniki 2003, da lahko z njim kratkoro�no pridobi ob�asnem preverjanju in vrednotenju 2004, 2005 ve�, kot bodo stro�ki njegovega dela, dose�kov usposabljanja, ki jih opravita ZVD Prispevki s spletne strani 3. Sestavljenost na�rta uvajanja v delo 20 Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca VARNOST MLADIH DELAVCEV Sa�a �ebovec, univ. dipl. in�. V sklopu Evropskeg a tedna 20 06 � �Varen za�et ek� je Evropska agen -cija za varnost in zdravje pri delu iz Bilbaa izdala ve� informativnih letakov o mladih delavcih. V prispevku smo jih vsebinsko zdru�ili in jih predstavljamo kot uvod v temo meseca. IZVLE�EK Mladi delavci so �e posebej ogro�eni zaradi pomanjkanja izku�enj, usposobljenosti in ozave��enosti. Potrebujejo koristne nasvete, informacije in nadzor ter primerna, varna in zdravju ne�kodljiva delovna mesta. Za mlaj�e od 18 let, vklju�no s tistimi, ki so na poklicnem usposabljanju in delovni praksi, ter tistimi, ki med �olanjem ali �tudijem opravljajo prilo�nostna dela, veljajo posebni predpisi, ki se nana�ajo na omejitve njihove izpostavljenosti nevarnostim in na delovni �as (1). ABSTRACT Young workers are especially vulnerable due to the lack of experience, qualification, and awareness. They need useful advice, information, and supervision, and suitable, safe and healthy work positions. For the younger than 18 years, including the trainees, and those working part time during schooling, special regulations are in force, limiting their exposure to the dangers, and the work time. ZAKAJ SE VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU PRIPISUJE TAK POMEN? Po evropskih statisti�nih podatkih je pogostost po�kodb pri delu med delavci, ki so stari med 18 in 24 let, za polovico vi�ja kot pri drugih starostnih skupinah. Vsako leto na tiso�e mladih v Evropi trpi zaradi bolezni ali po�kodb pri delu. Nekateri tragi�no izgubijo �ivljenje. Ne -kateri ne pre�ivijo niti prvega dne na delovnem mestu. Poklicne bolezni in bolezenska stanja, kot so rak, te�ave s hrbtenico ali okvara sluha, se razvijejo postopno. Ve�ino tragedij bi lahko prepre�ili. Kot mlada oseba, ki za�enja svojo poklicno pot, ste m or da b ol j ogr o�eni in ne smete opravljati dela, ki presega va�e telesne ali umske sposobnosti. �e ste mlaj�i od 18 let, vas zakon ��iti pred opravljanjem nekaterih nevarnih del. Poleg tega vam, kot novincu pri delu in na delovnem mestu, manjka izku�enj, povezanih z delom, manjka vam oza-ve��enosti o tveganjih za varnost in zdravje, ki vas morda �akajo na delovnem mestu, ter znanja o tem, kaj bi moral v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu storiti delodajalec in kaj vi. Sposobnost prepoznavanja mo�nih nevarnosti in opravljanje dela na varen na�in zahteva zdravo pamet pa tudi pozorno opazovanje, usposabljanje in izku�nje. Imate pravico izraziti dvome o stvareh, ki se vam zdijo nevarne, vendar se morda ne boste po�utili dovolj samozavestni, da bi o tem spregovorili, morda pa boste stanje sprejeli tak�no Delo in varnost 51/2006/5 kot je, ker boste svojemu delodajalcu ali sodelavcem �eleli dokazati, da ste prizadeven delavec in da ne poznate strahu (2). POSEBNO VARSTVO MLAJ�IH OD 18 LET Mladi ljudje lahko za�nejo delati, ko je izdelana ocena tveganja, ki zajema: opis delovnega mesta, fi zikalne, biolo�ke in kemi�ne dejavnike, delovno opremo in njeno uporabo, delovne procese, postopke in organizacijo dela ter usposabljanje in navodila. Praviloma osebe, ki �e niso dopolnile 18 let, NE smejo opravljati dela: o ki presega njihove telesne ali umske sposobnosti, o pri katerem so izpostavljene strupenim ali rakotvornim snovem, o pri katerem so izpostavljene �kodljivemu sevanju, o pri katerem so izpostavljene izjemnemu mrazu ali izjemni vro�ini, hrupu ali vibracijam, o ki vklju�uje tveganja, ki jih verjetno ne bodo prepoznale ali se jim izognile zaradi pomanjkanja izku�enj ali usposabljanja oziroma zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti. Mlaj�i od 18 let, vendar starej�i od minimalne starosti, pri kateri lahko �e zaklju�ijo obvezno redno �olanje, lahko opravljajo na�teta dela v posebnih okoli��inah, kadar: o je opravljanje takega dela nujno za njihovo poklicno usposabljanje, o se tako delo izvaja pod nadzorom pristojne osebe, o so tveganja zmanj�ana na najni�jo mogo�o raven. Kadar kljub vsem potrebnim ukrepom in prizadevanjem obstaja veliko tveganje, mladim delavcem dela ne smemo dovoliti. Za mlade delavce veljajo omejitve delovnega �asa. Prav tako imajo pravico do dalj�ega odmora od drugih delavcev, pono�i pa praviloma ne smejo delati (3). NASVETI ZA STAR�E �eprav je ve�ino nezgod na delovnem mestu mogo�e prepre�iti, so mladi vendarle izpostavljeni nevarnosti nezgod, celo smrtni nevarnosti, dogajajo se tudi nezgode pri delu s smrtnim izidom. Zaradi de la je l ahko ogr o �eno t u di zdr av je mladega �loveka v prihodnosti. Na primer, �e so na delovnem mestu izpostavljeni snovem, ki povzro�ajo alergije, mo�nemu hrupu ali �e morajo delati v te�avnih ali prisiljenih dr�ah. Pomembnosti preventivnega ravnanja in usposabljanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu torej ne gre podcenjevati (4). Tu je nekaj namigov, kako lahko pomagate svojim otrokom: o Pogovarjajte se z otroki o njihovem po�itni�kem delu, honorarnem delu ali o izbiri delovnega mesta za usposabljanje. o Pozanimajte se, kak�no delo bodo opravljali. o Vpra�ajte jih, kak�nega usposabljanja so bili dele�ni in kak�en je nadzor nad njimi oziroma izvajanjem njihovega dela. Povejte jim, naj se 21 Tema meseca �eprav je ve�ino nezgod na delovnem mestu mogo�e prepre�iti, so mladi vendarle izpostavljeni nevarnosti nezgod, celo smrtni nevarnosti, dogajajo se tudi nezgode pri delu s smrtnim izidom. Zaradi dela je lahko ogro�eno tudi zdravje mladega �loveka v prihodnosti. Na primer, �e so na delovnem mestu izpostavljeni snovem, ki povzro�ajo alergije, mo�nemu hrupu ali �e morajo delati v te�avnih ali prisiljenih dr�ah. Pomembnosti preventivnega ravnanja in usposabljanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu torej ne gre podcenjevati. ne bojijo prositi za usposabljanje in pomo�, preden za�no uporabljati opremo ali preden se lotijo nove naloge. o Redno se pogovarjajte z njimi o njihovem delu. Spodbujajte jih, naj se pogovorijo z vami o kakr�nem koli problemu, na katerega naletijo v zvezi z delom ali varnostjo in zdravjem pri delu. o Pogovorite se z njihovimi delodajalci o varnostnih in zdravstvenih ukrepih in usposabljanjih. o Opozorite svoje otroke na nevarnosti samotnega ali no�nega dela. o Spodbujajte svoje otroke, da postavljajo vpra�anja, poi��ejo pomo�, �e so negotovi glede na�ina dela, ter da nemudoma sporo�ijo kakr�no koli nevarnost, po�kodbo ali bolezensko stanje, pa �e se zdi �e tako nepomembno. o Spodbujajte jih, naj se pogovarjajo z zdravnikom, medicinsko sestro ali drugim osebjem za varnost in zdravje pri delu (�e so v delovnem okolju). �e bodo obiskali dru�inskega zdravnika, naj mu povedo, kak�no delo opravljajo. o Poudarite, da se lahko v zvezi z vpra�anji, ki se ti�ejo varnosti, obrnejo tudi na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ali predstavnika sindikata. o Pogovarjajte se z otrokom o va�ih lastnih varnostnih in zdravstvenih izku�njah na zdaj�njem ali prej�njih delovnih mestih. Pojasnite, kaj se je zgodilo, kaj je bilo storjeno, kaj bi vi storili, �e bi bili bolje obve��eni. o Spodbujajte pristojne v osnovni ali srednji �oli, ki jo obiskuje va� otrok, da organizirajo dejavnosti za oza-ve��anje o tveganjih za mlaj�e otroke ter o varnosti in zdravju v zvezi z delom za starej�e u�ence. o O vseh teh vpra�anjih se pogovorite tudi z drugimi star�i. o Ugotovite, kako v organizaciji, kjer ste zaposleni, zagotavljate varnost mladim delavcem. o Spodbujajte svoje otroke, naj sami poizvejo o varnostnih in zdravstvenih vidikih svojega dela, na primer pri organu, pristojnem za varnost in zdravje pri delu v va�i dr�avi ali prek povezav do razli�nih virov na spletni strani Agencije. Tudi sami poi��ite dodatne informacije! (5) NASVETI ZA DELODAJALCE Delodajalci morajo ugotoviti nevarnosti in pripraviti oceno tveganja, s katero dolo�ijo tveganja, ki so povezana z mladimi delavci, in ustrezne preventivne ukrepe(2). Ocene tveganj in ukrepi ter ureditve, sprejeti na podlagi ocene tveganja, bi potemtakem morali vsebovati: o naloge, ki jih mladi ne smejo opravljati; jasno je treba opredeliti prepoved uporabljanja dolo�ene delovne opreme in izvajanja dolo�enih delovnih postopkov, obmo�ja, za katera velja omejen dostop, in aktivnosti, ki jih je mogo�e opravljati samo pod nadzorom; o potrebe po nadzoru in ureditev sistema nadzora (glejte �Oblikovanje sistema nadzora� spodaj); o potrebe po informacijah, navodilih in usposabljanju ter ukrepi na teh podro�jih (glejte �Usposabljanje� spodaj); o prepre�evanje ustrahovanja in spolnega nadlegovanja; o ukrepi, ki upo�tevajo vse posebne zahteve mladih invalidov in mladih s posebnimi potrebami; o obve��anje star�ev in skrbnikov o tveganjih in nadzornih ukrepih; o povezave z ustanovami, ki organizirajo delovno prakso in skrbijo za poklicno usposabljanje; o posvetovanje z delavci in njihovimi predstavniki glede sprejetih ukrepov v zvezi z mladimi delavci. �e mladim ponujate delovno prakso, jim morate zagotoviti najmanj enako raven varnosti in zdravja pri delu kot redno zaposlenim. 22 MLAJ�I OD 18 LET �e zaposlujete delavce, ki so mlaj�i od 18 let, vklju�no s tistimi na poklicnem usposabljanju in delovni praksi ter tistimi, ki med �olanjem ali �tudijem opravljajo prilo�nostna dela, ste dol�ni spo�tovati posebne predpise, ki vklju�ujejo omejitve v zvezi z njihovo izpostavljenostjo nevarnostim in omejitve delovnega �asa. Ve� informacij o dol�nosti varovanja delavcev in posebnih zahtevah za mlade najdete v informativnem biltenu �Varstvo mladih na delovnem mestu�. Vse zahteve, ki jih morate upo�tevati, pa najdete v nacionalni zakonodaji. OBLIKOVANJE SISTEMA NADZORA Delodajalci morajo vzpostaviti ustrezen sistem nadzora mladih. Nekateri od njih na primer mladim dodelijo mentorja. Nadzorniki morajo biti ustrezno usposobljeni in morajo poznati tveganja in nadzorne ukrepe, povezane z delom mladih. Poznati morajo tudi vse omejitve v zvezi z nalogami, ki jih lahko opravljajo mladi. Razumeti morajo, kak�na je njihova vloga, kaj se zahteva od njih in kako morajo opravljati svoje dol�nosti. Potrebujejo tudi dovolj �asa in pooblastila za izvajanje nadzornih nalog. Sistem mora predvidevati: o kako bo potekal nadzor nad mladimi, pri �emer je treba opredeliti stopnje nadzora za posamezne naloge; opredeljeni morajo biti delovni postopki, ki zahtevajo stalen nadzor; imenovana mora biti oseba, ki bo na splo�no odgovorna za mlade; o katere pristojnosti morajo imeti nadzorniki in kak�na je njihova vloga; o usposabljanje nadzornikov za opravljanje teh nalog, �e zlasti na podro�ju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu mladih; o zadostno �tevilo sposobnih in ustrezno usposobljenih nadzornikov, ki so odgovorni za mlade, med katere sodijo tudi udele�enci poklicnega usposabljanja in �tudenti na praksi; o sistem poro�anja, prek katerega lahko nadzorniki obve��ajo o vseh te�avah v zvezi z varnostjo mladih. USPOSABLJANJE Izredno pomembno je, da se mladim pred za�etkom dela zagotovi u�inko-vito usposabljanje s podro�ja varnosti in zdravja pri delu, v okviru katerega je Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca o o treba dovolj �asa nameniti tudi naslednjim temam: posebne nevarnosti, ki so povezane z delom mladih; splo�ne nevarnosti na delovnem mestu; kako naj se za��itijo; kaj naj storijo, �e menijo, da je ogro�ena njihova varnost; kje naj poi��ejo nasvet; kaj naj storijo v nujnih primerih, �e do�ivijo nezgodo ali �e potrebujejo prvo pomo�; dol�nost, da sodelujejo z vami na po-dro�ju zagotavljanja varnosti pri delu. o BITI ZGLED Pomembno je, da nazorno poka�ete svojo zavezanost varnosti in zdravju pri delu, oblikujete postopke in ukrepe in jih redno posodabljate. Poudarjajte, da je nevarno ravnanje nesprejemljivo in se hitro odzivate na zadeve, povezane z varnostjo in zdravjem pri delu (6). NASVETI ZA NADZORNIKE Va� delodajalec mora zagotoviti ustrezen nadzor nad mladimi. Pripraviti mora tudi oceno tveganja, ki dolo�a posebna tveganja za mlade in potrebne preventivne ukrepe, vklju�no s potrebami po nadzoru. Da bi lahko opravljali vlogo nadzornika, mora delodajalec: o poskrbeti za va�e ustrezno usposabljanje o tveganjih in kontrolnih ukrepih, povezanih z delom mladih, o vseh omejitvah glede nalog, ki jih mladi lahko opravljajo, in potrebnih ravneh nadzora, vklju�no z dolo�i-tvijo tistih delovnih postopkov, ki jih je treba stalno nadzirati; (7) o poskrbeti za va�e usposabljanje o vpra�anjih varnosti in zdravja pri delu, kadar delate z mladimi, ter o va�i vlogi nadzornika; Nadzor mladih delavcev obsega: o oceno sposobnosti/zmogljivosti za opravljanje nalog; o ugotavljanje nevarnosti, zaradi katerih bi se lahko mladi po�kodovali; mladi so bolj ranljivi in morda potrebujejo skrbnej�i nadzor kot drugi delavci; o vzpostavitev u�inkovitih kontrolnih/varnostnih ukrepov za pre-pre�evanje po�kodb; na primer varovala, pregrade, prepovedi, in�pekcijsko nadzorstvo, pregledi na kraju samem, obve��anje, usposabljanje, postopki in nadzor; o stalno izbolj�evanje in poenostavljanje varnih delovnih praks; o obve��anje in pou�evanje o dobri praksi; o izvajanje prakti�nega prikaza pravilnega postopka; po potrebi naj se prikaz izvede po�asi; o dodelitev nalog v skladu s posameznikovimi sposobnostmi in zagotavljanje neposrednega nadzora, dokler ni sposoben samostojno opravljati nalog; o preverjanje njegovega razumevanja pravilnega postopka in potrebnih varnostnih ukrepov; o opazovanje njegovega dela in po potrebi ponovitev prikaza za izbolj�anje razumevanja; o poslu�anje posameznikov, posvetovanje z njimi in izmenjava mnenj, na primer z njihovo vklju�itvijo v pripravo ocene tveganja; o obve��anje mladih o tem, kje lahko dobijo pomo�/nasvete, ko ste odsotni, in kaj naj naredijo, �e so v negotovosti; o zagotavljanje, da poznajo postopke v nujnih primerih; o objavljanje vseh pisnih dokumentov o varnih delovnih postopkih in osebni varovalni opremi/obleki, povezanih z delovnimi dol�nostmi; o privzgajanje vrednot, pojasnjevanje pomena varnosti in zdravja pri delu, spodbujanje pravilnega odnosa, ozave��anje in dajanje dobrega zgleda; o spodbujanje, podpiranje, pospe�evanje in usmerjanje; o nadzorovanje, organiziranje in po potrebi kaznovanje. MENTORSTVO Nekateri delodajalci mladim dodelijo mentorje. Vloga mentorja je �e posebej, da skrbi za mlado osebo, za katero je odgovoren, in jo vodi. Mentorstvo vklju�uje: o pou�evanje mladih o pravilnem na�inu opravljanja dela, s �emer bodo pridobili temelje za svojo prihodnjo poklicno pot; �e mentor pri delu uporablja bli�njice, mladi ne bodo pridobili znanja in spretnosti za re�evanje te�av; o spodbujanje mladih, da sodelujejo, postavljajo vpra�anja o tveganjih in varnostnih ukrepih na delovnem mestu, razpravljajo in poro�ajo o vseh nevarnostih, ki jih vidijo; njihovo �eljo, da bi izpolnili pri�akova-nja, je treba koristno usmeriti; o zagotovitev, da je prav, da re�ejo �ne�, �e ne vedo zagotovo, kaj naj storijo. o p oudar janje nujnosti no� e nja ust re -zne varovalne opreme in uporabe pravilnih varnostnih ukrepov (8). NASVETI ZA MLADE �e do�ivite nezgodo pri delu ali se pri delu po�kodujete, so lahko posledice trajne in z njimi morate �iveti do konca svojega �ivljenja. Celo na va� prvi delovni dan se vam lahko pripeti nezgoda. Ve�ino teh nezgod bi lahko prepre�ili. Kot mladi za�etnik ste lahko bolj izpostavljeni tveganju kot va�i starej�i sodelavci, saj nimate izku�enj v zvezi z delom in tveganji za varnost in zdravje, ki lahko pri delu obstajajo. Pravico imate do varnega in zdravju ne�kodljivega dela, vklju�no s pravico do ustreznega usposabljanja in nadzora. Prav tako imate pravico do zastavljanja vpra�anj ter poro�anja o razmerah in ravnanjih, ki se vam zdijo nevarna. �e ste stari manj kot osemnajst let, vam zakon ne dovoljuje opravljati nekaterih nevarnih del, zaradi pomanjkanja izku�enj in zaradi mo�ne nezrelosti (9). Nasveti za varno delo: o Ne za�nite opravljati nobenega dela, dokler niste zanj ustrezno usposobljeni. o �e menite, da ste prehitro dobili preve� informacij, prosite svojega nadzornika, naj vam informacije posreduje po�asneje in naj ponovi navodila. Delo in varnost 51/2006/5 23 Tema meseca o Ne zapu��ajte svojega delovnega obmo�ja, razen �e vam to naro�ijo. Na drugih obmo�jih lahko obstajajo specifi �ne nevarnosti, s katerimi niste seznanjeni, kot so vise�a elektri�na napeljava, spolzka tla ali strupene kemikalije. o �e �esa ne veste, vpra�ajte nadzornika ali sodelavca. Z njuno po-mo�jo boste morda prepre�ili nezgodo. o Zahtevajte ve� usposabljanja. o Pri delu nosite ustrezno osebno varovalno opremo, kot so za��itna obutev, �elada ali rokavice. Pre-pri�ajte se, da veste, kdaj je treba nositi varovalno opremo, kje jo lahko najdete ter kako se uporablja in vzdr�uje. o Pozanimajte se, kako je treba ravnati v nujnih primerih, bodisi da gre za po�arni alarm, izpad elektri�ne energije ali druge primere. o O vsaki nezgodi nemudoma obvestite svojega nadzornika. O tem obvestite tudi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, �e ga imate. o Ne spreglejte zgodnjih znakov te�av, kot so glavoboli, bole�ine, omotice, srbe�a ko�a ali razdra�ene o�i, nos ali grlo. �e imate v podjetju svojega zdravnika, medicinsko sestro ali drugo poobla��eno osebje za varnost in zdravje pri delu, jih o tem obvestite. Ob obisku svojega dru�inskega zdravnika mu povejte, kak�no delo opravljate. o Upo�tevajte nasvete in navodila, ki ste jih prejeli. To vlju�uje tudi navodila v zvezi z odmori, ustrezno prilagoditvijo stola, uporabo varovalne opreme. Nekaj vpra�anj, ki jih morate zastaviti svojemu nadrejenemu: o Katere nevarnosti in tveganja so prisotna pri mojem delu? o Bom imel usposabljanje za varno delo? Kdaj? o Kaj moram storiti za svojo za��ito? Ali moram nositi varovalno opremo? o Kaj moram storiti v nujnih primerih? Bom imel usposabljanje v zvezi s tem? o Koga lahko vpra�am za pojasnila v zvezi z varnostjo pri delu? Kako naj poro�am o nezgodi pri delu, zdravstvenih te�avah ali �e opazim, da je kaj narobe? o Kaj naj naredim, �e se po�kodujem? Kdo je oseba, ki nudi prvo pomo�? 24 Na kaj moram biti pozoren? o Zdrsi in spotiki � najpogostej�i vzrok nezgod v neurejenih prostorih, kjer dela veliko ljudi; so posledica razlitij, na tleh le�e�ih kablov ali po�kodovanih tal. o Stroji in oprema � veliko nezgod je posledica slabega vzdr�evanja, pomanjkanja varoval, pomanjkanja usposabljanj in izpadov elek-tri�ne energije, ki lahko povzro�ijo opekline, po�are ali celo smrtne po�kodbe osebe, ki posku�a popraviti stroj, ne da bi ga izklju�ila ali izklopila elektriko. Nevarni stroji so lahko tako v kuhinjah restavracij kot tudi v tovarnah. o Dvigovanje bremen � ki so te�ka ali nestabilna; dvigovanje bremen na nepravilen na�in; ro�no preme-��anje bremen, ker ni na voljo pri-pomo�kov kot so vozi�ki. o Ponavljajo�e se, hitro delo, zlasti v prisiljeni dr�i ali neudobnem polo�aju, in z nezadostnim �tevilom odmorov � lahko pov-zro�i bole�ine in po�kodbo mi�ic in sklepov (kostno-mi�i�na obolenja). Tovrstni primeri so monta�no delo na teko�em traku, delo na blagajnah v veleblagovnicah ali delo z ra�unalnikom (uporaba tipkovnice in mi�ke). o Hrup � izpostavljenost prevelikemu hrupu lahko povzro�i okvaro va�ega sluha. Okvare se morda ne zavedate, saj se sluh poslab�uje postopoma. Okvara sluha je lahko trajna in nepopravljiva. Druge fi zi�-ne nevarnosti so vibracije in sevanje. o Kemikalije � to so obi�ajna �isti-la, barve, proizvodi za friziranje in prah. Uporaba kemikalij pri delu lahko povzro�i alergi�ne ko�ne reakcije s trajnimi po�kodbami, kroni�no astmo, oblike raka ali po�kodbe zarodka. Kemikalije lahko prizadenejo jetra, �iv�ni sistem in kri. o Stres � vzrok je lahko organizacija va�ega dela, na primer: pretirane delovne obremenitve, nejasnosti glede odgovornosti, preve� pritiska. Stres je lahko posledica ustrahovanja s strani nadrejenih ali sodelavcev. o Nasilje � vklju�uje verbalno nasilje in fi zi�ne napade. Nikakor ga ne sprejmite kot �sestavni del� svojega dela. o Delovno okolje � neprijetnosti zaradi vro�ine ali mraza in resne te�ave zaradi skrajnih temperatur, slabe razsvetljave itd. Uveljavite svoje pravice in ravnajte odgovorno! Va�e pravice so: 1. pravica do obve��enosti, 2. pravica do sodelovanja, 3. pravica do zavrnitve dela, pri katerem ni zagotovljena ustrezna varnost. Vrsta dela/dejavnost Primeri nevarnosti �i��enje � strupene kemikalije v �istilih � ostri predmeti v odpadkih � nevarnost zdrsa in padca Gostinstvo spolzka tla � vro�a kuhinjska oprema � ostri predmeti Trgovina � fi zi�no in verbalno nasilje strank � ro�no preme��anje te�kih bremen � dolgotrajno stoje�e delo Pisarni�ka dela � slaba ureditev delovnega prostora za delo z ra�unalnikom � slabi pogoji za sedenje stres � nadlegovanje Nega � oku�ena kri ali telesne teko�ine � ro�no preme��anje bremen in prisiljena dr�a � fi zi�no in verbalno nasilje � nevarnost zdrsa in padca Frizerstvo � nerodni polo�aji � dolgotrajno stoje�e delo � kemikalije v proizvodih za lase, ki povzro�ajo alergije Delo v tovarni � nevarni stroji � hitri delovni ritem � nevarnost zdrsa in padca � nevarnosti nezgod pri transportu z vozili na delovnem mestu, na primer pri transportu z vili�arji Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca Delo ni igra. Med va�e dol�nosti sodi: Drugi nevarni postopki, ki so se izva- varnosti in zdravja pri delu 2006 - o sodelovanje z va�im delodajalcem jali v gospodarski dru�bi, so vklju�e- http://si.osha.europa.eu/et2006/ pri zagotavljanju varnosti in zdravja vali prena�anje nevarnega pralnega � spletna stran ministrstva za delo, pri delu, sredstva za brizgalne pi�tole v neoz- dru�ino in socialne zadeve - http:// o upo�tevanje varnostnih ukrepov za na�enih, odprtih vedrih, ter pomanj- www.mddsz.gov.si/ zagotavljanje va�e varnosti in var- kanje usposabljanja in nadzora. � spletna stran in�pektorata RS za nosti va�ih sodelavcev, o �estnajstletni delavec si je manj kot delo - http://www.id.gov.si/ o uporaba ali no�enje varovalne dve uri po za�etku svojega prvega opreme (10). delovnega dne zlomil nogi, ko je pa- del s stopalnika 18-tonskega tovor-NEKAJ POSLEDIC SLABE njaka za odvoz smeti. Varnostni po-PRAKSE stopki so sicer obstajali, vendar je bil sistem, ki naj bi zagotavljal uporabo teh postopkov, neustrezen. Posebej VIRI Sedemnajstletno dekle je izgubilo del prsta le uro po za�etku po�i- problemati�no je bilo pomanjkanje tni�kega dela. Prste ji je zme�kal (1) Facts 64 � Varstvo mladih na de- nadzora in usposabljanja ( o Vajenka v frizerskem salo alergi�na na proizvode, ki rala uporabljati. Njene ro polne razpok in mehur� da celo ni mogla ve� dr�a ne vilic in se je morala o delu. Vzroki tak�nih nezgod in b neprimerna oprema, stresn re, hiter delovni ritem, po usposabljanja, pomanjkanje delovnih postopkov in nadzo mlaj�i od osemnajst let in b vljali delo, ki je za va�o staro pino z zakonom prepovedan �e ve�ja verjetnost, da se va petila nezgoda pri delu (13). za nadzor in usposabljanje poskr- cev � nasveti za star�e) nadzora in usposabljanja (12). stroj v pekarni, v kateri je delala. lovnem mestu) o Vajenka v frizerskem salonu je bila alergi�na na proizvode, ki jih je morala uporabljati. Njene roke so bile polne razpok in mehur�kov, tako da celo ni mogla ve� dr�ati ne no�a ne vilic in se je morala odpovedati delu. Vzroki tak�nih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, pomanjkanje izdelanih delovnih postopkov in nadzora. �e ste mlaj�i od osemnajst let in boste opravljali delo, ki je za va�o starostno skupino z zakonom prepovedano, obstoja �e ve�ja verjetnost, da se vam bo pri-u�il za poklic mehanika, bi moral (9) Facts 63 � Varnost mladih delav- alergi�na na proizvode, ki jih je mo-kvarjeno. O okvari so pred tem �e ga in zdravega dela � nasveti za rala uporabljati. Njene roke so bile polne razpok in mehur�kov, tako da celo ni mogla ve� dr�ati ne no�a ne vilic in se je morala odpovedati delu. Vzroki tak�nih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, pomanjkanje izdelanih delovnih postopkov in nadzora. �e ste mlaj�i od osemnajst let in boste opravljali delo, ki je za va�o starostno sku-rezervoar za odpadne teko�ine, ko (8) Facts 62 � Varnost mladih delav- polne razpok in mehur�kov, tako niso imeli na�rtovanega programa (3) Facts 64 � Varstvo mladih na de- da celo ni mogla ve� dr�ati ne no�a ne vilic in se je morala odpovedati delu. Vzroki tak�nih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, pomanjkanje izdelanih delovnih postopkov in nadzora. �e ste Svojemu nadrejenemu je pomagal (7) Facts 62 � Varnost mladih delav- ne vilic in se je morala odpovedati zno usposobljeno za delo s strojem, (4) Facts 66 � Bodite pozorni na nevar- delu. Vzroki tak�nih nezgod in bolezni so neprimerna oprema, stresne razmere, hiter delovni ritem, pomanjkanje hani�ni delavnici je umrl �tiri dni (6) Facts 61 � Varnost mladih delav- delu. njen nadzornik pa sploh ni vedel, da nosti pri delu � nasveti za mlade) Vzroki tak�nih nezgod in bolezni so ga dekle uporablja ... (5) Facts 63 � Varnost mlad neprimerna oprema, stresne razme-o Osemnajstletni pripravnik v me- re, hiter delovni ritem, pomanjkanje cev � nasveti za star�e) beti delodajalec, vendar je lastnik (10) Facts 66 � Bodite pozorni na ne- DODATNE INFORMACIJE mehani�ne delavnice prepu��al iz- varnosti pri delu � nasveti za mla-vajanje ukrepov za zagotavljanje Dodatne informacije o varnosti mladih de) varnosti in zdravja pri delu prosti pri delu lahko najdete na spletnih na- (11) Facts 61 � Varnost mladih delavcev presoji � delavcev (11). slovih: � nasveti za delodajalce) Triindvajsetletni mo�ki je utrpel hude � spletna stran slovenske informacij- (12) Facts 62 � Varnost mladih delavcev opekline, ker je bil v stiku z vnetljivo ske mre�e za varnost in zdravje pri � nasveti za nadzornike) snovjo, ki jo je uporabljal pri �i��e- delu - http://si.osha.eu.int/ (13) Facts 66- Bodite pozorni na nevar-nju brizgalnih pi�tol za nanos barve. � spletna stran Evropskega tedna nosti pri delu � nasveti za mlade) o Delo in varnost 51/2006/5 25 Tema meseca NOVA POBUDA ZA IZBOLJ�ANJE DELOVNIH MEST Sa�a �ebovec, univ. dipl. in�. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je z namenom, da se delodajalcem in delavcem zagotovi preprost dostop do kakovostnih informacij o varnosti in zdravju pri delu, oblikovala �Pobudo za varna in zdravju ne�kodljiva delovna mesta�, ki nudi vsa potrebna orodja za varnej�a, zdravju ne�kodljiva in produktivnej�a delovna mesta. Kampanja je namenjena predstavitvi in seznanjanju delodajalcev in zaposlenih v malih podjetjih o: � najpomembnej�ih povezavah do lokalnih poslovnih zdru�enj, skupin delodajalcev in zaposlenih ter izvajalcev storitev v zvezi z novostmi na podro�ju pomo�i pri varnosti in zdravju pri delu, informacijah o predpisih na podro-�ju varnosti in zdravja pri delu, primerih dobre prakse in u�inkovi-tih re�itvah pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega mesta, � napotkih za pripravo ocene tveganj ter prakti�nimi orodji za oceno tveganj. Pobuda je usmerjena v mala podjetja v novih dr�avah �lanicah Evropske unije ter kandidatkah Bolgariji in Romuniji. V ta namen je bila v vsaki omenjeni dr�avi vzpostavljena posebna spletna stran, na kateri lahko najdemo vse potrebne informacije o kampanji (http://si.osha. europa.eu/hwi/ za Slovenijo). SEMINARJI V sklopu kampanje bodo v vsaki dr�avi organizirani trije seminarji o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, namenjeni mened�erjem majhnih in srednje velikih podjetij. V Sloveniji bodo organizirani v naslednjih gospodarskih dejavnostih: o lesno predelovalni, o kovinsko predelovalni in o gradbeni�tvu. GRADIVO Za potrebe kampanje je bilo pripravljeno gradivo v vseh jezikih dr�av, ki sodelujejo v kampanji. V gradivu so: Bro�ura: Pobuda za varna in zdravju ne�kodljiva delovna mesta Dobra praksa za podjetja, socialne partnerje in organizacije Slika 1. Slovenska spletna stran, namenjena Pobudi za izbolj�anje delovnih mest 26 Letak: Bolj varno, bolj zdravo Nova pobuda za izbolj�anje delovnih mest it^h <^^^^. ^r ^ Bolj varno Bolj zdravo BsSSSSJBWBiJ f.^.JM^^B JiT"^ ^ http:r7hwl.4shA.europit.eij Ik. P5M ^Sfl \ """iSZ; Prospekt: Pobuda za varna in zdravju ne�kodljiva delovna mesta Priro�nik za delavce in delodajalce Pobuda za vama in zdravju ne�kodljiva g delovna mesta S Delo in varnost 51/2006/5 Tema meseca Plakat: Bolj�e delovno mesto Pridru�ite se �Pobudi za varna in zdravju ne�kodljiva delovna mesta� in na�li boste vsa orodja, potrebna za varnej�a, zdravju ne�kodljiva in produktivnej�a delovna mesta. Gradivo je na voljo na spletnem naslovu http://si.osha.europa.eu/hwi/HWI_ gradivo.htm. Na spletni strani kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu http://hwi.osha.euro-pa.eu/ je na voljo gradivo kampanje v drugih jezikovnih razli�icah. OCENA TVEGANJA Za potrebe kampanje je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu pripravila posebno publikacijo �Ocenjevanja tveganja za mala in srednje velika podjetja�, v kateri so opisani raz-li�ni primeri delovnega okolja, nasveti in kontrolni listi, ki so v pomo� pri opredelitvi delovnih mest, delavcev, ki so izpostavljeni tveganju ter nevarnosti. V publikaciji so na voljo kontrolni listi: Slika 2. Orodje za ocenjevanje tveganja � splo�ni varnostni in zdravstveni ukrepi ter organizacija dela, � preme��anje bremen, delo z ra�u-nalniki in ergonomija, � nevarne snovi, � hrup in zvok, � temperatura, vla�nost, razsvetljava, � nevarnost zaradi elektri�nega toka, � nevarnost padcev, zdrsa in zadu�itve ter prometne poti, � po�ar, prva pomo�, urejeno in �isto delovno mesto, � bolj ogro�ene skupine delavcev (mladi delavci, pripravniki, vajenci, nose�nice, starej�i delavci, invalidi, za�asni delavci in druge skupine). Poleg omenjenega orodja za ocenjevanje tveganja so na voljo tudi drugi primeri kontrolnih listov, ki jih je pripravil Danski pristojni organ za delovno okolje (http://www.at.dk). Kontrolni listi so pripravljeni za podro�ja: � uprava, � kmetijstvo, � trgovina, � gradbeni�tvo, � izobra�evanje in raziskovanje, � grafi �ni in tiskarski sektor, � industrija in proizvodnja, � storitve, � socialno in zdravstveno varstvo, � promet in trgovina na drobno. Kontrolni listi so dostopni prek spletne strani http://hwi.osha.europa.eu/ra_ tools_checklists/. ZAKLJU�EK Kampanja je �e ena od oblik pomo�i malim in srednje velikim podjetjem v novih dr�avah �lanicah, ki jih nudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu iz Bilbaa v sodelovanju s svojimi partnerji v dr�avah �lanicah. Vsa gradiva in dodatne informacije so vam na voljo na spletnih straneh http:// si.osha.europa.eu/hwi/ in http://hwi. osha.europa.eu/ ter na spletni strani slovenske informacijske mre�e za varnost in zdravje pri delu http://si.osha. europa.eu/. VIR: 1. ht tp://si.osha.europa.eu/hwi/ 2. http://hwi.osha.europa.eu/ ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25 1000 Ljubljana 4-4J �<-*3Fi Nudimo vam VARNOSTNE ZNAKE v obliki nalepk in tabel: S skladne z veljavno zakonodajo S izdelane na kvalitetnih materialih S vsebine lahko izdelamo glede na potrebe naro�nikov Ve� informacij: Fan�i Avbelj, T 01 585 51 00, M 041 658 953, E fanci.avbelj@zvd.si N^� KATALOG VARNOSTNIH ZNAKOV si lahko ogledate na: www.zvd.si Delo in varnost 51/2006/5 27 Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILOGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA � TS � C ONTENTS Marjan Bilban, prim. prof. dr., dr. med., spec. med. dela, prometa in �porta; ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Chengdujska cesta 25 Prim. prof. dr. Bilban je specialist medicine dela, prometa in �porta. Je predstojnik Centra za medicino dela na ZVD Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani in predstojnik katedre za javno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti. Na znanstvenem podro�ju dela na pridobivanju vrhunskega znanja na podro�ju medicine dela, prometa in �porta v slovenskem prostoru in javnega zdravja v zdravstveni politiki dr�ave oziroma dru�be. Na o�jem, strokovnem podro�ju se ukvarja s prou�evanjem vpliva ionizirajo�ega in neionizirajo�ega sevanja na genom in zdravje zaposlenih ter z vplivom drugih dejavnikov delovnega okolja na zdravje in delazmo�nost. UDK/UDC 614.86:656.1.052 UTRUJENOST (ZASPANOST) MLADIH VOZNIKOV ZA VOLANOM, I.DEL Zaspanost je pogost, a premalokrat prepoznan vzrok prometnih nezgod. Zaradi slabo postavljenih kriterijev prepoznavanja zaspanosti kot vzroka se incidenca prometnih nezgod v rezultatih razli�nih raziskav giblje med 1 do 20 odstotkov. �tevilne retrospektivne raziskave so pokazale trdno povezavo med �ezmerno zaspanostjo in pove�anim �tevilom prometnih nezgod, �e posebej med mladimi vozniki. Zaspanost je v veliki meri odvisna od cirkadianega gibanja zaspanosti in budnosti � tako je najve�ja med 2. in 3. uro pono�i, 6. in 7. uro zjutraj ter 16. in 17. uro popoldne. Vozniki so predvsem ranljivi, ko obi�ajno spijo, �e posebej med 2. in 3. uro pono�i. K temu so bolj nagnjeni vozniki s poklici, ki so povezani z zmanj�ano koli�ino spanca in izmenskim del om, ljudje z motnjami spanja ali boleznimi, ki vo dijo v �ezmerno zaspanost, ter ljudje, ki jemljejo dolo�ena zdravila ali zlorabljajo droge. Vozniki se premalo zavedajo nevarnosti, kot je hipnoza avtoceste, vo�nja brez pozornosti, upiranje prenehannju vo�nje kljub utrujenosti in zaspanosti. Najve� �rtev je med mladimi mo�kimi na �irokih, ravnih cestah, kjer je vo�nja bolj monotona. S pove�anjem zavesti o problemu v javnosti, z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem motenj spanja ter svetovanjem voznikom s pretirano zaspanostjo lahko veliko prispevamo k preventivi pred prometnimi nezgodami zaradi preutrujenosti in zaspanosti. Vozniki nekaj ur pred vo�njo ne bi smeli jemati hipnotikov, piti alkohola, �tevilo ur vo�nje bi moralo biti omejeno. Prav tako je treba izvajati preventivne zdravstvene preglede pri vseh poklicih, ki zahtevajo budnost, pozornost in visoko koncentracijo, kar �e posebej velja tudi za voznike motornih vozil. Klju�ne besede: zaspanost, cestni promet, tveganje, mladi vozniki, preventivni ukrepi SLEEPINESS AS A CAUSE OF TRAFFIC ACCIDENTS IN YOUNG DRIVERS The criteria for recognizing sleepiness as a cause of traffi c accidents are suspicious and ambiguous, therefore it comes to no sur prise that s ome studies have identifi ed sleepiness as the cause of accidents in 1% of all cases, while other in as much as 20%. Numerous have however demonstrated a connection between sleep loss and the incidence of traffi c accidents among young drivers. Sleepiness depends largely on the circadian rithm, making the danger biggest from 2 � 3 AM, 6 � 7 AM and 4 � 5 PM. Most vulnerable are drivers whose work includes sleep de-privationa and job shifts, people with sleeping disorders and people taking sleep inducing medicine or drugs. Drivers are not aware of the hipnotic infl uence of the highway or of the dangers of driving without being able to pay attention to the road. Young males driving on wide straight sections of the road fall asleep most often. By increasing the awareness of the public and counceling to young drivers and to people with sleeping disorders we can contribute to the prevention of traffi c accidents caused by sleepiness. Regular preventive medical examinations of all licensed drivers would also help, as would a complete ban on alcohol and narcotics consumption prior to driving. Key words: sleepiness, road traffi c, risk, young drivers, preventive measures. 28 Delo in varnost 51/2006/5 H^H^H^H^H^H^H^H^HT Razvoj in znanost UTRUJENOST (ZASPANOST) MLADIH VOZNIKOV ZA VOLANOM, I.del prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. UVOD Zaspanost je pogost, a premalokrat prepoznan vzrok prometnih nezgod. Z ar a d i sl a b o postav ljenih k r iter i jev p re -poznavanja zaspanosti kot vzroka se incidenca prometnih nezgod v rezultatih razli�nih raziskav giblje med 1 do 20 %. �tevilne retrospektivne raziskave so pokazale trdno povezavo med �ezmerno zaspanostjo in pove�anim �tevilom prometnih nezgod, �e posebej med mladimi vozniki. Zaspanost je v glavnem odvisna od cirkadianega gibanja zaspanosti in budnosti. Najve�ja je med drugo in tretjo uro pono�i, med �esto in sedmo uro zjutraj ter 16. in 17. uro popoldne. Vozniki so predvsem ranljivi v �asu, ko obi�ajno spijo, �e posebej med drugo in tretjo uro pono�i. K temu so bolj nagnjeni vozniki s poklici, ki so povezani z zmanj�ano koli�ino spanca in izmenskim delom, ljudje z motnjami spanja ali boleznimi, ki vodijo v �ezmerno zaspanost, ter tisti, ki jemljejo dolo�ena zdravila ali zlorabljajo droge. Vozniki se premalo zavedajo nevarnosti, kot je hipnoza avtoceste, vo�nja brez pozornosti, upiranje prenehanju vo�nje kljub utrujenosti in zaspanosti. Najve� �rtev je med mladimi mo�kimi na �irokih, ravnih cestah, kjer je vo�nja bolj monotona. Smrt in hude po�kodbe so pogostej�e pri cestno -pro -metnih nezgodah, povezanih z zaspanostjo, kot pri povpre�ju vseh nezgod, verjetno za radi pove�ane hitrosti trka. Z ozave��anjem o problemu v javnosti, z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem motenj spanja ter svetovanjem voznikom s pretirano zaspanostjo lah ko veliko pripomoremo k preventivi pred prometnimi nezgodami zaradi preutrujenosti in zaspanosti. Vozniki nekaj ur pred vo�njo ne bi smeli jemati hipnoti-kov, piti alkohola, �tevilo ur vo�nje bi moralo biti omejeno. Potrebno je izvajati preventivne preglede pri vseh poklicih, ki zahtevajo budnost, pozornost in visoko koncentracijo. PROBLEM Lo�iti moramo med utrujenostjo, ki je fi ziolo�ko stanje, in hipersomnijo kot Delo in varnost 51/2006/5 patolo�kim stanjem. Slednja je pretirana zaspanost �ez dan, ki se ka�e kot te�nja, da �lovek zaspi na neprimernih mestih in v neprimernih situacijah (npr. med vo�njo avtomobila, pilotiranjem). Poznamo ve� vzrokov, ki privedejo do �ezmerne zaspanosti: � pomanjkanje spanja: o tem govorimo, kadar �lovek spi 5 ur ali manj v 24 urah. Vzrok je lahko neurejena �higiena� spanja, namerno omejevanje spanja (v raziskovalne namene), mote�i dejavniki okolja ali pa slu�ba oz. vzorec dela, ki ovira normalen vzorec spanja (slabo organizirano delo v izmenah) (1); � dalj�a vo�nja: v eni od raziskav so ugotavljali sposobnost za vo�njo pri voznikih, ki so se ustavili na po�ivali��ih. Ugotovili so, da je njihova sposobnost za vo�njo precej slab�a kot pri tistih, ki pred tem niso vozili. Pri tem je utrujenost odvisna od starosti voznika in trajanja vo�nje (2); � sindrom obstruktivne apneje med spanjem (SOAP): najpogostej�i vzrok za hipersomnijo je sindrom obstruktivne apneje med spanjem (3). Pri tem gre za epizode rednega glasnega smr�anja, prekinitev dihanja in du�enja med spanjem. Sindrom je povezan z zaspanostjo �ez dan, zmanj�ano kvaliteto �ivljenja, inzulinsko rezistenco, prometnimi nezgodami (3, 4), �ilno obolevnostjo in umrljivostjo (4). Pri bolnikih s sleep apnea sindromom so prometne nezgode pogostej�e, kot pri splo�ni populaciji (5, 6), tveganje nara��a z indeksom respiratorne motnje (7). Natan�en vzrok ve�jega �tevila nezgod ni znan. V eni od �tudij so predvidevali, da bi bil mogo� vzrok stalen hrup avtomobilskega motorja. Ugotovili so, da ni razlike v budnosti med bolniki s sleep apnea sindromom, izpostavljenim hrupu motorja, in tistimi brez hrupa (8); � narkolepsija: narkolepsija je drugi najpogostej�i vzrok za pretirano zaspanost preko dneva. Prepoznamo jo po �ezmerni zaspanosti �ez dan, nenormalnem REM spanju, paralizi med spanjem, katapleksiji (nenadna epizoda mi�i�ne �ibkosti, ki jo spro�ijo �ustva) in hipnagognih halucinacijah (sli�ne ali vidne halucinacije med prebujanjem ali posku�anjem zaspati) (9); � zdravljenje z opioidi: klini�na opazovanja bolnikov, ki se oralno opioidno zdravijo, so pokazala, da centralni stranski u�inki (sedacija, vrtoglavost, zaspanost) minejo po nekajtedenskem zdravljenju. V eni od raziskav so ugotavljali vpliv dolgotrajnega zdravljenja z opioidi na kompleksne psihomotori�ne funkcije, kot je vo�nja z avtomobilom. Ugotovili so, da ni ve�jih razlik v sposobnosti za vo�njo med bolniki, ki so na dolgotrajnem zdravljenju z opioidi, in preiskovanci brez tega zdravljenja, je pa sposobnost za vo�njo precej poslab�ana pri ljudeh, ki se zdravijo z benzodiazepini ali so pod vplivom alkohola. Dolgotrajno zdravljenje z opioidi tako ne vpliva na kompleksne spretnosti, vendar je treba dovoljenje za vo�njo z avtomobilom odobriti pri vsakem bolniku individualno. Na za�etku mora biti bolnik opozorjen na mo�ne nevarnosti zdravljenja. Vo�njo z avtomobilom mu je treba prepovedati, vse dokler ne dose�e stalnega odmerka opioidov Prav tako ne sme voziti bolnik, ki spremeni odmerek opioidov, zamenja zdravilo ali je v slabem splo�nem stanju (10); � bolniki z malignimi obolenji: utrujenost in zaspanost je pri bolnikih z malignimi obolenji posledica tumorja in/ali zdravljenja in je povezana s pomanjkanjem energije, depresivnim razpolo�enjem in izgubo vitalnosti. Neodzivna je na po�itek in spanje (11). � bolniki s parkinsonovo boleznijo na dopaminergi�nem zdravljenju (12); � jemanje hipnotikov: v eni od �tudij so pri �enskah ugotavljali u�inek jemanja uspavalnih tablet v poznih no�nih urah. Ob dveh pono�i so skupini �ensk dali zolpidem, drugi temaze-pam, tretji pa placebo. Ob pol osmih so morale opraviti test na simulatorju vo�nje. Ugotovili so, da po pet in pol urah po zau�itju zdravila ni bilo razlik v psihomotori�ni sposobnosti za vo�njo 29 Razvoj in znanost med zolpidemom, temazepamom in placebom, kar pomeni, da po tolikem �asu ni rezidualnih u�inkov omenjenih zdravil. Vendar je bilo nekaj preiskovank bolj dovzetnih za u�inek zdravila (ve�je �tevilo prometnih nezgod), kar zagovarja tezo, da je treba odsvetovati pozno no�no u�ivanje hipnotikov, �e nameravajo bolniki voziti avtomobil zgodaj naslednje jutro (13); � sedirajo�i antihistaminiki (feksofe-nadin, difenhidramin): opravljena je bila raziskava na simulatorju vo�nje, v kateri so opazovali sposobnost reakcij voznika na nepredvidene dogodke na cesti (vo�nja po istem voznem pasu, nenadno zaviranje vozila pred preiskovan�evim). Preiskovanci so po feksofenadinu ali alkoholu dosegali slab�e rezultate kot tisti, ki so zau�ili placebo, a �e vedno precej bolj�e kot po difenhidraminu (14); � alkohol: omejitev spanja in alkohol vsak zase povzro�ata zmanj�anje sposobnosti za vo�njo, subjektivno zaspanost in spremembe, zna�ilne za zaspanost oz. zmanj�ano stopnjo budnosti na EEG. V kombinaciji pa alkohol in omejitev spanja �e dodatno in pomembno poslab�ata sposobnost za vo�njo, �e posebej za vo�njo po istem voznem pasu. Podobne spremembe (dodatno poslab�anje) so opazili tudi pri EEG meritvah. Meritve so opravljali pri koncentracijah alkohola v krvi, ki zna�ajo polovico zakonsko dovoljenih. Zaspani vozniki se v raziskavi niso zavedali, da je alkohol �e poslab�al njihovo zaspanost (15). MATERIAL IN METODE V raziskavo smo vklju�ili udele�ence cestno-prometnih nezgod (CPN) v Sloveniji v obdobju od 1.januarja do 31.decembra 2004. Zanimala nas je predvsem starost udele�encev in ura dogodka. Ugotavljali smo izhod CPN, najpomembnej�e vzroke, posledice, vrsto ceste, spol, dan povzro�itve CPN v tednu, �tevilo udele�enih vozil ter mesto nastanka in �asovni termin. Podatke smo dobili iz baze podatkov policije ministrstva za notranje zadeve. Obdelani so po ustaljenih statisti�nih metodah in so bili �e pred tem razvr��eni v standardne skupine statisti�nih prikazov slovenske policije. REZULTATI V prou�evanem obdobju je bilo v dr�avi skupaj 86.965 udele�encev CPN, od teh 43.308 (49,8 %) povzro�iteljev ter 43.657 (50,2 %) nepovzro�iteljev 30 Tabela 1. Posledice CPN v Sloveniji od 1.1.2004 do 31. 12. 2004 �t. CPN �t. mrtvih �t. mrtvih/CPN(x 103) Star. sk. (let) Povzro�. Nepovzro�. Povzro�. Nepovzro�. Povzro�. Nepovzro�. do 19 1.946 2.970 11 16 5,652 5,387 19-24 9.534 8.299 22 15 2,307 1,807 25-34 10.941 11.461 32 17 2,924 1,483 35-44 8.175 8.829 30 13 3,669 1,472 45-54 6.809 6.833 27 18 3,865 2,634 55-64 3.192 3.198 13 11 4,072 3,483 65-74 1.820 1.507 12 14 6,593 9,289 > 75 1.208 754 23 9 19,039 12,261 Skupaj 43.308 43.652 156 118 3,602 2,702 V starostni skupini do 19 let je bilo pov-zro�iteljev 39,58 %, med 19 in 24 letom 53,46 %, med 25 in 34 letom 48,84 %, med 35 in 44 letom 48,08 %, med 45 in 54 letom 49,91 %, med 55 in 64 letom 50,27 %, med 65 in 74 letom 54,69 % in v skupini nad 75 let 60,76 % (dele� pov-zro�iteljev torej s starostjo nara��a). Tveganje smrtnega izida je bilo v pro-u�evanem obdobju v CPN povzro�ite-ljev 0,36 in nepovzro�iteljev 0,27. �e vzamemo samo prve, je bilo tveganje v starostnem razredu do 19 let visoko, in sicer 0,57, nato pade v starostnem razredu 19 do 24 let na 0,23, nato po�asi s starostjo nara��a do leta 65, ko rast postane skoraj eksponencialna, saj v starostnem razredu 65 do 74 let naraste na 0,78 in v starostnem razredu nad 75 let kar na 1,23 (med nepov-zro�itelji celo na 2,95). Podobna rast je tudi pri hudih telesnih po�kodbah (diagram �t.1). Trend �tevila CPN po starostnih skupinah je negativen (y = -1200,8 + 18436), prav tako tudi �tevila mrtvih v teh CPN (y = -1,85x + 42,6) V starostnih skupinah povzro�iteljev CPN do 34 let je bilo najve� lahkih po�kodb, v vi�jih pa sledi izrazit padec. Dele� hudo po�kodovanih in mrtvih v teh nezgodah je najvi�ji v starostni skupini 25 do 34 let, padec proti vi�jim starostnim skupinam pa je manj izrazit (diagram �t. 2). Trendi dele�a mrtvih, hudo in lahko po�kodovanih po starostnih skupinah so negativni (mrtvi: y = - 0, 94x + 16,75, hudo po�kodovani: y = - 2,1 + 21,96, lahko po�kodovani: y = - 3,21 + 26,96). Dele� posameznih posledic CPN se spreminja tudi z obdobji dneva. Dele� mrtvih strmo poraste v obdobju med 16,00 in 19,59 ure, ko je tudi najve� (takoj za obdobjem med 12,00 in 15,59 ure) CPN (23,63 %). Tveganje smrtnega izida glede na �tevilo CPN pa je najve�je v �asovnem intervalu med polno�jo in 3,59 ure � kar 0,94, V obdobju, ko je CPN najve� (med 12,00 in 3,59 ure) je t veganje smr tnega izida C PN le 0,16 in v obdobju, ko je absolutno najve� smrtnih �rtev (med 16,00 in 19,59 uro), kar 0,44. 82,6 % vseh nezgod so povzro�ili vozniki osebnih avtomobilov, pri skupini starih od 19 do 24 let pa celo 88 odstotkov. -�� �tevilo CPN �tevilo mrtvih 25000 20000 do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in let ve� Starostne skupine Diagram 1. �tevilo CPN in �tevilo mrtvih v CPN v Sloveniji od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004 po starostnih skupinah Delo in varnost 51/2006/5 � Razvoj in znanost -huda telesna po�kodba -lahka telesna po�kodba do 19 let 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in ve� Starostne skupine Diagram 2. Dele� posameznih posledic v CPN povzro�iteljev po starostnih skupinah v Sloveniji od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004 neprilagjena hitrost nepravilna stran, smer vo�nje 25,19 %, nato strmo pada s starostjo in je v starostni skupini 65 do 74 let le �e 10,27 % (diagram �t. 3). Trend neupo�tevanja pravil prednosti kot vzroka CPN povzro�iteljev s starostjo nara��a (y = 0,84 + 15,78), nepravilnosti strani in smeri vo�nje rahlo (y = - 0,16x + 15,86) in neprilagojene hitrosti mo�no pada (y = - 2,16x + 25,78). V celoti je bilo najve� povzro�iteljev CPN iz starostne skupine 19 do 24 let, dele� te pa je v primerjavi z drugimi najvi�ji med polno�jo in 3,59 ure, nato pa prav v tem obdobju dneva sledi izrazit padec dele�a v vi�jih starostnih skupinah. V slednjih (nad 55 let) je dele� najvi�ji v �asovnem intervalu med 8,00 in 11,59 ure ter med 12,00 in 15,59 ure. Najve� CPN so torej med polno�jo in 3,59 ure povzro�ili vozniki med 19 in 24 letom starosti (s starostjo trend pada y = - 1,1408 x + 8,7925). Negativen trend glede na starost povzro�itelja sre�ujemo �e med 4,00 in 7,59 ure ( y = - 0,9496 x + 13,47), med 8,00 in 11,59 je trend s starostjo izrazito pozitiven (y = 3.6498 x + 7.7386), le rahlo pozitiven od 12,00 do 15,59 ure, nato pa spet vedno bolj negativen - najbolj med 20,00 in 23,59 ure (y = - 1,9467 x + 19,443). �e vzamemo povzro�itelje starostnih skupin do 24 leta, so ti od polno�i do 3,59 ure povzro�ili 43 % vseh CPN v tem obdobju, �e pa to starostno skupino pove�amo do 34 leta starosti, pa celo 78 %. Trend CPN povzro�iteljev je po starosti Kot tipi�ne vzroke CPN mladih in sta- stnem razredu 65 do 74 let (na 29,84 najbolj negativen med polno�jo in 3,59 rih voznikov smo vzeli neupo�tevanje %). Nepravilna stran in smer vo�nje je ure (y = - 3,83x + 29,65), sledita obdobji pravil prednosti (v starostnem razre- vzrok CPN, ki se v razli�nih starostnih pred in za tem ter najmanj negativen med du do 19 let presega 20,39-odstotni razredih ne spreminja bistveno, ne- 8,00 in 11,59 ure (y = -1,03x + 17,13). dele� vseh vzrokov, nato pa pade na prilagojena hitrost pa je tipi�en vzrok Najve�, kar 55,79 % vseh CPN, se je 16,77 % v starostnem razredu 19 do CPN mladih povzro�iteljev. V staro- v prou�evanem obdobju zgodilo v nase-24 let in spet mo�no poraste v staro- stnem razredu do 19 let je njen dele� ljih, 18, 37 % na regionalnih, 12,02 % na glavnih, 5,58 % na avtocestah, 5,35 % 00:00-03:59 na lokalnih, 2,50 % na hitrih in 0,39 % na turisti�nih cestah. Dele� nezgod glede na uro povzro�itve CPN in vrsto ceste se spreminja. Tako je dele� CPN na avtocestah najve�ji med polno�jo in 3,59 ure (kar 7,44 %) in med 4,00 in 7,59 ure celo 8.58 %, nato pade in je najmanj�i med 12,00 in 15,59 ure - le 4,55 %. Prav tak dvig ugotavljamo tudi na hitrih cestah, le nekaj manj�i na glavnih. V naseljih je obratno, najmanj CPN med polno�jo in 3.59 ure ter 4,00 in 7,59 ure. Dele� povzro�iteljev CPN je med spoloma dokaj izena�en: med najmlaj�imi je dele� mo�kih nekaj ve�ji, prav tako pa tudi med najstarej�imi, v srednjem delu starostnih skupin pa je dele� �ensk ve�ji od mo�kih (diagram �t. 5). 31 do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in ve� let Starostne skupine Diagram 3. Dele� nekaterih tipi�nih vzrokov CPN po starostnih skupinah v Sloveniji od 1. 1. do 31. 12. 2004 04:00-07:59 * 08:00-11:59 ^12:00-15:59 16:00-19:59 20:00-23:59 do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in ve� Starostne skupine (leta) Diagram 4. Dele� povzro�iteljev CPN po urnih intervalih in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004 Delo in varnost 51/2006/5 Razvoj in znanost I" 80% S 60% i 40% O. '3 20% - 00:00-03:59 04:00-07:59 08:00-11:59 12:00-15:59 Umi intervali 100% 80% 60% 40% 20% 0% 00:00-03:59 04:00-07:59 08:00-11:59 Urni intervali Diagrama 4.1 in 4.2. Dele� povzro�iteljev CPN po starostnih kategorijah in uri povzro�itve CPN do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in ve� neznano Starostne skupine (leta) Diagram 5. Dele� povzro�iteljev CPN po spolu in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004 na starost povzro�itelja CPN pada tudi dele� CPN, kjer je bilo udele�eno le eno vozilo (y = - 2,9433 x + 36,896) in naraste dele� z udele�bo dveh ali ve� vozil (y = - 3,0331 x + 56,014). V starostni skupini od 19 do 24 let je najvi�ji dele� CPN povzro�iteljev z le enim udele�encem CPN. Nekaj manj�i je v starostni skupini 25 do 34 let, nato pa strmo pada. Dele� CPN povzro�i-teljev z dvema, s tremi ali z ve� udele�enci je najve�ji v starostnem razredu 25 do 34 let, nato pa v starostnih razredih pred in za njim (diagram �t. 7). Skupaj je bilo 29,33 % CPN z udele�bo le enega vozila, 68,68 % z udele�bo dveh ali ve� ter 1,99 % brez udele�be vozil. Nezgod z dvema ali ve� vozili je bilo najmanj med polno�jo in 3,59 ure (kar Tudi v spolu povzro�itelja glede na uro Tr e n d p o v z r o �iteljev po starostnih sku- 62,77 %) ter najve� med 12.00 in 15,59 povzro�itve CPN so razlike precej�nje. pinah je najbolj pozitiven v ponedeljek ure. CPN z enim udele�enim vozilom pa V povpre�ju so mo�ki v prou�evanem (y =0, 39x + 12,78), sledita �etrtek in je bilo obratno najve� med polno�jo in 3, obdobju povzro�ili 75,70 % in �enske torek, najbolj negativen v soboto (y = 59 ure (kar 62,77 %), sledi obdobje med 24,30 % CPN. Dele� mo�kih je �e bi- - 0, 59x + 15,77), sledi pa nedelja. 20,00 in 23,59 ure (41, 95 %). stveno ve�ji med polno�jo in 3,59 ure Dele� CPN je �ez teden glede na sta- Dele� povzro�iteljev CPN z enim udele-(kar 86,12 %) ter med 20,00 in 23,59 rost povzro�itelja dovolj izena�en, se �enim vozilom je v starostnih skupinah ure. Dele� �ensk je ve�ji od povpre�ja do 24 let 32 % in do 34 let kar 59 %. pa ob koncu tedna, �e posebej v so-od 4,00 do 7,59 ure (28,34 %), od 8,00 boto in nedeljo, trend mo�no prevesi v do 11,59 ure (25,86 %) in od 12,00 do negativno smer, torej s starostjo dele� ZAKLJU�KI REZULTATOV 15,59 ure (26,81 %). CPN v teh dveh dneh izrazito pada (v Povzro�itelji CPN, stari do 19 let, so v V povpre�ju je bilo najve� CPN na pe- soboto y = - 0,5912 x + 15,778 in v ne- prou�evanem obdobju povzro�ili 4,49 tek (kar 18,09 %) in je dokaj izena�en deljo y = - 0, 5359 x + 12,411). Glede % vseh CPN; v nezgodah je bilo 7,05 % v vseh starostnih skupinah, sledijo pa v precej izena�enem dele�u sreda, torek, �etrtek in ponedeljek (okrog 14 %), nato pa s 13,89 % sobota ter z 10,22 % nedelja. Najmanj CPN se je zgodilo med polno�jo in 3,59 ure (le 4,86 %), se pa dele� v posameznem dnevu precej spreminja in je tako v tem obdobju dneva kar 31,6 % CPN na nedeljo in 29,36 % na soboto, v drugih dnevih pa le med 6,39 % (torek) in 9,58 % na petek. V petek, kot najnevarnej�em dnevu v tednu, se je najve� CPN zgodilo med 20,00 in 23,59 ure (diagram �t. 6). Dele� CPN povzro�iteljev v starostnih skupinah do 24 leta raste proti koncu tedna (najve�ji - 32 % je v nedeljo), dele� tistih do 34 let pa celo 59 %. 32 C? 30 do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in ve� Starostne skupine (leta) Diagram 6. Dele� povzro�iteljev CPN po dnevu v tednu in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004 Delo in varnost 51/2006/5 i I 100% i 80% --60% --40% --20% --0% - PON TOR SRE �ET PET SOB NED Dan v tednu � Razvoj in znanost 1" 80% g 60% � 40% >8 20% � 0% PON TOR SRE �ET PET SOB NED Dan v tednu Diagrama 6.1 in 6.2. Dele� CPN povzro�iteljev dveh starostnih skupin po dnevih v tednu -1 vozilo - 2 vozili A - 3 ali ve� vozil do 19 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75 in ve� Starostne skupine (leta) Diagram 7. Dele� povzro�iteljev CPN po �tevilu udele�enih vozil v CPN in starostnih skupinah v Sloveniji v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004 vseh mr t vih povzr o�iteljev, 13,4 4 % hudo in 9,73 % lahko po�kodovanih. Med njimi je bilo 3,4 4 % vseh voznikov osebnih avtomobilov kot povzro�iteljev CPN. Povzro�itelji CPN, stari med 19 in 24 let, so v prou�evanem obdobju povzro-�ili 22,01 % vseh CPN; v nezgodah je bilo 14,10 % vseh mrtvih povzro�iteljev CPN, 19,49 % hudo in 30,35 % lahko po�kodovanih. Med povzro�itelji CPN je bilo 23,75 % vseh voznikov osebnih avtomobilov. Povzro�itelji CPN, stari med 25 in 34 let, so v prou�evanem obdobju pov-zro�ili 25,26 % vseh CPN; v njih je bilo 20,5 % vseh mrtvih povzro�iteljev CPN, 20,67 % hudo in 26,82 % lahko po�kodovanih. Med njimi je bilo 25,27 % vseh voznikov osebnih avtomobilov. Tveganje smrtnega izida CPN je najvi�je v starostnem razredu nad 75 let, sledi razred 65 do 74 let in takoj nato razred do 19 let. Tipi�en vzrok CPN mladih voznikov je prevelika hitrost. Tveganje CPN s smrtnim izidom je najve�je v obdobju dneva, ko je tudi najve� CPN ( med 16,00 in 19,59 ure), glede na �tevilo CPN obdobja pa izrazito najvi�je med polno�jo in 3,59 ure. Dele� CPN na avtocestah in hitrih cestah je najvi�ji med polno�jo in 3,59 ure. Dele� mo�kih povzro�iteljev je izrazito ve�ji prav v tem �asu (in med 20,00 in 23,59 uro). Najve� CPN se je zgodilo na petek. Najve� CPN v no�nem �asu med polno�jo in 3,59 se je zgodilo na nedeljo. V petek, kot najnevarnej�i dan za CPN, se je zgodilo najve� CPN med 20,00 in 23,59 uro. Le tretjina nezgod se je zgodila, kjer je bilo udele�eno le eno vozilo. CPN z le enim udele�enim vozilom je bilo najve� med polno�jo in 3,59 ure. Najve� CPN so v istem �asu povzro�ili vozniki, stari med 19 in 24 let. Dele� CPN mladih je ob koncu tedna v izrazitem porastu, prav tako ugotavljamo, da je dele� CPN, kjer je bilo udele�eno le eno vozilo, izrazito manj�i z nara��ajo-�o starostjo. Rezultati torej v celoti podpirajo predpostavko, da je med mladimi vozniki zelo visok dele� povzro�iteljev CPN v no�nih urah � �e posebej med polno�jo in 3,59 ure, da je teh nezgod ve� predvsem na cestah z visoko omejeno hitrostjo, najve� ob koncu tedna, glavni vzrok je prevelika hitrost, v nezgodah je dele� mo�kih �e bistveno ve�ji kot je povpre�je in da gre v zelo velikem dele�u za nezgode, kjer je bilo udele�eno le eno vozilo. Vse to potrjuje domnevo, da je do marsikatere teh nezgod pri�lo zaradi utrujenosti ali morda zaspanosti za volanom. (se nadaljuje) M 80% S 60% c5 40% J 20% O U/o 1 vozilo 2 vozili 3 ali ve� vozil �tevilo udele�enih vozil v CPN D i a g r a m a 7.1 i n 7. 2 . D e l e � p o v z r o �iteljev CPN glede na �tevilo udele�enih vozil v dveh starostnih kategorijah Delo in varnost 51/2006/5 1, 80% | 40% 'S 20% 0) 1 vozilo 2 vozili 3 ali ve� vozil �tevilo udele�enih vozil v CPN 33 Pravni nasveti NADOMESTNA IZPOLNITEV KVOTE IN FINAN�NE VZPODBUDE SKLADA RS ZA VZPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV Nina Kos, univ. dipl. prav.* V tretji �tevilki revije Delo in varnost je bil objavljen �lanek o kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov v Sloveniji. Danes pa nekaj ve� o mo�nosti nadomestne izpolnitve kvote in o fi nan�nih vzpodbudah za zaposlovanje invalidov. Poglavitno vlogo v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov ima Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki izvaja nadzor nad izvajanjem kvotne-ga sistema in kot prvostopenjski organ odlo�a o dodelitvi fi nan�nih vzpodbud za zaposlovanje invalidov. Sklad je 29.julija 2004 ustanovila vlada RS, skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Sklad deluje od 8. oktobra istega leta dalje. Spletna stran Sklada je http://www.svzi. gov.si, kjer najdete vse informacije v zvezi s kvotnim sistemom zaposlovanja invalidov in obrazce. Podro�je kvotnega sistema zaposlovanja invalidov v RS urejajo predpisi: 1. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, �t. 63/04, 72/05, 100/05-ura-dno pre�i��eno besedilo, v nadaljevanju: ZZRZI), 2. Uredba o dolo�itvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, �t. 111/05, v nadaljevanju: Uredba), 3. Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, �t. 10/05 in 43/05), 4. Pravilnik o merilih in postopku za dolo�itev vi�ine subvencije pla�e za invalide (Uradni list RS, �t. 117/05), 5. Pravilnik o zaposlitvenih centrih (Uradni list RS, �t. 117/05) in 6. Pravilnik o invalidskih podjetjih (Uradni list RS, �t. 117/05). ZZRZI je bil sprejet z namenom pove-�ati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udele�bo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih mo�nosti. Tako ureja pravico do zaposlitvene rehabilitacije, nekatera vpra�anja zapo-* Nina Kos je vodja pravne slu�be na ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d.d., Chengdujska ulica 25, Ljubljana slovanja invalidov, dolo�a tudi druge oblike, ukrepe in vzpodbude za njihovo zaposlovanje ter na�in njihovega fi nan-ciranja. Za la�je razumevanje dana�nje teme oziroma kvotnega sistema poglejmo, kaj pomenita za��itna zaposlitev in podporna zaposlitev. ZA��ITNA ZAPOSLITEV je zaposlitev, ki se izvaja le v zaposlitvenem centru. Ta je pravna oseba, ki poleg invalidov na za��itenih delovnih mestih zaposluje �e strokovne delavce in sodelavce iz 9. �lena ZZRZI. Gre torej za zaposlitev invalida na prilagojenem delovnem mestu v prilagojenem delovnem okolju. Pogoje za ustanovitev in delovanje zaposlitvenih centrov dolo�a pravilnik o zaposlitvenih centrih. Izpolnjevanje pogojev ugotovi minister za delo, dru�ino in socialne zadeve s posebno odlo�bo. Invalidi, ki so zaposleni v zaposlitvenih centrih, dosegajo od 30 do 70 % delovnih rezultatov na konkretnem delovnem mestu in imajo odlo�bo zavoda RS za zaposlovanje o zaposljivosti le v za��i-tni zaposlitvi. PODPORNA ZAPOSLITEV je zaposlitev invalida na delovnem mestu v obi�ajnem delovnem okolju. Invalidu in delodajalcu ter delovnemu okolju pa se nudi strokovna in tehni�na podpora. Invalid ima odlo�bo zavoda RS za zaposlovanje in se �teje v kvoto za dva zaposlena invalida. Da se invalida zaposli za podporno zaposlitev, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: � invalid mora biti usposobljen za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu, � invalid mora biti motiviran in imeti �e druge osebne lastnosti, ki zagotavljajo uspe�no delo, 34 � izdelan mora biti individualiziran na-�rt podpore invalidu in delodajalcu in � delodajalec mora biti pripravljen za sodelovanje in prilagoditev delovnega okolja ter delovnega mesta v skladu z izdelanim na�rtom. INVALIDSKA PODJETJA so kapitalske dru�be (d.d., d.o.o., komanditna dru�ba) in zaposlujejo najmanj 40% invalidov. Gre za invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadr�ati zaposlitve pri delodajalcih v obi�aj-nem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti delovnih mest. Invalidska podjetja morajo v primeru, da zaposlujejo in usposabljajo ve� kot tri invalide, imeti zaposlenega najmanj enega strokovnega delavca iz 9. �lena ZZRZI. V nasprotnem primeru morajo imeti na vsakih 20 zaposlenih invalidov enega strokovnega delavca. NADOMESTNA IZPOLNITEV KVOTE �e delodajalec, ki je zavezanec za izpolnjevanje kvote, ne bo zaposloval invalidov oziroma jih bo zaposloval manj, kot bi moral, lahko sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem. Pogodba se sklene v skladu z registriranimi dejavnostmi invalidskega podjetja. Delo po tej pogodbi pa opravijo zaposleni delavci v invalidskem podjetju. Sklad prizna stro�ke dela v vi�ini zneska 12 minimalnih pla� za vsakega invalida, ki bi ga moral zavezanec zaposliti v okviru predpisane kvote. Zavezanec mora Skladu poslati pogodbo do 5. v mesecu, da se upo�teva za pretekli mesec. Pogodba o poslovnem sodelovanju mora vsebovati skupno pogodbeno vrednost brez DDV, stro�ke dela brez DDV (te stro�ke dolo�a ra�unovodski standard �t. 15), �tevilo invalidov za nadomestno izpolnitev kvote in na�in pla�ila (lahko je mese�no, kvartalno,�). Pogodba je sklenjena za najve� eno leto, vendar se njena veljavnost lahko podalj�a. Delo in varnost 51/2006/5 (Pravni nasveti Delodajalci - zavezanci so dol�ni Skladu kvartalno poro�ati o realizaciji pogodbe o poslovnem sodelovanju. Tako zaposlitveni centri kot invalidska podjetja morajo v svojih letnih poro�ilih poro�ati tudi o realizaciji sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju z delodajalci - zavezanci, ki bodo na ta na�in izpolnjevali kvoto. FINAN�NE VZPODBUDE Dr�ava je poskrbela tudi za sistem, ki delodajalce vzpodbuja k ohranjanju delovnih mest, primernih za invalide oziroma k zaposlovanju invalidov. Oblikovala je sistem fi nan�nih vzpodbud: 1. Subvencije pla�e Gre za pravico invalida, ki je zaposlen v za��itni ali podporni zaposlitvi ali pa v invalidskem podjetju (zaradi njegovega doseganja ni�jih delovnih rezultatov). Invalid odda vlogo na Sklad najkasneje do 20. v mesecu. Vloga mora vsebovati oceno doseganja delovnih rezultatov, ki mu jo dodeli izvajalec zaposlitvene rehabilitacije (to je ali javni zavod ali koncesionar) in odlo�bo zavoda RS za zaposlovanje za za��itno ali podporno zaposlitev. Sklad kot prvostopenjski organ invalidu izda odlo�bo o pravici do subvencije pla�e. Na drugi stopnji o prito�bi odlo�a ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve. Subvencija predstavlja del pla�ila invalida. Skupaj s pla�o pri delodajalcu namre� tvori pla�o za delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Subvencijo izpla�a invalidu delodajalec, ki nato zahteva povrnitev izpla�ane subvencije od Sklada. Sklad povrne delodajalcu subvencijo v roku enega meseca od prejema zahtevka delodajalca. Vi�ina subvencije je razli�na glede na obliko zaposlitve: � v za��itni zaposlitvi je od 30 do 70 % minimalne pla�e in � v podporni zaposlitvi ter invalidskem podjetju pa od 5 do 30 % minimalne pla�e. Vi�ina subvencije za posameznega invalida je odvisna od njegovega doseganja delovnih rezultatov. 2. Pla�ilo stro�kov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo To vrsto vzpodbude lahko uveljavlja delodajalec, ki namerava zaposliti brezposelnega invalida za nedolo�en ali za dolo-�en �as za najmanj 24 mesecev, vendar le pod pogojem, da ni drugega zavezanca za pla�ilo. Pla�ilo lahko zna�a najve� 70 % dejanskih stro�kov delodajalca. Delo in varnost 51/2006/5 K svoji vlogi mora prilo�iti dokumente oziroma dokazila: � izdelan na�rt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo, � izjavo o nameravani zaposlitvi invalida, � odlo�bo z avo da RS za z aposlovanje o zaposlitvi v podporni zaposlitvi in � potrdilo zavoda RS za zaposlovanje o brezposelnosti invalida. Odlo�bo o pla�ilu stro�kov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo izda Sklad, ki ravno tako pla�a stro�ke. O prito�bi odlo�a ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve. 3. Pla�ilo stro�kov storitev v podpornem zaposlovanju �e ima delodajalec invalida zaposlenega nad predpisano kvoto za nedolo�en �as ali pa za dolo�en �as za najmanj 24 mesecev in invalid nima ve� pravice do zaposlitvene rehabilitacije, lahko uveljavlja pravico do pla�ila stro�kov podpornih storitev. Vlogi, ki jo odda Skladu, mora delodajalec prilo�iti: � individualiziran na�rt podpore invalidu in delodajalcu, ki ga mora pripraviti v skladu z odlo�bo, ki jo izda zavod RS za zaposlovanje in � odlo�bo zavoda RS za zaposlovanje o podporni zaposlitvi. Sklad o pla�ilu stro�kov storitev v podpornem zaposlovanju izda odlo�bo, vendar le do 30 ur mese�no. 4. Oprostitev pla�ila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Do te vrste fi nan�ne vzpodbude so upravi�eni: � delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 20 delavcev in zaposlujejo invalide, � delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih in presegajo predpisano kvoto in � samozaposleni invalidi. Delodajalec odda vlogo na Sklad, ki izda odlo�bo o oprostitvi pla�ila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oprostitev pla�ila prispevkov velja za invalide, ki so nad kvoto po kronolo�kem na�elu. Prispevki delodajalca in delojemalca za vse vrste pla�il (pla�a, regres, �) se obra�unajo, vendar ne pla�ajo. Delodajalec je dol�an o oprostitvi pla�ila prispevkov poro�ati na obrazcu REK1. Odpisane prispevke mora prikazovati na posebnem kontu in jih namensko uporabiti v skladu z 61. �lenom ZZRZI. Gre za investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izbolj�avo delovnih razmer za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest zanje, pokrivanje izpada dohodka zaradi ve�je bolni�ke odsotnosti in ve�jih te�av iz teko�ega poslovanja, izobra�evanje in usposabljanje zaposlenih,� Porabo sredstev nadzira dav�na uprava RS. V kazenskih dolo�bah ZZRZI je v 94. �lenu dolo�eno, da gre v primeru, da se odstopljeni prispevki (sem sodijo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ne uporabljajo v skladu z namenom, za prekr�ek. 5. Nagrade za preseganje kvote Delodajalci, ki: � imajo najmanj 20 zaposlenih in presegajo predpisano kvoto, � imajo manj kot 20 zaposlenih in zaposlujejo invalide in � samozaposleni invalidi so upravi�enci do nagrade za preseganje kvote. �e je invalidnost posledica po�kodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki je nastala pri istem delodajalcu, delodajalec za tak�nega invalida ni upravi�en do nagrade za preseganje kvote, lahko pa ga v�teva v kvoto. Delodajalec odda Skladu vlogo in Sklad izda odlo�bo o vi�ini denarne nagrade. Vi�ina nagrade za preseganje kvote je 20 % minimalne pla�e mese�no za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Delodajalec prejema nagrado najve� �est mesecev zapored, vendar pod pogojem, da �e vedno presega predpisano kvoto. 6. Letne nagrade za dobro prakso Za podelitev letnih nagrad za dobro prakso Sklad vsako leto razpi�e javni nate�aj za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na podro�ju zaposlovanja invalidov. V javnem nate-�aju so opredeljena merila za izbor. Le ta pripravi odbor, ki ga imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo. 7. Druge vzpodbude Dr�ava oziroma Sklad daje tudi druge vzpodbude na podro�ju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest zanje ter druge razvojne vzpodbude. Trenutno ima Sklad objavljen javni razpis, po katerem bodo delodajalci, ki so v �asu od 1. januarja do 31.decembra 2005 na novo zaposlili brezposelnega invalida, lahko prejeli denarno nagrado v vi�ini 2.500.000,00 SIT za invalida. VIRI � �e citirana veljavna zakonodaja � spletna stran Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov 35 Zakonodaja NOVI PRAVNI AKTI EVROPSKE UNIJE Uresni�evanje enotnega evropskega tr ga postavlja Informacije o celotnih besedilih oziroma Uradne liste EU je mogo�e dobiti v Evropskem dokumenta-nove zahteve tudi pred slovensko gospodarstvo. cijskem centru pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani ali na spletnem naslovu europa.eu.int. Zajeto ob-Zelo pomembno pri tem je ustvariti visoko informa- dobje: april 2006. cijsko raven in pravo�asno posredovati informacije Vir: Sporo�ila 06/06 o razvoju na podro� jih, ki so povezana s tehni�no Izdaja: SIST Ljubljana zakonodajo. Zato v tej rubriki objavljamo tiste novosti in spremembe, ki so objavljene v uradnih listih Evropske unije in se nana�ajo predvsem na: - gradbene izdelke - osebno za��ito - konzumno blago - okolje - medicinsko tehniko - telekomunikacije - tla�ne posode - igra�e - ugotavljanje skladnosti - kozmetiko - informacijsko tehniko - meroslovje - strojegradnjo - varstvo pri delu - nevarne snovi - elektrotehniko - plinske naprave 2006/257/ES - L 97/06 tolklofos-metila in tritikonazola kot ak-Sklep Komisije z dne 9. februarja 2006 tivnih snovi o spremembi Sklepa 96/335/ES o do-lo�itvi popisa in skupne nomenklature ES 6272006 - L 109/06 sestavin, ki se uporabljajo v kozmeti�- Uredba Komisije (ES) �t. 627/2006 z dne 21. aprila 2006 o izvajanju Uredbe nih izdelkih (ES) �t. 2065/2003, Evropskega parla- ES 545/2006 - L 94/06 ES 565/2006 - L 99/06 Uredba Komisije (ES) �t. 565/2006 z menta in Sveta glede meril kakovosti za validirane analitske metode vzor�e-nja, razpoznave in opredelitve primar- dne 6. aprila 2006 o zahtevah glede Uredba Komisije (ES) �t. 545/2006 nih dimnih proizvodov preskusov in informacij, ki jih morajo z dne 31. marca 2006 o spremembi Uredbe (ES) �t. 1464/2004 glede po- ES 2006/12/ES - L 114/06 izpolniti uvozniki ali proizvajalci nekaterih prednostnih snovi v skladu z gojev za dovoljenje krmnega dodatka Direktiva 2006/12/ES Evropskega par- Uredbo Sveta (EGS) �t. 795/93 o oceni Monteban iz skupine kokcidiostatikov lamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 in nadzoru tveganja, ki ga predstavlja-in drugih zdravilnih sno\1 o odpadkih jo obstoje�e snovi ES 2006/57/ES - L 94/06 2006/510/ES - L 115/06 Direktiva Komisije 2006/57 /ES z dne ES 2006/59/ES - L 104/06 Odlo�ba Komisije z dne 21. aprila 30. marca 2006 o spremembi Priloge Direktiva Komisije 2006/59/ES z dne 2006 o spremembi Priloge k Direktivi 11 k Direktivi 2002/46/ES Evropskega 12. aprila 2006 o spremembi Direkti- 2002/95/ES Evropskega parlamenta in parlamenta in Sveta glede vklju�itve ve Sveta 91/414/EGS glede vklju�itve Sveta giede izjem pri uporabi svinca za-nekaterih snovi klodinafopa, pirimikarba, rimsulfurona, radi prilagoditve tehni�nemu napredku IZ URADNEGA LISTA REPUBLIKE SLOVENIJE (27. 6. � 2. 10. 2006) Ureja: Nina Kos, univ. dipl. pravnica, vodja pravne slu�be ZVD Uradni list RS, �t. 66/2006 na o spremembah 121., 140. in 143. ZAKON o prekr�kih-uradno pre�i��eno z dne 27. 06. 2006 �lena Ustave Republike Slovenije besedilo (ZP-1-UPB3) (OdUZ121,140,143) Minister za obrambo je sprejel: Pogodbeni partnerji so sprejeli: PRAVILNIK o spremembah in dopolni- Uradni list RS, �t. 69/2006 ANEKS k tarifni prilogi odpovedne Ko- tvah Pravilnika o tehni�nih normativih za z dne 03. 07. 2006 lektivne pogodbe dejavnosti trgovine zakloni��a in zaklonilnike Slovenije Predsednik dr�avnega zbora je razglasil: Predsednik Ustavnega sodi��a je ZAKON o spremembah in dopolnitvah Uradni list RS, �t. 71/2006 sprejel: Zakona o pokojninskem in invalidskem z dne 07. 07. 2006 ODLO�BO o ugotovitvi, da je Pravilnik zavarovanju (ZPIZ-1G) Vlada RS je sprejela: o �tudiji po�arne varnosti v neskladju z Podpredsednik dr�avnega zbora je UREDBO o varnostnem preverjanju in Ustavo razglasil: izdaji dovoljenj za dostop do tajnih po-ZAKON o spremembah in dopolnitvah Za-datkov kona o izobra�evanju odraslih (ZIO-A) Uradni list RS �t. 68/2006 z dne 30. 06. 2006 Uradni list RS, �t. 72/2006 Podpredsednik dr�avnega zbora je Uradni list RS, �t. 70/2006 z dne 11. 07. 2006 z dne 06. 07. 2006 sprejel: Podpredsednik dr�avnega zbora je USTAVNI ZAKON o spremembah 121., Podpredsednik dr�avnega zbora je razglasil: 140. in 143. �lena Ustave Republike Slo- razglasil: ZAKON o zdravstvenem varstvu in zdra-venije (UZ121,140,143,) ZAKON o varstvu javnega reda in miru vstvenem zavarovanju - uradno pre�i-ODLOK o razglasitvi Ustavnega zako- (ZJRM-1) ��eno besedilo (ZZVZZ-UPB3) 36 Delo in varnost 51/2006/5 Zakonodaja ZAKON o zdravni�ki slu�bi � uradno pre-�i��eno besedilo (ZZdrS-UPB3) Uradni list RS, �t. 73/2006 z dne 13. 07. 2006 Minister za promet je sprejel: PR AVILNIK o spremembah in dopolnit vah Pravilnika o tehni�nih pogojih za obratovanje smu�i�� in za��itenih sredstev Uradni list RS, �t. 76/2006 z dne 20. 07. 2006 Vlada RS je sprejela: UREDBO o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev Pogodbeni partnerji so sprejeli: KOLEKTIVNO pogodbo o na�inu usklajevanja pla�, povra�ilu stro�kov v zvezi z delom in regresu za letni dopust Uradni list RS, �t. 78/2006 z dne 25. 07. 2006 Predsednik dr�avnega zbora je razglasil: ZAKON volitvah v Dr�avni zbor (ZVDZ-B) ZAKON o policiji (ZPol-F) ZAKON o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (ZSTNIIP-A) ZAKON o jamstvenem in pre�ivninskem skladu RS (ZJSRS-UPB2) ZAKON o dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naro�anja (ZRPJN-D) Vlada RS je sprejela: UREDBO o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje Uradni list RS, �t. 79/2006 z dne 27. 07. 2006 Predsednik dr�avnega zbora je razglasil: ZAKON o prevzemih (ZPre-1) ZAKON o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske zadruge (ZSDUEZ) ZAKON o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu (ZLet-A) ZAKON o poklicnem in strokovnem izobra�evanju (ZPSI-1) ZAKON o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F) Minister za fi nance je sprejel: PRAVILNIK o uveljavljanju dav�nih olaj�av za vlaganje v raziskave in razvoj Uradni list RS, �t. 80/2006 z dne 28. 07. 2006 Vlada RS je sprejela: UREDBO o prepovedi nabave, posesti, vnosa, uvoza in no�enja dolo�enih vrst oro�ja Uradni list RS, �t. 81/2006 z dne 31. 07. 2006 Pogodbena partnerja sta sprejela: ODPOVED Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci Minister za visoko �olstvo, znanost in tehnologijo je objavil: SEZNAM znanstvenih naslovov in njihovih okraj�av Uradni list RS, �t. 82/2006 z dne 02. 08. 2006 objavljene so bile: Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti Tarifa Zdru�enja SAZAS za javno priob-�itev glasbenih del za kinematografe Tarifa Zdru�enja SAZAS za mehani�no glasbo na kopali��ih oziroma bazenih odprtega tipa Uradni list RS, �t. 83/2006 z dne 04. 08. 2006 Minister za promet je v soglasju z ministrom za notranje zadeve sprejel: PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih in na�inu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v RS objavljene so bile: Aneks k tarifni prilogi Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije Tarifna priloga 2006 h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti Uradni list RS, �t. 85/2006 z dne 10. 08. 2006 Minister za zdravje je sprejel: PRAVILNIK o omejitvi dajanja v promet ali uporabe dolo�enih nevarnih snovi in pripravkov Minister za gospodarstvo je sprejel: SEZNAM slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi Uradni list RS, �t. 86/2006 z dne 11. 08. 2006 Skup��ina ZZZS je sprejela: Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja Uradni list RS, �t. 87/2006 z dne 16. 08. 2006 objavljena je bila: Tarifna priloga 1 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije Uradni list RS, �t. 91/2006 z dne 18. 08. 2006 Minister za notranje zadeve je sprejel: PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se preva�ajo skupine otrok Uradni list RS, �t. 92/2006 z dne 01. 09. 2006 Minister za zdravje je sprejel: PRAVILNIK o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev Uradni list RS, �t. 94/2006 z dne 08. 09. 2006 Vlada RS je sprejela: Sklep o dolo�itvi pogojev za varnostno-tehni�no opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna obmo�ja Uradni list RS, �t. 95/2006 z dne 12. 09. 2006 Vlada RS je sprejela: UREDBO o povra�ilu stro�kov prevoza na delo in z dela javnim uslu�bencem in funkcionarjem v dr�avnih organih objavljeno je bilo: Dodatek �t. 1 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije Aneks �t. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi �asopisno-informativne, zalo�ni�ke in knjigotr�ke dejavnosti Aneks �t. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi grafi �ne dejavnosti Uradni list RS, �t. 96/2006 z dne 15. 09. 2006 Minister za zdravje je sprejel: Pravilnik o spremembah Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode objavljeno je bilo: Dodatek �t. 1 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije Aneks �t. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi �asopisno-informativne, zalo�ni�ke in knjigotr�ke dejavnosti Aneks �t. 2 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi grafi �ne dejavnosti Delo in varnost 51/2006/5 37 Aktualno SKLEPI IN UGOTOVITVE VII. MEDNARODNE KONFERENCE GLOBALNA VARNOST Na Bledu se je 13. in 14. oktobra 2006 odvijalo mednarodno sre�anje strokovnjakov s podro�ja va r n o st i i n zdr av-ja pri delu ter varnosti v cestnem prometu. Sedmo mednarodno konferenco GLOBALNA VARNOST so organizirali ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., SPV Svet za preventivo in vzgojo v cest nem prometu RS in Planet GV ob sodelovanju Zbornice varnosti in zdravja pri delu, Zdru�enja medicine dela, prometa in �porta in Zveze dru�tev varnostnih in�enirjev Slovenije. Konference se je udele�ilo ve� kot 150 strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delo, poobla��enih zdravnikov medicine dela, prometa in �porta, in�pektorjev za delo in drugih. Strokovnjaki s podro�ja varnosti in zdravja v delovnem okolju ter varnosti v cestnem prometu iz sedmih dr�av so predstavili 56 strokovnih prispevkov. Konferenco sta s pozdravnima nagovoroma otvorila mag. Janez Drobni�, minister za delo, dru�ino in socialne zadeve, in direktor ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. Miran Kal�i�. Minister Janez Drobni� je v nagovoru poudaril, da pomeni konferenca Globalna varnost najpomembnej�e in �e tradicionalno izobra�evanje s podro�ja celostne varnosti tako v delovnem kot tudi �ir�em �ivljenjskem okolju. Izpostavil je nujnost zagotavljanja varnosti in zdravja v delovnem okolju in poudaril pomen posebnega varstva t.i. ranljivih skupin zaposlenih: mladih, starej�ih, obolelih, invalidov in star�ev. Opozoril je na pomen izvajanja leta 20 03 spreje -te resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na konvenciji MOD, �t. 155, o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Resolucija upo�teva, da 38 Slika 1. Minister za delo, dru�ino in socialne zadeve Janez Drobni� med nagovorom mora dr � ava glede na pogoje in prakso po posvetovanju z najreprezentativnej-�imi sindikati in zdru�enji delodajalcev dolo�iti, izvajati in ob�asno revidirati enotno dr�avno politiko varnosti in zdravju pri delu. Direktor ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. Miran Kal�i�, univ.dipl.prav., je poudaril tradicionalnost mednarodne konference, ki sega v leto 1994. Namen konference je skladen z usmeritvami ZVD Zavoda za varstvo pri delu, t.j. zagotavljanje varnega, zdravega in prijaznega delovnega okolja, pri �emer mora stroka prispevati k dvigu ravni varnosti in zdravja pri delu v vseh delovnih okoljih in v celotni dru�bi. Konferenca mora svoje delo usmeriti predvsem v iskanje poti za pretok informacij, za spodbujanje skupnih projektov in izmenjavo primerov dobre prakse ter na potrebo skupnega delovanja strokovnjakov, raziskovalcev, zakonodajalca in izvajalcev ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Skratka, v povezovanje med znanostjo, stroko in prakso, vse z namenom zagotavljanja �imbolj zdravih in varnih delovnih okolij. Vlaganje v varno in zdravo delo ne sme biti razumljeno le kot stro�ek z vidika delodajalca, saj je ob tem treba upo�tevati stro�ke, ki nastajajo delodajalcem neposredno in posredno v sistemih socialnih zavarovanj zaradi po�kodb pri delu in poklicnih bolezni pa tudi zaradi neustreznosti delovnih mest. S pozdravnim pismom je prisotne pozdravil tudi poslanec Evropskega parlamenta in �lan Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter podpredsednik pododbora za varnost in obrambo dr. Mihael Brejc. Opozoril je na skupne temeljne vrednote evropskih socialnih modelov, ki so enakost, nediskrimina-cija, solidarnost, splo�en dostop do izobra�evanja in zdravstvenega varstva, varnosti in zdravja pri delu ter drugih javnih storitev, ki so klju�ne sestavine uspe�nega gospodarstva in pravi�ne dru�be. Poudaril je, da zagotavljanje zdravja v delovnem okolju sodi v okvir soc ial n e g a mo d e la i n g a je t reba ve dn o in znova razvijati in promovirati. Kon�-ni cilj zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je, da delavec aktivno dobo pre�ivi zdrav in nepo�kodovan. Zato je treba dosti ve� napora kot doslej vlo�iti v ozave��anje zaposlenih in �ir�e javnosti o pomenu varnosti in zdravja pri delu in tako ustvarjati dru�beno klimo, ki ne vidi le dobi�ka, temve� pove�uje Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno Slika 2. Direktor ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. Miran Kal�i� tudi kakovost �ivljenja in zadovoljstvo zaposlenih. Tuji in slovenski strokovnjaki so predstavili svoje prispevke v treh plenumih in �estih sekcijah, in sicer; - Perspektive varnosti v cestnem prometu in delovnem okolju v lu�i nacionalnih programov in zakonodaje, - Varnost v cestnem prometu, - Urejanje varnosti v cestnem prometu, - Varnost v delovnem okolju � ergo-nomske izbolj�ave in dobre prakse, - Za prijaznej�e prometno okolje � analize in ukrepi, - Invalidi in zagotavljanje varnosti pri delu, - Preventivno in projektno delo za izbolj�anje varnosti v cestnem prometu, - Ekolo�ki in biolo�ki monitoringi za zagotavljanje varnosti in zdravja v delovnem okolju, - Promocija varnosti in zdravja. Prisotni so se seznanili z novostmi na podro�ju varnosti in zdravja pri delu ter varnosti v cestnem prometu in izmenjali izku�nje s strokovnjaki, praktiki in kolegi ter sprejeli sklepe in ugotovitve: Plenum 1: Perspektive varnosti v cestnem prometu ter delovnem okolju v lu�i nacionalnih programov in zakonodaje a) Prometna varnost je ena najpomembnej�ih dru�benih vrednot. vzpostaviti bo treba tak�en prometni sistem, da bo cilj vizija ni� (ni� smrtnih �rtev in hudo po�kodovanih) stvaren in uresni�ljiv. Delo in varnost 51/2006/5 b) Zelo pomemben dokument v zagotavljanju dviga varnosti v cestnem prometu je nacionalni program, pri katerem pa naj bi v bodo�e ve� sodelovale tudi lokalne skupnosti, kajti le tako lahko pri�akujemo, da bo program za�ivel in resni�no prispeval k izbolj�ani prometni varnosti v dr�avi. c) Trajnost zaposlitve in dohodka je osnova za kvalitetno �ivljenje, zato je treba zagotavljati zaposlovanje s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za nedolo�en �as. d) Mladi delavci so ogro�eni glede varnosti in zdravja pri delu tudi zaradi pomanjkljivega izobra�evanja med osnovnim in srednje�olskim izobra�evanjem pa tudi v �asu uvajanja v delo, ker ni prilagojeno njihovim potrebam in specifi �nosti. Plenum 2: Varnost v cestnem prometu a) Notranji transport je zaradi transportnih naprav, ki so vanj vklju�ene, zelo zahtevna, pa tudi nevarna dejavnost. Industrijska dejavnost z materialnimi sredstvi in postopki, ki jih upravlja, ter osebami, ki so z njo povezane, povzro�a �tevilna in raznovrstna tveganja za ljudi pa tudi za lastnino in okolje. Zaradi vedno ve�jega in �tevil�nej�ega notranjega prometa je treba s preventivnimi ukrepi zagotavljati varnost in tako zmanj�ati tveganje za nezgode. b) Pri zagotavljanju varnosti v predorih je predvsem pomembna preventivna dejavnost, ki nezgode prepre�i, in �ele nato aktivnosti, ki ob nezgodi zmanj�ajo njene u�inke. Raziskave in eksperimenti, ki bodo trdna osnova za kvalitetno zakonodajo na tem podro�ju, se �e iz vajajo, prav t a ko pa so tudi o r o dja za oceno tveganj v predorih �e na razli�nih stopnjah razvoja. c) �tevilo prevozov nevarnega blaga v cestnem prometu se v dr�avi naglo pove�uje. Nepravilnosti, do katerih prihaja pri prevozih, so zaradi narave dela zelo pere�e in zahtevajo temeljito poznavanje celotnega po-dro�ja. d) Kaznovalna politika je le en vidik za odpravo nepravilnosti pri prevozih nevarnega blaga. Vse sodelujo�e v tovrstnih prevozih je treba ustrezno usposobiti ter zagotoviti vedenje o tem, da sodelujejo pri manipuliranju z nevarnimi snovmi. Plenum 3: Promocija varnosti in zdravja a) Varnost je stalnica �lovekovega �ivljenja. �e je ni, se �lovek po�uti ogro�enega in se zato zdru�uje z drugimi, �etudi v �kodo lastne svobode in pravic, da bi si zagotovil tisto stopnjo in kakovost varnosti, ki mu omogo�a in zagotavlja nemoten osebnostni razvoj in obstoj. b) Najve�ji del sredstev zdravstvenega zavarovanja je namenjen za obravnavo bolezni, le izjemno majhen del promociji zdravja in pomenu dobrega zdravja. Zato je nujna razvojna usmeritev v vlaganje, napore in zagotovitev prestrukturiranja sredstev za dosego ve�je informiranosti in ozave��enosti ljudi o pomenu zdravja, za njihovo izobra�evanje in za zagotavljanje ustreznih preventivnih ukrepov. c) Treba je zagotoviti, da se bo zavedanje o pomenu zdravja vgradilo v vse pore dru�benega �ivljenja prek izbolj�anja in zavedanja o pomenu kvalitete bivalnega in delovnega okolja in okoljske klime. Projekti promocije zdravja, ki �e te�ejo, zagotavljajo, da se dejavnosti iz-pla�ajo �e zaradi zni�anja stro�kov za nadomestila v �asu bolni�ke odsotnosti pa tudi invalidnosti ali pa v povezavi z morebitnimi od�kodninami. d) Za zagotovitev zavedanja o tem, kako pomembno vlogo ima varnost in zdravje v vsakdanjem �ivljenju, je treba anga�irati vrsto dru�benih mehanizmov. Na podro�ju izobra�evanja je treba v �tudijske progra- 39 Aktualno me vgraditi znanja o pomenu varnega dela. e) Primere dobre prakse posameznih delodajalcev na podro�ju preventive in izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu je treba predstaviti �im �ir�emu krogu nosilcev varnosti in zdravja pri delu. f) Raz�iriti je treba znanja o vplivih dolo�enih substanc na psihofi zi�-no sposobnost posameznika ter �iriti zavedanje o direktnem vplivu nalo�b v zdravje na gospodarska gibanja. Sekcija 1: Urejanje varnosti v cestnem prometu a) Raziskave prometne varnosti ka�ejo, do so mladi vozniki v prometu bolj izpostavljeni tveganju kot izku�eni. Neizku�enosti je vse prepogosto pridru�ena tudi vo�nja pod vplivom alkohola in drugih psi-hoaktivnih snovi ali zdravil, ki vplivajo na vozni�ke sposobnosti. Pod tem vplivom vozijo mladi nad svojimi zmo�nostmi, zato je v cestno prometnih nezgodah mladih tako visok dele� mrtvih in hudo po�kodovanih. b) Na ravni dr�ave je treba vzpostaviti in izvajati ustrezno politiko do psi-hoaktivnih snovi in udele�be mladih voznikov v cestnem prometu, kontrol in sankcioniranja, pa tudi do ustreznega izobra�evanja in preventivnih dejavnosti. c) Mehanizme, ki mlade silijo v tvegano vedenje, je treba usmeriti v druge sfere (kultura, �port). V dru�bi je treba spremeniti socialne norme in pri�akovanja do mladostnikov, s tem pa bo pri�lo tudi do sprememb njihovega vedenja. Njihovo zgodnje vklju�evanje v promet je pozitivno, ker s tem gradijo svoj lasten na�in in odnos do vo�nje v socialno nadzorovanih razmerah in oblikujejo sprejemljivej�i in varnej�i na�in vo�nje. Sekcija 2: Varnost v delovnem oko-lju-ergonomske izbolj�ave in dobre prakse a) Zdravje je rezultat dobrega fi zi�nega stanja, pravilne prehrane, zdravega okolja, uspe�nega obvladovanj a s tresa in o d govorn o s ti za last no zdravje. Cilj ergonomskih meritev j e i s k a n j e m o � n o s t i z a u �inkovitosti pri delu. Z razli�nimi ergonomskimi metodami dolo�imo okvir za razvoj ter zasnovo nove proizvodne opreme in novih delovnih mest. Zago- 40 tavljajo pa tudi osnovo za izdelavo ve�letnih na�rtov izbolj�ave delovnih razmer in pozitiven odnos s socialnimi partnerji. b) Zagotavljanje ravnote�ja med �lo-vekom, organizacijo in tehnologijo zahteva holisti�en pristop in sodelovanje vseh ravni: od zakonodajalcev do izvajalcev. Samo razumevanje in zavedanje pomembnosti ergonomskih na�el pri opravljanju vsakodnevnega dela lahko vodi v spremembe mi�ljenja in s tem obna�anja. Pri ergonomskih ukrepih naj sodelujejo tehnologi, konstruktorji, delavci in njihovi delovodje, zdravniki medicine dela in psihologi. Zlast i u de le�ba delavc ev je izre -dno pomembna, ker bodo prav oni, ki z novostmi rokujejo, posredovali uporabne podatke za izbolj�anje �e izdelanih modelov. Le take jih bodo sprejeli kot svoje in jih redno uporabljali. Sekcija 3: Za prijaznej�e prometno okolje - analize in ukrepi a) Sekcija je poudarila skupna prizadevanja in delo za ve�jo prometno varnost, ki se skozi posameznika ka�e v celotnem sistemu dr�ave. b) Mladi drugih evropskih dr�av imajo zelo podobne navade in stali��a do prometne varnosti kot pri nas. Njihovo ob�utljivo �ivljenjsko obdobje zahteva, da se strokovnjaki seznanimo z njihovim razmi�ljanjem, stali��i in vzroki za ravnanje ter da svoje ukrepe in vsebine dela prilagodimo na na�in, da bodo pove�ala zavedanja pomembnosti njihovega lastnega prispevka k ve�ji varnosti. c) V celotnem spektru dr�avnega sistema je pomo� in vloga posameznika do prostovoljnega dela eden izmed klju�nih dejavnikov za ve�jo varnost v prometu. Skupna ugotovitev sekcije je, da za pove�anje prometne varnosti ni �ude�ne re�itve, ampak je treba poiskati ustrezen klju� v odgovornem delovanju celotne dru�be, z izhodi��em slehernega posameznika. Sekcija 4: Invalidi in zagotavljanje varnosti pri delu a) Poklicna rehabilitacija ni le pravica iz invalidskega zavarovanja, pa� pa tudi obveza delodajalca, ki ima cilj, da se invalida uspe�no vklju�i v ustrezno delo. b) Zdravnik, specialist medicine dela, prometa in �porta je pomemben �len v sistemu poklicne in zapo- slitvene rehabilitacije, v programih npr. �Nova pot� in drugih z ocenami zdravstvene ogro�enosti na delovnem mestu. c) Delodajalci in drugi odgovorni morajo prispevati ve�ji dele� k vra�a-nju obolelih delavcev nazaj na delo z uvedbo specifi �nih metod ocen tveganja glede na preostale delovne zmo�nosti delavca. d) Kodeks MOD o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu zavezuje delodajalce, oblastne organe, invalidske organizacije, socialne partnerje in druge, da zagotavljajo pogoje za zagotovitev enakih mo�nosti za delo tudi invalidom. Zavezujemo se, da bomo vsak na svojem podro�ju uresni�evali dolo�ila kodeksa ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu. e) Humanizacija dela je pomemben �len pri vklju�evanju invalida v delo. Dr�ava z ustreznimi mehanizmi podpira to dejavnost, ki pa �al �e ni ustrezno za�ivela v praksi. f) Poklicno svetovanje in na temelju tega poklicno izbiro mladostnikov je treba vklju�iti v �olski sistem, kar je �e posebej pomembno za mladostnike s posebnimi potrebami. Zaposlitvena rehabilitacija in iskanje nove poti je prispevek neustrezne predhodne poklicne odlo�itve ali iskanje osebnostnim lastnostim, interesom in �eljam najprimernej�e poklicne poti. V tem sklopu je predstavljena poklicna usmeritev, ukrep, ki lahko prepre�i nastanek invalidnosti, ali pa posamezniku, ki �e ima funkcijske omejitve, ponuja novo, mogo�e precej druga�no poklicno in �ivljenjsko pot. Navedeni ukrepi so oblika integracije poklicnega svetovanja, rehabilitacije in prakti�nih poizkusov implementacije ukrepov zaposlitvene rehabilitacije. Sekcija 5: Preventivno in projektno delo za izbolj�anje varnosti v cestnem prometu a) Izbolj�anje prometne varnosti je cilj celotne EU in njenih �lanic, tudi Slovenije �e toliko bolj, glede na visok dele� smrtnih �rtev v prometu. Pristop za doseganje ve�je prometne varnosti mora biti teoreti�no utemeljen ter sistemski, tj. upo�tevati mora vse sestavine in dejavnike prometnega sistema. b) Konferenca GV se je dotaknila zgolj nekaterih vpra�anj in vidikov doseganja prometne varnosti. Tako je Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno obravnavala stali��a voznikov do klju�nih problemov varnosti v cestnem prometu (alkohol, prehitra vo�nja, uporaba za��itne opreme in naprav) kot pomembnega elementa za oblikovanje razli�nih ukrepov. Poudarila je tudi pomen raziskovanja razli�nih vidikov vedenja udele�encev v prometu ter preverjanja razli�nih ukrepov za doseganje ve�je prometne varnosti. c) Posebej pomembni so vseevropski projekti (npr. SARTRE, EUSHI-RES, CAST), ki omogo�ajo primerjanje izku�enj in njihovo prena�anje v razli�na okolja, pa tudi medijske kampanje, ki pa morajo biti podpr te z ustreznim policijskim nadzorom in sistemati�no evalvacijo v vseh fazah procesa: od na�rtovanja in implementacije kampanje do preverjanja njenih u�inkov. d) Pomemben je tudi pregled konkretnih problemov specifi �nih za dolo-�eno okolje, npr. vo�nje traktorjev, umirjanje prometa ipd. e) Posebej je bilo izpostavljeno vklju-�evanje razli�nih skupin (star�ev, vzgojiteljev in u�iteljev, u�encev) v dejavnosti za doseganje ve�je varnosti. Konferenca GV je nakazala splo�ne in posebne probleme prometne varnosti v Sloveniji ter mo�nosti za njihovo razre�evanje. Sekcija 6: Ekolo�ki in biolo�ki monitoring za ugotavljanje varnosti in zdravja v delovnem okolju a) Ekolo�ki in biolo�ki monitoring sta zelo pomembna mehanizma v sistemu zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu. b) Posebej ob�utljiva skupina za tveganja na delovnih mestih so mladi delavci, zato je pomembno, da varovanju njihovega zdravja namenimo ve�jo pozornost. Skrb za mlade delavce se za�ne �e pri predhodnih preventivnih zdravstvenih pregledih, kjer zdravnik medicine dela usklajuje na�elo, da je treba vsakemu �loveku omogo�iti, da izkoristi svojo pravico do dela s poklicno dol�nostjo varovanja zdravja mladih delavcev. c) V prihodnosti lahko na podro�ju ekolo�kega monitoringa pri�aku-jemo hiter razvoj tudi na podro�ju spremljanja izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim poljem, kjer so negativni vplivi na �loveka �e malo raziskani. Nujno je treba zagotoviti vi�jo raven kakovosti izvajanja ekolo�kega monitoringa, ker napa�ni rezultati lahko zelo slabo vplivajo na zdravje delavcev, po drugi strani pa so lahko ukrepi neu-pravi�en stro�ek za delodajalca. d) Azbest �e vedno pomeni veliko tveganje za zdravje delavcev, predvsem pri rekonstrukciji ali odstranjevanju objektov, v katere je bil vgrajen. Evropska kampanja 2006 je usmerjena v na�ine prepre�eva-nja izpostavljenosti. Splo�na pobuda: s sklepi in ugotovitvami je treba seznaniti pristojna ministrstva (delo, zdravje, �olstvo, znanost) in in�pekcije ter zainteresirane na po-dro�ju varnosti in zdravja pri delu. Zapisala: prim. prof. dr. Marjan Bilban, predstojnik Centra za medicino dela na ZVD d.d., Miran Kal�i�, univ. dipl. prav., direktor ZVD d.d. V tej in naslednji �tevilki revije objavljamo nekatere referate s 7. konference Globalna varnost. Delo in varnost 51/2006/5 41 Aktualno VARSTVO ZAPOSLITVE IN DOHODKA Dr. Etelka Korpi� - Horvat IZVLE�EK Zahteve po fleksibilnem zaposlovanju vplivajo na uvajanje novih in novih oblik atipi�nega zaposlovanja, ki je praviloma za delavce manj ugodno od klasi�nega za nedolo�en �as s polnim delovnim �asom in bolj ugodno za delodajalce, ker jim zmanj�uje stro�ke dela oziroma poslovanja. V Sloveniji je postalo zaposlovanje za dolo�en �as pravilo, zato je prav, da je ZDR �asovno omejil to obliko zaposlovanja, ki lahko traja najve� dve leti. Dr�ava in mednarodne institucije s svojimi normami s podro�ja delovnega in prava socialne varnosti varujejo delavca kot �ibkej�o stranko v tem razmerju pred izkori��anjem delodajalca in skrbijo, da bi bilo �im ve� oseb zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero nastane delovno razmerje. Zato tudi ni dovoljeno sklepati civilno -pravne pogodbe za opravljanje dela, kjer so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je v primeru spora z zakonom dolo�ena domneva obstoja delovnega razmerja (in ne civilnopravne pogodbe) med delavcem in delodajalcem, �e obstajajo elementi delovnega razmerja. ABSTRACT Demands for flexible employment create new forms of non-typical employment, that are less favourable for workers than the classical full time employment, and favour the employers, enabling them to lower the cost of work. In Slovenia the time limited employment has become the rule, therefore the legal limiting of such employment to two years, imposed by the act on work relations, is justified. The state and international institutions with their legal norms in the field of work and social security guard the worker, being the weaker party in this relation, from exploitation by employers, and strive to ensure that the majority of workers are employed based on an employment contract, which initiates a work relationship. Therefore it is not allowed to sign a work contract based on civil law in cases with fulfilled conditions for employment contract. In case of conflict there is a legally defined assumption of employment relation existence (not according to civil law) between the worker and the employer, if the elements of the employment relation are provided. UVODNE MISLI Dokazano je, da ustvarjanje, delo, osre�uje �loveka. �e se pre�ivlja s svojim delom, pa opravljanje dela dobi �e dodaten pomen. Pla�ano mora biti tako, da zagotavlja �loveku dostojno �ivljenje. Stalnost zaposlitve in dohodka je zato pomembna vrednota v �ivljenju. Delo se lahko opravlja na razli�ne na-�ine. �e delamo zato, da se tudi pre�ivljamo, �elimo, da ga opravljamo na pravnih podlagah, ki zagotavljajo trdnej�o obliko, ve�jo stalnost oziroma trajnost zaposlitve. Mo�nih oblik legalnega dela za pla�i-lo je ve�. Najtrdnej�a in najbolj stalna oblika je pogodba o zaposlitvi za nedo-lo�en �as, s katero se sklene delovno razmerje, kratkotrajnej�e oblike pa so pogodba o zaposlitvi za dolo�en �as, pogodbe o delu ali avtorske pogodbe. �e �lovek ne dela, a si to �eli, pravimo, da je brezposeln. Brezposelnost je svetovni problem. Predstavila bom podatke o gibanju zaposlenosti in brezposelnosti v Sloveniji in v dr�avah EU ter nekatera razmi�ljanja v zvezi s fl eksibilnostjo zaposlovanja in zmanj�evanja brezposelnosti v na�i dr�avi. Vsak, ki je zaposlen, bi moral prejeti pravi�no pla�ilo za svoje delo. Minimalna pla�a, ki bi zagotavljala delavcu in njegovi dru�ini primerno �ivljenje, je tista vi�ina pla�e, ki jo delodajalec mora zagotoviti delavcu, bodisi na 42 podlagi zakona ali v nekaterih dr�avah na podlagi kolektivne pogodbe. LEGALNE OBLIKE DELA Pravne podlage za opravljanje dela (zaposlovanje) so lahko razli�ne. Kot legalne oblike dela se v na�i dr�avi �tejejo: � pogodbe o delu, � avtorske pogodbe, � pogodbe o zaposlitvi. Pravice in obveznosti osebe, ki opravlja dela na omenjenih pravnih podlagah, ter njena socialna varnost so razli�ne. Odvisne so od tega, ali ima oseba status delavca, podjemnika oziroma izvajalca del ali status avtorja. Podjemno pogodbo (pogodbo o delu) oseba lahko sklene, �e niso podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. Po godbeni stranki se dogovorita, da izvajalec za naro�nika opravi dolo�en posel, delo, ki se lahko nana�a na izdelavo stvari (na primer mize), popravilo stvari (na primer avtomobila), telesno (ali fi zi�no) delo (nabiranje jabolk), intelektualno (ali umsko) delo (pisanje strokovnega prispevka). Pogodbeno razmerje nima narave trajnosti. Naro�-nik je dol�an rezultat dela izvajalcu pla�ati, ni pa ga dol�an prijaviti v socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti), razen za primere nezgode pri delu in poklicne bolezni, niti mu pla�evati drugih prejemkov (nadomestila, odpravnine, regres za letni dopust in druge.) Gre le za tr�ni odnos pla�ila za opravljeno delo. Pogodba civilnega prava je v praksi raz�irjena pravna podlaga za opravljanje dela tudi, ko obstojajo elementi delovnega razmerja,1 ker so stro�ki dela cenej�i, postopki sklepanja in prenehanja pogodbe pa enostavnej�i. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR)2 izrecno prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava, �e so podani elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 11. �lena).3 Kljub temu tudi v takih primerih delodajalci sklepajo pogodbe o delu in ne pogodbe o zaposlitvi, ki bi bile pravilne podlage. Avtorsko delo ureja zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP)4. Za avtorsko delo gre, �e so izpolnjene predpostavke, dolo�ene v prvem odstavku 5. �lena ZASP, ki so stvaritev, individualnost, duhovnost, ustvarjalnost in izra�enost. Avtorsko delo lahko nastane tudi v delovnem razmerju (avtorsko delo iz delovnega razmerja), ko delavec iz-1 In�pektorji za delo ugotavljajo, da se pogodbe o delu sklepajo tudi v primerih, ko obstojajo elementi delovnega razmerja (Letno poro�ilo 2005 In�pektorata za delo, Ljubljana, str. 101). 2 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, �t. 42/2002. 3 �e delavec opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, kljub temu da obstajajo elementi delovnega razmerja, se delodajalec lahko kaznuje z globo 300.000 tolarjev. 4 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah � pre-�i��eno besedilo, Uradni list RS, �t. 94/2004. Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno polnjuje svoje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Po avtorski pogodbi avtor prav tako ne u�iva pravic iz socialnih zavarovanj ali dobiva drugih pla�il kot za opravljeno stvaritev. Pogodba o zaposlitvi je pomembna oblika zaposlitve, predvsem za osebo, ki nima drugih sredstev za pre�ivljanje, saj zagotavlja najve�jo socialno varnost in stalnost dohodka. Pogodba o zaposlitvi je akt, s katerim delodajalec in delavec skleneta delovno razmerje in v katerem podrobno uredita medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Delavec, ki je v tem razmerju v podrejenem polo�aju, se zave�e osebno opravljati delo, delodajalec pa mu mora za opravljeno delo pla�ati. Obi�ajno ozna�ujemo to obliko dela kot zaposlitev. Pravimo, da je oseba zaposlena. Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedolo�en �as, za dolo�en �as se lahko sklene le takrat, ko to do-lo�a zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Delavec ima med trajanjem delovnega razmerja enake pravice in obveznosti po obeh pogodbah, bistvena razlika pa nastane pri njenem prenehanju. Poleg pogodbe o zaposlitvi za dolo�en �as je ZDR dolo�il tudi druge vrste pogodb o zaposlitvi, zaradi ve�jih mo�nosti fl eksibilnej�ega zaposlovanja: � pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja de javnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, � pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, � pogodbo o zaposlitvi s kraj�im delovnim �asom, � pogodbo o zaposlitvi z opravljanjem dela na domu, � pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami, � pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom. V vseh primerih sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljajo glede socialnega varstva in odpovedi pogodbe o zaposlitve enaka pravila kot za klasi�no pogodbo o zaposlitvi za dolo�en oziroma za ne-dolo�en �as. Delodajalec je dol�an po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (od dneva nastopa delav�evega dela), delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. �ibkej�o stranko, delavca, varuje dr�ava in mednarodne organizacije (Mednarodna organizacija dela - v nadalje- Delo in varnost 51/2006/5 vanju MOD; Organizacija zdru�enih narodov, Svet Evrope, Evropska unija - v nadaljevanju EU) s svojimi akti, predvsem pri ohranjanju pogodbe o zaposlitvi v veljavi in pri zagotavljanju pravi�nega pla�ila za opravljeno delo. Po ZDR brez volje delavca delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi, �e ne nastane resen razlog, ki ga dolo�a zakon. Gre za redno odpoved (poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlog) in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora v odpovedi navesti razlog, ki ga dolo�a zakon, in �e dokazati, da so okoli��ine tako resne, da ni mogo�e nadaljevati delovnega razmerja. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je delodajalec dol�an upo�tevati postopek odpovedi, ki ga dolo�a ZDR, dokazati, da obstoja utemeljen razlog za odpoved (ki je take narave, da one-mogo�a nadaljevanje delovnega razmerja) ter izpolniti dolo�ene materialne obveznosti. Pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za dolo�en �as je razlog prenehanja �e naveden v pogodbi in delodajalec nima nobenih obveznosti, materialnih ali postopkovnih, do delavca, le obvesti ga, da je potekel �as oziroma je nastala okoli��ina za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. To je tudi razlog, da je zaposlovanje za dolo�en �as prevladujo�a oblika zaposlovanja. Delodajalci v velikem obsegu5 zaposlujejo delavce za dolo�en �as, pa �eprav zato niso podani zakonski pogoji6. Delodajalci navajajo, da so dolo�ila ZDR o odpovedi stroga, da so odpravnine v primeru odpovedi previsoke, da so odpovedni roki predolgi in da je postopek prenormiran. Menijo, da to negativno vpliva na ve�je zaposlovanje. Predstavniki delavcev s tem ne sogla�ajo in poudarjajo pomembnost zaposlitve za delavca. Varstvo zaposlitve in dohodka je pomembno vpra�anje tudi za dr�avo, saj gre za uresni�evanje enega izmed temeljnih dolo�il ustave, da je Slovenija pravna in socialna dr�ava in da ustvarja mo�nosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo (66. �len ustave). Dolo�ba zavezuje dr�avo, da skrbi za zaposlenost in za delo. Povezati jo je treba z 49. �lenom 5 V letu 2005 se je za dolo�en �as zaposlilo 104.933 oseb, kar je 76,6 % vseh zaposlitev, realiziranih v tem letu (Letno poro�ilo 2005 Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, str. 13). 6 In�pektorji za delo ugotavljajo, da so kr�itve sklepanja pogodb o zaposlitvi za dolo�en �as precej pogosta. Delodajalci sku�ajo s sklepanjem tovrstnih pogodb o zaposlitvi pove�ati konkuren�-nost na trgu dela in se izogniti postopkom prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter posledicam teh, zlasti izpla�ilom odpravnine ( Letno poro�ilo 2005 I n�pe k tora ta RS za delo, Ljub lj ana, str. 10 0). ustave, ki dolo�a svobodo dela. Iz komentarja ustave RS7 lahko ugotovimo, da svoboda dela vsebuje tri elemente oziroma tri samostojne pravice: pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela. Gre za tri pojme: delo, zap o slitev in delovno me sto. Ti pa dobi -vajo danes glede na hiter tehni�no-teh-nolo�ki razvoj in globalizacijo trga dela, fl eksibilne, atipi�ne oblike dela, nova, druga�na razumevanja in vsebine. Tudi pogodba o zaposlitvi za nedolo�en �as ni ve� varna zaposlitev. Varnost zaposlitve do upokojitve se je spremenila v fl eksibilno zaposlovanje. Veliko delovno sposobnih ljudi, ki �elijo delati, je od �asa do �asa brez dela. Izguba zaposlitve je postala vsakdanji problem, ki negativno vpliva na kvaliteto �ivljenja. Smo v obdobju krize ohranjanja stalnega delovnega razmerja. Znatno ve� se sklepa pogodb o zaposlitvi za do-lo�en kot za nedolo�en �as. Pogodbe o delu se sklepajo za dela, za katera bi se morala skleniti pogodba o zaposlitvi. Vse ve� je primerov, ko delodajalec, namesto da bi sam zaposloval delavce, daje dolo�ena dela opravljati drugim pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom (outsourcing). V na�i dr�avi je to tipi�no za varnostne slu�be in �i��enje, v zadnjem �asu pa se ta na�in dela pojavlja tudi v proizvodnji. Outsourcing obstoja tudi s selitvami dejavnosti na kontinente, kjer s o stro� ki dela manj�i. Zato ni na -klju�je, da se z vpra�anjem obstoja in varstva delovnega razmerja intenzivneje ukvarja tudi MOD, kot najve�ja univerzalna mednarodna organizacija, ki skrbi za razvoj delovnega prava in prava socialne varnosti. Generalna konferenca je maja letos sprejela priporo�ilo o delovnem razmerju8, ki zavezuje dr�ave �lanice, da razvijejo strategijo varstva delovnega razmerja, da v predpisih dolo�ijo elemente delovnega razmerja in v primeru dvoma zagotovijo pravno domnevo o obstoju delovnega razmerja. ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST Zaposlovanje in brezposelnost sta pomembna kazalnika razvoja vsake dr�ave. Pove�evanje �tevila brezposelnih je zna�ilnost dana�njega �asa 7 Komentar Ustave RS, uredil Lovro �turm, Fakulteta za podiplomske dr�avne in evropske �tudije, Ljubljana 2002, stran 506. 8 Recomendation concerning the employment relationship, http://www.ilo.org/public/english/ standards/relm/ilc/ilc95/pdf/pr-21.pdf. 43 Aktualno tudi v dr�avah Evropske unije. Na to vplivajo predvsem gospodarske recesije, vse ve�ja mednarodna konkurenca, globalizacija trga dela in postopno staranje prebivalstva. Zato morajo dr�ave namenjati vse ve� sredstev, da poskrbijo za ustrezno socialno varnost neaktivnega prebivalstva9. Delovno aktivno prebivalstvo je vse bolj obremenjeno z davki in prispevki, ker mora fi nancirati programe socialnega varstva in varstva brezposelnosti. Manj jih dela za vse ve� neaktivnega prebivalstva. Za dr�avo pomenijo brezposelni ne samo izdatke za zaposlovanje (denarna nadomestila, denarne pomo�i, programi aktivne politike zaposlovanja idr.) in socialnovar-stvene izdatke (socialne pomo�i idr.), ampak tudi zmanj�ano produkcijo, ker ne sodelujejo pri pridobivanju dodane vrednosti. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji zaposlenih 303.022 ali 20,0 % vsega prebivalstva10. Obdobje hitrega zaposlovanja je trajalo do gospodarske reforme 1965, ko je bilo 549.902 zaposlenih ali 33,4 % vsega prebivalstva. Brezposelnost je bila v tem �asu neznatna, saj je bilo registriranih 9.470 brezposelnih ali 0,58% vsega prebivalstva. Gospodarska reforma je imela za posledico zmanj�anje �tevila zaposlenih. Vse do 1969 se �tevilo zaposlenih ni pove�evalo. Ponovni porast zaposlenosti je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih, do 1989. leta. Slovenija je imela najve� zaposlenih v letu 1988, in sicer 879.941 delavcev ali 44,0 % vsega prebivalstva. Gospodarska in politi�na kriza, ki je nastopila v Jugoslaviji, je konec osemdesetih vplivala na zmanj�evanje zaposlovanja, ki je trajala do 1997. Leta 1989 je bilo zaposlenih 876.158; do leta 1997 pa se je �tevilo zaposlenih zmanj�alo na 690.132. Nadaljnji negativni trendi pri zaposlovanju so sledili v �asu po osamosvojit vi, ko je pr i�lo do prekinitve trgovanja z drugimi republikami biv�e Jugoslavije. To j e p o v z r o �ilo gospodarsko krizo, ki se je odrazila z uvedbo ste�ajev podjetij in porastom brezposelnosti. Ponovna rast zaposlenih se za�ne z letom 1999. Po podatkih Eurostata11 se stopnja rasti zaposlenosti12 v EU pove-�uje od leta 1995, leta 2005 je bila pri nas 0,9-odstotna; V Sloveniji je zaposlenosti rasla od leta 1999, z izjemo leta 2003, ko je bila negativna (0,3 odstotka), v letu 2005 pa je zna�ala 0,7 %. Glede na gospodarsko rast v dr�avah EU in v Sloveniji13 je pri�akovati rast zaposlenosti tudi v prihodnje. Povpre�na stopnja brezposelnosti v Sloveniji je 6,5 odstotka in je ni�ja od povpre�ne stopnje brezposelnosti EU, ki zna�a 8,8 odstotka.14 Kako obvladovati brezposelnost je vpra�anje, na katero odgovarjajo dr�ave z razli�nimi programi zmanj�evanja brezposelnosti. �lanice EU sprejemajo vrsto ukrepov, ki naj bi zmanj�evali brezposelnost, od raznih subvencij delodajalcem, ukrepov za pospe�evanje podjetni�tva, predvsem razvoja malih in srednjih podjetij, do ukrepov za pove�evanje usposobljenosti delavcev in zaposlenih idr. Pomembna pri tem je lizbonska strategija (prenovljena) katere cilj je, da EU postane najbolj konkuren�no gospodarstvo na svetu, ki bo temeljilo na znanju, z ve� in bolj�imi delovnimi mesti in ve�jo socialno kohezijo. Izpostavljeno je znanje za trajnostni in o ko l j u p r i j a z e n r a z v o j i n v e �jo zaposlenost z novimi in kvalitetnej�imi delovnimi mesti. V okviru politike zaposlovanja so dr�ave �lanice dol�ne skrbeti za prilagodljivost trga dela, pritegniti ve� ljudi na trg dela, izbolj�ati kvaliteto delovnih mest in investirati v �love�ki kapital z bolj�o izobrazbo, spretnostmi in znanji. Posebej je izpostavljeno vse�ivljenjsko u�enje, ki bo delavcem olaj�alo menjavo delovnih mest in ve�jo mobilnost. 15 Za doseganje teh ciljev so dr�ave �la-nice dol�ne izdelati nacionalne akcijske programe in vsake tri leta poro�ati o dose�enih rezultatih.16 Slovenija je sprejela Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije 2001 do 2006, ki jo bo z dopolnjevanjem 9 Leta 1984 je bilo razmerje med zavarovanci in upokojenci v Sloveniji (povpre�no �tevilo v letu) 3,0 :1,0 (trije delavci na enega upokojenca), v letu 2004 pa 1,5 : 1,0 (Poro�ilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2004). 10 Vsi podatki o zaposlenosti in brezposelnosti so povzeti iz Zavoda RS za zaposlovanje v Ljubljani in obmo�ne enote v Murski Soboti iz letnih poro�il . 11 htt://www.europa.eu.int/comm/eurostat, employment growth-total. 12 Kazalnik �stopnja rasti zaposlenosti�po podatkih Eurostata zajema spremembe v odstotkih iz enega v drugo leto glede na celotno zaposleno prebivalstvo. 13 Realna rast BDP v dr�avah EU je v primerjavi s prvim �et r t l et j em l an i za 2, 2 o dst ot k a v i �ja; V S l o -veniji pa za 5,1 odstotek (SKEP GZS, Kazalniki poslovanja 2005, junij 2006). 14 http://www. Europa.eu.int/comm/eurostat, harmonized unemployment rates. 15 Slovenija na podro�ju zaposlovanja zaostaja za povpre�jem EU v stopnji zaposlenosti in v stopnji zaposlenosti starej�ih oseb, bolj�e rezultate od povpre�ja EU pa dosega v stopnji izobrazbe mladine, v stopnji dolgotrajne brezposelnosti in stopnji tveganja rev��ine po socialnih transferjih (Vir: UMAR, Poro�ilo o razvoju 2005). 16 Povzeto iz gradiva: Komisija Evropske skupnosti, Sporo�ilo spomladanskemu Evropskemu svetu, Bruselj, 2. februarja 2005. usmerjala k uresni�itvi lizbonskih ci-ljev17 in upo�tevala fi nan�no perspektivo EU kot del svoje razvojne prioritete. Cilj politike EU bo tudi v prihodnje prispevati k visoki stopnji zaposlenosti. Pogodba o ustavi za Evropo18 vsebuje posebne dolo�be o zaposlovanju, po katerih si bodo EU in dr�ave �lanice prizadevale za razvoj usklajene strategije zaposlovanja, zlasti za spodbujanje kvalifi ciranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam. Vsaka dr�ava �lanica bo dol�na po�iljati letna poro�ila Svetu in Komisiji o najpomembnej�ih ukrepih, sprejetih za izvajanje njene politike zaposlovanja. STALNOST DOHODKA -PLA�ILO ZA DELO Pla�ilo za delo je pomemben segment urejanja delovnih razmerij. Delodajalec je delavcu dol�an zagotavljati pravi�no pla�ilo za njegovo delo. Delodajalec in delavec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za pla�o in druge vrste pla�il, pri �em e r pr e dp i s i in ko l e k t i v n e p o go d -be dolo�ajo okvire, minimalna pla�ila, ki jih mora zagotavljati delodajalec delavcu kot �ibkej�i stranki. Pla�a je obvezen in glaven del pla�ila za delo, izpla�ana mora biti v denarju in v dolo-�enem minimalnem znesku. Poleg pla�e, ki jo delavec prejema, ko dela, je upravi�en tudi do nadomestila pla�e, ko ne dela, in do drugih vrst pla�il (regres za letni dopust, odpravnino, jubilejno nagrado, solidarnostno pomo� idr., povra�ilo stro�kov, ki mu nastanejo v zvezi z delom: regres za malico, potni stro�ki, stro�ki slu�benega potovanja). Delodajalec je dol�an delavcu zagotavljati pla�ilo po normativnem (tarifnem) delu kolektivne pogodbe, ki predstavlja obvezno pravno normo za delodajalca, ki je izto�ljiva. To velja tudi za pla�o, ki pa ne sme biti ni�ja kot je dolo�ena z zakonom. Gre za dolo�ila, ki zagotavljajo delavcu stalnost dohodka, ki izvira iz njegovega statusa delavca. Pravica do pla�ila je dolo�ena kot samostojna socialna pravica tudi v mednarodnih aktih. Splo�na deklaracija o �lovekovih pravicah (1948) v 23. �lenu pravico do pla�ila ve�e na pravico do 17 Lizbonski cilji temeljijo na treh stebrih: gospodarskem, socialnem in okoljskem. 18 Uradni list RS, �t.1/05, z dne 17. februarja 2005 � Mednarodne pogodbe. Pogodbo so podpisali voditelji dr�av in vlad v Rimu 29. oktobra 2004. Ratifi cirati jo mora, v skladu s svojim pravnim redom, vseh 25 dr�av �lanic, da bo za�ela veljati bodisi s sprejemom v parlamentu in/ali na refer-endumu.Dr�avni zbor Republike Slovenije je rati-fi ciral evropsko ustavo 1. februarja 2005. 44 Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno dela: �Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravi�ne in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi dru�ini �loveka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.� Evropska socialna listina19 priznava pravico do pravi�nega pla�ila, ki delavcem in njihovim dru�inam zagotavlja dostojen �ivljenjski standard (�etrta to�ka I. dela revidirane Listine). P r a v t a k o p a s e n a p l a �ilo za delo nana�ajo dolo�be vrste konvencij MOD kot: konvencija �t. 10020 o enakem pla�ilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, �t. 95 o varstvu pla�21 in druge. Pomembna pa je tudi �t. 131 o dolo�a-nju minim alne p la�e s pos e bnim ozir o m na dr�ave v razvoju. Cilj konvencije je prepre�iti izpla�evanje izjemno nizkih pla� in s tem zagotoviti minimalno socialno varnost delavcu in njegovi dru�ini. Socialisti�na republika Jugoslavija je konvencijo ratifi cirala leta 1982 in jo je 19 Slovenija je ratifi cirala Evropsko socialno listino (spremenjeno), ki je bila sklenjena v okviru Sveta Evrope v Strasbourgu 3. 5. 1996 in je za�ela veljati 1. 7. 1999, Uradni list RS � Mednarodne pogodbe, �t. 7/99, z dne 10. 4. 1999. Spremenjena oziroma dopolnjena Evropska socialna listina pomeni nadgradnjo sprejete Evropske socialne listine iz leta 1961. 20 Konvencija MOD, �t. 10 0, o enakem pla�ilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti, 1951, Slu�beni vestnik FLRJ � Mednarodne pogodbe, �t.9/55. 21 Konvencija MOD, �t. 131, o dolo�anju minimalne pla�e s posebnim ozirom na dr�ave v razvoju, 1970, Uradni list FLRJ- Mednarodne pogodbe, �t. 14/82. Konvencija MOD �t. 95 o varstvu pla�, 1949; Slovenija konvencije ni ratifi cirala. Republika Slovenija prevzela.22 Po podatkih Eurostata23 je vi�ina minimalne pla�e v dr�avah �lanicah EU zelo razli�na. Najvi�ja je v Luksembur-gu, 1503 EUR, najni�ja v Latviji, 129 EUR, v Sloveniji pa zna�a 511 EUR, s �imer se uvr��a v skupino dr�av s srednje visoko minimalno pla�o. Razmerje med najni�jo in najvi�jo minimalno pla�o je 1 proti 11, kar ka�e na velike razlike dolo�anja minimalnih pla� med dr�avami EU.24 SKLEPNE MISLI Varstvo zaposlitve in dohodka je temeljno vpra�anje kakovosti �ivljenja. �e �lovek nima drugih zadostnih sredstev za pre�ivljanje, je pogodba o zaposlitvi za nedolo�en �as s polnim delovnim �asom, v kateri je kot obvezna sestavina dolo�ena pla�a in druge vrste pla�il, podlaga za polni obseg pravic iz delovnega razmerja in social-novarstvenih pravic in zato zagotavlja varnost zaposlitve in dohodka in s tem kakovost �ivljenja. 22 Posamezne dr�ave razli�no urejajo minimalno pla�o. Nekatere jo urejajo v nacionalni zakonodaji, npr.Francija, Nizozemska, druge jo prepu��ajo urejanju v kolektivnih pogodbah, npr. Velika Britanija. Ve� o tem glej Me�nar, Drago: Pla�ilo za delo v pogodbenih delovnih razmerjih, Podjetje in delo �t. 6-7/1998, stran 1108 in 1109. 23 Enako kot pod opombo �Monthly minimum wages � Bi � annual data. 24 P o p r a k s i S v e t a E v r o p e s e p r a v i �na pla�a meri glede na odstotek (60 %) povpre�ne pla�e v do-lo�eni dr�avi. Vpra�anje je, ali v vseh 25 �lanicah EU minimalna pla�a zagotavlja dostojen �ivljenjski standard. Zahteve po fl eksibilnem zaposlovanju vplivajo na uvajanje novih in novih oblik atipi�nega zaposlovanja, ki je praviloma za delavce manj ugodno od klasi�nega za nedolo�en �as s polnim delovnim �asom in bolj ugodno za delodajalce, ker jim zmanj�uje stro�ke dela oziroma poslovanja. V Sloveniji je postalo zaposlovanje za dolo�en �as pravilo, zato je prav, da je ZDR �asov-n o om ejil to obliko zapo slovanja, k i lah -ko traja najve� dve leti.25 Dr�ava in mednarodne institucije s svojimi normami s podro�ja delovnega in prava socialne varnosti varujejo delavca kot �ibkej�o stranko v tem razmerju pred izkori��anjem delodajalca in skrbijo, da bi bilo �im ve� oseb zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero nastane delovno razmerje. Zato tudi ni dovoljeno sklepati civilnopravne pogodbe za opravljanje dela, kjer so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je v primeru spora z zakonom dolo�ena domneva obstoja delovnega razmerja (in ne civilnopravne pogodbe) med delavcem in delodajalcem, �e obstajajo elementi delovnega razmerja (16. �len ZDR). 25 Pri�akovati je, da se bo �tevilo zaposlitev za dolo�en �as po preteku prehodnega obdobja do 1. januarja 2007, ko je �e dovoljeno zaposlovanje za �as treh let, zmanj�alo. Omejevanje zaposlovanja za dolo�en �as lahko �tejemo za pomemben instrument uresni�evanja stalnosti zaposlitve. Center za strokovne naloge varnosti____________ ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety Pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varstva pred po�arom Usposabljanje - osnovna andrago�ka znanja Te�aj za svetovalce za kemikalije KONTAKTNI OSEBI: Ladi Lebar T (01) 585 51 69 M 031 333 610 E ladi.lebar@zvd.si Barbara Vogri� T (01) 585 51 26 F (01) 585 51 01 barbara.vog rictSizvd .si Vabimo vas, da obi��ete spletno stran www.zvd.si ali nas obi��ete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani. Delo in varnost 51/2006/5 45 Aktualno ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V ZVEZI Z AZBESTOM TER IN�PEKCIJSKI NADZOR mag. Boris Ru�i�, univ. dipl. in�. el. Lidija Korat IZVLE�EK Leta 2005 je bil uveljavljen nov predpis, ki ureja varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi dela z materiali, ki vsebujejo azbest, to je pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/2005) (1), ki je usklajen z direktivo Sveta 83/477/EGS (2), njeno zadnjo dopolnitvijo, direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES (3) ter �e z nekaterimi drugimi evropskimi direktivami. Pravilnik dolo�a minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu. Dolo�a pa tudi mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in druge posebne zahteve. Za izvajanje zahtev iz citirane direktive in pripadajo�ih predpisov v dr�avah �lanicah v praksi sta bili v okviru Odbora glavnih in�pektorjev za delo EU (SLIC) imenovani dve delovni skupini. Prva (SLIC � WORKING GROUP ASBESTOS CAMPAIGN 2006) je imela nalogo, da pripravi vse potrebno za izvedbo azbestne akcije oz. kampanje, ki naj bi pripomogla k �im uspe�nej�i implementaciji zahtev navedene direktive v posameznih dr�avah �lanicah EU. Evropska azbestna kampanja se je za�ela v vseh �lanicah EU v drugi polovici leto�njega leta. Druga (SLIC � WORKING GROUP ASBESTOS GUIDE) pa je imela nalogo, da zagotovi pripravo prakti�nih smernic (priro�nika) za delo z azbestom. Prakti�ne smernice so prevedene v vse evropske jezike. Klju�ne besede: evropske direktive, azbest, in�pekcijski nadzor, prakti�ne smernice, azbestna kampanja ABSTRACT In the year 2005 a new legislation was implemented which regulated a safety at work concerning materials containing asbestos. This regulation is named Regulation for protection workers against risks of exposure to asbestos at work (Off. Gaz. RS, no.93/2005) (1) and it is in accordance with Direction 3/477/ECC, with its last supplementation Direction 2003/18/EC and with some other EU Directions. These regulations determinate the minimum requirements to assure safety and health at work for workers which may be exposed to asbestos at their work. For performing the requirements from the above stated directives in practice there were two SLIC-Working Groups arranged. The first, SLIC � WORKING GROUP ASBESTOS CAMPAIGN 2006 had the task to perform all necessities for realization the asbestos campaign with intention to successful implementation stated directives in all member states. European asbestos campaigns started in second half of the year 2006 in all member states. The second working group (SLIC � WORKING GROUP ASBESTOS QUIDE) performed the practise guidelines for working with asbestos. These guidelines are translated in all European languages. Key words: European directives, asbestos, inspection supervision, practice guidelines, asbestos campaign UVOD na dan 20.12.1996, pa je bil dovoljen (6) prepoveduje vsako uporabo azbe-Azbest se je intenzivno uporabljal po do 30.6.1998. Zakon je tudi predvide- sta od 1. januarja 2005 dalje. Direktiva vsej Evropi zlasti med leti 1945 do val, da vlada do 20.12.1996 predpi�e 2003/18/ES poleg tega prepoveduje 1990, koli�ine so obsegale na sto ti- prepovedi, omejitve in druge pogoje v tudi pridobivanje azbesta ter proizvo-so�e ton. Prepoved uporabe azbesta zvezi z uvozom in postopnim zmanj�e- dnjo in predelavo azbestnih izdelkov. je v razli�nih dr�avah �lanicah za�ela vanjem proizvodnje, prometa in upora- Zato v tovrstni primarni industriji ne veljati v razli�nih obdobjih. V Sloveniji be drugih izdelkov, ki vsebujejo azbest. prihaja ve� do izpostavljenosti azbe-je �e zakon o prepovedi proizvodnje in Na tej podlagi je bila izdana uredba o stnim vlaknom. Vendar problem izpo-prometa z azbestnimi izdelki ter o za- prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, stavljenosti azbestu �e vedno ostaja gotovitvi sredstev za prestrukturiranje dajanju v promet in uporabi azbesta in pri postopkih odstranjevanja, ru�enja azbestne proizvodnje v neazbestno azbestnih izdelkov (Uradni list RS, �t. in vzdr�evanja. Vdihavanje azbestnih (Uradni list RS, �t. 56/99) (4) dolo�al, 20/98) (5), ki je prepovedala proizvaja- vlaken lahko povzro�i azbestozo, bo-da se zagotovi takoj�nja in enkratna ti, dajati v promet in uporabljati amozit, lezni plevre, plju�nega raka in maligni ukinitev proizvodnje azbest-cementnih aktinolit, antofi lit, krokidolit in tremolit mezoteliom plevre ali peritoneja. Za te, izdelkov, uvedba neazbestne tehnolo- ter njihove izdelke, razen za razisko- pogosto smrtne, bolezni ni znanega gije in proizvodnje vlakno-cementnih valne in razvojne namene. Dolo�evala zdravila. Zaradi dolge latentne dobe izdelkov ter postopna ukinitev oziro- je nekatere izdelke, ki jih je bilo pre- se lahko bolezen pojavi tudi po 20 do ma nadome��anje druge azbestne povedano proizvajati, dajati v promet 40 letih po izpostavljenosti. Zato je tre-proizvodnje z neazbestno. Zakon je na doma�em trgu in uporabljati. Za ba izpostavljenost azbestnim vlaknom dolo�al, da je proizvodnja azbest-ce- dajanje v promet in uporabo izdelkov, kar se da prepre�iti, saj na osnovi se-mentnih izdelkov na dr�avnem ob- ki vsebujejo krizotil in niso bili prepo- danjih znanstvenih dokazov ni mogo�e mo�ju in njihov uvoz prepovedana od vedani ter za proizvodnjo izdelkov iz dolo�iti varne meje za izpostavljenost 20.12.1996 dalje, promet azbest-ce- krizotila pa so morali delodajalci pri- azbestnim vlaknom. Ker je uporaba mentnih izdelkov, ki so bili na zalogi pri dobiti dovoljenje razli�nih ministrstev. azbesta v Evropi nara��ala do poznih proizvodnih in trgovskih organizacijah Direktiva Evropske unije 1999/77/ES sedemdesetih let, se bo letno �tevilo 46 Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno malignih bolezni �e naprej pove�evalo celo v tistih dr�avah, ki so prve prepovedale uporabo in dobavo azbesta. V nekaterih dr�avah �lanicah bo letno �tevilo bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom doseglo vrh �ele okoli leta 2030. Zaradi varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ozave��anja delodajalcev in delavcev o �kodljivosti azbesta se je Odbor glavnih in�pektorjev za delo EU (SLIC) na osnovi dresdenske deklaracije 2003 o za��iti delavcev pred azbestom �e leta 2004 odlo�ilo, da ustanovi dve posebni delovni skupini, ki bi obravnavali azbest. Prva je bila ustanovljena z namenom, da pripravi vse, kar je treba za izvedbo azbestne akcije, ki naj bi se odvijala v drugi polovici leto�njega leta v vseh dr�avah �lanicah EU. To zato, ker so morale dr�ave �lanice EU implementirati direktivo 2003/18/ES do 15. aprila letos in se bo v kampanji tudi spremljalo izvajanje njene implementacije. Druga delovna skupina je imela nalogo, da zagotovi pripravo prakti�nih smernic za delo z azbestom. V drugi polovici leto�njega leta se je torej za�ela in�pekcijska kampanja v vseh dr�avah �lanicah Evropske unije, kjer poteka vzdr�evanje, ru�enje, odstranjevanje ali odlaganje materialov, ki vsebujejo azbest. In�pekcijske preglede bodo izvajali nacionalni in�pektorati za delo. V direktivi 2003/18/ES, kakor tudi v pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/2005), je opredeljenih �est razli�nih najpogostej�ih oblik azbesta. Pojem �azbest� se nana�a na razli�ne silikate z vlaknato strukturo. Te vrste azbestnih vlaken lahko najdemo v �irokem izboru proizvodov in materialov. Uporaba in s tem prisotnost materialov in proizvodov, ki vsebujejo azbest, se zelo razlikujeta od dr�ave do dr�ave in sta odvisni od nacionalnih tehnologij in standardov, ki se uporabljajo v posamezni dr�avi. Koncentracija vlaken v proizvodu ali materialu je lahko zelo razli�na. Pomembno je, da je tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu v zraku odvisno od spro��anja vlaken iz proizvoda ob upo�tevanju koncentracije azbestnih vlaken v njem in matrice, v kateri so vlakna, t.j. od tega, koliko azbesta je v materialu in s kak�no lahkoto se vlakna spro��ajo iz njega. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. Delo in varnost 51/2006/5 93/2005) dolo�a minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu. V nadaljevanju bomo razlo�ili, kdo sme izvajati odstranjevanje azbesta in kak�ne so nekatere zakonske obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Predstavili bomo izvajanje in�pekcijskega nadzorstva ter pregled vsebine prakti�nih smernic za delo z azbestom. POGOJI ZA DELODAJALCE, DA LAHKO IZVAJAJO DELA Z AZBESTOM, IN NEKATERE NJIHOVE ZAKONSKE OBVEZNOSTI V ZVEZI Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU Kdo lahko izvaja odstranjevanje azbesta Delo z azbestom lahko izvajajo delodajalci, pristojni za opravljanje takega dela skladno z uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdr�evalnih delih na objektih, in�talacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, �t. 60/06). Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdr�evalna dela lahko torej opravljajo samo tisti delodajalci, ki imajo za odstranjevanje azbesta pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje ministra, pristojnega za okolje, razen �e izvajajo dela manj�ega obsega. Dela manj�ega obsega so vsa dela, ki jih do zaklju�ka delovnega postopka, vklju�no z dodatnimi deli (vstopanje v prostore, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, �i��e-nje prostorov in predmetov in prevozi po gradbi��u ter za�asno skladi��enje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest), ki so potrebna na obmo�ju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaklju�ku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita najve� dva delavca i n n e t r a j a -jo ve� kot eno uro in gre za: � odstranjevanje azbest-cementnih izdelkov ali drugih azbestnih izdelkov (vinilne talne azbestne obloge, asfaltne talne azbestne obloge, veziva, polnila, kiti, paste, barve, premazi za strehe), �e koncentracija azbestnih vlaken ne presega 0.1 vl/cm3, � odstranjevanje majhnih koli�in materialov, ki vsebujejo �ibko vezani azbest (do 10 kg brizganega azbesta, plo��e, lepenke, tkanine ali vrvi iz azbesta), � vzdr�evanje azbestnih izdelkov (preplastenje zapor pri zra�nih in dimnih kanalih ali kabelskih vodih ali preplastenje slabo vezanih azbestnih plo�� v dobrem stanju, razen fasadnih, z valj�kom). Prav tako so dela manj�ega obsega vsa dela, ki jih do zaklju�ka delovnega postopka, vklju�no z dodatnimi deli (vstopanje v prostore, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, �i��enje prostorov in predmetov in prevozi po gradbi��u ter za�asno skladi��enje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest), ki so potrebna na obmo�ju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaklju�ku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita najve� dva delavca in ne trajajo ve� kot �tiri ure in gre za odstranjevanje fasadnih oblog, stre�nih kritin in cevovodov iz azbest-ce-menta, �e dela potekajo na prostem, skupna povr�ina azbest-cementnih plo�� pa ne presega 300 m2 oziroma skupna dol�ina azbest-cementnih cevi ne presega 300 m. Usposabljanje delavcev za varno delo Delodajalci morajo zagotoviti stalno usposabljanje za delavce, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestu. Na podlagi 15. �lena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/2005) mora biti program usposabljanja delavcev zasnovan tako, da si bodo delavci pridobili ustrezne ve��ine in poznali: � lastnosti azbesta in njegove u�inke na zdravje ter sinergi�ni u�inek azbesta in kajenja na zdravje, � vrste proizvodov ali materialov, ki lahko vsebujejo azbest, � postopke, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, in pomen preventivnih ukrepov za zmanj�anje izpostavljenosti na najmanj�o mogo�o raven, � na�in varnega dela, varnostne ukrepe in varovalno opremo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, � namen, mo�en izbor in izbiro, omejitve in pravilno uporabo osebne varovalne opreme za zavarovanje dihal, 47 Aktualno � postopke za ravnanje v nujnih primerih, � postopke dekontaminacije, � postopek varnega ravnanja z odpadki, ki vsebujejo azbest, � pomen zdravstvenih pregledov. Prijava za�etka del Delodajalci morajo pred za�etkom ru-�itvenih ali vzdr�evalnih del pri lastnikih ali uporabnikih prostorov zbrati vse mo�ne informacije, tudi z vzor�enjem, da se dolo�ijo materiali, ki domnevno vsebujejo azbest. V nasprotnem primeru morajo prisotnost azbesta predvidevati in skladno s tem tudi ravnati. Ker sodijo dela z azbestom med dela s pove�ano nevarnostjo, se jih mora 15 dni pred pri�etkom dela prijaviti na in�pektorat RS za delo, skladno s 26. �lenom zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, �t. 56/99, 64/01) (8) in 6. �lenom pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/05). Delodajalec mora v prijavi navesti podatke o: � lokaciji delovi��a, � vrsti azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen, � koli�ini azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen, � aktivnostih in postopkih, � �tevilu izpostavljenih delavcev, � predvidenem za�etku in trajanju del, � sprejetih ukrepih za zmanj�anje izpostavljenosti delavcev azbestu. Metode dela Nastanek azbestnega prahu na delovnem mestu se mora prepre�iti z vsemi sredstvi. Delodajalec mora na ustrezen na�in prepre�iti tudi �irjenje azbesta v okolico. Zagotoviti mora, da delavci in druge osebe, ki bi lahko bile prizadete, niso izpostavljene azbestu. �e to ni mogo�e, mora z drugimi sredstvi, kot je npr. varovalna oprema za dihanje, zmanj�ati izpostavljenost na najni�jo mogo�o stopnjo. Osebna varovalna oprema Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki zna�a 0,1 vl/cm3 v osemurnem �asovnem tehtanem pov-pre�ju. Zagotoviti mora tudi, da delavci niso izpostavljeni koncentracijam azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, ki bi bile vi�je od mejne vrednosti. Kadar varnosti in zdravja delavcev ni mo�no zagotoviti druga�e kot z upora- 48 bo osebne varovalne opreme za varovanje dihal, mora delodajalec to zagotoviti takole: Pri koncentraciji vlaken, ni�ji od 0.15 vl/cm3 (pri delu z azbest-cementnimi izdelki, vzor�enju ...): � polobrazne/�etrtinske maske s P2 fi ltrom, � polobrazne maske FFP2 s fi ltracijo delcev, � maske z vetrilom in fi ltrom za delce TM1P. Pri koncentraciji azbestnih vlaken od 0.15 vl/cm3 do 6.0 vl/cm3: � obrazno masko s fi ltrom delcev P3, po mo � nost i naj b o do maske T M3 P z vetrilom in po potrebi z ogrevanjem vhodnega zraka. Pri delih s koncentracijo azbestnih vlaken nad 6,0 vl/cm3 (pri sanaciji, kadar ni mo�no mokro odstranjevanje brizganega azbesta: � izolacijsko napravo z obrazno masko in ustnikom. Pri delih, kjer je koncentracija azbestnih vlaken od 0.0005 vl/cm3 do 0.015 vl/ cm3, se lahko opusti uporaba osebne varovalne opreme za varovanje dihal, �eprav je tudi pri teh delih smiselna uporaba maske s P2 fi ltrom, glede na vrsto in pogostost dela oziroma �e nastopijo konice izpostavljenosti. Na�rt dela Najpomembneje je, da se na�rt dela pripravi pred za�etkom ru�itvenih ali odstranjevalnih del. Temeljiti mora na ugotovitvah ocene tveganja (ki se mora izdelati) in mora za delavce ter druge, ki bi lahko bili prizadeti, opredeliti vrsto in obseg izpostavljenosti azbestu. Na podlagi 14. �lena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/2005) mora na-�rt dela obsegati: � vrsto in predvideno trajanje dela, � lokacijo izvedbe del, � uporabljene postopke, � na�in izvedbe odstranjevanja azbesta in /ali proizvodov, ki vsebujejo azbest, � osebno varovalno opremo, ki jo bo zagotovil, � na�in verifi kacije, s katero bo dokazal, da po koncu izvajanja ru�itve-nih del ali odstranjevanja azbesta na delovnih mestih ni ve� tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu. Obve��anje delavcev �e je bil delavec izpostavljen koncentraciji azbestnih vlaken, ki je vi�ja od mejne vrednosti, ga mora delodajalec obvestiti o koncentraciji azbesta v zraku, �asu izpostavljenosti in ukrepih, izvedenih za zmanj�anje izpostavljenosti. Preverjanje azbesta po zaklju�ku del Ko so dela v zvezi z ru�enjem in odstranjevanjem azbesta zaklju�ena, je treba preveriti, ali azbesta res ve� ni na delovnih mestih. Vodenje evidence Delodajalec je dol�an voditi in posodabljati evidence o delavcih, ki so med svojim delom izpostavljeni azbestu. Pred zaposlitvijo mora zagotoviti tudi zdravstveni pregled delavca. Tako pridobljena dokumentacijo (evidenco delodajalec, zdravstveno dokumentacijo pa poobla��eni zdravnik) je treba v skladu z nacionalno zakonodajo hraniti najmanj 40 let po prenehanju izpostavljenosti. Delavcem moramo zagotoviti tudi informacije in posvetovanja v zvezi z vsako oceno njihovega zdravja, opravljeno po koncu izpostavljenosti. Prepovedi in omejitve Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/2005) dolo�a prepovedi in omejitve v zvezi z delom z azbestom. Prepoveduje brizganje azbesta in izvajanje delovnih postopkov, ki vklju�ujejo uporabo izolacijskih ali za zvok odpornih materialov z nizko gostoto (manj kot 1 g/cm), ki vsebujejo azbest. Prepovedano je izvajanje aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri pridobivanju azbesta ali predelavi azbestnih proizvodov ali pri proizvodnji in izdelavi proizvodov, ki jim je azbest namerno dodan, razen obdelovanja in odstranjevanja proizvodov, zaradi ru�enja in odstranjevanja azbesta. Delodajalec tudi ne sme razporediti mlade osebe, mladostnika, nose�e delavke, delavke, ki je pred kratkim rodila in do-je�e delavke na delovna mesta, kjer so delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Delavci, ki izvajajo aktivnosti, pri katerih so zaradi svojega dela izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, ne smejo delati ve� kot 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden in ne smejo biti pla�ani po storilnosti. Rotiranje delavcev, kot ukrep Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno za zmanj�anje izpostavljenosti, ni dovoljeno. V pravilniku je �e dolo�eno, da delodajalec ne sme oddati delo na dom tistih del, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. IZVAJANJE IN�PEKCIJSKEGA NADZORA Kot re�eno, poteka in�pekcijski nadzor v zvezi z azbestom v drugi polovici tega leta v vseh dr�avah �lanicah Evropske unije. Delovna skupina SLIC-a je pripravila enotne zapisnike, ki se oz. se bodo uporabljali pri izvajanju in�pekcijskega nadzora. In�pekcijski nadzor poteka v zvezi z : � izvajanjem predpisov s podro�ja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri ru�enju, vzdr�evanju in odstranjevanju izdelkov iz azbest-cementa, � izvajanjem predpisov s podro�ja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo �ibko vezani azbest, � izvajanjem predpisov s podro�ja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri odstranjevanju odpadkov, ki vsebujejo azbest. AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI RU�ENJU,VZDR�EVANJU IN ODSTRANJEVANJU IZDELKOV IZ AZBEST-CEMENTA In�pekcijski nadzor poteka pri vseh delodajalcih, ki izvajajo ru�enje, vzdr�evanje in odstranjevanje izdelkov iz azbest-cementa. Primeri materialov ali proizvodov, ki vsebujejo azbest, vklju�ujejo toplotno-izolacijske izdelke za protipo�arno za��ito, kot so stropne izolacijske plo��e. Azbest-cementni izdelki so se uporabljali za stre�ne kritine (plo��e/skrilavci/ope�ne plo-��e) ali za��itne izolacijske elemente na stavbah, kot so vodovodne/odto�-ne cevi in �lebovi itd., zato se bo in�pekcijski nadzor izvajal pri ru�enju, vzdr�evanju in odstranjevanju le-teh. Azbest-cementni izdelki so izdelki iz azbest-cementa, katerega gostota je enaka ali ve�ja od 1g/cm3. In�pekcijski nadzor bo obsegal: Splo�ni in organizacijski ukrepi Pri in�pekcijskem nadzoru se pri splo�nih in organizacijskih ukrepih med Delo in varnost 51/2006/5 drugim preverja: ali je izdelan varnostni na�rt oziroma na�rt dela; ali so dolo�ene odgovorne osebe za ru�enje, vzdr�evanje in odstranjevanje in ali so dolo�ene odgovorne osebe za izvajanje razli�nih vrst nadzora; ali so vsi delavci na gradbi��u usposobljeni za varno delo; ali je na gradbi��u imenovan in prisoten azbestni svetovalec, ki identifi cira azbestne materiale; ali je imenovana odgovorna oseba za izvedbo meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je dolo�eno, kako, kdaj in kje se bodo izvajale meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je dolo�ena odgovorna oseba, ki bo izdala dovoljenje za opustitev varnostnih ukrepov glede odstranjevanja azbesta (certifi kat o zaklju�ku del); ali se upo�tevajo �asovne omejitve dela, omejitev zaposlovanja mladih, omejitev dela nose�ih in doje�ih delavk; ali je dolo�en koordinator (kjer je potrebno); ali je delodajalec prijavil za�etek del na in�pektorat RS za delo; ali je ocenjeno tveganje glede izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali delodajalec zagotavlja posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja. Nato se preverja dokumentacija � projekti, na�rt dela, navodila za varno delo in kako je zagotovljen zdravstveni nadzor ter ali obstaja evidenca izpostavljenosti delavcev azbestu. Metode dela Metode dela so v glavnem opredeljene v uredbi o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdr�evalnih delih na objektih, in�talacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, �t. 60/06). Pri metodah dela se nadzoruje: na kak�en na�in se izvaja bru�enje, visokotla�no �i��enje ali rezanje; ali se azbest-cementni materiali pred odstranitvijo ali kakr�no koli drugo nadaljnjo obdelavo predhodno navla�ijo; ali se jih odstranjuje z ustreznim orodjem in v kolik�nem dele�u se odstranjujejo; kako se odstranjujejo; ali pri delu uporabljajo industrijski sesalnik; ali se zagotavlja sprotno �i��enje oz. odsesovanje azbestnih delcev z objekta (sesanje podkonstrukcije, ...); ali se azbest-cementne plo��e preme-��ajo samo ro�no ali se dvigujejo z dvigalom; ali se po kon�anem delu ja�ek, po katerem se transportirajo odpadki, o�isti in spere. Prav tako se nadzira, ali so zagotovljeni ustrezni dostopi za delo na vi�ini skladno z uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na za�asnih in premi�nih gradbi��ih (Uradni list RS, �t. 83/05) (9) in ali se uporablja osebna varovalna oprema pred padcem v globino. Ozna�itev obmo�ja odstranjevanja azbesta oz. dela Pri ozna�itvi obmo�ja odstranjevanja se preverja, ali je obmo�je odstranjevanja ograjeno in ozna�eno; ali so odprtine ustrezno zavarovane; da se pre-pre�i emisija azbestnih vlaken na druga delovna obmo�ja; ali so na obmo�ju odstranjevanja azbesta le tisti delavci, ki morajo delati ali vstopati na ta ob-mo�ja zaradi narave svojega dela ali dol�nosti; ali se za zbiranje spro��enih azbestnih delcev uporablja ustrezna nepremo�ljiva tkanina ali ponjava. Osebna varovalna oprema Pri osebni varovalni opremi se preverja, ali delavci uporabljajo ustrezna varovalna obla�ila (tyvec); ali se zagotavlja ustrezno odstranjevanje opreme; ali so zagotovljena ustrezna osebna varovalna obla�ila (delovna obleka); ali se za varovanje dihal uporablja ustrezna maska; ali se upo�teva �asovni limit za no�enje mask. Higienski ukrepi Pri higienskih ukrepih se preverja, ali je zagotovljena lo�ena hramba civilne in delovne obleke; ali se zagotavlja lo�eno �i��e n j e d e l ov n e o b l e ke i n dr u g i h obla�il; ali so zagotovljene ustrezne umivalnice. Varno odstranjevanje odpadkov Varno odstranjevanje odpadkov se mora izvajati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, �t. 105/2000) (10). Preverja se: ali so azbestni odpadki in umazana varovalna obleka embalirani za prevoz in ustrezno ozna�eni; ali ima odstranjevalec odpadkov pridobljeno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor (27. �len pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, �t. 84/98) (11) dolo�a, da predelovalec ali odstranjevalec lahko za�ne predelovati ali odstranjevati odpadke, ko pridobi dovoljenje ministrstva za okolje in prostor); ali ima zbiralec odpadkov potrdilo o vpisu v evidence zbiralcev odpadkov in potrdilo o vpisu v evidence prevo- 49 Aktualno znikov odpadkov (24. �len pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, �t. 84/98) dolo�a, da zbiralec, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko za�ne zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva za okolje in prostor o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, 34. �len istega pravilnika pa dolo�a, da prevoznik, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko za�ne preva�ati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva za okolje in prostor o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov). Notranja kontrola Pri notranji kontroli se preverja, ali se na gradbi��u izvaja notranji nadzor; ali se po zaklju�ku del opravi strokovni pregled; ali o prej navedenih notranjih nadzorih obstaja ustrezna dokumentacija. In�pekcijski ukrepi 0 nadzoru se izdela zapisnik ter �e se ugotovijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, izre�ejo ustrezni ukrepi. AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV S PODRO�JA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI ODSTRANJEVANJU MATERIALOV, KI VSEBUJEJO �IBKO VEZANI AZBEST In�pekcijski nadzor bo potekal pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo �ibko vezani azbest. Razpr�eni azbest se je pogosto uporabljal na jeklu ali betonskih strukturah. Materiali, ki vsebujejo azbest, so se pogosto uporabljali za toplotno izolacijo na vodovodih, �e zlasti na kotlih. �e vedno lahko najdemo azbestni papir, klobu�evino, karton, vrvi, tekstilne izdelke, odeje, odporne na ogenj, razli�ne vrvice ipd. Azbest se je uporabljal tudi v izdelkih, kot so zavorne obloge, tesnila in drugo ter jih zato lahko najdemo v strojih, napravah, razli�nih transportnih sredstvih (ladjah, letalih, vlakih, avtomobilih) in voja�kih vozilih. Azbestna vlakna so bila dodana tudi v izdelke kot so teksturirani premazi (stene in stropi) ter razli�na lepila in smole. Materiali, ki vsebujejo �ibko vezani azbest, so materiali, katerih gostota je manj�a od 1 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa je ve�ji od 5 %. Splo�ni in organizacijski ukrepi Pri in�pekcijskem nadzoru se pri splo�nih in organizacijskih ukrepih med 50 drugim preverja: ali je izdelan varnostni na�rt oziroma na�rt dela; ali so dolo�ene odgovorne osebe za izvajanje del s �ibko veznim azbestom; ali so dolo�ene odgovorne za izvajanje razli�nih vrst nadzora; ali so vsi delavci na gradbi��u usposobljeni za varno delo; ali je na gradbi��u imenovan in prisoten azbestni svetovalec, ki iden-tifi cira azbestne materiale; ali je imenovana odgovorna oseba za izvedbo meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je dolo�eno, kako, kdaj in kje se bodo izvajale meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je dolo�ena odgovorna oseba , ki bo izdala dovo ljenje z a opustitev var nostnih ukrepov glede odstranjevanja azbesta (certifi kat o zaklju�ku del); ali se upo�tevajo �asovne omejitve dela, omejitev zaposlovanja mladih delavcev, omejitev dela nose�ih in doje�ih delavk; ali je dolo�en koordinator (kjer je to potrebno); ali je delodajalec prijavil pri�etek del na in�pektorat RS za delo; ali je ocenjeno tveganje glede izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali delodajalec zagotavlja posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja. Nato se preverja dokumentacija � projekti, na�rt dela, navodila za varno delo in kako je zagotovljen zdravstveni nadzor ter ali obstaja evidenca izpostavljenosti delavcev azbestu. Metode dela �e je na gradbi��u ograjeno obmo�je potem je potrebno navesti, kolik�en je volumen ograjenega obmo�ja; kolik�en je podtlak; kolik�no je �tevilo izmenjav zraka na uro. Nadalje se preverja: ali je na gradbi��u prostor za dekontaminacijo; ali je v prostoru za dekontaminacijo zagotovljeno prezra-�evanje; ali je v tem prostoru podtlak; ali je na gradbi��u industrijski sesalnik (HEPA); ali so v ograjenem prostoru opazovalna okna; ali se v ograjenem prostoru redno izvajajo vizualni pregledi in kako pogosto; ali je podtlak opredeljen v oceni tveganja; ali je veljavna dokumentacija za industrijski sesalnik na gradbi��u (zapisnik o pregledu, poro�ilo o pregledu-obratovalno dovoljenje, ...); ali se izvaja ustrezno �i-��enje dekontaminacijskega prostora; ali se zagotavlja vzdr�evanje osebne varovalne opreme za varovanje dihal; ali se zapisujejo rezultati monitoringa in so le-ti na gradbi��u; ali se dekonta- minacija, ograjenost obmo�ja, velikost podtlaka in odstranjevanje odpadkov ujema z varnostnim na�rtom oziroma na�rtom dela. Ozna�itev obmo�ja odstranjevanja azbesta Pri ozna�itvi obmo�ja odstranjevanja se preverja: ali je podro�je odstranjevanja ustrezno ozna�eno; ali je ozna-�eno obmo�j e, k j e r se a zb e s tni o d p a d -ki za�asno skladi��ijo, preden se jih odstrani; ali je skladi��enje azbestnih odpadkov ustrezno; ali je ustrezno ozna�en �isti in ne�isti del dekontami-nacijskega prostora. Osebna varovalna oprema Pri osebni varovalni opremi se preverja: ali so na delovi��u ustrezne maske za za��ito dihal; ali je na delovi��u ustrezna dokumentacija za osebno varovalno opremo za varovanje dihal (izjava o skladnosti, navodila za uporabo, �); ali se uporablja ustrezna varovalna obla�ila in osebna varovalna obla�ila; ali se zagotavlja ustrezno odstranjevanje uporabljene varovalne in osebne varovalne opreme. Higienski ukrepi Pri higienskih ukrepih se preverja: ali je kot del ograjenega obmo�ja odstranjevanja urejen poseben prostor za dekontaminacijo osebja, ki iz ograjenega obmo�ja odstranjevanja izstopa, in poseben prostor za dekontamina-cijo materiala, ki se iz tega obmo�ja odstranjuje; ali je na delovi��u teko�a voda; ali je v prostoru za dekontamina-cijo na voljo topla voda za tu�iranje; ali se zagotavlja lo�ena hramba civilne in delovne obleke; ali se zagotavlja lo�eno �i��enje delovne in druge obleke. Varno odstranjevanje odpadkov Varno odstranjevanje odpadkov se mora izvajati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, �t. 105/2000). Preverja se: ali se azbestni prah zbira v kontejnerjih za nadaljnji transport; ali ima odstranjevalec odpadkov dovoljenje ministrstva za okolje in prostor; ali ima zbiralec odpadkov potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov in pridobljeno potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov. Notranja kontrola Pri notranji kontroli se preverja, ali so na voljo ustrezni kontrolni postopki, ki Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno O nadzoru se izdela zapisnik ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti izre�ejo ustrezni ukrepi. AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV S PODRO�JA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI ODSTRANJEVANJU ODPADKOV, KI VSEBUJEJO AZBEST Najprimernej�i na�in za dekontamina- vklju�ujejo tudi podatek o tem, kdaj se dla zavrnitev zaradi nepravilno pakira- nepri�akovano najde azbest zaradi dela zaklju�ijo. nih/zavarovanih/ozna�enih zabojnikov neustrezne evidence ali zaradi ne-z azbestnimi odpadki; ali se prepakira- sistemskega odstranjevanja), In�pekcijski ukrepi nje zabojnikov z azbestnimi odpadki 2. za dela, kjer je pri�akovati nizko iz-izvaja z usposobljenimi osebami. Prav postavljenost azbestnih vlaken, tako se preverja, ali je na obmo�ju de- 3. za dela z visokim tveganjem izpo-ponije dovoz do odlagalnega polja za stavljenosti azbestnim vlaknom. azbestne odpadke urejen tako, da se Prakti�ne smernice o varovanju delav-odpadke lahko odlo�i neposredno s to- cev pred tveganji zaradi izpostavljeno-vornega vozila v jamo ali jarek, kamor sti azbestu pri delu so razdeljene na 21 se odlagajo azbestni odpadki oziroma poglavij: �e se azbestne odpadke stresa v jamo 1. Uvod ali jarek z njegovega roba, ali je zago- 2. Azbest tovljeno, da se odpadki ne raztresajo 3. Vpliv azbesta na zdravje in ali se odpadke takoj potem, ko se 4. Materiali, ki vsebujejo azbest jih odlo�i, prekrije z zemljo ali podob- 5. Ocena tveganja in na�rtovanje Najprimernej�i na�in za dekontamina- nim inertnim materialom. �e se izva- pred za�etkom dela cijo azbesta je odvisen od prvotnega ja odlaganje odpadkov v rudnikih, se 6. Postopek odlo�anja na�ina uporabe azbesta. Materiale, preverja, ali se izvaja pravo�asno. Pri 7. Usposabljanje in informiranje postopku uni�evanja azbestnih vlaken ki vsebujejo azbest, je treba odstrani- 8. Oprema pa se preverja, ali ima odstranjevalec ti iz stavb ali razli�nih prostorov pod 9. Splo�na na�ela za zmanj�evanje odpadkov dovoljenje ministrstva za nadzorovanimi pogoji, nato jih je treba izpostavljenosti okolje in prostor; ali se odpadni azbest zbrati, uskladi��iti in odstraniti pod po- 10. Dela, ki bi lahko bila povezana z in �ibko vezani azbestni odpadki pred goji, dolo�enimi za azbestne odpadke. azbestom odstranitvijo zapakirajo v zabojnikih ali Akcija nadzora nad izvajanjem predpi- 11. Dela z azbestom z nizko stopnjo vre�ah, tako da je prepre�eno spro-sov s podro�ja zagotavljanja varnosti tveganja ��anje azbestnih vlaken v okolje; ali se in zdravja pri delu pri odstranjevanju 12. Dela z azbestom, ki jih je treba pri-odpadni azbestni odpadki pred odstra-odpadkov, ki vsebujejo azbest, se izva- javiti nitvijo povr�insko obdelajo oziroma ja na odlagali��ih nenevarnih azbest- 13. Ru�enje ustrezno utrdijo tako, da ne prihaja do cementnih odpadkov, pri prevoznikih 14. Delavci in delovno okolje spro��anja vlaken v okolje; ali se izve-azbestnih odpadkov, pri zbiralcih az- 15. Odstranjevanje odpadkov de pred kon�no odlo�itvijo monitoring, bestnih gradbenih odpadkov in pri pre- 16. Monitoring in merjenje iz katerega mora biti razvidno, da ni delovalcu odpadkov. 17. Druge osebe, ki so lahko izpostav-ve� spro��anja azbestnih vlaken. ljene azbestu Splo�ni in organizacijski ukrepi 18. Azbest na razli�nih mestih (prevo-Osebna varovalna oprema zna sredstva itd) V zvezi z osebno varovalno opremo se 19. Zdravstveni nadzor preverja, ali se dejansko zagotavlja in 20. Bibliografi ja uporablja ustrezno varovalno obleko; 21. Dodatek 1 ali je zagotovljena lo�ena hramba ci- Cilji prakti�nih smernic so : vilne in delovne obleke; ali se zagota- � pomagati pri identifi kaciji azbesta vlja lo�eno �i��enje delovnih in drugih in azbestnih produktov med upora- obla�il; ali se za varovanje dihal upo- bo, vzdr�evanjem in servisiranjem rablja ustrezna maska; ali se upo�teva obratov, opreme in zgradb, �asovni limit za no�enje mask. � pomagati pri dvigu zavesti ljudi o Pri in�pekcijskem nadzoru se pri splo�nih in organizacijskih ukrepih preverja: ali ima delodajalec izdelano in sprejeto izjavo o varnosti z oceno tveganja; ali je v oceni tveganja opredelil tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali je seznanil delavce oziroma njihove predstavnike o sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja; ali daje natan�na navodila delavcem v zvezi z azbestom. prisotnosti azbesta, In�pekcijski ukrepi � prikazati dobro prakso pri odstra- njevanju azbesta, rokovanju az-best-cementnih produktov in odpadkov, vilnostih izre�ejo ustrezni ukrepi. Pri ukrepih tehni�ne varnosti se pre- � spodbujati uporabo varovalne opre- O nadzoru se izdela zapisnik ter ob Ukrepi tehni�ne varnosti ugotovljenih pomanjkljivostih in nepra- verja, ali se na odlagali��u azbestni me in osebne varovalne opreme. SMERNICE V ZVEZI Z ODSTRAN AZBESTA biti vidno ozna�eno in ki je namenje- � za delodajalce: smernice pona- SMERNICE V ZVEZI Z odpadki odlagajo na vnaprej dolo�e- Ciljne skupine so delodajalci, delavci in ODSTRANJEVANJEM no odlagalno polje za azbest, ki mora delovni in�pektorji: no samo odlaganju azbestnih odpad- Namen akcije je tudi seznaniti delo- zarjajo stanje tehnike, organizaci-kov; ali se izvaja prevoz azbestnih dajalce in delavce, ki odstranjujejo je in osebne varnosti in varovalne odpadkov na mesto odstranjevanja azbest, s prakti�nimi smernicami o va- ukrepe, ki jih je delodajalec dol�an v ustrezni embala�i; ali se izvaja pre- rovanju delavcev pred tveganji zaradi izvajati, voz azbestnih odpadkov v ustreznih izpostavljenosti azbestu pri delu. Te � za delavce: smernice dajejo infor-plasti�nih vre�ah oziroma zabojnikih; podajajo informacije v treh primerih: macije o varovalnih ukrepih, kjer ali so zabojniki z azbestnimi odpadki 1. za dela, pri katerih je lahko priso- je velika pozornost usmerjena na ustrezno ozna�eni; ali se je kdaj izve- ten azbest (npr. v zgradbah, kjer se usposabljanje in na motivacijo gle- Delo in varnost 51/2006/5 51 Aktualno de na varne in zdrave delovne razmere, � za in�pektorje: smernice razlagajo klju�ne vidike, s katerimi se in�pektorji sre�ujemo pri in�pekcijskih nadzorih. ZAKLJU�EK Z azbestno kampanjo �elimo delodajalce spodbuditi k upo�tevanju predpisanih zahtev in ukrepov pri ru�itvenih in vzdr�evalnih delih v zvezi z azbestom ter predvsem k zagotovitvi ustrezne osebne varovalne opreme ter delodajalce in delavce k uporabi te opreme. Prav tako bodo zaklju�ki kampanje pokazali, kako na�a dr�ava izvaja implementacijo direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES in s kak�nimi te�avami se pri tem soo�a. Ker bodo rezultate kampanje morale posredovati Luksem-burgu vse dr�ave �lanice EU, bodo lahko primerjali, kako Slovenija upo�teva to direktivo glede na druge. Prav tako �elimo vse zainteresirane opomniti na pripravljene evropske smernice za prakso na tem podro�ju. Prakti�ne smernice (priro�nik) o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu bodo slu�ile tudi kot pripomo�ek k usposabljanju delavcev za varno delo z azbestom. LITERATURA 1. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, �t. 93/2005) 2. Direktiva Sveta 83/477/EGS 3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES 4. Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, �t. 56/99) 5. Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, �t. 20/98) 6. Direktiva Evropske unije 1999/77/ ES 7. Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdr�evalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, �t. 60/2006) 8. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uadni list RS, �t. 56/99, 64/01) 9. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na za�asnih in premi�nih gradbi��ih (Uradni list RS, �t. 83/05) 10. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, �t. 105/2000) 11. Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, �t. 84/98, �t. 45/00, �t. 45/00, �t. 13/03) ZVD �elite organizirati predavanje, seminar? ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritli�ju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udele�encev in ima: � predsedni�ko omizje z ozvo�enjem � govorni�ki pult z ozvo�enjem � stropni in prenosni LCD projektor � osebni ra�unalnik (prenosni) � mikrofone � DVD+video � dvojni kasetofon � CD predvajalnik � pomi�no projekcijsko platno � regulacijo razsvetljave � grafoskop � dostop do interneta � klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 96.000,00 SIT Z DDV ZA�ETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV NADAUNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV Sejna soba sprejme ca. 30 udele�encev in ima � prenosni LCD projektor � osebni ra�unalnik � pomi�no projekcijsko platno � regulacijo razsvetljave � grafoskop � klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 48.000,00 SIT Z DDV ZA�ETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV NADALJNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV Avla omogo�a: � pogostitev med odmori � postavitev razstav � registracijo udele�encev Kontaktna oseba: Ladi Lebar, E ladi.lebar@zvd.si, T 01 585 51 69, M 031 333 610 52 Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno TEORETI�NA IZHODI��A SODOBNE VARNOSTNE PARADIGME Boris �nidari� IZVLE�EK Avtor obravnava vpra�anje varnosti z vidika posameznikovega dojemanja in dru�benega organiziranja. Ker dru�bena (kolektivna, mednarodna, globalna) varnost ni se�tevek individualnih varnosti dolo�ene dru�be, ampak varnost povsem nove entitete, je predstavil globalni pogled na entitete varnosti in sistemske interakcije med njimi. Klju�ne besede: varnost, individualna varnost, kolektivna varnost ABSTRACT The author of an article considers the issue of security in view of individual comprehension and social organizing. As social (collective, international and global) security is not a sum up of individual securities of particular society, but security of completely new entity, has author in the article presented a global view on entities of security and systematical interaction between them. Key words: security, individual security, collective security UVOD Varnost je dokaj pogosto obravnavano podro�je, kar pravzaprav ne prese-ne�a, saj je med drugim (tudi) javna dobrina, ki mora biti dostopna vsem, ne glede na to, ali si to �elimo ali ne, in ali se tega tudi vsakokrat polno zavedamo ali ne. Zagotavljanje varnosti je postalo v dana�njih kulturno-civi-lizacijskih razmerah tr�na kategorija � blago , ki ga zainteresirane stranke kupujejo pri zanjo pristojnih podjetjih in agenc ij a h. Po s am ezni k s e tega n ajpr e j zave na individualni ravni in v najo�jem dru�inskem okolju. �ele z nadaljnjo socializacijo in akulturacijo se dojemanje in razumevanje varnosti �irita v obliki koncentri�nih krogov od individualnih, nacionalnih pa vse do svetovnih razse�nosti. Pojem varnosti je te�ko opredeliti enozna�no, ker ni odvisen zgolj od kvantitativnih meril. Varnost je celostni pojav oziroma pojav z univerzalno vsebino (Grizold , 1999a:9, 35), zato ga je zaradi zaznavnih in analiti�nih zmo�nosti raziskovalcev skorajda nemogo�e teoreti�no obvladovati kot celoto v vsej njegovi razse�nosti (multidimenzionalnosti). Varnost lahko razumemo tudi kot eno od eksisten�nih �lovekovih potreb, ki se v polni meri izra�a �ele takrat, ko se �lovek znajde v kriti�nih varnostnih okoli��inah. Bu�ar (1997:3) uvr��a varnost kot dobrino posameznika takoj za fi ziolo�kimi potrebami. Varnost je pogoj za razvoj kogar koli in �esar koli. Brez nje ni pri�akovati napredka, saj so �e zdavnaj spoznali, da je med najpomembnej�imi vrednotami in omogo�a uresni�evanje ve�ine drugih vrednot , zaradi �esar jo problemati-zirajo prenekatere dru�bene znanosti, Delo in varnost 51/2006/5 kot so pravo, sociologija, ekonomija in druge (�nidari�, 2004:21). TEORETI�NA IZHODI��A SODOBNE VARNOSTNE PARADIGME S pojmom varnost danes pogosto poimenujemo vrsto razli�nih vidikov �lovekovega obstoja in delovanja v dru�bi in naravi. Varnost lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnote�en fi zi�ni, duhovni in du�evni ter gmotni obstoj posameznika in dru�bene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, dru�benih skupnosti in narave (Grizold , 1992:63). Zgodovinsko gledano je varnost temeljna vrednota med�love�kih odnosov. Njeno zagotavljanje se institucionalizira z nastankom suverene dr�ave in sistemom vrednosti med dr�avami. Za Thomasa Hobbsa je bila varnost najbolj temeljna vrednota, na kateri je �love�tvo gradilo svoja individualna in Tabela 1. Varnostna paradigma danes I Posameznik I Dru�ba - Dr�ava kolektivna �ivljenja. Tudi na dana�nji stopnji dru�benega razvoja je varnost imanentna prvina obstoja in delovanja posameznika, dru�be/dr�ave in mednarodnega sistema (Grizold , 2001:83). Sodoben pogled na ta fenomen �love-kovega bivanja in sobivanja ter interakcije z o�jim ali �ir�im okoljem, bodisi na institucionalni bodisi na neinstituci-onalni ravni, mora biti nujno celosten, kajti le tako lahko zajame vse vidike �lovekovega obstoja in delovanja v dru�bi (na primer gospodarsko, socialno, politi�no, izobra�evalno, komu-nikacijsko-informacijsko, obrambno, zdravstveno, kulturolo�ko in podobno) in vse ravni njegovega povezovanja ter zdru�evanja na razli�nih ravneh dru�bene integracije (regionalna, nacionalna, meddr�avna, mednarodna in svetovna). Varnost je pojem in dru�beni fenomen, ki se nana�a na vse entitete, torej na posameznika in na vse organizacijske oblike zdru�evanja in povezovanja na kateri koli ravni, v katere se vklju�uje. Mednarodni sistem Varnost kot: 1. �lovekova potreba 2. interes 3. cilj 4. dobrina 5. dru�bena norma 6. posameznikova in dru�bena vrednota 7. koncept 8. zavestna �lovekova dejavnos^sistem Vir: �nidari�, 2004:21 53 Aktualno Kon�ni porabnik, subjekt in objekt varnosti je �lovek � posameznik , mo�ni subjekti in objekti varnosti pa so tudi organizacije �lovekovega zdru�evanja in povezovanja. Najpogostej�i vidik obravnave varnosti po Grizoldu (2001:84) temelji na znanstvenih konceptualnih okvirih, ki deli varnost na individualno, nacionalno in mednarodno. V okviru varnostnih �tudij pa se danes pojavlja celo pet razli�nih in med seboj povezanih pristopov oziroma varnostnih konceptov prou�evanja: nacionalni, mednarodni, regionalni, �ezdr�avni in globalni (Sc-hultz, Godson , Quester , 1997:2). VARNOSTNA PARADIGMA DANES (tabela 1) VARNOST KOT �LOVEKOVA POTREBA Splo�no je potreba psihi�no stanje neugodja, ki nas sili v aktivnost za odpravo tistih stanj in okoli��in, ki nam povzro�ajo tak�en ob�utek. Potreba je torej notranje ob�utenje pomanjkanja tistega ali nekoga, kar ali kogar naj bi imeli. Se pravi, potreba po varnosti se pojavi kot psihi�ni in intelektualni odziv na prepoznavanje stanja in okoli��in, v katerih zaznamo pomanjkanje varnosti ali tistih stanj in okoli��in, v katerih bi bila lahko ogro�ena varnost . Varnosti brez nevarnosti ni. Varnost je posameznikova realna potreba . Vsa �iva bitja imajo ustrezne mehanizme, ki omo-go�ajo za��ito integritete posameznika in reprodukcijo vrste (Lowenhard, 1991:19-20). Iz tega lahko sklepamo, da je varnost esencialnega pomena za �loveka in obstoj �love�ke vrste. Objektivne in realne nevarnosti spodbujajo pri �loveku potrebo po varnosti in v zvezi s tem dejavnosti za dosego ustreznega razmerja med nevarnostjo in odsotnostjo nevarnosti (stanje relativne varnosti). Absolutne varnosti ni. Mnoge objektivne in subjektivne okoli��ine vplivajo na oceno in vrednotenje varnosti v nekem okolju. Med objektivne bi lahko uvrstili zemljepisne in politi�ne posebnosti okolja, tradicijo, dose�eno raven civilizacijskega razvoja dru�be, gospodarsko in politi�no razvitost dru�be, komunikacijsko in tehnolo�ko razvitost ter druge. Med subjektivne okoli��ine pa nedvomno sodijo oblike udele�be posameznika na po-dro�ju varnostnega organiziranja, ino-vativnost in samoiniciativnost, stopnja ozave��enosti, splo�na izobrazbena raven, kulturni vzorci in obi�aji, tip dru- 54 �ine in sorodstvene vezi, socialna klima dolo�ene dru�be in drugi. VARNOST KOT INTERES Na interese vpliva mnogo vrednostnih naravnanosti, kot so tradicionalizem, modernizem, individuali-zem, kolektivizem, (ne)egalitarizem, (ne) odpr tost, (ne)zasebnost lastnine, (ne)materializem, (ne)humanizem in drugi (Bol�i� , 1977:109-112). Diferenciacija ali razlikovanje interesov pa ustvarja potrebe po zdru�evanju ljudi za morebitno uresni�evanje prav dolo�enih hotenj, ki so v skladu s �love�kimi prizadevanji motivirani iz najrazli�nej�ih izhodi��, kot so eti�na, psiholo�ka, religiozna, �portna, socialna, politi�na, varnostna in �e kak�na. Interesi so gibalo za zdru�evanje, zbli�evanje in medsebojno sodelovanje. Ljudje se prav zaradi njih zdru�ujejo v kulturne, prosvetne, umetni�ke, strokovne, znanstvene, �portne, socialne, humanitarne in kak�ne druge namene, pa tudi v politi�ne stranke. Pri tem je nepomembno, ali se ljudje zdru�ujejo iz altruizma ali egoizma v posamezne skupine, ki so prav zato razli�ne narave. Klju�no pri tem je, da �ele delovati skupaj, ker kot posamezniki ne morejo uveljaviti svojih interesov, ker so vsak zase nepomembni, ali preve� nemo�-ni, revni, nesposobni, neiznajdljivi, neustvarjalni in �e kaj, da bi sami dosegli tisto, kar bi radi (Pe�ar , 1992:46). VARNOST KOT CILJ Varnost kot neposredni cilj razumemo takrat, ko si posameznik , dru�ba /dr�a-va ali mednarodna skupnost prizadevajo z neposrednimi sredstvi (pogajanja , voja�ka obramba , gospodarski ukrepi in drugi) dose�i tak�no razmerje, v katerem entitete varnosti ne �utijo ve� tak�ne stopnje ogro�anja, ki bi lahko ogrozila njihov obstoj ali delovanje. V tak�nih razmerah je cilj varnosti posledica aktivne vloge in prizadevanj entitet za vzpostavitev �elenega stanja. S e p r a v i , d a g r e z a n a �rtno in zavestno delovanje posameznika, dru�be/dr�ave in m ednaro dne skupnosti za ohranitev tak�nih dru�benih, gospodarskih in socialnih razmerij, ki omogo�ajo mirno in varno sobivanje in delovanje za zadovoljitev potreb. Varnost kot posredni cilj bi lahko opredelili kot posledico v nekem �ir�em kontekstu dru�benih dogajanj. S svetovno politiko, diplomacijo, mirovnimi operacijami, gospodarskimi reformami in podobnimi kompleksnimi dru�benimi vpra�anji se ukvarja sorazmerno majhen krog ljudi (politikov, gospodarstvenikov, voja�kih strokovnjakov in podobno), ki si prizadevajo na nacionalni ali mednarodni ravni dose�i tak�na dru�bena razmerja (ravnovesja med nevarnostjo in varnostjo), ki bodo vse prizadete strani odvrnile od uporabe sredstev ogro�anja varnosti ter tako vzpostavili stanje relativnega miru in varnosti. Z vidika aktivnih udele�encev v tak�nih procesih je zagotavljanje varnosti neposreden cilj, z vidika posameznika � kon�nega u�ivalca tak�nega stanja � pa je varnost posreden cilj (�nidari�, 2004:27-28). Varnost kot cilj posameznika, dru�be/ dr�ave in mednarodne skupnosti je potrebno opazovati z vidika sistemske teorije, ki govori o relativni samostojnosti in odvisnosti ter u�inkovitosti posameznih entitet. To je sploh predpogoj, da lahko govorimo o sistemu, o vsebinski, �asovni, lokacijski, kvantitativni in kvalitativni usklajenosti. Gre za usklajeno in sinergi�no prizadevanje in delovanje sleherne entitete in vseh skupaj za doseganje tistih in tak�nih �ivljenjskih, bivalnih, delovnih in ustvarjalnih ter drugih okoli��in, v katerih se nobena od entitet ne po�uti ogro�ena, oziroma okoli��in, v katerih so zagotovljeni pogoji za varno (pri�akovano) bivanje in delovanje. Pri tem gre za vzajemne horizontalne in vertikalne odnose in u�inke. VARNOST KOT DOBRINA Za dobrine �tejemo vse tisto, kar lahko zadovolji na�e potrebe. �e semanti�-na razlaga nam pove, da gre za nekaj dobrega, za nekaj, kar naredi �loveka zadovoljnega. Seveda je med dobrinami razlika v posrednosti ali neposrednosti pogojev za �lovekovo pre�ivetje. Varnost kot dobrina zavzema, kar smo �e pojasnili, med potrebami zelo visoko mesto na hierarhi�ni lestvici potreb. Iz tega je mogo�e sklepati, da zasedajo enako pomembno mesto tiste okoli��ine in aktivnosti ter del materialnega sveta, ki tvorijo sfero varnosti. Varnost kot dobrina posameznika je tako pomembna dru�bena kategorija, da ne more biti prepu��ena stihijskemu urejanju podro�ja na sistemski ravni. To pomeni, da dr�ava s svojimi regulativnimi ukrepi dolo�a razmerja med dru�beno/dr�avno, mednarodno ter individualno dimenzijo. Hkrati dolo-�a razmerja med tistim, kar je obvezno in kar zagotavlja dr�ava, in tistim, kar si kot dobrino lahko in sme privo��iti po- Delo in varnost 51/2006/5 sameznik . Torej je mogo�e varnost kot dobrino, ki je bila �e pred spremembo politi�nega sistema v Sloveniji tr�na kategorija � storitev, kupiti na trgu. Seveda �e pojem trga zahteva prisotnost nekaterih nujnih elementov, kot so storitev kot ekonomska kategorija, ponudniki storitev, povpra�evalci po storitvah, obstoj menjalnih razmerij, mehanizmov in instrumentov, sistem pravnega in drugega varstva, tradicija in navade, dolo�ena stopnja razvoja potro�ni�tva, geografski in politi�ni vplivi ter drugo. VARNOST KOT DRU�BENA NORMA Na varnost kot dru�beno normo lahko gledamo z dveh vidikov, kot na zbir obi-�ajnih, moralnih, tehni�nih in pravnih pravil, ali kot na nekaj, kar moramo in �elimo dose�i, da bi se pri svojem delu in bivanju po�utili varne, torej na neko dru�beno raven (pogojno tudi normo). Temeljna nacionalna izhodi��a, ki jih vsebujejo in dolo�ajo politi�no-prav-ni akti, kot so nacionalni program i na posameznih podro�jih, ki so osnova in vodilo za nacionalno zakonodajo in drugo pravno urejanje, ter deklaracije, s katerimi se je dr�ava pravno obvezala, da bo dejavno sodelovala na po-dro�ju zagotavljanja varnosti v �ir�em okolju. Ti akti vsebujejo dru�bene in pravne norme, zato so po svoji naravi del pravnega sistema dolo�ene dru�be/dr�ave. Ker je pravna norma1 po svoji naravi dru�bena norma 2, katere temeljni in osnovni namen je urejanje 1 Najpomembnej�a in osnovna sestavina pravnega sistema je pravna norma. Pravna norma je pravilo za vedenje ljudi v dru�bi. Od drugih vrst dru�benih pravil, ki prav tako urejajo vedenje in ravnanje v dru�bo vklju�enega �loveka (obi�aji, navade, pravila lepega vedenja), se pravna norma razlikuje po tem, da jo sankcionira dr�ava Za pravno normo je tedaj bistveno organizirano dru�beno prisiljevanje, ki ga v modernih pravnih sistemih zagotavlja pove�ini dr�ava. Pri drugih vrstah dru�benih pravil namre� prav tako obstaja sankcija oziroma dru�beno prisiljevanje proti tistim, ki se ne ravnajo po pravilu, vendar to prisi-ljevanje ni organizirano. To pomeni, da ni gotovo, �e bo sankcija nastopila, v kak�ni intenziteti se bo pojavljala, kdo jo bo izvr�il in po kak�nem postopku. Vse to pa je znano pri sankciji pravnega pravila (Igli�ar , 1978:133-139). 2 Dru�bena norma je pravilo, ki ureja obna�anje ljudi v njihovih medsebojnih razmerjih. Pojavila se je z organiziranim na�inom �ivljenja �loveka v dru�beni skupnosti, saj so �e najenostavnej�e oblike zdru�evanja ljudi zahtevale dolo�ena pravila (norme), s katerimi so urejali in dolo�ali medsebojne odnose in obna�anje ljudi v teh zdru�bah. Povsem jasno je, da ni mo�no skupno �ivljenje ve� subjektov na relativno majhnem prostoru brez dolo�enih pravil. Z zgodovinskim razvojem dru�be so postajale dru�bene organizacijske oblike �tevil�nej�e, bolj kompleksne, dru�beni odnosi pa zahtevnej�i in diferencirani, s tem pa tudi antagonisti�ni, zaradi �esar so postajale dru�bene norme �tevil�nej�e in vseobsegajo�e. Dru�bene norme so pogoj in posledica dru�benega �ivljenja. Pojem dru�bene norme je �ir�i od pojma pravne norme, saj je pravna norma dru�bena norma sui generis (Pupi� , 1980:216�221). medsebojnih odnosov in razmerij v dru�bi (v organizacijski obliki, v katero je vstopil �lovek) z mo�nostjo uporabe dr�avnih sankcij za kr�itve (storitve ali opustitve), je tudi z vidika zagotavljanja varnosti posameznika in drugih entitet najpomembnej�a.3 Republika Slovenija se je, kot pravna naslednica nekdanje skupne dr�ave Socialisti�ne federativne republike Jugoslavije in predvsem kot povsem nov in suveren mednarodnopravni subjekt, zelo dejavno vklju�ila v mednarodno skupnost na podro�ju zagotavljanja varnosti. Tako je �e leta 1992 z deklaracijo o sprejemanju in spo�tovanju obveznosti, ki izhajajo iz dokumentov, sprejetih v okviru konference o varnosti in sodelovanju v Evropi,4 izrazila �eljo, da postane polnopravna dr�ava udele�enka konference. Hkrati je izjavila, da izpolnjuje vse mednarodne pogodbe za enakopravno sodelovanje v procesu konference in da sprejema vse obveznosti, ki izhajajo iz sklepnih dokumentov da bo v svoji notranji ureditvi dosledno spo�tovala standarde, utemeljene v njih. VARNOST KOT POSAMEZNIKOVA IN DRU�BENA VREDNOTA Pojmom, ki opredeljujejo stvari, stanja in kategorije, ki jih visoko vrednotimo in si jih prizadevamo dose�i, pravimo vrednote. Znani ameri�ki kulturolog in sociolog C. Kluckholm ozna�uje vrednote kot pojmovanje za�elenega, ki vpliva na to, kako se ljudje odlo�ajo za akcije in kako ocenjujejo pojave. Slovenski psiholog in raziskovalec Musek pa meni, da so vrednote posplo�ena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, ki se nana�ajo na �iroke kategorije podrejenih objektov in odnosov in usmerjajo na�e vedenje (Musek, 1993:71-91). Varnost posameznika in njegovih bli�njih v okolju, kjer delajo in bivajo, je ena izmed klju�nih sestavin �lovekove kakovosti �ivljenja. Vklju�no s �love-kovimi pravicami in temeljnimi svobo-��inami pomeni vrednoto, ki je vedno pomembnej�a v demokrati�nih uredi-3 O pomenu prava je spregovoril med drugimi prof. dr. Janez Kranjc ob dnevu pravne fakultete v Ljubljani, 15. aprila 2002, z naslednjimi besedami: �Pravo je nepogre�ljiv spremljevalec sleherne �love�ke dru�be. Brez prava v smislu pravil vedenja in ravnanja si sploh ni mogo�e zamisliti mirnega so�itja med ljudmi. �love�ka dru�ba zato brez prava ne more obstajati�, v: Pravna praksa, GV Revije, Ljubljana, leto 21/544-545, 25. april 2002, �t. 15�16, str. 54. 4 Skup��ina Republike Slovenije (danes Dr�avni zbor Republike Slovenije) je lo�eno na zborih 15. in 16. januarja 1992 pod �t. 007-01/89-1/18 sprejela citirano deklaracijo. Aktualno t vah, k j e r se l judj e o b up o � tevanju svo -jih pravic in obveznosti zavedajo tudi svojih pravic do vedno bolj varnega �ivljenja (Pe�ar , 1992:261). Posameznik torej i��e svoje varstvo predvsem v sistemu, to je v dolo�eni ureditvi oziroma organizaciji. Sebe in svoje bli�nje lahko varuje le do dolo�ene meje, ki pa je odvisna od obsega nevarnosti v okolju, v katerem deluje in biva, in od razvitosti dru�benih mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje varnosti. Na splo�no bi lahko ugotovili, da ima pojem vrednota dva temeljna pomena. Najprej bi lahko opredelili vrednoto (npr. dobrota, pravi�nost, po�tenost, varnost ) kot cilj , h kateremu naj bi bilo usmerjeno �lovekovo delovanje, in drugi� (dobro, pravi�no, po�teno, varno) kot merilo, po katerem se presojajo dolo�ena stanja, dogodki ali ravnanja. VARNOST KOT KONCEPT Koncept varnosti lahko pojmujemo kot celovit pogled na organizacijo in na�in delovanja struktur na dolo�enem po-dro�ju in obmo�ju.5 Varnost kot koncept ali koncept varnosti dolo�ene dru�be/dr�ave je opredeljen v politi�nih dokumentih, ki jih sprejme najvi�ji politi�ni (in zakonodajni) organ. To je storila tudi na�a dr�ava, ko je sprejela resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, v kateri je opredelila interesa po vklju�itvi v Evropsko uni-jo6 in NATO 7 ter opredelila mo�ne vire 5 V Slovarju slovenskega knji�nega jezika (SSKJ, str. 421/2) najdemo pojasnilo, ki pravi, da je koncept , �kar posreduje na�in delanja, dogajanja na kakem podro�ju, zamisel; // osnovni, temeljni na-�rt, zasnova�. 6 Spomladi leta 1950, ko je povojna Evropa �e iskala re�itve iz politi�ne in gospodarske nestabilnosti, je francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman 9. maja predstavil predlog za uskladitev obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nem�ije. Leto dni kasneje, 18. aprila 1951, so Pari�ko pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpisali Belgija, Francija, Nem�ija, Italija, Luksemburg in Nizozemska in tako za�eli kompleksen proces gospodarskega zdru�evanja. Leta 1957 so to sodelovanje nadaljevali v Rimu z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti, ki je v poznej�ih letih prerasla v Evropsko skupnost . Evropsko gospodarsko sodelovanje se je pomembno okrepilo leta 1985 s projektom enotnega evropskega trga, po podpisu Maastrichtske pogodbe 2. februarja 1992 pa se je raz�irilo �e na druga podro�ja in dobilo sedanje ime: Evropska unija . V Evropsko unijo je trenutno vklju�enih 25 polnopravnih �lanic (Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nem�ija, Helenska republika, Kraljevina �panija, Republika Francija, Irska, Republika Italija, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Portugalska, Republika Finska, Kraljevina �vedska, Zdru�eno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Ciper, Malta, Mad�arska, Poljska, Slova�ka, Latvija, Estonija, Litva, �e�ka republika in Republika Slovenija). 7 North Atlantic Treaty Organization, politi�no voja�ka zveza, ustanovljena s pogodbo dne 4. aprila 1949 v Washingtonu, v katero je danes vklju�enih 26 dr�av: ustanovne �lanice - Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luk- Delo in varnost 51/2006/5 55 Aktualno ogro�anja nacionalne varnosti. S tem je dru�ba/dr�ava nedvomno izrazila interes po aktivnem sodelovanju pri zagotavljanju mednarodne varnosti (glo-balizacija varnosti). Zgodovinsko gledano se spreminja pogled na varnost, varnostni koncept in na mehanizme ter instrumente zagotavljanja varnosti. �e je bila v preteklosti v ospredju voja�ka obramba kot prevladujo�e sredstvo za re�evanje odprtih spornih vpra�anj med posameznimi meddr�avnimi in mednarodnimi entitetami, se v sedanjem �asu vse bolj uveljavljajo drugi mehanizmi in instrumenti prepre�eva-nja pojava vzrokov ogro�anja varnosti. Razlogov ne moremo iskati zgolj v raz-li�nih teoreti�nih pogledih na varnost kot kompleksen pojav, temve� je razgibano politi�no in gospodarsko �ivljenje osemdesetih let prej�njega stoletja zaradi naftne krize, denarne nestabilnosti, svetovne infl acije, nezaposlenosti in drugih slabosti (obdobje svetovne gospodarske recesije) privedlo do novih pogledov in spoznanj. Tako je ozko tradicionalisti�no pojmovanje varnosti, ki je obravnavalo zgolj voja�ko dimenzijo varnosti, prevladujo�e v �asu hladne vojne zaradi nenehne prete�e nevarnosti oboro�enega spopada med dvema velesilama (ZDA in SZ) dejansko zo�ilo pogled na druge dimenzije varnosti . Grizold (1991a:17) ugotavlja, da realisti razumejo varnost kot cilj , mo� dr�ave pa kot sredstvo za doseganje cilja, medtem ko idealisti razumejo varnost predvsem kot posledico trajajo�ega miru v mednarodni skupnosti. VARNOST KOT ZAVESTNA �LOVEKOVA DEJAVNOST/ SISTEM �lovek si je skozi ves svoj zgodovinski razvoj prizadeval zagotoviti varnost , ki je nujno potrebna za njegov razvoj, razmno�evanje, delovanje in ustvarjanje. Zato na dana�nji stopnji dru�benega razvoja varnosti ni mogo�e razumeti kot stanje, ki bi bilo neodvisno od �lo-vekovega prizadevanja in zavestnega ravnanja, temve� nasprotno. Glede na pojmovanje varnosti kot ve�plasten in ve�dimenzionalen pojav je mogo�e poudariti, da pri varnosti ne gre le za nedelovanje ali obvladljivo nizko raven delovanja virov ogro�anja v naravi in dru�bi, ampak predvsem za dejavnost, semburg, Nizozemska, Norve�ka, Portugalska, Zdru�eno kraljestvo, Zdru�ene dr�ave Amerike; Gr�ija, Tur�ija (1952); Zvezna republika Nem�ija (1955); �e�ka, Mad�arska, Poljska (1999); Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Slova�ka, Slovenija (2004). 56 s katero se v dru�bi zagotavlja uresni-�evanje njenih (socialno-ekonomskih, dru�benopoliti�nih, psihosocialnih, kulturnih, ekolo�kih idr.) funkcij. Z nastankom zasebne lastnine in po-sledi�no s prvo bistveno dru�beno diferenciacijo so nastali razlogi in pogoji za ustanovitev institucij dru�be za zagotavljanje reda in obrambo premo�enja, ozemelj in dru�benega polo�aja dolo-�ene skupine (lastnikov kapitala). �lo je za zgodovinsko preurejanje dotedanjih dru�benih odnosov, odnosov posameznika do posameznika in posameznika do celotne dru�bene skupnosti, ki so temeljili na enakosti in solidarnosti in na institucionalni neenakosti. Na dana�nji stopnji dru�benega razvoja govorimo o nacionalnem varnostnem sistemu dolo�ene konkretne dru�be/dr �ave, ki ga je treba opazovati kot del dr�avne identifi kacijske podmene in kot del mednarodne in svetovne (globalizacijske) interesne organiziranosti za vzdr�evanje ali vzpostavljanje svetovnega miru. Nacionalno varnost , ki jo mora zagotavljati nacionalni varnostni sistem, opredeljujeta dva sklopa dejavnikov: prvi izhaja iz notranjega okolja posamezne dru�be/dr�ave, ter drugi, ki deluje na varnost dru�be/dr�ave iz mednarodnega okolja (Grizold , 1 9 9 8 : 111 ) . ZAKLJU�EK Varnost je stalnica �lovekovega �ivljenja. �e je ni, se �lovek po�uti ogro�enega in si prizadeva, da jo spet vzpostavi. Na�inov in mehanizmov je ve�. Zlasti se �lovek/posameznik zdru�uje z drugimi v vi�je organizacijske oblike oziroma entitete, �etudi v �kodo lastne svobode in pravic, da bi si zagotovil tisto stopnjo in kakovost varnosti, ki mu omogo�a in zagotavlja nemoten osebnostni razvoj in eksistenco. Predstavljena so razmi�ljanja o samem pomenu varnosti v sodobnem svetu in o nekaterih dru�benih mehanizmih in instrumentih za zagotavljanje individual n e in ko lek t iv n e varn o s ti, k i so morda malo manj znana. LITERATURA 1. Grizold A. Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti, ur. Grizold Anton v: Razpotja nacionalne varnosti, Fakulteta za dru�bene vede, Univerza v Ljubljani, 1992:63 2. Bu�ar F. Varnost kot dobrina. Zbornik posveta: Zasebno varovanje in detektivska dejavnost � dileme in perspektive. Visoka policijsko-var-nostna �ola, Ljubljana, 1997:3 3. �nidari� B. Zavarovalni�tvo in varnost. Fakulteta za dru�bene vede in Slovensko zavarovalno zdru�enje. Ljubljana, 2004:21 4. Grizold A. Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti, ur. Grizold Anton v: Razpotja nacionalne varnosti, Fakulteta za dru�bene vede, Univerza v Ljubljani, 1992:63 5. Grizold A. Varnostna paradigma v mednarodnih odnosih , v: Luard Evan, Iztok Simoniti in Anton Gri-zold: �lovek in vojna. Zbirka mednarodni odnosi. Fakulteta za dru�bene vede, 2001:83 6. (Schultz R., Godson R. , Quester G.H. Security Studies for the 21 st Century. Washington. London. Brasseys , 1997:2 7. Lowenhard P. �Is War Inewitable?�. International Journal on World Peace. New York. Profesors World Peace Academy, 1991:19-20 8. Bol�i� S. in dr. Interesi dru�tvenih slojeva i determinante njihovog formiranja , v: Dru�tveni slojevi i dru�tvena svest. Centar za sociolo�ka iztra�ivanja. Beograd, 1977:109-11 2 9. Pe�ar J. Institucionalizirano nedr�avno nadzorstvo, Kriminolo�ki, kriminalnopoliti�ni in sociolo�ki pogledi. Didakta. Radovljica, 1992:46 10. Igli�ar A. Pravni sistem in dru�beni interesi. Partizanska knjiga , Znanstveni tisk. Ljubljana, 1978:133-139 11 . P u p i � B. Uvod u pravne nauke. Sa-vremena administracija, izdava�-ko-�tamparsko-knji�arska radna organizacija. Beograd, 1980:216� 221 12. Kranjc J. Dan Pravne fakultete v Ljubljani, v: Pravna praksa, �t. 15 � 16. Gospodarski vestnik. Ljubljana, 2002: 54 13. Musek J. Osebnost in vrednote. Educy, d.o.o.. Ljubljana, 1993:71-91 14. Grizold A. Nacionalno varnostni ustroj Slovenije. Knji�na zbirka Teorija in praksa, �t. 7. Fakulteta za dru�bene vede. Ljubljana, 1991a:17 15. Grizold A. Teoreti�na izhodi��a mednarodne varnosti, v: Nacionalna varnost in medeti�ni konfl ikti v Republiki Sloveniji. Zbornik raziskovalnega projekta. Visoka policijsko- varnostna �ola. Ljubljana, 19 9 8 :111 Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno RAZVIJANJE ZAPOSLJIVOSTI IN ZAPOSLITVENIH MO�NOSTI INVALIDOV Cveto Ur�i� Andrejka Fatur - Videti� I IZVLE�EK Prva leta tega stoletja so za podro�je usposabljanja in zaposlovanja invalidov izjemno pomembna in dinami�na. Vstop v Evropsko unijo in kot posledica tega spremembe na podro�ju ekonomske, monetarne in tudi socialne politike, sprejem in postopno uveljavljanje zakona o delovnih razmerjih, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in kon�no zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki se je v celoti za�el uporabljati v za�etku tega leta, so v temeljih zamajali model, ki se je uporabljal zadnjih trideset let. Nov sistem, ki temelji na modelu �flexicurity� oziroma programih �podpora � kazen�, kot jih je poimenoval Kluve v prikazu rezultatov 130 evalvacijskih �tudij programov aktivne politike zaposlovanja v EU, �e ka�e pozitivne u�inke. Predstavljen je tudi Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, ki ga je pred leti sprejela MOD in vsebuje napotke za delodajalce, strokovnjake in invalide o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu. Klju�ne besede: invalid, zaposlovanje, zaposlitvene mo�nosti, delodajalec, kodeks eti�ne prakse ABSTRACT The first years of this century have been crucial for the field of training and employment of invalids. The effect of Slovenia joining the European union, and the consequent changes in the economic, monetary and social policy, the introduction and gradual implementation of the acts on work relations, on invalid and pension insurance, and on working rehabilitation and employment of invalids (wholly implemented in this year), has thoroughly shaken the model, that has been in use for the last thirty years. The new system, based on the �flexicurity� model, i.e. on the programs �support � penalty� as named by Kluve in his survey of the results of 130 evaluation studies of the programmes of active employment policy in EU, is already showing its first positive results. Also the Code for handling with invalidity at the workplace, adopted a few years ago by MOD, containing guidelines for employers, specialists and invalids for handling the invalidity at the workplace. Keywords: invalid, employment, employment possibilities, employer, code of ethical practice UVOD Gibanja na trgu dela v Sloveniji so pozitivna: stopnja zaposlenosti se pove-�uje, prilagodljivost trgu dela se z instrumenti delne in za�asne zaposlitve izbolj�uje, stopnja brezposelnosti se zni�uje. �e vedno pa se kljub zni�evanju �tevila brezposelnih pojavlja visoka stopnja brezposelnosti med invalidi, osebami brez izobrazbe in starej�imi. Zaposlitev je posebej za ranljive skupine brezposelnih oseb temelj njihove socialne varnosti, delo pa poleg zagotavljanja sredstev za pre�ivljanje omo-go�a tudi udele�bo v dru�bi (socialno vklju�evanje). Strukturni problemi brezposelnosti invalidov: � dolgotrajnost brezposelnosti, ta je namre� dalj�a kot pri neinvalidni populaciji, � nizka izobrazbena raven in nizka usposobljenost, � vi�ja starost, � diskriminacija s strani delodajalcev, njihovi predsodki, neznanje, nepoznavanje. Klju�ni izzivi razvoja za to skupino so torej: � ukrepi, ki ciljajo na odpravljanje vzrokov brezposelnosti: nizka raven izobrazbe, neustrezna poklic- Delo in varnost 51/2006/5 na usposobljenost, te�ave, povezane z iskanjem zaposlitve - aktivni ukrepi namesto pasivnih socialnih transferjev, � posebno pozornost je treba nameniti razvijanju in raz�irjanju vse�i-vljenjskega u�enja. Nadaljevati je treba spodbujanje uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij, � razli�ne oblike diskriminacije so lahko vzrok za socialno izklju�e-nost, ki jo je treba �im bolj prepre-�evati. Ob tem pa je enako pozornost treba namenjati zaposlenim invalidom. Tako se v strategiji obvladovanja invalidnosti v zvezi z delom vse bolj uveljavljajo raz�irjeni modeli, ki obsegajo programe in dejavnosti za ohranjanje zaposljivosti invalidov in za razvijanje zaposlitvenih mo�nosti zanje. Skupno jim je, da delovno zmo�nost invalida opredelijo sicer kot njegovo temeljno lastnost (njegova celovita funkcijska sposobnost/ zmo�nost za delo), ki jo obravnavajo ob upo�tevanju �e drugih dejavnikov: aktivne vloge invalida, �tevilnih nemedicinskih dejavnikov na strani �loveka, bolj jasno defi nirane vloge in pomena programov poklicne/zaposlitvene rehabilitacije in drugih podpornih programov, aktivne vloge delodajalca, urejanja odnosov v kolektivu, aktivnosti lo- kalne skupnosti in ukrepov temeljnega sistema politike zaposlovanja posamezne dr�ave, itd. Tako smer razvoja podpirajo tudi rezultati razli�nih �tudij (1, 2, 3, 4). Univerzalnega modela, ki bi bil primeren za vse dru�bene sisteme in za vse invalide, ni. Zasnovana je kot dinami�en proces, vsebino in metode dela oblikuje trajno spremljanje delovne zmo�nosti, z namenom da jo ohranjamo na �im vi�ji ravni pri vseh delavcih invalidih. V okviru tega modela so �e razviti tudi instrumenti, ki za oblikovanje in vodenje procesa ohranjanja zaposljivosti in za spremljanje zaposlitvenih mo�nosti zaposlenih invalidov vklju�uje ne le invalide kot posameznike in skupino, temve� tudi celotno delovna skupnost, vodstvo podjetja in delovno okolje. Eden takih je Indeks delovne zmo�nosti (5), ki je pokazal dobre rezultate tudi za oceno delovne zmo�nosti in zaposljivosti invalidov in neinvalidov v izbrani skupini invalidskih podjetij (6). Poudarimo, da so invalidi skupina ljudi, ki imajo zaradi trajne okvare zdravja lahko posledi�no in isto�asno izredno �tevilne, raznolike in �asovno spremenljive spremembe funkcijskega stanja, ki temeljno vplivajo na njihovo delovno zmo�nost in bi njihova podrobnej�a obravnava s stali��a zaposljivosti in 57 i Aktualno ^^1 zaposlitvene mo�nosti presegla namen prispevka. V nadaljevanju je poudarjena predvsem vloga in pomen delodajalca ter poklicne/zaposlitvene rehabilitacije in kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu kot temeljno vodilo. VLOGA IN POMEN DELODAJALCA V sodobnih in preventivno naravnanih programih vra�anja obolelega delavca na delo postaja delodajalec vse pomembnej�i partner. Pravzaprav je tisti, ki sam ali s svojimi strokovnimi delavci realizira omejitve, ki jih za delavca poda zdravnik/komisija. Sodeluje pri iskanju dela, ki po vsebini, potrebnih ve��inah in znanju ustreza lastnostim invalida, sogla�ati mora z morebiti potrebnim prilagajanjem delovnega �asa, s predhodnim delovnim preskusom, in zagotoviti tudi podporo sodelavcev ob vrnitvi. �e posebno pri mlaj�ih invalidih, ki opravljajo delo s prete�no telesnimi obremenitvami, je pomembno, ali bo delodajalec podprl izobra�evanje kot morebitno dobro re�itev. Od njegovega sodelujo�ega odnosa je tudi odvisno, ali bo mo�no delavcu prilagoditi delovno mesto in okolje, ki bi olaj�alo vrnitev na delo (3, 7, 8). Delodajalca moramo pritegniti k sodelovanju, da bomo lahko delo in delovni proces z vsemi prilagoditvami uporabili za hitro in na�rtovano vrnitev na delo. Da so pripravljeni sodelovati, ka�ejo rezultati analize vpra�alnikov 55 oseb, predstavnikov razli�nih delodajalcev in poklicev. Po njihovi oceni sta klju�na dejavnika za uspe�no vrnitev na delo ortopedskih bolnikov pravo�asno zdravljenje in prenos informacij, olaj�ajo pa jo lahko za ta namen pripravljeni programi na delovnem mestu, u�inkovita komunikacija, timsko delo, zaupanje in verodostojnost delodajalcev (9). Zaposlovanje/zaposlitev invalidov je za delodajalca pogosto breme, �e posebno ob zaostreni zakonodaji s podro�ja varnosti in zdravja pri delu. Njegovo motiviranje za tovrstne programe, zagotavljanje minimalnih oblik izobra�evanja in ustrezne strokovne ter sistemske podpore bi moralo biti sestavni del uresni�evanja zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov kot na�in ustvarjanja dobrega socialnega vzdu�ja podjetja. Poleg uresni�evanja temeljnih zakonsko dolo�enih strokovnih na�el, ki �e upo�tevajo tudi skrb za zdravo in varno delo delavcev invalidov, so v pomo� in podporo lahko naslednja temeljna strokovna priporo�ila: 58 � ocena tveganja, splo�na ali speci-fi �na, naj bi upo�tevala individualne razlike med delavci, pri �emer pa ni mi�ljeno, da bi za priporo�ila morala upo�tevati vse mo�ne vrste invalidnosti. Dober je �e pristop, da prepoznamo skupine delavcev, pri katerih je tveganje za okvare zdravje ve�je in uporabimo temu primerne specifi �ne metode za oceno tveganja; � aktivno sodelovanje delavca invalida pri izvedbi ocene tveganja in morebitnih prilagoditvah; � �e pri na�rtovanju delovnega procesa/dela je smiselno upo�tevati prilagoditve, da se bo delavec invalid, ki ima specialne ve��ine in znanja, lahko u�inkovito vklju�il v delo (proaktivna vloga pri ohranjanju/razvijanju zaposljivosti in zaposlitvenih mo�nosti ter delovne zmo�nosti); � za dobre re�itve je pomembno povezovanje z drugimi strokovnjaki s podro�ja varnosti in zdravja pri delu, tudi ergonomi, s strokovnjaki, ki delajo na podro�ju zaposlovanja invalidov in z invalidskimi organizacijami; � dostopnost na delovnem mestu ne pomeni le dostopnosti v fi zi�nem okolju, temve� tudi ustrezno/razumljivo dostopnost do informacij, navodil, napredovanja/razvoja ne glede na invalidnost. Pogosto so dovolj �e temeljne, ne drage re�itve; � delavcem invalidom naj bodo prilagojeni tudi programi promocije zdravja na delovnem mestu; � prilagoditve za delavca invalida lahko posegajo na podro�je delovnega okolja s poudarkom na varno ozna�eni dostopnosti delovnega polo�aja, komunikacij in komunikacijske tehnologije, organizacije dela, delovnega �asa, usposabljanja in mentorstva/vodenja, osebnega delovnega razvoja (10). POKLICNA/ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA Poklicna/zaposlitvena rehabilitacija je defi nirana kot proces, ki s timskim pristopom v celoti uresni�uje biopsiho-socialni model vra�anja na delo in zaposlovanje invalidov. Izvajalec je strokovni tim, ki na ravni �loveka upo�teva zdravstvene in socialne dejavnike, delovno funkcioniranje dejavnikov okolja in invalidov, ugotovljenim lastnostim invalida opredeli ustrezno podro�je dela in �olanja, povezuje se z institucijami, prek katerih invalidi uresni�ujejo svoje pravice z zvezi z delom in zaposlitvijo (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) in z delodajalci (11, 12). V celotnem procesu obravnavana oseba aktivno sodeluje s �lani tima. Po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB1) programsko izvaja 14 storitev: � svetovanje, spodbujanje in motivi-ranje invalidov k aktivni vlogi, � priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov, � pomo� pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o mo�nostih vklju�evanja v usposabljanje in delo, � pomo� pri izboru ustreznih poklicnih ciljev, � razvijanje socialnih spretnosti in ve��in, � pomo� pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve, � analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida, � izdelava na�rta prilagoditve delovnega mesta in okolja, � izdelava na�rta potrebne opreme in sredstev za delo, � usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu, � spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi, � sprotno ocenjevanje uspe�nosti rehabilitacijskega procesa, � ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov, � opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Posebej bi poudarili mo�nost ocenjevanja funkcijske zmo�nosti in zmogljivosti, raz�irjeno na oceno delovne vzdr�ljivosti in u�inkovitosti, sposobnosti u�enja za delo - upo�tevanje navodil, prenos ve��in in znanja v izvedbo dela z ustreznim u�nim napredkom in oceno delovnega vedenja � odnos do dela, medo-sebni odnosi, celovita analiza socialnega in dru�benega polo�aja osebe, ki metodolo�ko poteka z ocenjevanjem z delom (work evaluation) (13). KODEKS O R AVNANJU Z INVALIDNOSTJO NA DELOVNEM MESTU Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu oblikuje kultura podjetja pri na�r-tovanju podpore delavcem invalidom. Pomembno je, da tudi za tako interdisciplinarno in razvejano podro�je veljajo vodila v obliki kodeksa o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, ki Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno ga je sprejela Mednarodna organizacija dela leta 2002. �e isto leto smo dobili tudi slovenski prevod (14). Ume��en je v 37. �len zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, �t. 100/2005). Cilji kodeksa: zagotoviti enake mo�nosti za invalide na delovnem mestu, pove�ati zaposlitvene mo�nosti invalidov, spodbuditi varno, zdravo in dostopno delovno mesto, zmanj�ati stro�ke (dr�ava - delodajalec) in pove�ati prispevek delavca invalida � podjetju in dru�bi. Temeljna na�ela: upo�teva temeljne mednarodne standarde za delo, vklju�no s konvencijo o poklicni rehabilitaciji, �t. 150 (1983) in Priporo�ilo o poklicni rehabilitaciji, �t. 168 (1983); upo�teva, da u�inkovite prakse ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu omogo�ajo delavcem invalidom, da so produktivni in ohranijo delovne izku�nje; zaposlovanje invalidov koristi delodajalcem; z ohranjanjem zaposlitve izku�enih delavcev, ki postanejo invalidi, podjetja pridobijo; posebni ukrepi za enake mo�nosti delavcev invalidov ne diskriminirajo delavcev neinvalidov; pozitivno sodelovanje pristojnih organov oblasti, organizacij delodajalcev, predstavnikov delavcev, organizacij delavcev in organizacij invalidov. Pomembna vsebina kodeksa so splo�ne dol�nosti, ki zavezujejo: � delodajalca, da sprejme strategijo ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, � pristojne organe oblasti, da ravnanje z invalidnostjo vklju�ijo v nacionalno politiko spodbujanja zaposlovanja invalidov, � predstavnike delodajalcev, da aktivno zagovarjajo programe zaposlovanja invalidov, same invalidske organizacije delavcev pa spodbujajo za sodelovanje pri programih. Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu obsega priporo�ila za razvijanje strategij ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, komuniciranje in oza-ve��anje, ocenjevanje u�inkovitosti. Na podro�ju kadrovanja opredeli, kak�ne priprave so potrebne, razgovori in testiranje, kako naj poteka uvajanje zaposlenih v delo, kako naj delodajalec omogo�i pridobivanje delovnih izku�enj, delovne preskuse in vklju�itev v delo s podpornim zaposlovanjem in oceni mo�nosti napredovanja delavcem invalidom. Razvoj opredeljujejo naslednje mo�nosti: razvijanje poklicne in zaposlitvene kariere, prilo�nosti za usposabljanje, priro�niki in te�aji, ki jih fi nancira delodajalec, zunanje Delo in varnost 51/2006/5 poklicno usposabljanje in preverjanje ter ocenjevanje. Ohranjanje zaposlitve s priporo�ili opredeli, kako ravnati takrat, ko je invalidnost nastala med zaposlitvijo, kaj obsega ocenjevanje in rehabilitacija in kako to vpeljati v prakso vseh, ki jih kodeks povezuje in zavezuje. Predvidi tudi vsebino in obseg vseh vidikov dostopnosti in prilagoditev in opozori delodajalce, da morajo zagotavljati zaupnosti podatkov o zmanj�ani delovni zmo�nosti in okvari zdravja delavcev invalidov. ZAKLJU�EK Ministrstvo pripravlja nacionalni akcijski na�rt za invalide do leta 2013. Med prednostnimi cilji je tudi zagotavljanje mo�nosti invalidom, �da zaslu�ijo za �ivljenje z delom, ki so si ga svobodno izbrali ali sprejeli na trgu dela in v delovnem okolju, ki je invalidom odprto, vklju�ujo�e in dostopno� (naslov petega cilja). S tem na�a dr�ava sledi usmeritvam evropske direktive 2000/78/ES, ki uveljavlja na�elo enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti. Direktiva tudi dolo�a u�inkovite in prak-ti�ne ukrepe za prilagoditev delovnih mest invalidom, npr. delovnih prostorov, opreme, ritma delovnega �asa, razdelitve delovnih nalog ali zagotovitve sredstev za usposabljanje ali uvajanje v delo. Dr�ava �eli s tem � pove�ati dele� invalidov med delovno aktivnim prebivalstvom in s tem zmanj�ati obseg socialnih transferjev, � omogo�iti invalidom, da pridobijo poklic in zaposlitev, ki ustreza njihovim interesom, sposobnostim in zmo�nostim, � zagotoviti tak�ne delovne in �ivljenjske razmere, ki bodo vplivale na zmanj�anje mo�nosti za nastanek invalidnosti, � zagotavljati ustrezen dohodek invalidom, ki zaradi nezmo�nosti ali okoli��in, ki so povezane z nezmo�nostjo, za�asno ali trajno izgubijo lastne dohodke; � zagotavljati ustrezne podpore, storitve, prilagoditve, dostop in teh-ni�ne re�itve, ki bodo invalidom omogo�ale, da bodo u�inkovito opravljali delo. Za doseganje tega cilja je/bo potrebno usklajeno delovanje na ravni invalida, delodajalca oziroma celotnega delovnega kolektiva. Hkrati pa tudi na ravni tesnega sodelovanja stroke, dr�avne uprave, delodajalcev in sindikatov. LITERATURA 1. Ur�i� C., nosilec naloge. Ekonomski in socialni polo�aj brezposelnih invalidov. Raziskovalna naloga. Ljubljana: In�titut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 1996: 68 � 69. 2. Sirvastava S., Chamberlain MA. Factors determininig job terention and return to work for disabled employees: a qustionnaire study of opinions od disabled people�s organisations in the UK. J Rehabil Med 2005;37:17-22. 3. Who returns to work and why? Geneva: International Social Security Association. Research Programme, 2002. 4. Sullivan MJL, Ward LC, Tripp D, French DJ, Adams H, Stanish WD. Secondary Prevention of Work disability: Community-Based Psychoso-cial Intervention for Musculosceletal Disorders. J Occup Rehab 2005; 15 (3): 377-392. 5. Fatur � Videti� A., ur. Indeks delovne zmo�nosti. Ljubljana: In�titut Republike Slovenije za rehabilitacijo. Ljubljana, 2005. 6. Fatur � Videti� A., Dietner S. Indeks delovne zmo�nosti invalidov, zaposlenih v �tirih invalidskih podjetjih v Republiki Sloveniji. Glasnik julij 2006; 1(2): 31-3 4. 7. Weir R., Nielson WR. Interventions for disability management. Clin J Pain 2001;17(Supp4):S128-S132. 8. Isernhagen S., Job matching and return to work: Occupational rehabilitation as the link. Work 2006; 26: 237-242. 9. Friesen MN., Yassi A, Cooper Juliette. Return to work: The importance of human interactions and organizational structures. Work 2001;17:11-22. 10. European Agency for Safety and Health at Work Facts, �t.53.http://eu-rope.osha.eu.int/good_practice/per-son/disability/ 11. Brejc T., Odnos med profi lom rehabilitacijskih potreb delovnih invalidov in rezultati obravnave. Raziskava. Ljubljana: Univerzitetni in�titut RS za rehabilitacijo � So�a, 1992:37-41. 12. Fatur-Videti� A., Evalvacija profi la prizadetosti (vrsta in stopnja) oseb z okvaro gibal, obravnavanih v procesu poklicne rehabilitacije. Gib. Revija o rehabilitaciji, december 1998;8-15. 13. Fatur Videti� A., ur. Poklicna rehabilitacija. 2. Rehabilitacijski dan, 1990: Zbornik dopolnjenih predavanj. 2.dp. izd. Ljubljana: In�titut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 1996. 14. Ur�i� C., Krofl i� M., ur. Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu. Ljubljana: In�titut Republike Slovenije za rehabilitacijo in Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2002. 59 Aktualno PROTIHRUPNE SANACIJE � ALI JIH IZVAJAMO PRAVILNO? I. del dr. Ferdinand De�elak, univ. dipl. in�.,* prof. dr. Mirko �udina** IZVLE�EK Avtorja sku�ata prikazati problematiko re�evanja �ezmernega hrupa v Sloveniji.Zakonodaja tako za delovno kot za bivalno okolje nalaga povzro�iteljem hrupa, da odpravijo �ezmerne obremenitve. �eprav se je �e marsikatero podjetje lotilo izvajanja protihrupnih ukrepov, pa jih je le redkim uspelo v celoti odpraviti. Najpogostej�i vzrok je nestrokoven pristop nekaterih podjetij, ki se sku�ajo ukvarjati s protihrupnimi sanacijami. ABSTRACT The authors are trying to show the problems of dealing with excessive noise in Slovenia. There are legal requirements for those causing excessive noise to deal with it, separately for the working and habitation environment. Although many firms attempted to deal with excessive noise, only a few brought them to a complete success. The most common cause is lack of knowledge and expertise of some companies that specialise in noise control. 1. UVOD Hrup, ki je posledica civilizacijskih dose�kov, zlasti na podro�ju tehnike in prometa, postaja �edalje ve�ji problem. V zadnjem �asu smo pri�a vse �tevili�nej�im primerom �ezmerne rav ni hrupa tako v delovnem kot v �ivljenjskem okolju. Ozave��anje delodajalcev in delavcev, predvsem pa strogi predpisi so pripomogli, da so mnogi povzro�itelji hrupa pristopili k ve� ali manj uspe�nim protihrupnim *ZVD Zavod za varstvo pri delu, Chengdujska 25, 1000 Ljubljana Dr. Ferdinand De�elak je z a p o s l e n n a Z V D z a v o d u za varstvo pri delu v Ljubljani kot vodja laboratorija za fi zikalne meritve. Na podiplomskem �tudiju mehanike je izdelal magistrsko nalogo s podro�ja sobne akustike, nato pa �e doktorsko nalogo na temo impulznega hrupa. Poleg teoreti�ne akustike se ukvarja z njenimi aplikacijami v praksi. Je avtor ve�jega �tevila originalnih znanstvenih del s podro�ja akustike, objavljenih v doma�ih in tujih strokovnih revijah. Sodeloval je pri �tevilnih uspe�nih protihrupnih in sanacijskih projektih doma in v tujini. Njegovo glavno delovanje je usmerjeno na podro�je hrupa, vibracij in protihrupnih sanacij. Je podpredsednik slovenskega dru�tva za akustiko, vodja delovne skupine za rekreacijski hrup za vzhodno in srednjo Evropo pri INCE, �lan International Institute of Acoustics and Vibration, �lan ne-wyor�ke akademije za znanost in �lan tehni�nega odbora za akustiko TC 43. **Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni�tvo, A�ker�eva 6, 1000 Ljubljana Dr. Mirko �udina je profesor na fakulteti za strojni�tvo Univerze v Ljubljani, pri predmetu Tehni�-na akustika, v okviru katerega predava metode in postopke za merjenje, vrednotenje, identifi kacijo in zmanj�evanje hrupa in vibracij. Svoje raziskovalne in strokovne aktivnosti je usmeril na zmanj�evanje hrupa na mestu vira. Je avtor �tevilnih teoreti�nih razprav in industrijskih projektov na podro�ju zmanj�evanja hrupa in vibracij, je kon-zultant in sodni izvedenec za podro�je hrupa in vibracij. Svoje raziskovalne dose�ke je objavil v �tevilnih (ve� kot 120) znanstvenih �lankih, knjigah in priro�nikih. Je ustanovitelj Slovenskega dru�tva za akustiko (SDA) in Alpe-Jadran regionalnega akusti�nega zdru�enja (AAAA). Je �lan vseh pomembnej�ih mednarodnih in doma�ih dru�tev in zdru�enj na podro�ju akustike oziroma hrupa in vibracij, kot so IIAV (katerega direktor je bil �tiri leta), EAA, I-INCE, ICA, SAE, JAS in ve� doma�ih dru�tev in zdru�enj, kot so ZSIS, SVM pri ZSIS, DVTS itn. sanacijskim programom in s tem izbolj�ali delovne pogoje, kot tudi kvaliteto bivanja za prizadete stanovalce. �al pa je zadeva na tem podro�ju trenutno preve� prepu��ena zakonitostim trga, ki temeljijo predvsem na ni�ji ceni. To spretno izkori��ajo nekatera manj strokovna podjetja, ki nudijo izvedbo cenenih protihrupnih ukrepov, prav ti pa se potem dostikrat izka�ejo kot neuspe�ni. �eprav navidezno poceni pa se njihovi ukrepi dolgoro�no izka�ejo kot zelo dragi, saj so sredstva vlo�ena na dB zni�anja hrupa v tak�nem primeru bistveno vi�ja kot pa pri strokovno izve-d e n i h s a n a c i j a h . � e v e �, pri�a smo, da se v nekaterih primerih hrup celo pove�a. Izvajalcem protihrupnih ukrepov sicer ni mogo�e o�itati malomarnosti ali dobrih namenov, vendar so pogosti primeri, ko jim izvajalci preprosto niso kos. To pa zaradi pomanjkanja ustrezne merilne opreme in strokovnega znanja, pa tudi (najpogosteje) potrebnih kadrovskih potencialov. �e povzamemo rezultate izvedenih protihrupnih sanacij, lahko re�emo, da cenej�e sanacije prina�ajo manj zni�anja hrupa, po reku �malo denarja, malo muzike�, v na�em primeru malo denarja, malo zni�anja hrupa. Mnogi opravljajo sanacije hrupa na podlagi ob�utka, brez potrebnega predznanja na podro�ju teh-ni�ne akustike, brez poznavanja principa delovanja zvo�nega vira in brez poznavanja trenutnega stanja tehnike na podro�ju zmanj�evanja hrupa. 2. NUJNE FAZE PROJEKTA ZA ZMANJ�EVANJE HRUPA Optimalna sanacija hrupa zahteva �tiri nepogre�ljive faze: 1.) identifi kacijo 60 zvo�nih virov z meritvami hrupa na terenu, 2.) analizo izmerjenih rezultatov, 3.) strokovno izdelavo predloga sanacije hrupa in 4.) samo fi zi�no izvedbo sanacije. Vsaka od teh faz je pribli�no enako pomembna, zato z gotovostjo lahko re�emo, da je fi zi�na izvedba sanacije le 25 odstotni dele� potrebne sanacije hrupa. Sanacije, ki ne vklju�ujejo prvih treh faz, so zato strokovno vpra�ljive, saj optimalno re�itev lahko dajo le po naklju�ju, na katerega naro�nik ne more ra�unati. Tudi interpretacija navedenih �tirih faz je �e kako pomembna, na kar avtorja �eliva opozoriti v tem prispevku. 2 .1. Identifi kacija hrupnih virov z meritvami Predpogoj za uspe�no izvedbo protihrupnih sanacij je natan�na identifi -kacija hrupnih virov in ugotavljanje njihove pomembnosti oziroma njihovega prispevka k celotnemu hrupu na prizadetih (imisijskih) mestih. Zadeva je relativno preprosta, �e gre za majhno �tevilo hrupnih virov, ki so poleg tega med seboj neodvisni in jih je mogo�e po �elji vklju�evati, enega po enega. Najprej opravimo meritve ravni hrupa na mestu imisije, to je na mestu prizadetega delavca ali stanovalca, tako da vklju�ujemo delovanje posameznega zvo�nega vira. Na podlagi tako opravljenih meritev rangiramo vire hrupa po jakosti oziroma pomembnosti. Namesto z meritvami lahko v prostem zvo�nem polju ocenimo raven zvo�nega tlaka Lp,r na poljubni oddaljenostih od to�kovnega zvo�nega vira r s po-mo�jo SIST EN ISO 9613/2 standarda oziroma naslednje ena�be Delo in varnost 51/2006/5 A ktualno LP,r = Lw-10\og(4nr2) = Lw-20\ogr-U [dB] (1), pri �emer je L W raven zvo�ne mo�i hrupnega vira (npr. s prilo�ene nalepke na stroju ali napravi). Ena�ba (1) predstavlja prvi pribli�ek z upo�tevanjem samo geometrijske divergence. Pri to�kovnih hrupnih virih, katerih najve�ja dimenzija d je proti oddaljenosti in valovni dol�ini X, ki nas zanima, majhna, d << X, je mo�no oceniti raven hrupa vira v prostem zvo�nem polju in na oddaljenosti r, �e poznamo njegovo raven na referen�ni oddaljenosti r ref, tudi s pomo�jo naslednje ena�be Lp,r = Lp,rref ~ 20 l�g (2) , Tref kjer je Lp,rref raven hrupa na referen�ni razdalji r ref. S tem v zvezi je treba poudariti, da je danes na tr�i��u mogo�e dobiti razli�ne modele oziroma ra�unalni�ke pakete za izra�un raz�irjanja hrupa, ki so ve�inoma zasnovani na prej omenjenem standardu SIST EN ISO 9613/2, to je na predpostavki raz�irjanja hrupa iz to�kovnih virov. Kot vhodne podatke zahtevajo predvsem zvo�no mo� in robne pogoje, ki pa jih ve�ina neizku�enih izvajalcev v zahtevnej�ih primerih ne obvlada. Posledica tega je vnos napa�nih vhodnih podatkov in posledi�no dobljenih nepravilnih rezultatov. V praksi se pogosto opravljajo meritve ravni zvo�nega tlaka v neposredni bli�ini hrupnega vira, najpogosteje na razdalji enega metra. Take meritve sicer omogo�ajo, da je lahko vpliv preostalih hrupnih virov na tem mestu zanemarljiv, vendar to ne pomeni, da je vpliv drugih virov na nekem oddaljenem imi-sijskem mestu zanemarljiv. Po drugi strani pa moramo upo�tevati, da ve�ina mo�nej�ih hrupnih virov dosega ali presega dimenzije velikostnega reda enega metra. V tak�nih razmerah so opravljene referen�ne meritve na taki razdalji v bli�njem zvo�nem polju vira. V tem pa hitrost delcev in zvo�ni tlak nista v fazi, zato so take meritve nestabilne in neponovljive, njihova uporabna vrednost pa le informativne narave, ki je ne moremo ekstrapolirati z uporabo ena�be (2) na ve�je oddaljenosti, v oddaljenem zvo�nem polju. Ena�ba (2) velja namre� za oddaljenosti, ki znatno presegajo najve�jo dimenzijo hrupnega vira in najve�je valovne dol�ine hrupa, ki jo ta vir seva in ki nas hkrati zanima. Tudi ocena zvo�ne mo�i hrupnega vira na osnovi tako izmerjenega zvo�nega tlaka in z uporabo inverzne oblike ena�be (1) je zato napa�na. Metoda merjenja ravni zvo�nega tla- Delo in varnost 51/2006/5 ka na imisijskem mestu pri delovanju ciji in intenziteti posami�nih zvo�nih le enega zvo�nega vira je izvedljiva virov znotraj nekega komplesnej�ega le v nekaterih posebnih primerih, saj postroja ali agregata (skupek delovne-je celo v majhnih podjetjih dostikrat ga stroja in pogonskega motorja). Na te� ko v celoti ustaviti proizvodnjo s ci- podlagi slike sevanja ugotovimo poljem eksperimentalnega ugotavljanja membnost posami�nih zvo�nih virov pomembnosti prispevkov posameznih ali usmerjenost enega samega zvo�-strojev in naprav k celotni obremenitvi nega vira. Ugotavljamo torej podatka, s hrupom. Enako velja za kompleksne ki sta izrednega pomena pri sanaciji postroje z ve� razli�nimi viri hrupa, ko virov hrupa. Primer slike sevanja �rpal-je njihovo delovanje odvisno od vsake- nega agregata, ki sestoji iz dveh izrazi-ga njihovega sestavnega dela. Celo v tih virov hrupa, �rpalke in pogonskega primerih, ko je to mogo�e, uspeh dolo- elektromotorja, ka�e slika 1. Iz slike �itve njihove pomembnosti ni zagoto- sevanja na sliki 3 (DiV, �t. 6) vidimo, da vljen, �e so posamezni hrupni viri del sta si �rpalka in pogonski elektromo-ve� sistemov hkrati. tor glede hrupa pribli�no enakovredna, Za sanacijo �ezmerne ravni hrupa v pri- kar pomeni, da je pri sanaciji hrupa �r-meru ve�jega �tevila hrupnih virov, ko palnega agregata treba enakovredno ni mogo�e opraviti meritev ravni hrupa opazovati mo�nosti za zmanj�anje na imisijskem mestu pri njihovem posa- hrupa �rpalke in elektromotorja s hla-mi�nem delovanju, so potrebne me ritve dilnim ventilatorjem, sicer je najve�je zvo�nih virov na mestu emisije oziro- mo�no zmanj�anje hrupa do 3 dB(A). ma na mestu delovanja posamez nega �-------------------� zvo�nega vira. Pri prvem ugotavljamo karakteristike zvo�nih virov, ki so podane z njihovo zvo�no mo�jo, s prostorsko karakteristiko (sliko sevanja ali usmerjenostjo) (se nadaljuje) ter s �asovno (spektrogram) in spektralno karakteristiko (spektrom) hrupa zvo�nega vira. Zvo�na mo� je pri danih obratovalnih razmerah zvo�-nega vira ena sama in enkratna vrednost, ki jo uporabljamo v primerjalne namene, tako med razli�nimi viri kot za primerjavo z mejnimi vrednostmi. Raven zvo�ne mo�i je tista vrednost, ki jo po zakonodaji EU moramo navajati na nalepki izdelka. Zvo�no mo� podajamo v dB(A), npr. Lw = 70 dB(A) Slika sevanja podaja informacijo o loka- Slika 1. Slika sevanja �rpalnega agregata 61 Zanimivosti � Izobra�evalna, � svetovalna in � zalo�ni�ka dru�ba d.o.o. agencija POTI Zznanjem do cilja! ANALIZA IN ODPRAVLJANJ E VZROKOV OKVAR Eno izmed podro�ij, ki ga metoda TPM � Total Productive Maintenance ali po slovensko CPV � celovito produktivno vzdr�evanje temeljito obravnava, je tudi orodje analize odpovedi. Tu ne gre samo za golo analizo, temve� za skupek aktivnosti, ki se izvedejo po nastali okvari. (Vse podrobnosti o tej tematiki izveste na strokovni delavnici Vzdr�evanje od A do � (Total Productive Main-tenence). Info: www.agencija-poti.si!) Kljub vsem naporom, ki jih vlagamo, da bi prepre�ili pojav okvar na opremi, se odpovedi vseeno dogajajo. Kaj sploh je odpoved in kaj okvara? Standard EN 13306 obsega naslednjo razlago: �Odpoved je prenehanje zmo�nosti za opravljanje zahtevane funkcije. Po odpovedi ima sredstvo okvaro, ki je lahko popolna ali delna. Odpoved je dogodek, okvara pa stanje.� Dogajajo pa se nam odpovedi in okvare, nekatere prvi�, nekatere pa se ponavljajo. Ko se pojavijo, ni �asa za iskanje �krivca�, temve� moramo odreagirati tako, da �imprej vzpostavimo �normalne� proizvodne pogoje. Temu v �argonu pravimo �ga�enje problema�. Kasneje lahko poi��emo odgovorne, ki so �zakrivili� okvaro. Toda to nam glede na preteklo situacijo ni� ne koristi, kajti �koda je �e bila storjena. Tudi �e najdemo �krivca�, ne moremo prelo�iti vse odgovornosti na samo eno ali dve osebi, saj vsi nosimo dele� odgovornosti. Po fi lozofi ji TPM smo v primer vklju�eni vsi, ne glede na podro�je dela, zato je prav, da se iz takih primerov tudi vsi kaj nau�imo. To d a k ako? Treba je narediti analizo, ugotoviti vzro -ke in jih s primernimi ukrepi odpraviti. Tak�no obvladovanje okvar bi lahko imenovali ANALIZA ODPOVEDI. �Po standardu EN 13306 je analiza odpovedi logi�na, sistemati�na preiskava sredstva, ki je odpovedalo, s ciljem prepoznati in analizirati mehanizme, vzroke in posledice odpovedi.� 62 Kurativno vzdr�evanje d % TakojSnjc vzdr�evanje Odlo�eno vzdr�evanje Slika 1: Dobro narejena analiza je napol re�en problem Za najbolj osnovno izvedbo ne potrebujemo ni� drugega kot prostovoljca ali dolo�eno osebo, formular ter �as, da tak primer kakovostno obdelamo. V vsakem podjetju bi bilo idealno, �e bi vsi (mojstri, vzdr�evalci, tehnologi �) razumeli princip analize odpovedi, vendar iz prakse vemo, da ni tako. Analizo lahko najbolje opravi mehanik, orodjar, elek tronik, klju �avni �ar, in�enir � Izku�nje ka�ejo, da je zares kakovostne analize sposobno narediti le malo ljudi. Razlogi najbr� ti�ijo v tem, da ne zado��a zgolj teorija, temve� je nujna praksa. Primer re�imo najla�e, �e dolo-�imo vodjo analize, ki s pomo�jo in sodelovanjem drugih udele�encev sku�a odkriti in odpraviti pravi vzrok za odpoved. Vodja analize je oseba, ki prevzame odgovornost, da bo primer izpeljala po korakih od za-�etka do konca. Kdaj izdelamo analizo odpovedi? Kar najhitreje po pojavu zastoja, ko je spomin vseh vklju�enih �e sve� in tema aktualna. Da se izognemo nepotrebnim pogajanjem, kdaj izdelati poro�ilo, je dobro opredeliti, kdaj se odpoved analizira. Dolo�itev izvedbe analize lahko opredelimo po �asu, npr. po zastoju, ki je dalj�i od 60 minut ali po frekvenci za pogoste in kratke ponavljajo�e okvare. Kako analizirati? Analiza odpovedi obsega pet faz: 1. Opis okvare in popravila Poleg splo�nih podatkov o enoti, kjer se je zgodila okvara, to�no identifi kacijo delovnega sredstva, to�en �as nastopa okvare (datum, ura in minuta �) �im natan�neje opi�emo, v kak�nem stanju se je nahajal stroj ob prihodu na mesto dogodka, nato pa zabele�imo vse storjene kurativne aktivnosti, ki so nas pripeljale do zasilnega ali trajnega delovanja stroja. Kurativno vzdr�evanje obsega dva osnovna tipa: > takoj�nje vzdr�evanje, ki se izvaja takoj, ko se zazna okvara, da se izognemo nesprejemljivim posledicam; > odlo�eno vzdr�evanje, ki se ne izvaja takoj po odkritju okvare, temve� se odlo�i na kasnej�i �as, ko operacijo izvedemo do konca. V tem primeru odpravimo napako Strokovna revija za elektrotehniko Informacije: http://www.agencija-poti.si Tel: 01 511 39 20, faks: 01 511 39 25 Delo in varnost 51/2006/5 Zanimivosti Slika 2: Dva osnovna tipa kurativnega vzdr�evanja samo zasilno, sredstvo pa je sposobno normalno ali z omejenimi zmo�nostmi delovati naprej. 2. Analiza �asa popravila �as okvare zajema �as od trenutka, ko se okvara pojavi, do trenutka, ko so se vzpostavili pogoji za normalno delovanje stroja ali opreme. Ta �as lahko raz-�lenimo na: reakcijski �as, diagnostiko, morebitno dostavo rezervnih delov, �isto popravilo in �as ponovnega zagona. 3. Na�rt aktivnosti za izbolj�anje V tem delu �e ni bil ugotovljen vzrok nastale okvare, zato se prve aktivnosti nana�ajo na izbolj�anje �asov intervencije. 4. Iskanje pravega vzroka To j e k l j u �na to�ka. Bolj kot se potrudimo, da bi na�li vzrok, ve� je mo�nosti, da se nam enaka napaka ne bo ve� ponovila. Pri iskanju pravega vzroka je potrebne �e nekoliko ve� spretnosti. Nekoliko la �ji so primeri, ko je prisoten en sam vzrok, �e pa je prisotnih ve� ali �e gre za kombinacijo vzrokov za nastalo situacijo, postane re�evanje �e zelo zahtevno. Nastale okvare so ve�inoma posledica neizvedenih ali nepravilno izvedenih operacij upravljanja in vzdr�evanja strojev ter tudi slabe zasnove strojev. Stroj se ne ustvari sam, sam se tudi ne upravlja in vzdr�uje. �eprav je �love-�ko delo v mnogih primerih nadomestila vi�ja tehnika, je �e vedno potreben nekdo, ki opravi tisto, kar zaenkrat s tehniko �e ni mo�no. Vzrok vseh okvar je torej �lovek, ki ustvarja, upravlja ali vzdr�uje sredstva. Itdlkunr unn||4ireilb MIDI-- Mr-in linv hi.iL�n fiilv-f FfhGO � jraT*cLni Ca med cdjtn-tdma - Lag delovanja (CD) PCMO= ---------------------- �ivilo okvai(SO) � :�...... ralrtfviliiaifI: MTTR - Mran 1iroc 1n repi� PtZP=�---------------- min Slika 3: Iskanje vzroka za odpoved 5. Aktivnosti pri odpravljanju vzrokov �e smo bili pri ugotavljanju vzrokov okvar dovolj spretni, nam naslednja faza, dolo�itev �preventivnih aktivnosti�, ne bi smela povzro�ati ve�jih te�av. Vendar to niso edini na�ini obvladovanja odpovedi, saj obstajajo primeri, Delo in varnost 51/2006/5 ko pristanemo na okvaro. Tedaj smo seveda nanj optimalno pripravljeni, da nam tak dogodek ne predstavlja vi�jih stro�kov, kot bi jih imeli z ustrezno preventivo. Zavestno sprejemanje, da stroj uporabimo do skrajnih mej, ko dolo�en element odpove, so redki, saj nas kura-tiva �e vedno najbolj udari po �epu. Kak�ne so lahko preventivne aktivnosti? Najpogosteje so to dolo�ene vzdr�evalne aktivnosti. Kadar gre za la�ja de la, ki jih izvajajo operaterji v proizvodnji, jih imenujemo samostojno vzdr�evanje*, zahtevnej�a vzdr�evanja na vi�jih nivojih pa planirano vzdr�evanje**. Aktivnost zapi�emo v evidenco, �e je potrebno izvedemo izobra�evanje ali usposabljanje ter poskrbimo za vse pogoje in redno izvajanje. Za kompleksnej�e ali ponavljajo�e primere lahko dodatno izdelamo tehnolo�ki postopek ali standard, kjer podrobneje opi�emo izvedbo operacije. Izobra�evanja in urjenja za operacije upravljanja naj bi bila �imbolj prakti�na, na samih sredstvih ali �e bolje s posebnimi u�nimi pripomo�ki, ki so kopija sredstev in dejanskih razmer. Vendar za vsako operacijo je skoraj nemogo�e zapisati standard in izvesti izobra�evanje, zato je smiselno, da to izvedemo tedaj, �e se problematika ponavlja, �e neiz ve d -ba ali slaba izvedba vplivata na varnost, kakovost, zanesljivost in prihranke. Vedno se je treba vpra�ati, �e podoben problem lahko nastane tudi drugje. Takrat pridobljeno izku�njo in tudi re�itev, prenesemo, kapitaliziramo. Kadar dana re�itev zaradi prezahtevnosti, velikih denarnih vlo�kov � predstavlja nemogo�o izvedbo, lahko pridobljeno izku�njo vseeno zapi�emo in jo sku�amo upo�tevati pri nabavi ali izvedbi nove opreme. S predpisom izbrane aktivnosti te�av �e nismo re�ili v celoti. Da bi se pre-pri�ali o uspe�nem delu, je potrebno kasnej�e preverjanje, ali nam vse izvedene aktivnosti dejansko prina�ajo �elene rezultate. V sklopu posami�ne odpovedi se ocenijo direktni stro�ki, kot so stro�ki rezervnih delov, stro�ki storitev vzdr�evanja � Podrobnej�a analiza stro�ka, ki je posledica odpovedi, zajema: * samostojno vzdr�evanje je vzdr�evanje, ki ga izvaja operater v proizvodnji. Navadno so to preprosta dela, kot so �i��enje, mazanje, vizualne kontrole, pritrjevanje in podobno. ** planirano vzdr�evanje so zahtevnej�a vzdr�evalna dela (od preventive do napo vednega vzdr�evanja). � trajanje zastoja; � stro�ke linije ali stroja; � stro�ki delovne sile; � vrsto zastoja - pri tem je treba razlikovati, ali je proizvodni proces ustavljen ali poteka proizvodnja z manj�o produktivnostjo; � stro�ek dodatnega delavca, ki je potreben v proizvodni liniji zaradi motnje; � stro�ek popravila oziroma prilagajanja monta�ne linije slabim polizdelkom; � stro�ke morebitnega nadurnega dela; � stro�ek slabih polizdelkov, ki niso primerni za sestavo; � stro�ke, ki nastanejo zaradi zakasnitve pri dobavi izdelkov kupcu. Poleg fi nan�nega ovrednotenja izgube odpovedi poznamo �e druge standardne kazalnike u�inkovitosti vzdr�evanja, kot sta; povpre�ni �as med odpovedma - P�MO in povpre�ni �as za popravilo � P�ZP� Slika 4: Zanesljivost in vzdr�evalnost Razre�itvijo posameznega primera posledi�no prispevamo k: � pove�anju sposobnosti vseh, � optimizaciji preventive, � raz�iritvi tehni�nih re�itev, � prenosu izku�enj v tehnologijo in ostale slu�be, � izbolj�anju standardnih kazalnikov: povpre�ni �as vzdr�evanja � Z opisom, analizo in izvedbo primernih aktivnosti lahko prepre�imo ponavljanje in pojavljanje zastojev ali jih izni�imo. Z rednim sistemati�nim obravnavanjem in analiziranjem odpovedi se korak za korakom pribli�amo bolj�im rezultatom zanesljivosti, vzdr�evalnosti in vsem ostalim fazam vzdr�evanja. Toda tak�en pristop ni najbolj�i. Podjetja, ki si �elijo vi�jo stopnjo produktivnosti, to dose�ejo s celovitim produktivnim vzdr�evanjem, ki je eden izmed najbolj znanih in raz�irjenih pristopov v svetu. Vir: Nakajima, Seiichi.La Maintenance Pro ductive Totale (TPM) Mise en oeuvre. AFNOR, Paris La Defense 1989. ISBN 2-12-464-911-6 �lanek pripravil: Bojan �inkovec, in�truktor TPM 63 SPLO�NO TEKST RECENZIJA NASLOV �LANKA AVTOR IZVLE�EK VSEBINA ENA�BE TABELE SLIKE MERSKE ENOTE VIRI KRATICE IN OKRAJ�AVE NASLOV UREDNI�TVA NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO �LANKOV VSEBINSKA NAVODILA Revija Delo in varnost sprejema v objavo znanstvene in strokovne �lanke s podro�ja varnosti in zdravja pri delu in po�arnega varstva ter druge prispevke, pomembne in zanimive za stroko. Avtor mora v spremnem besedilu napisati, kak�en je �lanek (znanstven, strokoven, poljuden) oziroma za katero rubriko je namenjen. Objavljamo �lanke, ki doslej �e niso bili objavljeni v drugih revijah in ki dobijo pozitivno oceno recenzenta. �lanek mora biti napisan v sloven��ini. TEHNI�NA NAVODILA Avtorji oddajo �lanek na formatu A4 z o�tevil�enimi stranmi, slog pisave naj bo Arial. Naslov naj bo napisan v velikosti 14pt in sredinsko centriran, ostalo besedilo v velikosti 11pt, presledek med vrsticami pa naj bo 1,5. Besedilo mora biti obojestransko poravnano. �lanke za znanstveno prilogo daje uredni�tvo pred objavo v pregled anonimnemu recenzentu, ki ga dolo�i glavni in odgovorni urednik, in v jezikovni pregled. Naslov mora biti jasen in zgo��en ter napisan v sloven��ini in angle��ini. Naslovu sledi navedba avtorja z: - imenom in priimkom - polnim habilitacijski in znanstvenim nazivom ter ustanovo, kjer je zaposlen, - kratkim opisom podro�ja, na katerem deluje. �e je avtorjev ve�, se predstavi vsakega posebej, na �imbolj zgo��en na�in. �lanku mora biti dodan izvle�ek v sloven��ini in angle��ini (pribli�no 100 do 150 besed). Lo�eno morajo biti navedene klju�ne besede. Napisan naj bo v tretji osebi. Vsebina naj bo razdeljena na poglavja in razdelke, ki so o�tevil�eni. Za poudarke v besedilu uporabljajte po�evni tisk in ne krepkega ali pod�rtanega. Sprotne opombe naj bodo o�tevil�ene in navedene pod tekstom. Ena�be naj bodo na desnem robu o�tevil�ene s �tevilko v okroglem oklepaju. Pri decimalnih �tevilih uporabljajte vejico. Tabele naj bodo v besedilu napisane na tistem mestu, kamor sodijo. Zaporedna �tevilka in naslov tabele naj bosta navedena zgoraj nad tabelo. Pod tabelo oziroma sliko pojasnite vse okraj�ave oziroma simbole, ki so v njej. Slike morajo biti omenjene oziroma natisnjene v besedilu �lanka in ozna�ene z zaporedno �tevilko ter s podnapisom, ki pojasnjuje njihovo vsebino. Merske enote morajo biti v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI). Zgleda navajanja za knjigo: 1. Bilban, M. Medicina dela, ZVD, Ljubljana 1999 2. Gspan, P.Ekologija dela-priro�nik, Iskra Telematika in ZVD, Ljubljana 1983 Zgled navajanja za �lanek iz revije: 1. Jakopi�, J. Pitje alkoholnih pija�, odvisnost od alkohola in delo. Delo in varnost 42 (1997) 5; 239-45 Zgled navajanja za �lanek iz zbornika referatov: 1. Poli�, M. Psihologija in prometna varnost: teorije, spoznanja in praksa. V Bilban, M.(ed) Strokovni posvet o medicini prometa, ZZD-SZD, Sekcija za medicino dela, Roga�ka Slatina, 1998:99-106 Zgled navajanja za elektronske vire: 1. http://vzd.gov.si/vzd.gov.si/et2005 V naslovu in izvle�ku naj ne bo kratic. Kjer se kratica v besedilu pojavi prvi�, naj bo izraz polno izpisan, v nadaljevanju uporabite kratico v oklepaju. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. DELO IN VARNOST Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Na naslov uredni�tva po�ljite original �lanka. V spremnem dopisu naj bo naveden avtorjev elektronski naslov, njegova telefonska �tevilka ter po�tni naslov. Identi�no elektronsko razli�ico v formatu MS Word po�ljite na naslov: tatjana.srol@zvd.si 64 Delo in varnost 51/2006/5 Nove publikacije Prakti�ne smernice za preiskave delovnega okolja � PRAH Prakti�ne smernice za varno preme��anje bremen Priro�nik za varno vzdr�evanje ADR 2005 Priro�nik za pripravo na strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu � Splo�ni in posebni del Priro�nik za varno delo z vili�arji Priro�nik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464 EVZD39 Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu IOT & RIOT Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije �IFRANT IOT & RIOT Program �ifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja Ve� informacij: Barbara Vogri�, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh