logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
ob�ina kr�ko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE STALI��A VVZ KR�KO V ZVEZI Z DELOVNIM �ASOM__________________ V za�etku februarja je Vzgojiteljski zbor VVZ Kr�ko naslovil na vodstva DPO, OZPM, SOV, OIS, Predsedstvo SO in IS SO Kr�ko pismo, ki ga �al nismo mogli obelodaniti prej, ker pa� po tistem ni iz�la nobena redna �tevilka Na�ega glasa. Kljub temu, da je ��asovni premik� tik pred zdajci, pismo objavljamo : Stali��a, ki vam jih posredujemo, so zbir vseh dosedanjih obvestil in stali�� ter opazovanj tistih otrok, ki prihajajo v vrtec ob 5.30 ali 5.15 uri. Izhodi��e in na�a zaskrbljenost temeljita na ponovnem premiku ure, ki pomeni po sedanjem �asu prihod otrok v vrtec ob 4.30 oziroma ob 4.30 oziroma 4.15 uri. Ob velikem pomenu dru�ine in odgovornosti star�ev za zdrav razvoj otrok zelo te�ko razumemo odlo�itve v organizacijah zdru�enega dela za zgodnji delovni �as. Otroci niso ure, ki bi jih naravnali, kot bi hoteli, njihov naravni �ivljenjski ritem ne razume na�ega dogovarjanja. Otrok mora najmanj pol ure pred pri�etkom dela star�ev v vrtec, la�en in neprespan, ob �iv�no napetih star�ih, ki se jim zelo mudi. Enako posku�ajo nekateri star�i �e ob �tirinajsti uri dvigati neprespanega otroka od popoldanskega po- (nadaljevanje na 2. strani) Dru�beni akciji na rob: Neodlo�eno z japonskimi rokometa�i Kr�ko : Japonska � 22 : 22 (10 : 10) � Na prijateljski rokometni tekmi z reprezentanco Japonske, ki je bila 1. 3. 1984 v �portni dvorani v Leskovcu, so si kr�ki rokometa�i z veliko po�rtvovalnostjo priborili neodlo�en rezultat. Doma�ini so silovito za�eli, ob pol�asu so bili povsem enakovreden nasprotnik in ob pomo�i �tevilnega ob�instva, ki je do konca napolnilo dvorano, so uspeli zdr�ati tempo do konca. Tekma je bila vseskozi napeta, ekipi sta se menjavali v vodstvu in Kr�ani bi z malo ve� sre�e in z �-manj mo�i� lahko celo zmagali. Prav gotovo je tudi neodlo�en izid velik uspeh proti najbolj�im rokometa�em iz de�ele vzhajajo�ega sonca, ki pa so od japonske �ole rokometa prikazali le hitrost, sicer pa so igrali bolj �evropsko�. (Tekst in foto: GOR AN ROV AN) M i*-"�:"'--:; Zagotoviti u�inkovit sistem samoupravljanja NASPROTNIKOM DELEGATSKEGA SISTEMA SOCIALISTI�NEGA SAMOUPRAVLJANJA SE LAHKO POSTAVIMO PO ROBU SAMO S POVE�ANJEM NJEGOVE U�INKOVITOSTI V okviru sedanjih naporov za gospodarsko in splo�no stabilizacijo na�e dru�be je �edalje ve� razprav o na�em politi�nem sistemu, njegovem delovanju, u�inkovitosti in sposobnosti, da se uveljavi kot sredstvo: 1. u�inkovitega re�evanja sedanjih zapletenih dru�benih problemov, 2. spodbude nadaljnjega razvoja socialisti�nih samoupravnih proizvodnih odnosov in 3. utrjevanja federativnega zna�aja na�e ve�nacionalne dru�bene skupnosti. Zato bo CK ZKS eno od svojih prihodnjih sej posvetil tej problematiki. Da pa bi jo zasnovali �im temeljiteje in iz razprave potegnili �im bolj uporabne sklepe ter stali��a, je nujno priprave na to sejo izpeljati �im bolj skrbno. Prepri�ani smo, da se niti seja sa ma niti njena tematika ne ti�eta samo osnovnih organizacij ZK in komunistov v kr�ki ob�ini, zato povzemamo nekaj osnovnih stali�� o poteku javne razprave, ki bi morala biti zaklju�ena v leto�njem marcu. Dejavnosti v pripravah na sejo CK ZKS o aktualnih idejnopoliti�nih vpra�anjih uveljavljanja in razvoja politi�nega sistema socialisti�nega samoupravljanja morajo biti zasnovane tako, da bodo osnovne organizacije, organi in �lani ZK v samoupravnih organih, delegacijah in institucijah politi�nega sistema ter v dru�benopoliti�nih organizacijah spodbudili �ir�o razpravo o uresni�evanju odnosov v politi�nem sistemu ter razvitosti njegovih institucij in mehanizmov oz. o vzrokih za prepo�asno uveljavljanje le-teh. Pri tem je pomembno, da se �im ve� aktivnosti opravi v institucijah politi�nega sistema � torej ne le v ZK � spodbuditi in organizirati pa jih morajo komunisti. S svojim delovanjem morajo zagotoviti, da bodo ocene, analize in usmeritve o delovanju politi�nega sistema socialisti�nega STRAN 2 �NAS GLAS� St. 2 � 21. marec 1984 samoupravljanja usmerjene h klju�nim problemom v njegovem delovanju. Vpra�anja delovanja in uveljavljanja politi�nega sistema obravnavajo vse 00 ZK. Zlasti pomembna je ocena stopnje uresnicenosti samoupravnih in delegatskih odnosov v vsakem konkretnem okolju � od temeljne delegatske ravni do ob�ine. Se posebno skrbno in temeljito naj bi o teh vpra�anjih razpravljali v tistih 00, kjer se v posameznih sredinah pojavljajo pri uveljavljanju samoupravnih odnosov problemi in motnje. V takih sredinah bi bilo smotrno organizirati tematske razprave in vanje vklju�iti �lane komiteja ali druge komuniste, ki lahko prispevajo k raz�i��evanju posameznih vpra�anj. Razprave morajo biti organizirane tako, da bodo 00 sprejele usmeritve za delo �lanov ZK, ki delujejo v samoupravnih organih in delegacijah oz. skup��inah. Ti bodo tako lahko spodbudili �ir�o razpravo o uveljavljanju socialisti�ne samoupravne demokracije. Komunisti v skup��inah ob�in, njihovih izvr�nih svetih in upravnih organih ter skup��inah SIS, SZDLinZSS bodo spodbudili in organizirali razpravo ter v njej analizirali vzroke za prepo�asno uveljavljanje delovanja politi�nega sistema socialisti�nega samoupravljanja. Nujno je, da Zveza komunistov kot dru�bena avantgarda o tem vpra�anju organizirano razpravlja. Predlogi in ocene, nastale iz razprav po 00 ZKS v okviru kr�ke ob�ine bodo slu�ile za sestavo sinteti�ne ocene, o kateri bo razpravljal OK ZKS in v kon�ni fazi CK ZKS. Vse te ocene pa morajo nakazati naloge, ki naj bodo usmerjene v ustvarjanje pogojev za hitrej�i in trdnej�i materialni razvoj, pa tudi za nadaljnji razvoj samoupravnih dru�benoekonomskih odnosov in njim ustrezajo�ih odnosov politi�ne demokracije. Gradivo, ki slu�i kot osnova za razpravo, je bilo objavljeno v prilogi glasila KOMUNIST (27. 1. 1981) pod naslovom �Teze za razpravo o aktualnih idejnopoliti�nih vpra�anjih uve-javljanja in razvoja politi�nega sistema socialisti�nega samoupravljanja�. Razprava mora obsegati vse bistvene to�ke (probleme, negativne in pozitivne pojave), nanizane v omenje-nm gradivu. Pripombe, mnenja, stali��a in prdlogi iz razprave naj bi bili vklju�eni v oceno (poro�ilo o poteku javne razprave. Ob koncu dodajmo �e skromno mnenje redakcije: nikarkr�na razprava CK ZKS ali sprejeta stali��a ne bodo mogli re�iti problemov, ki se v delovanju delegatskega sistema socialisti�nega samoupravljanja pojavljajo �na terenu�, v temeljni delegatski ravni. Ce naj te�ave in vzroke zanj odkrijemo, je potrebna skupna akcija nas samih, vseh aktivnih �lanov kr�ke dru�benopoliti�ne skupnosti. Mi vsi se moramo iz pri�akujo�e razprave nekaj nau�iti in na podlagi tega storiti �im ve�. (nadaljevanje s 1. strani) �itka. Temu dogajanju (prihajanje otrok od 5.30 do '8. ure) je nemogo�e prilagoditi dnevni red, ki bi zagotovljal zdrav razvoj otrok. Predvidevamo tudi, da bo zgodnje prihajanje otrok v slabih vremenskih razmerah in pe� (pomanjkanje goriva) vplival na zdravstveno stanje otrok in pove�anje bolni�kega stale�a star�ev. Ob dolo�anju delovnega �asa vplivajo na odlo�itve delavcev mnogi dejavniki, cilj pa je verjetno en sam: ustvariti tak�ne pogoje, da bomo na delovnem mestu �im ve� naredili. Zdrav razvoj otrok pa je tudi eden zelo va�nih temeljev za dobro delo vseh delavcev. Zal smo ob dogovarjanju za zimski delovni �as zamudili lepo prilo�nost, da bi ga na�im otrokom tudi omogo�ili. Ugotavljamo namre�, 48. REDNA SEJA Dnevni red seje, ki jo je vodil predsednik IS dipl. ing. VINKO BAH, je bil � kot je razvidno iz zapisnika � naslednji: 1. Potrditev zapisnikov 45. in 46. redne seje IS 2. Spremembe in dopolnitve prostorskega dela dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985 � strokovni predlog re�itev pripomb, dodanih v javni obravnavi od 4. 1. � 16. 1. 1984 3. Predlog odloka o spremembah Odloka o davkih ob�anov ob�ine Kr�ko 4. Osnutek Odloka o zagotavljanju sredstev za ob�inske blagovne rezerve v letu 1984 5. Osnutek Odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v ob�ini Kr�ko 6. Osnutek Odloka o komunalnih dejavnostih v ob�ini Kr�ko 7. Poro�ilo o poteku izterjave za �as od 15. 11. do 31. 12. 1983 8. Ponudba za izgradnjo sistema javnega alarmiranja 9. Poro�ilo o gradnji zidanic z osnutkom odloka 10 Imenovanje komisije za pripravo programa poslovnega dela � kare Dalmatinova. Imenovanje komisije ... (ad 10.) Izvr�ni svet imenuje komisijo za pripravo programa poslovno-stano-vanjskega dela � kare Dalmatinova v sestavi: 1. Sonc Metod, KS Kr�ko � predsednik, 2. Zi�kar Jo�e, kom. za dru�b. plan. in razvoj gospodarstva � �lan, da je najprimernej�i �as za prihod otrok v vrtec okoli sedme ure. SPRA�UJEMO SE IN VSE, KAJ BO ZOPET OB PREMIKU URE 27. MARCA 1984. Zato v imenu otrok iz na�ega vrtca apeliramo na vse, da ob razpravah upo�tevajo tudi na�a stali��a, ki izhajajo iz konkretnih opazovanj otrok. Na� predlog: delovni �as DO od 7. � 15. ure, poslovni �as vseh enot VVZ od 6.30 � 16. ure, kot je bil v poletnih mesecih. Izkazalo se je, da sta lahko tak dnevni red in organizacija najbolj�a za otroke. In ne nazadnje: delavci vrtca gledamo delovni �as samo z vidika otrok, sicer bi tudi mi �eleli �im zgodnej�ega. Vzgojiteljski zbor VVZ Kr�ko 3. Kru�i� Marija, planska slu�ba SO Kr�ko � �lan, 4. Novak Alojz, obrtni ref. SO Kr�ko � �lan, 5. Kalan Janez, Stanovanjska skupnost � �lan, 6. Kustec Mirko, Kulturna skupnost Kr�ko � �lan, 7. Novakovi� Slobodan, Savaprojekt Kr�ko � �lan, , POPRAVEK V posebni izdaji NA�EGA GLASA, v kateri je bil objavljen �Predlog na�rta uresni�evanja dolgoro�nega programa gospodarske stabilizacije v ob�ini Kr�ko� je pomotoma izpadlo naslednje besediilo na koncu gradiva: 2.9. Prostor in okolje Zigamte Peter - predsednik �lani: Urek Alojz, Jenl� Franc, Re�ek Janez, Novakovi� Slobodan, Kranjc Rafko, �u�ek Mira, Bezjak Albina, Mu-go�a Helena, Laidika Rudolf, Mahne Kristina, Ga�parfn�l� Zeljko, SKIS, Samoupravna stanovanjska skupnost, GG � po 1 �lana. Strokovno-tehni�na opravila se opavljajo v IGM Sava Savaprojekt Kr�ko. (IZPADLO BESEDILO IZRE�ITE IN NALEPITE V POSEBNI IZDAJI �NA�EGA GLASA� NA KONCU!) 8. Kozole Ivan, M-Agrokombinat TOK KTS � �lan, 9. Cvar Jo�e, Obrtno zdru�enje Kr�ko � �lan. Naloga komisije je, da do konca marca 1984 pripravi program poslovnega dela v tem kareju. DELO IZVR�NEGA SVETA SKUP��INE OB�INE St. 2 � 21. marec 1984 �NAS GLAS� STRAN 3 49. REDNA SEJA 1 Potrditev zapisnika 47. redne seje IS 2. Predlog sprememb in dopolnitev dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985 3. Predlog Dru�benega dogovora o izvajanju politike na podro�ju splo�ne porabe na ravni ob�in v SR Sloveniji v letu 1984 4. Predlog Odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko v letu 1984 5. Osnutek Odloka o mestnem in primestnem prometu v ob�ini Kr�ko 6. Predlog Odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za dolo�ena podro�ja tudi do leta 2000 7. Predlog Odloka o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�in6 Kr�ko za obdobje 1986 � 1990 8. Informacija o poslovanju OZD v letu 1983 9. Osnutek samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomo�eh in o prispevkih za socialnovar-stvene storitve 10. a) Imenovanje delovnih skupin za pripravo gradiv, katerih predlagatelj skup��ini ob�ine je izvr�ni svet 10. b) Razre�itev in imenovanje �lana odbora za urejanje prostora in varstvo okolja 1. Obravnava odlo�be Republi�kega energetskega in�pektorata, izdane NE Kr�ko 12. Aktivnosti izvr�nega sveta pri izvajanju kadrovske politike v ob�ini 13. Ocena �lanka dopisnika Dela iz Posavja 14. Razno. Imenovanje (ad 10. b) Izvr�ni svet je tov. Bini�ki Ivana razre�il funkcije �lana odbora za urejanje prostora in varstvo okolja in je namesto njega imenoval v ta odbor tov. Mahne Kristino. 50. REDNA SEJA Iz gradiva � �napovedi� seje je razvidno, da je bil za to sejo predviden naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 48. in 49. redne seje 2. Program spomladanske setve v ob�ini Kr�ko 3. Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah 4. Poro�ilo o povzro�eni �kodi zaradi viharja 10. In 11. 2. 1984 5. Informacija o ru�enju objekta na Dalmatinovi ulici v Kr�kem 6. Predlog za brezpla�en prenos pravice uporabe nepremi�nine dru�bene lastnine 7. Poro�ila o delu dr�avnih organov: a) MI Kr�ko b) Temeljnega javnega to�ilstva v Novem mestu 8. Informacija v zvezi s pripravo predloga odloka o gradnji zidanic 9. Predlog samoupravnega sporazuma o izvedbi mladinskih delovnih akcij v SRS v letu 1984 s predlogom programa dela mladinske delovne akcije Spominski park Treb�e 1984 na delovi��ih ob�ine Kr�ko 10. Informacija o stali��ih, sprejetih na posvetu z individualno poslovodnimi kadri, v zvezi z delovnim �asom. PROGRAM SPOMLADANSKE SETVE Kot informacijo o gradivu za 50. sejo IS smo prejeli v INDOK center �Program spomladanske setve 1984 v ob�ini Kr�ko�, pa ga objavljamo. Za�rtani in dogovorjeni cilji razvoja kmetijstva v srednjero�nem obdobju narekujejo 4 % rast kmetijske proizvodnje v letu 1984 v SR Sloveniji. V ob�ini Kr�ko je v letu 1984 predvidena 8 do 10 % rast kmetijske proizvodnje. Ob upo�tevanju teh nalog in ciljev bo v letu 1984 potrebno dati ve�ji poudarek inten-zifikaciji rabe kmetijskih zemlji��, �irjenju obsega obdelovalnih zemlji��, ve�anju rastlinske proizvodnje in na tej podlagi pove�anju tr-�nosti posameznih kultur. Bistveno naj bi pove�ali pridelavo krme predvsem na travnatem svetu v hribovitih predelih in pove�ali stale� �ivine ter s tem vzporedno proizvodnjo mleka in mesa. Ob�ina Kr�ko obsega 34.515 ha neplodnih zemlji��. Od kmetijskih zemlji�� je 6.612 ha njiv in vrtov, 776 ha sadovnjakov, 1.130 ha vinogradov, 6.632 ha travnikov in 2.606 pa�nikov. Zasebni sektor gospodari na 6.222 ha njiv ter predstavlja 94 �/o vseh njiv, medtem ko dru�beni sektor gospodari le na 390 ha njiv. DRU�BENI SEKTOR Dosedanja poljedelska proizvodnja dru�benega sektorja je bila usmerjena predvsem v proizvodnjo koruze za zrnje, r�i za proizvodnjo r�enih ro�i�kov in v manj�em obsegu tudi v proizvodnjo p�enice in je�mena. Vse ve�je dru�bene potrebe po �im ve�ji samooskrbi s kru�nimi �iti in oljnicami ter pojav nekaterih vrst plevelov so narekovali spremembo kolobarjenja z vklju�evanjem ve�jega dele�a povr�in v proizvodnjo p�enice, oljnic ter travno-deteljnih me�anic. Sestavni plan dru�benega sektorja kmetijstva v letu 1984 predvideva setev: � koruze za zrnje in sila�o na 100 ha, � travno-deteljnih me�anic na 20 ha, � oljnic na 30 ha, � ostalih kultur na 27 ha. Setev p�enice je opravljena na 190 ha povr�in. ZASEBNI SEKTOR Poljedelska proizvodnja v zasebnem sektorju kmetijstva, ki se opravlja na 6.242 ha njiv, je usmerjena predvsem v proizvodnjo kru�nih �it, krmnih rastlin in vrtnin. Kru�na in ostala ozimna �ita zavzemajo letno okoli 1.600 ha njiv, kar predstavlja cca 25 % vseh njivskih povr�in zasebnega sektorja. Preostala glavnina njiv pa je zasejana v �asu spomladanske setve. Koruza Zavzema letno okoli 40 % vseh njivskih povr�in zasebnega sektorja kmetijstva v ob�ini Kr�ko. S to kulturo vsako leto zasejemo ve� povr�in, saj je koruza poleg krmnih rastlin s travnikov in pa�nikov glavna krmna rastlina, brez katere ni mogo�e na�rtovati intenzivne go-vedorejske in pra�i�jerejske proizvodnje. Z vse ve�jo intenzivacijo proizvodnje koruze, ki se sestoji iz pravilne izbire kvalitetnega hibridnega semena, pravo�asne in pravilne setve, optimalne in pravo�asne uporabe minimalnih gnojil ter pravo�asnega tretiranja s herbicidi, je mo�no dose�i kar najve�je zagotavljanje kvalitetne krme za �ivinorejsko proizvodnjo. V intenzivno proizvodnjo koruze za zrnje bo v letu 1984 vklju�enih 500 ha njiv in 300 ha njiv v proizvodnjo sila�e s ciljem proizvodnje 60 in ve� dt/ha suhega zrnja in 400 in ve� dt/ha sila�e. Skupno naj bi bilo s koruzo za zrnje zasejano 2.300 ha njiv in za sila�o 300 ha. Krompir zavzema letno 15 do 20 '% vseh njivskih povr�in zasebnega sektorja. Vzporedno z ve�jo intenzifikaci-jo proizvodnje krompirja in ve�jo tr�nostjo naj bi bistveno zmanj�ali obseg sajenja krompirja in s tem sprostili povr�ine za proizvodnjo kru�nih �it in krmnih rastlin. Z rednim kolobarjenjem, sajenjem kvalitetnega krompirja in optimalnimi agrotehni�nimi ukrepi bi lahko sedanje zelo nizke hektarske pridelke celo podvojili. V leto�njem letu naj bi bilo s krompirjem posajeno 1. 100 ha njiv. Sladkorna pesa V setvenem planu se v letu 1984 kot nova kultura pojavlja sladkorna pesa. Za zagotavljanje zadostnih koli�in sladkorne pese za sladkorno tovarno v Ormo�u je potrebno v letu 1984 v SR Sloveniji posejati STRAN 4 �NAS GLAS� St. 2 � 21. marec 1984 sladkorno peso na 6.000 ha in v obmejnih ob�inah SR Hrvatske 500 ha V letu 1984 naj bi v ob�ini Kr�ko posejali sladkorno peso na 50 ha njiv, s tem da bo po usmeritvah pristojnih republi�kih organov potrebno te povr�ine �iriti predvsem na melioriranih in komasiranih zemlji��ih. S proizvodnjo sladkorne pese bi si zagotovili dolo�ene koli�ine krme, kot so glave sladkorne pese in pesni rezanci za �ivinorejsko proizvodnjo. Jara �ita Povr�ine, zasejane z jarimi �iti, so ve� ali manj enake z izjemo v letu 1984, ko bo zaradi izvedbe komasacije na 310 ha njiv posejano nekoliko ve� povr�in z jarimi �iti, ker na teh povr�inah ni bila izvedena setev ozimnih �it. Tako naj bi v leto�njem letu z jarimi �iti zasejali 120 ha njiv. Pove�ati intenzivnost proizvodnje Travno-deteljne me�anice, vrtnine in ostale okopavine se v kolobar oziroma v program setve vklju�ujejo z enakimi povr�inami. Na teh povr�inah je potrebno pove�ati intenzivnost pridelovanja, saj nam tovrstna proizvodnja zagotavlja bistveni del krme za �ivinorejsko proizvodnjo. Program intenzifikacije kmetijske proizvodnje in plan spomladanske setve predvidevata tudi aktivnosti za pove�anje pridelovanja krme na travnikih in pa�nikih. V program intenzifikacije je vklju�enih 1.000 ha travnikov in 60 ha pa�nikov v hribovitih predelih ob�ine. Program intenzifikacije na travnikih in pa�nikih predvideva naslednje ukrepe: a) gnojenje z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem, b) melioracije opu��enih in zara��enih travni�kih in pa�ni�kih po vr�in, c) hitrej�e uvajanje pa�nokosne ga sistema rabe travnikov ter uvajanje oziroma pospe�evanje sodobnega na�ina spravila in konzervira nja krme. Spomladanska setev Za izvedbo plana spomladanske setve je potrebno pravo�asno zagotoviti naslednje: 1. Organizator proizvodnje M-Agrokombinat Kr�ko bo s pravo�asnimi naro�ili zagotovil zadostne koli�ine kvalitetnih semen, mineralnih gnojil, za��itnih sredstev in rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. 2. Hranilno-kreditna slu�ba M-Agrokombinata Kr�ko bo za nabavo reprodukcijskega materiala za izvedbo programa setve pogodbenim proizvajalcem zagotovila potrebna kreditna sredstva. 3. Pospe�evalna slu�ba bo s strokovnimi nasveti sodelovala pri pripravi zemlje za setev, pravo�asnem in primernem gnojenju, setvi posevkov in tretiranju posevkov s herbicidi ter kasnej�i kemi�ni za��iti proti boleznim in �kodljivcem. 4. Ob�inski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo za regresirano nabavo semen zagotovi, potrebna sredstva, prav tako pa s sofinanciranjem pospe�evalne slu�be omogo�il kadrovsko okrepite\ te slu�be, brez katere sprejetih set- Obvezno beljenje iglavcev Gozdarska in�pekcija Medob�inskega in�pektorata Kr�ko je poslala vsem krajevnim uradom in sprejemnim pisarnam v posavskih ob�inah opozorilo, ki naj bi ga le-ti razglasili na krajevno obi�ajni na�in: Opozarjamo gozdne posestnike in druge ob�ane, ki imajo kakorkoli opraviti z gozdom in lesom, da je po veljavnih predpisih treba posekana drevesa iglavcev in panje teh dreves takoj po se�nji obeliti. Ne-obeljenega lesa iglavcev ni dovoljeno spravljati, preva�ati in ne vskla-di��iti. Omenjena dolo�ila veljajo za vse vrste iglavcev (smreka, jelka, bor, macesen), za ves sortimente (hlodovina, drogovi, jamski les, okrogli gradbeni les itd.), skozi vse leto in ne glede na namen uporabe (blagovna proizvodnja ali doma�a uporaba) . Z denarno kaznijo od 500 do 10.00 din se kaznuje za prekr�ek posameznik, �e ne obeli panjev in lesa posekanih iglavcev takoj po se�nji ali �e spravlja, preva�a ali vskladi-��i neobeljen les. Ob�inski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izjemoma dovoli,- da se les iglavcev spravlja, preva�a in skladi��i neobeljen. Tisti, ki les preva�a ali ga ima vskla-di��enega (torej prevoznik, �agar ali lastnik), mora imeti tak�no dovo- Potresna sunka pod Gorjanci Po dnevniku DELO z dne 12. marca 1984: Seizmolo�ki zavod SR Slovei.ije je sporo�il, da so instrumenti observatorija na Golovcu za �ili danes, 11. marca, ob 12. uri 55 minut in 12. uri 58 minut dva potresna sunka precej�nje jakosti iz jugovzhodne smeri v oddaljenosti 70 kilometrov od observatorija. Najve�jo jakost, to je 6. stopnje Mercallijeve lestvice, je dosegel na obmo�ju Kostanjevice na Krki. �utilo ga je prebivalstvo venih programov in programov intenzifikacije kmetijske proizvodnje ne bo mo�no realizirati. 5. Kmetijska zemlji�ka skupnost bo skupno s strokovnimi slu�bami ob�ine, in�pekcijsko slu�bo in pospe�evalno slu�bo ob sodelovanju krajevnih skupnosti posku�ala v program intenzifikacije vklju�iti vse neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemlji��a. Kr�ko, februar 1984 Strokovna slu�ba ljenje pri sebi, da ga na zahtevo lahko poka�e. Za les, ki so ga napadli �kodljivci, dovoljenje ne velja. Smisel teh predpisov je, da se gozdovi varujejo pred �kodljivci, t. i. zalubniki ali lubadarji, ki lahko hudo ogrozijo gozdove, �e se mo�no razmno�ijo. Zoper nje so najbolj u�inkoviti ravno preventivni (prepre�evalni) ukrepi, to je dosledno beljenje posekanega lesa in panjev, na katerih se �kodljivci posebno radi razmno�ujejo in potem napadajo rasto�a drevesa. Ker dobro letajo, oddaljenost od gozda ni pomembna. Z za�etkom pomladi nastajajo tudi ugodne razmere za razmno�evanje �kodljivcev. Zato bo od sedaj pa do jeseni nadzorstvo nad beljenjem lesa poostreno. Sodniku za prekr�ke bo prijavljen vsak, ki se pri njem najde kakr�enkoli neobeljen les iglavcev, bodisi v gozdu, ob cesti, na dvori��u in podobno ali med preva�anjem in ne glede na to, od kod in od kdaj izvira les. Razen tega bo gozdnogospodarski organizaciji naro�eno, da naj obeli tak les na stro�ke lastnika ali imetnika lesa. Po potrebi bomo les tudi za�asno zasegli, kar utegne biti zvezano z dodatnimi stro�ki za lastnika. Zato naj vsak, ki do sedaj iz tega ali onega razloga lesa �e ni obelil, to stori takoj in se tako izogne nepotrebnim stro�kom. Ob�anom �elimo tak�ne nev�e�nosti prihraniti in upamo, da bodo tole opozorilo sprejeli z razumevanjem. Gozdarski in�pektor Niko Zalokar precej�njega dela Dolenjske ... Epicentra potresov sta nastala na obrobju bloka Gorjancev, nekje na meji s kr�ko depresijo. V Kostanjevici je potresni sunek zmetal s streh precej opeke, poru�ili so se trije dimniki. Gostinska delavka Angelca Zupevc je dejala, pi�e novinar Slavko Doki, da jih je bilo precej strah, saj je za-grmelo, potem pa so za�venketala stekla, predmeti so se za�eli premikati; po cesti je letela opeka. Na sre�o ni bil nih�e ranjen, �eprav je precej �kode. Po pripovedovanju so se mo�no zatresle vi�inske gorjan-ske vasi (O�trc itd.). St. 2 � 21. marec 1984 �NAS GLAS� STRAN 5 Zasedanje zborov skup��ine ob�ine Kr�ko: PRED DELEGATI SO TOKRAT POMEMBNA VOLILNA OPRAVILA! SKLIC SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV Predsednik Skup��ine ob�ine Kr�ko BRANKO PIRC sklicuje po sklepu Predsedstva SO Kr�ko in na podlagi 166. �lena Statuta ob�ine Kr�ko 2. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRU�ENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA SKUP��INE OB�INE KR�KO, ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984, v sejni dvorani A SO Kr�ko takoj po verifikaciji pooblastil v posameznih zborih. Za dnevni red predlaga: 1 Potrditev predloga dnevnega reda 2. Izvolitev predsednika in podpredsednikov Skup��ine ob�ine Kr�ko SKLIC SKUPNE SEJE ZBOROV Predsednik Skup��ine ob�ine Kr�ko BRANKO PIRC sklicuje 2. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRU�ENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA SO KR�KO, ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984, v sejni dvorani �A� SO Kr�ko takoj po kon�anem skupnem zasedanju zborov. Za dnevni red predlaga: 1. Izvolitev predsedstva skupne seje za izvedbo volitev 2. Volitve predsednika in nadomestne volitve �lana Predsedstva Socialisti�ne republike Slovenije 3. Razglasitev rezultatov volitev SKLIC SEJE ZBORA ZDRU�ENEGA DELA Predsednica Zbora zdru�enega dela SO Kr�ko LIDIJA HO�EVAR sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani A SO Kr�ko 23. SEJO ZBORA ZDRU�ENEGA DELA SO KR�KO in predlaga zanjo naslednji dnevni red: 1. Dolo�itev dnevnega reda 23. seje zbora 2. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora 3. Potrditev zapisnika 22. seje zbora 4. Predlog sprememb in dopolnitev dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del) 5. Predlog odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 6. Razprava o predlogu zakona o dolo�itvi obveznosti pla�evanja prispevka iz dohodka TOZD za pokrivanje dela stro�kov enostavne reproduk- cije elektogospodarstva in premogovni�tva 7. Predlog odloka o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 - 1990 8. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za dolo�ena podro�ja tudi do leta 2000 9. Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah 10. Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju na�elnika Uprave za notranje zadeve Kr�ko Kandidati za nosilce odgovornih funkcij v Skup��ini ob�ine Kr�ko v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju 20. februarja je ob�inska kandidacijska konferenca � po opravljenih kandidacijskih postopkih na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zdru�enega dela � sprejela naslednje predloge kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v Skup��ini ob�ine Kr�ko: za predsednika skup��ine: BRANKO PIRC za podpredsednika skup��ine: PAVEL KRO�ELJ in ROMAN SOTLER, za predsednico Zbora zdru�enega dela: LIDIJA HO�EVAR, za njenega namestnika: STANE BAJC, za predsednika Zbora krajevnih skupnosti: FRANC RAKAR, za njegovega namestnika: BORIS ROSTOHAR, za predsednika Dru�benopoliti�nega zbora: ANTON VODISEK, za njegovega namestnika: VINKO ZUPAN�I�. Kandidata za predsednika in �lana Predsedstva SR Slovenije Na republi�ki kandidacijski konferenci sta bila predlagana kot kandidata: za predsednika Predsedstva SR Slovenije: FRANCE POPIT, za �lana Predsedstva SR Slovenije: JANEZ STANOVNIK. Druga ob�inska kandidacijska konferenca 20. februarja je bila druga ob�inska kandidacijska konferenca, na kateri so � potem ko so verifikacijske komisije ugotovile sklep�nost skup��inskih zborov � delegati Zbora Zdru�enega dela,, Zbora krajevnih skupnosti in Dru�benopoliti�nega zbora SO Kr�ko razpravljali in sklepali o kandidatih za najvi�je funkcije v ob�ini v naslednjem mandatnem obdobju. Po kandidacijski konferenci sta Zbor zdru�enega dela in Zbor krajevnih skupnosti nadaljevala z 22. oziroma 21. sejo. b) Dolo�itev delegata za sejo Zbora ob�in Skup��ine SR Slovenije 28. marca 1984 11. Vpra�anja in predlogi delegacij SKLIC SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Kr�ko FRANC RAKAR sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani B SO Kr�ko 22. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KR�KO in predlaga zanjo enak dnevni red, kot ga naj bi imela seja Zbora zdru�enega Hela, le da bo 6. to�ka druga�na, in sicer: 6. Predlog sklepa o razdelitvi sredstev prora�una ob�ine Kr�ko za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih v letu 1984 SKLIC SEJE DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA Predsednik Dru�benopoliti�nega zbora SO Kr�ko ANTON VODI�EK sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani C SO Kr�ko 20. SEJO DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA SO KR�KO in predlaga zanjo naslednji dnevni red: 1. Dolo�itev dnevnega reda 20. seje zbora 2. Izvolitev predsednika in namestnika zbora 3. Nadomestne volitve delegatov v Dru�benopoliti�ni zbor Skup��ine SR Slovenije 4. Potrditev zapisnika 19. seje zbora 5. Predlog spremeb in dopolnitev dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del) 6. Predlog odloka o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 - 1990 STRAN 6 �NAS GLAS� St. 2 � 21. marec 1984 7. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko za, obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za dolo�ena podro�ja tudi do leta 2000 8. Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju na�elnika Upave za notranje zadeve Kr�ko b) Dolo�itev delegata za sejo Zbora ob�in Skup��ine SR Slovenije 28. marca 1984 9. Vpra�anja in predlogi delegatov �ivahna razprava, �tevilne pripombe... POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZAPISNIK 21. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 20. februarja je bila 21. seja Zbora krajevnih skupnosti SO, ki se je od 31 udele�ilo 27 delegatov. Sejo je vodil predsednik tega zbora FRANC RAKAR. Dnevni red seje je bil enak dnevnemu redu seje Zbora zdru�enega dela, prav tako tudi sprejeti sklepi, razprava pa je bila � po zapisniku sode� � veliko �ivahnej�a. OB�INSKE BLAGOVNE REZERVE Delegacijo KS Senovo je zanimalo nekaj vpra�anj v zvezi z ob�inskimi blagovnimi rezervami. NIKO �IBRET, podpredsednik IS, je delegate seznanil, da so zgrajeni skladi��ni prostori za ob�inske blagovne rezerve ter sklenjena pogodba z �ITOM, PRESKRBO in TOK KOOPERACIJA. Po zakonu morajo biti blagovne rezerve (moka, olje, sladkor, pralni pra�ek, sol) zagotovljene za 60 dni. V �asu, ko je bila preskrba motena, smo koristili blagovne rezerve. IS pripravlja poro�ilo o stanju ob�inskih blagovnih rezerv in ga bo predlo�il skup��inskim zborom v obravnavo. OSNUTEK ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH Na 3. �len osnutka odloka, ki opredeljuje, katere ceste so uvr��ene v kategorijo lokalnih cest 'in s tem preidejo v upravljanje in vzdr�evanje poobla��eni delovni organi zaciji, so imeli pripombe delegati naslednjih krajevnih skupnosti: Raka, Veliki Podlog, Brestanica, Ro�-no-Presladc! in Podbo�je. Pripombe k dokumentu je imela tudi KS K^ko. / zve�i z na�etimi vpra�anji je predsednik zbora FRANC RAKAR predlagal, naj predlagatelj pripravi kriterije: 1. viri sredstev, s katerimi bodo krajevne skupnosti razpolagale za vzdr�evanje komunalnih objektov, 2. sposobnost izvajalcev za opravljanje komunalnih storitev, RAZ�IRITEV DNEVNEGA REDA! Na predlog Izvr�nega sveta Skup��ine ob�ine Kr�ko je predlagana raz�iritev dnevnega reda sej zborov 26. 3. 1984 z naslednjima to�kama: � predlog spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu; � predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti. 3. kriterijii opredeljevanja posameznih zadev, ki so vnesene v osnutek odloka. Problematiko so delegatom pojasnjevali: ROMAN SOTLER, .PETER CESAR in PETER ZORKO. Zbor je z ve�ino glasov (20 proti 7) sprejel osnutek odloka, obenem pa tudi sklep, naj javna razprava o tem pomembnem dokumentu traja do 20. aprila letos. GRADNJA ZIDANIC IN PO�ITNI�KIH HIS Na osnutek odloka so imeli delegati vrsto pripomb, �e posebej v zvezi z dolo�bo, ki govori .o najmanj�i mo�ni povr�ini vinograda ali sadovnjaka, kjer bo dovoljeno graditi navedene objekte (0,5 ha!?). Ve�ina 'parcel, na katerih so ob�ani zasadili trte oziroma sadje, je manj�ih, po novem odloku pa na njih ne bi mogli graditi zidanic. Zbor je osnutek odloka sprejel, hkrati pa tudi sklep, naj bi razprava o osnutiku odloka trajala do 20. marca. DELEGATSKA VPRA�ANJA IN PREDLOGI KS Gora je ponovno postavila vpra�anje glede vzdr�evanja in plu�enja ceste ter uvedbe delavske proge. KS Senovo je podala predlog, da je potrebno v kri�i��u ceste pri novem mostu v Brestanici namestiti smerokaze za Senovo. KS Ro�no-Presladol je imela pripombo na zimsko plu�enje, ker se avtomobilisti niso mogli sre�evati z avtobusom. KS Veliki Podlog je imela pripombe glede plu�enja cest, �e� da so bile ceste plu�ene slabo in �ele po nekaj dneh, ko je zapadel sneg. Spra�ujejo, kje iso vzroki za tako ravnanje. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZAPISNIK 22. SEJE ZBORA ZDRU�ENEGA DELA 20. februarja je bila 22. seja Zbora zdru�enega dela SO Kr�ko, ki se je je od 46 udele�ilo 35 delegatov. Sejo je vodila predsednica tega zbora LIDIJA HO�EVAR. Potem ko so udele�enci seje potrdili predlagani dnevni red in po trdili zapisnik prej�nje seje svojega zbora, so sprejeli: � Odlok o spremembah odloka o davkih ob�anov ob�ine Kr�ko, � Odlok o zagotavljanju sredstev za ob�inske blagovne rezerve, � osnutek Odloka o komunalnih dejavnostih v ob�ini Kr�ko, � osnutek Odloka o gradnji zidanic in po�itni�kih hi�, � sklep o izdaji soglasja k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju Ob�inske skupnosti za ceste za obmo�je ob�ine Kr�ko, � sklep o izdaji soglasja k Statutu Ob�inske skupnosti za ceste za obmo�je ob�ine Kr�ko, � sklep o imenovanju KRISTIJANA PAVLIHE iz Tovarne celuloze in papirja �Djuro Salaj� Kr�ko za delegata dru�bene skupnosti v delavski svet TOZD Splo�na bolni�nica Novo mesto. Pripombe k osnutku Odloka o komunalnih dejavnostih v ob�ini Kr�ko: Delegacija Kostaka je predlagala, naj toi namesto predlagane zadnje alinee 1. �lena vstavili besedilo: �opravljanje naslednjih deficitarnih obrtnih storitvenih dejavnosti: � dimnikarske storitve, � �iviljske in kroja�ke storitve, �- pranje, �i��enje ter likanje perila in obla�il, � popravilo obutve in drugih predmetov iz usnja, nadomestkov usnja in gume.� Ista delegacija je predlagala tudi, naj bi 3. �len osnutka odloka dopolnili s to�ko: �64. Tovarni�ka ulica � sanitarna deponija ... (cca) 5,5 km.� Pripomba k osnutku odloka o gradnji zidanic in po�itni�kih hi�: Delegat Tovarne celuloze in papirja �Djuro Salaj� Kr�ko je predlagal, naj bi v 4. �lenu stalo namesto 0,5 ha vinograda ali sadovnjaka (najmanj�a povr�ina, na kateri bi �e bila dovoljena gradnja zidanice) 0,15 ha. NAS GLAS � SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE � Izdaja: INDOK center Kr�ko � Naklada: 1000 izvodov � Odgovorni urednik: Ivan Kastelic � Uredni�tvo: CK2 12, 68270 Kr�ko, tel. 71-768 � Tisk: Papirkonfekcija Kr�ko � Glasilo je opro��eno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republi�kega komiteja za informiranje �t. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 � Za to�nost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne slu�be, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! St. 2 � 21. marec 1984 �NAS GLAS� STRAN 7 Ob 40-letnici slovenske geodetske slu�be VSE VE�JE ZAHTEVE PO UREJENOSTI PROSTORA Sredi februarja je Ob�inska geodetska uprava Kr�ko organizirala proslavo ob �tiridesetletnem jubileju geodetske slu�be v SR Sloveniji. Sve�anega dogodka so se udele�ili �tevilni nekdanji in sedanji delavci v tej pomembni dejavnosti ter gostje, ki so si lahko ogledali tudi prilo�nostno razstavo, na kateri so bile predstavljene predvsem karte. Ob tej priliki je bila predstavljena tudi ponatisnjena in dopolnjena karta na�e ob�ine. Na proslavi je direktor ob�inske geodetske uprave Kr�ko �eljko Ga�-parin�i� opisal zgodovino, naloge in na�rte geodetske dejavnosti. Potem ko je orisal njene za�etke (20. januarja '1944 je bila pri Glavnem �tabu NOV in POS z odredbo ustanovljena geodetska sekcija) in razvoj v okviru SR Slovenije, je (nanizal podatke o zgodovini ob�inske geodetske slu�be. KMALU PO OSVOBODITVI je bil v sKr�kem (1. junija 1945) osnovan katastrski urad pri Okrajnem izvr�nem ljudskem odboru v sklopu odseka za finance. jenost geodetske slu�be na Okrajni ljudski odbor Novo mesto, leta 1961 pa so vsi trije katastrski uradi postali sestavni del ob�inskih slu�b v Kr�kem, Bre�icah in Sevnici. VEDNO ZAHTEVNEJ�E IN NOVE NALOGE Zeljko Ga�parin�i� je poudaril, da se je obseg dela ob�inske geodetske slu�be oz. uprave glede na prvotno zasnovo mo�no pove�al, osnova temu pa je bila nova slovenska zakonodaja: zakon o geodetski slu�bi, zakon o katastru komunalnih naprav, zakon o zemlji�kem katastru, zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. Zakonodaja je prinesla nove naloge ter zahtevala nastavitev in izdelavo novih evidenc. Geodetska evidenca, zajeta v registru obmo�ij teritorialnih enot (ROTE), zavzema va�no mesto v dru�benem sistemu informiranja. V prizadevanjih za ve�jo proizvodnjo hrane v obliki izvajanja komasacij delavci geodetske uprave prispevajo precej�nji dele� pri zmanj�evanju stro�kov, ko izvajajo zmogljivosti ter opremljenosti, da se bo geodetska slu�ba lahko vklju�evala povsod, kjer bo to potrebno. Za re�evanje novih in zahtevnih nalog je vsekakor potrebna posebna opremljenost, oprema pa je zaradi visokih cen mnogokrat nedostop- IN SE O KARTI OB�INE KR�KO Na proslavi so spregovorili tudi gostje, med drugim ing. VILI KOS, vodja oddelka za kartografijo pri Geodetskem zavodu SR Slovenije. Geodetski zavod je dal kartografiji velik poudarek, saj je medij v obliki grafi�ne upodobitve (na�rt, karta) zelo atraktiven, u�inkovit in nazoren. Omenil je, da je kr�ka geodetska uprava bila med prvimi, ki je za�ela uresni�evati program na tem podro�ju. Do leta 1974 � razen temeljnih topografskih na�rtov � ni ibilo kart. Za la�je upravljanje, vodenje, funkcioniranje sistema planiranja ... v ob�ini, ki je z ustavo opredeljena celota, je Geodetski zavod SRS ponudil slovenskim dru�benopoliti�nim skupnostim izvedbo karte ob�ine. Na�a ob�ina je bila druga, ki je uresni�ila to pobudo oziroma idejo. Iz te karte S prvo uredbo o organizaciji katastrske slu�be leta 1948 je bila podana pravna organiziranost geodetske slu�be v ob�inah in uzakonjena nujnost vzdr�evanja katastrskih podatkov. Ob�inska geodetska slu�ba, ki se je od leta 1949 imenovala KATASTRSKI URAD pri tukaj�njem Okrajnem ljudskem odboru Kr�ko, je do leta 1952 poslovala brez geodet-sko-tehni�nega kadra. Na osnovi Zakona o okrajnih ljudskih odborih je bil leta 1955 ukinjen Okrajni ljudski odbor Kr�ko in katastrski urad je bil dodeljen Okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje. Leta 1956 sta bila iz mati�nega katastrskega urada v Kr�kem ustanovljena �e katastrska urada v Bre�icah in Sevnici. Po ukinitvi okraja v Trbovljah leta 1958 je bila prenesena podre- ustrezne meritve in tako zmanj�ujejo udele�bo sredstev iz ob�inskega prora�una. Ka�e se tudi nujna potreba po nastavitvi popolnoma nove obse�ne evidence v prostoru � katastru zgradb. Dele� geodetske 6lu�be je vse ve�ji na podro�ju planiranja, urejanja prostora, pri izvajanju kmetijske politike itd. Na�rti, karte, nove evidence in vse ve�ja participacija neposrednega strokovnega dela predstavljajo osnove za pripravo in izvedbo dru�benoekonomskih aktivnosti. Vse ve�je zahteve po urejenosti v prostoru ter hitrej�em in kvalitetnej�em pretoku informacij, vse obse�nej�e naloge pri pridobivanju in usposabljanju kmetijskih zemlji�� in te�nja, da kar najve� teh nalog opravimo na ob�inski ravni, vsekakor narekuje potrebo po kompleksnej�i analizi nalog, potreb in v merilu 1 : 50.000 je bila izvedena publikacijska karta A4 formata. Tudi pri naro�ilu mestnega na�rta je na�a ob�ina prednja�ila, saj je naro�ila na�rt mesta Kr�ko takoj za Ljubljano, zato je seveda ob razvoju, ki je prinesel marsikaj novega � �e zastarel. Doslej ima svoje karte 36 ob�in. Karte, ki so bile sprva namenjene uradnim potrebam, so svoj koncept prerasle in postale artikel, ki si ga ob�ani �elijo. Pojavil se je tudi interes �ol, kjer postajajo karte ob�in nujno potrebno u�ilo. Zato naklade nekaj tiso� izvodov hitro poidejo. SODELOVANJE GEODETOV IN ZEMLJI�KE KNJIGE Vodja kr�kega sodi��a MARJAN 2IBRET je v svojem govoru na proslavi poudaril, kako pomembno je (nadaljevanje na 9. strani) STRAN 8 �NAS GLAS� St. 2 � 21. marec 1984 BLI�A SE NASLEDNJE SREDNJERO�NO PLANSKO OBDOBJE POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRU�BENEGA PLANA OB�INE KR�KO ZA OBDOBJE 1986 � 1990 V letu 1985 se bo izteklo izvajanje teko�ega srednjero�nega dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985, zato bo potrebno do konca leta 1985 pripraviti in sprejeti dru�beni plan ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 � 1990. V skladu z zakonom o temeljih sistema dru�benega planiranja in o dru�benem planu Jugoslavije sta skup��ina SFRJ in SRS sprejeli ustrezna odloka, ki sta pravna osnova za sprejetje odloka skup��in ob�in ter za sprejetje sklepov vseh temeljnih nosilcev planiranja o pripravah njihovih srednjero�nih planov. Z odlokom o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 i� 1990 skup��ina ob�ine Kr�ko zavezuje vse nosilce planiranja v ob�ini Kr�ko, da pri pripravi planskih aktov izhajajo iz dolgoro�nega programa ekonomske stabilizacije, na�rta uresni�evanja dolgoro�nega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji in ob�i- POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRU�BENEGA PLANA OB�INE KR�KO ZA OBDOBJE 1981 � 1985 Ker bodo zainteresirani dejavniki v tako pomembnem gradivu, kot je prostorski del ob�inskega dru�benega plana, z zanimanjem poiskali v originalnem delegatskem gradivu vse, kar se ti�e njihovih prostorskih razvojnih mo�nosti, pa tudi zaradi obse�nosti gradiva, ki ga je prakti�no te�ko �stisniti� v kratek povzetek, ne da bi precej pomembnih podakov izpustili, objavljamo iz obrazlo�itve dokumenta POVZETEK ANALIZE PODANIH PRIPOMB ki so jih p % sredstva za splo�no porabo za okrog 33 za rastjo dohodka rasti v ob�ini: sprejete z Resolucijo predlagane spremembe 2,8 2,8 6,7 8�10 2,1 2,5 2,5 4,9 8�10 2,1 22,8 22,8 19,1 22,4 22,4 18,8 2. V poglavju VIII. DRU�BENE DEJAVNOSTI, pod 1. 3. Srednje usmerjeno izobra�evanje, se dopolni besedilo z: �Ob zdru�itvi Dija�kega doma in Srednje �ole bomo obnovili stavbi dija�kega doma za potrebe Srednje �ole Kr�ko.� OBRAZLO�ITEV k predlogu spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu K to�ki 1. Izvr�ni svet skup��ine ob�ine Kr�ko je na svoji seji dne 9. 3. 1984 razpravljal o novih izra�unih osnov oziroma materialnega razvoja ob�i- ne v letu 1984 in je na podlagi ugotovljenih podatkov sprejel sklep, da zborom skup��ine ob�ine predlo�i predlog spremembe Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu. V Resoluciji, ki so jo sprejeli zbori skup��ine ob�ine dne 31. 1. 1984, so opredeljene mo�nosti in cilji materialnega razvoja ob�ine na podlagi ocen, ki so nam jih posredovale organizacije zdru�enega dela. V �asu nastajanja le-te �e niso imele znanih rezultatov poslovanja v letu 1983 in tudi �e ne dokon�no sprejetih planov za leto 1984. Ob sprejetju le-teh pa je pri�lo do sprememb materialnih okvirov razvoja. Tako bomo v ob�ini v letu 1984 predvidoma dosegli 2.5 %. realno rast dru�benega proizvoda (skupaj STRAN 10 z Nuklearno elektrarno). To bomo dosegli s 4,9 '%, rastjo fizi�nega obsega industrijske proizvodnje in 8� 10 �/o. rastjo proizvodnje v kmetijstvu ob 2,1 % rasti zaposlovanja. Pri razmerjih delitve dohodka na vse oblike porabe so upo�tevana delitvena razmerja, dolo�ena v republi�ki resoluciji. Sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev bodo v globalu rasla po stopnji 22,4 i%. Sredstva za dru�bene dejavnosti se bodo v globalu pove�ala za 22,4% in sredstva za splo�no porabo za 18,3 '%, K to�ki 2. Na isti seji je Jzvr�ni svet razpravljal tudi o predlogu dopolnitve resolucije glede obnove Dija�kega doma za potrebe Srednje �ole Kr�ko. Pobudo za dopolnitev resolucije je dala Srednja �ola Kr�ko, kar je verificiral odbor za usmerjeno izobra�evanje pri OIS Kr�ko, predlog je potrdil tudi Ob�inski komite za dru�bene dejavnosti. Dopolnitev resolucije narekuje ugotovitev, da se zmanj�uje �tevilo u�encev, kar ka�e na bistveno druga�no stanje, kot smo predvidevali v srednjero�nem planu za obdobje 1981 � 1985. Zato je potrebno za�asno odstopiti od izgradnje nove srednje �ole in dija�kega doma na novi lokaciji. Vseeno pa moramo srednjemu �olstvu zagotoviti potrebne pogoje za delovanje, kar bi bilo z adaptacijo stavb dija�kega doma zagotovljeno. Sredstva za adaptacijo predvidevamo pridobiti iz republi�kih virov za izgradnjo dija�kih in �tudentskih domov, sredstva za obnovitev prednje stavbe za potrebe srednje �ole pa bi zbrali s pomo�jo zdru�enega dela. Te aktivnosti Srednja �ola Kr�ko �e vodi. V Na�rtu uresni�evanja dolgoro�nega programa gospodarske stabilizacije smo tako re�itev �e predvidevali, potrebno pa jo je �e opredeliti v Resoluciji za leto�nje leto. S tem bodo dane formalne mo�nosti za pridobitev sredstev iz republi�kih virov ter za zdru�evanje sredstev v organizacijah zdru�enega dela Po-savja zato Izvr�ni svet predlaga zborom skup��ine ob�ine sprejem predlagane dopolnitve Resolucije. STALI��A Izvr�nega sveta SO Kr�ko ob obravnavi predloga spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu Pri obravnavi predloga spremembe Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu je Izvr�ni svet skup��ine ob�ine razpravljal tudi o posledicah in vplivih spremenjenih ��NAS GLAS� rasti materialnega razvoja na osebno in splo�no porabo ter pri tem zavzel naslednja stali��a: 1. Izvr�ni svet ugotavlja, da bodo tako spremenjena razmerja bistveno vplivala na mo�nosti zagotavljanja vseh vrst potreb, predvsem osebne, splo�ne in skupne porabe. Ker v tem �asu poteka javna razprava o programih SIS, Izvr�ni svet izpostavlja nujnost uskladitve teh programov z zmanj�anim dohodkom. K temu nas pa �e posebej silijo restriktivne dolo�be zveznega zakona o za�asni prepovedi razpolaganja z delom dru�benih sredstev za podro�je skupne in splo�ne porabe, ki skupaj z navodilom na republi�ki ravni in z dru�benim dogovorom za splo�no porabo daje �e ostrej�a izhodi��a, kot jih v tem trenutku daje dopolnjena resolucija ob�ine. 2. Tako omejene mo�nosti bodo �e bolj ote�ko�ale financiranje osnovnih programov SIS in med drugim tudi �e zmanj�ale mo�nosti za prepre�evanje nadaljnjega zaostrovanja osebnih dohodkov zaposlenih v dru�benih dejavnostih. Zato Izvr�ni svet predlaga, da se za�asno zamrzne izvajanje vseh vrst investicijskih dejavnosti na podro�ju negospodarstva, kar �e posebej velja za naslednja podro�ja: a) zdravstvo: izvajanje Dru�benega dogovora o zdru�evanju sredstev za modernizacijo splo�ne bolni�nice Bre�ice in Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Medob�inske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 � 1985, b) �olstvo in otro�ko varstvo, razen za dokon�anje investicije vrtca na eSnovem, adaptacij stanovanjskih prostorov na Spodnjem Gri�u za potrebe otro�kega varstva, nujnih vzdr�evalnih del iz sredstev amortizacije pri osnovnem �olstvu ter aktivnosti za adaptacijo dija�kega doma. 3. Temeljni nosilci planiranja morajo z maksimalnimi prizadevanji in napori dose�i, da se bodo plansko zastavljeni cilji realizirali, saj odstopanja od teh ciljev povzro�ajo izjemne probleme v lastnih sredinah, prav tako pa izredno negativno vplivajo na skupne globalne naloge, >ki smo jih opredelili v Resoluciji. 4. Ob obravnavanju analize dose�kov v letu 1983 ter o planskeh ciljih za leto 1984 mora potekati v vseh temeljnih sredinah poglobljena razprava, ki naj osvetli odstopanja od zastavljenih ciljev, zaklju�ki o tem pa bodo sprejeti na seji Zbora zdru�enega dela skup��ine ob�ine. Izvr�ni svet pri�akuje, da bodo delegatom prisko�ile na pomo� strokovne in poslovodne strukture ter jim nudile zadostno �tevilo podat- St. 2 � 21. marec 1984 kov, strokovnih pojasnil in utemeljitev. V razpravi pa naj sodelujejo tudi tisti predstavniki zdru�enega dela, ki so dosegli bolj�e planske rezultate in pri tem naj predvsem izpostavijo metode in na�ine dela, ki so jih do tega privedli. Predsednik izvr�nega sveta dipl. ing. Vinko Bah SPLO�NA PORABA 1984 POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG ODLOKA O PRORA�UNU OB�INE KR�KO ZA LETO 1984 Predlog Odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko, ki naj bi ga ZZD in ZKS SO Kr�ko sprejela predvidoma 20. marca, predvideva, da bodo skupni prihodki ob�inskega prora�una za ieto 1984 175 milijonov 40 tiso� dinarjev, od �esar naj bi se razporedilo za splo�ne dru�bene potrebe 174 milijonov 40 tiso� dinarjev, za teko�o rezervo pa 1 milijon din. Povzemamo obrazlo�itev predloga odloka: Ob�inska skup��ina je na seji dne 31. januarja 1984 sprejela osnutek odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 z vsemi prilogami in ga posredovala vsem strukturam v ob�ini v javno razpravo. Osnutek je baziral �e na osnutku dru�benega dogovora o izvajanju politike na podro�ju splo�ne porabe na ravni ob�in v SR Sloveniji v letu 1984, katerega predlog �e v �asu priprave tega gradiva ni sprejet in podpisan. Po osnutku so bili predvideni izvirni prihodki prora�una ob�ine Kr�ko za leto 1984 v vi�ini 173,089.000,00 dnarjev, ki naj bi bili razporejeni med uporabnike po posameznih natan�nej�ih namenih. Njihove evidentirane potrebe so zna�ale preko 31 milijonov nad mo�nostmi. Po variantnem predlogu Izvr�nega sveta pa so �e vedno presegale mo�nosti za 8 milijonov dinarjev. Zato je Izvr�ni svet s svojim dopisom �tev. IS-402-44/83 z dne 23. 1. 1984 pozval vse uporabnike, naj ponovno analizirajo svoje zahtevke in jih, v cilju uskladitve potro�nje z mo�nostmi in predvidenimi prihodki, korigirajo. Na ta poziv se uporabniki niso odzval-- Izjema so bile le dru�beno-politi � organizacije, ki so svoje zahtevke korigirale. V korigiranih osnovah je bil novi izra�un osebnih dohodkov zaradi valorizacije osebnih dohodkov v decembru. Strokovne slu�be so skupno z Izvr�nim svetom ponovno ocenile mo�nosti in pri tem ugotovile � na St. 2 � 21. marec 1984 �NAS GLAS� STRAN 11 osnovi predlo�enega �e nesprejetega predloga dru�benega dogovora o izvajanju politike na podro�ju splo�ne .porabe na ravni ob�in v SR Sloveniji v letu 1984 in upo�tevajo� Zakon o za�asni prepovedi razpolaganja z delom dru�benih sredstev DPS za porabo 'v 1. 1984 (Ur. list SFRJ �tev. 70/83) � naslednje mo�nosti obsega prora�una ob�ine Kr�ko v letu 1984: Na strani prihodkov se v primerjavi z osnutkom pove�ujejo izvirni prilivi za skupno 3, 88.000,00 dinarjev, kar pri�akuqemo od davka iz posebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ob doslednej�em zajemanju dohodka za 1,858,000,00 din, na davku iz osebnega dohodka od kmetijske dejav- NAMEN ^Iizacija 1. Sredstva za delo upravnih organov 67,687 2. Sredstva za posebne in druge namene upr. in drugih organov 11,926 3. Sredstva za LO in DS 9,844 4. Spodbujanje razvoja in interv. v gosp. 3,337 5. Prenos drugim upr. 27,383 6. Dru�bene dejavnosti 12,876 7. Druge splo�. dru�b. potrebe 17,043 8. Izlo�anje sred. rez. 1,510 9. Teko�a prora�. rezerva � SKUPAJ 148,668 S tako predlagano vi�ino letnega plana se uporabnikom.ki izpla�ujejo osebne dohodke, le-ti zagotavljajo po stopnji rasti 21,7, kar je izpod predvidevanj po resoluciji. Prav tako tudi materialni stro�ki ne bodo pokrivani ob enakem obsegu ter resolucijski ravni rasti cen. Na minimum so zmanj�ani izdatki, ki se po�asi izlo�ajo iz splo�ne porabe. Sredstva medob�inskim sodnim organom in in�pekcijskim slu�bam ter priznavalnine borcem NOV so izra�unali republi�ki organi in se pove�ujejo glede na preteklo leto od 19 do 23 i%. Sredstva za LO in DS bodo usklajena med letom. Prioritetno se bodo zagotavljala z dodatkom najmanj 600.000,00 din. Vsi organi in organizacije, ki jim prora�un zagotavlja sredstva, bodo morali v leto�njem letu pove�ati napore za izvedbo svojih delovnih programov ob zmanj�anih stro�kih. Predlo�eni predlog odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 z vsemi prilogami obsega le letni plan in je sestavljen v skladu z veljavnimi predpisi. Analiti�ni prikaz podatkov o realizaciji v preteklem letu, kot tudi podatki o zahtevah uporabnikov, so bili �e posredovani v nosti na ra�un pove�anja katastrskega dohodka za 6,670,000,00 din ter na davku od premo�enja poslovnih prostorov za 360.000,00 din. Za celotno razliko pove�anja se nato zmanj�a planirani posebni ob�inski davek od maloprodaje blaga na ra�un odstopljenega republi�kega prometnega davka. Skupni obseg prihodkov iz teko�ega priliva se pove�uje od prvotnih 173,089.000,00 din na 174.481.000,00 din, kar je rezultat izra�una skupnega obsega po predlogu dru�benega dogovora. Glede na mo�ni obseg sredstev ter uskladitev potreb prora�unskih uporabnikov v okviru posameznih namenov je podan predlog Odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 z razporeditvijo prihodkov po natan�nej�ih namenih: v 000 din 0) (I ti -h OO l 'S-S -S 3 J2 CO > 2> CO O^CO TJ~^- 0JO5 .J;03 a o g| o Z o as os c h o t-, e ni JS ca C S 5-1 Cd s 3 O ' 3 Ho �L 3Oi � ., � - S "S .oiS D �' � ** o e + CO >NAS GLAS� STRAN 25 ALI 2E VE� . . . ... da imamo v Sloveniji samo 8.000 papirni�arjev ... in da pokriva Tovarna celuloze in papirja �Djuro Salaj� Kr�ko 80 % potreb po �asopisnem papirju v Jugoslaviji ... ter najpomembnej�e: da je na�a republika prva na svetu v proizvodnji papirja glede na �tevilo prebivalcev Slovenije? PAPIRNISTVO POTREBUJE VSE VEC SODELAVCEV! HOCES TUDI TI POSTATI PAPIRNICAR V TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA -DJURO SALAJ� KR�KO. SE PRIDRU�ITI 2.000 �LANSKEMU KOLEKTIVU? Ugodnosti in pravice, ki bodo izhajale iz tvojega dela: . �tipendija z dodatkom za deficitarnost poklica v �asu �olanja, . proizvodno delo z nagrado med poukom, . ugodne mo�nosti za �tudij ob delu, . zagotovljeno delovno mesto, . urejena stanovanjska politika, . organiziran letni in zimski dopust v �portno-rekreacijskih centrih na�e tovarne, . . . dober osebni dohodek z dodatki za no�no delo in delo med prazniki. ODLO�I SE ZA TA POKLIC, NE BO TI ZAL! Vpi�i se v Srednjo �olo tiska in papirja Ljubljana, oddelek v Kr�kem in obrazec po�lji �olskemu centru v Kr�kem! In kako priti do �tipendije? Izpolnjen obrazec DZS 8.40, spri�evalo o kon�ani osnovni �oli in potrdilo o vpisu na papirni�ko �olo po�lji na naslov: Tovarna celuloze in papirja �Djuro Salaj� Kr�ko, Kadrovski oddelek. Obravnavali bomo tvojo vlogo, upo�tevali u�ni uspeh in prizadevnost ter te o izboru obvestili najkasneje do konca julija 1984. HVALA ZA SODELOVANJE! U.-----afeMM* .��i Kurir�kova po�ta 84 Zveza prijateljev mladine Kr�ko je poslala vsem pionirskim odredom v na�i ob�ini pred �asom sporo�ilo o poteku tradicionalne Kurir�kove po�te oziroma tako imenovano �a-sovnico te prireditve v ob�ini Kr�ko: 12. marca 1984 ob 10.00 uri je od�la na pot leto�nja Kurir�kova po�ta iz petih ob�in v Sloveniji, in sicer: � proga �TV� Dolenjska iz ob�ine Bre�ice, � proga �G� Gorenjska iz ob�ine Kranj, � proga �K� Koro�ka iz ob�ine Ravne na Koro�kem, � proga �P� Primorska iz ob�ine Nova Gorica in � proga �S� �tajerska iz ob�ine Ptuj. Pot vseh petih prog se zaklju�i 2. junija v Trbovljah na zboru pionirjev. V na�i ob�ini bo krenila po�ta na pot 19. 3. 1984, ko jo bomo ob 10. uri prevzeli v Dolenji vasi od pionirjev iz Bre�ic. Po�ta bo nadaljevala pot takole: 19. 3. 1984 ob 10.00 uri � prevzem po�te v Dolenji vasi, ob 12.0 uri � miting v Kr�kem (OS Kr�ko in OS M. Rostohar) in preno�evanje, 20. 3. 1984 ob 9.00 uri � predaja v Kostanj-ku pionirjem iz Koprivnice, ob 10.00 uri � miting v Koprivnici, ob 12.00 uri � miting na Senovem in preno�evanje, 21. 3. 1984 ob 10.00 uri � miting v Brestanici, ob 13.00 uri � miting v Leskov-cu in preno�evanje, 22. 3. 1984 ob 9.00 uri � miting na Raki, ob 11.00 uri � miting v Vel. Podlogu in preno�evanje, 23. 3. 1984 ob 10.00 uri � miting v Podbo�-ju. ob 12.00 uri � miting v Kostanjevici in preno�evanje, 26. 3. 1984 ob 10.00 uri � predaja po�te pionirjev Kostanjevice pionirjem ob�ine Novega mesta. Ob�ni zbor kostanjevi�ke RD V nedeljo, 11. marca, so �lani Ribi�ke dru�ine Kostanjevica na Krki, ki �teje 233 ljubiteljev tovrstnega �porta, pregledali svoje delo in si zadali na�rte za naprej. Se najbolj veseli so nove pridobitve � dveh ribnikov v Karl�ah, kamor so jeseni vlo�ili pol tone krapov, ki bodo v tej ribolovni sezoni �e godni za odlov. Za dolo�itev STRAN 26 �NAS GLAS� St. 2 � 21. marec 1984 ribolovnega re�ima se ribi�i niso odlo�ili na ob�nem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni, ampak so pooblastili novi izvr�ilni odbor ribi�ke dru�ine, da opravi to v njihovem imenu. Ribi�ka dru�ina Kostanjevica na Krki je v minulem poslovnem letu finan�no uspe�no poslovala, kljub vlaganjem, ki so jih imeli ve�, kot je to bilo ponavadi. Ribi�i so se �e posebej zahvalili Postaji milice Kr�ko, oddelek Kostanjevica, ki je poleg samih ribi�ev z velikim uspehom opravila marsikatero nalogo kontrolne oziroma �uvajske slu�be. Turisti�ne dnevne ribolovne dovolilnice v leto�njem letu bodo nekoliko dra�je, in sicer po -200,00 dinarjev, dobijo pa se v Podbo�ju, na Kri�aju in seveda v sami Kostanjevici. Sekretariat za ljudsko obrambo SO Kr�ko je poslal vodstvom dru�benopoliti�nih organizacij kr�ke ob�ine dopis, ki ga objavljamo z namenom, da o tej dejavnosti v na�i ob�ini izve �ir�i krog. Udele�enci ob�nega zbora so po pregledanem delu in zastavljenih na�rtih (med njimi je tudi sklep, da bodo obnovili prej�nji ribnik pri gradu in ga predali v upravljanje ribi�em � mladincem) ocenili, da je bilo delo dosedanjega izvr�ilnega odbora izredno uspe�no. Da bi bilo tako tudi vnaprej, so izvolili v novi 15-�lanski izvr�ilni odbor tudi nekatere mlaj�e ribi�e, ki bodo tako pridobili potrebne izku�nje, da bodo lahko, ko bo potrebno, �prevzeli vajeti-�. V znak priznanja za izredno uspe�no delo so ribi�i za predsednika Ribi�ke dru�ine Kostanjevica na Krki ponovno izvolili STANETA 2ABKARJA. Naj povemo �e, da so se kot gostje udele�ili ob�nega zbora predstavniki KS in DPO iz Kostanjevice ter ribi�kih dru�in Kr�ko-Bresta-nica, Bre�ice in �rnomelj. Na podlagi dolo�b Zakona o voja�ki obveznosti sta se Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Ge-neral�tab JLA opredelila za prostovoljno usposabljanje �ensk v JLA, plod tega pa je bilo poskusno usposabljanje v letu 1983. Potrebo pristopa k tej problematiki pogojuje tudi pomanjkanje nekaterih voja�kih specialnosti v rezervnem sestavu JLA, za katere ni dovolj mo�kih voja�kih obveznikov. Voja�ko usposabljanje �ensk-pro-stovoljk traja 2 meseca in 22 dni za dol�nost vojaka in mlaj�ega �astnika v vseh rodovih JLA, razen oklepnih enot. �olanje za rezervne �astnike pa traja 6 mesecev, od tega v �oli 2 meseca in 22 dni, drugi del �olanja pa obsega sta�iranje v enoti JLA. V letu 1983 sta bila , tako dva sprejema �ensk na usposabljanje v enote JLA, v letu 1984 pa tudi �e v mesecu januarju, temu pa sledi �e sprejem v mesecu juliju in oktobru. Voja�ko usposabljanje je organizirano po na�elu eksteritorialnosti in poteka poleg Ljubljane (pehota) tudi v Beogradu (pehota). Zagrebu (pehota, RKB obramba), Kragujev-cu (artiljerija), Sarajevu (artiljerij-sko-raketne enote protizra�ne obrambe), Somboru (letalstvo), Kar-lovcu (in�injerija), Novem Sadu (saniteta), Puli (mornarica) itd. Za dolo�itev statusa prostovoljk, ki so v delovnem razmerju, se uporablja 46. �len Zakona o voja�ki obveznosti, ki �enske v �asu usposabljanja izena�uje z mo�kimi voja�kimi obvezniki. To pa pomeni, da jim vse pravice iz dela in ob delu v �asu voja�kega usposabljanja mirujejo (nimajo nadomestila osebnega dohodka, ne v�teva se jim v pokojninsko dobo ipd.). Analogno pa to ve-(nadaljevanje na 27. strani) STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH �elezni�ko gospodarstvo Ljubljana vsako leto razpi�e nagradni razpis za stvaritve mladih na temo, za-devajo�o to vrsto gospodarske dejavnosti. Objavljamo enega od tovrstnih sestavkov, ki nam ga je poslala u�enka 7. b razreda Osnovne �ole Heroja Milke Kerin Leskovcc ALENKA MIRT. DOGODEK, KI MI BO OSTAL V SPOMINU Po�itnice! Le�ala sem na postelji in se dolgo�asila. Ravno sem premi�ljevala, �e bi ostala lepo na toplem ali bi �la pod tu�, ko vstopi brat in re�e: �Tarnala, gremo k stari mami!� �Kaj?� sem hotela ugovarjati, a sem �e za�utila groze� Matja�ev pogled in kaj sem hotela,... �la sem pa� v Hrastnik. Stala sva na postaji, ki je bila �e v temi. Opazovala sem dve lu�ki: rde�o in zeleno, ki sta se svetili v daljavi. Streslo me je: prispodobi ne�esa, ne�esa �udnega. Morda smrti? Ah, neumnica, si re�em. Toda to me ni pomirilo! Se naprej sem iskala po postaji, kar sem si zapi�ila v glavo. Tiri, peron � vse brezhibno. Culi so se na�elnikovi koraki. Tema, lu�ki ter zamolkli koraki. Zami�ljeno sem premi�ljevala, ko me nekdo potreplja po rami. Zakri�ala sem... in se obrnila. �Ja deklic, kaj pa je?� zasli�im topel na�elnikov glas. Jecljaje mu povem, da me je pa� strah. On pa se je smejal in smejal. Salve smeha so mi dobro dele in kaj kmalu sem se bolje po�utila. Pripeljal je vlak. Vstopili smo v topel vagon in kmalu je prisedel sprevodnik. Ze po nekaj trenutkih smo se spoprijateljili. Sprevodnik je bil mlad in zabaven. Pripovedoval nama je o �alah, ki se zgodijo na vlaku; zanimivo ga je bilo poslu�ati. �Tovari�, kaj vas ni nikoli strah, ko pa delate z mnogimi in v�asih presneto �udnimi ljudmi?� �Ah, kaj bi � imam pa� tak�no slu�bo, ki mi ogromno pomeni !< Utihnili smo. Vagon je zajela oglu �ojo�a ti�ina. Vsak se je predal svo jim mislim. Sprevodnik vstane ter re�e: �Tako, delo me �aka � prijetne po�itnice vama �elim!� S toplim pogledom se je poslovil. Kako prijazni so nekateri ljudje! V�asih je dovolj le, da pokloni� nekomu nekaj besed, a �e dose�e� svoje. Zaupanje! Na�a �eleznica je resda ve�krat kritizirana, toda ljudje, ki so zaposleni tam, so �love�ki in prijazni. Tudi to je veliko! Zato: �estitam k va�emu prazniku z �eljo. da bi �lo vse tako, kot je treba! DEFICITARNI POKLICI V POSAVJU Iz gradiva za 8. sejo skup��ine Ob�inske skupnosti za zaposlovanje V skladu z 10. �lenom Samoupravnega sporazuma o �tipendiranju objavljamo seznam poklicev, ki jih v migracijskem obmo�ju ob�in Bre�ice, Kr�ko in Sevnica opredeljujemo kot pomembno deficitarne. �tipendistom, ki bodo pridobili kadrovsko �tipendijo v �olskem letu 1984/85 za izobra�evanje v opredeljenih deficitarnih usmeritvah, se �tipendija pove�a za 200 to�k (dodatek velja za ves �as izobra�evanja). Ravno tako imajo prednost u�enci in �tudenti deficitarnih usmeritev pri �tipendiranju iz zdru�enih sredstev. Za �olsko leto 1984/85 izstopajo kot deficitarni naslednji poklici: rudarski delavec, klju�avni�ar, natakar, vinogradnik, sadjar, poljedelec, mesar, zidar, tesar, kova�, �elezokri-vec, varilec, papirni�ar, �evljar, dimnikar, lesar, rudarski tehnik, papirni�ki tehnik, ekonomist finan�nik, rudarski in�enir, dipl. in�enir rudarstva, dipl. ekonomist finan�nik. Evidentiranje prostovoljk za voja�ko usposabljanje PRVA �ENSKA � REZERVNI STARE�INA St. 2 � 21. marec 1984 �NA� GLAS-� STRAN 27 Tokrat prvi� objavljamo eno od pesni�kih stvaritev mladih, in sicer je njena avtorica TAMARA VON-TA, u�enka 7. � razreda O� �Jurija Dalmatina� Kr�ko MATI Nepremi�no (/leda mati grob, grob sina, ki je padel. Njeni pogledi bo�ajo ro�e, na njem posajene. Majhna, upognjena starka gleda na grob, ki je prazen in skop. V rokah di�e�e cvetje dr�i in tiho si v mislih govori, v �alosti tihi brez solz ihti. Do sem ni nobene prave poti, le ena sama je: ta pot je �alost, je jok materinega srca, ki solze rodi in polna gorja je, �alosti. (nadaljevanje s 26. strani) lja tudi za prostovoljke, ki imajo status �tudentke. V letu 1983 smo skupno z vami dosegli zadovoljive rezultate pri evidentiranju prostovoljk, kljub temu da je akcija stekla v kratkem �asu, s pomanjkljivim materialom in s precej nerazre�enih vpra�anj. Tako bomo v leto�njem letu dobili z usposabljanja �e prvo �ensko-re-zervnega �astnika in prvo vojakinjo. Da bi akcija evidentiranja potekala �e nadalje uspe�no, je potrebno vlo�iti v to �e napora in nalogo smaitrati kot stalno obliko in sestavni del na�ih vsakodnevnih nalog. Tak�no stali��e je podprl tudi Svet za splo�no ljudsko obrambo in dru�beno samoza��ito SO Kr�ko, ki je smatral, da akcijo spro�i na� upravni organ preko dru�benopoliti�nih organizacij. V cilju uresni�itve zastavljenega programa pokrenite akcijo preko svojih organizacij v zdru�enem delu in v krajevnih skupnostih. ROKOVNIK � do 30. 3. 1984 evidentiranje � zbiranje prijav prostovoljk za usposabljanje, � do 4. 4. ;1984 daje UOLO kon�no poro�ilo o evidentiranih kandidatkah, � Od 10. 4. 1984 do 20. 4. 1984 UVO Ljubljana izdela na�rt zdravni�kih pregledov, � do 20. 5. 1984 pregled in izbira kandidatk, � do 1. 6. 1984 dostavljeni na�rti napotitve na usposabljanje, � od 5. do 9. 7. 1984 bo izvr�ena napotitev. Naslednja napotitev bo v mesecu oktobru 1984, vendar �e nimamo to�nega termina. ZKS in ZSS: SKLIC PROGRAMSKO-VOLILNIH SEJ V TOREK, 27. MARCA 1984, OB 13. URI BO V SREDNJI DVORANI DELAVSKEGA DOMA �EDVARDA KARDELJA� KRSKO REDNA LETNA PROGRAMSKO - VOLILNA KONFERENCA ZKS KR�KO, za katero je predviden naslednji dnevni red: 1. otvoritev in pozdrav, 2. izvolitev organov konference, 3. referat predsednika OK ZKS o aktualnih dru�benopoliti�nih in dru�benoekonomskih razmerah ter uresni�evanju nalog ZK, 4. razprava o poro�ilu o delu ZKS in o programski usmeritvi, 5. poro�ila o delu organov ZK v ob�ini Kr�ko, 6. nadomestne volitve �lanov ob�inskega komiteja ZKS, 7. sprejem poro�ila o delu organizacije ZKS in programske usmeritve. V SREDO, 28. MARCA 1984, OB 16 URI BO V SEJNI DVORANI B SO KRSKO PROGRAMSKO - VOLILNA SEJA OB�INSKEGA SVETA ZSS KRSKO, za katero je predviden naslednji dnevni red: 1. otvoritev in pozdrav, 2. izvolitev organov seje, 3. nadomestne volitve �lanov OS ZSS, 4. poro�ilo o delu ob�inske organizacije ZSS, 5. razprava o poro�ilu in sprejemu poro�ila 6. obravnava in sprejem zaklju�nega ra�una OS ZSS, 7. razre�nica vodstvu OS ZSS, 8. volitve novega vodstva, 9. kadrovske spremembe v organih OS ZSS, 10. zaklju�ek. Iz programa dela ZRVS Kr�ko 1984 V letu 1984 bodo imeli rezervni voja�ki stare�ine na�e ob�ine teoreti�no in prakti�no usposabljanje v obliki predavanj, seminarjev in skupinskih vaj. Naslovi tem so naslednji: � Smernice za izdelavo in uporabo varnostnih na�rtov v KS in OZD, � Bojno dejstvovanje enot na�ih oboro�enih sil na za�asno zasedenem ozemlju, � Prakti�no re�evanje takti�ne naloge na terenu, � Smernice za razvoj, organiziranje, delovanje, vodenje in usposabljanje narodne za��ite. Ob sklicih za pouk in na rednih sestankih ZRVS bodo rezervni stare�ine obravnavali: � aktualni voja�ko-politi�-ni, varnostni in gospodarski polo�aj pri nas in v svetu, � novosti in dose�ke v razvoju na�ih in tujih oboro�enih sil, � aktualna vpra�anja s podro�ja splo�ne ljudske obrambe in dru�bene samoza��ite ter � sklepe in stali��a vodstev dru�benopoliti�nih organizacij in skupnosti ter zvezne in republi�ke konference ZRVS. Preverjanje znanja rezervnih voja�kih stare�in bo organizirano na ravni krajevnih organizacij ZRVS v rr.ju oziroma v jeseni. OK ZRVS Kr�ko bo � glede na finan�ne mo�nosti � organizirala tekmovanja med ekipami rezervnih voja�kih stare�in na ob�inski in tudi na vi�jih ravneh. Rezervni voja�ke stare�ine se bodo aktivno vklju�evali v usposabljanje prebivalstva za SLO in DS, prav tako pa tudi v izvedbo proslav, kot so dan vstaje, dan borca, dan Republike in dan JLA. Krajevne organizacije ZRVS bodo za delo sprejele konkretne programe (na leto�njih volilnih konferencah). V teku je akcija, da bi v letu 1984 ustanovili 4 ali 5 aktivov ZRVS v OZD. �e bodo na razpolago finan�na sredstva, bo ZRVS izvedla za nekatere KO strelske vaje na streli��u v Sevnici. Obvestilo KS Senovo Delovni ljudje, ob�ani na obmo�ju KS Senovo, ste morda nezadovoljni s preskrbo v va�ih trgovinah, storitvenimi dejavnostmi, prometnimi zvezami, gostinskimi uslugami ali so vas kje �okoli prenesli� pri cenah? Z vsemi va�imi pripombami in predlogi se lahko obra�ate ha novo konstituirani potro�ni�ki svet KS Senovo v sestavu: Franc Gra�ner, predsednik, Vlado Ljubi, namestnik predsednika, Ana Tubaishat, Zin-ka Gu�ek, Ivan Kmetec, Franc Bu�inel, Vojko Brilej, Adolf Gobec, Rozalija Pisa-nec, Franc �i�mek, �lani. Svoje pripombe lahko po�ljete direktno na potro�ni�ki svet KS Senovo ali osebno �lanom potro�ni�kega sveta, ki bodo va�e pripombe vnesli v obravnavo na prihodnjih sejah ter jih posredovali v re�evanje odgovornim organom SO Kr�ko oz. ustreznim in�pekcijskim slu�bam. STRAN 28 �NAS GLAS* St. 2 � 21. marec 1984 STEKLINA NA DESNEM BREGU SAVE Veterinarski in�pektor MIROSLAV MIKELN nas je obvestil, da se je v na�i ob�ini pojavila steklina tudi na desnem bregu Save, in sicer v okolici Rake. Zato nam je priporo�il, naj bi v Na�em glasu objavili ve�ino besedila iz posebne �tevilke, ki smo jo izdali ob prvem pojavu stekline v ob�ini Kr�ko jeseni 1981: STEKLINA JE POSEBNO NEVARNA KU2NA BOLEZEN, ki ogro�a ljudi in vse toplokrvne �ivali. Re�emo lahko, da zbolijo vse doma�e (pes, ma�ka, govedo, konj, svinja, ovca, koza ...) in gozdne �ivali (lisica, volk, zajec, srnjad, je� ...). INKUBACIJA oziroma doba od oku�be do pojavov vidnih znakov bolezni je raz li�no dolga in traja od 2 tednov do 60 in ve� dni, lahko tudi do 6 mesecev. Obolela �ival .pogine v 2 do 6 dnevih po pojavi vidnih znakov bolezni. BOLEZEN POVZRO�A virus, ki se izlo�a s slino. V �ivali je �e, preden se pojavijo vidni znaki bolezni. To se pravi, da �lovek lahko zboli za steklino, �e ga ugrizne na izgled zdrava �ival (pes, ma�ka, lisica), sicer pa �e oku�ena � v dobi inkubaoije! NAJVA�NEJ�I ZNAKI BOLEZNI pri �ivalih so naslednji: � psi in Ima�ke so nemirni, popadljivi, napadalni, zavra�ajo vodo; pred poginom se pojavi paraliza; � lisice se ne bojijo ljudi in psov; hodijo kot omoti�ne in se sredi belega dne pritepejo na dvori��e, lahko tudi v hi�o; so shuj�ane in imajo motno dlako, pogostoma je spodnja �eljust paralizirana. Za ostale �ivali bolezenskih znakov ne bomo na�tevali, moramo pa si zapomniti, da se vse obolele �ivali obna�ajo nenormalno, obratno kot zdrave, npr. pohleven konj, ki rad �re, postane napadalen in ne more po�irati. GLAVNO LEGLO BOLEZNI so gozdne �ivali, zato govorimo o gozdni ali silvati�ni obliki stekline. Na �alost pa poznamo tudi urbano obliko bolezni, ko prodre steklina v urbanizirano okolje � naselja, vasi in mesta � ter tako neposredno ogro�a zdravje in �ivljenje ljudi. GLAVNA PRIN ASALCA BOLEZNI iz gozda v na�a naselja sta pes in ma�ka, dvoje dobrih �lovekovih prijateljev, ki pa lahko v tem primeru povzro�ita neprecenljivo �kodo � tudi smrt �loveka! DA BI PREPRE�ILI OBOLENJA LJUDI, je potrebno to najpogostej�o zvezo prekiniti in prepre�iti obolenja psov in ma�k oziroma stik z ma�kami in psi klate�i. S tem namenom so zakonodajalci sprejeli celo vrsto predpisov, ki jih moramo ob pojavi stekline vsi izvajati in s tem prepre�evati obolenja ljudi: � Na obmo�ju celotne ob�ine je odrejen kontumac psov in ma�k: psi morajo biti privezani, zunaj bivali��a morajo nositi nagob�nik in biti na vrvici, ma�ke morajo biti zaprte. � Vsi ve� kot 4 mesece stari psi morajo biti cepljeni proti steklini enkrat letno, lovski psi pa dvakrat letno. � �lani lovskih organizacij in veterinarsko-higienske slu�be so dol�ni pokon�evati potepu�ke pse in ma�ke. � Vsi ob�ani so dol�ni o gibanju �ivali, ki se nenormalno vedejo, takoj obvestiti veterinarsko slu�bo, �lane lovskih dru�in ali delavce postaje milice. � Vsak pes (tudi cepljen!), ki je ugriznil �loveka, mora biti obvezno trikrat pregledan (prvi, peti in deseti dan po ugrizu). � Proti steklini je treba preventivno cepiti najbolj izpostavljene ob�ane (veterinarje, lovske �uvaje, gozdarske delavce ...). � Vedno je treba upo�tevati in izvajati navodila veterinarske slu�be, �lanov lovske dru�ine in delavcev postaje milice. Pa �e to! V na�i ob�ini na levem bregu Save res �e dolgo niso ugotovili pojava stekline, zato pa je � ipo besedah mag. Miroslava Mikelna � ta ku�na bolezen stalna na obmo�ju �tajerskega dela bre�i�ke ob�ine, zatorej se velja ravnati po zgoraj navedenih predpisih na celotnem obmo�ju ob�ine Kr�ko. Nor�ava dedi��ina PRVEMU APRILU Pozor: To ni bila la� � Stane je res to�il �pricerje po 5,00 din. � Fantom v opravi�ilo: bili so napro�eni za statiranje. Samo potem niso vedeli, ali naj �pricerje spijejo ali pa si naj kupijo �PUSTNE�. Spili so jih, ker ie Stane dr�al ceno �PUSTNIH� na 50,00 din. IZHAJA ENKRAT LETNO �fCENA: 2 KOMOCARJEVA SPRICERJ^ E * NOV noristicni list - Glasilo pustnih veseljakov Kr�ko � Tor
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh