ob�ina kr�ko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE

V za�etku februarja je Vzgojiteljski zbor VVZ Kr�ko naslovil na vodstva DPO, OZPM, SOV, OIS, Predsedstvo SO in IS SO Kr�ko pismo, ki ga �al nismo mogli obelodaniti prej, ker pa� po tistem ni iz�la nobena redna �tevilka Na�ega glasa. Kljub temu, da je »�asovni premik« tik pred zdajci, pismo objavljamo :

Stali��a, ki vam jih posredujemo, so zbir vseh dosedanjih obvestil in stali�� ter opazovanj tistih otrok, ki prihajajo v vrtec ob 5.30 ali 5.15 uri.

Izhodi��e in na�a zaskrbljenost temeljita na ponovnem premiku ure, ki pomeni po sedanjem �asu prihod otrok v vrtec ob 4.30 oziroma ob 4.30 oziroma 4.15 uri.

Ob velikem pomenu dru�ine in odgovornosti star�ev za zdrav razvoj otrok zelo te�ko razumemo odlo�itve v organizacijah zdru�enega dela za zgodnji delovni �as. Otroci niso ure, ki bi jih naravnali, kot bi hoteli, njihov naravni �ivljenjski ritem ne razume na�ega dogovarjanja. Otrok mora najmanj pol ure pred pri�etkom dela star�ev v vrtec, la�en in neprespan, ob �iv�no napetih star�ih, ki se jim zelo mudi. Enako posku�ajo nekateri star�i �e ob �tirinajsti uri dvigati neprespanega otroka od popoldanskega po-

(nadaljevanje na 2. strani)

Dru�beni akciji na rob:

Neodlo�eno z japonskimi rokometa�i

Kr�ko : Japonska � 22 : 22 (10 : 10) � Na prijateljski rokometni tekmi z reprezentanco Japonske, ki je bila 1. 3. 1984 v �portni dvorani v Leskovcu, so si kr�ki rokometa�i z veliko po�rtvovalnostjo priborili neodlo�en rezultat. Doma�ini so silovito za�eli, ob pol�asu so bili povsem enakovreden nasprotnik in ob pomo�i �tevilnega ob�instva, ki je do konca napolnilo dvorano, so uspeli zdr�ati tempo do konca. Tekma je bila vseskozi napeta, ekipi sta se menjavali v vodstvu in Kr�ani bi z malo ve� sre�e in z »-manj mo�i« lahko celo zmagali. Prav gotovo je tudi neodlo�en izid velik uspeh proti najbolj�im rokometa�em iz de�ele vzhajajo�ega sonca, ki pa so od japonske �ole rokometa prikazali le hitrost, sicer pa so igrali bolj »evropsko«. (Tekst in foto: GOR AN ROV AN)

i*-"�:"'--:;

Zagotoviti u�inkovit sistem samoupravljanja

NASPROTNIKOM DELEGATSKEGA SISTEMA SOCIALISTI�NEGA SAMOUPRAVLJANJA SE LAHKO POSTAVIMO PO ROBU SAMO S POVE�ANJEM NJEGOVE U�INKOVITOSTI

V okviru sedanjih naporov za gospodarsko in splo�no stabilizacijo na�e dru�be je �edalje ve� razprav o na�em politi�nem sistemu, njegovem delovanju, u�inkovitosti in sposobnosti, da se uveljavi kot sredstvo:

1.    u�inkovitega re�evanja sedanjih zapletenih dru�benih problemov,

2.     spodbude nadaljnjega razvoja socialisti�nih samoupravnih proizvodnih odnosov in

3.   utrjevanja federativnega zna�aja na�e ve�nacionalne dru�bene skupnosti.

Zato bo CK ZKS eno od svojih prihodnjih sej posvetil tej problematiki. Da pa bi jo zasnovali �im temeljiteje in iz razprave potegnili �im bolj uporabne sklepe ter stali��a, je nujno priprave na to sejo izpeljati �im bolj skrbno.

Prepri�ani smo, da se niti seja sa ma niti njena tematika ne ti�eta samo osnovnih organizacij ZK in komunistov v kr�ki ob�ini, zato povzemamo nekaj osnovnih stali�� o poteku javne razprave, ki bi morala biti zaklju�ena v leto�njem marcu.

Dejavnosti v pripravah na sejo CK ZKS o aktualnih idejnopoliti�nih vpra�anjih uveljavljanja in razvoja politi�nega sistema socialisti�nega samoupravljanja morajo biti zasnovane tako, da bodo osnovne organizacije, organi in �lani ZK v samoupravnih organih, delegacijah in institucijah politi�nega sistema ter v dru�benopoliti�nih organizacijah spodbudili �ir�o razpravo o uresni�evanju odnosov v politi�nem sistemu ter razvitosti njegovih institucij in mehanizmov oz. o vzrokih za prepo�asno uveljavljanje le-teh. Pri tem je pomembno, da se �im ve� aktivnosti opravi v institucijah politi�nega sistema � torej ne le v ZK � spodbuditi in organizirati pa jih morajo komunisti. S svojim delovanjem morajo zagotoviti, da bodo ocene, analize in usmeritve o delovanju politi�nega sistema socialisti�nega

»NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

samoupravljanja usmerjene h klju�nim problemom v njegovem delovanju.

Vpra�anja delovanja in uveljavljanja politi�nega sistema obravnavajo vse 00 ZK. Zlasti pomembna je ocena stopnje uresnicenosti samoupravnih in delegatskih odnosov v vsakem konkretnem okolju � od temeljne delegatske ravni do ob�ine. Se posebno skrbno in temeljito naj bi o teh vpra�anjih razpravljali v tistih 00, kjer se v posameznih sredinah pojavljajo pri uveljavljanju samoupravnih odnosov problemi in motnje. V takih sredinah bi bilo smotrno organizirati tematske razprave in vanje vklju�iti �lane komiteja ali druge komuniste, ki lahko prispevajo k raz�i��evanju posameznih vpra�anj.

Razprave morajo biti organizirane tako, da bodo 00 sprejele usmeritve za delo �lanov ZK, ki delujejo v samoupravnih organih in delegacijah oz. skup��inah. Ti bodo tako lahko spodbudili �ir�o razpravo o uveljavljanju socialisti�ne samoupravne demokracije.

Komunisti v skup��inah ob�in, njihovih izvr�nih svetih in upravnih organih ter skup��inah SIS, SZDLinZSS bodo spodbudili in organizirali razpravo ter v njej analizirali vzroke za prepo�asno uveljavljanje delovanja politi�nega sistema socialisti�nega samoupravljanja.

Nujno je, da Zveza komunistov kot dru�bena avantgarda o tem vpra�anju organizirano razpravlja. Predlogi in ocene, nastale iz razprav po 00 ZKS v okviru kr�ke ob�ine bodo slu�ile za sestavo sinteti�ne ocene, o kateri bo razpravljal OK ZKS in v kon�ni fazi CK ZKS. Vse te ocene pa morajo nakazati naloge, ki naj bodo usmerjene v ustvarjanje pogojev za hitrej�i in trdnej�i materialni razvoj, pa tudi za nadaljnji razvoj samoupravnih dru�benoekonomskih odnosov in njim ustrezajo�ih odnosov politi�ne demokracije.

Gradivo, ki slu�i kot osnova za razpravo, je bilo objavljeno v prilogi glasila KOMUNIST (27. 1. 1981) pod naslovom »Teze za razpravo o aktualnih idejnopoliti�nih vpra�anjih uve-javljanja in razvoja politi�nega sistema socialisti�nega samoupravljanja«.

Razprava mora obsegati vse bistvene to�ke (probleme, negativne in pozitivne pojave), nanizane v omenje-nm gradivu. Pripombe, mnenja, stali��a in prdlogi iz razprave naj bi bili vklju�eni v oceno (poro�ilo o poteku javne razprave.

Ob koncu dodajmo �e skromno mnenje redakcije: nikarkr�na razprava CK ZKS ali sprejeta stali��a ne bodo mogli re�iti problemov, ki se v delovanju delegatskega sistema socialisti�nega samoupravljanja pojavljajo »na terenu«, v temeljni delegatski ravni. Ce naj te�ave in vzroke zanj odkrijemo, je potrebna skupna akcija nas samih, vseh aktivnih �lanov kr�ke dru�benopoliti�ne skupnosti. Mi vsi se moramo iz pri�akujo�e razprave nekaj nau�iti in na podlagi tega storiti �im ve�.

(nadaljevanje s 1. strani)

�itka. Temu dogajanju (prihajanje otrok od 5.30 do '8. ure) je nemogo�e prilagoditi dnevni red, ki bi zagotovljal zdrav razvoj otrok. Predvidevamo tudi, da bo zgodnje prihajanje otrok v slabih vremenskih razmerah in pe� (pomanjkanje goriva) vplival na zdravstveno stanje otrok in pove�anje bolni�kega stale�a star�ev.

Ob dolo�anju delovnega �asa vplivajo na odlo�itve delavcev mnogi dejavniki, cilj pa je verjetno en sam: ustvariti tak�ne pogoje, da bomo na delovnem mestu �im ve� naredili. Zdrav razvoj otrok pa je tudi eden zelo va�nih temeljev za dobro delo vseh delavcev.

Zal smo ob dogovarjanju za zimski delovni �as zamudili lepo prilo�nost, da bi ga na�im otrokom tudi omogo�ili. Ugotavljamo namre�,

48. REDNA SEJA

Dnevni red seje, ki jo je vodil predsednik IS dipl. ing. VINKO BAH, je bil � kot je razvidno iz zapisnika � naslednji:

1.  Potrditev zapisnikov 45. in 46. redne seje IS

2.  Spremembe in dopolnitve prostorskega dela dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985 � strokovni predlog re�itev pripomb, dodanih v javni obravnavi od 4. 1. � 16. 1. 1984

3.  Predlog odloka o spremembah Odloka o davkih ob�anov ob�ine Kr�ko

4.   Osnutek Odloka o zagotavljanju sredstev za ob�inske blagovne rezerve v letu 1984

5.   Osnutek Odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v ob�ini Kr�ko

6.   Osnutek Odloka o komunalnih dejavnostih v ob�ini Kr�ko

7.   Poro�ilo o poteku izterjave za �as od 15. 11. do 31. 12. 1983

8.   Ponudba za izgradnjo sistema javnega alarmiranja

9.   Poro�ilo o gradnji zidanic z osnutkom odloka

10 Imenovanje komisije za pripravo programa poslovnega dela � kare Dalmatinova.

Imenovanje komisije ... (ad 10.)

Izvr�ni svet imenuje komisijo za pripravo programa poslovno-stano-vanjskega dela � kare Dalmatinova v sestavi:

1.  Sonc Metod, KS Kr�ko � predsednik,

2.  Zi�kar Jo�e, kom. za dru�b. plan. in razvoj gospodarstva � �lan,

da je najprimernej�i �as za prihod otrok v vrtec okoli sedme ure.

SPRA�UJEMO SE IN VSE, KAJ BO ZOPET OB PREMIKU URE 27. MARCA 1984.

Zato v imenu otrok iz na�ega vrtca apeliramo na vse, da ob razpravah upo�tevajo tudi na�a stali��a, ki izhajajo iz konkretnih opazovanj otrok.

Na� predlog:

delovni �as DO od 7. � 15. ure,

poslovni �as vseh enot VVZ od 6.30 � 16. ure, kot je bil v poletnih mesecih.

Izkazalo se je, da sta lahko tak dnevni red in organizacija najbolj�a za otroke.

In ne nazadnje: delavci vrtca gledamo delovni �as samo z vidika otrok, sicer bi tudi mi �eleli �im zgodnej�ega.

Vzgojiteljski zbor

VVZ Kr�ko

3.  Kru�i� Marija, planska slu�ba SO Kr�ko � �lan,

4.  Novak Alojz, obrtni ref. SO Kr�ko � �lan,

5.  Kalan Janez, Stanovanjska skupnost � �lan,

6.  Kustec Mirko, Kulturna skupnost Kr�ko � �lan,

7.  Novakovi� Slobodan, Savaprojekt Kr�ko � �lan, ,

POPRAVEK

V posebni izdaji NA�EGA GLASA, v kateri je bil objavljen »Predlog na�rta uresni�evanja dolgoro�nega programa gospodarske stabilizacije v ob�ini Kr�ko« je pomotoma izpadlo naslednje besediilo na koncu gradiva:

2.9. Prostor in okolje

Zigamte Peter - predsednik

Urek Alojz, Jenl� Franc, Re�ek Janez, Novakovi� Slobodan, Kranjc Rafko, �u�ek Mira, Bezjak Albina, Mu-go�a Helena, Laidika Rudolf, Mahne Kristina, Ga�parfn�l� Zeljko, SKIS, Samoupravna stanovanjska skupnost, GG � po 1 �lana.

Strokovno-tehni�na opravila se opavljajo v IGM Sava Savaprojekt Kr�ko.

(IZPADLO BESEDILO IZRE�ITE IN NALEPITE V POSEBNI IZDAJI »NA�EGA GLASA« NA KONCU!)

8.  Kozole Ivan, M-Agrokombinat TOK KTS � �lan,

9.  Cvar Jo�e, Obrtno zdru�enje Kr�ko � �lan.

Naloga komisije je, da do konca marca 1984 pripravi program poslovnega dela v tem kareju.

DELO IZVR�NEGA SVETA SKUP��INE OB�INE

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

49. REDNA SEJA

1 Potrditev zapisnika 47. redne seje IS

2.  Predlog sprememb in dopolnitev dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985

3.   Predlog Dru�benega dogovora o izvajanju politike na podro�ju splo�ne porabe na ravni ob�in v SR Sloveniji v letu 1984

4.   Predlog Odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko v letu 1984

5.    Osnutek Odloka o mestnem in primestnem prometu v ob�ini Kr�ko

6.   Predlog Odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za dolo�ena podro�ja tudi do leta 2000

7.   Predlog Odloka o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�in6 Kr�ko za obdobje 1986 � 1990

8.  Informacija o poslovanju OZD v letu 1983

9.   Osnutek samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomo�eh in o prispevkih za socialnovar-stvene storitve

10.  a) Imenovanje delovnih skupin za pripravo gradiv, katerih predlagatelj skup��ini ob�ine je izvr�ni svet

10. b) Razre�itev in imenovanje �lana odbora za urejanje prostora in varstvo okolja

1. Obravnava odlo�be Republi�kega energetskega in�pektorata, izdane NE Kr�ko

12. Aktivnosti izvr�nega sveta pri izvajanju kadrovske politike v ob�ini

13. Ocena �lanka dopisnika Dela iz Posavja

14. Razno.

Imenovanje (ad 10. b)

Izvr�ni svet je tov. Bini�ki Ivana razre�il funkcije �lana odbora za urejanje prostora in varstvo okolja in je namesto njega imenoval v ta odbor tov. Mahne Kristino.

50. REDNA SEJA

Iz gradiva � »napovedi« seje je razvidno, da je bil za to sejo predviden naslednji dnevni red:

1.  Potrditev zapisnika 48. in 49. redne seje

2.   Program spomladanske setve v ob�ini Kr�ko

3.   Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah

4.   Poro�ilo o povzro�eni �kodi zaradi viharja 10. In 11. 2. 1984

5.  Informacija o ru�enju objekta na Dalmatinovi ulici v Kr�kem

6.   Predlog za brezpla�en prenos pravice uporabe nepremi�nine dru�bene lastnine

7.   Poro�ila o delu dr�avnih organov:

a) MI Kr�ko

b) Temeljnega javnega to�ilstva v Novem mestu

8.   Informacija v zvezi s pripravo predloga odloka o gradnji zidanic

9.   Predlog samoupravnega sporazuma o izvedbi mladinskih delovnih akcij v SRS v letu 1984 s predlogom programa dela mladinske delovne akcije Spominski park Treb�e 1984 na delovi��ih ob�ine Kr�ko

10.   Informacija o stali��ih, sprejetih na posvetu z individualno poslovodnimi kadri, v zvezi z delovnim �asom.

SPOMLADANSKE

Kot informacijo o gradivu za 50. sejo IS smo prejeli v INDOK center »Program spomladanske setve 1984 v ob�ini Kr�ko«, pa ga objavljamo. Za�rtani in dogovorjeni cilji razvoja kmetijstva v srednjero�nem obdobju narekujejo 4 % rast kmetijske proizvodnje v letu 1984 v SR Sloveniji.

V ob�ini Kr�ko je v letu 1984 predvidena 8 do 10 % rast kmetijske proizvodnje. Ob upo�tevanju teh nalog in ciljev bo v letu 1984 potrebno dati ve�ji poudarek inten-zifikaciji rabe kmetijskih zemlji��, �irjenju obsega obdelovalnih zemlji��, ve�anju rastlinske proizvodnje in na tej podlagi pove�anju tr-�nosti posameznih kultur. Bistveno naj bi pove�ali pridelavo krme predvsem na travnatem svetu v hribovitih predelih in pove�ali stale� �ivine ter s tem vzporedno proizvodnjo mleka in mesa.

Ob�ina Kr�ko obsega 34.515 ha neplodnih zemlji��.

Od kmetijskih zemlji�� je 6.612 ha njiv in vrtov, 776 ha sadovnjakov, 1.130 ha vinogradov, 6.632 ha travnikov in 2.606 pa�nikov. Zasebni sektor gospodari na 6.222 ha njiv ter predstavlja 94 °/o vseh njiv, medtem ko dru�beni sektor gospodari le na 390 ha njiv.

DRU�BENI SEKTOR

Dosedanja poljedelska proizvodnja dru�benega sektorja je bila usmerjena predvsem v proizvodnjo koruze za zrnje, r�i za proizvodnjo r�enih ro�i�kov in v manj�em obsegu tudi v proizvodnjo p�enice in je�mena. Vse ve�je dru�bene potrebe po �im ve�ji samooskrbi s kru�nimi �iti in oljnicami ter pojav nekaterih vrst plevelov so narekovali spremembo kolobarjenja z vklju�evanjem ve�jega dele�a povr�in v proizvodnjo p�enice, oljnic ter travno-deteljnih me�anic.

Sestavni plan dru�benega sektorja kmetijstva v letu 1984 predvideva setev:

� koruze za zrnje in sila�o na 100 ha,

�   travno-deteljnih me�anic na 20 ha,

�  oljnic na 30 ha,

�   ostalih kultur na 27 ha. Setev p�enice je opravljena na

190 ha povr�in.

ZASEBNI SEKTOR

Poljedelska proizvodnja v zasebnem sektorju kmetijstva, ki se opravlja na 6.242 ha njiv, je usmerjena predvsem v proizvodnjo kru�nih �it, krmnih rastlin in vrtnin. Kru�na in ostala ozimna �ita zavzemajo letno okoli 1.600 ha njiv, kar predstavlja cca 25 % vseh njivskih povr�in zasebnega sektorja. Preostala glavnina njiv pa je zasejana v �asu spomladanske setve.

Zavzema letno okoli 40 % vseh njivskih povr�in zasebnega sektorja kmetijstva v ob�ini Kr�ko. S to kulturo vsako leto zasejemo ve� povr�in, saj je koruza poleg krmnih rastlin s travnikov in pa�nikov glavna krmna rastlina, brez katere ni mogo�e na�rtovati intenzivne go-vedorejske in pra�i�jerejske proizvodnje. Z vse ve�jo intenzivacijo proizvodnje koruze, ki se sestoji iz pravilne izbire kvalitetnega hibridnega semena, pravo�asne in pravilne setve, optimalne in pravo�asne uporabe minimalnih gnojil ter pravo�asnega tretiranja s herbicidi, je mo�no dose�i kar najve�je zagotavljanje kvalitetne krme za �ivinorejsko proizvodnjo. V intenzivno proizvodnjo koruze za zrnje bo v letu 1984 vklju�enih 500 ha njiv in 300 ha njiv v proizvodnjo sila�e s ciljem proizvodnje 60 in ve� dt/ha suhega zrnja in 400 in ve� dt/ha sila�e.

Skupno naj bi bilo s koruzo za zrnje zasejano 2.300 ha njiv in za sila�o 300 ha.

zavzema letno 15 do 20 '% vseh njivskih povr�in zasebnega sektorja. Vzporedno z ve�jo intenzifikaci-jo proizvodnje krompirja in ve�jo tr�nostjo naj bi bistveno zmanj�ali obseg sajenja krompirja in s tem sprostili povr�ine za proizvodnjo kru�nih �it in krmnih rastlin. Z rednim kolobarjenjem, sajenjem kvalitetnega krompirja in optimalnimi agrotehni�nimi ukrepi bi lahko sedanje zelo nizke hektarske pridelke celo podvojili. V leto�njem letu naj bi bilo s krompirjem posajeno 1. 100 ha njiv.

Sladkorna pesa

V setvenem planu se v letu 1984 kot nova kultura pojavlja sladkorna pesa. Za zagotavljanje zadostnih koli�in sladkorne pese za sladkorno tovarno v Ormo�u je potrebno v letu 1984 v SR Sloveniji posejati

»NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

sladkorno peso na 6.000 ha in v obmejnih ob�inah SR Hrvatske 500 ha V letu 1984 naj bi v ob�ini Kr�ko posejali sladkorno peso na 50 ha njiv, s tem da bo po usmeritvah pristojnih republi�kih organov potrebno te povr�ine �iriti predvsem na melioriranih in komasiranih zemlji��ih.

S proizvodnjo sladkorne pese bi si zagotovili dolo�ene koli�ine krme, kot so glave sladkorne pese in pesni rezanci za �ivinorejsko proizvodnjo.

Jara �ita

Povr�ine, zasejane z jarimi �iti, so ve� ali manj enake z izjemo v letu 1984, ko bo zaradi izvedbe komasacije na 310 ha njiv posejano nekoliko ve� povr�in z jarimi �iti, ker na teh povr�inah ni bila izvedena setev ozimnih �it. Tako naj bi v leto�njem letu z jarimi �iti zasejali 120 ha njiv.

Pove�ati intenzivnost proizvodnje

Travno-deteljne me�anice, vrtnine in ostale okopavine se v kolobar oziroma v program setve vklju�ujejo z enakimi povr�inami. Na teh povr�inah je potrebno pove�ati intenzivnost pridelovanja, saj nam tovrstna proizvodnja zagotavlja bistveni del krme za �ivinorejsko proizvodnjo.

Program intenzifikacije kmetijske proizvodnje in plan spomladanske setve predvidevata tudi aktivnosti za pove�anje pridelovanja krme na travnikih in pa�nikih.

V program intenzifikacije je vklju�enih 1.000 ha travnikov in 60 ha pa�nikov v hribovitih predelih ob�ine.

Program intenzifikacije na travnikih in pa�nikih predvideva naslednje ukrepe:

a)   gnojenje z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem,

b)   melioracije opu��enih in zara��enih travni�kih in pa�ni�kih po vr�in,

c)   hitrej�e uvajanje pa�nokosne ga sistema rabe travnikov ter uvajanje oziroma pospe�evanje sodobnega na�ina spravila in konzervira nja krme.

Spomladanska setev

Za izvedbo plana spomladanske setve je potrebno pravo�asno zagotoviti naslednje:

1.   Organizator proizvodnje M-Agrokombinat Kr�ko bo s pravo�asnimi naro�ili zagotovil zadostne koli�ine kvalitetnih semen, mineralnih gnojil, za��itnih sredstev in rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo.

2.  Hranilno-kreditna slu�ba M-Agrokombinata Kr�ko bo za nabavo reprodukcijskega materiala za izvedbo programa setve pogodbenim proizvajalcem zagotovila potrebna kreditna sredstva.

3.  Pospe�evalna slu�ba bo s strokovnimi nasveti sodelovala pri pripravi zemlje za setev, pravo�asnem in primernem gnojenju, setvi posevkov in tretiranju posevkov s herbicidi ter kasnej�i kemi�ni za��iti proti boleznim in �kodljivcem.

4.  Ob�inski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo za regresirano nabavo semen zagotovi, potrebna sredstva, prav tako pa s sofinanciranjem pospe�evalne slu�be omogo�il kadrovsko okrepite\ te slu�be, brez katere sprejetih set-

Obvezno beljenje iglavcev

Gozdarska in�pekcija Medob�inskega in�pektorata Kr�ko je poslala vsem krajevnim uradom in sprejemnim pisarnam v posavskih ob�inah opozorilo, ki naj bi ga le-ti razglasili na krajevno obi�ajni na�in:

Opozarjamo gozdne posestnike in druge ob�ane, ki imajo kakorkoli opraviti z gozdom in lesom, da je po veljavnih predpisih treba posekana drevesa iglavcev in panje teh dreves takoj po se�nji obeliti. Ne-obeljenega lesa iglavcev ni dovoljeno spravljati, preva�ati in ne vskla-di��iti.

Omenjena dolo�ila veljajo za vse vrste iglavcev (smreka, jelka, bor, macesen), za ves sortimente (hlodovina, drogovi, jamski les, okrogli gradbeni les itd.), skozi vse leto in ne glede na namen uporabe (blagovna proizvodnja ali doma�a uporaba) .

Z denarno kaznijo od 500 do 10.00 din se kaznuje za prekr�ek posameznik, �e ne obeli panjev in lesa posekanih iglavcev takoj po se�nji ali �e spravlja, preva�a ali vskladi-��i neobeljen les.

Ob�inski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izjemoma dovoli,- da se les iglavcev spravlja, preva�a in skladi��i neobeljen. Tisti, ki les preva�a ali ga ima vskla-di��enega (torej prevoznik, �agar ali lastnik), mora imeti tak�no dovo-

Potresna sunka pod Gorjanci

Po dnevniku DELO z dne 12. marca 1984:

Seizmolo�ki zavod SR Slovei.ije je sporo�il, da so instrumenti observatorija na Golovcu za �ili danes, 11. marca, ob 12. uri 55 minut in 12. uri 58 minut dva potresna sunka precej�nje jakosti iz jugovzhodne smeri v oddaljenosti 70 kilometrov od observatorija. Najve�jo jakost, to je 6. stopnje Mercallijeve lestvice, je dosegel na obmo�ju Kostanjevice na Krki. �utilo ga je prebivalstvo

venih programov in programov intenzifikacije kmetijske proizvodnje ne bo mo�no realizirati.

5. Kmetijska zemlji�ka skupnost bo skupno s strokovnimi slu�bami ob�ine, in�pekcijsko slu�bo in pospe�evalno slu�bo ob sodelovanju krajevnih skupnosti posku�ala v program intenzifikacije vklju�iti vse neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemlji��a.

Kr�ko, februar 1984 Strokovna slu�ba

ljenje pri sebi, da ga na zahtevo lahko poka�e. Za les, ki so ga napadli �kodljivci, dovoljenje ne velja.

Smisel teh predpisov je, da se gozdovi varujejo pred �kodljivci, t. i. zalubniki ali lubadarji, ki lahko hudo ogrozijo gozdove, �e se mo�no razmno�ijo. Zoper nje so najbolj u�inkoviti ravno preventivni (prepre�evalni) ukrepi, to je dosledno beljenje posekanega lesa in panjev, na katerih se �kodljivci posebno radi razmno�ujejo in potem napadajo rasto�a drevesa. Ker dobro letajo, oddaljenost od gozda ni pomembna.

Z za�etkom pomladi nastajajo tudi ugodne razmere za razmno�evanje �kodljivcev. Zato bo od sedaj pa do jeseni nadzorstvo nad beljenjem lesa poostreno. Sodniku za prekr�ke bo prijavljen vsak, ki se pri njem najde kakr�enkoli neobeljen les iglavcev, bodisi v gozdu, ob cesti, na dvori��u in podobno ali med preva�anjem in ne glede na to, od kod in od kdaj izvira les. Razen tega bo gozdnogospodarski organizaciji naro�eno, da naj obeli tak les na stro�ke lastnika ali imetnika lesa. Po potrebi bomo les tudi za�asno zasegli, kar utegne biti zvezano z dodatnimi stro�ki za lastnika.

Zato naj vsak, ki do sedaj iz tega ali onega razloga lesa �e ni obelil, to stori takoj in se tako izogne nepotrebnim stro�kom. Ob�anom �elimo tak�ne nev�e�nosti prihraniti in upamo, da bodo tole opozorilo sprejeli z razumevanjem.

Gozdarski in�pektor Niko Zalokar

precej�njega dela Dolenjske ...

Epicentra potresov sta nastala na obrobju bloka Gorjancev, nekje na meji s kr�ko depresijo.

V Kostanjevici je potresni sunek zmetal s streh precej opeke, poru�ili so se trije dimniki. Gostinska delavka Angelca Zupevc je dejala, pi�e novinar Slavko Doki, da jih je bilo precej strah, saj je za-grmelo, potem pa so za�venketala stekla, predmeti so se za�eli premikati; po cesti je letela opeka. Na sre�o ni bil nih�e ranjen, �eprav je precej �kode. Po pripovedovanju so se mo�no zatresle vi�inske gorjan-ske vasi (O�trc itd.).

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

Zasedanje zborov skup��ine ob�ine Kr�ko:

PRED DELEGATI SO TOKRAT POMEMBNA VOLILNA OPRAVILA!

SKLIC SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV

Predsednik Skup��ine ob�ine Kr�ko BRANKO PIRC sklicuje po sklepu Predsedstva SO Kr�ko in na podlagi 166. �lena Statuta ob�ine Kr�ko 2. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRU�ENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA SKUP��INE OB�INE KR�KO,

ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984, v sejni dvorani A SO Kr�ko takoj po verifikaciji pooblastil v posameznih zborih.

Za dnevni red predlaga: 1 Potrditev predloga dnevnega reda 2. Izvolitev predsednika in podpredsednikov Skup��ine ob�ine Kr�ko

SKLIC SKUPNE SEJE ZBOROV

Predsednik Skup��ine ob�ine Kr�ko BRANKO PIRC sklicuje 2. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRU�ENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA SO KR�KO,

ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984, v sejni dvorani »A« SO Kr�ko takoj po kon�anem skupnem zasedanju zborov.

Za dnevni red predlaga:

1.   Izvolitev predsedstva skupne seje za izvedbo volitev

2.   Volitve predsednika in nadomestne volitve �lana Predsedstva Socialisti�ne republike Slovenije

3.   Razglasitev rezultatov volitev

SKLIC SEJE ZBORA ZDRU�ENEGA DELA

Predsednica Zbora zdru�enega dela SO Kr�ko LIDIJA HO�EVAR sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani A SO Kr�ko

23. SEJO ZBORA ZDRU�ENEGA DELA SO KR�KO

in predlaga zanjo naslednji dnevni red:

1.   Dolo�itev dnevnega reda 23. seje zbora

2.   Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora

3.   Potrditev zapisnika 22. seje zbora

4.   Predlog sprememb in dopolnitev dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del)

5.   Predlog odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984

6.   Razprava o predlogu zakona o dolo�itvi obveznosti pla�evanja prispevka iz dohodka TOZD za pokrivanje dela stro�kov enostavne reproduk-

cije elektogospodarstva in premogovni�tva

7.    Predlog odloka o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 - 1990

8.   Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za dolo�ena podro�ja tudi do leta 2000

9.   Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah

10.   Volitve in imenovanja:

a) Predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju na�elnika Uprave za notranje zadeve Kr�ko

Kandidati za nosilce odgovornih funkcij v Skup��ini ob�ine Kr�ko v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju

20. februarja je ob�inska kandidacijska konferenca � po opravljenih kandidacijskih postopkih na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zdru�enega dela � sprejela naslednje predloge kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v Skup��ini ob�ine Kr�ko:

za predsednika skup��ine:

BRANKO PIRC

za podpredsednika skup��ine:

PAVEL KRO�ELJ in ROMAN SOTLER,

za predsednico Zbora zdru�enega dela:

LIDIJA HO�EVAR,

za njenega namestnika:

STANE BAJC,

za predsednika Zbora krajevnih skupnosti:

FRANC RAKAR,

za njegovega namestnika:

BORIS ROSTOHAR,

za predsednika Dru�benopoliti�nega zbora:

ANTON VODISEK,

za njegovega namestnika:

VINKO ZUPAN�I�.

Kandidata za predsednika in �lana Predsedstva SR Slovenije

Na republi�ki kandidacijski konferenci sta bila predlagana kot kandidata:

za predsednika Predsedstva SR Slovenije:

FRANCE POPIT,

za �lana Predsedstva SR Slovenije:

JANEZ STANOVNIK.

Druga ob�inska

kandidacijska

konferenca

20. februarja je bila druga ob�inska kandidacijska konferenca, na kateri so � potem ko so verifikacijske komisije ugotovile sklep�nost skup��inskih zborov � delegati Zbora Zdru�enega dela,, Zbora krajevnih skupnosti in Dru�benopoliti�nega zbora SO Kr�ko razpravljali in sklepali o kandidatih za najvi�je funkcije v ob�ini v naslednjem mandatnem obdobju.

Po kandidacijski konferenci sta Zbor zdru�enega dela in Zbor krajevnih skupnosti nadaljevala z 22. oziroma 21. sejo.

b) Dolo�itev delegata za sejo Zbora ob�in Skup��ine SR Slovenije 28. marca 1984

11. Vpra�anja in predlogi delegacij

SKLIC SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Predsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Kr�ko FRANC RAKAR sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani B SO Kr�ko

22. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KR�KO

in predlaga zanjo enak dnevni red, kot ga naj bi imela seja Zbora zdru�enega Hela, le da bo 6. to�ka druga�na, in sicer:

6. Predlog sklepa o razdelitvi sredstev prora�una ob�ine Kr�ko za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih v letu 1984

SKLIC SEJE DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA

zbora SO Kr�ko ANTON VODI�EK sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani C SO Kr�ko

20. SEJO DRU�BENOPOLITI�NEGA ZBORA SO KR�KO

in predlaga zanjo naslednji dnevni red:

1.   Dolo�itev dnevnega reda 20. seje zbora

2.   Izvolitev predsednika in namestnika zbora

3.   Nadomestne volitve delegatov v Dru�benopoliti�ni zbor Skup��ine SR Slovenije

4.   Potrditev zapisnika 19. seje zbora

5.    Predlog spremeb in dopolnitev dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del)

6.    Predlog odloka o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 - 1990

»NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

7.   Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko za, obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za dolo�ena podro�ja tudi do leta 2000

8.   Volitve in imenovanja:

a)   Predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju na�elnika Upave za notranje zadeve Kr�ko

b)   Dolo�itev delegata za sejo Zbora ob�in Skup��ine SR Slovenije 28. marca 1984

9.   Vpra�anja in predlogi delegatov

�ivahna razprava, �tevilne pripombe...

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZAPISNIK 21. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI

20. februarja je bila 21. seja Zbora krajevnih skupnosti SO, ki se je od 31 udele�ilo 27 delegatov. Sejo je vodil predsednik tega zbora FRANC RAKAR.

Dnevni red seje je bil enak dnevnemu redu seje Zbora zdru�enega dela, prav tako tudi sprejeti sklepi, razprava pa je bila � po zapisniku sode� � veliko �ivahnej�a.

OB�INSKE BLAGOVNE REZERVE

Delegacijo KS Senovo je zanimalo nekaj vpra�anj v zvezi z ob�inskimi blagovnimi rezervami.

NIKO �IBRET, podpredsednik IS, je delegate seznanil, da so zgrajeni skladi��ni prostori za ob�inske blagovne rezerve ter sklenjena pogodba z �ITOM, PRESKRBO in TOK KOOPERACIJA. Po zakonu morajo biti blagovne rezerve (moka, olje, sladkor, pralni pra�ek, sol) zagotovljene za 60 dni. V �asu, ko je bila preskrba motena, smo koristili blagovne rezerve. IS pripravlja poro�ilo o stanju ob�inskih blagovnih rezerv in ga bo predlo�il skup��inskim zborom v obravnavo.

OSNUTEK ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH

Na 3. �len osnutka odloka, ki opredeljuje, katere ceste so uvr��ene v kategorijo lokalnih cest 'in s tem preidejo v upravljanje in vzdr�evanje poobla��eni delovni organi zaciji, so imeli pripombe delegati naslednjih krajevnih skupnosti: Raka, Veliki Podlog, Brestanica, Ro�-no-Presladc! in Podbo�je. Pripombe k dokumentu je imela tudi KS K^ko.

/ zve�i z na�etimi vpra�anji je predsednik zbora FRANC RAKAR predlagal, naj predlagatelj pripravi kriterije:

1. viri sredstev, s katerimi bodo krajevne skupnosti razpolagale za vzdr�evanje komunalnih objektov, 2. sposobnost izvajalcev za opravljanje komunalnih storitev,

RAZ�IRITEV DNEVNEGA REDA!

Na predlog Izvr�nega sveta Skup��ine ob�ine Kr�ko je predlagana raz�iritev dnevnega reda sej zborov 26. 3. 1984 z naslednjima to�kama:

�   predlog spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu;

�    predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti.

3. kriterijii opredeljevanja posameznih zadev, ki so vnesene v osnutek odloka.

Problematiko so delegatom pojasnjevali: ROMAN SOTLER, .PETER CESAR in PETER ZORKO.

Zbor je z ve�ino glasov (20 proti 7) sprejel osnutek odloka, obenem pa tudi sklep, naj javna razprava o tem pomembnem dokumentu traja do 20. aprila letos.

GRADNJA ZIDANIC IN PO�ITNI�KIH HIS

Na osnutek odloka so imeli delegati vrsto pripomb, �e posebej v zvezi z dolo�bo, ki govori .o najmanj�i mo�ni povr�ini vinograda ali sadovnjaka, kjer bo dovoljeno graditi navedene objekte (0,5 ha!?). Ve�ina 'parcel, na katerih so ob�ani zasadili trte oziroma sadje, je manj�ih, po novem odloku pa na njih ne bi mogli graditi zidanic.

Zbor je osnutek odloka sprejel, hkrati pa tudi sklep, naj bi razprava o osnutiku odloka trajala do 20. marca.

DELEGATSKA VPRA�ANJA IN PREDLOGI

KS Gora je ponovno postavila vpra�anje glede vzdr�evanja in plu�enja ceste ter uvedbe delavske proge.

KS Senovo je podala predlog, da je potrebno v kri�i��u ceste pri novem mostu v Brestanici namestiti smerokaze za Senovo.

KS Ro�no-Presladol je imela pripombo na zimsko plu�enje, ker se avtomobilisti niso mogli sre�evati z avtobusom.

KS Veliki Podlog je imela pripombe glede plu�enja cest, �e� da so bile ceste plu�ene slabo in �ele po nekaj dneh, ko je zapadel sneg. Spra�ujejo, kje iso vzroki za tako ravnanje.

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZAPISNIK 22. SEJE ZBORA ZDRU�ENEGA DELA

20. februarja je bila 22. seja Zbora zdru�enega dela SO Kr�ko, ki se je je od 46 udele�ilo 35 delegatov. Sejo je vodila predsednica tega zbora LIDIJA HO�EVAR.

Potem ko so udele�enci seje potrdili predlagani dnevni red in po trdili zapisnik prej�nje seje svojega zbora, so sprejeli:

�   Odlok o spremembah odloka o davkih ob�anov ob�ine Kr�ko,

�   Odlok o zagotavljanju sredstev za ob�inske blagovne rezerve,

�  osnutek Odloka o komunalnih dejavnostih v ob�ini Kr�ko,

�  osnutek Odloka o gradnji zidanic in po�itni�kih hi�,

�  sklep o izdaji soglasja k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju Ob�inske skupnosti za ceste za obmo�je ob�ine Kr�ko,

�  sklep o izdaji soglasja k Statutu Ob�inske skupnosti za ceste za obmo�je ob�ine Kr�ko,

�  sklep o imenovanju KRISTIJANA PAVLIHE iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko za delegata dru�bene skupnosti v delavski svet TOZD Splo�na bolni�nica Novo mesto.

Pripombe k osnutku Odloka o komunalnih dejavnostih v ob�ini Kr�ko:

Delegacija Kostaka je predlagala, naj toi namesto predlagane zadnje alinee 1. �lena vstavili besedilo:

»opravljanje naslednjih deficitarnih obrtnih storitvenih dejavnosti:

�   dimnikarske storitve,

�   �iviljske in kroja�ke storitve, �- pranje, �i��enje ter likanje

perila in obla�il,

�  popravilo obutve in drugih predmetov iz usnja, nadomestkov usnja in gume.«

Ista delegacija je predlagala tudi, naj bi 3. �len osnutka odloka dopolnili s to�ko:

»64. Tovarni�ka ulica � sanitarna deponija ... (cca) 5,5 km.«

Pripomba k osnutku odloka o gradnji zidanic in po�itni�kih hi�:

Delegat Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko je predlagal, naj bi v 4. �lenu stalo namesto 0,5 ha vinograda ali sadovnjaka (najmanj�a povr�ina, na kateri bi �e bila dovoljena gradnja zidanice) 0,15 ha.

NAS GLAS � SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE

�  Izdaja: INDOK center Kr�ko � Naklada: 1000 izvodov

�    Odgovorni urednik: Ivan Kastelic � Uredni�tvo: CK2 12, 68270 Kr�ko, tel. 71-768 � Tisk: Papirkonfekcija Kr�ko

�    Glasilo je opro��eno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republi�kega komiteja za informiranje �t. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 � Za to�nost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne slu�be, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani!

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

Ob 40-letnici slovenske geodetske slu�be

VSE VE�JE ZAHTEVE PO UREJENOSTI PROSTORA

Sredi februarja je Ob�inska geodetska uprava Kr�ko organizirala proslavo ob �tiridesetletnem jubileju geodetske slu�be v SR Sloveniji. Sve�anega dogodka so se udele�ili �tevilni nekdanji in sedanji delavci v tej pomembni dejavnosti ter gostje, ki so si lahko ogledali tudi prilo�nostno razstavo, na kateri so bile predstavljene predvsem karte. Ob tej priliki je bila predstavljena tudi ponatisnjena in dopolnjena karta na�e ob�ine.

Na proslavi je direktor ob�inske geodetske uprave Kr�ko �eljko Ga�-parin�i� opisal zgodovino, naloge in na�rte geodetske dejavnosti. Potem ko je orisal njene za�etke (20. januarja '1944 je bila pri Glavnem �tabu NOV in POS z odredbo ustanovljena geodetska sekcija) in razvoj v okviru SR Slovenije, je (nanizal podatke o zgodovini ob�inske geodetske slu�be.

KMALU PO OSVOBODITVI

je bil v sKr�kem (1. junija 1945) osnovan katastrski urad pri Okrajnem izvr�nem ljudskem odboru v sklopu odseka za finance.

jenost geodetske slu�be na Okrajni ljudski odbor Novo mesto, leta 1961 pa so vsi trije katastrski uradi postali sestavni del ob�inskih slu�b v Kr�kem, Bre�icah in Sevnici.

VEDNO ZAHTEVNEJ�E IN NOVE NALOGE

Zeljko Ga�parin�i� je poudaril, da se je obseg dela ob�inske geodetske slu�be oz. uprave glede na prvotno zasnovo mo�no pove�al, osnova temu pa je bila nova slovenska zakonodaja: zakon o geodetski slu�bi, zakon o katastru komunalnih naprav, zakon o zemlji�kem katastru, zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. Zakonodaja je prinesla nove naloge ter zahtevala nastavitev in izdelavo novih evidenc.

Geodetska evidenca, zajeta v registru obmo�ij teritorialnih enot (ROTE), zavzema va�no mesto v dru�benem sistemu informiranja.

V prizadevanjih za ve�jo proizvodnjo hrane v obliki izvajanja komasacij delavci geodetske uprave prispevajo precej�nji dele� pri zmanj�evanju stro�kov, ko izvajajo

zmogljivosti ter opremljenosti, da se bo geodetska slu�ba lahko vklju�evala povsod, kjer bo to potrebno. Za re�evanje novih in zahtevnih nalog je vsekakor potrebna posebna opremljenost, oprema pa je zaradi visokih cen mnogokrat nedostop-

IN SE O KARTI OB�INE KR�KO

Na proslavi so spregovorili tudi gostje, med drugim ing. VILI KOS, vodja oddelka za kartografijo pri Geodetskem zavodu SR Slovenije.

Geodetski zavod je dal kartografiji velik poudarek, saj je medij v obliki grafi�ne upodobitve (na�rt, karta) zelo atraktiven, u�inkovit in nazoren. Omenil je, da je kr�ka geodetska uprava bila med prvimi, ki je za�ela uresni�evati program na tem podro�ju. Do leta 1974 � razen temeljnih topografskih na�rtov � ni ibilo kart. Za la�je upravljanje, vodenje, funkcioniranje sistema planiranja ... v ob�ini, ki je z ustavo opredeljena celota, je Geodetski zavod SRS ponudil slovenskim dru�benopoliti�nim skupnostim izvedbo karte ob�ine. Na�a ob�ina je bila druga, ki je uresni�ila to pobudo oziroma idejo. Iz te karte

S prvo uredbo o organizaciji katastrske slu�be leta 1948 je bila podana pravna organiziranost geodetske slu�be v ob�inah in uzakonjena nujnost vzdr�evanja katastrskih podatkov.

Ob�inska geodetska slu�ba, ki se je od leta 1949 imenovala KATASTRSKI URAD pri tukaj�njem Okrajnem ljudskem odboru Kr�ko, je do leta 1952 poslovala brez geodet-sko-tehni�nega kadra.

Na osnovi Zakona o okrajnih ljudskih odborih je bil leta 1955 ukinjen Okrajni ljudski odbor Kr�ko in katastrski urad je bil dodeljen Okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje.

Leta 1956 sta bila iz mati�nega katastrskega urada v Kr�kem ustanovljena �e katastrska urada v Bre�icah in Sevnici.

Po ukinitvi okraja v Trbovljah leta 1958 je bila prenesena podre-

ustrezne meritve in tako zmanj�ujejo udele�bo sredstev iz ob�inskega prora�una.

Ka�e se tudi nujna potreba po nastavitvi popolnoma nove obse�ne evidence v prostoru � katastru zgradb.

Dele� geodetske 6lu�be je vse ve�ji na podro�ju planiranja, urejanja prostora, pri izvajanju kmetijske politike itd. Na�rti, karte, nove evidence in vse ve�ja participacija neposrednega strokovnega dela predstavljajo osnove za pripravo in izvedbo dru�benoekonomskih aktivnosti.

Vse ve�je zahteve po urejenosti v prostoru ter hitrej�em in kvalitetnej�em pretoku informacij, vse obse�nej�e naloge pri pridobivanju in usposabljanju kmetijskih zemlji�� in te�nja, da kar najve� teh nalog opravimo na ob�inski ravni, vsekakor narekuje potrebo po kompleksnej�i analizi nalog, potreb in

v merilu 1 : 50.000 je bila izvedena publikacijska karta A4 formata. Tudi pri naro�ilu mestnega na�rta je na�a ob�ina prednja�ila, saj je naro�ila na�rt mesta Kr�ko takoj za Ljubljano, zato je seveda ob razvoju, ki je prinesel marsikaj novega � �e zastarel.

Doslej ima svoje karte 36 ob�in. Karte, ki so bile sprva namenjene uradnim potrebam, so svoj koncept prerasle in postale artikel, ki si ga ob�ani �elijo. Pojavil se je tudi interes �ol, kjer postajajo karte ob�in nujno potrebno u�ilo. Zato naklade nekaj tiso� izvodov hitro poidejo.

SODELOVANJE GEODETOV IN ZEMLJI�KE KNJIGE

Vodja kr�kega sodi��a MARJAN 2IBRET je v svojem govoru na proslavi poudaril, kako pomembno je

(nadaljevanje na 9. strani)

BLI�A SE NASLEDNJE SREDNJERO�NO PLANSKO OBDOBJE

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA

PREDLOG ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRU�BENEGA PLANA OB�INE KR�KO ZA OBDOBJE 1986 � 1990

V  letu 1985 se bo izteklo izvajanje teko�ega srednjero�nega dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985, zato bo potrebno do konca leta 1985 pripraviti in sprejeti dru�beni plan ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 � 1990.

V   skladu z zakonom o temeljih sistema dru�benega planiranja in o dru�benem planu Jugoslavije sta skup��ina SFRJ in SRS sprejeli ustrezna odloka, ki sta pravna osnova za sprejetje odloka skup��in ob�in ter za sprejetje sklepov vseh temeljnih nosilcev planiranja o pripravah njihovih srednjero�nih planov.

Z odlokom o pripravi in sprejetju dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1986 i� 1990 skup��ina ob�ine Kr�ko zavezuje vse nosilce planiranja v ob�ini Kr�ko, da pri pripravi planskih aktov izhajajo iz dolgoro�nega programa ekonomske stabilizacije, na�rta uresni�evanja dolgoro�nega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji in ob�i-

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRU�BENEGA PLANA OB�INE KR�KO ZA OBDOBJE 1981 � 1985

Ker bodo zainteresirani dejavniki v tako pomembnem gradivu, kot je prostorski del ob�inskega dru�benega plana, z zanimanjem poiskali v originalnem delegatskem gradivu vse, kar se ti�e njihovih prostorskih razvojnih mo�nosti, pa tudi zaradi obse�nosti gradiva, ki ga je prakti�no te�ko »stisniti« v kratek povzetek, ne da bi precej pomembnih podakov izpustili, objavljamo iz obrazlo�itve dokumenta

POVZETEK ANALIZE PODANIH PRIPOMB

ki so jih p <lali nosilci planiranja v �asu j. e obravnave dokumenta.

Izvr�ni svet SO Kr�ko je na objavljeni osnutek prejel pripombe od 11 krajevnih skupnosti in 11 delovnih organizacij. Odgovori in stali��a na pripombe, ki so se izoblikovali v Komiteju za dru�beno pla-

ni Kr�ko in dolgoro�nih planov SFRJ, SRS in ob�ine Kr�ko.

Z odlokom so predvideni tudi roki, v katerih naj izvr�ni svet skup��ine ob�ine Kr�ko predlo�i ob�inski skup��ini smernice, osnutek in predlog dru�benega -plana za obdobje 1986 � 1990. (Do 30. 9.'1984: predlog smernic za pripravo dru�benega plana, do 30. 9. 1985: osnutek, do 31. 12. 1985: predlog.)

Delo na pripravi dru�benega plana ob�ine ter delo na pripravi planov samoupravnih organizacij in skupnosti bo moralo potekati medsebojno usklajeno in v skladu s programom dela na pripravi dru�benih planov SFRJ in SRS za isto obdobje ter v povezavi z delom na prostorskem planu ob�ine.

S sprejetjem tega odloka se spro�a mobilizacija vseh samoupravnih organizacij in skupnosti v ob�ini Kr�ko za pripravljanje planskih aktov za obdobje 1986 � 1990.

Strokovna nosilca aktivnosti pri pripravi in izdelavi srednjero�nega dru�benega plana ob�ine Kr�ko sta Ob�inski komite za dru�beno planiranje in razvoj gospodarstva in Ob�inski komite za dru�bene dejavnosti.

Za pripravo dru�benega plana razvoja ob�ine se z odlokom zagotavljajo tudi posebna sredstva. Nji-

niranje in razvoj gospodarstva, Izvr�nem svetu in njegovih delovnih teles ter strokovnih slu�bah, so vgrajeni v Predlog dopolnitev in sprememb dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985. Po analizi lahko vse pripombe zaokro�imo v tri skupine, in sicer:

�   pripombe krajevnih skupnosti,

�  pripombe delovnih organizacij,

�   pripombe kmetijskega sektorja.

Za pripombe KS je predvsem zna�ilno:

�   da izkazujejo potrebe po dodatnih povr�inah za individualno gradnjo izven �e opredeljenih mo�nosti gradnje (razpr�ena gradnja po manj�ih naseljih),

�   krajevne skupnosti pri svojih predlogih niso povsod upo�tevale, da gre le za dopolnitev prostorskega dela dru�benega plana ob�ine, in sicer samo do leta 1985,

�  iz pripomb so razvidne �tevilne naloge, ki jih bo potrebno opra-vnavati izven dopolnjevanja tega dokumenta <n. pr. telefonija, asfaltiranje cest, gospodarski objekti),

�   kot izjemi bi navedli krajev-

hov obseg in poraba bosta dolo�ena z ob�inskim prora�unom za leti

1984   in 1985 v skladu s programom dela in potekom priprav dru�benega plana razvoja.

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA

PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGORO�NEGA PLANA OB�INE KR�KO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1995 OZIROMA ZA DOLO�ENA PODRO�JA TUDI DO LETA 2000

2. �len navedenega odloka naj bi se po novem predvidoma glasil: Izvr�ni svet Skup��ine ob�ine Kr�ko pripravi in v zadnjem �etrtletju leta 1984 predlo�i skup��ini ob�ine osnutek, v prvem trimese�ju leta

1985  pa predlog dolgoro�nega plana ob�ine Kr�ko.«

Prvotno je bilo predvideno, da bosta osnutek in predlog dokumenta obravnavana oziroma sprejeta �e v minulem letu. Ker pa so se spremenili pogoji gospodarjenja in poslab�al ekonomski polo�aj, so se spremenila tudi nekatera izhodi��a za dolgoro�no planiranje in zato seveda spremenili roki za pripravo dolgoro�nih planov na vseh ravneh. Tudi temeljna prostorska zakonodaja bo letos spremenjena in dopolnjena, nanjo pa je vezana seveda priprava dolgoro�nega plana.

no skupnost Kr�ko, ki opozarja in podaja �tevilne predloge predvsem s podro�ja varstva okolja, in krajevno skupnost Brestanica, ki opa-zarja na nujnost dokon�ne re�itve nove lokacije Surovine.

Za pripombe delovnih organizacij je zna�ilno:

�    da svojih potreb po prostoru v tem planskem obdobju niso zmanj�ale, ampak jih nekatere celo pove�ujejo,

�   potrebe po prostoru ne temeljijo na konkretnej�ih razvojnih na�rtih oz. predhodnih razpravah, ki so marsikje �e v izdelavi.

�  iz podanih pripomb lahko povzamemo, da bo problematika prostorskega razvoja industrije v na�i ob�ini eno klju�nih vpra�anj v razvojni politiki..

Pripombe kmetijskega sektorja

(Agrokombinat, Kmetijska zemlji�ka skupnost):

�   nana�ajo se v glavnem na iste konfliktne to�ke (�irjenje industrije na bolj�a kmetijska zemlji��a na levem in desnem bregu reke Save),

�   iz pripomb izhajajo opozorila, da zahteve po prostoru v taki obliki niso v skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemlji�� pred spre-

TEMELJNA PROSTORSKA DOKUMENTACIJA OB�INE KR�KO

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

minjanjem namembnosti, da utemeljitve niso zadostne, ponujene alternativne re�itve pa opozarjajo, da vse zahteve po prostoru le niso dovolj prou�ene.

IZHODI��A IN MERILA ZA VREDNOTENJE VSEBINE PRIPOMB

Pri analiziranju pripomb, pripravi stali�� in odgovorov ter pripravi predloga sprememb in dopolnitev programskega dela dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985 so bila upo�tevana naslednja izhodi��a in merila:

�   Zakon o varstvu kmetijskih zemlji�� pred spreminjanjem namembnosti,

�   spremembe in dopolnitve se nana�ajo le na plansko obdobje 1981 � 1985,

�   �e sprejeti prostorski razvoj naselij v okviru celovitega policentri�nega razvoja ob�ine se v tem planskem obdobju ne spreminja,

�  sprejete prostorske re�itve za to plansko obdobje morajo biti prou�ene do te stopnje, da ne bodo predstavljale ovire pri dolgoro�nem prostorskem razvoju,

�  pri anaLiziranju predlaganih posegov v kvalitetna kmetijska zemlji��a se je izoblikovalo stali��e, da morajo biti ti posegi temeljito prou�eni in da se odlo�itve o tem lahko sprejemajo le na osnovi izvedenih analiz in ustreznih raziskav.

ZAKLJU�EK

Pregled sprememb in dopolnitev prostorskega dela zdru�enega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985 temelji predvsem na Zakonu o varstvu kmetijskih zemlji�� pred spreminjanjem namembnosti in vsebuje tiste pripombe, podane v javni razpravi, ki jih je bilo po danih kriterijih mo�no vklju�iti v dokument.

Pripombe, ki niso upo�tevane in niso vnesene v planski akt, bodo obravnavane in re�evane v Komiteju za dru�beno planiranje in razvoj gospodarstva. Pripombe, katerih vsebina je predmet dolgoro�nega planiranja, bodo vklju�ene v proces priprave dolgoro�nega dru�benega plana ob�ine Kr�ko.

Pripombe nekaterih delovnih organizacij, katerih potrebe po prostoru pomenijo poseg v varovana kmetijska zemlji��a in v procesu tega usklajevanja niso bile ocenje-

(nadaljevanje s 7. strani)

tesno sodelovanje, geodetov s sodi��em oziroma zemlji�ko knjigo. Pri obravnavah bi bilo marsikdaj te�ko razjasniti marsikatero zadevo brez sodelovanja geodetske slu�be. V imenu racionalizacije ter la�jega in tesnej�ega sodelovanja � je menil Marjan Zibret � bi kazalo razmi�ljati o zdru�itvi katastra in zemlji�ke knjige.

ne kot »usklajena re�itev«, bodo ponovno preverjene in obravnavane, ko bo izdelana in predlo�ena kompleksnej�a argumentacija.

V predlogu dopolnitev prostorskega dela dru�benega plana ob�ine niso podane re�itve za vsak posami�en primer, predvsem za individualne gradnje. Te odlo�itve bodo sprejete na ravni ni�jerazrednih uroanisti�nih dokumentov. Do izdelave in sprejetja teh dokumentov bo Izvr�ni svet skup��ine ob�ine Kr�ko posamezne kriti�ne lokacijske primere ponovno obravnaval in jih re�eval na podlagi predhodno sprejetih kriterijev.

IS ugotavlja, da na podro�ju industrije temeljni nosilci planiranja nimajo �e ustreznih razvojnih programov in dovolj opredeljenih zahtev po prostoru, kar omejuje kvalitetno izdelavo prostorskih dokumentov. Ta problematika je �e posebno aktualna v industrijski coni Zadovinek, kjer o�itno ne bo prostora za vse porabnike. Odlo�itve, ki

bodo sprejete z zazidalnim na�rtom, ki je v pripravi, bodo mo�ne le na podlagi predhodno izdelanih programov delovnih organizacij, iz katerih bodo razvidne utemeljene potrebe po prostoru.

IS ocenjuje, da v pogojih »prostorske stiske« planiranje in �uvanje prostora »na zalogo« dru�beno ni sprejemljivo.

IS predlaga Kmetijski zemlji�ki skupnosti Kr�ko, da organizira pripravo programa izrabe za vsa tista zemlji��a, ki so �e ali bodo v dolgoro�nih prostorskih dokumentih opredeljena za potrebe nekmetijske proizvodnje in do te spremembe namembnosti lahko slu�ijo kmetijski proizvodnji.

Sprejeti predlog in dopolnitev prostorskega dela plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985 predstavlja skupaj z Dru�benim planom ob�ine in Dogovorom o temeljih dru�benega plana ob�ine Kr�ko celovito temeljno prostorsko dokumentacijo v ob�ini Kr�ko.

RESOLUCIJA '84 ...

PREDLOG spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu

1. V poglavju II. Mo�nosti in cilji materialnega razvoja ob�ine v letu 1984 predlagamo spremembo materialnih osnov oziroma rasti, in sicer:

dru�beni proizvod

fizi�ni obseg industrijske proizvodnje

rast kmetijske proizvodnje

rast zaposlenih

rast sredstev za bruto osebne dohodke

in sredstev za skupno porabo delavcev

v globalu za 20 % po�asneje od rasti

rast sredstev za dru�bene dejavnosti

naj bi v globalu zaostajala za rastjo

dohodka za 20 >%

sredstva za splo�no porabo za okrog 33

za rastjo dohodka

v ob�ini:

sprejete z Resolucijo

predlagane spremembe

2,8 2,8 6,7 8�10 2,1

2,5 2,5 4,9 8�10 2,1

22,8 19,1

22,4 18,8

2. V poglavju VIII. DRU�BENE DEJAVNOSTI, pod 1. 3. Srednje usmerjeno izobra�evanje, se dopolni besedilo z:

»Ob zdru�itvi Dija�kega doma in Srednje �ole bomo obnovili stavbi dija�kega doma za potrebe Srednje �ole Kr�ko.«

OBRAZLO�ITEV k predlogu spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu

K to�ki 1.

Izvr�ni svet skup��ine ob�ine Kr�ko je na svoji seji dne 9. 3. 1984 razpravljal o novih izra�unih osnov oziroma materialnega razvoja ob�i-

ne v letu 1984 in je na podlagi ugotovljenih podatkov sprejel sklep, da zborom skup��ine ob�ine predlo�i predlog spremembe Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu.

V Resoluciji, ki so jo sprejeli zbori skup��ine ob�ine dne 31. 1. 1984, so opredeljene mo�nosti in cilji materialnega razvoja ob�ine na podlagi ocen, ki so nam jih posredovale organizacije zdru�enega dela. V �asu nastajanja le-te �e niso imele znanih rezultatov poslovanja v letu 1983 in tudi �e ne dokon�no sprejetih planov za leto 1984. Ob sprejetju le-teh pa je pri�lo do sprememb materialnih okvirov razvoja.

Tako bomo v ob�ini v letu 1984 predvidoma dosegli 2.5 %. realno rast dru�benega proizvoda (skupaj

z Nuklearno elektrarno). To bomo dosegli s 4,9 '%, rastjo fizi�nega obsega industrijske proizvodnje in 8� 10 °/o. rastjo proizvodnje v kmetijstvu ob 2,1 % rasti zaposlovanja.

Pri razmerjih delitve dohodka na vse oblike porabe so upo�tevana delitvena razmerja, dolo�ena v republi�ki resoluciji.

Sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev bodo v globalu rasla po stopnji 22,4 i%.

Sredstva za dru�bene dejavnosti se bodo v globalu pove�ala za 22,4% in sredstva za splo�no porabo za 18,3 '%,

K to�ki 2.

Na isti seji je Jzvr�ni svet razpravljal tudi o predlogu dopolnitve resolucije glede obnove Dija�kega doma za potrebe Srednje �ole Kr�ko.

Pobudo za dopolnitev resolucije je dala Srednja �ola Kr�ko, kar je verificiral odbor za usmerjeno izobra�evanje pri OIS Kr�ko, predlog je potrdil tudi Ob�inski komite za dru�bene dejavnosti.

Dopolnitev resolucije narekuje ugotovitev, da se zmanj�uje �tevilo u�encev, kar ka�e na bistveno druga�no stanje, kot smo predvidevali v srednjero�nem planu za obdobje 1981 � 1985.

Zato je potrebno za�asno odstopiti od izgradnje nove srednje �ole in dija�kega doma na novi lokaciji. Vseeno pa moramo srednjemu �olstvu zagotoviti potrebne pogoje za delovanje, kar bi bilo z adaptacijo stavb dija�kega doma zagotovljeno.

Sredstva za adaptacijo predvidevamo pridobiti iz republi�kih virov za izgradnjo dija�kih in �tudentskih domov, sredstva za obnovitev prednje stavbe za potrebe srednje �ole pa bi zbrali s pomo�jo zdru�enega dela. Te aktivnosti Srednja �ola Kr�ko �e vodi.

V Na�rtu uresni�evanja dolgoro�nega programa gospodarske stabilizacije smo tako re�itev �e predvidevali, potrebno pa jo je �e opredeliti v Resoluciji za leto�nje leto. S tem bodo dane formalne mo�nosti za pridobitev sredstev iz republi�kih virov ter za zdru�evanje sredstev v organizacijah zdru�enega dela Po-savja zato Izvr�ni svet predlaga zborom skup��ine ob�ine sprejem predlagane dopolnitve Resolucije.

STALI��A Izvr�nega sveta SO Kr�ko ob obravnavi predloga spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu

Pri obravnavi predloga spremembe Resolucije o politiki dru�benega in gospodarskega razvoja ob�ine Kr�ko v 1984. letu je Izvr�ni svet skup��ine ob�ine razpravljal tudi o posledicah in vplivih spremenjenih

»■NAS GLAS«

rasti materialnega razvoja na osebno in splo�no porabo ter pri tem zavzel naslednja stali��a:

Izvr�ni svet ugotavlja, da bodo tako spremenjena razmerja bistveno vplivala na mo�nosti zagotavljanja vseh vrst potreb, predvsem osebne, splo�ne in skupne porabe.

Ker v tem �asu poteka javna razprava o programih SIS, Izvr�ni svet izpostavlja nujnost uskladitve teh programov z zmanj�anim dohodkom. K temu nas pa �e posebej silijo restriktivne dolo�be zveznega zakona o za�asni prepovedi razpolaganja z delom dru�benih sredstev za podro�je skupne in splo�ne porabe, ki skupaj z navodilom na republi�ki ravni in z dru�benim dogovorom za splo�no porabo daje �e ostrej�a izhodi��a, kot jih v tem trenutku daje dopolnjena resolucija ob�ine.

Tako omejene mo�nosti bodo �e bolj ote�ko�ale financiranje osnovnih programov SIS in med drugim tudi �e zmanj�ale mo�nosti za prepre�evanje nadaljnjega zaostrovanja osebnih dohodkov zaposlenih v dru�benih dejavnostih. Zato Izvr�ni svet predlaga, da se za�asno zamrzne izvajanje vseh vrst investicijskih dejavnosti na podro�ju negospodarstva, kar �e posebej velja za naslednja podro�ja:

a)   zdravstvo: izvajanje Dru�benega dogovora o zdru�evanju sredstev za modernizacijo splo�ne bolni�nice Bre�ice in Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Medob�inske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 � 1985,

b)  �olstvo in otro�ko varstvo, razen za dokon�anje investicije vrtca na eSnovem, adaptacij stanovanjskih prostorov na Spodnjem Gri�u za potrebe otro�kega varstva, nujnih vzdr�evalnih del iz sredstev amortizacije pri osnovnem �olstvu ter aktivnosti za adaptacijo dija�kega doma.

Temeljni nosilci planiranja morajo z maksimalnimi prizadevanji in napori dose�i, da se bodo plansko zastavljeni cilji realizirali, saj odstopanja od teh ciljev povzro�ajo izjemne probleme v lastnih sredinah, prav tako pa izredno negativno vplivajo na skupne globalne naloge, >ki smo jih opredelili v Resoluciji.

Ob obravnavanju analize dose�kov v letu 1983 ter o planskeh ciljih za leto 1984 mora potekati v vseh temeljnih sredinah poglobljena razprava, ki naj osvetli odstopanja od zastavljenih ciljev, zaklju�ki o tem pa bodo sprejeti na seji Zbora zdru�enega dela skup��ine ob�ine.

Izvr�ni svet pri�akuje, da bodo delegatom prisko�ile na pomo� strokovne in poslovodne strukture ter jim nudile zadostno �tevilo podat-

St. 2 � 21. marec 1984

kov, strokovnih pojasnil in utemeljitev.

V razpravi pa naj sodelujejo tudi tisti predstavniki zdru�enega dela, ki so dosegli bolj�e planske rezultate in pri tem naj predvsem izpostavijo metode in na�ine dela, ki so jih do tega privedli.

Predsednik izvr�nega sveta dipl. ing. Vinko Bah

SPLO�NA PORABA

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG ODLOKA O PRORA�UNU OB�INE KR�KO ZA LETO 1984

Predlog Odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko, ki naj bi ga ZZD in ZKS SO Kr�ko sprejela predvidoma 20. marca, predvideva, da bodo skupni prihodki ob�inskega prora�una za ieto 1984 175 milijonov 40 tiso� dinarjev, od �esar naj bi se razporedilo za splo�ne dru�bene potrebe 174 milijonov 40 tiso� dinarjev, za teko�o rezervo pa 1 milijon din.

Povzemamo obrazlo�itev predloga odloka:

Ob�inska skup��ina je na seji dne 31. januarja 1984 sprejela osnutek odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 z vsemi prilogami in ga posredovala vsem strukturam v ob�ini v javno razpravo. Osnutek je baziral �e na osnutku dru�benega dogovora o izvajanju politike na podro�ju splo�ne porabe na ravni ob�in v SR Sloveniji v letu 1984, katerega predlog �e v �asu priprave tega gradiva ni sprejet in podpisan. Po osnutku so bili predvideni izvirni prihodki prora�una ob�ine Kr�ko za leto 1984 v vi�ini 173,089.000,00 dnarjev, ki naj bi bili razporejeni med uporabnike po posameznih natan�nej�ih namenih. Njihove evidentirane potrebe so zna�ale preko 31 milijonov nad mo�nostmi. Po variantnem predlogu Izvr�nega sveta pa so �e vedno presegale mo�nosti za 8 milijonov dinarjev. Zato je Izvr�ni svet s svojim dopisom �tev. IS-402-44/83 z dne 23. 1. 1984 pozval vse uporabnike, naj ponovno analizirajo svoje zahtevke in jih, v cilju uskladitve potro�nje z mo�nostmi in predvidenimi prihodki, korigirajo.

Na ta poziv se uporabniki niso odzval-- Izjema so bile le dru�beno-politi ■ organizacije, ki so svoje zahtevke korigirale.

V korigiranih osnovah je bil novi izra�un osebnih dohodkov zaradi valorizacije osebnih dohodkov v decembru.

Strokovne slu�be so skupno z Izvr�nim svetom ponovno ocenile mo�nosti in pri tem ugotovile � na

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

osnovi predlo�enega �e nesprejetega predloga dru�benega dogovora o izvajanju politike na podro�ju splo�ne .porabe na ravni ob�in v SR Sloveniji v letu 1984 in upo�tevajo� Zakon o za�asni prepovedi razpolaganja z delom dru�benih sredstev DPS za porabo 'v 1. 1984 (Ur. list SFRJ �tev. 70/83) � naslednje mo�nosti obsega prora�una ob�ine Kr�ko v letu 1984:

Na strani prihodkov se v primerjavi z osnutkom pove�ujejo izvirni prilivi za skupno 3, 88.000,00 dinarjev, kar pri�akuqemo od davka iz posebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ob doslednej�em zajemanju dohodka za 1,858,000,00 din, na davku iz osebnega dohodka od kmetijske dejav-

1.   Sredstva za delo

2.   Sredstva za posebne in druge namene upr.

4.  Spodbujanje razvoja

7.   Druge splo�. dru�b.

S tako predlagano vi�ino letnega plana se uporabnikom.ki izpla�ujejo osebne dohodke, le-ti zagotavljajo po stopnji rasti 21,7, kar je izpod predvidevanj po resoluciji. Prav tako tudi materialni stro�ki ne bodo pokrivani ob enakem obsegu ter resolucijski ravni rasti cen. Na minimum so zmanj�ani izdatki, ki se po�asi izlo�ajo iz splo�ne porabe. Sredstva medob�inskim sodnim organom in in�pekcijskim slu�bam ter priznavalnine borcem NOV so izra�unali republi�ki organi in se pove�ujejo glede na preteklo leto od 19 do 23 i%. Sredstva za LO in DS bodo usklajena med letom. Prioritetno se bodo zagotavljala z dodatkom najmanj 600.000,00 din.

Vsi organi in organizacije, ki jim prora�un zagotavlja sredstva, bodo morali v leto�njem letu pove�ati napore za izvedbo svojih delovnih programov ob zmanj�anih stro�kih.

Predlo�eni predlog odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 z vsemi prilogami obsega le letni plan in je sestavljen v skladu z veljavnimi predpisi. Analiti�ni prikaz podatkov o realizaciji v preteklem letu, kot tudi podatki o zahtevah uporabnikov, so bili �e posredovani v

nosti na ra�un pove�anja katastrskega dohodka za 6,670,000,00 din ter na davku od premo�enja poslovnih prostorov za 360.000,00 din.

Za celotno razliko pove�anja se nato zmanj�a planirani posebni ob�inski davek od maloprodaje blaga na ra�un odstopljenega republi�kega prometnega davka. Skupni obseg prihodkov iz teko�ega priliva se pove�uje od prvotnih 173,089.000,00 din na 174.481.000,00 din, kar je rezultat izra�una skupnega obsega po predlogu dru�benega dogovora.

Glede na mo�ni obseg sredstev ter uskladitev potreb prora�unskih uporabnikov v okviru posameznih namenov je podan predlog Odloka o prora�unu ob�ine Kr�ko za leto 1984 z razporeditvijo prihodkov po natan�nej�ih namenih:

v 000 din

94,303 81,224 80,333 118,7

15,741 11,150

13,511 11,150

12,981 9,900

108,8 100,6

2,640 35,819 17,132

2,110 33,403 16,267

1,367 32,617 16,767

41,0 119,1 130,2

24,612 1,731 1,000

20,940 1,731 1,000

18,023 1,740 1,000

105,7 115,2

204,160

181,336

175,040

osnutku prora�una, zato se sedaj ne podvajajo.

Predlog Odloka o prora�unu ob�ine iKr�ko za leto 1984 z vsemi prilogami o razporeditvi prihodkov po natan�nej�ih namenih je Izvr�ni svet na svoji seji dne 23. 2. 1984 obravnaval in predlaga ob�inski skup��ini, da ga na seji Zbora zdru�enega dela in Zbora krajevnih skupnosti v predlo�eni obliki sprejme.

Kr�ko, 23. 2. 1984.

Predlog za ponovno imenovanje po uspe�nem delu

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA

ZA TO�KO VOLITVE IN IMENOVANJA

Na predlog republi�kega sekretarja za notranje zadeve naj bi bil sedanja na�elnik Uprave za notranje zadeve Kr�ko MAKS UNETIC ponovno imenovan na to mesto, seveda pa morajo o tem dati svoje mnenje skup��ine ob�in, ki jih Uprava za notranje zadeve Kr�ko s

svojim delovanjem pokriva. Koordinacijski odbor za kadrovska vpra�anja pri Predsedstvu OK SZDL Kr�ko je predlog o ponovnem imenovanju podprl, zato Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve SO Kr�ko predlaga delegatom zborov SO Kr�ko, naj dajo k imenovanju pozitivno mnenje.

Po zaklju�nih ra�unih

INFORMACIJA SLU2BE DRU�BENEGA KNJIGOVODSTVA � PODRU�NICA KR�KO

14. marca nam je SDK � podru�nica Kr�ko poslala »Informacijo o izgubah organizacij zdru�enega dela s podro�ja gospodarstva in dru�benih dejavnosti po zaklju�nem ra�unu za leto 1983 v Posavju«, ki jo je sestavila. Irena Cargo. Iz publikacije objavljamo nekaj zanimivosti.

PREGLED IZGUB V OZD S PODRO�JA GOSPODARSTVA

Iz tega poglavja objavljamo »izguba�e« iz ob�ine Kr�ko:

Elektrarna Brestanica � 15.623.000 din,

Elektro, TOZD Elektrodi-stribucija Kr�ko � 4.334.000 din,

M-Agrokombinat, TOZD Vinogradni�tvo-kleti � 10.508 din,

Novoles, TOZD Lipa � 11.344.000 din,

Novoles, TOZD Bor � 38.078.000 din.

OZD S PODRO�JA DRU�BENIH DEJAVNOSTI . . .

S podro�ja dru�benih dejavnosti je po ZR 1983 ugotovila izgubo le ena OZD s podro�ja ob�ine Kr�ko, in sicer Delavski dom Kr�ko v vi�ini 334.600 din.

Prepre�iti motnje pri oskrbi

POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA

PREDLOG ZAKONA O DOLO�ITVI OBVEZNOSTI PLA�EVANJA PRISPEVKA IZ DOHODKA TOZD ZA POKRIVANJE DELA STRO�KOV ENOSTAVNE REPRODUKCIJE ELEKTROGOSPODARSTVA IN PREMOGOVNI�TVA

21. februarja 1984 je Zbor zdru�enega dela Skup��ine SR Slovenije sprejel ob obravnavi PORO�ILA O IZGUBAH IN VZROKIH IZGUB V SR SLOVENIJI V LETU 1983

»NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

TER O NA�INIH IN MO�NOSTIH ZA NJIHOVO POKRIVANJE V LETU 1984 »sklep«, v katerem meni, da je potrebno glede na te�ak polo�aj, v katerem se je zna�lo elektrogospodarstvo in premogovni�tvo SR Slovenije, anga�irati sredstva celotnega gospodarstva SR Slovenije. Izvr�ni svet naj bi v ta namen pripravil poseben zakon, s katerim bi se zagotovila sredstva za pokritje nepokritih izgub za leto 1983.

Da bi prepre�ili ve�je motnje pri oskrbi z elektri�no energijo in premogom ter zadovoljili osnovne potrebe uporabnikov, Izvr�ni svet Skup��ine SR Slovenije predlaga, naj se zakon obravnava po hitrem postopku.

Vsebina predlaganega zakona je takale:

Da se prepre�ijo ve�je motnje pri oskrbi z elektri�no energijo in premogom in zadovoljijo osnovne potrebe in interesi uporabnikov elektri�ne energije in premoga po trajni in zanesljivi dobavi, se s tem zakonom dolo�a temeljnim organizacijam zdru�enega dela s podro�ja gospodarstva obveznost pla�evanja prispevka v letu 1984 za pokrivanje dela stro�kov enostavne reprodukcije organizacij zdru�enega dela elektrogospodarstva in premogovni�tva.

Sredstva za namene iz prej�njega �lena zagotavljajo zavezanci s prispevkom iz dohodka v letu 1984. Zavezanci obra�unajo in pla�ujejo prispevek v vi�ini 1 % od osnove za pla�ilo davka iz dohodka temeljnih organizacij zdru�enega dela in delovnih skupnosti brez upo�tevanja dav�nih olaj�av, ugotovljenih za leto 1983.

Prispevek ise vpla�uje na poseben ra�un pri Posebni samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva in premogovni�tva SR Slovenije.

Zavezanci pla�ujejo prispevek v �tirih enakih obrokih, s tem da prvi obrok vpla�ajo do 20. aprila 1984, drugi obrok do 20. junija 1984, tretji obrok do 20. oktobra 1984 in �etrti obrok do 20. decembra 1984.

Turisti�na taksa 1985?

POVZETEK DELEGATSKEGA GKADIVA

PREDT OG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH

Slovenske ob�ine nai bi pri pripravah odloka o turisti�ni taksi za let 1985 upo�tevale nriporo�ilo Odbora udele�enk dru�benega dogovora o namenski porabi turisti�ne takse za obdobie 1982 � 1985. po katerem naj bi bila turisti�na taksa v isti kategoriji turisti�nih krajev enaka in enotna za vse leto, enotne pa naj bi bile tudi vse oprostitve.

Obmo�je Posavja spada v III.

kategorijo turisti�nih krajev, za katero predlaga navedeni odbor, naj bi bila v njih vi�ina turisti�ne takse najmanj 20,00 dinarjev. Tolik�no turisti�no takso tudi predlaga Odbor za gostinstvo in turizem pri Medob�inski gospodarski zbornici Po-

Ker morajo biti vse spremembe komunalnih taks za naslednje leto sprejete in objavljene najkasneje do 31. marca prej�njega leta. je tovrstni odlok pripravljen v enofazne.n postopku.

Svobodna menjava dela

10. SEJA ZBORA DELEGATOV ENOTE SPIZ V OB�INI KR�KO

12. marca je bila v Kr�kem 10. seja zbora delegatov Enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, za katero je bil predviden naslednji dnevni red:

1.   Potrditev zapisnika 9. seje zbora delegatov in poro�ilo delegata o zasedanju skup��ine SPIZ

2.  Poro�ilo o poslovanju skupnosti in zaklju�ni ra�un za leto 1983 ter rebalans finan�nega na�rta za leto 1984

3.  Druga poro�ila:

�  o delu strokovne slu�be SPIZ v SRS,

�   o delu odbora za uveljavljanje pravic Novo mesto,

�   o delu odbora samoupravne delavske kontrole,

�  o poslovanju sklada za gradnjo domov in stanovanj,

�  o delu sodi��a.

4.   Uskladitev pokojnin in drugih denarnih dajatev

5.  Poro�ilo o izgradnji Zavoda za du�evno prizadete osebe v Dragi � Ig pri Ljubljani in sklepanje o pristopu k sporazumu za solidarnostno zdru�evanje sredstev za izgradnjo III. faze

6.   Delegiranje delegata za sejo skup��ine SPIZ

7.   Vpra�anja in predlogi delegatov

STATISTI�NI UTRINEK

SKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI objavljamo:

�   �tevilo u�ivalcev pokojnin v ob�ini Kr�ko v letu 1983 (povpre�no �tevilo v minulem letu): starostna pokojnina: 1283, invalidska pokojnina: 828, dru�inska pokojnina: 1017, vseh: 3128;

�   povpre�ni zneski pokojnin v decembru 1983: starostna pokojnina: 12.127 din, invalidska pokojnina: 9.925 din, dru�inska pokojnina: 7.946 din, popre�na pokojnina: 10.167 din.

Ob�inska skupnost za zaposlovanje Kr�ko 8. SEjA SKUP��INE

Predsednik skup��ine Ob�inske skupnosti za zaposlovanje ANTON PLETERSKI je sklical za torek. 27. 3. 1984 ob 7. uri 8. SEJO SKUP��INE te SIS. Za sejo je predviden naslednji dnevni red:

1.   Ugotovitev sklep�nosti in izvolitev dveh overovateljev zapisnika

2.  Pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika

3.   Poro�ilo o uresni�evanju programa Ob�inske skupnosti za zaposlovanje in finan�no poro�ilo skupnosti ter sklada za �tipendiranje za leto 1983

4.   Analiza zaposlovanja in zaposlenosti v letu 1983

5.  Ugotovitveni sklep o sprejemu SaS o politiki zaposlovanja v letu 1983

6.  Na�rt uresni�evanja politike zaposlovanja v ob�ini Kr�ko za leto 1984

7.   Program dela in finan�ni na�rt Ob�inske skupnosti za zaposlovanje Kr�ko za leto 1984

8.   Obravnava gradiva 9. seje skup��ine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS

9.   Lista deficitarnih poklicev

10.   Volitve predsednika in podpredsednika skup��ine Ob�inske skupnosti za zaposlovanje Kr�ko ter nadomestne volitve za �lane samoupravnih organov

11.  Aneks �t. 1 k SaS o svobodni me-^ivi dela na podro�ju usposabljanja invalidnih oseb za delo v obdobju 1982-85

12.  Izvolitev delegata v zbor �lanic LB Temeljne posavske banke Kr�ko

13.  Razno

OZS Kr�ko

12. SEJA SKUP��INE

27. februarja je bila 12. redna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Ob�inske zdravstvene skupnosti Kr�ko, za katero je predsednik OZS ZDENKO PICELJ predvidel naslednji dnevni red:

1.  Ugotovitev sklep�nosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 11. redne seje skup��ine ter odgovori na delegatska vpra�anja

2.  Sprejem sklepa o potrditvi zaklju�nega ra�una OZS Kr�ko za le-

3.   Sprejem na�rta uresni�evanja dolgoro�nega stabilizacijskega programa zdravstvenega varstva v OZS Kr�ko

4.   Sprejem sklepa o pripravi in sprejetju dolgoro�nega plana razvoja zdravstvenega varstva v ob�ini Kr�ko za obdobje 1986 � 1995 oziroma do leta 2000 in sprejem programa dela za to obdobje

5.  Sprejem sklepa o obra�unavanju in pla�evanju prispevkov za

Skupnost socialnega

skrbstva Kr�ko

6. SiiJA SKUP��INE

28. februarja je bila 6. seja skup��ine Skupnosti socialnega skrbstva Kr�ko, za katero je bil predviden naslednji dnevni red:

1.  Razprava in sklepanje o predlogih in stali��ih, sprejetih na seji skup��ine, dne 24. 11. 1983

2.   Poro�ilo o poslovanju Skupnosti socialnega skrbstva Kr�ko v letu 1983

3.  Program dejavnosti Skupnosti socialnega skrbstva Kr�ko v letu 1984 s finan�nim ovrednotenjem

4.  Aneks k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Kr�ko v obdobju 1981 � 1985

5.  Predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodi��ih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1984 � 1985

6.  Sklep o pristopu k Dogovoru o temeljih dru�benega plana ob�ine Kr�ko za obdobje 1981 � 1985

7.   Osnutek Samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pomo�eh in o prispevkih za socialno varstvene storitve

Za sejo Zbora uporabnikov (po kon�ani skupni seji obeh zborov) pa je bil dnevni red naslednji:

1.  Predlog Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v Domu po�itka Impoljca, Enota Kr�ko;

2.  Aneks k Samoupravnemu sporazumu za leto 1984.

Iz poro�ila

o poslovanju Skupnosti

Skupnost socialnega skrbstva Kr�ko je v letu 1983 za izvajanje svoje dejavnosti zdru�ila skupno nekaj manj kot 51 milijonov 400 tiso� dinarjev.

Bolj je seveda zanimivo, za kaj vse je bila ve�ina teh sredstev porabljena, zato objavljamo ta del poro�ila.

Celotni odhodki Skupnosti so bili v letu 1983 realizirani v vi�ini 50.185.873,15 din. V primerjavi z le-

zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje

6.  Obravnava in sprejem predloga delovnega na�rta MZS Novo mesto za leto 1984

7.   Dolo�itev delegatov za sejo skup��ine ZS Slovenije

8.  Dolo�itev delegatov za sejo skup��ine MZS Novo mesto

i). Informacija o povezovanju zdravstva v Posavju

10. Vpra�anja in predlogi delegatov

tom 1982 so bili za 37 °/o vi�ji. Realna vrednost programa Skupnosti v letu 1983 se je zaradi velikega porasta stro�kov in porasta �tevila ko-ristnikov zni�ala.

Sredstva iz naslova svobodne menjave dela so bila realizirana v vi�ini 273.000,00 din, kar je v primerjavi z letom 1982 za 8 % ve�. Ti odhodki obsegajo predvsem prispevke humanitarnim organizacijam in dru�tvom, ki ne pokrivajo v celoti njihovih potreb po socialno-skrbstveni dejavnosti. V strukturi celotnih odhodkov zna�a njihov dele� samo 0,5 %.

Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti so bila realizirana v vi�ini 41.553.289,65 din. V primerjavi z letom 1982 so bila za 42'% vi�ja. V strukturi celotnih odhodkov zna�a njihov dele� 83'%, Tako visok dele� porabe teh sredstev ka�e, kako te�ko presega socialnoskrbstvena dejavnost zna�aj kurativne dejavnosti in da temeljne usmeritve socialnega dela k preventivnemu delu ne uresni�ujemo.

Dru�bene denarne pomo�i � edini vir je v letu 1983 prejemalo povpre�no 112 upravi�encev, po 5.700,00 din mese�no,

dru�bene denarne pomo�i � dopolnilni vir pa povpre�no 149 upravi�encev po 2.850.000 din mese�no.

Rejnine je prejemalo povpre�no 31 otrok � rejen�kov, ki so bili v popolni oskrbi v rejni�kih dru�inah, povpre�na mese�na rejnina je zna�ala 6.000,00 din. V teh odhodkih so vklju�eni tudi prispevki za pokojninsko invalidsko zavarovanje 3 rejnic.

Pomo� dru�inam je v letu 1983 zaradi socialne ogro�enosti prejemalo 18 dru�in v povpre�nem znesku 3.450,00 din.

Enkratne pomo�i v denarju in v funkcionalni oblikah je v letu 1983 prejemalo 250 ob�anov. Otrokom iz socialno ogro�enih dru�in pa je Skupnost prispevala tudi za pla�ilo prehrane v �oli, za letovanje in zi-movanje. Komisije pri �olah so ugotavljale upravi�enost do teh oblik pomo�i.

Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so v letu 1983 porastu �ivljenjski stro�ki za 40,7 °/o. Tako visok porast �ivljenjskih stro�kov je pogojeval tudi ustrezno povi�anje zneskov socialnovarstvenih pomo�i in �tevila prejemnikov.

Oskrbnine v socialnih zavodih

je Skupnost prispevala za 160 odraslih oseb v povpre�nem mese�nem znesku 7.391.00 din. Zaradi �e znanih neugodnih gospodarskih gibanj je Dom upokojencev Kr�ko posloval na robu finan�nih zmogljivosti in je bilo nujno medletno usklajevanje oskrbnin.

V   zavodih za usposabljanje in v vzgojnovarstvenih zavodih je bilo v letu 1983 24 otrok. Zanje je Skupnost prsipevala povpre�no mese�no po 11.662,00 din.

V   Delavnici je bilo v letu 1983 povpre�no vklju�enih 21 varovancev. Zanje je Skupnost prisp^eVala za prehrano in prevoz ter za letovanje, k njihovim mese�nim nagradam od zaslu�ka iz kooperantskih del pa je Skupnost za vsakega varovanca prispevala po 1.500,00 din.

Skladno s Programom re�evanja problematike Romov je Skupnost prispevala za prehrano 32 �oloobveznih otrok Romov OS Leskovec 796.993,95 din, za ureditev vodovoda v romskem naselju pa 1.000.000,00 din.

Sredstva za delovanje Centra za socialno delo so bila realizirana v znesku 7.600.000,00 din. V primerjavi z letom 1982 so bila za 15% vi�ja, v primerjavi s planom za leto 1983 pa so bila realizirana 93 °/o-no. V skupnih odhodkih zna�a dele� teh sredstev 15 %. Center za socialno delo je v letu 1983 poleg izvajalskih nalog opravljal tudi strokovna opravila za Skupnost. Pri Centru za socialno delo je bilo v letu 1983 zaposlenih 15 delavcev, od teh je bila na novo zaposlena delavka v Delavnici. Sredstva za delovanje Centra za socialno delo niso bila realizirana v planirani vi�ini zaradi odsotnosti delavk na porodni�kem dopustu, za katere Center za socialno delo ni mogel urediti nadome��anja.

V   odhodkih Skupnosti so bila sredstva porabljena �e za delovanje samoupravnih organov in skup��ine Skupnosti socialnega skrbstva, za materialne stro�ke ter za nabavo materiala za izvajanje lastnega programa v Delavnici.

Sredstva za skupne in vzajemne nalnee so bila realizirana v vi�ini 409 000.00 din. bila so za 8'°/o vi�ja kot v letu 1982. Ta sredstva so bila nakazana Skunnosti socialnega skrbstva Slovenije za izvajanje ti-sHh nalog, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo.

Kr�ko, februar 1984

STRAN 14

»NAS GLAS«

�t. 2 � 21. marec 1984

Zima, zima bela...

Zimske olimpijske igre v Sarajevu so seveda �e zdavnaj mimo. Prepri�ani pa smo, da so v �asu trajanja v tolik�ni meri vplivale na �ivljenje in delo pri nas, da si jih bomo �e za dolgo zapomnili. No, nekateri se pa� niso zadovoljili samo z ob�asnim ali rednim gledanjem TV prenosov, s tem da so si v slu�bo prinesli TV ali pa vsaj radijski sprejemnik, da so si vsaj za nekaj dni privo��ili redni letni dopust... Rekli so si: »Vsaj enkrat v �ivljenju na olimpiado!« in so si jo �li ogledat. Med mnogimi, ki so si iz kr�ke ob�ine to privo��ili, so bili tudi �lani �portnega dru�tva Raka ter Srednje �ole Kr�ko. Od tam so nam za spomin prinesli vrsto bolj ali manj uspelih fotografij, ki jih tu (bi se reklo: v skraj�ani � »in-stant« obliki) objavljamo.

Da pa ne bi kdo pozabil, da je bila zima tudi pri nas zasne�ena, smo vam priskrbeli �e nekaj posnetkov leto�njega ob�inskega tekmovanja smu�arjev � skakalcev v Rorah. Tu seveda �e bolj kot na olimpiadi velja na�elo »Va�no je sodelovati...«, zato je vsak, ki si upa �ez odsko�no mizo, verjetno �e s tem sam svoj zmagovalec. V spodnjem delu strani vam predstavljamo najstarej�ega tekmovalca, �tiridesetletnega Jo�eta Beribaka, in najmlaj�ega »gledalca« skakalne prireditve ter nekaj, kar naj bi vam pri�aralo vzdu�je s tega tekmovanja. Fotografije je priskrbel Jo�e Brinovec.

VUCKOV »OCE« NA SENOVEM

Avtor olimnijske maskote Vu�-ka JO�E TROBEC je bil gost na sre�anju Nogometne rekreacije Senovo in Zlato selekcijo Nedeljskega, v kateri nastopajo proslavljeni slovenski �portniki, ki so seveda vrhunskemu �portu �e dali slavo, rekreacijsko pa se z njim vneto ukvarjajo kot »Tofovi varovanci«. JO�E TROBEC je moral seveda na Senovem pokazati svojo »rokohitrsko« sposobnost v upodabljanju Vu�ka. Lastnik ene od karikatur je postal tudi avtor fotografije (sredina desno) Jo�e Brinovec.

Rezultati Rore 84

Pionirji: 1. Zabkar Jo�e 181,5 to�k, 2. Svetec Matej 165,0 to�k.

Mladinci: 1. Labes Roman 211,0 to�k, 2. 2vab Du�an 206,5 to�k, 3. Bo�i� Ivan 181,0 to�k.

�lani: 1. Zupan Jo�e 209,0 to�k, 2. Pompe Stanko 208,5 to�k, 3. Pavlin Jo�e 206,5 to�k.

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

Pravilnik za izvajanje odloka o priznanjih in znakih pozornosti ob�ine Kr�ko

Na podlagi 6- �lena Odloka o priznanjih in znakih pozornosti ob�ine Kr�ko ^Skup��inski Dolenjski list, �t. 21/83) je Predsedstvo Skup��ine ob�ine Kr�ko na 16. seji dne 19. januarja 1984 sprejelo

PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ODLOKA O PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI OB�INE KR�KO

I. SPLO�NE DOLO�BE

1.  �len

S tem pravilnikom se v skladu z dolo�ili Odloka o priznanjih in znakih pozornosti ob�ine Kr�ko opredelijo oblike in vsebina priznanj in znakov pozornosti, kriteriji in postopek za podeljevanje in vodenje evidence o priznanjih in znakih pozornosti ter druga dolo�ila, ki izhajajo iz omenjenega odloka.

2.  �len

Priznanja ob�ine Kr�ko se podeljujejo na podlagi sklepa zborov ob�inske skup��ine v skladu z odlokom iz prej�njega �lena.

Znaki pozornosti se podeljujejo po dolo�ilih tega pravilnika.

3.  �len

Sestavni del tega pravilnika je seznam priznanj in znakov pozornosti s celotno grafi�no in opisno podobo le-teh.

II. OBLIKA IN VSEBINA PRIZNANJ IN ZNAKOV POZORNOSTI

4.  �len

Razglasitev za �astnega ob�ana in podelitev domicila se izdata kot listina v mapi.

»Veliki znak ob�ine Kr�ko« je v po�evni legi reliefno upodobljen znak ob�ine na leseni kocki z robom 8x8 cm.

»Znak ob�ine Kr�ko« je plasti�no upodobljen znak ob�ine, pritrjen na dveh nasprotnih ploskvah lesene kocke z robom 8x8 cm.

»Priznanje ob�ine Kr�ko« je listina v mapi.

Dobitnikom »velikega znaka« in »znaka« se izro�i listina, na kocki pa je pritrjena plo��ica z vgravira-nim besedilom sklepa ob�inske skup��ine.

5.  �len

V listini o priznanjih iz prej�njega i�lena se poleg pravne osnove navede sklep zborov skup��ine, podatke o dobitniku in utemeljitev podelitve priznanja. Listina se opremi S pe�atom ali suhim �igom ob�inske skup��ine in podpisom predsednika skup��ine.

6.  �len

Kipec »Venera iz Neviodunuma« je odlitek izvirnika tega arheolo�kega predmeta na marmornem podstavku, na katerem je v slovenskem in latinskem jeziku vgravirano besedilo: »Bronasta plastika VENERE, odkrita v ru�evinah rimskega mesta NEVIODUNUM v bli�ini Kr�kega«.

»Zlata plaketa ob�ine Kr�ko« je plasti�no in v pozlati izdelan znak ob�ine v velikosti 10 x 10 cm v pregibni embala�i.

»Srebrna plaketa ob�ine Kr�ko« je plasti�no izdelan znak ob�ine v velikosti 10 x 10 cm.

»Plaketa ob�ine Kr�ko« je plasti�ni odtis znaka ob�ine v velikosti 5x5 cm.

7.  �len

Kipec »Venera iz Neviodunuma« se podelni skupaj s posvetilno listino v mapi z navedbo dobitnika in namena podelitve.

Prejemniku kipca se izro�i tudi »Plaketa ob�ine Kr�ko«.

Plakete iz prej�njega �lena se izro�ijo dobitnikom z vgraviranim posvetilom.

8.  �len

Z namenom, da se predstavi bogata kulturna dedi��ina, lahko predsedstvo skup��ine dolo�i kot znake pozornosti tudi kopije arheolo�kih predmetov in stare upodobitve posameznih krajev z obmo�ja ob�ine in druge predmete, ki imajo primerno kulturno vrednost.

III. KRITERIJI ZA PODELITEV

9.  �len

Priznanja ob�ine Kr�ko se podeljujejo na podlagi kriterijev, ki so dolo�eni v II. poglavju Odloka o priznanjih in znakih pozornosti ob�ine Kr�ko.

10.  �len

Kipec »Venera iz Neviodunuma« se daje najvi�jim doma�im in (tujim dr�avnim in politi�nim voditeljem ob obisku v ob�ini Kr�ko v znak izjemne pozornosti.

11.  �len

»Zlato plaketo ob�ine Kr�ko« se daje doma�im in tujim dr�avnim in politi�nim voditeljem ter uglednim doma�im in tujim osebnostim v znak poudarjene pozornosti.

12.  �len

»Srebrna plaketa ob�ine Kr�ko« se daje v znak posebne pozornosti uglednim osebnostim in tujim uradnim delegacijam ob obisku v ob�i-

ni ali ob visokem �ivljenjskem jubileju ter organizacijam, skupnostim in organom ob zelo pomembnih delovnih jubilejih in drugih izjemnih prilo�nostih.

13.  �len

»Plaketa ob�ine Kr�ko« in drugi predmeti pozornosti iz 8. �lena tega pravilnika se dajejo v znak pozornosti posameznikom, organizacijam, skupnostim in organom ob obisku v ob�ini ob pomembnih �ivljenjskih oziroma delovnih jubilejih ali drugih ustreznih prilo�nostih.

IV. POSTOPEK ZA PODELJEVANJE

a) Ob�inska priznanja

14.  �len

Razglasitev za �astnega ob�ana ali podelitev domicila se izvr�i na predlog predlagatelja.

15.  �len

Za podelitev velikega znaka in znaka ter priznanja ob�ine se objavi javni razpis v uradnem in informativnem glasilu ob�ine.

Predlog za podelitev priznanja ob�ine Kr�ko se lahko da tudi brez javnega razpisa.

16.  �len

Razpis objavi v skladu z dolo�ili uvodoma navedenega odloka in tega pravilnika komisija za odlikovanja in ob�inska priznanja pri ob�inski skup��ini in izvaja vse naloge in postopke, dolo�ene z navedenim odlokom in tem pravilnikom.

17.  �len

Predlog za podelitev priznanj iz 2. �lena odloka o priznanjih in znakih pozornosti lahko dajo: ob�inska skup��ina ali zbori ter njeni organi in delovna telesa, dru�benopoliti�ne organizacije, organizacije zdru�enega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti ter organi navedenih organizacij in skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboro�enih sil SFRJ ter njihovi organi ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.

Pobudo lahko dajo tudi delovni ljudje in ob�ani.

Razpis iz prvega odstavka 15. �lena tega pravilnika mora biti obbjav-Ijen najkasneje do 10. marca teko�ega leta, razpisani rok pa ne sme biti kraj�i od 15 dni in ne dalj�i od 30 dni.

Razpis iz prej�njega odstavka mora poleg podatkov pristojnega organa za objavo razpisa vsebovati:

�  vrste in kriterije za podelitev posameznih priznanj ob�ine,

�  kdo lahko da predlog oziroma pobudo,

�  kako mora biti predlog utemeljen z navedbo 'vrste priznanja

»�NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

� ter rok za predlo�itev in komu mora biti predlog predlo�en.

19.  �len

Komisija za odlikovanja in ob�inska priznanja pri ob�inski skup��ini obravnava prejete predloge, po potrebi zahteva od predlagatelja potrebne dopolnitve in vse predloge posreduje v obravnavo ob�inskim vodstvom dru�benopoliti�nih organizacij, predsedstvu ob�inske skup��ine in izvr�nemu svetu, ki v skladu s poslovnikom ob�inske skup��ine po svojih predstavnikih sodelujejo pri obravnavi in oblikovanju predloga.

Komisija, sestavljena po dolo�bah poslovnika ob�inske skup��ine, obravnava prejete predloge in jih v skladu s kriteriji iz II. poglavja odloka razvrsti po vrstah in stopnjah ob�inskih priznanj ali jih opredeli kot neutemeljene, izdela poro�ilo in oblikuje predloge ter jih po postopku, dolo�enem s poslovnikom skup��ine za sprejem odlokov, po�lje predsedstvu skup��ine, da jih uvrsti na dnevni ired seje zborov ob�inske skup��ine.

Komisija v svojem poro�ilu navede celotni izvedeni postopek, obrazlo�i svojo odlo�itev v zvezi s postopkom in poda pisne predloge za posamezne kandidate po vrstah in stopnjah priznanj z ustrezno obrazlo�itvijo.

20.  �len

Zbori ob�inske skup��ine obravnavajo predlo�ene predloge in o njih odlo�ajo v enofaznem postopku.

Sklep zborov ob�inske skup��ine o podelitvi priznanj se objavi v ob�inskem informativnem glasilu.

21.  �len

Ob slovesni izro�itvi ob�inskega priznanja dobitniku se objavi tudi utemeljitev sklepa ob�inske skup��ine.

b) Znaki pozornosti

22.  �len

Predmeti pozornosti iz 10. do 12. �lena tega pravilnika se podeljujejo v skladu s tem pravilnikom po odlo�itvi predsedstva skup��ine.

Za podeljevanje predmetov pozornosti iz 13. �lena tega pravilnika lahko odlo�i tudi predsednik skup��ine po lastni presoji.

V. VODENJE EVIDENCE O PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI

23.  �len

O vseh dobitnikih in predmetih priznanj in znakov pozornosti se vodi enotna in stalna evidenca.

V evidenci iz prej�njega odstavka se navedejo osnovni podatki o dobitniku, vrsta oziroma stopnja priznanja ali znaka pozornosti, sklep ob�inske skup��ine oziroma razlog

podelitve, datum podelitve ter registrska �tevilka predmeta, �e predmet tako oznako nosi.

Listine o razglasitvi za �astnega ob�ana in podelitvi domicila se hranijo v mapah kot kopije.

Predmeti »veliki znak«, »znak«, kipec »Venera iz Neviodunuma« ter zlata in srebrna plaketa morajo biti ozna�ene s serijsko in �tevil�no oznako.

24.  �len

Evidenco iz prej�njega �lena tega pravilnika vodi sekretariat skup��ine in je zanjo sekretar skup��ine osebno odgovoren.

Sekretar skup��ine tudi skrbi, da se zagotovijo sredstva za izvajanje odloka ter za izdelavo in hrambo predmetov priznanj in znakov pozornosti.

25.  �len

Evidenca iz prej�njega �lena tega pravilnika se vodi tudi o vseh do-

sedanjih dobitnikih »�astnega priznanja z medaljo J. V. Valvasorja«.

VI. KON�NE DOLO�BE

Ta pravilnik se objavi v ob�inskem glasilu »NAS GLAS« in se uporablja od 1. marca 1984.

Z dnem, ko za�ne veljati ta pravilnik, neha veljati za�asni Pravilnik o postopku za podeljevanje �astnega priznanja z medaljo Janeza Vajkarta Valvasorja z dne 7. 3. 1980 in Pravilnik za izvajanje odloka o priznanjih in znakih pozornosti 6t. 1-17-5/81.

�tevilka: 1-17-2/84 Datum: 19. 1. 1984

Predsednik

Skup��ine ob�ine Kr�ko

Branko PIRC

Skup��ina ob�ine Kr�ko � komisija za odlikovanja in ob�inska priznanja objavlja na podlagi 15. in 16. �lena Pravilnika za izvajanje odloka o ob�inskih priznanjih

RAZPIS

ZA PODELITEV PRIZNANJ

OB�INE KR�KO ZA LETO

Ob�inska skup��ina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim Organizacijam ter enotam oboro�enih sil SFRJ naslednja ob�inska priznanja:

a)  VELIKI ZNAK OB�INE KR�KO za �ivljenjsko delo ali za izredne dose�ke na podro�ju dru�benega in ekonomskega razvoja ob�ine.

b)  ZNAK OB�INE KR�KO

se podeljuje za dose�ene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v ob�ini zaslu�ijo splo�no priznanje ali imajo poseben pomen za dru�beni in gospodarski razvoj ob�ine.

c)  PRIZNANJE OB�INE KR�KO se podeljuje v primerih,

ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka ob�ine, pa je dru�beno priznanje utemeljeno.

Predlog lahko dajo: ob�inska skup��ina ali zbori ter njeni organi in delovna telesa, dru�benopoliti�ne organizacije, organizacije zdru�enega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti in organi navedenih organizacij in skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboro�enih sil SFRJ ter njihovi organi ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.

Pobudo lahko dajo tudi delovni ljudje in ob�ani.

V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazlo�itvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je mo� nesporno ugotoviti utemeljenost predloga.

Predloge je treba poslati komisiji za odlikovanja in ob�inska priznanja skup��ine ob�ine Kr�ko najkasneje do 10. aprila 1984.

Komisija za odlikovanja in

ob�inska priznanja

Skup��ine ob�ine Kr�ko

St. 2 � 21. marec 1984

»NAS GLAS«

Odprto pismo

Rad bi samo opozoril na �e kar tragikomi�no obna�anje, ki ga je �e bilo in se �e nadaljuje pri na�rtovanju in �e posebno izvajanju kulturne politike in dejavnosti v kr�ki ob�ini. K pisanju me je vzpodbudil nedavni pogovor o problematiki mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, ki je bil sklican na izrecno �eljo predstavnikov Forme vive in Kulturne skupnosti Slovenije. Ti so pri�li v Kr�ko z �eljo, da bi se dogovorili za izpeljavo akcije v leto�njem letu, kljub temu da je �e ob zadnjem simpoziju v letu 1982 skup��ina Kulturne skupnosti Kr�ko sprejela sklep, da se Forma viva v Kostanjevici izvede vsake �tiri leta zaradi finan�nih te�av, ki jih ima skupnost. Tako stali��e je tudi zastavila v svojem programu stabilizacijskih prizadevanj.

Ne morem razpravljati o vrednosti in pomenu ve� kot dvajset let trajajo�e akcije, ki je menda v svetu bolj znana kot pri nas v Kr�kem (kdo je kriv?), saj mi ne gre samo za Formo vivo, �eprav je prav to tipi�en primer na�ega obna�anja v kulturi, �eprav je omenjeni sklep star dve leti, delegatov ali vsaj predsedstva skupnosti ni doslej nih�e vpra�al, �e bi akcijo glede na njeno tradicijo morda zmogli re�iti. �ele zdaj, ko je voda o�itno stekla v grlo in �ez (�as za mednarodni razpis je tu), se je nekdo spomnil na fante iz ob�inske kulture in druge ob�inske mo�e seveda, ki so jim, mimogrede povedano, medtem �e uspeli pritakniti tnerazu-mevanje za kulturo* (kljub stotinam milijonov za redno dejavnost in posamezne akcije t.i. reprezentativne kulture vsako leto). Zdaj so predstavniki simpozija pripravljeni na skr�itev �tev'la udele�encev s 6 na i, na trajanje samo poldrugi mesec, celo to bi zdaj �lo, da bi posamezne umetnine prestavili iz naravne galerije pod Gorjanci na tovarni�ko dvori��e, �e bi seveda delovna organizacija pokrila stro�ke kiparja. Vse to je bilo tovari�em iz Forme vive �e predlagano pred leti, ko so se napovedale te�ave, v katerih smo zdaj, a ni bilo niti malo posluha.

Kakor so nam povedali tovari�i iz Ljubljane, niso pri�li tokrat toliko zaradi samih finan�nih sredstev, ker vedo, da jih Kulturna skupnost nima, pa� pa jih je skrbel na� odnos do tega simpozija in kulture nasploh. Zaradi tega so pri�li in �lovek bi mislil, uspeli. Potem ko so predstavili vso akcijo in tudi probleme, je sledil odgovor ^uporabnikov« � predstavnikov Kulturne skupnosti s predsednikom, da ne vidijo re�itev, ker smo zadevo �e pretehtali. Ko je vse izgledalo brezupno, so gostje ponudili 50 starih mi-lijon�kov iz republike in sledila je ponudba z doma�e strani, da z akcijo v zdru�enem delu pridobimo vsaj toliko in potem se tudi OKS ne bo mogla ma�ehovsko obna�ati do Forme vive, za katero pa ve�ini prisotnih ni bilo povsem jasno, �igava je. In ni

bilo pomembno, da se je oglasil �lan predsedstva, ki prihaja iz zdru�enega dela, in opozoril, da je delavcem dovolj dodatnih obremenitev, kar pre-sli�ano je bilo stali��e delegatov iz zbora uporabnikov OKS, da je dovolj, �e si tako razstavo ogleda� vsake tri do �tiri leta (�e pa je pomembna za �ir�o skupnost, naj jo tudi ustrezno financira), medtem pa bi si delavec rad pogledal dober film, a ne more, ker je dvorana mrzla, da nam v Kr�kem stoji kulturni spomenik � dom, ki nas stane vsak dan dva stara mi-Ijon�ka, a mine tudi po 5 dni, ko v njem ni nikogar, razen zaposlenih, da ne premoremo niti ene knjige na ob�ana, o tistih, ki se prevozijo na desetine kilometrov na pevske vaje s svojimi avtomobili in zmrzujejo v starih u�ilnicah zapu��enih �ol. Ne, tu ni primerjave. Tovari� iz tovarne je dobil lepo lekcijo, kako kultura ne sme biti kriva za na� sedanji polo�aj, kako je umetnost treba razumeti itd.... Ni bil ne prvi ne zadnji, ki je moral utihniti pred strokovnjaki iz reprezentativne kulture.

Nabiranje vrhunskih umetni�kih del /in enem koncu, zato da bi rekli,

NA�RTI PO�ITNI�KE SKUPNOSTI KR�KO

Iz zapisnika 25. redne seje IZVR�ILNEGA ODBORA Po�itni�ke skupnosti Kr�ko povzemamo, kak�ni so na�rti te SIS za oddih in rekreacijo za leto�nje leto:

Na predlog strokovne slu�be je IO sprejel program razvoja v letu 1984.

Realizacija programa je prilagojena finan�nim mo�nostim. Sredstva so trenutno le delno zagotovljena, zato bodo v programu del mogo�a odstopanja.

Program razvoja je naslednji:

NEREZINE:

gradnja 20 apartmajev, dograditev gasilske zgradbe, dograditev to�ilnice, gradnja kuhinje za DPM (investicija finan�no ni pokrita), raz�iriti vrt to�ilnice, zgraditi valobran, pripraviti navezo, montirati �e nekoliko dostopov v morje, stabilizirati pomol in kanalizacijo, urediti parki-r��a pred garsonjerami, montirati son�ne kolektorje, urediti steze na otoku, odstraniti suhljad in podrast ter pogozdovanje.

V zvezi z razvojnim programom naselja v Nerezinah je IO sprejel �e naslednje:

1 Izvajalec gradbenih del za bivalne objekte � apartmaje bo GP Pionir � TOZD Kr�ko.

2. Tehnika gradnje apartmajev mora biti prilagojena tako, da cena 4-posteljnega objekta ne bo presegala zneska 2 milijona din.

kako smo kulturni, je zame nesmisel, �e zlasti v na�ih sedanjih razmerah. Res, kultura ne sme biti �rtev, vendar moramo razvijati tako, ki se bo odra�ala v na�em vsakdanjem obna�anju, kjer ne bo prostora za spletke in poni�evanje. Kajti dosedanji na�in kr�ke kulturne politike je bil vse premalo demokrati�en, vsaj glede t.i. reprezentativne kulture, da bi ga lahko druga�e ozna�il.

Silvo Mavsar Kr�ko

VABILO NA RAZSTAVO

V galeriji Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Kr�ko razstavlja svoje slike v pastelni tehniki �TEFAN STIRN, likovni pedagog na Osnovni �oli »XIV. divizije« Senovo. Razstava bo odprta do konca marca, pa vas vabimo, da si jo ogledate.

3.   Interesenti za gradnjo apartmajev v sezoni 1984/85 so dol�ni prijaviti strokovni slu�bi potrebe za gradnjo le�i�� do 15. 2. 1984, vpla�ilo za gradnjo objektov pa raalizi-rati do 15. marca 1984.

4.    Cena za ureditev parkirnega prostora pod garsonjerami je 25.000 din za eno garsonjero. Rok vpla�ila je za leto�nje leto 31. marec 1984.

5.   V Nerezinah lahko �e gradijo zaradi nedokon�anih investicij naslednje delovne organizacije � �lanice po�itni�ke skupnosti:

Tovarna celuloze

Kovinarska Kr�ko

Zavarovalnica Kr�kj

SOP Kr�ko

Papirkonfekcija

Sava Kr�ko

Cestno podjetje NM

Elektrarna Brestanica

Osnovna �ola Senovo

Spi. bolni�nica NM

Metalna Senovo

Pionir NM

Dominvest NM

GG Bre�ice

Jugotanin Sevnica

Standard NM

Agraria Bre�ice

Papirnica Rade�e

TES Senovo

Agrokombinat Kr�ko

Obrtno zdru�enje Kr�ko

Tekstilna Ajdov��ina

avansirano)

Poki. gas. enote Kr�ko

PORE�:

V po�itni�kem naselju v Mate-radi so predvidena naslednja dela: monta�a son�nih kolektorjev za kuhinjo, prekritje kuhinje in jedilnice, ureditev kanalizacije, nakup 5 sandolinov; �e ne bo sredstev za ta nakup, je potrebno za pore�ke goste premestiti 5 �olnov iz Nerezin.

LJUBELJ:

ureditev kopalnice, oplesk radiatorjev, ureditev sanitarnega vozla za osebje ter poscavitev ustrezne vle�nice.

Iz pisma OZPM

ZGRADITI KUHINJO ALI NI� VEC LETOVATI!?

Ob�inska zveza prijateljev mladine Kr�ko je naslovila na organizacije zdru�enega dela v ob�ini Kr�ko pismo s pro�njo za finan�no pomo� pri izgradnji nujno potrebne kuhinje v Pionirskem naselju v Ne-rezinah. Najpomembnej�i del pisma objavljamo:

V   Nerezinah je doslej letovalo letno od 500 do 700 otrok, v zadnji sezoni v letu 1983 pa je letovalo 875 otrok. Ker Zveza prijateljev mladine Kr�ko, ki je organizator letovanj, nima profesionalnih kadrov, organizacija letovanj pa je dokaj zahtevna (zbiranje otrok, zdravstveni pregledi, obve��anje star�ev, zbiranje finan�nih sredstev, urejanje baze, nabiralne akcije, zbiranje vzgojnega in tehni�nega kadra in drugo), tega ne bi zmogla, �e ne bi imeli v na�ih dru�tvih prijateljev mladine in v prosvetnih vrstah vrsto po�rtvovalnih aktivistov. V vsaki izmeni pa dela konkretno z otroki okoli 25 ljudi (tehni�ni in vzgojni kadri), ki so zelo minimalno nagrajeni.

Vsem ob�anom je znano, da imamo v naselju na razpolago 14 hi�ic, od teh je v eni za�asna kuhinja. �e ob pri�etku delovanja otro�ke baze je bil postavljen pogoj, da je potrebno zgraditi kuhinjo, ki bo ustrezala higienskim in ostalim pogojem. Rezervirano je bilo tudi zemlji��e, izgradnja kuhinje pa se je odmikala iz leta v leto.

V  zadnji sezoni leta 1983 nas je sanitarna in�pekcija ob�ine Lo�inj-Cres postavila pred dejstvo: »Zgraditi kuhinjo ali ni� ve� letovati!*-

Izvr�ni odbor Po�itni�ke skupnosti Kr�ko je o situaciji seznanil vse odgovorne v ob�ini. Na nas je, kako bomo re�ili problem!

Na raz�irjeni seji predsedstva Zveze prijateljev mladine ob�ine Kr�ko, kjer so sodelovali predstavniki dru�benopoliti�nih organizacij

»NAS GLAS«

Tako kot v Nerezinah bo tudi v Materadi in na Ljubelju realizacija na�rtovanih del pogojena s finan�nimi sredstvi.

Pa �e to!

Posebna re�ijska skupina delavcev bo tudi v leto�nji predsezoni izvajala vzdr�evalna dela po naro�ilu �lanic po�itni�ke skupnosti. Da bodo vzdr�evalna dela opravljena do sezone, izvr�ilni odbor predlaga interesentom, da dela naro�ijo pri strokovni slu�bi do 31. marca 1984. Re�ijska skupina bo izvajala dela po zaporedju prejema naro�il.

in skup��ine ob�ine ter samoupravnih interesnih skupnosti dru�benih dejavnosti, so bili navzo�i mnenja, da je vpra�anje kuhinje potrebno re�iti takoj. Pri financiranju naj bi sodelovale vse samoupravne interesne skupnosti. Ker pa v samoupravnih interesnih skupnostih iz obstoje�ih programov ne bi zmogli zbrati dovolj sredstev, se predsedstvo ZPM obra�a na vse delovne ljudi na�e

Posvetovanje aktivistov Rde�ega kri�a

Kr�ko, 11. marca � Danes je bilo v Kr�kem posvetovanje aktivistov Rde�ega kri�a iz krajevnih skupnosti ob�in Sevnica, Bre�ice in Kr�ko. Na posvetovanju je sodelovala tudi Ivica �nidar�i�, predsednica Skup��ine RKS, ki je aktivistom govorila o aktualnih nalogah RK pri uresni�evanju gospodarske stabilizacije ter o delu postaj RK v krajevnih skupnostih s starej�imi ljudmi, invalidi, mladimi dru�inami in drugi-

DVAKRATNI DR�AVNI PRVAK

Zveza slu�no prizadetih Jugoslavije je 10. marca 1984 organizirala dr�avno prvenstvo v smu�anju, katere pokrovitelj je bila Zveza slu�no prizadetih Slovenije, v smu�arskem centru Areh na Pohorju.

Medob�insko dru�tvo slu�no prizadetih Kr�ko so zastopali na�i �lani: Kuhar Bogdan, Bizjak Zvonko, Grame Miro in Ger�ak Adriana. Dosegli so naslednje rezultate:

Kuhar Bogdan je osvojil I. mesto v veleslalomu in slalomu In tako postal dvakratni dr�avni prvak.

Bizjak Zvonko je zasedel IV. mesto v slalomu med mladinci in Grame Miro ravno tako med mladinci IX. mesto.

Ger�ak Adriana je zasedla II. mesto med pionirji.

Slu�no prizadeti �portniki morajo dosti ve� truda vlo�iti v svoj uspeh kot polno�utni. Zato so tu-

St. 2 � 21. marec 1984

ob�ine s pro�njo, da v skladih skupne porabe zagotovite za IZGRADNJO KUHINJE vsaj po 150,00 din na zaposlenega. Predra�unska vrednost kuhinje je 4.000.000,00 din. Predvidevamo, da bi z akcijo v zdru�enem delu zagotovili vsaj 1.250.000,00 din. Ostala sredstva bomo zagotovili v samoupravnih interesnih skupnostih.

Ob�inska zveza prijateljev mladine Kr�ko nima druge mo�nosti, kakor da se v imenu otrok, ki so prav tako potrebni oddiha in rekreacije kot odrasli, zahvali za va�e razumevanje lin prosi za pozitivno odlo�itev pri zagotavljanju finan�nih sredstev, saj boste tako pomagali re�iti skupni problem, kajti otroci ne �akajo, so enkratne in neponovljive osebnosti.

Prosimo, da sredstva, ki jih boste namenili za izgradnjo kuhinje naka�ete na ra�un Zveze prijateljev mladine Kr�ko, �t: 51600-678-65277.

Ob�inska zveza PM bo sredstva nakazala Po�itni�ki skupnosti Kr�ko, ki bo izvajalka del.

Predsednica

predsedstva ZPM Kr�ko:

Rezi Pire

mi ob�ani. Na posvetu so se dogovorili tudi o akcijah za napredek higiene, ki bodo v vseh krajevnih skupnostih v spomladanskih mesecih.

V po�astitev 40-letnice obnove in delovanja RKS bodo aktivisti tudi v posavskih organizacijah RK sodelovali v 6-mese�nem tekmovanju mladih �lanov RK in mladine v humanitarnih akcijah v krajevnih skupnostih. Doslej se je za to tekmovanje prijavilo okrog 250 krajevnih skupnosti.

(Vlado Podgor�ek v dnevniku DELO)

di ti rezultati odraz njihovega veselja do �porta, dolgih ur treniranja ter velike pomo�i star�ev in �ole pri pionirki Adriani.

MDSP Kr�ko

KR�KI KAJAK KANU KLUB USPE�NO ZA�EL SEZONO

Kr�ki kajaka�i in kanuisti so se udele�ili uvodne tekme leto�nje sezone � spusta po Ljubljanici od Podpe�i do Ljubljane. V konkurenci devetih slovenskih klubov so se uvrstili takole:

kajak K-l, pionirji: 4. Arh, veterani: 5. Bednar�ek, turisti: 4. Jakli�, 5. Lubi, 9. Ko�ar;

kanu C-2, �enske: 2. Arh;

kanu C-2, turisti: 3. Blatnik-Kra-njec.

St. 2 � 21. marec 1984

Pouk gospodinjstva druga�e

TUDI TO JE �OLA V NARAVI IN OBRAMBNA VZGOJA

Ze sicer sila delovne �lanice Aktiva kme�kih �ena pri TOK M-Ag-rokombinata Kr�ko so si zadale �e eno (�eprav verjetno prijetno, a vendarle) obveznost. V sodelovanju z u�iteljico pouka gospodinjstva na OS »Jurija Dalmatina« Kr�ko to-vari�ico Sedajevo so odprle svoje domove in bogate zakladnice znanja ter izku�enj za radovedne �olarje.

Potem ko je nekaj skupin u�encev pre�ivelo dan na posameznih kmetijah, kjer so se fantje ob gospodarjevi (gostiteljevi) pomo�i in strokovnem vodstvu seznanjali s t.i. »■mo�kimi« deli, dekleta pa so se dru�no s gospodinjo sukale po kuhinji, so tokrat pre�li na prakti�no delo v �olski kuhinji � u�ilnici. Seveda zopet ni �lo brez strokovne pomo�i izku�enih kme�kih gospodinj, ki so bile tokrat na nek na�in �astne gostje � kljub obilici dela, ki so ga dru�no s �olarji in njihovo u�iteljico morale opraviti.

Njihov prispevek so bili tudi recepti za nekatere stare jedi, ki po�asi izginjajo z na�ih jedilnikov, skrpanih po hitrem postopku dana�njega �ivljenjskega ritma. Tovari�i-ca Sedajeva je prispevala nekaj receptov za jedi iz soje, ki jo zadnje �ase sku�a �imbolj uveljaviti in je �e dosegla, da so jo na nekaterih kmetijah za�eli poskusno saditi. Trdi, da pozna 18 na�inov priprave jedi iz soje, in tistih nekaj, ki smo jih videli 24. februarja letos, ko so nastali tile posnetki, govori v prid soji in njeni raz�irjevalki.

Proti koncu triurnega �iv�ava, ki je ves �as (�eprav organizirano in v prijetni obliki, a vendarle) vladal �v �olski kuhinji � u�ilnici, so se �olarjem pridru�ili �e nekateri star �i in u�itelji. Dru�no so pregledali skuhano in lepo zape�eno bero tistega dne, jo pohvalili in nato z vsem dol�nim spo�tovanjem, a tudi u�itkom, uni�ili.

Neko� so gospodinje pripravljale jedi iz �ivil, ki so jih imele na voljo, iz tistih pa�, ki so se ve�inoma dala pridelati doma, na zemlji. Zato smo prepri�ani, da �e kako sodi v obrambno in samoza��itno vzgojo na�e mladine (tudi odraslim seveda ne bi �kodilo) tovrstno usposabljanje za pre�ivljanje v omejenih mo�nostih oskrbe ali, kot je rekel eden izmed navzo�ih o�kov: »Naro�il sem mu (svojemu »mulcu«, seveda), naj se nau�i pe�i kruh, da se bomo lahko vsaj tega najedli!«

»NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

Priprave na problemsko konferenco

Za inovatorstvo je potrebno usposobiti kadre in dru�bo

IZUMITELJI, NOVATORJI IN RA-CIONALIZATORJI SO PIONIRJI PRI IZGRADNJI NA�E DR�AVE (Boris Kidri�)

Ze nekaj �asa te�ejo priprave za izvedbo problemske konference ZKS o nalogah komunistov pri krepitvi inovacijske sposobnosti delavcev v zdru�enem delu. Gradivo, ki naj udele�encem pripravljalnih razprav slu�i za izhodi��e, je objavljeno v prilogi »-Komunista« (20. januar 1984) pod naslovom »Uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot mno�i�nega gibanja«.

V   gradivu je naveden tudi podroben razpored dejavnosti, predvidenih za posamezno raven � od OO v TOZD do CK )ZKS � ter poziv Predsedstva CK ZKS komunistom in organizacijam ZK, da se aktivno vklju�ijo v priprave problemske konference.

V   okviru te akcije je redakcija »Na�ega glasa« sklenila predstaviti tudi dejavnost kr�ke Ob�inske raziskovalne skupnosti kot take ter dose�ke (raziskovalne naloge), ki so v tem okviru �e nastale. Naloge bomo predstavili s povzetki in v ve� �tevilkah, ker je gradivo dokaj obse�no. Celovite naloge so bodo�im uporabnikom in interesentom na voljo pri IGM »Sava«, vodstvo ORS pa trenutno �e razmi�lja o kaki bolj priro�ni mo�nosti, da bi zainteresiranim omogo�ili do stop do nalog.

IN SE NEKAJ »DEFINICIJ« V ZVEZI Z INOVACIJSKO DEJAVNOSTJO

(po ustreznem zakonu in po publikaciji »Inventivna dejavnost v zdru�enem delu«, DE, 1976)

Shematski prikaz inovacijskega procesa ima naslednje zaporedne faze:

a)  rojstvo ideje,

b)   oblikovanje zasnove � projektiranje (na�rtovanje),

c)  izdelava in preizku�nja prototipa,

d)  zavarovanje izuma,

e)  ugotavljanje ekonomske upravi�enosti za prehod v redno proizvodnjo,

f)  redna proizvodnja,

g)  plasma na trgu.

INVENCIJA:

Invencija je neko novo spoznanje, zamisel oz. ideja posameznika. Invencija se porodi z opazovanjem okolice in z razmi�ljanjem, kako bi se dalo obstoje�e stanje izbolj�ati ali prilagoditi specifi�nim zahtevam. S stali��a tehnike so inovacije zami-

sli novih naprav, proizvodnih postopkov ali pa uporaba izdelkov v nove namene.

INOVACIJA:

Inovacija je proces uporabe znanja na osnovi invenoije in uvajanje novih proizvodov ali tehnolo�kih procesov v gospodarstvo. OECD pa definira inovacijo kot »prvo uporabo znanosti in tehnologije v novi usmeritvi na komercialni uspeh, ki zahteva tri dejavnike: znanstvene in tehnolo�ke sposobnosti, sprejemljivost trga in tistega, ki te sposobnosti pretvarja v proizvode in storitve za kritje potreb na trgu . .. to je industrijsko podjetje ... Inovacija vodi bodisi do ustvaritve novega proizvoda ali pa do zmanj�anja proizvodnih stro�kov za �e obstoje�e proizvode«.

KORISTNI PREDLOGI:

Koristni predlogi so vsi predlogi, ki pomenijo racionalnej�o re�i-

tev ali izvajanje katerekoli funkcije v ozdu in jih v smislu predpisov ne �tejemo med izume ali tehni�ne izbolj�ave. Med koristne predloge spadajo med drugim tudi predlogi za izbolj�anje organizacije poslovanja, transporta in podobno.

V praksi organiziranega inventivnega dela so obi�ajno zajeti predlogi v zvezi s tehnolo�kimi procesi in proizvodnjo. Koristni predlogi v zvezi s komercialnim in administrativnim poslovanjem so urejeni s pravilniki o premijah.

MNO�I�NA INVENTIVNA DEJAVNOST (MID):

Z mno�i�no inventivno dejavnostjo razumemo vklju�evanje in sodelovanje najvi�jega kroga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev v inovacijskem procesu. Za MID je zna�ilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temve� da delavci ob svojem rednem delu neposredno i��ejo nove mo�nosti za dvig produktivnosti v neposredni okolici.

Na listu, s katerega smo dali izdelati kli�e in ki je bil razstavljen na ino-vatorski razstavi, pi�e: Zajber Ivan, SOP OPREMA KR�KO � sprejemnik son�ne toplote: 1,3 m2 � kotel: 130 litrov � 1 dm1 greje 1 liter vode � ogrevalni medij: voda ; antifriz � obseg kotla: 1700 mm � dol�ina: 1200 mm � premer: 520 mm. PA �E RAZSTAVNI KOMENTAR K SKICI: Slika nam prikazuje primer tako imenovanega klju�avni�arskega no-vatorstva. Na razstavi je zato, da bi vzpodbudila �im ve� kreativnih ljudi, od klju�avni�arjev do strokovnjakov, ki se ne potrjujejo samo s titu-lami, ampak jim je ustvarjalno delo smisel �ivljenja samega. Skica naj bo v razmislek vsem, ki mislijo, da ni vredna razstavnega stekla na tej razstavi, in v vzpodbudo ostalim, ki imajo ideje in �al v �ivljenju niso imeli prilike, da bi se tehni�no izobrazili. �e se ozrete po razstavnem prostoru, boste videli tudi sam vrh tehni�ne inventivnosti pri Iskri in �opu. Zato se moramo zavedati, da mno�i�na inventivna dejavnost ni mno�i�no klju�avni�arsko novatorstvo niti dol�nost strokovnjakov, ampak kreativno delo

nas vseh.

St. 2 � 21. marec 1984

»NA� GLAS«

STRAN 21

IZUM � PATENT:

S patentom se zavaruje izum, ki pomeni novo re�itev opredeljenega tehni�nega problema, ki je rezultat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehni�no izvedljiv in ki se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali v kak�ni drugi dospo-darski ali negospodarski dejavnosti. Ne �tejejo se za izum na�ela in pravila, znanstvena orkritja in ra�unalni�ki programi.

MODEL IN VZOREC:

Z modelom se zavaruje nova zunanja oblika dolo�enega industrijskega ali obrtnega izdelka oziroma njegovega dela. Z vzorcem se zavaruje slika ali risba, ki se da prenesti na dolo�en industrijski ali obrtni izdelek oziroma na njegov del. Z modelom oziroma vzorcem se ne morejo zavarovati fotografska in kartografska dela, tehni�ni na�rti in skice.

TEHNI�NA IZBOLJ�AVA:

Za tehni�no izbolj�avo, ki se zavaruje pod pogoji in na na�in, do-

lo�enimi s samoupravnim splo�nim aktom oziroma drugim splo�nim aktom, se �teje vsaka racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehni�nih sredstev in tehnolo�kih postopkov v vseh fazah delovnega procesa, s katero se dosega: pove�anje dohodka organizacije zdru�enega dela, pove�anje produktivnosti dela, izbolj�anje kakovosti proizvodov, prihranek materiala, prihranek energije, izbolj�anje strojev in instalacij, izbolj�anje tehni�ne kontrole proizvodov, izbolj�anje varstva pri delu ali izbolj�anje varstva in napredka �lovekovega okolja.

Za tehni�no izbolj�avo se �teje tudi re�itev tehni�nega problema, kateremu ni priznano patentno varstvo, �e izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega �lena.

Za tehn�no izbolj�avo po prvem odstavku tega �lena se ne �teje rutinska uporaba znanih tehni�nih sredstev in tehnolo�kih postopkov v delovnem procesu.

� Tehni�na izbolj�ava se ne more zavarovati s patentom.

DELOVANJE

OB�INSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI KR�KO

Ob�inska raziskovalna skupnost Kr�ko je bila ustanovljena februarja 1975 v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o raziskovalnih dejavnostih in raziskovalnih skupnostih. Njeno ustanovitev in na�in delovanja je opredeljeval najprej samoupravni sporazum o ustanovitvi in pozneje sprejeti splo�ni akti. Tako ustanovljena interesna skupnost ni imela urejenih materialnih osnov za svoje delovanje. Sredstva za delovanje so se formirala pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, vendar so bila dale� premajhna za u�inkovito dru�beno vlogo novoustanovljenih ob�inskih raziskovalnih skupnosti. Kljub temu je sicer finan�no omejena dejavnost rodila sadove. Predvsem so bile ugotovljene raziskovalne potrebe. Veliko prizadevanja je bilo usmerjeno na pospe�evanje inventivne dejavnosti.

Novi zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki je bil sprejet v decembru 1979, je povsem menjal osnove za delovanje ob�inskih raziskovalnih skupnosti. Z uveljavitvijo tega zakona so tii!'" ob�inske raziskovalne skupnost' Jbile materialno bazo tako za svoje delovanje kot za razvijanje aktivnosti za uveljavljanje raziskovalnega dela, predvsem za skupne ob�inske potrebe. Zakon je dal poudarek dejavnosti na nivoju ob�ine, vendar ne z namenom, da bi ob�inske raziskovalne skupnosti izvajale raziskave, temve� da bi na tem ni-

voju predvsem ugotavljali potrebe in jih nato z dolo�eno obdelavo in definicijo pripravili do sistemskih raz-skav (usmerjeni raziskovalni program, raziskovalni projekti itd.). Re-

lativno skromna sredstva ob�inskih raziskovalnih skupnosti limitirajo njihove mo�nosti in terjajo izvajanje prioritetnih nalog z zdru�evanjem sredstev.

Ustanovitelji Ob�inske raziskovalne skupnosti Kr�ko so delovne organizacije oziroma ustanove in skupnosti ob�ine Kr�ko, sami uporabniki, zato je tudi njena skup��ina enodomna.

Srednjero�ni program Ob�inske raziskovalne skupnosti Kr�ko za obdobje 1981 - 1985 vsebuje dogovorjene naloge, ki jih je bilo mo�no dognati kot nujne za skupni interes in z vizijo mo�ne uresni�itve na elementih materialnih osnov iz �asa pred stabilizacijo.

Dana�nje raziskovalne potrebe, ki jih pogojuje na�e gospodarsko stanje, so povsem druga�ne; terjajo ve� in strogo stabilizacijsko naravnanost raziskav. Po drugi strani pa se raziskave za dolgoro�ne usmeritve nehote odmikajo, izgubljajo vizijo ozadja za dogledno realizacijo.

V tej in naslednji �tevilki Na�ega glasa �elimo predstaviti nekaj bistvenih nalog iz raziskovalnega programa Ob�inske raziskovalne skupnosti za prva tri leta srednjero�nega obdobja 1981 � 1985 in cilje raziskav, dati nekaj informacij o rezultatih, hkrati pa pripraviti bralca k razmi�ljanju, kako porabiti in kako zastaviti naloge za naslednje srednjero�no obdobje.

ing. �tefan Marjetic

Ureditev delovnega mesta v kostanjevi�ki Iskri, ki omogo�a kar najbolj racionalno opravljanje delovnih nalog

NAS GLAS-«

21. marec 1984

�tudija o porabi toplotne energije na podro�ju Kr�ko � Brestanica � Senovo

Naro�nik: Ob�inska raziskovalna

skupnost Kr�ko

Leto izdelave: oktober 1982 Izvajalec: Eelektroin�titut Milan

Vidmar Ljubljana

Cilj raziskave

Prou�iti porabo toplote in dinamiko toplotne porabe na obmo�ju Kr�ko � Brestanica � Senovo. Dolo�ati karakteristi�ne dnevne in letne diagrame porabe s projekcijo do

leta 2000, upo�tevajo� industrijske in neindustrijske porabnike, porabo za ogrevanje in sanitarno vodo. Ugotoviti mo�nost transporta toplote z ene od mo�nih lokacij toplotnega vira in ugotoviti potrebne koli�ine primarne energije za pokrivanje porabe toplote. Na osnovi projecira-nega tehnolo�kega koncepta oceniti investicijska vlaganja, izvr�iti ekonomsko analizo in podati specifi�ne podatke (cene) za toploto in ele-triko kakor tudi metodo delitev stro�kov.

KRATKA VSEBINA �TUDIJE

Ugotovljena poraba toplote za ogrevanje in tehnolo�ki proces daje naslednjo sliko:

Avtomatsko merjenje pri kontroli elektri�nega sklopa v kostanjevi�ki Iskri Primer za porabo toplote in premoga za leto 1980

,.24 o o c-e

�-> a o

o Z o

as os c h o t-,

ni JS

ca C S

5-1

Cd

s 3

O ' 3

Ho

�£ 3Oi

« ., « -

S "S .oiS

D �' � **

e +

CO <M

I«

H M S

is«!

m 9

■SE

J u p

ft«4-.Q

o-C C to o

Senovo Brestanica Kr�ko Leskovec

6,754 25,522

8,10 10,10

Dinamika porabe zgoraj navedenih porabnikov brez TCP »Djuro Salaj« je zelo neugodna. Vsa poraba je koncentrirana na zimsko obdobje. V poletnih mesecih tudi industrija nima odvzema, kar neugodno vpliva na izbiro tehnologije za pridobivanje toplote (kombinirana proizvodnja toplote in elektrike).

Nadaljna obdelava mo�nih tehnolo�kih konceptov je morala vklju�iti tudi porabo v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«, in sicer v pasu 40 MWt, ra�unajo� kot nadomestilo kotla na mazut. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« ima tehnolo�ki proces, ki traja vse leto, pokrit z lastnimi viri toplotne

energije. V bodo�e bo potrebna obnova energetskih naprav in pove�ava virov. Njen toplotni odjem je zanimiv za kombinirano proizvodnjo danes najbolj ekonomi�nih tur-boagregatov. Za tak program pa je potrebna zadostna surovinska osnova primarne energije. Izvajalec naloge Elektroin�titut »Milan Vidmar« za nadaljnjo projekcijo mo�nih na�inov pridobivanja toplote ni imel surovinskih osnov za postavitev koncepcije z najve�jimi mo�mi, zato je obdelal varianto s tehnolo�ko zasnovo, ki bi bila sposobna pokrivati porabo toplote za ogrevanje in porabo v industriji. Pri tem je TCP »Djuro Salaj« upo�tevana z delno porabo (40 MWt). Toplotna mo� bi pri nespremenjenem odvzemu TCP Djuro Salaj bila naslednja:

leta 1980 � 90 MWt

leta 1990 � 111 MWt

leta 2000 � 120 MWt

Tehnolo�ka zasnova vsebuje tudi rezervni vir za pokrivanje izpadov v �asu defektov. V kombiniranem procesu pridobimo od 22 do 35 MW elektri�ne mo�i.

Ekonomska analiza obdeluje vrednost investicije n obratovalne stro�ke, prozvodnjo toplote in elektrike. Podatkov ne bomo navajali, ker zaradi mo�ne inflacije v zadnjih dveh letih niso primerljivi. Za delitev stro�kov na toplotno in elektri�no energijo je bila uporabljena Musi-lova metoda.

ZAKLJU�EK

Obmo�je Kr�ko � Brestanica � � Senovo izkazuje porabo toplote. ki omogo�a postavitev toplarne s kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike. To pomeni, da bi omenjeno obmo�je v dolgoro�ni energetski oskrbi lahko pre�lo na racionalnej�e pridobivanje potrebne energije. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko, ki je tudi najve�ji porabnik toplote z ugodno dinamiko odvzema, bi lahko delno ali v celoti pre�la v koncept oskrbe iz centralnega objekta. Za pokrivanje potreb ogrevanja, pripravo sanitarne vode in potreb industrije TCP »Djuro Salaj« ali delno tudi za TCP »Djuro Salaj« se izpostavlja mo�nost kori��enja objektov in dogradnja novih v Elektrarni Brestanica. Za pokrivanje celotnih po-treb.vklju�no v TCP »Djuro Salaj«, z velikimi enotama (nad 200 Mw elektri�ne mo�i) pride v po�tev lokacija �im bli�e te�i��u porabe.

Razmi�ljanje ob �tudiji izpostavlja vrsKo nalog na podro�ju energetske oskrbe ob�ine Kr�ko in tudi sosednjih ob�in. Naloge terjajo temeljito obdelavo tako surovinske osnove kot mo�nih sedanjih in dolgoro�nih virov oskrbe. Temeljno energijo naj bi pokrivali objekti s kombinirano proizvodnjo, vr�no (zlasti zimsko konico in letno minimalno) pa kotlovnice ustrezne velikosti.

�tudija zasnove daljinskega ogrevanja z lokalnimi kotlovnicami

Naro�nik: Ob�inska raziskovalna skupnost Kr�ko, sofinanser PoRS 2 Leto izdelave: januar 1984 (�tudija je v recenziji na EIMV) Izvajalec: Elektroin�titut Milan Vidmar Ljubljana

CILJ RAZISKAVE

Opredeliti velikost in lokacijo kotlovnic za pokrivanje vr�ne porabe toplote, skladno z na�rtovanimi koncepti predhodne �tudije (poz. 5,0). Pridobiti elemente za sistematsko na�rtovanje parcialnih sistemov ogrevanja s komibinirano proizvodnjo (najbolj racionalen sistem).

KRATKA VSEBINA �TUDIJE

�tudija obdeluje variantne re�itve pokrivanja konic ogrevanja dolgoro�no, in sicer tako, da bi izbrane zmogljivosti na posameznih lokacijah najprej slu�ile za razvoj mre�e za daljinsko ogrevanje in kasneje pre�le v funkcijo pokrivanja sezonskih konic.

Za obmo�je Kr�ko sta obdelani dve varianti, in sicer:

�  prva z lokacijo ene kotlovnice ob TCP »Djuro Salaj« za levi in desni breg Save za pokrivanje 5,8 MWt toplotne mo�i,

�  druga varianta z dvema kotlovnicama za pokrivanje porabe 3 MWt na desnem bregu in 1,4 MWt na levem bregu Save.

ZAKLJU�EK

Vse energetske �tudije naj bi vgrajevale usmeritve, ki so izpostavljene v dokumentu »Strategija dolgoro�nega razvoja energetike Jugoslavije«. IPri tem je izpostavljena substitucija teko�ih goriv z drugimi doma�imi viri primarne energije. Pri izbiri zmogljivosti lokalnih kotlovnic bo prisotna tudi substitucija kurilnega olja s premogom.

Gospodarski sistem daljinskega ogrevanja in za oskrbo s tehnolo�ko paro bomo lahko zgradili tedaj, ko bomo imeli �e zadosti razvejano omre�je porabe. Lokalne kotlovnice so tisti energetski viri, ki omogo�ajo za�asni razvoj sistema daljinskega ogrevanja, kasneje pa slu�ijo kot rezerva ob izpadih glavnih agregatov in za dodatno energijo v kotlovnicah.

Optimalne lokacije malih hidroelektrarn

Naro�nik: Ob�inska raziskovalna

skupnost Kr�ko

Leto izdelave: julij 1983

Izvajalec: In�enirski biro Elektro-

projekt Ljubljana

CILJ RAZISKAVE

Obdelava vodovodov na obmo�ju Kr�ko z vidika izkori��anja leten za male hidroelektrarne. Predlog za optimalne lokacije.

vrsta �tudije

�tudija vsebuje obdelavo vseh potokov (pritokov Save in Krke) v ob�ini Kr�ko z naslednjimi podatki:

�  hidrolo�ki podatki (profili, povr�ina, koli�ina padavin, karakteristi�ne preto�ne koli�ine, srednji pretoki v karakteristi�nih profilih ...);

�   predlog obstoje�ih objektov (mlinov in �ag) na posameznih vodotokih (Blan��ica s pritoki, Presla-dolski potok, Brestanica s pritoki, Poto�nica, Mo�nik, Stegina, Pu�en graben, Ledinski graben, �lapovec, Ra�na, Lokavec, Senu�a, Prekopski potok, Studena, Su�ica in Skradnja). Za vsak objekt je poda srednji pretok in padec ter velikost instalirane mo�i;

�  splo�ne ugotovitve (od 66 opisanih mlinov jih obratuje le �e 14, dva sta predelana v malo hidroelektrarno; od mlinov na podro�ju ob�ine Kr�ko bi bilo mo�no dobiti naprave mo�i do 15 kW, v povpre�ju okoli 5 kW, potencial v vseh mlinih na podro�ju ob�ine Kr�ko je okrog 250 kW z letno proizvodno okrog 1.300 MWh, izkoristljivi potencial pa zna�a 1.470 kW z mo�no proizvodnjo 7.560 MWh;

� zaklju�ne ugotovitve �tudije: Ob�ina Kr�ko je glede hidropoten-ciala pritokov Save in Krke precej

revna. Velikost mo�nih instalacij prekora�uje spodnjo mejo malih HE, ki jih danes pospe�eno gradimo. Najve�je mo�nosti za izgradnjo so na Blan��ici, Brestanici s pritoki in Mo�niku. Manj�e so mo�nosti na Po-to�nici, Ra�ni, Lokavcu, Presladol-skem potoku in Skradnji, najmanj�e na Presladolskem potoku, na desnih pritokih Save (hudourniki) in Senu�i. Su�ica ima nezanesljive podatke pretokov.

Izvajalec naloge ocenjuje tri lokacije: na Stranj��ici, na Dov�kem potoku in na Brestanici kot primerne za izgradnjo malih HE. Velikost instalacij bi zna�ala 2 x 45 kW in 21 kW. Zadnji podatek se nana�a na Brestanico.

Pred posegi v mline bi bilo potrebno ugotoviti njihovo kulturnozgodovinsko vrednost.

ZAKLJU�EK

�tudija daje vrsto podatkov, ki naj bi slu�ili za oceno hidropoten-ciala na�ih potokov in mo�nost njihovega izkori��anja. Namenjena je zlasti tistim, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in z izvajanjem lokacijskih dovoljenj. Hkrati daje napotke, da moramo sistemsko zasledovati pretoke potokov, ki jih nameravamo izkoristiti za gradnjo malih HE. V na�ih mlinih na obmo�ju ob�ine Kr�ko lahko nadomestimo letno porabo cca 400 ton premoga, s celotnim izkoristljivim hi-dropotencialom potokov pa 2 300 ton letno (ra�unano z ogrevanjem).

OB RAZPISU ZA PAPIRNI�KI ODDELEK V KR�KEM

O TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA NA KRATKO

Tovarno celuloze na Vidmu pri Kr�kem je zgradil leta 1939 slovenski industrijalec Franc Bona�, prvotna koli�inska proizvodnja pa je zna�ala 10.000 ton celuloze letno. Na izbor lokacije so vplivali predvsem ugodna lega ob glavni �elezni�ki progi, takrat najpomembnej�i magi-strali dr�ave, bli�ina reke Save in surovinsko zaledje s slovensko-hr-va�kimi gozdovi in z bli�njimi zasavskimi premogovniki.

Med 2. svetovno vojno je tovarna obratovala zelo neredno, proti koncu vojne pa je bila zaradi eksplozije razstreliva na �elezni�ki postaji tako po�kodovana, da so jo morali obnoviti in je za�ela z obratovanjem �ele leta 1946. Pred vojno in med njo je bilo v tovarni zaposlenih povpre�no 160 delavcev.

Po 2. svetovni vojni so bile v tovarni izvedene tri obse�ne raz�iritve. Prva je bila v letih 1954/55, ko je bil postavljen prvi papirni stroj z letno zmogljivostjo 30.000 ton �asopisnega papirja, kar hkrati pomeni tudi za�etek doma�e, jugoslovanske proizvodnje �asopisnih papirjev. Isto�asno so tudi pove�ali

zmogljivosti proizvodnje celuloze na 36.000 ton letno. Druga ve�ja raz�iritev je bila izvedena v letu 1963, ko je bil postavljen drugi papirni stroj z zmogljivostjo 40.000 ton �asopisnega papirja letno, isto�asno pa je bila zgrajena tudi brusilnica za 40.000 ton letne proizvodnje lesovine.

Tretja ve�ja razvojna faza je bila izvedena v letih 1975/76, ko je bil postavljen papirni stroj, �etrti po vrsti, z letno zmogljivostjo 45.000 ton papirja in ko je bila rekonstruirana in pove�ana tovarna celuloze za 70.000 ton letne proizvodnje. V letih 1981-83 so bile zgrajene tudi �istilne naprave, ki �e obratujejo in dajejo zelo dobre ekolo�ke rezultate in tudi ustrezne finan�ne.

Delovna organizacija Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko je organizirana v devetih temeljnih organizacijah zdru�enega dela in delovni skupnosti skupnih slu�b. V njej zdru�uje delo 2100 delavcev, ki ustvarjajo letno ve� kot 8,5 milijard celotnega prihodka. Dele� izvoza na konvertibilno podro�je zna�a 30'°/o celotnega prihodka.

»NA� GLAS*

St. 2 � 21. marec 1984

dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami pa so od 1, 1. 1978 dalje urejeni na osnovi skupnega prihodka. Letna proizvodnja zna�a 130.000 ton celuloze, 135.000 ton papirja, 20.000 ton valovite lepenke in 5.000 ton drugih proizvodov oziroma skupno 290.000 ton proizvodov letno, kar je 20-krat ve� kot pred tremi desetletji, medtem ko se je �tevilo zaposlenih v istem �asu pove�alo 10-krat.

Kr�ke plavalke dr�avne rekorderke

Po OBVE��EVALCU, glasilu kolektiva Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko �t. 24 z dne 29. 2. 1984:

�lani na�ega plavalnega kluba so minulo soboto in nedeljo sodelovali na �lanskem in imladinskem prvenstvu SR Slovenije in odigrali najvidnej�o vlogo, saj so presenetili vse favorite.

Najbolj odmeven je bil nastop �tafete 4 x 200 m kravi �enske, ki je s �asom 9:07,51 dosegla dr�avni

in republi�ki rekord, in to v �lanski konkurenci.

Rezultati:

�tafeta 4 x 200 m kravi �enske

� 9:07,51, rekord SFRJ in SRS � Vesna Jelen 2.11,93, Mojca Toplak 2:14,85, Ina Govedarica 2:15,35, Andreja Govedarica 2:25,38;

�tafeta 4 x 100 m me�ano �enske Ina Govedarica 1:13,41, Vesna Jelen 1:17,63, Mojca Toplak 1:15,44, Andreja Govedarica 1:10,45 � tretje mesto;

Vesna Jelen � 100 m prsno (1:18,61) in 200 m prsno 2:48,84) � republi�ka prvakinja, 400 m kravi (4:33,43) � drugo mesto, 200 m kravi (2:12,08), 800 m kravi (9:24,80) in 200 m me�ano (2:31,13) tretje mesto (v �lanski konkurenci);

Ina Govedarica � 200 m me�ano (2:35,73) in 400 m me�ano (5:31,33) drugo mesto, 100 m prsno (1:12,05) in 800 m kravi (9:42,48) � tretje mesto (v mladinski konkurenci).

Na tekmovanju je nastopilo skoraj 100 mladincev in �lanov iz 13 slovenskih plavalnih klubov. Za izredne uspehe in zaslu�ene medalje na�im plavalcem inskreno �estitamo!

IZ GLASILA NEK

1.MARE�1984: NEK = DO!

Kakor smo �e objavili v biltenu, je bila na�a delovna organizacija 29. februarja vpisana v sodni register kot NE Kr�ko p.o. � torej le malo manj kot deset let .potem, ko je bila vpisana delovna organizacija v ustanavljanju (15. 5. 1974).

1. 3. 1984 smo postali delovna organizacija s polno odgovornostjo (p.o.), kar pomeni, da delavci NE Kr�ko sami odlo�amo o svojem delu in rezultatih dela.

NE Kr�ko je sedaj tudi polnopravna �lanica elektrogospodarskega sistema, zato odslej enakopravno z ostalimi temeljnimi oziroma delovnimi organizacijami odlo�a o vseh vpra�anjih, ki zadevajo energetiko.

V skladu s statutom NE Kr�ko moramo v naslednjih �estih mesecih sprejeti splo�ne akte, ki jih potrebuje konstituirana delovna organizacija poleg �e sprejetega statuta in samoupravnega sporazuma o zdru�evanju dela delavcev v delovno organizacijo Nuklearna elektrarna Kr�ko (12. 12. 1983).

NA�E MWh V TREH MESECIH

proizvedena energija oddana energija porabljena energija v NEK

PROIZVODNJA V LETU 1983 NAD PLANOM

planirana

V elektroenergetski bilanci za leto 1983 je bilo predvideno, da bo NE Kr�ko proizvedla 3.416.000 MWh elektri�ne energije, vendar je le-ta za 8,4 % presegla plan. V primerjavi s planirano proizvodnjo za leto 1982 je bila v letu 1983 vi�ja za 17,7

°/o, v primerjavi z dejansko pa kar za 57,2 %.

Od celotne koli�ine dobavljene elektri�ne energije in razpolo�ljive mo�i je vsak sistem v skladu z dolo�ili Samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med ustanovitelji in NE Kr�ko prejel polovico. Celotne potrebe po elektri�ni energiji v Sloveniji so v letu 1983 zna�ale 8.664.000 MWh, od tega je bilo 21,3 % pokritih z energijo iz NE Kr�ko. Vpliv proizvodnje NE Kr�ko na potrebe v Hrvatski pa je manj�i in je zna�al 15,96 %. Zanimiv je izred-

no visok faktor razpolo�ljivosti v obdobju po remontu, ki zna�a 0,98.

IZ PORO�ILA O GRADITVI

Graditev NE Kr�ko je trajala od 1975 do 1982, kar je sicer dlje �asa, kot je bilo predvideno s pogodbo, vendar v primerjavi s povpre�nim trajanjem graditve drugih jedrskih elektrarn v svetu lahko re�emo, da Jugoslavija da lahko gradi take elektrarne v roku, ki je znotraj meja svetovnih izku�enj.

Celotna investicijska vlaganja (s stro�ki kapitala in eskalacijo v �asu graditve) zna�ajo 24.039.046.000 din. Ta znesek je bil financiran fc pomo�jo inozemskih kreditov v vi�ini 515.197.760 ameri�kih dolarjev in doma�ih kreditov v znesku 13.536.129.000 din. Zaradi visokih stro�kov kapitala (631%) je bilo za pokritje nabave uvozne opreme in uslug ter doma�ih izvajalskih del porabljeno relativno malo sredstev (37 %).

Minulo leto v Sloveniji

POVE�ANA PORABA, �E BOLJ PROIZVODNJA

Po �tevil�nih podatkih iz dispe-�ers"ke slu�be EGS je bila lani v Sloveniji poraba elektri�ne energije za 1,7 odstotka ve�ja kot v predhodnem letu, ob tem pa je proizvodnja elektrarn v Sloveniji za 7,5 odstotka presegla koli�ino iz leta 1982.

Lanska poraba elektri�ne energije je tako v Sloveniji porasla od predlanskih 8253 milijonov kilovat-nih ur na 8392 milijonov.

Poseben uspeh je, da je slovensko elektrogospodarstvo lani ob 8392 milijonih kilovatnih ur, porabljenih v Sloveniji, pridobilo �e dodatnih 1268 milijonov za prodajo v druge republike in 172 milijonov kilovatnih ur za izvoz. Ob tem je Slovenija iz drugih republik fizi�no prejela le 50 milijonov kilovatnih ur. uvozila pa 42 milijonov.

PODBO�KI KO�ARKARJI DRUGI V OBMO�NI LIGI

V eni od �tirih slovenskih obmo�nih lig so letos nastopali tudi ko�arkarji iz Podbo�ja. Potem ko so v zadnjih kolih premagali �rnomelj (95 : 60), Rudar (77 : 69 v go-steh) in Bre�ice (73 : 66), so z 22 osvojenimi to�kami zasedli drugo mesto v ligi. Zmagovalna ekipa Roga�ke jih je prehitela za 4 to�ke. Za podbo�kimi ko�arkarji pa so se poleg �e na�tetih uvrstili �e Zlato-rog, Stra�a in Kozje.

St. 2 � 21. marec 1984

►►NAS GLAS«

ALI 2E VE� . . .

... da imamo v Sloveniji samo 8.000 papirni�arjev

... in da pokriva Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko 80 % potreb po �asopisnem papirju v Jugoslaviji

... ter najpomembnej�e: da je na�a republika prva na svetu v proizvodnji papirja glede na �tevilo prebivalcev Slovenije?

PAPIRNISTVO POTREBUJE VSE VEC SODELAVCEV!

HOCES TUDI TI POSTATI PAPIRNICAR V TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA -DJURO SALAJ« KR�KO. SE PRIDRU�ITI 2.000 �LANSKEMU KOLEKTIVU?

Ugodnosti in pravice, ki bodo izhajale iz tvojega dela:

. �tipendija z dodatkom za deficitarnost poklica v �asu �olanja,

. proizvodno delo z nagrado med poukom,

. ugodne mo�nosti za �tudij ob delu,

. zagotovljeno delovno mesto,

. urejena stanovanjska politika,

. organiziran letni in zimski dopust v �portno-rekreacijskih centrih na�e tovarne, . . . dober osebni dohodek z dodatki za no�no delo in delo med prazniki.

ODLO�I SE ZA TA POKLIC, NE BO TI ZAL!

Vpi�i se v Srednjo �olo tiska in papirja Ljubljana, oddelek v Kr�kem in obrazec po�lji �olskemu centru v Kr�kem!

In kako priti do �tipendije?

Izpolnjen obrazec DZS 8.40, spri�evalo o kon�ani osnovni �oli in potrdilo o vpisu na papirni�ko �olo po�lji na naslov: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Kr�ko, Kadrovski oddelek.

Obravnavali bomo tvojo vlogo, upo�tevali u�ni uspeh in prizadevnost ter te o izboru obvestili najkasneje do konca julija 1984.

HVALA ZA SODELOVANJE!

U.-----afeMM* .�»i

Kurir�kova po�ta 84

Zveza prijateljev mladine Kr�ko je poslala vsem pionirskim odredom v na�i ob�ini pred �asom sporo�ilo o poteku tradicionalne Kurir�kove po�te oziroma tako imenovano �a-sovnico te prireditve v ob�ini Kr�ko:

12. marca 1984 ob 10.00 uri je od�la na pot leto�nja Kurir�kova po�ta iz petih ob�in v Sloveniji, in sicer:

�   proga »TV« Dolenjska iz ob�ine Bre�ice,

�  proga »G« Gorenjska iz ob�ine Kranj,

�  proga »K« Koro�ka iz ob�ine Ravne na Koro�kem,

�   proga »P« Primorska iz ob�ine Nova Gorica in

�  proga »S« �tajerska iz ob�ine Ptuj.

Pot vseh petih prog se zaklju�i 2. junija v Trbovljah na zboru pionirjev.

V na�i ob�ini bo krenila po�ta na pot 19. 3. 1984, ko jo bomo ob 10. uri prevzeli v Dolenji vasi od pionirjev iz Bre�ic. Po�ta bo nadaljevala pot takole:

19.  3. 1984

ob 10.00 uri � prevzem po�te v Dolenji vasi,

ob 12.0 uri � miting v Kr�kem (OS Kr�ko in OS M. Rostohar) in preno�evanje,

20.  3. 1984

ob 9.00 uri � predaja v Kostanj-ku pionirjem iz Koprivnice,

ob 10.00 uri � miting v Koprivnici,

ob 12.00 uri � miting na Senovem in preno�evanje,

21.  3. 1984

ob 10.00 uri � miting v Brestanici,

ob 13.00 uri � miting v Leskov-cu in preno�evanje,

22.  3. 1984

ob 9.00 uri � miting na Raki, ob 11.00 uri � miting v Vel. Podlogu in preno�evanje,

23.  3. 1984

ob 10.00 uri � miting v Podbo�-ju.

ob 12.00 uri � miting v Kostanjevici in preno�evanje,

26. 3. 1984

ob 10.00 uri � predaja po�te pionirjev Kostanjevice pionirjem ob�ine Novega mesta.

Ob�ni zbor kostanjevi�ke RD

V nedeljo, 11. marca, so �lani Ribi�ke dru�ine Kostanjevica na Krki, ki �teje 233 ljubiteljev tovrstnega �porta, pregledali svoje delo in si zadali na�rte za naprej.

Se najbolj veseli so nove pridobitve � dveh ribnikov v Karl�ah, kamor so jeseni vlo�ili pol tone krapov, ki bodo v tej ribolovni sezoni �e godni za odlov. Za dolo�itev

»NAS GLAS«

St. 2 � 21. marec 1984

ribolovnega re�ima se ribi�i niso odlo�ili na ob�nem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni, ampak so pooblastili novi izvr�ilni odbor ribi�ke dru�ine, da opravi to v njihovem imenu.

Ribi�ka dru�ina Kostanjevica na Krki je v minulem poslovnem letu finan�no uspe�no poslovala, kljub vlaganjem, ki so jih imeli ve�, kot je to bilo ponavadi.

Ribi�i so se �e posebej zahvalili Postaji milice Kr�ko, oddelek Kostanjevica, ki je poleg samih ribi�ev z velikim uspehom opravila marsikatero nalogo kontrolne oziroma �uvajske slu�be.

Turisti�ne dnevne ribolovne dovolilnice v leto�njem letu bodo nekoliko dra�je, in sicer po -200,00 dinarjev, dobijo pa se v Podbo�ju, na Kri�aju in seveda v sami Kostanjevici.

Sekretariat za ljudsko obrambo SO Kr�ko je poslal vodstvom dru�benopoliti�nih organizacij kr�ke ob�ine dopis, ki ga objavljamo z namenom, da o tej dejavnosti v na�i ob�ini izve �ir�i krog.

Udele�enci ob�nega zbora so po pregledanem delu in zastavljenih na�rtih (med njimi je tudi sklep, da bodo obnovili prej�nji ribnik pri gradu in ga predali v upravljanje ribi�em � mladincem) ocenili, da je bilo delo dosedanjega izvr�ilnega odbora izredno uspe�no. Da bi bilo tako tudi vnaprej, so izvolili v novi 15-�lanski izvr�ilni odbor tudi nekatere mlaj�e ribi�e, ki bodo tako pridobili potrebne izku�nje, da bodo lahko, ko bo potrebno, »prevzeli vajeti-«. V znak priznanja za izredno uspe�no delo so ribi�i za predsednika Ribi�ke dru�ine Kostanjevica na Krki ponovno izvolili STANETA 2ABKARJA.

Naj povemo �e, da so se kot gostje udele�ili ob�nega zbora predstavniki KS in DPO iz Kostanjevice ter ribi�kih dru�in Kr�ko-Bresta-nica, Bre�ice in �rnomelj.

Na podlagi dolo�b Zakona o voja�ki obveznosti sta se Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Ge-neral�tab JLA opredelila za prostovoljno usposabljanje �ensk v JLA, plod tega pa je bilo poskusno usposabljanje v letu 1983.

Potrebo pristopa k tej problematiki pogojuje tudi pomanjkanje nekaterih voja�kih specialnosti v rezervnem sestavu JLA, za katere ni dovolj mo�kih voja�kih obveznikov. Voja�ko usposabljanje �ensk-pro-stovoljk traja 2 meseca in 22 dni za dol�nost vojaka in mlaj�ega �astnika v vseh rodovih JLA, razen oklepnih enot. �olanje za rezervne �astnike pa traja 6 mesecev, od tega v �oli 2 meseca in 22 dni, drugi del �olanja pa obsega sta�iranje v enoti JLA.

V letu 1983 sta bila , tako dva sprejema �ensk na usposabljanje v enote JLA, v letu 1984 pa tudi �e v mesecu januarju, temu pa sledi �e sprejem v mesecu juliju in oktobru.

Voja�ko usposabljanje je organizirano po na�elu eksteritorialnosti in poteka poleg Ljubljane (pehota) tudi v Beogradu (pehota). Zagrebu (pehota, RKB obramba), Kragujev-cu (artiljerija), Sarajevu (artiljerij-sko-raketne enote protizra�ne obrambe), Somboru (letalstvo), Kar-lovcu (in�injerija), Novem Sadu (saniteta), Puli (mornarica) itd.

Za dolo�itev statusa prostovoljk, ki so v delovnem razmerju, se uporablja 46. �len Zakona o voja�ki obveznosti, ki �enske v �asu usposabljanja izena�uje z mo�kimi voja�kimi obvezniki. To pa pomeni, da jim vse pravice iz dela in ob delu v �asu voja�kega usposabljanja mirujejo (nimajo nadomestila osebnega dohodka, ne v�teva se jim v pokojninsko dobo ipd.). Analogno pa to ve-(nadaljevanje na 27. strani)

STOLPEC ALI DVA

ZA SESTAVKE MLADIH

�elezni�ko gospodarstvo Ljubljana vsako leto razpi�e nagradni razpis za stvaritve mladih na temo, za-devajo�o to vrsto gospodarske dejavnosti. Objavljamo enega od tovrstnih sestavkov, ki nam ga je poslala u�enka 7. b razreda Osnovne �ole Heroja Milke Kerin Leskovcc ALENKA MIRT.

DOGODEK, KI MI BO OSTAL V SPOMINU

Po�itnice! Le�ala sem na postelji in se dolgo�asila. Ravno sem premi�ljevala, �e bi ostala lepo na toplem ali bi �la pod tu�, ko vstopi brat in re�e: »Tarnala, gremo k stari mami!«

»Kaj?« sem hotela ugovarjati, a sem �e za�utila groze� Matja�ev pogled in kaj sem hotela,... �la sem pa� v Hrastnik.

Stala sva na postaji, ki je bila �e v temi. Opazovala sem dve lu�ki: rde�o in zeleno, ki sta se svetili v daljavi. Streslo me je: prispodobi ne�esa, ne�esa �udnega. Morda smrti? Ah, neumnica, si re�em. Toda to me ni pomirilo! Se naprej sem iskala po postaji, kar sem si zapi�ila v glavo. Tiri, peron � vse brezhibno. Culi so se na�elnikovi koraki. Tema, lu�ki ter zamolkli koraki. Zami�ljeno sem premi�ljevala, ko me nekdo potreplja po rami. Zakri�ala sem... in se obrnila. »Ja deklic, kaj pa je?« zasli�im topel na�elnikov glas. Jecljaje mu povem, da me je pa� strah. On pa se je smejal in smejal. Salve smeha so mi dobro dele in kaj kmalu sem se bolje po�utila. Pripeljal je vlak.

Vstopili smo v topel vagon in kmalu je prisedel sprevodnik. Ze po nekaj trenutkih smo se spoprijateljili. Sprevodnik je bil mlad in zabaven. Pripovedoval nama je o �alah, ki se zgodijo na vlaku; zanimivo ga je bilo poslu�ati. »Tovari�, kaj vas ni nikoli strah, ko pa delate z mnogimi in v�asih presneto �udnimi ljudmi?« »Ah, kaj bi � imam pa� tak�no slu�bo, ki mi ogromno pomeni !< Utihnili smo. Vagon je zajela oglu �ojo�a ti�ina. Vsak se je predal svo jim mislim. Sprevodnik vstane ter re�e: »Tako, delo me �aka � prijetne po�itnice vama �elim!« S toplim pogledom se je poslovil.

Kako prijazni so nekateri ljudje! V�asih je dovolj le, da pokloni� nekomu nekaj besed, a �e dose�e� svoje. Zaupanje! Na�a �eleznica je resda ve�krat kritizirana, toda ljudje, ki so zaposleni tam, so �love�ki in prijazni. Tudi to je veliko! Zato: �estitam k va�emu prazniku z �eljo. da bi �lo vse tako, kot je treba!

DEFICITARNI POKLICI V POSAVJU

Iz gradiva za 8. sejo skup��ine Ob�inske skupnosti za zaposlovanje

V skladu z 10. �lenom Samoupravnega sporazuma o �tipendiranju objavljamo seznam poklicev, ki jih v migracijskem obmo�ju ob�in Bre�ice, Kr�ko in Sevnica opredeljujemo kot pomembno deficitarne. �tipendistom, ki bodo pridobili kadrovsko �tipendijo v �olskem letu 1984/85 za izobra�evanje v opredeljenih deficitarnih usmeritvah, se �tipendija pove�a za 200 to�k (dodatek velja za ves �as izobra�evanja). Ravno tako imajo prednost u�enci in �tudenti deficitarnih usmeritev pri �tipendiranju iz zdru�enih sredstev.

Za �olsko leto 1984/85 izstopajo kot deficitarni naslednji poklici:

rudarski delavec, klju�avni�ar, natakar, vinogradnik, sadjar, poljedelec, mesar, zidar, tesar, kova�, �elezokri-vec, varilec, papirni�ar, �evljar, dimnikar, lesar, rudarski tehnik, papirni�ki tehnik, ekonomist finan�nik, rudarski in�enir, dipl. in�enir rudarstva, dipl. ekonomist finan�nik.

Evidentiranje prostovoljk za voja�ko usposabljanje PRVA �ENSKA � REZERVNI STARE�INA

St. 2 � 21. marec 1984

Tokrat prvi� objavljamo eno od pesni�kih stvaritev mladih, in sicer je njena avtorica TAMARA VON-TA, u�enka 7. � razreda O� »Jurija Dalmatina« Kr�ko

MATI

Nepremi�no (/leda mati grob, grob sina, ki je padel. Njeni pogledi bo�ajo ro�e, na njem posajene.

Majhna, upognjena starka

gleda na grob,

ki je prazen in skop.

V rokah di�e�e cvetje dr�i

in tiho si v mislih govori,

v �alosti tihi brez solz ihti.

Do sem ni nobene prave poti,

le ena sama je:

ta pot je �alost, je jok

materinega srca,

ki solze rodi

in polna gorja je, �alosti.

(nadaljevanje s 26. strani)

lja tudi za prostovoljke, ki imajo

status �tudentke.

V  letu 1983 smo skupno z vami dosegli zadovoljive rezultate pri evidentiranju prostovoljk, kljub temu da je akcija stekla v kratkem �asu, s pomanjkljivim materialom in s precej nerazre�enih vpra�anj. Tako bomo v leto�njem letu dobili z usposabljanja �e prvo �ensko-re-zervnega �astnika in prvo vojakinjo.

Da bi akcija evidentiranja potekala �e nadalje uspe�no, je potrebno vlo�iti v to �e napora in nalogo smaitrati kot stalno obliko in sestavni del na�ih vsakodnevnih nalog.

Tak�no stali��e je podprl tudi Svet za splo�no ljudsko obrambo in dru�beno samoza��ito SO Kr�ko, ki je smatral, da akcijo spro�i na� upravni organ preko dru�benopoliti�nih organizacij.

V  cilju uresni�itve zastavljenega programa pokrenite akcijo preko svojih organizacij v zdru�enem delu in v krajevnih skupnostih.

�   do 30. 3. 1984 evidentiranje � zbiranje prijav prostovoljk za usposabljanje,

�  do 4. 4. ;1984 daje UOLO kon�no poro�ilo o evidentiranih kandidatkah,

�   Od 10. 4. 1984 do 20. 4. 1984 UVO Ljubljana izdela na�rt zdravni�kih pregledov,

�  do 20. 5. 1984 pregled in izbira kandidatk,

�  do 1. 6. 1984 dostavljeni na�rti napotitve na usposabljanje,

�  od 5. do 9. 7. 1984 bo izvr�ena napotitev.

Naslednja napotitev bo v mesecu oktobru 1984, vendar �e nimamo to�nega termina.

ZKS in ZSS: SKLIC PROGRAMSKO-VOLILNIH SEJ

V TOREK, 27. MARCA 1984, OB 13. URI BO V SREDNJI DVORANI DELAVSKEGA DOMA »EDVARDA KARDELJA« KRSKO REDNA LETNA PROGRAMSKO - VOLILNA KONFERENCA ZKS KR�KO,

za katero je predviden naslednji dnevni red:

1.   otvoritev in pozdrav,

2.   izvolitev organov konference,

3.   referat predsednika OK ZKS o aktualnih dru�benopoliti�nih in dru�benoekonomskih razmerah ter uresni�evanju nalog ZK,

4.   razprava o poro�ilu o delu ZKS in o programski usmeritvi,

5.  poro�ila o delu organov ZK v ob�ini Kr�ko,

6.   nadomestne volitve �lanov ob�inskega komiteja ZKS,

7.   sprejem poro�ila o delu organizacije ZKS in programske usmeritve.

V SREDO, 28. MARCA 1984, OB 16 URI BO V SEJNI DVORANI B SO KRSKO PROGRAMSKO - VOLILNA SEJA OB�INSKEGA SVETA ZSS KRSKO,

za katero je predviden naslednji dnevni red:

1.  otvoritev in pozdrav,

2.   izvolitev organov seje,

3.   nadomestne volitve �lanov OS ZSS,

4.  poro�ilo o delu ob�inske organizacije ZSS,

5.  razprava o poro�ilu in sprejemu poro�ila

6.  obravnava in sprejem zaklju�nega ra�una OS ZSS,

7.   razre�nica vodstvu OS ZSS,

8.   volitve novega vodstva,

9.   kadrovske spremembe v organih OS ZSS,

10.  zaklju�ek.

Iz programa dela ZRVS Kr�ko 1984

V letu 1984 bodo imeli rezervni voja�ki stare�ine na�e ob�ine teoreti�no in prakti�no usposabljanje v obliki predavanj, seminarjev in skupinskih vaj.

Naslovi tem so naslednji:

�   Smernice za izdelavo in uporabo varnostnih na�rtov v KS in OZD,

�   Bojno dejstvovanje enot na�ih oboro�enih sil na za�asno zasedenem ozemlju,

�  Prakti�no re�evanje takti�ne naloge na terenu,

�   Smernice za razvoj, organiziranje, delovanje, vodenje in usposabljanje narodne za��ite.

Ob sklicih za pouk in na rednih sestankih ZRVS bodo rezervni stare�ine obravnavali:

�   aktualni voja�ko-politi�-ni, varnostni in gospodarski polo�aj pri nas in v svetu,

�  novosti in dose�ke v razvoju na�ih in tujih oboro�enih sil,

�     aktualna vpra�anja s podro�ja splo�ne ljudske obrambe in dru�bene samoza��ite ter

�    sklepe in stali��a vodstev dru�benopoliti�nih organizacij in skupnosti ter zvezne in republi�ke konference ZRVS.

Preverjanje znanja rezervnih voja�kih stare�in bo organizirano na ravni krajevnih organizacij ZRVS v rr.ju oziroma v jeseni.

OK ZRVS Kr�ko bo � glede na finan�ne mo�nosti � organizirala tekmovanja med ekipami rezervnih voja�kih stare�in na ob�inski in tudi na vi�jih ravneh.

Rezervni voja�ke stare�ine se bodo aktivno vklju�evali v usposabljanje prebivalstva za SLO in DS, prav tako pa tudi v izvedbo proslav, kot so dan vstaje, dan borca, dan Republike in dan JLA.

ZRVS bodo za delo sprejele konkretne programe (na leto�njih volilnih konferencah).

V teku je akcija, da bi v letu 1984 ustanovili 4 ali 5 aktivov ZRVS v OZD.

�e bodo na razpolago finan�na sredstva, bo ZRVS izvedla za nekatere KO strelske vaje na streli��u v Sevnici.

Obvestilo KS Senovo

Delovni ljudje, ob�ani na obmo�ju KS Senovo, ste morda nezadovoljni s preskrbo v va�ih trgovinah, storitvenimi dejavnostmi, prometnimi zvezami, gostinskimi uslugami ali so vas kje »okoli prenesli« pri cenah? Z vsemi va�imi pripombami in predlogi se lahko obra�ate ha novo konstituirani potro�ni�ki svet KS Senovo v sestavu:

Franc Gra�ner, predsednik, Vlado Ljubi, namestnik predsednika, Ana Tubaishat, Zin-ka Gu�ek, Ivan Kmetec, Franc Bu�inel, Vojko Brilej, Adolf Gobec, Rozalija Pisa-nec, Franc �i�mek, �lani.

Svoje pripombe lahko po�ljete direktno na potro�ni�ki svet KS Senovo ali osebno �lanom potro�ni�kega sveta, ki bodo va�e pripombe vnesli v obravnavo na prihodnjih sejah ter jih posredovali v re�evanje odgovornim organom SO Kr�ko oz. ustreznim in�pekcijskim slu�bam.

STRAN 28

»NAS GLAS*

St. 2 � 21. marec 1984

STEKLINA NA DESNEM BREGU SAVE

Veterinarski in�pektor MIROSLAV MIKELN nas je obvestil, da se je v na�i ob�ini pojavila steklina tudi na desnem bregu Save, in sicer v okolici Rake. Zato nam je priporo�il, naj bi v Na�em glasu objavili ve�ino besedila iz posebne �tevilke, ki smo jo izdali ob prvem pojavu stekline v ob�ini Kr�ko jeseni 1981:

STEKLINA JE POSEBNO NEVARNA KU2NA BOLEZEN,

ki ogro�a ljudi in vse toplokrvne �ivali. Re�emo lahko, da zbolijo vse doma�e (pes, ma�ka, govedo, konj, svinja, ovca, koza ...) in gozdne �ivali (lisica, volk, zajec, srnjad, je� ...).

INKUBACIJA

oziroma doba od oku�be do pojavov vidnih znakov bolezni je raz li�no dolga in traja od 2 tednov do 60 in ve� dni, lahko tudi do 6 mesecev. Obolela �ival .pogine v 2 do 6 dnevih po pojavi vidnih znakov bolezni.

BOLEZEN POVZRO�A

virus, ki se izlo�a s slino. V �ivali je �e, preden se pojavijo vidni znaki bolezni. To se pravi, da �lovek lahko zboli za steklino, �e ga ugrizne na izgled zdrava �ival (pes, ma�ka, lisica), sicer pa �e oku�ena � v dobi inkubaoije!

NAJVA�NEJ�I ZNAKI BOLEZNI

pri �ivalih so naslednji:

�  psi in Ima�ke so nemirni, popadljivi, napadalni, zavra�ajo vodo; pred poginom se pojavi paraliza;

�   lisice se ne bojijo ljudi in psov; hodijo kot omoti�ne in se sredi belega dne pritepejo na dvori��e, lahko tudi v hi�o; so shuj�ane in imajo motno dlako, pogostoma je spodnja �eljust paralizirana.

Za ostale �ivali bolezenskih znakov ne bomo na�tevali, moramo pa si zapomniti, da se vse obolele �ivali obna�ajo nenormalno, obratno kot zdrave, npr. pohleven konj, ki rad �re, postane napadalen in ne more po�irati.

GLAVNO LEGLO BOLEZNI

so gozdne �ivali, zato govorimo o gozdni ali silvati�ni obliki stekline. Na �alost pa poznamo tudi urbano obliko bolezni, ko prodre steklina v urbanizirano okolje � naselja, vasi in mesta � ter tako neposredno ogro�a zdravje in �ivljenje ljudi.

GLAVNA PRIN ASALCA BOLEZNI

iz gozda v na�a naselja sta pes in ma�ka, dvoje dobrih �lovekovih

prijateljev, ki pa lahko v tem primeru povzro�ita neprecenljivo �kodo � tudi smrt �loveka!

DA BI PREPRE�ILI OBOLENJA LJUDI,

je potrebno to najpogostej�o zvezo prekiniti in prepre�iti obolenja psov in ma�k oziroma stik z ma�kami in psi klate�i.

S tem namenom so zakonodajalci sprejeli celo vrsto predpisov, ki jih moramo ob pojavi stekline vsi izvajati in s tem prepre�evati obolenja ljudi:

�  Na obmo�ju celotne ob�ine je odrejen kontumac psov in ma�k: psi morajo biti privezani, zunaj bivali��a morajo nositi nagob�nik in biti na vrvici, ma�ke morajo biti zaprte.

�  Vsi ve� kot 4 mesece stari psi morajo biti cepljeni proti steklini enkrat letno, lovski psi pa dvakrat letno.

�   �lani lovskih organizacij in veterinarsko-higienske slu�be so

dol�ni pokon�evati potepu�ke pse in ma�ke.

�  Vsi ob�ani so dol�ni o gibanju �ivali, ki se nenormalno vedejo, takoj obvestiti veterinarsko slu�bo, �lane lovskih dru�in ali delavce postaje milice.

�  Vsak pes (tudi cepljen!), ki je ugriznil �loveka, mora biti obvezno trikrat pregledan (prvi, peti in deseti dan po ugrizu).

�  Proti steklini je treba preventivno cepiti najbolj izpostavljene ob�ane (veterinarje, lovske �uvaje, gozdarske delavce ...).

�  Vedno je treba upo�tevati in izvajati navodila veterinarske slu�be, �lanov lovske dru�ine in delavcev postaje milice.

Pa �e to!

V na�i ob�ini na levem bregu Save res �e dolgo niso ugotovili pojava stekline, zato pa je � ipo besedah mag. Miroslava Mikelna � ta ku�na bolezen stalna na obmo�ju �tajerskega dela bre�i�ke ob�ine, zatorej se velja ravnati po zgoraj navedenih predpisih na celotnem obmo�ju ob�ine Kr�ko.

Nor�ava dedi��ina PRVEMU APRILU

Pozor: To ni bila la� � Stane je res to�il �pricerje po 5,00 din. � Fantom v opravi�ilo: bili so napro�eni za statiranje. Samo potem niso vedeli, ali naj �pricerje spijejo ali pa si naj kupijo »PUSTNE«. Spili so jih, ker ie Stane dr�al ceno »PUSTNIH« na 50,00 din.

IZHAJA ENKRAT LETNO �fCENA: 2 KOMOCARJEVA SPRICERJ^

E * NOV

noristicni list - Glasilo pustnih veseljakov Kr�ko � Tor