logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE

ï>

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 10. 2008.

...in rekel Je:

Naj bo Svetloba!

střešra ; na

A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo.

Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru.

ni

Zastopa in prodaja MIXd.o.o.

Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90]

september 2008

Županova stran

3

Piše: župan Janez Pavlin

Drage občanke, spoštovani občani

Menim, da je prav, da nekaj besed namenim odvozu smeti, odpadkov, saj je skrb za čisto okolje ena od prioritet današnjega časa.

V letošnjem letu je prišlo do spremembe načina kosovnega odvoza s strani izvajalca Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (JKP Grosuplje, d.o.o.). S tem želimo prispevati k manjši onesnaženosti okolja in preprečiti odvoz koristnih kosovnih odpadkov s strani nepooblaščenih oseb. Vsako gospodinjstvo je prejelo naročilnico (dopisnico), s katero prijavi želeni kosovni odvoz. Z izvajalcem JKP Grosuplje se stranka dogovori, kdaj bo individualni odvoz. V Občini Grosuplje in Ivančna gorica so občani zadovoljni s tem načinom odvoza, v naši občini pa je bilo kar nekaj pripomb tako na občinskem svetu kot nekaterih vaških odborih. Nekateri občani pa so pozitivno sprejeli ta način odvoza.

Na zahtevo občine je bil v soboto, 26. septembra, organiziran kosovni odvoz za odpadno električno in elektronsko opremo iz gospodinjstev, podobno kot odvoz nevarnih snovi, da ob določeni uri vaš-čani pripeljejo opremo in jo direktno naložijo na kamion.

Dragi občani, pohvaliti Vas moram, da je bil ta odvoz zelo zgledno izpeljan, da ste se držali navodil, tako ure in zahtevane opreme, da niste pripeljali še drugih kosovnih stvari. Odpeljana je bilo ve

lika večja količina, kot smo pričakovali, kar je pohvalno, da se ta oprema ne bi znašla ob poteh, ki vodijo v gozdove.

Za ostale stvari, ki so namenjene kosovnemu odvozu, izpolnite dopisnico ali pokličite na JKP Grosuplje in se boste dogovorili za termin odvoza. Moram poudariti tudi to, da lahko kosovne odpadke iz gospodinjstva brezplačno sami oddate v Centru za ravnanje z odpadki Špaja dolina v času uradnih ur.

V občini je dobro organiziran individualni odvoz odpadkov (v naslednjem letu po vseh vaseh), odvoz organskih odpadkov, odvoz nevarnih snovi, kosovni odvoz in odvoz iz ekoloških otokov.

Organski odpadki, ki se pri gospodinjstvih zbirajo in odvažajo tedensko, so pripeljani direktno na deponijo Špaja Dolina na ploščad za kompostiranje, kjer jih zmeljejo oz. homogenizirajo.

V posode za organske odpadke sodijo (zeleni zabojniki):

• ostanki hrane (kuhinjski odpadki);

• ostanki z vrtov in parkov (sadje, zelenjava, trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, cvetje);

• ostanki iz pokopališč (plevel, cvetje). Spoštovani občani, imate vse možnosti za odvoz odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu. Zato se čudim, da nekateri vozite svoje odpadke na različna črna odlagališča, ki jih mora občina sanirati. V tem mesecu smo sanirali takšno

odlagališče blizu Stare luže med Vidmom in Cesto. Ta sanacija je stala cca. 4.000 EUR. Zato apeliram, da na to sanirano črno odlagališče ne vozite odpadkov. Imeli bomo poostren nadzor in morebitne kršitelje tudi ustrezno »nagradili«.

Tudi na pokopališču se še vedno pojavljajo razni odpadki v kontejnerjih za cvetje in plevel. Ali bo res potreben video nadzor?

Na pokopališču bo kmalu ločeno zbiranje, torej bodo nameščeni posebni kontejnerji samo za sveče in kontejnerji za cvetje in plevel (organski odpadki). Upam, da bomo kulturni in bomo ločevali te odpadke.

Ohranimo to deželo in našo dolino zeleno, čisto in neokrnjeno. Vsak, ki prihaja v našo občino, se čudi naravnim lepotam, ki jih imamo, pa jih sami ne znamo ceniti. Upam, da v prihodnje ne bodo več potrebne čistilne akcije, da bomo že prej vse postorili za čisto okolje.

Na koncu bi rad z veseljem povedal še to, da ste začeli bolj upoštevati uradne ure občinske uprave, ki so bile objavljene v prejšnji številki glasila Naš kraj, kar je zelo pohvalno in se vam za vašo pozornost zahvaljujem. Ne bo odveč, če jih še enkrat objavimo. ♦

Uradne ure občinske uprave:

• ponedeljek od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 14.30

• sreda od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 17.00

• petek od 8.00 do 12.00

občinski inšpektor: četrtek od 8.00 - 14.30

Drage volilke in volilci.

Nova Slovenija

Zahvaljujem se Vam za podporo v predvolilni kampanji in iskrena hvala za vsak glas, ki ste mi ga zaupali na listi N.Si - Nova Slovenija. Rezultati so znani, toda ne glede na rezultat se bomo trudili še naprej za dobrobit občanov po najboljših močeh. Skupaj bomo ustvarili še več. Hvala.

Janez Pavlin

Iz volilnega okraja Grosuplje bo v Državnem zboru

le en poslanec - Janez Janša

Mojca Pugelj

Po pestrem predvolilnem obdobju je dogajanje končno doseglo svoj višek. Sedaj že uradni rezultati kažejo, da je na parlamentarnih volitvah tesno zmago dosegla Pahorjeva stranka Socialnih demokratov (SD), ki je le za dober odstotek premagala Janševo stranko Socialnih demokratov Slovenije (SDS). V volilnem okraju Grosuplje je glasovalo 19.854 volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 291. Rezultate glasovanja si lahko ogledate v spodnji tabeli.

Kandidat

Lista

Število glasov

Odstotek glasov

Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica

19.563

100,00 %

1. JANEZ JANŠA

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

9.987

51,05 %

2. NEVENKA ZAVIRŠEK

SOCIALNI DEMOKRATI

3.965

20,27 %

3. UROŠ GRUDEN

ZARES - NOVA POLITIKA

1.289

6,59 %

4. ZDENKA CERAR

LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

970

4,96 %

5. BOJANA BEVC

SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA

864

4,42 %

6. VALENTINA VEHOVEC

DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV

711

3,63 %

7. JANEZ PAVLIN

NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA

598

3,06 %

8. IZTOK VRHOVEC

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA in STRANKA MLADIH SLOVENIJE

531

2,71 %

9. NIKOLAJ ERJAVEC

LIPA

226

1,16 %

10. PAVEL REMEC

LISTA ZA ČISTO PITNO VODO

83

0,42 %

11. ANA KASTELIC

ZELENI SLOVENIJE

75

0,38 %

12. JANEZ GRUM

KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA

71

0,36 %

13. MATIC NOVLJAN

STRANKA SLOVENSKEGA NARODA

70

0,36 %

14. ANDREJA TRAVNIK

LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ

60

0,31 %

15. BOJAN DOLGOŠ

ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES

42

0,21 %

16. MARJETKA SVEIEK

NAPREJ SLOVENIJA

september 2008

Obvestila

5

O

Javni razpis štipendij
RRA LUR v Ljubljanski urbani regiji

Osnovni cilj regijske štipendijske sheme je podelitev kadrovskih štipendij za izobraževalne programe, ki so skladni s potrebami gospodarstva. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni regiji.

Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije so upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki

• ne prejemajo druge štipendije,

• niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti in

• niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb.

Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je namenjena dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci s sedežem v 26 občinah Ljubljanske urbane regije pod pogojem, da se le-ti pri njih po končanem šolanju/študiju tudi zaposlijo.

Štipendija iz regijske štipendijske sheme je sestavljena tako, da:

• 50 % štipendije zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije,

• 50 % štipendije zagotavlja delodajalec, pri katerem se bo štipendist zaposlil.

Del finančne obveznosti delodajalca lahko krije tudi občina.

Osnovna višina štipendije znaša 15 % minimalne plače za dijake (84,98 EUR) ter 28 % minimalne plače (158,63 EUR) za študente.

V šolskem/študijskem letu 2008/2009 je razpisanih več kot 170 štipendij za dijake in študente, ki se bodo po zaključku izobraževanja zaposlili pri delodajalcu, ki

bo sofinanciral njihovo štipendijo.

Nekateri izmed najbolj iskanih poklicev oz. izobraževalnih programov v Ljubljanski urbani regiji, za katere so razpisane štipendije v šolskem/študijskem letu so:

• obdelovalec kovin, varilec

• ključavničar

• strojni tehnik

• oblikovalec kovin

• strugar, brusilec

• metalurg

• tehnik mehatronike

• mizar

• tesar

• orodjar

• mehatronik operater

• natakar, gastronom hotelir

• kuhar, gastronomsko-turistični tehnik

• elektrikar elektronik

• prodajalec

• mesar

• ekonomski tehnik

• kozmetični tehnik

• grafični tehnik

• medijski tehnik

• grafični operater

• diplomirani fizioterapevt

• dipl. inž. ali univ. dipl. inž. strojništva

• dipl. inž. ali univ. dipl. inž. elektrotehnike

• organizator ali dipl. organizator poslovanja v turizmu, organizator ali dipl. organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu

• inž. ali dipl. inž. ali univ. dipl. inž. metalurgije

• dipl. inž. grafične in medijske tehnike, dipl. inž. grafične tehnike.

Več informacij ter razpisno dokumentacijo s prijavnim obrazcem najdete na www.rralur.si

Rok za oddajo vlog za pridobitev štipendije je: 10.10.2008.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne priorite-te:«Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme.«

Maša Resinovič, RRA LUR

Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2008

Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:

Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev:

DATUM

NASELJE

ZBIRNO MESTO

ČAS ZBIRANJA

četrtek

9. 10. 2008

Struge

Parkirišče pri gasilskem domu

13.00 - 14.00 h

četrtek

9. 10. 2008

Kompolje

Parkirišče pri gasilskem domu

14.30 - 15.30 h

četrtek

9. 10. 2008

Videm

Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge

16.00 - 17.30 h

četrtek

9. 10. 2008

Ponikve

Parkirišče pri gasilskem domu

18.00 - 19.00 h

Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.

Naša skrb je čisto okolje!

Javno komunalno podjetje Grosuplje

Koledar kulturnih prireditev v oktobru in novembru 2008

V pisani paleti jesenskih kulturnih dogodkov, ko se bo pelo, i^alo in pripovedovalo, gotovo najde kaj tudi za vaš okus.

Prijazno vabljeni na:

___OKTOBER q.___

11.10., sobota ob 19.00 uri Večer ob violinskih citrah

Veronika Zajec z gosti: Zagoriški fantje in citrarji Citrarskega društva Slovenije Jakličev dom

15.10., sreda ob 19.00 uri

Potopisno predavanje o Kitajski, predava Klara Sulič

lak.lič.e.v...dom....................................................................................................

25.10., sobota ob 19.30 uri Gledališka predstava Vdova Rošlinka

(avtor: Cvetko Golar, režija: Marjana Hočevar) gostovanje KD Gledališče Krka Jakličev dom

VDOVA ROŠLINKA

Režija: Marjana Hočevar Igrajo: Joži Petrič, Barbara Jamnik, Mateja Podržaj, Primož

Bradač, Jože Pečjak, Jurij Piškur, Miro Podržaj, Franc Koželj, Robert Škufca, Janez Miklavčič Tehnična ekipa: Barbara Kastelic, Belinda Brodnjak,

Jože Kozinc, Vojteh Hočevar, Boštjan Žgajnar Uprizarjamo igre iz življenja navadnega človeka z vsemi karakternimi posebnostmi. Posegli smo v preteklost k našim prednikom, njihovi klenosti, skušnjavam, slabostim in ljubezni, ki ne pozna meja ne starostnih razlik.

NOVEMBER

15.11., sobota ob 19.00 uri

2. letni koncert Mladinskega pevskega zbora Ponikve

laklič.eR.dom.....................................................................................................

21.11., petek ob 19.30 uri

Koncert Vokalnega seksteta Komplet ob 5. obletnici

delovanja

Jakličev dom

22.11., sobota ob 19.00 uri

Samostojni letni koncert pevskega zbora Škrjanček

Jakličev dom

29.11., sobota ob 19.00 uri

Koncert VS Mavrica ter predstavitev zbornika

Žensko petje v Dobrepolju

lakl}.č.eR.dom.....................................................................................................

30.11., nedelja

Večer poezije ob vinu, domačem kruh in soli Odkritje Miklavževega darila Podgori -

kip Staneta Jarma cerkev sv. Miklavža, Podgora

Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje

Spet sc^ tukaj

■ ••v 'i" • m

pravljične urice!

Pridružite ' se nam lahkc vsak petek ob 18. uri v krajevni knjižnici v Dobrepolju vsi otroci, ^ ki ste stari od 4. do 9. let.

Prvič se bomo podali v svet pravljic -, y petek, 3.10. 2008.^^

Lepo vabljeni!

september 2008

Obvestila

7

Podjetniške in druge informacije

Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.

• Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2008/2009. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za kadrovske štipendije, ki jih delodajalci izplačujejo od šolskega/študijskega leta 2008/2009 dalje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih. Rok za oddajo prijav: 15.10.2008 do 15. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.sklad-kadri.si/

• Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Razpisnik: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet razpisa: finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Rok za oddajo prijav: 6.10.2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.svzi.gov.si/index.php?dep_id=7

• Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem

v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Rok za oddajo prijav: 17.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html

• Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti. Rok za oddajo prijav: 17.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html

• Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za področje vrtnarstva, za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007-2013. Rok za oddajo prijav: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=10082

• Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom«. Rok za oddajo prijav: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: www.podjetni-ski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=10081

• Javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre

hrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na glavo velike živine plemenskih živali ali čebeljih družin. Rok za oddajo prijav: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog za posamezen namen, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=10076

• Javni poziv za pridobitev Evropske nagrade za podjetništvo 2008 - 2009. Razpisnik: Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet poziva: je nabor lokalnih, regionalnih in nacionalnih projektov za podporo podjetništvu za pridobitev vseevropske nagrade. Rok za oddajo prijav: je 13.10.2008. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/content.aspx?do-cid=10132&rootnodeid=9

• Javni razpis za sofinanciranje izvajanja izobraževalnih prireditev s področja IKT. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je spodbuditi širjenje in uvajanje informacijsko komunikacijskih tehnologij, znanj in veščin v podjetjih, javnih institucijah in družbi. Predmet razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov priprave in izvedbe izobraževalnih prireditev s področja IKT in informacijske družbe. Rok za oddajo vlog je 19.9.2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=10315

• Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja pri realizaciji investicij in razvojnih projektov (št. 1/2008). Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je spodbuditi podjetja k odpiranju novih, dodatnih delovnih mest v letih 2008 in 2009, ki so povezana z realizacijami investicij in razvojnih projektov. Roki za oddajo vlog: so 29. 9. 2008, 14. 1. 2009 in 19. 3. 2009 do 12. ure.

Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=10400

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA

Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si

Pomembno obvestilo za kmetovalce

Vlaganje zahtevkov za bike in vole

Oddaja zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili zaklani od 1. 6. 2008 do 30. 9. 2008, poteka od 1. do 31. oktobra.

Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje

Upravičene živali

Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:

• biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;

• po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca.

• kmetija mora imeti najmanj 50% površin GERK namenjenih za izračun obremenitve trajni travnik ali ekstenzivni sadovnjaki

• obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha

V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi.

Za krave ki so telile od 1. 4. 2007 do 31. 7. 2008 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 30 oktobra.

Začetni tečaj iz varstvo rastlin

Tečaj iz varstva rastlin bo potekal od 21. do 23. oktobra v občinski dvorani na Vidmu. Izobraževanje je tridnevno, na koncu je pisno preverjanje znanja. Potekalo bo v popoldanskih urah od 14.30 do 19.30 ure. Cena skupaj z gradivom je 69 EUR.

Vsi zainteresirani se prijavite na KSS Do-brepolje, kjer boste izpolnili prijavnico. Ob prijavi s seboj prinesite sliko, enakega formata kot za osebno izkaznico. Prosim, da izkoristite možnost, ker novega tečaja v bližnji prihodnosti ne načrtujemo.

Franci Omahen, KSS Dobrepolje

V Jakličevem domu gostovala gledališka predstava: Abecedarij

Mojca Pugelj

V petek, 26. septembra, so se v Jakličevem domu na Vidmu predstavili člani KUD Primoža Trubarja iz Velikih Lašč in uprizorili avtorsko večzvrstno predstavo, posvečeno 500 letnici Trubarjevega rojstva in Dnevom evropske kulturne dediščine. V nabito polni dvorani je vladalo sproščeno vzdušje, kar je pričaralo vrhunski kulturni dogodek. Predstava prikazuje prerez skozi življenje in delo Primoža Trubarja. V njej so povzete njegove misli, življenjske postaje in temeljna besedila. Zasnovana je kot zbirka petindvajsetih utrinkov o Trubarjevem življenju in delu skozi oči sodobnega mladega človeka. ♦

»Vsak človek je moj brat«

S tem novomašnim geslom misijonarja lazarista Petra Opeke bi se rad zahvalil za sodelovanje vsem, ki ste sodelovali na dobrodelni prireditvi v soboto, 20.septembra.

Igor Ahačevčič

Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujem gospodu župniku Francu Škulju in gospodu kaplanu Marinku Bilandžiču ter gospe Martini Šuštar, predsednici ZKD Dobrepolje. Prav tako osebju Jakličevega doma, Evi za pomoč pri vodenju prireditve in Slavcu za fotografije.

Za pomoč pri izvedbi kulturnega programa hvala:

• ansambloma Koma 750 in Rock in-žinirji,

• Vokalni skupini Mavrica,

• Godbi Dobrepolje,

• Big bandu DOM z Bracom Doble-karjem,

• MePZ Škrjanček,

• Cerkvenemu MePZ župnije Dobre-polje,

• MoPZ Rafko Fabiani,

• Folklorni skupini Ponikve,

• Dramski skupini Scena,

• Mladinskemu MePZ Ponikve.

Hvala govornikom in pričevalcem:

• Gospodu Stanetu Kerinu - ravnatelju Misijonskega središča Slovenije,

• frančiškanu patru Tomažu Hočevarju,

• Tonetu Zakrajšku - županu Občine Velike Lašče,

• Alešu Juvancu - svetovnemu popotniku.

Hvala glasbenikom:

• Tamari Butala - frajtonarica,

• Roku Ahačevčiču - trobenta,

• Deanu Zavašniku - klavirska harmonika.

Posebna hvala vsem, ki ste darovali sredstva. Skupaj smo zbrali 1651 evrov, kar bo zadostovalo na Madagaskarju za okoli 3000 kg riža. Kaj to pomeni za tisoče ljudi, za katere skrbi pater Opeka, je težko reči; a kakorkoli že, za kakšen dan bo gotovo zadostovalo. Tudi to je nekaj. Tudi s tem smo morda rešili kakšno otroško življenje. Morda bomo naslednje leto akcijo ponovili in takrat vas bo k sodelovanju lahko pristopilo še več.

september 2008

Prireditve

9

Za konec še misel g. Kerina, da ni res, da smo v boju za dobro na tem svetu nemočni. Vsak od nas lahko k dobroti na tem svetu nekaj prispeva. Tudi tako, da nekaj od svojega daruje za revne in tako pomaga k ohranitvi njihovega dostojanstva. Na koncu za človekom tako ali tako ne ostane nič drugega kot njegova dobra dela.

Vse dobro vam želim v imenu otrok iz madagaskarskih smetišč. ♦

Marija Mohorič

DOBRODELNI KONCERT

Peli smo in plesali, da bi nekaj denarja zbrali, da bi otroke strgali smetišču, da bi jih približali šoli in igrišču.

Brezskrbno živimo, jezimo se in nergamo, vsak dan pijemo in jemo, kaj je lakota, ne vemo.

Med nami dobri so ljudje, imajo prijazno, široko srce, borijo se za nemočne ljudi in nam sitim odpirajo oči.

Kar smo zbrali, je bolj malo, še bo na svetu lačnih ostalo, odprimo ljudje, srce in oči in nahranimo nekaj lačnih ljudi.

Prireditve

Tina Gačnik - T1ANA niza uspeh za uspehom

V soboto, 13. septembra, se je v ljubljanskih Križankah odvrtel spektakel pod naslovom Slovenska popevka 2008. Poslušalcem se je na deževni večer ob spremljavi Velikega revijskega orkestra RTV Slovenija predstavilo 12 tekmovalnih skladb, ki jih je izmed 75 prijavljenih izbrala strokovna žirija.

Mojca Pugelj

Veliko nagrado občinstva je prejela skladba Te ni v izvedbi Marka Vozlja, strokovno žirijo pa je najbolj prepričala pesem Šopek maka, ki jo je zapel Anžej Dežan. Za mla

do perspektivno izvajalko je bila razglašena Tina Gačnik — Tiana s pesmijo Morje in nebo.

Tina je ob tej priložnosti povedala: »Zelo sem vesela, srečna in počaščena, ker sem dobitnica nagrade strokovne žirije za najbolj obetavnega izvajalca festivala Slovenske popevke 08.

Na tem mestu bi se zahvalila komisiji in še posebno avtorjem skladbe »Morje in nebo«, Leonu Oblaku — besedilo, Marinu Legoviču — glasba in aranžma, ter Jaki Puciharju in Marinu Legoviču za orkestrsko priredbo. Hvala tudi dirigentu Patriku Greblu, za prijetno sodelovanje in posluh za moje želje, ter hvala združenemu orkestru RTV in Big Band RTV SLO, ker so zdržali pri komaj 8°C in ohranili kvaliteto izvajanja kljub mrazu. Nenazadnje hvala Mihi, Luciji in Primožu, ki so me spremljali za odrom, ter še posebno mojim staršem in družini ter prijateljem, ki so navijali in skupaj z mano nosili »križ« v večnih Plečnikovih Križankah, ter vsem tistim, ki ste navijali doma, na toplem.

Uresničila se mi je dolgoletna želja — da nastopam na največjem, najlepšem, najbolj elegantnem festivalu pri nas.

Skratka, moje želje se izpolnjujejo ena za drugo, brez predaha, iz festivala v festival... Verjetno se sprašujete, kakšni so moji načrti. Že čez dober mesec me čaka še en festival—Ritem duha. Tam se bom predstavila s skladbo »Vedno naj se zgodi tvoja volja«.

Torej, brez počitka, še prepolna vtisov iz popevke, s polno paro naprej, na festival ritma, duha in vere.

Še naprej se bom predajala srečnim naključjem, vse do izdaje CD-

ja. Kaj bo po tem .... pa ne vem

...(še).« ♦

Â... T

18. oktobra 2008 bo v Mariboru potekal festival ritmične in duhovne glasbe — RITEM DUHA 08.

Župan Janez Pavlin bo tudi letos omogočil brezplačni avtobusni prevoz.

Vsi zainteresirani naj čim prej pokličejo na občino Marijo Kramžar na telefonsko številko (01) 786 70 10 ali Tino Gačnik na številko 031 619 481.

september 2008

Prireditve

11

D I A L O G

Literarni večer s Tonetom Kuntnerjem,

ki je bil 18. junija v Podgori na dvorišču cerkve Sv. Nikolaja

Nekaj utrinkov iz dialoga, ki ga je oblikovala in vodila Pavlina Novak:

Tretjič smo Vas gostili v Dobrepolju, drugič v naši vasi Podgora. Veseli in ponosni smo, da ste si vzeli čas za eno majhno vas, ampak samo po številu. Združuje nas beseda: skupnost.« Cankar je napisal: »Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih jezik, in njih pesem bo vriskanje, ali to še vedno drži in drži še bolj?

Še vedno drži in še vedno bolj drži. Cankar se je zavedal lepote tega jezika, in mislim, da se tudi mi zavedno ali nezavedno zavedamo. Govorimo mili arhaični jezik, znan po dvojini. Dvojina je lepa. V njej pišemo pesmi o ljubezni, spoznavamo, da je naš jezik nočno po-trkavanje in opazimo, kako zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se uzro nad čudežno deželo pod seboj. »Vesela domovina pozdravljena, iz vsega srca še enkrat!« To je povedal Cankar v našem jeziku. To je naša identiteta, da smo pravzaprav izvoljeni po identiteti. Tega se je zavedal tudi Trubar, da govorimo nek poseben jezik. In ta jezik moramo mi gojiti toliko bolj, ker nas je malo. Imamo izredno srečo, da imamo tak lep jezik, izredno srečo, da živimo v nebesih pod Triglavom, noben drug narod ne živi v nebesih pod Triglavom in še to zgodovinsko srečo imamo, da so ta nebesa dobila streho nad glavo; in mi vsi smo bili zraven. Dobili smo svojo državo. Malo narodov je na svetu, tako majhnih, pa tudi veliko večjih, in vsi ti bodo še dolgo, dolgo čakali na svojo državo; se borili, sanjali, hrepeneli. Mi smo to do-hrepeneli.

Ali mislite, da je dal Cankar prispodobo za petje in je bolj vriskanje pesmi en sam klic po slovenski besedi?

Nekaj tega sem že povedal. Zavedal se je te pesmi, te lepote, ki jo mi pojemo od rojstva naprej z materjo, ko nam prvič zapoje. Govorimo ta mili arhaični jezik

»Pesnik, dramski igralec in izredni profesor na ljubljanski igralski akademiji, zato Toneta Kuntnerja ni treba posebej predstavljati. Že davno je pojem pokončnega Slovenca, ki s svojim žarom posreduje slovenskim ljubiteljem lepe umetniške besede, svoje pesmi in besedila znanih slovenskih umetnikov.«

in to je pravzaprav pesem. Mi sami tega pravzaprav ne slišimo več. Verjetno. Mi slišimo samo kakšne Čehe, kako pojejo, ko govorijo. Drugi narodi, ki imajo naš jezik za tuj jezik, pravijo, da imamo tako lep jezik, in mi se tega premalo zavedamo. Ga ni treba nič delati, veste, treba je samo govoriti, govoriti po slovensko. In vsi ti dialekti po Sloveniji, 46 jih je in vsak po svoje zveni. In vsak je rasel iz zemlje, iz življenja, zato ga moramo obdržati, ne za nas, mi bomo že zdržali, ampak za naše rodove mlade, da ne bi govorili angleško, francosko in druge jezike.

In mi, ne samo, da imamo nebesa pod Triglavom in svojo državo, mi smo predsedovali 450 miljonom ljudi. Če bi to rekel pred 25 leti, bi me zaprli v norišnico. In mi dvomilijonski, mali narod smo predsedovali. Mi smo bili izvoljeni. Mi smo doživeli zvezdni trenutek svoje zgodovine. Zato smo lahko veseli v teh nebesih pod Triglavom.

Izdali ste preko 20 pesniških zbirk, od zgodnjih 70 let do danes. Kako so te pesmi nastajale. Ali je v vas več pesnika ali igralca?

Pesem je skrivnost. Kot otrok, ki se rodi. Je novo življenje. Na novo živi. Ne ve se, kako dolgo bo živelo. Mora pa priti iz pravega gnezda, to je prvi pogoj. Za življenje in dolžino te pesmi noben človek ne ve. Tudi tisti človek ne, ki jo je napisal. Tako kot mama ne ve za svojo hči ali sina, kako dolgo bo živel. To je skrivnost. In moje pesmi so vse nastale takrat, ko je bila sila. Ko sem moral to napisati. Nekatere so tudi hitro umrle, nekatere sem pozabil, nekatere sem pozneje prebral in rekel, no, sej to niti ni tako slabo, niti ni tako slab otrok, niti ni tako grd.

Otroku ne moreš reči, da je grd, je neko novo življenje. Nikoli še ni bilo takega življenja. Ta osnova, iz katere izhaja pesem, ne sme biti nobena špekulacija. Nobeden, ki bo študiral literaturo, ne bo pisal boljših pesmi, ker bo več vedel o sami literaturi. Res pa je, da se bo zbližal z jezikom. Srkal ga bo vsak dan bolj. To je neprecenljivi zaklad znanja. Ampak to ni dovolj. Moral bo tudi iz sebe na svoj način ustvariti novo življenje. In tu ni nobenih pravil. To se ne da, iti samo na fakulteto in se naučiti vso to literaturo.

Jaz sem vse, kar sem napisal, pisal iskreno, zato, da sem si pomagal živeti; in si tudi ne delam iluzij, da bom svet spreminjal. Da bom reševal svet. Jaz rešujem samo sebe. 100% rešujem sebe. To je neka sila in želja po izpovedi. Vi sami veste, da človek težko živi, če neko stvar v sebi nosi. Če je vesela, je pravzaprav ne moreš več samo za sebe držat, če je pa težka, mučna, pa je še toliko težje. Človek sam ne more živeti. Ustvarjati poezijo ali pa kakšno drugo umetnost, ki govori na ta način, je preprosto potreba, da sam sebe rešuješ, da še koga okužiš s tem, da nisi na svetu tako prekleto sam.«

V vaših pesmih se beseda hiša pojavlja kar naprej? Potem je tu zemlja, jablane, poti, oče, kmet, sinova? Tone Partljič je napisal: »Dokler bo stala pesnikova hiša, toliko časa bo živel.« Če je to vaša prispo

12

Prireditve

september 2008

doba za dom, življenje, za pesem, kako danes razmišljate o tem?

Človek že od malega naprej raste s tem, da bi imel hišo. Se spomnim, da ko smo bili otroci, smo si delali hiško med drevesi, imeli v hiški neke cunje notri, pa neko streho, samo da smo se počutili na svojem.

Da imaš svojo hišo, je predvsem človeški nagon, ki te vodi, da si ustvariš dom. To je v nas. Meni se je zgodilo veliko stvari v zvezi s hišo. Jaz sem doma s kmetov, iz kmečkega okolja. In mladost sem doživljal zelo lepo, se igral po tistih gmajnah in gozdovih ter živel v ta socializem, ki je nekaterim kmetom jemal hiše, zemljo. Pri nas je bilo tako, da je bila naša zemlja velika devet hektarjev in je ležala med državno zemljo, zato smo morali gnati živino na pašo skozi državno zemljo. Bili smo jim na poti, zato nam je grozilo, da nam bodo dali zemljo nekje drugje.

V državnih njivah je bilo veliko osata, in kadar je veter pihal iz državnih njiv, je oče molil, samo da ne bo pihalo z njihove strani, da ne bi veter pihal v naše njive, seme plevela iz državnih njiv. To je bilo, preden je posestvo prodal. Oče je bil moder in je prej ponudil našo zemljo. In tako smo prodali posestvo in se selili bližje mestu. Torej od te hiše stran, kjer sem bil jaz doma. Takrat sem bil star 12 let. In to so najbolj rosna leta: jaz sem bil tam doma in ta leta sem doživljal zelo težko. To so bile moje »gmajnice, hiške, gozdovi« in velikokrat sem hodil gledat to našo hišo. In ta hiša je začela razpadati. In ko sem jaz hodil gledat ta posestva, so te hiše vsakokrat bolj propadale. In jaz sem gledal, kako moja hiša razpada, in vedno bolj je razpadala in nazadnje so jo podrli. Vse je bilo preorano, nasadili so jabolčne nasade in tudi tisto je šlo k vragu. Vse je propadlo. In jaz sem kot ranjena duša gledal tisto, kako propada. Moja zemlja, naša zemlja propada. In tako sem vedno hodil ranjen domov v mesto, v novi dom.

Potem vidim hišo kot državo. Enako je z domovino. In nam se je zgodilo, da smo do svoje hiše prišli kot družina, kot država. Pravzaprav smo prišli do svoje države. Mi smo izvoljen narod. Dvomi-lijonska družina. Vsi se zavedamo, da je hiša streha človeku in sanjam zavetje. In dokler bo stala ta hiša, bom živel.«

Ustavila se bova še pri vaši zbirki Cmu-rek. Drago Jančar je napisal, da so to pesmi o kraju, ki je in ga ni. O hiši, ki je več ni in je. O prijateljstvih, ki razpadajo, o gro

bovih in še kar veliko teh stvari. Ampak na koncu je novo življenje. Člen v človeški verigi med včeraj in danes. Ali ste še vedno nepobošljiv optimist, da je na koncu vedno življenje in razjasnjeno nebo?

Vedno je. »Dom spiro spero«, pravijo latinci. Vsi upamo, in vsi verjamemo, da je vredno, da je hiša, da perspektiva je in da življenje vedno je in vedno bo. Čisto preprosto. Logično razmišljam. Vsi dobro veste, če še tako neurje pride, pa toča vse potolče, ni vrag, da ne bi zopet zraslo. Zemlja, ta čudežna stvar, vedno znova na novo zraste. Življenja se preprosto ne da uničiti. In zato je treba s temi srečami in nesrečami živeti. In jaz sem čisto navaden optimist ali pa pesimist. Življenje kaže, da se ga ne da uničiti.

Poleg tega: mi nismo edini, za nami bo še kdo prišel, ni potrebno biti pesimist, zato ker za nami pridejo moji sinovi, pa sinovi mojih sinov, ta semenčeca se ne da ustaviti. Hvala Bogu. To radost življenja se ne da ustaviti. In treba se je življenja veseliti. Da je življenje neustavljivo. Ne glede na to, koliko jih po glavi dobiš. In kako je včasih kruto življenje, da ti vzame mater, očeta, otroka, otroka, ki je komaj začel živeti. Ampak, v splošnem je treba vedeti, da je življenje neuničljivo.

Z današnjim večerom smo počastili dan državnosti. Vsi vemo, da ste bili veliki sopotnik in veliki zagovornik naše države. Ali so se te sanje uresničile, kot ste jih takrat sanjali?

Nikoli. In kdor življenje malo pozna, ve, da se sanje nikoli tako ne uresničijo, kot jih sanjaš. Ampak, da jih sanjaš, je bistveno. Da upaš, da bodo te sanje uresničene. In nam so se te sanje uresničile. Jaz si nisem predstavljal, življenja, nisem si predstavljal - to je preprosta kmečka logika. Jaz sem vedel, da mi bo toča enkrat potolkla celo njivo, pa vedel sem tudi, da mi bo streho enkrat potolklo, pa se mi je to redko zgodilo, ampak jaz sem vedel. Računal sem na nesrečo. Ko sem bil mlad, sem videl toliko nesreč okoli sebe, zato sem se vprašal, kdaj bom pa jaz plačal svoj davek. In potem sem padel nekje iz drevesa in sem se prav veselil, da sem svoj davek plačal. Iz takega življenja sem prišel do neke vrste takšne filozofije. Enako je z državo. Marija se nam je prikazala, ko smo državo dobili, dvomilijonski narod. Amerika je rekla, ne bomo vas priznali, in smo šli naprej - si predstavljate? In so nas priznali. Postali smo Država, ki nekaj velja, ki predsedu

je drugim. Tudi, ko se človek poroči, mora vedeti, da ne bo tako idealno, kot so medeni tedni. To vsi vemo. In kdor si dela iluzije, bo prej ali slej spoznal, da ni tako idealno. Jaz vem, da ni vse idealno, zato me preseneča, ko je vse tako dobro.

Glede svoje majhnosti smo pravzaprav genialci. Jaz nisem verjel, da imamo toliko moči, da imamo toliko kadra, ko smo predsedovali Evropi. V dvomili-jonskem narodu imamo toliko sposobnih ljudi. Zato sem presenečen, kako dobro državo imamo. Zato ni vse odvisno od našega jamranja, ampak od naše trme, od našega ponosa, ljubezni.

Ste igralec in pesnik. Kako doživljate pesmi na vašem odru?

Pesem se mora roditi iz pravega gnezda. Iz občutljivega gnezda. Tako mora tudi priti skozi jezik in srce drugega, ki to pripoveduje. In vedno, kadar nekdo pripoveduje moje pesmi, če vem, da ve, kaj govorim, je vse prav. Potem me ne moti. Jaz vem, kaj takrat govori. Govori tisto, kar sem hotel povedati, pa sem zapisal z besedami. In tako ste vi tu, mladi Podgorci, govorili moje pesmi, ker ste blizu temu življenju. Blizu temu, kar čutim jaz.

Od našega ponosa in naše ljubezni do te zemlje je odvisno, ali bomo še »stali inu obstali«, to je bilo vedno vprašanje še iz Trubarjevega časa, sicer je to on drugače mislil, mi smo to prenesli na narod. To stati in obstati je bistvo. In kljub temu, da imamo svojo državo, če ne bomo znali obstati, potem nismo vredni, da imamo svojo državo.

Veste, našemu narodu se je zgodil čudež. In če ne bomo znali to gojiti naprej s ponosom, toleranco, s pravo ljubeznijo, potem pač tega nismo vredni. Vse to se izraža v naših besedah.

Tudi v besedah Cankarja: ko je napisal, da živimo v nebesih pod Triglavom, je napisal naslednje, ki danes tudi velja, morda še bolj kot v Cankarjevih časih. Kar bo in bi bilo lahko usodno. Domovinska ljubezen Slovenca je čisto brez primere in podobe. Ne da se nikakor opisati. Ob njih se neha moja in vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu z ljubeznijo do matere, do mrtve matere, ki ne sliši več. Nobene zakasnele molitve, nobene prošnje za tolažbo in odpuščanje. Ob bežnem spominu, v enem trenutku premeri in čuti človek vse tisočere stopnje ljubezni, od najstrašnejše bolečine do najslajše radosti. Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom obseže vso in vse, kar bo ljubil.

september 2008

Prireditve

13

Ker ljubezen je ena sama, nevsiljiva, v en sam kratek utrip srca je vtisnjena v vse. Mati, domovina, Bog.

Bom pa za konec povedal še nekaj: Jaz bratje, vem za domovino. In mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in opeharjeno s tisočerimi obrestmi. Naša domovina je boj za prihodnost. Ta domovina je vredna najž-lahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina. Ne bo, »JE 2E.

Veronika Zajec -

»Prešmentana citrarka 2008«

V četrtek, 4.9.2008, ob 19.00, je bila v okviru Festivala Velenje in Citrarske-ga društva Slovenije v Domu kulture Velenje prireditev z naslovom »Preš-mentane citre«. Tu so se srečali citrarji iz vseh koncev Slovenije. Nastopali so posamezniki, citrarski dueti, citrarski orkester... Na tej prireditvi Ci-trarsko društvo Slovenije podeli priznanje posamezniku in skupini. To priznanje pa lahko dobi vsak citrar, ki je član citrarskega društva, samo enkrat v življenju. In letošnji naslov »Prešmentana citrarka 2008« je prejela Veronika Zajec iz Vidma kot posameznica in citrarski orkester glasbene šole Brežice kot skupina.

Njegove pesniške izdaje in dialog z njim smo podprli tudi z recitacijami podgorske mladine: »Družina«, Lucija Prijatelj, »Jaz te imenujem mati«, Gašper Marolt, »Zdaj znam«, Špela Klun, »Kadar spregovorim«, David Vodičar, »Sinovoma«, Saša Strnad, »Zraven sem bil«, Pavlina Novak in »Slikarjeva pesem«, Barbara Strnad.

Dogodek so z ljudskim petjem popestrili »POMAŠNI PEVCI«, Franc Znidar-šič pa je v dobrepoljščini recitiral besedilo Rozalije Francelj iz Ponikev o dobre-poljskih fantih.

In zadnji spomin na krasno vzdušje, neprecenljivo izkustvo človeka z zavedanjem življenja, domovine in lastne biti. Spomin me vrača na Toneta Kuntnerja, ki je ognjevito, včasih do skrajnosti realistično interpretiral svoje spomine, da so marsikomu v občinstvu prišle solze v oči. Resnično je bil prekrasen večer slovenske umetniške besede. Edini kulturni dogodek v mesecu juniju, ki je bil poklon »Dnevu državnosti«. In tudi takrat Kuntner ni mogel iz svoje kože, če ne bi pri zaključku večera navdušeno recitiral Prešernovo Zdravljico v slovenščini s poudarkom, da je to edina nacionalna evropska himna, ki je objavljena tudi na državnem denarju - slovenskem tolarju.

Kasneje ob druženju z obiskovalci pa je recitiral še Cankarjevo »Domovina«. Na dogodku so bile na ogled vse knjižne izdaje, vseh deset knjig, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Grosuplje, enoti Dobrepolje skupaj z video kaseto o njegovem življenju. Umetniško noto pa so dodale sveče in skulpture Rafaela Samca. ♦

Saša Strnad,

Kulturna sekcija TD Podgora

Kulturno društvo Dobrepolje - sekcija Zagoriški fantje vabita na prvi samostojni koncert

Veronike Zajec

^^^^^ Večer ob ___

violinskih citrah

v soboto, 11. 10. 2008 ob 19.00, v Jakličevem domu na Vidmu.

Nastopajoči:

❖ Veronika Zajec - violinske citre ❖ Plesalci folklorne skupine Ponikve ❖ Zagoriški fantje ❖ citrarji Slovenskega citrarskega društva Koncert bosta povezovala Marta Šuštar in Franc Žnidaršič.

Lepo vabljeni!

14

Žaga Pogorelc

september 2008

»Zaga Pogorelc« - iz generacije

v generacijo že 100 let!

Za marsikoga leto 1908 verjetno nima posebnega pomena. Ampak, da si boste lažje predstavljali, naj Vam povemo, da je leta 1908 bila ustanovljena Slovenska filharmonija, da se je istega leta rodil pomemben slovenski pisatelj Miško Kranjec. V daljno leto 1908 segajo tudi začetki mobilne telefonije, saj je že takrat Nathan Stubblefiled izdelal prvi delujoči mobilni telefon. V letu 1908 je začelo rasti in se razvijati tudi veliko slovensko podjetje Ilirija. Ob bok tako pomembnim ljudem in dogodkom se lahko postavi tudi družinsko podjetje »Žaga Pogorelc« iz Strug, ki prav letos tudi praznuje svojo stoto obletnico delovanja.

Kolektiv Žage Pogorelc

Mojca Pogorelc

Začetnik stoletne tradicije, Jernej Pogo-relc, je leta 1903 najprej začel z mlinarsko obrtjo. Nekaj let kasneje, v letu 1908, pa je postavil prvo žago »venicianko«. Ker v bližini ni vode, da bi poganjala žago in mlin, je pogon omogočal bencinski motor. Veliko posodobitev v letu 1913 je predstavljala parna lokomobila z 25 KM. S to pridobitvijo je bila zgrajena tudi parilnica lesa, odjemalci parjenega lesa pa so bila predvsem italijanska podjetja. V času po prvi svetovni vojni sta mlin in žaga v Podtaboru veliko delovala za potrebe kmetov iz bližnje in daljne okolice. Zaposlenih je bilo tudi po 20 delavcev, Jernej pa je že takrat uspešno trgoval z domačimi in tujimi odjemalci lesa in lesnih izdelkov. Ljudje so bili željni boljšega življenja in so radi delali, da bi zagotovili več in boljše za sebe in svoje potomce. Leta 1931 gospodar Jernej v 54. letu starosti zaradi srčne kapi nenadoma umre, kar je bil velik udarec za obrt in družino z 12 otroki. Takrat najstarejši sin Edvard, star 24 let, je prevzel in nadaljeval z obrtjo, najmlajši sin pa je bil takrat star komaj 3 mesece.

V času pred drugo svetovno vojno, pa skoraj do konca vojne, sta žaga in mlin stalno obratovala. Delavcev je bilo veliko in tisti, ki so bili bolj oddaljeni, so stanovali pri hiši. Ker je bila v tistem času

revščina, Edvard pa je delal večinoma na žagi in v mlinu, je žena Karolina sama imela skrb za veliko kmetijo in 6 otrok. Navadno je imela vsaj po eno deklo, da ji je pomagala pri vsakdanjem delu, saj je bilo to nujno, da je lahko zagotovila hrano za vso družino in še vse delavce. Začetek druge svetovne vojne je precej ohromil delovanje mlina in žage, konec vojne pa je družino Pogorelc zopet pretresla tragična smrt, saj se oče in gospo-

dar Edvard ni vrnil živ domov. S tem je prenehalo delovanje mlina in žage. Celotno premoženje je bilo nacionalizirano. Novi lastnik je bil KLO (Krajevni Ljudski Odbor) Struge, ki pa je slabo gospodaril, zato je žaga delovala z dokaj pogostimi prekinitvami. Stanje se je nekoliko izboljšalo leta 1957, ko so tudi Struge dobile elektriko, vendar je zaradi slabega poslovanja leta 1962 žaga obnemela.

Četrti otrok Edvard je bil v povojnem času prisiljen že pri 12-ih letih trdo poprijeti za delo. Najprej je bil »furman«, saj bi mu v nasprotnem primeru vzeli konja. Veliko je delal pri »aplencah«, kuhal tudi eterična olja, poleg tega pa vseskozi pridno kmetoval. Tri sestre so mlade zapustile dom in se začele preživljati drugje, mlajši brat Zdravko se je odločil za študij bogoslovja in je tudi zapustil domačijo in domači kraj. Tako so pri Ma-lenskih v Podtaboru takrat ostali trije pari pridnih rok in čistega srca, mama Karolina, sin Edvard in hči Marija, ki se je poročila po prihodu Edvarda iz služenja vojaščine v JLA.

Zaradi pritiska krajanov Edvard (rojen 1937) leta 1964 vzame v najem mlin, ki je pred nacionalizacijo pripadal njegovemu očetu, naslednje leto pa še žago. Trgovanje takrat še ni bilo dovoljeno, zato žaga obratuje le z uslugami za potrebe kraja. Leta 1967 najemnik Edvard na javni dražbi odkupi celoten obrat in šele ta

september 2008

Žaga Pogorelc

15

ko postane lastnik svoje dediščine. Takrat začne v Strugah delovati firma pod imenom »Pogorelc Edvard - 2aga in mlin, Struge.« S trdim delom in pogledom, usmerjenim v prihodnost, leta 1975 zgradi novo stavbo (200m2) s polnojarmenikom manjšega premera. S posodobitvijo in povečanjem obrata se je povečala tudi proizvodnja embalaže. Prva embalaža se je izdelovala za tovarno bojlerjev TIKI Ljubljana, naslednji velik odjemalec pa je bil grosupeljski Kovinastroj, današnji Kogast, s katerim še danes dobro sodelujemo in je tudi eden naših pomembnejših poslovnih partnerjev.

Leta 1980 je bila zgrajena še delavnica (180m2) za izdelovanje lesene embalaže, zato se poveča delež izdelane embalaže.

Mlin je v tistem obdobju nehal obratovati, ker je bil že dotrajan, dela pa je bilo čedalje manj, saj so moko že ponujale trgovine na svojih policah.

Ker je Edvard vedno stremel k posodobitvam v želji po lažjem in hitrejšem delu, je leta 1981 kupil polnojarmenik »Esterer« z nekoliko večjim premerom. Kmalu je tudi ta postal premajhen in prepočasen, zato ga leta 1989 zamenja pol-nojarmenik »Wusterdietz«.

Ob delu pa leta hitro tečejo. Leta 1993 se je Edvard upokojil, vodstvo firme pa je prevzela žena Marija. Postopoma, po zaključenih šolanjih, se v družinskem podjetju zaposlijo tudi vsi trije sinovi, Edo, Marko in Igor in hči Mojca. 2e od malih nog so pomagali pri vsakem delu in s tem pokazali interes za šolanje v tej stroki in za nadaljevanje družinske tradicije. Šolani in specializirani so vsak za svoje področje, zato Edi skrbi za področje nabave in prodaje lesa, Marko je kot strojnik skrbel za vzdrževanje strojev in potek dela na žagi, Igor pa skrbi za proizvodnjo embalaže in pomoč pri ekonomskih in tekočih pisarniških delih. Mojca je tudi zaposlena doma in skrbi večinoma za tekoče pisarniško poslovanje, sicer pa poprime za vsako delo, tako v pisarni kot tudi v delavnici.

Zal pa nesreča ne počiva. 25.9.1997 pride do strojeloma obstoječega polno-jarmenika. Ob močnem poku je polno-jarmenik skorajda razneslo in po žagi so leteli večkilogramski kosi težke zlitine. K sreči nihče ni bil poškodovan, vendar pa polnojarmenika ni bilo možno popraviti. Takoj je postavljen drugi stroj, in sicer »Esterer HD30«, ki pa je v obratovanju še danes. Vsi polnojarmeniki so bili rabljeni, saj za nove ni bilo dovolj sredstev.

Po osamosvojitvi leta 1990 je ponov

no dovoljeno širše trgovanje z lesom, zato sta se proizvodnja in prodaja znatno povečali. Skladno z razvojem in potrebami pa se je povečevalo tudi število zaposlenih, od enega, takoj po odkupu obrata, do današnjih trenutno 14 zaposlenih delavcev.

S povečanjem trgovanja z lesom in z večanjem obsega dela so se povečale tudi potrebe po skladišču. Zato se skladišče leta 2003 poveča in utrdi, leta 2005 pa ponovno utrdi in asfalatira, kar je velika investicija v dobrih 3200m2, poleg že obstoječih 1000m2.

Les kot surovino dobavljajo gozdna gospodarstva, precejšen del lesa pa je zagotovljen z lastnim odkupom na terenu. Letno razžagamo cca. 14.000 m3 hlodovine iglavcev in listavcev. Poleg prodaje rezanega lesa, tako podjetjem kot posameznikom, pa velik delež dohodka predstavlja izdelava lesene embalaže, palet, obojev, zabojev, letvic...

Posnetek iz zraka (l. 2005)

Svetovna globalizacija in širitev posla tudi izven meja Slovenije postavlja čedalje večje zahteve tudi za proizvajalce v lesni stroki. Zato smo v letu 2006 za zahteve termične obdelave embalaže zgradili kotlovnico na bio maso in sušilnico. Za upravljanje skrbi najmlajši sin Igor. Veliko ljudi ne ve, kaj pomeni termična obdelava. Namen termične obdelave je, da temperatura uniči zajedavce v lesu, in sicer tako, da se sredica lesa segreva vsaj pol ure pri temperaturi 56 stopinj Celzija.

Žal pa je v letu 2007 tudi četrto generacijo prizadela tragična smrt v družini. V 30. letu starosti se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil drugi sin Marko, ki je bil strokovno dobro usposobljen, priden za delo, priljubljen pri ljudeh in sodelavcih. Njegov nepričakovan odhod je pretresel tako družino kot sodelavce, pri podjetju pa še danes zelo manjka sposoben strojnik, ki ne glede na dan in uro popravlja stroje v okvari, da lahko žaga ob šestih zjutraj spet zapoje.

Zagotovo je žaga v Strugah tudi pomemben doprinos za kraj, saj je tako v preteklosti kot tudi še danes zagotavljala precej delovnih mest, predvsem za domačine, ki so svoje delovno mesto dobili blizu doma in se jim ni potrebno voziti v bolj oddaljena mesta. Skozi leta se je na žagi zvrstilo kar nekaj pridnih rok domačinov, ki so bili pripravljeni pošteno in pridno delati.

Ob letošnji stoletnici nas, člane družine Pogorelc, pogosto vprašajo, kako nam je uspelo tako dolgo obdržati tradicijo, sloves poštenja in voljo za nadaljnje delo. Odgovor je pravzaprav zelo preprost. Seveda je kot prvo treba veliko delati, potrebno pa se je tudi zanimati za stroko, za trg, spremembe, zahteve itd. Še posebej pri nas je pomembno dobro sodelovanje, sloga, veliko pogovorov, usklajevanj. Ker smo družina, skupaj živimo in delamo, zato seveda prihaja tudi do nesoglasij. Vendar se trudimo, da bi eden v drugem, pa tudi v naših kupcih in poslovnih partnerjih videli predvsem Ljudi, s svojimi slabimi in dobrimi lastnostmi. Tako v vsakdanjem življenju kot tudi v poslovanju je za vsakega človeka dobro, da je zanesljiv, prijazen in pošten.

Poudarili bi še, da se moramo ljudje, lastniki gozdov ter ljubitelji lesa in zelenega bogastva ozavestiti, da bi znali za svoje gozdove pravilno skrbeti in predvsem ceniti, kar nam daje gozd in les. V zadnjem letu so tudi Slovenijo prizadele ujme in hude nevihte, ki so povzročile mnogo škode. To bi nam moralo biti v poduk in opomin, da nam je narava že veliko dala, vendar pa, če je ne bomo spoštovali, nam lahko tudi veliko vzame.

Ob koncu bi se radi še zahvalili.

Hvala vsem delavcem, ki ste soustvarjali z nami v preteklosti, in hvala vsem delavcem, ki z nami soustvarjate še danes, saj ste pomembni člani kolektiva pri vseh delih, ne samo pri tekočem delu, ampak tudi pri posodobitvah, gradnjah in ostalih večjih vzdrževanjih naših strojev in objektov.

Iskrena hvala vsem za zaupanje pa tudi vsem, ki ste kdajkoli na žagi v Strugah odkupili deske, naročili les za svoja ostrešja, nam zaupali v odkup hlodovino iz Vaših gozdov, naročali pri nas leseno embalažo in nam dajali voljo in zagon z naročanjem naših storitev. Brez ljudi, ki nas cenijo, nam dajejo delo in surovino, nam gotovo ne bi uspelo!

Skrbite za les. Les je lep.

Iskrena hvala, »Žaga Pogorelc«

16

Hiša slaščic Beti

september 2008

Odprtje Hiše slaščic Beti

Mojca Pugelj

Slaščičarka Beti Novak Brezovar v bližnji in daljni okolici slovi po bogati izbiri lastnih izdelkov, kot so torte, rezine in piškoti različnih okusov, oblik in barv. Ko sem se pogovarjala z Beti, mi je povedala, da je pripravljena ustreči vsakemu, še tako zahtevnemu ljubitelju dobrega domačega peciva s pestro ponudbo različnih vrst peciva za vse priložnosti ali pa samo za slajši dan.

Dan odprtih vrat slaščičarske delavnice je bil 24. avgusta - prav na Betijin rojstni dan. Z navdušenjem jo je pričakalo veliko ljudi, začetek slovesnosti pa so s spustom balonov otvorili Betijini nečaki, praznovanje pa je s svojimi zvoki naznanila tudi dobrepoljska godba.

Trak so prerezale Betijine nečakinje -Lucija, Andreja in Klara, nato pa sta objekt blagoslovila župnik Franc Škulj in kaplan Marinko Bilandžič. Beti ponosno pove, da je odprtje in zaživetje te slašči

čarske delavnice uspeh vse družine. Pravi, da brez pomoči in podpore moža Boštjana in družine ne bi nikoli uspela.

Velika množica ljudi, ki se je zbrala ob odprtju, si je nato ogledala notranjost Hiše slaščic Beti, seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za degustacijo slaščic. ♦

Beti z možem Boštjanom, sestro Ireno in nečakinjami pred odprtjem

Zbrana množica je nestrpno čakala otvoritev novih prostorov

Literarni kotiček

Marija Mohorič

GRMI RESNICA

Ko vino glavo zavrti, se svet vse lepši, boljši zdi, korajža se hudo poveča, brezmejna zdi se naša sreča.

Vino svet lepo obarva, resnico kruto nam prebarva, rožice v glavi nasadi, težave v megli potopi.

Veliko je med nami takih, ki glavo nosijo v oblakih in ko alkohol se razkadi, neusmiljena resnica zagrmi.

Blagoslov župnika Franca Škulja

Distančno jahanje v Strugah — letos šestič

Že šesto leto zapored so člani konjerejskega društva Struge pripravili veliko konjeniško prireditev, ki je v preteklih letih v Struge privabila veliko število tekmovalcev in gledalcev.

Zmagovalca snemanja Struškega venčka -Matej Rupar in Puma - pozdravljata publiko.

Helena Miklič, Mojca Pugelj_

6. septembra je bilo na štartu za distanč-no jahanje (dva kroga po 20 kilometrov) le šest tekmovalcev, slabi udeležbi pa je botrovalo tudi dejstvo, da je bila tekma neuradna (ni bila pod okriljem Konjeniške zveze Slovenije). Eden od tekmovalcev je bil po pregledu papirjev veterinarske inšpektorice VURSa (ki je - mimogrede - tekmo letos obiskala prvič) izločen še pred štartom, na koncu pa so bili uvrščeni le trije tekmovalci. Dvojno zmago sta slavila zakonca Milica in Božo Borko s konjema Princ in Anari iz Središča ob Dravi. Tretja pa je bila komaj 15-letna Sara Mišmaš iz Krke s konjem Dreamer. Tekmovanje je tako kot pretekla leta potekalo pod budnim očesom veterinarja doktorja Romana Grosa. Popoldan je bilo v Strugah še spretnostno jahanje okoli sodov in lov na struški ven-ček, ki se ga je udeležilo več kot 30 tekmovalcev. ♦

Z leve proti desni: drugouvrščena na

vzdržljivostnem jahanju Milica Borko, prvouvrščeni Božo Borko in tretjeuvrščena Sara Mišmaš.

Vrstni red tekmovalcev:

Endurance (2 x 20 km)

1. mesto: Božo Borko q(Središče ob Dravi)

2. mesto: Milica Borko (Središče ob Dravi)

3. mesto: Sara Mišmaš (Krka)

Spretnostno jahanje:

1. mesto: Borut Kovačič (Primskovo)

2. mesto: Dejan Strgar (Banjščice)

3. mesto. Jože Čož (Leskovec)

Struški venček:

1. mesto: Matej Rupar (Selo)

2. mesto: Blaž Zupančič

3. mesto: Janez Finžgar

Utrinki s spretnostnega jahanja

Obrazi Podgore

Saša Strnad, Turistično društvo Podgora

Če stopimo v preteklost:, v začetke zavedanja skupnosti vasi Podgora, kaj vaju je vodilo, da sta pomagala razvijati zgodbo Podgore, glede na to, da nista pristna domačina?

Tone Novak: Bil sem svetnik v občinskem svetu Občine Dobrepolje. Zavedal sem se poslanstva, kot bi se ga mogel vsak, ki nastopi to funkcijo. Vodil me je cilj: narediti nekaj za svojo vas in posledično za občino; s prioriteto, prvo na lastnem dvorišču, nato okrog njega in še dlje.

Hvala Bogu, da se je pri skupnem delu za razvoj in obnovo cerkve v Podgori združila skupina ljudi, ki so imeli isti cilj: narediti še kaj več in ne ostati samo pri tem. Domovinsko zavedanje in pripadnost novi državi je otrok »Pohoda z baklami«. Obeležje pred večerom samostojnosti. Spoštljivost do lastne države. »

Lojze Strnad: Narava je pokazala svojo moč. Zemlja se je začela posipati, zato smo začeli pri cerkvi. Zakristija se je že začela odmikati z zemljo vred. Sledila je sanacija škarpe, sanacija zakristije, urejanje dvorišča pred cerkvijo, obnova fasade, zvonika, izdelava novih klopi, re-stavriranje notranjih sten vse do oken, restavracija oltarjev,...z obnovitvenimi deli smo končali do leta 1996. Omenje

nega leta smo praznovali 350 let.«

Tone Novak: Ko sem raziskoval zgodovino, sem odkril tudi posebnost naše cerkve, ki je v zvonenju. Namreč: od turških časov ne zvoni več ob nedeljah. Že takrat nas je varoval in nas še vedno varuje zavetnik Sv. Nikolaj. Tako pravijo in zato to še danes verjamemo.

Ko gledata nazaj, kateri rezultati dela so se po vajinem mnenju najbolje obrestovali?

Tone Novak: Veliko idej se je uresničilo, Pohod z baklami je bila izhodišča točka za razvoj turizma in promocijo vasi ter vaščanov. Dobra posledica je bila sanacija Bč-a in ureditev centra NVRC pri Koritu s kočo.

Lojze Strnad: Volja in želja po neki dodani vrednosti vasi. Imeli smo in še vedno imamo ogromno intelektualnega kapitala in nismo ga zadržali zase. Razdelili smo ga med ljudi. Do leta 1999 mi je bila zaupana vsa glavna oskrba in projektno vodenje, področje donatorjev in sponzorjev. Zato bi izkoristil priložnost in bi se rad kot prvemu zahvalil pekarni Kovačič, nato pekarni Blatnik in Občini Dobrepolje ter vsem ostalim pokroviteljem.

Od leta 1994-2000 smo imeli Srečanje prijateljev, družin in vaščanov v centru vasi, na lastnem dvorišču (pri Škodovih, Grudnovih in Sekundarjevih). Bile so priprave, druženja in sestanki, ki so potekale tedne prej in najmanj teden po prireditvi, da smo speljali vse, kot smo si zastavili po najboljših močeh.

Kako zaznavata prihodnost? Namreč, šli smo skozi kratek prelet zgodovine. Menita, da smo Podgorci pripravljeni za prihodnost?

Tone Novak: Čas bo prinesel svoje. Treba bo delati na prebujanju zavedanja po kulturni dediščini, iti naprej z idejo o postavitvi muzeja na prostem, vsebinsko nadgraditi stalne projekte.

Lojze Strnad: V 15 letih smo postali stari. Podmladek ima druge interese. Spoznavam, da nismo znali dobro prenesti znanj ali nismo niti imeli znanja za uporabo pedagoških metod, da bi takratno mladino obdržali, jih pridobili zraven. Res je, da je bila nekaj časa vmes luknja, zaradi manjkajočih letnikov, vendar so danes ti otroci zrasli in se razvijajo v kra

sne mladeniče in dekleta. Definitivno svet stoji na mladih. In če bom le mogel, bom stal za njimi in zraven njih. Oni so naš rezultat dela in tokrat ne smemo zamuditi vlaka.

Tone Novak: Treba je še nekaj upoštevati. Takrat, ko so se delale največje akcije v vasi Podgora, je bil čas solidarnosti toliko bolj zaveden. Skupne akcije, družbeno odgovorni projekti, brez koristi posameznikov. Danes je vse to spodnesel kapitalizem.

Največkrat slišim: »Pametnih je k' Boga, za delat pa nobenega«, ali pa tole: »Že petdeset let delam, pa bom imel kmalu najmanj besede!« To ni odgovor in ne sme postati pravilo: danes mora postati pravilo MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE, le tako se znanje prenaša, le tako se lahko koga pridobi k projektu, le tako lahko danes žanjemo sad našega dela.

In za konec, kaj sporočata bralcem Našega kraja?

Tone in Lojze: Ne glede na to, kakšno odgovornost bo vsak od nas za kakovost svojega življenja prevzel, bomo šli naprej. Z manjšimi koraki. Večjih ne bo. Mi smo svoje naredili. Sledili bomo svoji zgodbi. Vendar pa to lahko dodatno okrepi pristop lokalnega gospodarstva, zavedanje poslanstva in odgovornosti svojih nalog ter obveznosti občinskih veljakov in svetnikov.

Če bo posluh prerasel v vzajemno sodelovanje, lahko pričakujemo še boljše rezultate, kajti pohvalna beseda ni več dovolj, ampak je odraz, srce in hrbtenica Obraza na drugi strani.

Ob članku so predstavljene fotografije iz razstave Obrazi Podgore, avtorja Tami-na Petelinška.

S Tonetom in Lojzetom sem se pogovarjala Saša Strnad. ♦

V Hočevju pripravili dvodnevni gobarski praznik

Mojca Pugelj

20. in 21. septembra je bilo precej živahno v vasici Hočevje, kjer so člani gobarskega društva Štorovke pripravili dvodnevni gobarski praznik. V soboto so obiskovalci lahko prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, v katerem so sodelovali godba na pihala Dobrepolje, po-mašni pevci, vokalna skupina MAVRICA ter folklorna skupina iz Račne, ogledali pa so si lahko tudi pestro razstavo gob. Posebej živahno pa je bilo v nedeljo, ko so pripravili tekmovanje v kuhanju gob-je enolončnice in najbolj izvirne oziroma domiselne gobje jedi.

Kuhanju se je pridružilo 10 ljubiteljev gobjih jedi in kuhalnice. Tekmovanje v kuhanju se je končalo ob 14. uri, sledilo je ocenjevanje strokovne komisije v sestavi: Slavka Adamljeta iz Ljubljane, Marije Kumalič iz Ivančne Gorice in Romana Adamiča iz Ljubljane. Prvi trije v vsaki skupini so prejeli pokale; vsak udeleženec kuhanja pa spominsko darilo. ♦

___REZULTATI q___

GOBJI GOLAŽ:

1. mesto: Tomšič Anton

2. mesto: Slavko Pajntar - Pinki

3. mesto: GD Štorovke

IZVIRNA JED:

1. mesto: Koželj Katja (piščančji fileji z ananasom šampinjoni in mandlji, priloga pire krompir)

2. mesto: Grabarac Ivan (gobova juha)

3. mesto: Tomšič Anica (nadevana paprika z gobami)

Ekipa kuharjev z Slavkom Adamljetom

Gostje iz Slovenske Istre

IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE

Ne bodi sam, pridruži se nam

Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje

Toplo poletje je za nami, pred nami je hladna jesen. Poljske pridelke smo tudi varno pospravili in pripravili za ozimnico. Še vsak za kurjavo poskrbi, da se nam ne bo treba bati mrzlih zimskih dni. Ste sedaj že »porajtali«, da nam ni ostalo veliko do novega leta?

13. septembra smo imeli zadnji letošnji izlet. Bili smo v Beli Krajini. Čeprav so nam vremenoslovci napovedovali dež in ohladitve, je lepo vreme vzdržalo skoraj čisto do konca. Celodnevno potepanje se je odvijalo po začrtanem programu. Dan smo zaključili s poznim kosilom (tako nam je še bolj teknilo) v gostilni Cerjanec. Po kosilu pa tudi nismo takoj odšli domov, z nami je bil Mirko.

Nadaljevali smo s petjem in plesom, pa še naklepetali smo se. Domov smo prišli kot vedno v pozni večerni uri. ❖❖❖

Za nazaj sem vam dolžna še eno obvestilo. V juliju smo »Škrjančki« praznovali 8. obletnico. Ob tej priložnosti smo nazdravili s kozarcem rujnega in si zaželeli, da naj bo še veliko pevskih vaj in

vmes tudi kakšen nastop.

❖❖❖

Tako! Izlete smo srečno zaključili. Seveda, za vse to, se bomo zahvalili 11. oktobra na zahvalnem izletu v Podbočju. To župnijo vodi župnik g. Franci Novak iz Bruhanje Vasi.

Do takrat pa lep pozdrav! ♦

»Škrjančki« smo upihnili že osem svečk...

Na spomeniku iz 2. svetovne vojne piše: TO ZEMLJO, KI JE SKOPI KRUH RODILA LJUDEM TEH SONČNIH MESTEC IN VASI, JE ŽLAHTNA KRI BOGATO NAMOČILA ZA SETEV, KI V SVOBODI DOZORI.

IZLET

Smo upokojenci skup se zbrali, v Belo krajino na izlet se podali. Z avtobusom kot se šika odšla družba je velika.

Ne boste verjeli tol'ko se nas je nabralo,

da avtobus je bil premalo.

Vsi, ki zunaj smo ostali,

smo se pa s kombijem Ra-Ja peljali.

Ogledali smo si belokranjske kraje in njihove običaje. Sodeluje staro in mlado, da ohranili staro bi navado.

Zeleni Jurij in folklora, vse kot biti mora. Peli so in vmes hodili, na ramenih jih nosili.

Videli smo vse mogoče: avion še iz druge svetovne vojne, puške, top in operacijske mize, ki so boljše kot moderne.

Pa tud' človeško ribco črne barve, prešanje mošta in slastne pogače. Takrat, pa nam je zadišala »košta« in kupica dobrega mošta.

Ogledali smo si na gričku spomenik Le poglejte ga na slik. Vreme nam je na roko šlo. Ni nas zeblo ni vroče blo.

Videli staro smo leseno hiško

In dobili tam potičko.

Vželodcu nam je že krulilo

Zato smo se odpravili na pozno kosilo.

Po kosilu, ko smo bili siti, treba je še kaj popiti. Nato smo peli in plesali V poznih urah se domov podali.

Pozorno smo prisluhnili vodički, ki nam je opisala stare hiške, ki so pod spomeniškim varstvom

Debeli rtič - nepozabne počitnice za marsikaterega otroka
Tako kot vsako poletje, smo tudi letos odšli na letovanje na Debeli rtič, preko Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje. Letovali smo od 3.-13. avgusta.

Najmlajši pred Veveričjim domkom Urška Berdajs, ped. vodja

Letovali so otroci iz občin Grosuplje, Do-brepolje in Ivančna Gorica. Bilo je 175 otrok in 16 vzgojiteljev. Pred odhodom smo imeli vsi vzgojitelji kar nekaj priprav, saj smo morali pripraviti delavnice za otroke, razdeliti skupine in pripraviti vzgojitelje na delo, ki jih čaka.

Vsi smo že nestrpno čakali 3. avgust. Zbrali smo se na avtobusnih postajah in se razdelili po avtobusih. Sledila je prijetna vožnja na Primorsko. Na Debelem rtiču nas je pričakalo jasno in sončno vreme, razdelili smo se po skupinah (vsak otrok je dobil svojo skupino in vzgojiteljico) in vsaka skupina svojo sobo oziroma posteljo. Nato pa je sledilo kosilo, ki smo ga vsi z veseljem pojedli, saj smo bili po nestrpni vožnji in začetnem razburjenju zelo lačni. Seveda pa smo vsi najbolj čakali prvo kopanje. Večina otrok se je kopalo v bazenu, vendar pa si je marsikatera skupinica privoščila tudi kopanje v morju.

Kaj vse smo počeli? Vsak dan smo imeli nekakšen ustaljen urnik: vstajanje okoli 7 ure, da smo odšli na zajtrk. Sledil je krajši čas za druženje, potem pa malica. Po malici smo z nasmeški na obrazu odšli na plažo. Dopoldne smo v morju ali bazenu predvsem plavali, predvsem najmlajši pa so tudi raziskovali obalo in zaklade, ki so jih valovi prinesli na obrežje. Ko se je ura bližala 12., smo odšli s plaže, kajti sonce je postalo premočno, in da se ne bi izpostavljali škodljivim žarkom, smo odšli v paviljone, kjer smo počakali kosilo. In verjemite, včasih smo ga res komaj čakali, kajti naši trebuščki so bili že zelo lačni. Po kosilu je sledil počitek. Vendar otroci niso bili prepuščeni sami sebi, saj so bile organizirane delavnice. Otroci so izdelovali maske, barvali kamenčke, izdelovali figure iz das mase in plastelina, risali po svojem telesu (body painting), izdelovali origami figurice, obiskovali plesne delavnice in še in še. Otroci so tako imeli zapolnjen čas in marsikdo je izdelal ne-

Naši zlati fantje gredo (spet) po priznanja

kaj, kar ima sedaj doma in ga spominja na lepe počitnice. Po končanih delavnicah je sledila malica in spet kopanje. Popoldne so potekala tudi razna tekmovanja. In tudi naši otroci so se jih z veseljem udeleževali. Osvojili smo prvo in tretje mesto v košarki ter prvo mesto v zabijanju na koš. Učiteljici Maja in Urška sta osvojili prvo in drugo mesto v plavanju. Dobri smo bili tudi pri namiznem tenisu, v vlečenju vrvi pa letos nismo imeli toliko sreče, ampak naš slogan je celih deset dni bil: važno je sodelovati in ne zmagati.

Za starejše fante in dekleta je bila organizirana tudi delavnica o spolni vzgo

»T-

ji in težavah, ki najstnike pestijo v teh nagajivih letih. Delavnico je vodila vzgojiteljica Maja Arko in je potekala ločeno za dekleta in fante. Po končanih delavnicah sem dobila vtis, da so bili otroci zelo veseli teh pogovorov, saj so izvedeli marsikaj novega. Kmalu je bila večerja in po večerji ples, tu smo plesali prav vsi in vsak večer ga je bilo prehitro konec. Sledilo je nočno spanje, ki pa je potekalo mirno, le predzadnjo noč so de

kleta ponagajala fantom in jih poskušala namazati s kremo za depilacijo, a jim ni uspelo. Seveda so jim fantje hoteli vrniti in uspelo jim je. Kako, pa naj ostane skrivnost.

Naj omenim tudi, da smo imeli nočno kopanje v bazenu in vsi smo odšli na vožnjo z ladjico v Izolo, kjer so si otroci nakupili kakšen prigrizek in spominek ter ogledali smo si čarovniško predstavo. Najmlajši pa so tudi kar nekajkrat obi

skali igralnico Veveričji domek, kjer so imeli na razpolago celo igralnico.

Ko sem spraševala o vtisih, so otroci rekli, da je bilo lepo in zabavno (k temu je zagotovo pripomoglo tudi prekrasno sončno vreme), vzgojiteljice pa so rekle, da se naslednje leto vrnejo, če bo le čas.

Kot pedagoški vodja, naj pohvalim vse vzgojiteljice za dobro opravljeno delo, hvala pa tudi ga. Andreji Rek in g. Francu Horvat iz OZ RK Grosuplje. ♦

Poletna šola v naravi - Debeli rtič 2008
V šolskem letu 2008/09 je potekala šola v naravi na Debelem rtiču od ponedeljka 1.9. do sobote 6.9.2008. Šole se je udeležilo 30 učencev centralne šole iz Vidma ter podružnic iz Ponikev, Kompolj in Strug.

Spomin iz Pirana

Zlata delfinčka

Alenka Leskovar, prof. vodja poletne šole v naravi

Učence so spremljali in poučevali: razredna učiteljica Jelka Samec in učitelji plavanja Roman Zabukovec, Danilo Drobnič, Andrej Škantelj, Anja Gržinič in Alenka Leskovar.

Zastavljene cilje smo v celoti realizirali. Učenci so imeli vsak dan pouk plavanja v morju in bazenu. Poleg tega je vsakodnevno potekal po urniku tudi pouk ostalih predmetov: slovenščine, matematike, družbe, naravoslovja, glasbe in likovne vzgoje. V okviru teh predmetov so nastali lepi izdelki. Največji poudarek pa je bil na plavanju in ostalih športnih dejavnostih. Za učence smo

organizirali izlet z barko v Piran, kjer smo si ogledali staro mestno jedro z mestnimi znamenitostmi, nočno kopanje, piknik, ogled kulturno zabavne prireditve... Učenci so skozi celotno šolo v naravi tekmovali v različnih športnih dejavnostih: nogometu, krosu, suhem slalomu, vlečenju vrvi, skoku v daljino... Pridobivali so nova znanja in se ob tem prijetno počutili.

Pomemben cilj v šoli v naravi je bil učence naučiti plavati in izpopolniti njihovo plavalno znanje.

Prvi dan sta bila na preverjanju znanja plavanja 2 učenca neplavalca, eden je preplaval 25m, ostali pa so preplavali 50m (bronasti delfinček). Po preizkusu smo učence razdelili v štiri plavalne sku

pine, glede na njihovo predznanje plavanja. Zadnji dan pa so vsi učenci na preverjanju dokazali, da so postali plavalci in osvojili enega od plavalnih delfinov.

• ZLATI DELFIN — 2 UČENCA:

Sandi Čoralič in Meta Blatnik

• SREBRNI DELFIN — 9 UČENCEV

• BRONASTI DELFIN — 19 UČENCEV

Vsi učenci so ob zaključku poletne šole v naravi prejeli potrdila in značke.

ČESTITKE VSEM UČENCEM IN HVALA VSEM, KI STE OMOGOČILI, DA SMO ŠOLO V NARAVI LAHKO USPEŠNO IZPELJALI. ♦

Razvoj šolstva

v Dobrepolju

je bila dokončno porušena in na njenem mestu je bila sezidana stara šola, v katero so vstopili prvi učenci 1859. Ta šola je sedaj porušena, v njej pa je bil pouk do januarja 1980.

Ivan Grandovec

Od prvih začetkov do gradnje prve šolske stavbe

Za prve začetke šole v Dobrepolju so sila skromni podatki. Določeni podatki pa kažejo, da se naj bi pri nas začela šola že v času Marije Terezije, vendar pa se moramo zavedati, da so bili to sila skromni začetki, ki z današnjim pojmom šolanje - šole nimajo nič skupnega. V Biografiji kranjskih šolnikov, ki o je napravil Josip Novak, je za l. 1769 zabeleženo, da je bila v Dobrepolju rojena hči učitelju. V tem primeru gre verjetno za hči organista Ignacija Pivka, ki je po tedanji navadi resnično lahko že učil kakšnega dečka. To je bil čas, ko so se v večjih industrijskih območjih ustanavljale predilske šole in ko je naše dežele začel prevevati duh Blaža Kumerdeja po uvedbi šole za vse ljudi. Po letu1771 je Jože Ambrožič, ki je bil sin organista in učitelja v Šmarju, deloval v dobrepoljski župniji. Da je tu med drugimi deli tudi poučeval lahko domnevamo iz dejstva, da je med leti 1767 -1771 učil v Šmarju in mu torej ni bila tuja tudi ta oblika služenja vsakdanjega kruha. Naslednji učitelj in organist je bil Anton Benedičič. Ob tem pa se postavlja vprašanje kdaj naj bi zamenjal Jožeta Ambrožiča za katerega trenutno obstaja podatek rojstva to je leto 1737. Gotovo je dejstvo, da je bil v Dobrepolju vsaj do leta 1775, iz katerega časa so še njegove rokopisne pesmi. Za Benedičič Antona je jasno, da je bil v Dobrepolju učitelj in organist v trivialni enorazredni šoli (Splošna šolska naredba je iz 6. 12. 1774) 22. 2. 1793. Ker pa obstaja podatek, da mu je 1784 umrla enoletna hči, bi z malce dvoma lahko rekli, da je bil vsaj od tedaj v župniji sv. Križa.

Od leta 1801 naprej pa z gotovostjo lahko sledimo vsem organistom-učite-ljem oziroma po 1869. letu (tretji avstrijski šolski zakon) učiteljem, vse do današnjih dni.

Andrej Kančnik (tudi Končnik) je bil rojen 1775 v Podčetrtku, kjer v krstni knjigi piše, da je bil 7. oktobra 1775 krš

čen Andrej Kančnik. Z osemnajstim letom je postal organist in učitelj v trivialni šoli na Blokah, v Dobrepolje pa je prišel po vsej verjetnosti v začetku novembra 1801. leta. Ti podatki so razvidni iz Kančnikove prošnje z dne 1. maj 1806, ko prosi za delovno mesto v Loki pri Zidanem mostu in se hrani v graškem šolskem arhivu. V ljubljanskem nadškofijskem arhivu pa je o Andreju Kančniku napisano še več: »Deželna vlada je 17. 3. 1806 pisala konzistoriju v Ljubljani, naj se Kančnik odpravi iz šole, in naj se naznanijo dohodki, ki jih ima učitelj, organist in cerkovnik v Dobrepolju. Dne 5.4 1806 je konzistorij vprašal okrajnega šolskega nadzornika, dekana v Dobrepolju za mnenje o tej zadevi, a se je 9. 4. 1806 odpravil v Dobrepolje deželni šolski nadzornik, kjer je sestavil zapisnik. Med drugim je zabeleženo: Učitelj Andrej Kančnik ima zelo lepe zmožnosti, toda služba cerkovnika ga ovira pri poučevanju v šoli, njegova burna narava pa ga zavaja k ne posebno vzpodbudnemu življenju. Zato naj se odpusti, kakor tudi sam želi, saj je tudi kot cerkovnik marsikaj zanemaril.«

Iz zapisnika šolskega nadzornika se nadalje da ugotoviti, da je pouk potekal v dveh mežnarijskih sobah. Otroci so sedeli povsod po klopeh v kotih ( verjetno misli okrajni šolski nadzornik po klopeh ob stenah), le osem šolarjev je bilo lahko za mizo. Mežnarija je bila v slabem stanju.

Deželna vlada je že 1. maja 1806 sprejela predloge konzistorija, 24. julija 1806, je sporočila konzistoriju, da je dvorna pisarna na Dunaju odobrila zidavo šole v Dobrepolju, vendar pa tedaj do zidave šole ni prišlo. Do sedaj tudi nisem nikjer zasledil, da bi mežnarijo zidali okoli leta1807. Zanimiv je podatek v zapisniku šolskega nadzornika, da je občina nekaj apna in lesa že pripravila, vendar, pa je gmotni položaj prebivalstva zaradi slabe letine slab. Zavedati se moramo, da je bil to že čas Napoleonovih vojn in denarja ni bilo nikjer v izobilju za gradnjo šol. Menim, da je ta mežnarija kot prostor za pouk ostala vse do leta 1857, ko

Šolska stavba na levi strani slike je bila zgrajena med leti 1857 - dokončno opremljena 1862, dozidana pa 1894.

Matija Tomšič, rojen 1783 v Mokronogu, je prišel na Kančnikovo mesto in bil 26. 9. 1808 tudi uradno imenovan na mesto učitelja in organista. Ob začetku Ilirskih provinc naj bi po šolski kroniki nastopil učiteljsko službo Andrej Petelin, vendar pa ga zasledimo med učitelji na Krki v letih1804 - 1812. Za njega je gotovo, da je bil v času poraza Francozov 1813 leta v Dobrepolju. Tu je služboval do konca leta 1826, nato pa je odšel v Ribnico.V začetku 1826 leta je prišel nazaj Andrej Kančnik, ki je bil prej nekaj mesecev v Hinjah.

Fran Jaklič je v Slovenskem učitelju 1901 o Andreju Kančniku zapisal:« Ljudje so bili z njim sila zadovoljni. Že njegova črna suknja, ter trd klobuk sta med preprostim ljudstvom vzbujala občudovanje. Do učencev je bil potrpežljiv, učil je branje v slovenskem jeziku in nekatere učence tudi pisanja. Ker je bil pesnik in je pesnil v slovenskem jeziku so se njegove pesmi hitro širile med ljudmi. Na ta način je gotovo pripomogel k dvigu narodne zavesti. Ljudstvo je z velikim zanimanjem prepisovalo Kančnikove pesmi in tako se je v naših krajih takrat, ko je bila še slovenska knjiga v slovenski koči zelo redka prikazen, širila slovenska pesem in budila ljubezen in spoštovanje do materinega jezika. Še danes nahajamo tu in tam zvezke papirja, na katerih so zabeležene Kančnikove pesmi, ki jih je prepisovalo ljudstvo za svojo rabo in pelo. Pripovedujejo pa, da so takrat, ko so podirali staro šolo - mežnarijo v Do-brepoljah, uničili mnogo popisanega papirja. Gotovo je, da se je tedaj uničilo tudi mnogo Kančnikovega blaga«. Ta učitelj - organist je umrl za vodenico 1841 leta in je pokopan na Videmskem pokopališču, za njegov grob pa so ljudje prav kmalu pozabili. ♦

Prvi dnevi na struški šoli

učiteljica Karmen Perko_

Začelo se je novo šolsko leto in z njim je v 1. razred devetletne osnovne šole na PŠ Struge zakorakalo 8 nadebudnežev; zvedavih, plahih in pogumnih, velikih in majhnih v pričakovanju, kaj jim bo prinesla šola, v katero vstopajo prvič. S seboj so pripeljali tudi svoje starše.

Prvošolčke smo skupaj z drugošolčki lepo sprejeli, jim razkazali garderobo, učilnico, njihove omarice in igralne kotičke. Otroci so se posladkali s torticami in potem že kar prvi dan kot pravi korenjaki poslali starše domov, sami pa so preizkusili predvsem igrače.

Radi rečemo, da je čas prvega vstopa v šolo tisti čas, ki ga nikoli kasneje v življenju ne pozabimo, zato smo prvošol-cem pripravili lepa darila in upam, da so jim bila všeč.

Iskreno se zahvaljujem staršem za pomoč in udeležbo, vodji šole za prijazen uvodni nagovor in policistu za koristne nasvete za varno pot v šolo. Vsem učencem želim igrivo in uspešno šolsko leto 2008/2009 in naj zaključim z mislimi našega predsednika: »Šola je kul.« ♦

Dobrodelna akcija NIVEA: »Podajte nam roko!«

Mojca Pugelj

Na televizijskem ekranu lahko že nekaj časa opazujemo oglas za dobrodelno akcijo, s katero NIVEA pomaga pri izobrazbi otrok iz socialno šibkejšega okolja. Vse, kar je potrebno storiti, je poslati fotografijo katerekoli dlani na omenjeni naslov. Vsaka poslana fotografija prispeva 0,50 evra v učni sklad NIVEA. V Podružničnih šolah Ponikve in Struge so se odločili, da bodo sodelovali v tej dobrodelni akciji in s tem naredili nekaj dobrega za druge, pomoči potrebne ljudi. Poslali so kar nekaj fotografij in tako prispevali sredstva v učni sklad NIVEA. Izdelke učencev si lahko ogledate na fotografijah.

Na slikah (od zgoraj navzdol): Slika 1:

PŠ PONIKVE (LUCIJA KUMER, MARTINA PRHAJ, SAŠO VLAH)

Slika 2:

1. +. 2. RAZRED -KARMEN PERKO

Slika 3:

5. + 6. RAZRED -PETRA ANDOLJŠEK - ŽAGAR IN MARJETA HOČEVAR

Slika 4:

3. + 4. RAZRED -KATJA ZORMAN

september 2008

Šport

25

Matic obvlada akrobatski rock'n'roll

Vida Znidaršič

Matic Adamič obvlada. Brez pretiravanja in hvaljenja je to najmanj, kar lahko rečemo za enajstletnika iz Grosuplja, ki že 7 let poplesava, 4 leta pa aktivno tekmovalno pleše akrobatski rock'n'roll. Ves prosti čas posveča soplesalki Uli Ani Le-ban iz Loga pri Brezovici, njune poti pa

Matic in Ula med tekmo

se petkrat tedensko križajo v Ljubljani v Plesnem mestu M, kjer pridno trenirata pod taktirko Roberta Kneževiča. Potem bi lahko kdo pomislil, da je Matičevo življenje vsaj čez vikende podobno življenju povprečnega enajstletnika, a ni. Takrat so namreč na vrsti tekme doma in v tujini.

Matic je fant z nadpovprečno količino energije in več kot očitno jo je usmeril v pravo smer! Pohvali se lahko, da sta s soplesalko Ulo Ano državna in pokalna prvakav kategoriji mini, poleg tega pa še državna prvaka v kategoriji mlajših mladincev. Samo letos sta v žep pospravila že tri prva mesta v Sloveniji in na slovenski rock'n'roll lestvici zasedata 1. mesto. Nista pa odlična samo doma! Na evropskem prvenstvu v Švici sta v močni mednarodni konkurenci dosegla 10. mesto. Njuna najboljša uvrstitev v tujini prihaja iz Bosne in Hercegovine, iz Tuzle, kjer sta osvojila odlično 2. mesto.

Matic in Ula ter njujin trener Robert Kneževič

Skupno sta v svetovnem pokalu na 9. mestu. Letos ju čaka še zelo pomembna tekma, saj se bosta udeležila svetovnega prvenstva na domačem terenu, kar bo zanju še posebej zanimiva izkušnja z množico navijačev. Pa ne pozabite: Matic ima šele enajst let! ♦

Zmagovalka 1. državnega prvenstva v toboganskem spustu za medije je Tina Gačnik - TIANA

medijev (Ptujska tv PET^ Moj Radio - Velenje, Radio Alfa, Radio Grom, Športne novice, Zurnal 24, Revija Kapital, Radio Tednik Ptuj, Radio Slovenija International, Radio Kum, Ekipa RazGibanice in seveda oddaja Dobro jutro, Slovenija).

Tekmovanje je potekalo v Termalnem parku na rumenem toboganu, dolgem 165m, kjer so ekipe poskušale izboljšati državni rekord (neverjetnih 19.20 sekund), postavljen dan prej na 3. odpr-

Zmagovalka: Tina Gačnik - Tiana je pokal dvignila viiisoooooookooooooooo v zrak...

Mojca Pugelj_

Na zadnji avgustovski dan je v Termalnem parku Term Ptuj potekalo prvo Državno prvenstvo v toboganskem spustu za predstavnike medijev v organizaciji Term Ptuj in Plavalnega kluba Ptuj. Za prestižni naslov državnega prvaka se je potegovalo 48 tekmovalcev oz. 12 ekip

Ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija z zmagovalko Tino Gačnik - Tiano

tem državnem prvenstvu v toboganskem spustu

V finalu posamezno ženske je prepričljivo zmagala predstavnica oddaje Dobro jutro, Slovenija: Tina Gačnik — Tiana, s časom 23,90. Druga je bila Maja Jenuš, ki je zastopala Radio Slovenia International (čas 24,10), tretja pa Laura Gjerkeš z domačega Radia Grom (s časom 24,60).

Pri moških je bil vrstni red sledeč:

1. mesto Mitja Gorjup, Radio Alfa s ša-som 19,60 (le 0,40 sekunde za državnim rekordom, ki je bil dosežen dan prej na 3. odprtem državnem prvenstvu v toboganskem spustu)

2. mesto Uroš Gramc PETV (čas 20,10)

3. mesto Akira Hasegawa Ekipa RazGi-banice (20,20 s)

Prve tri ekipe pa so bile:

1. Ptujska TV PETV

2. Radio Alfa

3. Radio Grom

26

Šport

september 2008

ŠD Dobrepolje in rekreacija 2008 — 2009

Jesen je tu in z njo ogromno stvari. Ogromno opravkov, skrbi, časovnih stisk, dogodkov... a tudi veliko lepih trenutkov. Da zmoremo vse te napetosti v našem življenju, je zelo pomembno, da smo tako fizično in psihično na to dovolj pripravljeni. Včasih je potrebno ustaviti dirjajoči ritem življenja in se preprosto umiriti. Umiriti naše misli, naše bitje srca, umiriti naše dihanje. Umiriti naše notranje steblo v telesu - se pravi umiriti se od znotraj.

Ko dosežemo notranjo umirjenost, je tudi okrog nas naenkrat vse nekako bolj umirjeno.

Športno društvo Dobrepolje združuje številne, raznovrstne sekcije, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo. Pisana paleta različnih športnih interesov, ki jih društvo povezuje, narekuje premišljeno in usklajeno delovanje, za kar se v vodstvu društva še posebej zavzemamo.

In kaj lahko dosežemo z redno splošno telesno vadbo pri ŠD Dobrepolje?

• izboljšamo kakovost življenja;

• zmanjšamo tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki so vzrok za tretjino vseh smrti;

• zmanjšamo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II;

• pomagamo preprečevati osteoporozo in zmanjšujemo tveganje za zlom kolka;

• zmanjšujemo tveganje za razvoj bolečin v spodnjem predelu hrbta;

• spodbujamo duševno blaginjo, zmanjšujemo stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti;

• pomagamo nadzorovati telesno težo in zmanjšujemo tveganje za debelost v primerjavi z ljudmi s sedečim načinom življenja;

• pomagamo zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe in povečamo energijo ljudem s kroničnimi boleznimi.

ZAČETEK ŽENSKE REKREACIJE:

Letos pričnemo žensko rekreacijo z dnevom odprtih vrat, 2.10. 2008 ob 19 uri,

v prostorih upokojencev. Istočasno je možnost vpisa. Prednost imajo vadeči, ki nas spremljajo že vrsto let. Število vadečih na skupino je omejeno na 25 članov.

KATERO ZVRST AEROBIKE IZBRATI? HI-LO

Ura klasične visoko in nizko odbojne aerobike. Aerobnemu delu sledijo krepilne vaje. Uro zaključimo z vajami za raztezanje in sprostitvijo (zahtevna vadba, primerna za mlajše) - vodi Urška - torek

- četrtek - 21:00 - 22:00.

COMBO STEP TNZ

Vadba, pri kateri uporabljamo step s stopanjem na in sestopanjem s stepa z različnimi kombinacijami. Uporaba uteži, elastik... Po aerobnem delu sledijo kre-pilne vaje. Uro zaključimo z vajami za raztezanje in sprostitev. Poudarek na krepitvi nog, trebuha in zadnjice. (zahtevnejša kombinacija - potrebna dobra kondicija) - vodi Tina - torek - četrtek: 20:00

- 21:00.

SIMPL AEROBIKA

Kombinacija klasične aerobike in vadbe na stepu s pripomočki - uteži, elasti-ke....Aerobnemu delu sledijo krepilne vaje. Uro zaključimo z vajami za raztezanje in sprostitev (vadba primerna za vse starostne skupine) - vodi Stanka - torek

- četrtek - 19:00 - 20:00.

ZLATA LETA

Vadba, namenjena ženskam nad 50 let, po želji tudi mlajšim, ki jim hitri tempo in intenzivnost pri ostalih vadbah ne ustreza - vodi Stanka -torek - četrtek - 18:00

- 19:00.

NOVO - PILATES

Bistvo Pilates vadbe je krepitev mišic trupa (vseh trebušnih, vseh hrbtnih mišic in vseh mišic medeničnega dna). Temu pravimo v Pilates filozofiji CENTER NAŠEGA TELESA. S Pilates vajami poskušamo izboljšati gibljivost hrbtenice in izboljšati gibljivost celega telesa. Pilates vadba je tehnika, ki jo imenujemo TELO&RAZUM&DUŠA - vse delamo pod KONTROLO želje.

Vadba je primerna za vse starostne skupine, ženske in moške, začetnike, rekrea-tivce, športnike... da le nimate težjih poškodb ali bolezni - vodi Stanka - sreda -19:30 - 20:30.

Upamo, da boste med ponujenimi oblikami vadb našli takšno, ki ustreza tudi vam!

Na pravi poti smo, ko enkrat ugotovimo, da moramo zase skrbeti z vseh strani. Ni dovolj samo gibanje, ni dovolj le zdrava prehrana ali zgolj čas zase. Potrebno je združiti vse skupaj, vsakega nekaj, saj lahko le tako dosežemo svoje notranje ravnovesje. In ko smo notranje mirni, postane vse okrog nas bistveno enostavneje...

Stanka Kuplenk Vaditelj AFA aerobike, Vaditelj skupinske vadbe za ženske Inštruktor Pilates

september 2008

Šport

27

V mesecu septembru se je pričel jesenski del odprtega prvenstva občine Dobrepolje v malem nogometu. Ker so ekipe v skupini A med seboj zelo izenačene, bo za prvaka potekal boj vse do zadnjega kroga, ki bo v Predstrugah 4. oktobra.

Rezultati in lestvici so naslednji:

Mali nogomet

12. krog

LIGA A

PAR

IZID

ŠD KOMPOLJE - A' JE TO

- MINA CAFE

3 : 0

ŠD PONIKVE

- ŠD STRUGE

3 : 4

VELIKI SNEŽAK

- ŠD PREDSTRUGE

9 : 1

13. krog

PAR

IZID

ŠD STRUGE

- VELIKI SNEŽAK

3:1

MINA CAFE

- ŠD PONIKVE

2 : 4

ŠD KOMPOLJE - A' JE TO

- ŠD PREDSTRUGE

4:0

12. krog

LIGAB

PAR

IZID

ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT

- ŠD CESTA

2:2

KLAPA

- FC CESTA

1:4

ŠD KOMPOLJE-OKREPČEVALNICA ZORA

, - ŠD ZAGORICA

3:0

13. krog

PAR

IZID

ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT

- ŠD ZAGORICA

3:0

FC CESTA

- ŠD KOMPOLJE-OKREPČEVALNICA ZORA

4:4

ŠD CESTA

- KLAPA

7 : 1

LESTVICA (A. liga)

LESTVICA (A. liga)

št. tekem

zmage

remiji

porazi

TOČKE

dani goli

: prejeti goli

gol razlika

1

VELIKI SNEŽAK

13

12

0

1

36

81

14

67

2

ŠD PONIKVE

13

11

0

2

33

65

: 20

45

3

ŠD KOMPOLJE - A' JE TO

13

11

0

2

33

66

: 22

44

4

ŠD STRUGE

13

9

0

4

27

61

: 36

25

5

MINA CAFE

13

7

0

6

20

57

: 33

24

6

ŠD PREDSTRUGE

13

4

1

8

13

33

: 55

-22

LESTVICA (B. liga)

št. tekem

zmage

remiji

porazi

TOČKE

dani goli

: prejeti goli

gol razlika

7

ŠD KOMPOLJE-OKREPČEVALNICA ZORA

13

4

3

6

15

35

: 37

-2

8

ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT

13

3

4

6

13

26

: 39

-13

9

ŠD CESTA

13

4

2

7

13

27

: 53

-26

10

FC CESTA

13

3

1

9

10

23

: 61

-38

11

KLAPA

13

3

1

9

10

24

: 84

-60

12

ŠD ZAGORICA

13

0

2

11

-1

17

: 61

-44

^srwne»"'

Gašper Osterman s.p.

SERVIS TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE

Montaža originalnih prednjih pogonov in

servo volanov. Generalne obnove motorjev, menjalnikov, hidravlike in zavor. Kleparska in ličarska popravila. Lažja popravila na terenu, prevoz traktorja do delavnice zagotovljen. Možnost obročnega odplačevanja.

Info: 041/638-891

Prodaja rezervnih delov za vse vrste traktorjev in kmetijske mehanizacije.

E-mail: agromend@gmail.com

Podgora 1, 1312 Videm-Dobrepolje

28

Razvedrilo

september 2008

Pinkijeve dobrote

CIGANSKI ZREZKI

4 svinjski zrezki

5 dkg slanine

1 čebula

4 stroki česna

2 sveži papriki

2 žlici kisle smetane sol, poper, sladka paprika, lovorjev list, olje, paradižnikova mezga

Meso osolimo, potolčemo, malo na eni strani pomokamo in na razgretem olju na rahlo popečemo z obeh strani. Meso odstavimo in na isti maščobi zarumenimo sekljano čebulo in posujemo pol žličke sladke paprike, ter dodamo narezano slanino in na rezance narezano papriko in paradižnikovo mezgo, ter dušimo cca. 20 min. Dodamo kislo smetano, premešamo, dodamo zrezke, ki smo jih premazali s strtim česnom, in dušimo še nekaj minut. Zraven ponudimo jajčne vlivance.

Dober tek!

Sudoku

Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!

Kotiček za sladokusce

Bajadera - sladica za razvajanje

400 g sladkorja 2 dl vode

250 g masla ali margarine

300 g zmletih keksov (Albert, Leibniz ...)

300 g zmletih orehov

2 - 3 žlice čokolade v prahu

2 - 3 žlice kakava Preliv:100 g jedilne čokolade

3 žlice olja

Zavremo vodo in dodamo sladkor. Mešamo, dokler se sladkor ne raztopi. Dodamo maslo (ali margarino), dobro premešamo ter dodamo še orehe in kekse. Maso razdelimo na dva dela. V en del damo čokolado v prahu in kakav. Polovico mase damo v pekač, poravnamo, na to damo še drugi del. Čokolado in olje raztopimo nad soparo ali v mikrovalovni pečici in polijemo po bajaderi. Ohlajeno bajadero razrežemo na koščke.

Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!

2

5

9

3

1

5

6

7

4

8

6

4

2

5

7

9

4

6

6

8

3

9

9

2

4

5

O

Delovni čas spl. ambulante na Vidmu

PONEDELJEK 7.00 do 15.00

TOREK

12.00 do 20.00

SREDA

12.00 do 18.00

ČETRTEK

12.00 do 18.30

PETEK

7.00 do 14.30

PRVO SOBOTO V MESECU

8.00 DO 12.00

Delovni čas spl. ambulante v Strugah

SREDA

7.00 do 9.30

Delovni čas spl. ambulante

v Zavodu Svete Terezije

SREDA

9.30 do 15.00

ČETRTEK

10.30 do 12.00

september 2008

Kino

29

KINOPROGRAM ZA OKTOBER 2008

KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34

DOLBY - DIGITAL ZVOK

PETEK, 3. OKTOBER OB 17. uri

ameriška uspešnica - družinski animirani

KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavnih animacij Neverjetni, Avtomobili in Reševanje malega Nema nas vabijo 700 let v prihodnost, ko je človeštvo zaradi prevelike onesnaženosti zapustilo Zemljo, za sabo pa so pustili čistilnega robota WALL-E-ja. Zvedavi malček se na žalost počuti zelo osamljeno, toda nekega dne na Zemljo prispe skrivnostna robotka, ki WALL-E-ja popelje na fantastično avanturo. Iznajdljivi robot mora zbrati obilico poguma in vsem dokazati, da ni nič narobe, če se v njem skriva nekoliko drugačno vezje. FILM JE SINHRO-NIZIRAN V SLOVENŠČINO. DOLŽINA: 1 ura in 38 MINUT.

NEDELJA, 5. OKTOBER OB 15. uri in 19.30 uri

ameriška uspešnica - romantična komedija

KRATKA OZNAKA: Zapeljivec Tom ženske menja hitreje kot obleke, edino stalnico njegovega življenja pa predstavlja večna prijateljica Hannah. Naposled Tom vendarle spozna, da je prav Hannah izbranka njegovega srca, a je prepozen, saj jo namerava pred oltar popeljati škotski plemič. Tomu je zaupana vloga priče, a se odloči uničiti poroko in ugrabiti nevesto, toda številni spodrsljaji in zabavne nesreče poskrbijo, da Tom spozna pravo ceno resnične ljubezni.

DOLŽINA: 1 ura 41 MINUT.

PETEK, 10. OKTOBER OB 17. uri

ameriška uspešnica - animirani film

KUN® FU PANDA

KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci Shreka in Madagaskarja predstavljajo nerodnega pando Poja, ki sanja, da bi postal nepremagljivi kung fu borec, a je obsojen na dolgočasno življenje v družinski

špageteriji. Splet zabavnih okoliščin poskrbi, da veliki modrec v njem prepozna izbranca, zato Po pristane v rokah čemernega mojstra borilnih veščin Shifuja. Izkaže se, da je Pojeva največja moč in strast ljubezen do hrane, toda ko deželo ogrozi zlobni Tai Lung, mora Po dokazati, da se srce pravega junaka včasih skriva tudi v najbolj nenavadnem telesu. Sin-hronizirano v slovenščino. DOLŽINA: 1 URA 32 MINUT.

NEDELJA, 12. OKTOBER OB 15. uri in 19.30 uri

ameriška uspešnica - akcijski film

ISKAN

KRATKA OZNAKA: Ruski režiser akcijskega spektakla Nočna straža Timur Bekmambetov predstavlja zgodbo o povsem običajnem mladeniču Wesleyu, ki živi monotono in dolgočasno življenje, dokler nekega dne ne spozna fatalne lepotice Fox. Od nje izve, da je bil njegov oče izurjen morilec, sedaj pa naj bi prevzel njegovo mesto v skrivnostni organizaciji elitnih agentov. Pod vodstvom smrtonosne Fox in modrega Sloana se Wesley znajde sredi divjih strelskih obračunov, neusmiljenih pretepov in vratolomnih avtomobilskih pregonov, ki izzivajo skrajne meje gravitacije. DOLŽINA: 1 ura 50 minut.

PETEK, 17. OKTOBER OB 19.30 uri

ameriška uspešnica - glasbeni

i©KEi

KRATKA OZNAKA: Neuspešni bobnar Fish je bil pred 20 leti prisiljen zapustiti svojo glasbeno skupino, tik preden so postali svetovno znani. Fish si je moral najti resno službo in opustiti glasbeno kariero, toda ko se po spletu nenavadnih okoliščin pridruži nečakovi amaterski skupini, se mu ponudi nova priložnost uresničitve mladostnih sanj. Med vajami za pomemben nastop se Fish zbliža s simpatično mamo kitarista njihove skupine, toda preden lahko poseže po slavi, mora najprej začeti verjeti v svoj talent. DOLŽINA: 1 URA 42 MINUT.

NEDELJA, 19. OKTOBER OB 15. uri in 19.30 uri

ameriška uspešnica - akcijski film

VITEZ TEME

KRATKA OZNAKA: Christopher Nolan, režiser skrivnostnih filmov

Memento, Insomnia in Batman: Na začetku, se vrača v temačni Gotham, kjer se temačni maščevalec Batman v zavetju noči še vedno bori proti zločincem. S pomočjo predanega policijskega poročnika Gordona in zavzetega tožilca Denta se zdijo kriminalu šteti dnevi, toda na prizorišče stopi okrutni Joker, ki najprej odstrani konkurenco, nato pa skuje srhljiv načrt ustrahovanja celotnega mesta. Da bi premagal psihotič-nega veleuma, se mora Batman soočiti z najglobljimi strahovi. DOLŽINA 152 minut.

PETEK, 24. OKTOBER OB 19.30 uri

ameriška uspešnica - srhljiva komedija

vo, toda ob raziskovanju lastnega telesa z grozo ugotovi, da se med njenima nogama skriva krvoločna zobata pošast, ki se maščuje vsakomur, ki bi si jo na silo pože-lel.

DOLŽINA: 1 URA 28 MINUT

NEDELJA, 26. OKTOBER OB 15. uri in 19.30 uri

ameriška uspešnica - pustolovski film

KRATKA OZNAKA: V kombinaciji grozljivke, družbene satire in neobičajne komedije spoznamo mlado študentko Dawn, ki na področju telesnih užitkov še ni imela veliko izkušenj, saj se je odločila, da bo do poroke ostala devica. Prihod postavnega lepotca Tobe-ya jo postavi pred veliko skušnja

KRATKA OZNAKA: Raztreseni znanstvenik Trevor se z nečakom Seanom odpravi iskat izgubljenega brata Maxa, ki je izginil med raziskovanjem vulkanov. S pomočjo Maxovih zapiskov v knjigi slavnega pisatelja Julesa Verna se napotita na Islandijo, kjer se jima pridruži izkušena vodnica Hannah. Med iskanjem sledi jih preseneti vihar, zato se zatečejo v votlino, ki vodi naravnost v središče Zemlje, polno nenavadnih bitij, osupljivih pokrajin in nevarnih pustolovščin. DOLŽINA: 1 URA 32 min.

30

Oglasi, zahvala

september 2008

nZIOT^RAPDA

• Fizioterapija po pošicodbah in operacijah:

poškodbe kolena, gležnja, rame, vratne hrbtenice...

• Fizioterapija pri ortopedsidh oboienjih: bolečina v križu, bolečina v vratu, obraba sklepov, trn petnice, teniški komolec, priprava na operacije...

• Urin$i<a inicontinenco, nevroflzioterapija, fizioterapija obraza...

• Terapevtsid fitnes: po poškodbah) in obolenjih, pred in po operacijah, fitnes za ženske, zrela leta, prekomerno težo...

• Sicupinsice vadbe: pilâtes, aerobika TNZ, vadba za nosečnice, vadba po porodu, vadba za hrbtenico, vadba za ženske 50+, vadba za moške 50+, vadba za močnejše...

• Power piate: vadba z osebnim trenen'em

• Terapevisice masaže: klasična masaža, ročna limfna drenaža, terapevtska masaža hrbta, terapevtska masaža nog, refleksna masaža stopal...

www.flzioterapija-grosuplje.si info@fizioterapija-grosuplje.si

Fizioterapija Grosupije d.o.o.

Brezje pri Grosupljem 70 (Sončni dvori) 1290 Grosuplje tel.: 01-7863-135

Čeprav mladost je še cvetela, me temna noč je s seboj vzela. In rešil spon se trudnega telesa, sem kot angel dvignil se v nebesa.

Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi življenje si imel. Zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.

(Lilijana Senčar)

ZAHVALA

Ob smrti sina, brata in strica

JANEZA ŽNIDARŠIČA

(1961 - 2008)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali sveče in cvetje in ga pospremili na zadnjo pot.

Hvala gospodu župniku Francu Škulju za pokop, pevskemu zboru, za zvok tišine, cvetličarni Lilija, osebju zdravstvenega doma na Vidmu. Zahvaljujemo se tudi Mariji Kramžar in Kristini Štih za molitev, Kovačevim iz Kompolj, molitveni skupini za darovane maše ter Niki Padar in Tajdi Planinc za pomoč.

VSI NJEGOVI

Mama Angela, brat Jože ter sestri Danica in Ivanka z družinami

CENIK oglasov in drugih objav v občinskem glasilu »Naš kraj«

Popusti (se ne seštevajo):

za objavo v treh zaporednih številkah - 5 %, za objavo v šestih zaporednih številkah - 10 %, za celoletno objavo - 20 % .

Št. točk

Vrednost brez DDV (EUR)

Vrednost z DDV (EUR)

celostranski

160

120

144

celostranski-zadnja stran

200

150

180

1/2-stranski

80

60

72

1/4-stranski

40

30

36

1/8- stranski

20

15

18

1 cm v koloni

6

4,5

5,4

Predstavitveni članek - 1 str.

100

75

90

Vrednost točke: 0,75 EUR

Vrednost točke: 0,75 EUR

Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je...

večno mlada!

nielfo

Lahke Jeklene strešne kritine

N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre.

Z

ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi.

Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ:

m

Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í

LEJO - ILIJAZ

krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana

Telefon: 041/632 500

□ pel Aitra.

^ Prava zvezda.

01 7001 999

M

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668

Storitve:

9 Brušenje stekla

• Fazetiranje stekla in ogledal

• Peskanjestekla

9 Izdelava Izolacijskega termopan stekla

• Kaljeno steklo

• Tuš kabine (po meri, s tesnili)

• Ogledala

• Kopelit steklo za delavnice

• Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9 Montaža vsega navedenega

• Ostale steklarske storitve

• Intervencija 24 ur na dan

MIRO

s.p.

- polaganjevsehvrststeklenih, stropnih in talnih oblog

- manjša popravila

- montaža lesenih stopnic in pohištva

- dobava in montaža vseh vrst oken invrat

Miroslav Erčulj

Zagorica 63, 1312 Videm Dobrepolje

GSM: 041 714 098

23 j^ie £ll î> yp^bnir

:

^^ HRANILNICA LON d.d,, Kranj

Pi CROSUPIJE, Kaladvoriha 3, [«lefon: 01 781 01 305

vvwwJon,si, mfo@Jon.fi

KIMNt tROSlíTLIt, IWTOfftA. IJUBUAN^ CÍUt HOVO MiiTO, VILENJE, -NdvACamOt. hutiHCit. hfli^t ■

-1

, ^rđevsifjg m vse ^/tč/rs ^rUvs sa ijs^gzniv Osgftn NsS»

PekWíi^« pooblaščeni prodajalec in monter

PRIBA5TEFANC&C0.,d.n.Q.

r- ©A

PRODAJNO RAZSTAVNI SALON - C.LiiibljjnriithriffídíISA. tOKiLpiljani l.m 041 r402 7B0. 041 /449 334 »I: 01 fS10 55 30. tu: 01Í310 55

Bnnnait pnba^ama.nat. cIbI.-&bs: pan --p«L Éh • tai. ^4n < ITfi

PVC OKNA, VRATA

.6-K0MDfiNI PROFIL •TOJNOTESNENJE • ODLIČNA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLATIVNOST

NOVO ■ STEKLO WJm^ - NOVO

VHODNA VRATA

• ^aCH^kuvni] jakkipaiv!

• Varrnntm

kljuko

• flailtCni (■ZDrti

NOVO -STEKLO Uj-0.7 w.'hi' NOVO

• ROLETE. ZALUZIJE, KOMARNIKI,... ■ ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN

Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh