logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

I IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC ir

\ BREZOVICA

Leto XXVI, št. 258

     

November 1999

Vrhnika

Delavce odpuščajo, premoženje prodajajo Krajani so se množično izrekli proti onesnaževanju

strani 2 do 8

Horjul

Uspehi žažarskih gasilcev Sto deset tisočakov za nevesto

Orjaške buče na Vrzdencu strani 9 do 11

Borovnica

Izredna seja občinskega sveta Daljinsko ogrevanje z biomaso Stari gasilski dom podrli

strani 12 do 14

Brezovica

Sprejet proračun za leto 1999 Četrti Ex tempore-Breza 1999 Prenova vrtcev

strani 15 do 20

Dobrova-Polhov Gradec Čebelarji razvili prapor Prihod miklavža Prijetno druženje v Beli krajini

strani 21 do 23

Še dve občini iz občine Brezovica?

Na svetu krajevne skupnosti Podpeč - Preserje so zadnji petek v oktobru predstavili dejavnosti, ki so potrebne, da se to območje izloči iz sedanje skupne občine Brezovica in postane samostojna občina. Kakor je znano, sta občinska svetnika Janez Rogelj in Marko Goršič že v občinskem svetu napovedala ta korak. Dogovorili so se tudi, da bo v naslednjih štirinajstih dneh ponovno sklican svet KS Podpeč - Preserje, na sestanek bodo povabili tudi občinske svetnike iz tega območja, in tedaj se bodo dogovorili o poteh, po katerih nameravajo doseči izločitev iz dosedanje občine.

Teden dni prej se je o prav takem sklepu odločal svet KS Rakitna in ga potrdil, pri čemer se sklicuje tudi na rezultat referenduma leta 1994, ko so prebivalci te KS večinsko podprli ustanovitev samostojne občine Rakitna. Državni zbor potem njihovih želja ni upošteval, v predalih državnega zbora je do danes obležala tudi sodba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je ugodilo njihovi pritožbi.

Kakor je znano, zakon določa, da morajo biti vsi postopki z ustanavljanjem novih občin dokončani najkasneje pol leta pred naslednjimi lokalnimi volitvami. Te pa bodo spet leta 2002.

Kruh

Vrhniška pekarna pridobila certifikat kakovosti ISO 9001

Na svečanosti v prostorih Tehniškega muzeja v Bistri je 26. oktobra predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk izročil priznanje kakovosti ISO 9001 direktorju delniške družbe Pekarna Vrhnika Andreju Ko-šaku. S tem certifikatom se vrhniška pekarna pridružuje že lepi številki 600 slovenskim podjetjem, ki so ta spričevala kakovosti že pridobila. To nas uvršča med evropsko povprečje, kar pa je še posebej pomembno, da utrjuje naš poslovni položaj in tudi samozavest, da znamo, zmoremo in hočemo poslovati po mednarodnih standardih. To pa je tudi pot v Evropo.

Glede na dvoletno aktivno delovanje celotnega podjetja, za pridobitev spričevala kakovosti, je sama Pekarna postala ena najuspešnejših pekarn, z letno

proizvodnjo 6300 ton kruha in peciva. Od leta 1980 pa je povečala svoj tržni delež za okoli 60 %. Ob koncu podelitve pa je Jožko Čuk izrekel naslednjo pohvalo:

"Dovolite, da vam v imenu zbornice in imenu Slovenskega združenja za kakovost čestitam ob pridobitvi certifikata ISO 9001. S svojim dosedanjim delom in rezultati dokazujete, da se zavedate izzivov sodobnega poslovanja, ki ga narekuje tržišče. Ste lep primer, kako je potrebno obvladovati spremembe in se razvijati. Želim vam, da bi še naprej dosegli tako dobre rezultate in da bi v Sloveniji imeli tudi veliko posnemovalcev".

Več o dogodku na notranji strani NČ.

S<S.

Za večjo prometno varnost

Te dni so na Dobrovi na levi strani ceste v smeri Horjul - Ljubljana končali z asfaltiranjem parkirnega prostora pod cerkvijo in pločnika v dolžini kakih 250 metrov. Gradbena dela je izvajalo podjetje Ha ukinu iz Ljubljane, financirala pa jih je KS Dobrova, kot je povedal njen predsednik gospod Oven. V bodoče jim zaželimo še več denarja, da bi nadaljevali s projektom, kije velikega pomena za prometno varnost. Na fotografiji: Asfaltiranje pločnika na Dobrovi. (FB)

Dragi bralci Našega časopisa

Vodovod v Graben

Vaščanom zaselka Graben iz Vrzdenca se končno izpolnila želja in dobili so 2300 m dolg nov vodovod iz rezervoarja na Vrzdencu do Grabna. Izgradnja vodovoda je velika pridobitev za horjulsko občino, saj v zaselkih živi veliko mladine, ki se bodo ob gradnji novih hiš priključili na novi vodovod. Na Vrzdencu jih sicer čaka še veliko dela. V Grabnu so 1.1994 dobili asfalt, sedaj vodovod, upajo pa, da bodo postavili tudi javno razsvetljavo. Na sliki: pri gradnji so veliko pomagali tudi domačini.

Nad borovniškim vrtcem delajo

Po dolgih pripravah so jeseni dela na podstrešju borovniškega vrtca le stekla: kot smo poročali, urejajo prostore za potrebe glasbene šole, devetletke in majhno dvorano. Prav tako urejajo zunanje stopnišče in nekaj parkirnih prostorov pred vrtcem. Zidarska dela so opravljena, zdaj so na vrtci inštaliacije. Rok za izvedbo je 15. december. Več na borovniških straneh.

Zadnja številka Našega časopisa (štev. 259) v tem tisočletju bo izšla v ponedeljek, 13. decembra 1999. Gradiva zbiramo do ponedeljka, 6. decembra in to resnično naj bo to zadnji rok, katerega se bomo tokrat v uredništvu striktno držali. Zato vas naprošamo, da nam prispevke in gradivo pravočasno dostavite. Ker je zadnja letošnja številka, vam vsem, podjetnikom, ustanovam, društvom, podjetjem, političnim strankam ter ostalim nudimo možnost oglaševanja s čestitkami, novoletnimi in božičnimi ponudbami in ostalimi prireditvami, ki naj bi se zvrstile do konca leta. Da bomo vsem ustregli, nam

pravočasno sporočite odnosno pošljite gradiva. Če pa ne znate sami pripraviti, vam bomo pomagali v uredništvu. Kontaktna oseba je Simon Seljak - 756 224 (direktna številka ■ služba), 0609 650 186 (mobitel) in 754 524 (doma), ki vam je tudi ob vsakem času na razpolago. Veselo na delo in na dobro sodelovanje. Simon Seljak

Saj poznate tisto šalo o tem, kdo zgodaj vstaja? Alije pek ali pa ga muči nespečnost oziroma skrbi. Vrhniški peki so dosegli, za kar so se nekaj let trudili, saj so dobili potrdilo, da pečejo kakovosten kruh. Na straneh našega časopisa tokrat pišemo o svetlih in temnih trenutkih, kijih tačas doživlja «vrhnLški kruh'. Po eni strani je kraj dokazal, da je zanimiv za investitorje, ki prinašajo sem denar, odpirajo nova delovna mesta in dajejo kruh novim zaposlenim, po drugi strani kažemo primer industrije usnja, kjer gre proces v drugo smer. Tam seje pekarna vsakdanjega kruha začela zapirati in se ljudje, ki so pustili najboljša leta svojega življenja za tistimi stroji, bojijo, da ostanejo brez kruha. V muzeju v Bistri pa nam kažejo na novo postavljeno stalno zbirko mlinarstva skozi stoletja v naših krajih, ki nam pripoveduje dolgo zgodbo o moki in kruhu.

Nasprotja se kar ponujajo: ko so v vrhniški pekarni me.sili samo bel in črn kruh, inje celo država natančno določala, koliko enotnega kruha mora biti, da ga dobijo vrtci, šole, različni obrati družbene prehrane in druge ustanovi; je bilo »kruha«, ki se mu je reklo zanesljivo delovno mesto in mesečni dohodek, na ostajanje. Ko je zdaj na razpolago veliko različnih vrst kruha, da jim niti vseh imen ne vemo, onega drugega »kruha" ni več veliko in tudi izbirati ni več mogoče med boljšim ali slabšim, samo da je.

Pšenica in kruh sta bila za obdobje, ki je za nami, in za tedaj odgovorne preskusni kamen uspešnosti in prodornosti režima, ki ga ni več, in je to še danes, ko je kruha dovolj in je različnih vrst, ker pač konkurenca sili v vedno nove prijeme. Nekdaj so bile nove vrste kruha napečene predvsem zato, da je bila dosežena nova, ponavadi višja cena, ker so samo novim izdelkom priznavali samostojno oblikovanje cen.

Res pa je, da so že rimski vladarji ohranjali naklonjenost ljudstva s kruhom in igrami, da v zgodovini vojn še vedno velja, da zmaga tisti, ki ima dalj časa vojsko sito kruha (najbolj značilen primer je ameriška državljanska vojna, kjer je zmagal sever, ker je imel zaloge pšenice).

Skratka, kruh je in ostane tisti vsakdanji prodajni artikel, kije ne le to, ampak tudi simbol skromne blaginje.

Blagor mu, ki ima tako dobre peke, kot jih imamo na Vrhniki.

TONE JANEŽIČ

Na podlagi 13. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91) in 69. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96, 23/96), Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika,

objavlja

ZBIRANJE PREDLOGOV za ime nove osnovne šole na Vrhniki

1. Predmet zbiranja predlogov je ime nove osnovne šole na Vrhniki.

2. Možnosti izbire predlogov imena so lahko naslednje:

Ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja na dejavnosti in sedež zavoda. Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja.

Ime zavoda sme vsebovati ime republike, občine ali mesta le z dovoljenjem pristojnega organa, če ustanovitelj zavoda ni republika, občina ali mesto.

Ime zavoda lahko vsebuje ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti. Za uvrstitev imena take osebnosti v ime zavoda je potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev, ki jo je treba priložiti ponudbi.

Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena.

Zavod ima lahko skrajšano ime.

3. Ponudbe z dokazili oddajte v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - ime nove šole" najpozneje do 30.11.1999, in sicer na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti. Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika.

4. O imenu bo odločil Občinski svet Občine Vrhnika.

Avtor izbranega imena bo nagrajen z denarno nagrado v višini 50.000,00 SIT.

5. O izbiri imena bo javnost obveščena v sredstvih javnega obveščanja.

NOVO NA VRHNIKI

LJUBLJANA

BORZNO POSREDNIŠKA HlSA d.o.o.

Borzno posredniška hiša BPH d.o.o., Tomšičeva 1, LJubljana

ODKUPUJE DELNICE

v Bistroju PavzaTjrg Karla Grabeljška 3, Vrhnika Vsak delavnik od 13.00 do 16,00, Inf. tel.: 061/757-190

UNICHEMOVA PROIZVODNJA NA VRHNIKI

Zaposliti in pritegniti predvsem domačine

V začetku novembra bo podjetje UNICHEM iz Ljubljane na Vrhniki odprlo svoje nove proizvodne prostore in sicer v bivših prostorih IUV - Ščetinama. Te zgradbe so popolnoma preuredili, prenovili in adaptirali, tako da so jih pripravili za potrebe lastne proizvodnje. V kasnejšem obdobju nameravajo odpreti na isti lokaciji tudi trgovino, kjer bodo v večini prodajali lastne proizvode.

Ob tem je treba povedati, da bo podjetje zaposlilo določeno število delavcev predvsem iz bližnje okolice. Ob širitvah ter iskanju novih strokovnjakov pa se bodo obračali predvsem po vrhniških kadrih. Tako so že navezali stike s centrom za zaposlovanje na Vrhniki in pripravili razpis po kadrih, kijih v tem trenutku potrebujejo.

Podjetje se je v zadnjih letih razvijalo in tako je velika ekipa mladih strokovnjakov oblikovala glede na potrebe potrošnikov popoln program za varstvo in prehrano rastlin, poskrbeli pa so tudi za dezinsekcijo, deratizacijo in oskrbo hišnih ljubljenčkov. Mednjimije 15 sodelavcev z univerzitetno izobrazbo z različnih področij kemije, biologije, agronomije, ekonomije, psihologije, komunikologije,... Lahko se pohvalijo z vsestransko specializirano ekipo, ki išče učinkovite rešitve pri težavah z najrazličnejšimi škodljivci in ponujajo vsestransko tehnično pomoč partnerjem.

Kolektiv ima danes 52 zaposlenih. Razpolagajo s 6000 m2

poslovno - proizvodnih prostorov v Ljubljani in sedaj v Sinji Gorici, imajo več lastnih tehnologij, v poslovnem sistemu pa združujejo naslednja podjetja:

* Unichem d.o.o. - podjetje za proizvodnjo sredstev za dom in vrt ter varstvo in prehrano rastlin

* Unichem-ZOO d.o.o., ki ljubiteljem malih živali nudi vse potrebno za njihovo kvalitetno prehrano in nego

* Deosan d.o.o. - podjetje za sanitarni inženiring

* Grunt d.o.o. - trgovina z izdelki Za potrebe vrtičkarjev, kmetov, sadjarjev, lastnikov malih živali ter

* Unichem Gaia d.o.o. - podjetje za marketing, izobraževanje, založništvo, svetovanje, ki združuje v Klubu Gaia že 20.000 vrtičkarjev iz vse Slovenije.

V razgovoru ob preselitvi proizvodnje na Vrhniko nam je vodstvo podjetja UNICHEM d.o.o. zagotovilo, da želijo v našem okolju, v katerem bodo delali, vzpostaviti stike, se povezovati in sodelovati ter prispevati k skupnim interesom razvoja kraja in občine. Kot podjetje pa so se nam takole predstavili:

"Podjetje Unichem je luč sveta zagledalo leta 1989, torej v letu, ko seje zasebno podjetništvo v Sloveniji tudi začelo. Prve korake smo naredili v kleti zasebne hiše v majhni vasi pri Domžalah, kmalu pa smo sedež preselili v Ljubljano. Registrirali smo se kot prvo zasebno podjetje za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Trgu smo ponudili tisto,

unicHEm

d.o.o.

UNICHEM d.o.o. Litijska 31 Ljubljana

Sinja Gorica 2 Vrhnika

Unichem poslovni sistem s svojimi hčerinskimi firmami je že 10 let staro podjetje za proizvodnjo in prodajo sredstev za dom in vrt in sicer za varstvo in prehrano rastlin, nego in varstvo bivalnega okolja ter za prehrano in nego malih živali. Zaposlujemo mlade in dinamične strokovnjake vseh strok, ki skrbijo za napredek in rast podjetja.

Na lokaciji firme v Sinji Gorici 2, Vrhnika, bi radi zaposlili nove delavce v proizvodnji in sicer

1. Za povečan obseg proizvodnje sezonskega značaja zaposlimo VEČ PROIZVODNIH DELAVCEV

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja in 2 mesečnim poskusnim delom.

2. Za redno proizvodnjo zaposlimo

DELAVCA ZA PRIPRAVO IN PROIZVODNJO

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.

V obeh primerih pričakujemo PRIDNE, POŠTENE, DELOVNE IN ZANESLJIVE MLADE DELAVCE, s poklicno šolo oz. nedokončano srednjo šolo ali popolno osemletko in izkušnjami v proizvodnem delu.

Vljudno vabimo kandidate, da na naš naslov pošljejo prijave v 10. dneh po objavi. Informacije dobite po telefonu 061/444-881 -Metka.

kar je manjkalo - najprej so bili to le izdelki, kasneje pa tudi nasvet. Ugotovili smo, da potrošnikom ne manjkajo le sredstva za zaščito rastlin in bivalnega okolja, pač pa tudi kvaliteten nasvet oziroma znanje, kako ta sredstva uporabiti, da bodo rezultati optimalni. Zato smo leta 1995 ustanovili Klub Gaia, v katerem je danes več kot 20.000 članov, ki vsak mesec prejemajo obsežen bilten z navodili za delo na vrtu, zanje pa tudi organiziramo predavanja o vrtnarjenju, vzgoji sobnih rastlin, sadjarstvu in druge klubske aktivnosti. Med "vrtič-karsko" sezono imamo na radiu vsak teden enourne kontaktne oddaje, v katerih poleg naših strokovnjakov sodelujejo tudi poslušalci s svojimi vprašanji in mnenji. Ponosni smo, da prispevamo k strokovnemu izobraževanju uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito bivalnega okolja.

Tako kot se razvija in raste naše podjetje, raste tudi naš strokovni kader. Že leta 1993 smo razpisali prvo štipendijo, do zdaj pa smo zaposlili pet naših štipendistov. Ti so podjetje spoznali še med študijem, zato so se po zaključku šolanja takoj uspešno vključili v delo kolektiva. Dobre izkušnje so nas vzpodbudile in tako trenutno štipendiramo še deset študentov s področij ekonomije, kemije, agronomije, psihologije in komunikologije.

In kaj si želimo v prihodnje? Kot vsem mladoletnikom tudi nam ne manjka drznih idej. Predvsem pa želimo, da naši poslovni partnerji in kupci ne bi bili le to, kar pove ozek pomen teh bese, temveč da bi bili tudi naši prijatelji. Sodelovanje, ki ga razvijamo z njimi ter naše vrednote - poštenje, odprtost in zanesljivost - nam dajejo zaupanje, da bodo z nami in našim delom zares zadovoljni."

S.S.

MIKLAVŽ PRIHAJA

Sv. Miklavž bo obdaroval svoje male prijatelje

v nedeljo, 5. decembra 1999, ob 17. uri popoldne v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.

Sv. Miklavž naj odda darila v

soboto, 4.12.1999 in v nedeljo, 5.12.1999 dopoldne do 12. ure j j v župnijskem uradu

na Vrhniki, ter v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Na darilih naj bodo imena napisana čitljivo!

Za Miklavža: i I OO SKD Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Župnijski urad Vrhnika

Novi prostori FORTRADA v podjetniško-obrtni coni pod Hruševco, kjer so bili nekoč tankovski hangarji.

7 LET PODJETJA FORTRADE

Odprli nove poslovno - skladiščne prostore

Vrhniško podjetje FORTRADE je v podjetniško-obrtni coni pod Hrusevco odprlo nove poslovno - skladiščne prostore. Svečana prireditev je bila v četrtek, 21. oktobra ob prisotnosti številnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter ostalih gostov. Za podjetje je to prav gotovo velik delovni dogodek, ki bo zapisan z velikimi črkami v tem sedemletnem obstoju in uspešnemu delovanju FORTRADA.

Za kulturni program je poskrbel Mešani pevski zbor in folklorna skupina Klas iz Prosvetnega društva Horjul. Z umirjeno in svečano besedo pa je program povezoval kulturnik Matko Zde-šar, prav tako iz Horjula.

Svečani nagovor in obenem pozdrav vsem zbranim je opravil direktor podjetja Daniel Fortuna (tudi župan občine Horjul), kije na koncu povabil župana občine Vrhnika Vinka Tomšiča, da je prerezal otvoritveni trak. Tako so se odprla vrata novih prostorov podjetja Fortrade. Horjulski župnik Janez Smrekar in častni kanonik Stanko Kapš pa sta še opravila blagoslov novih prostorov in vsi povabljeni so si z zanimanjem ogledali skladiščne prostore ter se v pogovoru z delavci podjetja že menili o nadaljnjih poslovnih stikih. Zbrane je pozdravil tudi generalni direktor

Župan Vrhnike je prerezal otvoritveni trak s pomočjo J ulke Fortuna, mame direktorja podjetja FORTRADE, kije v ozadju s svojo ženo.

Direktor podjetja Daniel Fortuna je imel otvoritveni nagovor.

firme ORIOLIK iz Slavonskega Broda in direktorju Danilu For-tuni zaželel še večje poslovne uspehe in dobre ter poglobljene odnose z njimi.

Novi prostori so v neposredni bližini dosedanjega objekta, kjer je Fortrade deloval že nekaj let. Vendar pa vse večje potrebe in vse večje zaupanje slovenskih in drugih proizvajalcev oblazinjenega in ostalega pohištva, je podjetju narekovalo pridobiti večje prostore. Z novim objektom so pridobili dodatnih 1700 m2 poslovnih površin, tako da imajo sedaj poleg že 1100 m2 obstoječih skupaj 2800 m2. V teh prostorih bodo tako lahko držali na zalogi širši prodajni asortiman in v večjih količinah, kar pa bo omogočalo dodatno skrajšanje dobavnih rokov. Saj podjetje dobavlja pohištvo v preko 130 uveljavljenih salonov pohištva po celotni Sloveniji, tako da skoraj ni kraja v državi, kjer Fortrade ne bi bil prisoten.

Za Fortrade lahko rečemo, da je uspešno družinsko podjetje, ki se že sedem let ukvarja s prodajo in dobavo oblazinjenega in ostalega pohištva širom po Sloveniji. Prvi dobavitelj je bil največji proizvajalec oblazinjenega pohištva - ORIOLIK iz Slavonskega Broda. Nato je sledilo podjetje Brestovac iz Grašnice, ki proizvaja masivno pohištvo iz kvalitet-

nega slavonskega hrasta ter druga znana hrvaška podjetja. Poslovanje se je razširilo tudi na poslovne partnerje iz Italije, predvsem za področje pisarniškega, kovinskega in vrtnega pohištva ter na vse večje slovenske proizvajalce. Kot je v nagovoru direktor omenil, so bili prvi njihovi kupci leta 1992 prav Mercator-jeve trgovine v Borovnici, Vrhniki in Logatcu ter salon pohištva Domles iz Ljubljane.

Med ostalim je Daniel Fortuna tudi povedal: "Za Fortrade je danes velik dan. Pridobili smo nov poslovno skladiščni objekt, ki smo ga zelo težko pričakovali, saj nam je v dosedanjem objektu primanjkovalo skladiščnega prostora za večji promet. Na tem mestu, kjer sedaj vidite ta objekt, je pred 11 meseci še rasla trava. Natanko 21. novembra preteklega leta smo začeli z izkopom temeljev. V roku enega meseca je bil objekt postavljen in pokrit. Z deli smo nadaljevali aprila letošnjega leta, ter ga v dobre pol leta dokončali. Za to se moram zahvaliti vsem izvajalcem, ker so se dosledno držali dogovorjenih rokov. Zahvala pa velja tudi vsem poslovnim partnerjem za sodelovanje, vsem mojim delavcem in sodelavcev ter seveda moji družini, ki mi je vseskozi stala ob strani."

S.S.

Zbrani gostje in poslovni partnerji pred novimi prostori podjetja.

V začetku oktobra so pričeli podirati največji dimnik na Vrhniki, kije več desetletij služil tovarni fUVza njihove tehnološke postopke. Dimnik je bito treba podirati opeko za opeko. Po štirinajstih dneh pa je ostalo vsega nekaj malega. Podiranje je bilo v začetku oktobra, proti koncu oktobra pa je odjeknila še novica o odpuščanju delavcev. Ali padajo vrhniški simboli? Uredništvo

Delavce odpuščajo, premoženje prodajajo

Uprava Industrije usnja Vrhnika je poslala 345 delavcem sklep o prenehanju delovnega razmerja. Tako so v obratu na Vrhniki odpustili 53 delavcev v Šmartnem 58, v Šoštanju 226, tri v enoti Galanterija, štiri v skupnih službah in eno delavko v trgovini.

Delavci in delavke dobili tudi obvestilo kaj morajo narediti, da se prijavijo na zavodu za zaposlovanje. Do konca leta bodo odpustili še 161 delavcev, tako da bodo skupaj letos odpustili 505. Sprva je bilo načrtovano, da bodo zmanjšali število zaposlenih za 566 delavcev, vendar jih je 61 prej samih odšlo.

Ta številka naj bi bila kompromisna odločitev uprave, lastnikov

in sindikata. Januarja letos je bilo v IUV zaposlenih 1843 delavcev, do konca leta pa bo tam službo imelo 1136.

Proizvodnjo bodo ohranili le na Vrhniki in Šmartnem, vse drugo bodo zaprli in prodali. Med drugim bodo proizvodnjo galanterije preselili iz Domžal na Vrhniko.

Vse nepotrebno premoženje prodajajo, tako v Šoštanju, Domžalah, na Vrhniki in Sinji Gorici. Za nekdanjo opekarno v Sinji Gorici bodo lahko sedaj s podjetjem Rimal izpeljali posel do konca.

S pravnomočnostjo sklepa o prisilniporavnavi za sedem milijard tolarjev dolgov seje nekoliko spremenila lastniška struktura. Država je postala preko različnih

institucij lastnik več kot četrtine delnic. Zaposleni in nekdanji zaposleni imajo skupaj še vedno največ delnic in sicer nekaj več kot 30 odstotkov.

Več kot 90 odstotkov vseh upnikov podjetja IUV se je strinjalo s pripravljenim programom finančne reorganizacije podjetja. Program je vodstvo predložilo sodišču, ki je zaključilo prisilno poravnavo začeto 12. januarja letos. S prisilno poravnavo se je zadolženost podjetja zmanjšala za približno 2.590 milijonov tolarjev, ob zaCetku prisilne poravnave pa je znašala 6.297 milijonov tolarjev.

Strateškim upnikom je IUV dolgovala 973 milijonov tolarjev. Dogovorili so se, da odpišejo 194

milijonov tolarjev, drugo pa jim bodo vrnili v štirih letih. Drugim upnikom, ki so jim dolgovali 858 milijonov tolarjev, bodo vrnili le 20 odstotkov, torej 171 milijonov tolarjev, 656 milijonov tolarjev pa bodo odpisali. Banke so bile pripravljene 15 odstotkov dolga spremeniti v kapitalski delež, drugo pa jim bo po triletnem moratoriju IUV vrnila v sedmih letih. Država je dolg podjetja tudi pripravljena spremeniti v kapitalski delež v vrednosti 1.173 milijonov tolarjev.

Torej je bilo 920 milijonov tolarjev odpisanega dolga, 1.767 milijonov tolarjev pa je bilo spremenjenih v lastniški delež.

Osnovni kapital podjetja tako po novem znaša 4.615 milijonov tolarjev, dolg pa se je znižal s 6.297 milijonov tolarjev na 3.706 milijonov tolarjev.

Delavske hranilne vloge pa bo IUV začela izplačevati, ko bo podjetje za to imelo denar.

V podjetju so vložili 100 milijonov tolarjev v nove stroje in opremo, prenovili so prodajne programe, znižali cene, kmalu pa bodo začeli spreminjati celostno podobo podjetja. Poleg nove kolekcije usnjene konfekcije, pričakujejo dobro prodajo medicinskega ovčjega krzna in usnja za avtomobilske sedeže. V IUV tudi čakajo na soglasje države za ustanovitev invalidskega podjetja, v katerem bo 200 zaposlenih. Od 173 invalidov, koliko jih imajo v podjetju, bo tam zaposlenih približno 80.

-Industrija usnja Vrhnika je nedavno zraven tovarne na Vrhniki odprla novo industrijsko prodajalno, kjer poleg svojih končnih izdelkov prodajajo tudi kože za šivanje. Vrhniška usnjarna je imela nekaj trgovin po Sloveniji, kijih je zaprla. Zaprli so trgovino na Bledu, v Ljubljani na Starem trgu, Portorožu, na Vrhniki pa trgovini Lipa in zraven knjižnice. Novi trgovini so odprli v Mercatorjevem centru v Kopru in Ljubljani. Prav tako nameravajo razširiti trgovino v Centru mode v stari pošti na Vrhniki in odpreti novo v Metalki v Ljubljani.

Uspela prisilna poravnava v Industriji usnja Vrhnika d.d.

Industrija usnja Vrhnika se je od 12. 2. 1999 nahajala v postopku prisilne poravnave. Za prisilno poravnavo naših obveznosti do dobaviteljev in posojilodajacev smo se odločili zaradi prezadolže-nosti in dalj časa trajajoče nelikvidnosti, zaradi katere je bilo ogroženo tekoče poslovanje. Pripravljen je bil tako program finančne reorganizacije in v njegovem sklopu tudi program prenehanja delovnih razmerij.

Pri uspešno izglasovani prisilni poravnavi je najbolj pomembno , da se je zadolženost podjetja zmanjšala za 2.590 milijonov tolarjev. Zadolženost podjetja je znašala pri oklicu prisilne poravnave 6.297 mio SIT. Strateški upniki so nam odpisali 194,7 mio SIT dolgov, ostali upniki 686,5 mio SIT, banke so konvertirale 334,1 mio SIT, partnerji in delavci 160,7 mio SIT, ter država 1.173,2 mio SIT našega dolga v kapital. Torej iz naslova prisilne poravnave je bilo več kot 920 mio SIT odpisa dolgov, 1.767 mio SIT pa je bilo spremenjeno v kapital. Tako smo dobili nov osnovni kapital v višini 4.615,7 mio SIT, naš dolg pa se je znižal iz 6.297 mio SIT na 3.706, 8 mio SIT.

Seveda smo na ta način dobili tudi novo lastninsko strukturo, ki je sestavljena iz sledečih deležev: Banke - 6,83 % kapitala Dobavitelji - 0,97 % kapitala Zaposleni in bivši zaposleni -30,49 % kapitala Država - 27,96 % kapitala Bivši lastniki - 14,30 % kapitala Kapitalski sklad -5,14% kapitala Slovenski odškodninski sklad -4,76 % kapitala

Krekova družba - 5,81 % kapitala

Metalka trgovina - 3,20 % kapitala

Žal pa ni šlo brez kadrovske prenove podjetja, zato je bil v sklopu programa finančne reorganizacije pripravljen tudi program prenehanja delovnih razmerij.

S programom prenehanja delovnih razmerij je bil seznanjen Sindikat družbe , Svet delavcev in Zavod republike Slovenije za zaposlovanje. Omenjeni zavod je 29. julija 1999 podal tudi pisno mnenje, v katerem nam sporoča, da na predvideno dinamiko prene-

hanja delovnih razmerij v družbi IUV nima pripomb.

9. 9. 1999 so upniki na naroku uspešno izglasovali prisilno poravnavo. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o potrditvi prisilne poravnave je postal pravnomočen 19. 10. 1999.

Kadrovska služba družbe je 21.10.1999 pričela z pošiljanjem sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Do konca meseca oktobra bo poslanih 345 sklepov, do konca decembra pa še 160. Predvideno število zaposlenih v vseh enotah IUV d.d. bo tako skladno z sprejetim in izglasovanim programom prenehanja delovnih rezmerij na dan 31.12.1999 znašalo 1136.

Od 21.10. do vključno 26.10 1999 je bilo po enotah družbe poslanih prvih 267 sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Na matični lokaciji na Vrhniki je bilo v omenjenem roku poslanih 53 odločb za PE Vrhnika in 4 odločbe za delavce Funkcijske enote.

Družba IUV d.d. do pravnomočnosti odločbe o potrjeni prisilni poravnavi ni odpuščala delavcev. Zavedamo se, da je izguba dela velik šok za prizadete delavce, zato so že od pomladi tekle aktivnosti za omilitev posledic prenehanja delovnega razmerja :

• sporazumno prenehanje delovnega razmerja z dogovorjeno odpravnino

• predčasne upokojitve v skladu z zakonom

• vključevanje delavcev , ki so bili na začasnem čakanju v delavnice Sklada dela - 7 delavnic, od tega 5 v Šoštanju, ena na Vrhniki in ena v Šmartnem

• aktivnosti za ustanovitev invalidskega podjetja na Vrhniki

• pri odprodaji dela poslovno nepotrebnih objektov je uprava družbe pri sklenitvi pogodb upoštevala kriterij možne zaposlitve delavcev pri novih delodajalcih

• začasno prerazporejanje delavcev znotraj podjetja

Odpuščanje delavcev je težek rez za podjetje in prav tako za lokalno skupnost, vendar je bil nujen. Masa denarja za izplačilo plač je bila že nekaj let v podjetju krepko nad 30 odstotki v strukturi od zaslužka prodaje. Delež za osebne dohodke je v oktobru 1998

znašal 44,4 odstotka, v novembru pa celo 52,2, odstotka. Nam konkurenčna podjetja namenjajo za osebne dohodke okrog 25 odstotkov od dosežene prodaje. Ker ni bilo moč pričakovaati, da se bo ob hudi konkurenci na trgu prodaja v letošnjem letu bistveno povečala je bilo ob drugih aktivnostih nujno tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Najbolj boleč rez smo morali narediti v Šoštanju, kjer smo zaenkrat lahko zagotovili delo pri drugem delodajalcu 70 zaposlenim predvsem iz obrata konfekcije, ostalim pa bo delovno razmerje prenehalo.

Vsi delavci, ki jim bo delovno razmerje prenehalo v skladu z 51. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, so in bodo napoteni na Zjivod republike Slovenije za'zaposlovanje, kjer bodo prejemali nadomestilo odvisno od njihove delovne dobe.- Ker po zgoraj omenjenem zakonu ni varovanih kategorij,, bo delovno razmerje prenehalo tudi nekaterim_ invalidom i rt starejšim delavcem.

Delavci, ki jim bo na podlagi določb 51. člena Zakona a prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji,

Načrta finančne reorganizacije podjetja IUV d.d., ter Programa prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije prenehalo delovno razmerje v družbi IUV, lahko uveljavljajo pravice po Zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Družba IUV v prihodnjih letih ne predvideva nobenega novega odpuščanja delavcev. Tečejo pa intenzivne aktivnosti v smeri povečanja prodaje tako na domačem kot tujem trgu,razvijanju novih izdelkov, zmanjševanju stroškov, zmanševanju zalog, odprodaji poslovno nepotrebnih sredstev in seveda izobraževanja kadrov na vseh ravneh in pridobitvi ISO standarda 9001. Le z tako zasnovano temeljito prenovo poslovnega koncepta bo IUV d.d. vzpostavila pogoje za uspešen spopad z neizprosno konkurenco v svetu.

Na poti do uresničitve programa prenove nas čaka še trdo delo, vendar verjamemo, da bomo uspešno nadaljevali usnjarsko tradicijo in dosegli v strateškem planu začrtane cilje .

Direktor družbe IUV d.d. mag. Izidor Derganc

POKOJNINSKA REFORMA ALI KAKO NAPREJ_

Z obravnavo amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (teh je bilo več kot je členov predloga zakona), smo končali drugo fazo postopka v Državnem zboru RS (DZ). Kaj prinašajo spremembe? Koalicija je izglasovala nekaj pomembnih sprememb, ki bodo prizadele marsikoga izmed upokojenih, le malo pa je tistih sprememb zakona, ki bodo stanje izboljšale, npr. vdovska pokojnina ali državna pokojnina za nezaposlene starejše od 65 let.

Ne glede na vse spremembe pa verjetno nikomur izmed teh, ki smo obravnavali zakonski predlog ni jasno, kakšen bo učinek sprememb, ki jih prinaša spremenjena zakonodaja. Razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino se bo spremenilo. Vladna koalicija je izglasovala razmerje 1:4. Ob simulaciji učinkov, ki pa niso bili predstavljeni javnosti seje pokazalo, da bodo osebe z višjimi pokojninami dejansko izgubile med 50.000 in 60.000 SIT mesečno. Dejansko razmerje ne bo 1:4 temveč okoli 1:3. Pri preračunu sta prišla minister mag. Rop oz. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in g. Prijatelj, direktor ZP1Z do bistveno različnih številk. Najvišja pokojnina po ministrovih izračunih naj bi bila okoli 180.000 SIT, po izračunih ZPIZ-a pa okoli 209.000 SIT. Do razlike prihaja zaradi razhajanja v temeljni razlagi, ali je pokojnina obdavčena z davkom na osebne dohodke ali ne. Gre torej za dva izračuna pokojnin, z davkom na dohodek in brez. Do sedaj je bila letna pokojnina v višini do 1.477.000 SIT neobdavčena. S temi spremembami pa se bo spremenilo tudi obdavčenje, tisti z visokimi pokojninami bodo plačevali več, tisti z manjšimi manj. Tako se bodo višje pokojnine zmanjšale ne le na 72% osnove za obračun, ne le z razmerjem najvišja-najnižja 1:4, temveč še dodatno z obdavčitvijo.

Ob obravnavi predloga sprememb zakona v DZ je opozicija nekajkrat zahtevala od vlade da jasno pove, kakšen bo prihranek za državni proračun ob tako spremenjenem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar jasnega odgovora ni bilo, tako da tudi po drugi obravnavi ne vemo natančno. Minister mag. Rop in njegov koalicijski sogovornik DeSUS šta nekako pod prisilo izjavila, da bodo ukrepi zadostovali za 2 do 3 leta, potem pa bo potrebna nova reforma, nove spremembe zakona. Ob predstavitvi predloga proračuna RS za leto 2000 v DZ je predsednik vlade dr. Drnovšek izjavil, da bo reforma pokojninskega sistema "zadržala" obseg izdatkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glede na bruto domač proizvod (BDP) na približno enaki ravni kot doslej, tj. 14,27% BDP v letu 2000, oz. da bo potrebno iz proračuna dodati v pokojninsko blagajno leta 2000 170,4 milijarde SIT. V letu 1999 bo ta vsota približno 150 milijard SIT. Kje je torej prihranek, ki naj bi ga prinesla pokojninska reforma? Prav tako so neresnične izjave in pisanja zastopnikov DeSUS-a, češ da država letos ne bo dala iz proračuna 150 milijard. To je v dokumentih ZPIZ-a jasno napisano. Predsednik vlade je utemeljeval potrebo po spremembah tudi s tem, da bodo na ta način razbremenjeni delodajalci, ki bi sicer morali, ob tako neugodnem razmerju med aktivno in upokojeno populacijio, plačevati bistveno višjo prispevno stopnjo. Ta pa že sedaj uvršča Slovenijo med države z visokimi prispevki. Pri tem pa se ni dotaknil vzrokov, zakaj so potrebe pokojninske blagajne tako velike, zakaj je vlada pod njegovim vodstvom dopustila divje lastninjenje, stečaji in odpuščanje delavcev, dezinvestiranje, predčasno upokojevanje. Cilj je bil jasen, ohranjanje socialnega miru, oz. prenos bremena na državni proračun, ki pa obvladuje stanje le z zadolževanjem.

Močno sporen je tudi novi 145. člen spremenjenega zakona, v katerem se krešeta dva koncepta usklajevanja pokojnin, koncept rasti pokojnin z rastjo plač tert.i. "švicarski" koncept, po katerem se pokojnine usklajujejo 50% z rastjo življenjskih stroškov in 50% z rastjo plač. Vsakemu, ki vsaj od daleč spremlja dogajanja, inflacijo in rast plač je jasno, daje druga varianta za upokojence slabša. Druga resnica pa je, da sistem., v katerem rastejo pokojnine hitreje kot rastejo plače zaposlenih ne vzdrži. To seje dogajalo letošnje leto, ko so pokojnine porasle, po podatkih ZPIZ-a za 12,6%, plače pa za manj kot je inflacija ( ta bo predvidoma v letu 1999 6,5%). Kdo bo torej nosil največje breme?

V finančnem načrtu ZPIZ je v okviru izhodišč javno finančnih gibanj predvideno enkratno usklajevanje pokojnin v januarju 1. 2000 za 2,6%, v letu 2001 pa za 8% prav tako tudi projekcije rasti plač v letu 1999 in v prihodnjem letu. Realizacija prihodkov in odhodkov zavoda v letu 1999 pa kaže, da še vedno obstaja dolg do zavoda, ki ni majhen in katerega največji delež 17,6 milijarde gre na račun zasebnega sektorja, davčna uprava pa ugotavlja, da velik del neplačanih prispevkov iz preteklih let ne bo nikoli izterjan. Država bo torej letos udeležena pri pokrivanju stroškov pokojninske blagajne z 150 milijardami., od katerih "poberejo" samo pokojnine po posebnih predpisih (pod ugodnejšimi pogoji, po domače privilegiji) slabih 40 milijard (nekaj manj kot 1/4 potrebnih dodatnih sredstev iz proračuna). Tudi ostali odhodki pomenijo velike številke; dodatek za rekreacijo 16,2 milijarde, denarna nadomestila 17.6 milijarde in zdravstveni prispevki za vse upokojence 39 milijard. Vsi ti zneski skupaj presegajo 100 milijard, kar je 2/3 predvidenega državnega transfera v pokojninsko blagajno. Izračuni kažejo da bo prihodnje leto pokojninska blagajna "težja še za 39 milijard.

Slovenski krščanski demokrati smo se zavzemali za bolj pravično porazdelitev bremena reforme, predvsem pa za uvedbo t.i. drugega stebra, ki pomeni varčevanje za starost na osebnem varčevalnem računu in z donosom za katerega grantira država. Edino drugi steber bi dal mladi generaciji jamstvo, da bodo ob upokojitvi imeli tudi spodobno pokojnino. Koalicijske stranke tega predloga niso podprle. Dišalo je po grozdju, ko pa smo ga stisnili, je pritekel kis.

Dr. Helena Hren Vencelj

POSLANSKA KLOP ST. 48

Druga nacionalizacija

Ob določitvi besedila Zakona o podržavljanju nekaterih kulturnih objektov je vlada v dodatnem sklepu jamčila, da zakon ne bo vplival na potek denacionalizacijskih postopkov, ki potekajo pri nekaterih kulturnih spomenikih, zajetih v zakonu. Nekaj dni po seji vlade seje oglasil kulturni minister Jožef Školč in v zmedenem pismu nasprotoval takemu sklepu, ki naj po njegovem mnenju ne bi točno povzel razprave na seji.

Sprejem navedenega zakona je bil potreben zaradi odločbe ustavnega sodišča in zakonske določitve lastnine nekaterih kulturnih spomenikov, ki so bili statusno nezadostno opredeljeni samo s pred leti sprejetim vladnim odlokom. Seznama teh spomenikov formalni predlagatelj zakona, Ministrstvo za kulturo, ni spreminjal, kar je bila gotovo pravilna odločitev, skladna tudi z odločitvijo ustavnega sodišča. Na njem sta ostala tudi grad Betnava pri Mariboru in Blejski otok, za katera je denacionalizacijski zahtevek vložila slovenska cerkev. Na zunaj ni bilo nič spornega, če ne bi bilo Školčevega pisma in njegovih dvoumnih nastopov pred poslanci Državnega zbora, ki so zakon sprejemali. Minister seje bolj ali manj spretno izmikal jasni besedi, ali bo sprejem zakona vplival na denacionaliza-cijska postopka v obeh primerih. 62. člen pred kratkim sprejetega Zakona o varstvu kulturne dediščine namreč določa, da ni dovoljeno odtujevanje spomenikov v državni lasti. Navedena dejstva in nepripravljenost

strank leve opcije, da podprejo dopolnilo poslanske skupine Slovenske ljudske stranke (vlada mu ni nasprotovala), ki bi jasno določil, da zakon ne bo vplival na potek denacionalizacije, so ustvarili realen dvom o poštenosti ministrovih namenov.

Zakon je bil sprejet s preglasovanjem poslancev pomladnih strank. Ideologija je prevladala nad čutom za pravičnost. Skoraj deset let po osamosvojitvi je najvišje zakonodajno telo sprejelo zakon, ki znova posega v eno temeljnih vrednot demokratičnega sveta - lastnino. Se nas bo torej oprijel sloves parlamenta, ki kot zadnji v demokratičnem svetu, tja se vendar prištevamo (?!), sprejema nacionalizacijske zakone?

Odgovor ni enoznačen. Zakon o denacionalizaciji, ki daje prioriteto vračilu v naravi, kjer je to možno, velja, a se izvaja mnogo prepočasi. Na to nas vedno znova in znova opozarjajo iz Bruslja. Ob zbirokratizira-nosti postopkov, pomanjkanju politične volje in ideoloških presojah upravičencev za vračilo, pomeni sprejem zakona o podržavljenju novo, veliko oviro. Cerkev, v tem primeru upravičenec, je tako znova izpostavljena na milost in nemilost državni upravi. Javnost se sicer lahko opredeljuje do tega, ali se Cerkvi vrneta Betnava in Otok in verjetno bi se večinsko opredelila proti. A to ni pomembno - če resnično verjamemo v načelo pravne države, potem je treba spoštovati sprejete zakone. V postopkih je vedno mogoče doseči soglasje o načinu vrnitve.

Vsa zagotovila, da sprejeti zakon ne bo posegel v pravice upravičenca, so navadno licemerstvo. V najboljšem primeru je namreč drastično zmanjšal njegova pogajalska izhodišča. Dan, koje Državni zbor potrdil zakon, je črn madež slovenskega parlamenta. Pa tako malo, le sprejem dopolnila SLS, ki nikogar ne prizadene, je bil potreben, da se izognemo novi blamaži Slovenije v svetu.

Leon Gostiša

PEKARNA VRHNIKA PREJELA CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001

Večja povezanost v pekarski industriji

26. oktober je bil za pekarno Vrhnika velik dan: na ta dan so v podjetju pripravili kar nekaj slovesnosti, saj so prejeli znak kakovosti CERTIFIKAT ISO 9001.

V prostorih uprave podjetja je bila v dopoldanskem času novinarska konferenca, kjer je vodstvo pekarne Vrhnika predstavilo razvoj podjetja od ustanovitve do danes, načrte za bližnjo in daljno prihodnost ter številne aktivnosti v zvezi s pridobitvijo certifikata ISO 9001. Nato so si številni gostje in poslovni partnerji ogledali proizvodnjo.

Slavnostna prireditev pa je bila v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer je bila slavnostna podelitev certifikata z zelo zanimivim kulturnim programom. Slavnostni nagovor je imel direktor podjetja Andrej Košak, ki je v uvodu opisal zgodovinski razvoj pekarstva na Vrhniki ter sedanjo borbo za doseganje kakovosti proizvodov. Ob koncu pa je še dodal: "Kakovost smo sprejeli kot miselnost, ki je v zavesti vseh

Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vrhnika

in

DRU&TVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA VRHNIKA vabi vse

kmečke in podeželske žene na

REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA,

ki bo v petek, 5. novembra 1999 ob 19, uri v prostorih Mlečne restavracije KZ Vrhnika.

Pridite v čim večjem številu!

Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Veronika Švige(j, predsednica DKPŽ Vrhnika Občina Morju)

Direktor Andrej Košak se zahvaljuje za dodelitev priznanja kvalitete podjetja Pekarna.

zaposlenih. Tako kakovost izdelkov prodajne poti kot kakovost odnosov, ki pomenijo pozitivno klimo v podjetju, odgovornost in spoštovanje svojega dela in rezultatov. Le tako nam standard kakovosti lahko omogoči tržno prednost pred konkurenti. Lotili smo se vseh poslovnih funkcij, od proizvodnje, razvoja, zaposlovanja, nabave, prodaje in finančnega poslovanja. Za uspešno delovanje podjetja s preko 200 zaposlenimi, smo spremenili organizacijo posameznih služb in obratov. Nastalo je naše skupno delo Standard kakovosti ISO 9001. To opravilo je sicer končano. Ostanejo pa velike obveznosti za ohranjevanje kakovosti ter nadaljni razvoj v novo obdobje. Veliko nam bodo pri tem pomagali dobro motivirani zaposleni. Motivacijo pa bomo dosegli z izboljševanjem delovnega okolja in pogojev dela, z varnostjo zaposlitve ter z redno in solidno plačo. Zavedati se moramo, daje človek tisti temelj na katerem gradimo kakovost, je največji potencial v proizvodnem procesu, zato ga je potrebno motivirati in vanj vlagati.

Na koncu bi rad povedal, česa se bomo lotili v prihodnje. Že v strategiji razvoja smo nakazali po-

vezovanje v pekarski dejavnosti. V to nas sili okolje in ekonomija.

Razlogov za to je že dovolj, naj jih naštejem samo nekaj: specializacija programov po firmah, zaradi boljšega izkoristka proizvodnjih kapacitet; zmanjševanje stroškov; izboljšanje ponudbe.

Hkrati s povezovanjem v pekarstvu, pa želimo izboljšati sodelovanje tudi s trgovino, v obojestransko korist in zadovoljstvo našega potrošnika."

Po direktorjevem nagovoru je zbranim spregovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, kije podal stanje v slovenski pekarski proizvodnji in kje se vidi vrhniška pekarna v tem trenutku te panoge. Nato pa je skupaj s predstavnikom presojevalske hiše SIQ iz Ljubljane direktorju Andreju Košaku izročil priznanje kakovosti CERTIFIKAT ISO 9001.

Slavnost pa so popestrili citrar-ka Cita Galič, dramski igralec Polde Bibič, povezovalec programa Sandi Čolnik. Na koncu pa je o kruhu spregovorila še avtorica knjige CAR KRUHA Dušica Kunav-er. Ob podelitvi certifikata pa je potrebno povedati, da so aktivnosti za pridobitev vodili več kot dve leti. Potrebno je bilo urediti poslovanje podjetja po evropskih standardih z zahtevami mednarodnega standarda kakovosti. To se pravi, da so morali prenoviti kompletno organizacijo podjetja, z vsemi predpisi in odločbami. Urediti odnose do kupcev, dobaviteljev in vseh poslovnih partnerjev. Tudi odnose v podjetju so morali kakovostno izboljšati, urediti kadre in izboljšati tehnologijo proizvodnje. To se pravi, da je vodstvo podjetja in da so sami delavci živeli za kakovostjo izvajali ter si jo vtisnili v vsakodnevno uporabo, kar je moralo roditi sadove. Vse to pa je potrdil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ iz Ljubljane in podelil certifikat kakovosti ISO 9001. V Sloveniji imajo sedaj ta certifikat samo tri pekarne. Spregovorili smo o slovesnosti in o certifikatu, pa naj povemo še

Del asortimana vrhniškega kruha.

Peki pripravljajo kruh za peko v peči.

TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA Cankarjev trg 8, Vrhnika

RAZPIS za oddajo koče Star maln

Predmet oddaje so objekti v Starem malnu, Betajnova 80, Vrhnika, ki obsegajo:

- delno opremljene gostinske prostore - okrepčevalnica "Koča Star maln" s pripadajočimi prostori;

- pripadajoče funkcionalne površine s piknik prostori in rekreacijske površine. Objekt oddajamo na nedoločen čas.

Najemnina za objekte in pogoje urejanja in vzdrževanja objektov se določi s pogodbo. Prednost pri izbiri bodo imeli vlagatelji, ki imajo registrirano gostinsko dejavnost v občini Vrhnika ter izkušnje z upravljanjem s podobnimi objekti. Ponudbe morajo vsebovati:

- dokazilo o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti,

- idejni program delovanja Starega malna kot turistične in rekreacijske točke, Pisne ponudbe pošljite na naslov: TD Blagajna, Cankarjev trg 8, Vrhnika, s pripisom: "za razpis" vključno do 20.12.99

Sklep o oddaji objektov v Starem malnu sprejme Upravni odbor TD Blagajana. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o oddaji objektov v Starem malnu.

Dodatne informacije dobite na tel. 751-341 (TD Blagajana Vrhnika)

TD BLAGAJANA

nekaj o sami pekarni Vrhnika in o začetkih delovanja ter o sedanji organiziranosti.

Vrhniška pekarna je pričela delovati leta 1975, kar pomeni, da bo drugo leto praznovala jubilejnih 25 let. Takrat je bila zgrajena čisto nova pekarna na sedanji lokaciji. Ekipa 24 delavcev je takrat spekla okrog 4 tone kruha, ponudba pa je bila dokaj skromna: črna in bela štruca, črn in bel hlebec in žemlje. Vendar pa je podjetje težilo k povečanju asortimanov, izboljšanju kvalitete, kar se je poznalo tudi v povpraševanju vrhniškega kruha izven notranjskih meja. V letu 1980 so obnovili pekarno ter povečali kapaciteto peke na 10 ton. Začeli so uveljavljati tudi svojo stransko dejavnost - slaščičarstvo.

S kvaliteto in razvojem lastnega proizvoda so pridobili blagovno znamko "Vrhniški kruh", katerega še danes negujejo (2,5 kg težki bel hlebec). Povpraševanje po vrhniškem kruhu je raslo iz leta v leto, tako da so bile kapacitete zopet premajhne. Strategijo razvoja so vsled tega namenili v izgradnjo malih pekarn izven Vrhnike. Nastalo je 5 majhnih pekarn do 1000 kg peke kruha, in sicer v Kopru, Kranju, dve v Ljubljani in v Postojni. Poleg njih pa so nastale še prodajalne kruha in peciva. Velik del lastne proizvodnje pa prodaja v potujočih trgovinah in tržnicah. Iz leta v leto so ponudbe dopolnjevali s slaščičarskimi izdelki, kijih delajo v dobro opremljeni slaščičarni na Rakeku in v slaščičarni na vrhniški lokaciji.

Zdaj imajo že preko 50 vrst kruha in več kot 30 vrst peciva. Na dan spečejo 18 ton kruha in peciva. Svoj proizvodni program pa odražajo na 471 odjemnih mest. Oskrbujejo področje Ljubljane (zahodni in severni del), celotno

Vodstvo podjetja vrhniške pekarne na novinarski konferenci.

Gostje na slovesni podelitvi certifikata ISO 9001 v prostorih Tehniškega muzeja Bistra.

področje notranjske, velik del obale, severne Primorske ter Gorenjsko do Tržiča. Trenutno je zaposlenih 230 delavcev, ki s svojim odnosom do kakovosti, pripadnosti podjetju ter veliko volje res veliko pripomorejo k samemu uspehu. V letošnjem letu so posodobili tehnologijo in kupili nove stroje v vrednosti 250 mio tolarjev. Tako

da resnično za vrhniške peke še naprej velja slovenski pregovor: "Ne dela kruha moka. ampak roka."

Z mislimi so tudi že v novo tisočletje, saj so pripravili popolnoma nov kruh iz temne moke, z dodatkom drugih mok in sončnih zrn, ki so ga poimenovali Kruh 2000.

S.S.

Veseli december na Vrhniki

MIKLAVŽEVANJE IN MIKLAVŽEV SEJEM

4. in 5. december predstava za otroke, obisk Miklavža, sejemska ponudba

PRIKAZ ŽIVIH JASLIC

25. in 26. december Kraj dogajanja: LIGOJNA

BOŽIČNI SEJEM

22. in 23. december nastop cirkusantov, obisk Božička, pastirske družine, sejemska ponudba

NOVOLETNI SEJEM

29. in 30. december obisk dedka Mraza, predstavitve za otroke,

zabavni program in sejemska ponudb

Osrednja prireditev

:'jF^^?^$-~ ■■■■■■ ■■■■ i i .

z velikim polnočnim

ognjemetom in skupino HAZARD

TurtetKno društvo

r.taatr ^

a9k

trtz-mr

radio

VRHNIK

90*6 M Hi

Občina Vrhnika

Krajani so se množično izrekli proti nadaljnjemu onesnaževanju KS Verd

Kot je že bilo objavljeno v prejšnji številki Našega časopisa, je zbor krajanov dne 22. septembra 1999 sprejel sklep: Zbor krajanov KS Verd se odloča, da se pripravi peticija, v kateri se na osnovi ugotovitev Sveta in zbora krajanov KS Verd zahteva od odgovornih in pristojnih, da ugotovijo težo in obseg ekološke obremenjenosti in pričnejo oziroma zahtevajo takojšen začetek sanacije vseh ekoloških problemov v KS Verd in da ustavijo vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z dodatnim ekološkim obremenjevanjem KS Verd, predvsem pa aktivnosti okoli načrtovanega odlagališča komunalnih odpadkov.

Iz sklepa sledi, da peticija ne predstavlja le sredstva za zaustavitev aktivnosti načrtovanja odlagališča odpadkov na lokaciji kamnoloma Verd, ampak predvsem sredstvo za končno razrešitev vseh ekoloških problemov, s katerimi je KS močno preobremenjena. Pomembno je tudi to, daje bila odločitev za peticijo sprejeta šele potem, ko so bile zaradi neodzivno-sti na prošnje in zahteve do Občine Vrhnika ter do vseh onesnaževalcev izčrpane vse možnosti nadaljnjega normalnega dogovarjanja.

Peticija seje podpisovala v tednu od 25. septembra do 2. oktobra na za to posebej določenih mestih. Da ne bi prihajalo do nepravilnosti pri podpisovanju in s tem do neveroclostojnosti peticije same, so bila izdelana natančna pravila, s katerimi so bila določena podpisna mesta, način podpisovanja in pooblaščenci za zbiranje podpisov.

Ob spoštovanju navedenih pravil je peticijo v enem tednu (oziroma v približno petindvajsetih neto urah) podpisalo 760 krajanov, kar predstavlja več kot 50% vseh volilnih upravičencev iz KS Verd. Peticijo je podpisalo tudi nad 50 ostalih državljanov, ki so na ta način izrazili podporo zahtevam KS Verd. Podporo peticiji je podalo tudi Slovensko ekološko gibanje (SEG), kije največja slovenska nevladna okoljska organizacija. V svoji podpori med drugim navaja: »Na nedavni seji SEG - Sekcije za sanacijo slovenskih kamnolomov v kraju Verd in obisk kamnoloma Verd nas je prepričal o upravičenih zahtevah krajanov v priloženi peticiji. SEG kot nevladna organizacija bo redno spremljala uradno vloženo peticijo ter strokovno in okoljsko pomagala KS in krajanom pri njihovih upravičenih zahtevah.«

Tako velika podpora peticiji ima prav gotovo svojo težo, ki jo bodo morali naslovniki, med katerimi so najpomembnejši Državni zbor in Vlada Republike Slovenije, pristojna ministrstva in župan Občine Vrhnika tako ali drugače upoštevati.

Podpisovanje peticije ni minilo brez medijskega odziva. Javni mediji so se že zelo zgodaj vključili s poročanjem o ozadju nerazrešenih zadev med Občino in KS. Tako so bile objavljene informacije na internem kanalu vrhniške kabelske TV, več člankov v osrednjih slovenskih časopisih ter prispevki v osrednjih radijskih (v oddaji Danes do trinajstih) in TV oddajah (Tednik) slovenske nacionalne medijske hiše. Informacije so bile dokaj objektivne, čeprav seje dalo opaziti, daje bilo deležno največ medijske pozornosti prav načrtovano odlagališče odpadkov, ki je s svojimi zapleti očitno zelo hvaležna tema za medije. Tudi nekateri naslovniki peticije so se že odzvali, vendar je o celotnem odzivu še prekmalu govoriti, zato več o tem drugič.

Svet KS je tudi vložil zahtevo za obravnavanje večletne problematike KS Verd v samostojni točki dnevnega reda na seji Občinskega sveta. Svojo zahtevo je temeljil na podlagi 69. člena statuta občine Vrhnika, ki govori o ljudski iniciativi, izraženi s peticijo in na podlagi sklepa zbora krajanov KS Verd. Predlagal je obravnavo v treh sklopih.

V prvem sklopu naj bi se obravnavalo reševanje zahtev zbora krajanov KS Verd do Občine Vrhnika. Z navedenimi zahtevami je bila Občina seznanjena preko uradnega dopisa, čeprav podobni dopisi prihajajo že vrsto let, problematika pa je poznana tudi iz skupnih sestankov in osebnih stikov. Učinkovitih ukrepov do sedaj še ni bilo, bilo pa je izrečenih veliko obljub.

V drugem sklopu naj bi se obravnavala podpora Občine pri reševanju zahtev zbora krajanov KS Verd do onesnaževalcev (LIKO, Kamnolom Verd, Minervo, DARS). V srečanjih z le-lemi in v številnih dopisih, naslovljenih nanje, seje namreč izkazalo, da KS kot subjekt lokalne samouprave, nima nobene teže pri svojih zahtevah. Te zahteve se zato popolnoma ignorirajo, neupoštevajo ali zavrnejo brez tehtnih utemeljitev. Zato se od Občinskega sveta zahteva, da Občina podpre KS Verd v njenih zahtevah v skladu z 2. členom statuta, ki pravi, da »Občina skrbi za koristi svojega

Občina Vrhnika

Oddelek za splošne zadeve

Tržaška cesta 1, Vrhnika

OBJAVLJA

RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA

Predmet razpisa je poslovni prostor v pritličju poslovno - stanovanjske stavbe Cankarjev trg 11, Vrhnika.

Poslovni prostor vključuje poslovni del v površini 22.08 m2, sanitarije v površini 2.08 m2 ter souporabo kurilnice s predprostorom. Poslovni prostor v skupni površini 24.16 m2 ima vhod z glavnega hodnika stavbe. V površino poslovnega prostora ni vključena površina kurilnice s predprostorom pred kurilnico, ki sta v souporabi celotnega pritličja. Poslovni prostor je primeren za opravljanje trgovinske dejavnosti z neživilskim blagom ali pisarniške dejavnosti.

Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas z enoletnim predplačilonrnajemnine.

Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem ( Naš časopis št. 192/93 ). Kandidati za najem poslovnega prostora morajo pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti poslati do vključno 2S.11.19S9 na naslov : Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika s pripisom : Razpis za oddajo poslovnega prostora.

Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o oddaji poslovnega prostora.

Opombe: Občina Vrhnika si pridružuje pravico, da z nobenim izmed

ponudnikov ne sklene najemne pogodbe.

Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 214 ali 237.

Številka : 12/7 36301-0015/99

Datum : 27.10.1999

prebivalstva«.

V tretjem sklopu naj bi se obravnavale zahteve iz peticije krajanov KS Verd.

Prva zahteva je bila, da se ugotovi teža in obseg ekološke obremenjenosti in da se prične oziroma zahteva takojšen začetek sanacije vseh ekoloških problemov v KS Verd. Ve se, da Občina ima na voljo službe za ugotovitev obsega ekološke ogroženosti in tudi pristojnosti za reševanje le-te.

Druga zahteva v peticiji je bila, da se ustavijo vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z dodatnim ekološkim obremenjevanjem KS Verd, predvsem pa aktivnosti okoli načrtovanega odlagališča odpadkov. Nadaljnje oziroma dodatno ekološko obremenjevanje KS Verd se mora ustaviti, vzpostaviti pa se mora ZAUPANJE KRAJANOV IN SVETA KS VERD DO OBČINE VRHNIKA. Sedanje nezaupanje izvira zlasti iz:

* dogovarjanja župana, direktorjev Komunalnega podjetja Vrhnika in Kamnoloma Verd o konkretnih načrtih za postavitev odlagališča odpadkov, pri tem pa je to dogovarjanje predstavljeno kot razprava o strokovnih podlagah;

* pogojevanja reševanja obstoječe problematike KS Verd, kije posledica delovanja Kamnoloma Verd in ostalih onesnaževalcev, z izdajo vnaprejšnjega soglasja k zgraditvi odlagališča odpadkov v kamnolomu;

* dolgoletne pasivnosti Občine Vrhnika do problemov KS Verd, ki se kaže v neodzivanju na dopise ter ostale prošnje in zahteve;

* namernega zavajanja krajanov ali nestrokovnosti Občine pri izdaji soglasja za lokacijsko dovoljenje za širjenje pridobivalnega prostora Kamnoloma Verd;

* nepripravljenost reševanja kratkoročno rešljivih problemov, kot so npr. namestitve ogledal na kritičnih delih cest, ukrepi za umirjanje prometa in varnost pešcev, podpora pri zahtevah do gospodarskih subjektov.

Krajani Verda smatrajo za dodatno ekološko obremenjevanje tudi zgraditev regijskega odlagališča odpadkov in to zaradi NEDOSLEDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI NJEGOVEGA NAČRTOVANJA, ki so predvsem:

* zavajanje pogajalcev - bodočih koristnikov odlagališča odpadkov: sosednjih občin, Komunalnega podjetja, Kamnoloma Verd - z izjavo v idejni zasnovi, da je načrtovano odlagališče visoko sprejemljivo za lokalno prebivalstvo;

* zavajanje javnosti, da gre za sanacijo degradiranega območja, v resnici pa se načrtuje pospešeno izkoriščanje na novem pridobivalnem prostoru in s tem večanje degradiranega prostora;

* prikrivanje javnosti, da naj bi poleg odlagališča bila na isti lokaciji tudi prebiralnica odpadkov, kar predstavlja bistveno večjo okoljsko obremenitev;

* neupoštevanja potrebe po nujni zgraditvi obvozne ceste izven naseljenega območja že precej pred začetkom nameravane graditve odlagališča - ne upošteva se povečanja prometa, ki bi bil posledica predvidenega izkopa 5 milijonov m' materiala v kamnolomu in gradnje odlagališča; po izgradnji pa bi promet padel "samo" na 120 % vrednosti sedanjega (po podatkih v poročilu o vplivih deponije komunalnih odpadkov Verd na okolje, OIKOS, d.o.o.. Povzetek).

Prošnja za obravnavanje problematike KS Verd na Občinskem svetu je bila na občinsko upravo naslovljena že pred skoraj dvema letoma, ko okoljska problematika še ni bila tako zelo pereča, kot je sedaj, vendar brez uspeha. Tudi uspeh sedanje zahteve je odvisen od dobre volje župana, ki bo problematiko uvrstil na dnevni red, tako kot je bilo zahtevano, ali pa tudi ne. Z upoštevanjem naših zahtev bo dokazal, da mu je volja dobršnega dela občanov večja vrednota, kot podjetniški interesi ozkega kroga njegovih sodelavcev. Seveda bodo (skoraj) zadnjo besedo imeli občinski svetniki, na katere apeliramo, naj pri svojih odločitvah upoštevajo strokovne, moralne in etične vzgibe, ne pa le dnevne politične interese.

dr. Marjan Rihar, predsednik Sveta KS Verd

Informacija o deponiji usnjarskih odpadkov nad Verdom

V povezavi z razpravami o možni lokaciji deponije odpadkov v kamnolomu Verd je med drugimi obstoječimi ekološkimi problemi KS Verd navedeno tudi:

* "divje odlagališče strupenih industrijskih odpadkov Industrije usnja Vrhnika pod Javorčem" (DELO, 6.10.1999),

* da je "IUVpred leti nad kamnolomom zasul vrtačo na Javorču, zato sedaj ugotavljajo težke kovine v potokih in izvirih" (Naš časopis, oktober 1999).

O tem odlagališču usnjarskih odpadkov smo v preteklosti že večkrat informirali pristojne in javnost, vendar je najbrž prav, da ob tej priložnosti to ponovimo.

IUV je v začetku 70. let nad kamnolomom Verd odlagala ostanke od pretaljevanja masti, I. i. "ocvirke". To je odpadek, ki je takrat nastajal pri toplotni obdelavi mastnega tkiva (mezdre), odstranjen s surovih svinjskih kož zaradi namena pridobivanja maščobe. Po ločitvi maščobe in vode je ostajal trden odpadek, kije vseboval predvsem beljakovinske ostanke z nekaj vode in maščobe, ki je bil takrat znan pod imenom "ocvirki". Od konca 70. let omenjeni odpadki ne nastajajo več, ker mezdro predelujejo v obratu mesne moke KOTO v Zalogu. V nobenem primeru pa odpadki niso vsebovali nobenih kemikalij, ker so bili odstranjeni s kož, preden so jih luž i H in strojili.

To je nekakšna olajševalna okoliščina za sicer neprimerno odločitev in neustrezno izbrano lokacijo za odlaganje, za kar pa nimamo namena iskati opravičila niti za tiste, ki so pred skoraj tremi desetletji tako odločitev sprejeli, niti za podjetje, ki je za tako dejanje formalno še vedno odgovorno. V tem smislu smo pozneje tudi poskušali kolikor mogoče sanirati stanje in tako smo pred nekaj leti utrdili okolico vrtače ter celotno površino prekrili z zemljo in jo zatravili. Zdaj je na tistem mestu lepo poraščena gozdna jasa, kjer bo natančen obiskovalec sicer še lahko našel ostanke maščob na kateri od luž, vendar nam narava pomaga sanirati stanje. K slabšemu videzu včasih pripomore tudi divjad, predvsem divji prašiči, ki radi "orjejo "po mehki ruši. Daje lokacija zanimiva, dokazuje tudi lovska preža oz. opazovalnica na robu jase.

Morda bo v naslednjih letih zaradi neenakomernega posedanja potrebno še dodatno poravnavanje oz. nasipavanje terena, s čimer bi zagotovili površinski odtok meteornih vod, kaj drugega pa se nam v tej fazi ne zdi potrebno niti smiselno.

Glede težkih kovin, ki se pojavljajo v izvirih Ljubljanice, Hidrometeorološki zavod Slovenije ugotavlja:

"Vsedimentih izvirov smo določili visoke vsebnosti kadmija (do 5,2 mg/kg), živega srebra (do 0,13 mg/kg) in svinca (do 75 mg/kg). V izviru Veliki Močilnik smo ugotovili povečano vsebnost AOX (14 (g Cl/l) in PCB (0,001 (g/l). V sedimentih Grajskih izvirov so bili prisotni PCB (2 (g/kg). Vse naštete kazalce onesnaženja smo določili tudi v zaledju izvirov (Cerkniško in Logaško polje)". (HMZ: Kakovost voda v Sloveniji v letu 1995, Ljubljana, november 1997, str. 105).

Navedenih kovin ni v usnjarskih kemikalijah, zato nasprotujemo neosnovanemu in neargumen-liranemu povezovanju kakovosti izvirov Ljubljanice z usnjarsko dejavnostjo IUV oz. z deponijo odpadkov nad Verdom, čeprav dejansko tja ne sodi.

In še nekaj čisto osebnih misli ob sedanjih burnih reakcijah in polemikah, povezanih z možno lokacijo odlagališča odpadkov:

V svetit, in že tudi v Sloveniji, postaja ravnanje z odpadki posel, ki poleg urejanja okolja pomeni tudi dohodek, nova delovna mesta, infrastrukturo in še katere pozitivne učinke. Vse nove zmogljivosti za ravnanje z odpadki (sortirnice, predelovalnice, odlagališča, ...) bodo zgrajene in bodo obratovale po evropskih merilih, saj je Slovenija že prilagodila pretežni del svojih okoljevarstvenih predpisov tistim, ki veljajo v EU. Razpolaganje s takšnimi objekti bo v prihodnje ena od prednosti tudi za druge razvojne projekte lokalne skupnosti, občine ali celo regije.

Vse tovrstne investicije potrebujejo pred izdajo lokacijskega dovoljenja okoljevarstveno soglasje (ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor) in katerega obvezni del je javna obravnava poročila o vplivih na okolje. V tej fazi sta zagotovljena sodelovanje javnosti in strokovna ocena vseh morebitnih pomanjkljivosti predlaganega projekta.

Stvar presoje lokalne skupnosti je, ali načelno nasprotovati vsaki tovrstni investiciji ali pa to povezati z reševanjem starih problemov in izposlovati še kakšno prednost za prihodnost. Primeri, kijih videvamo ob ogledih tovrstnih obratov v tujini, kažejo, da se ponavadi najde skupen interes. Žal pa nam doma še vedno manjka izkušenj, volje in včasih morda celo modrosti za korektno, strpno in strokovno razpravo, ki vodi k pravim rešitvam.

dr. Anton Gantar,

svetovalec za ekologijo v IUV, d.d.

Slika res ne laže

Ob enem od nezadovoljstev krajana Verda, da skozi Verd vozijo zelo težki tovornjaki, lahko samo potrdimo, daje to res in da gredo tovornjaki celo skozi skoraj celo Vrhniko. Večkrat pa se zgodi, da na križišče proti Verdu stresejo preveč naložen gramoz ali pesek in vsa sreča dosedaj, da to ni padlo na kakšnega pešca ali osebni avto. Tako je fotoaparat zabeleži tak dogodek, ko je bil sredi križišča raztresen gramoz. Res pa je tudi, da je cestno podjetje to tudi hitro počistilo.

OO SDS VRHNIKA

Maček v žaklju

Zgodil seje Verd. Ekološko do kraja "povožen", "zaprašen" in "prerukan". Užaljeni krajani so pokazali tako enotnost in odločnost, da se mora nad njo zamisliti tudi občinska politika. Zamerijo ji, da doslej ni bilo storjeno nič ali bore malo za ublažitev nakopičenih okoljskih problemov. Namesto pomoči so dobili namig, da se pripravlja še večja ekološka obremenitev kraja. Iz sredstev javnega obveščanja je priculjala vest, da je domala že vse pripravljeno za začetek priprav regijske komunalne deponije na lokaciji kamnoloma. To, daje bila deponija "skrita" v ponudbo obvozne ceste, problem še bolj zaostri.

Tudi občinski svet v sedanji sestavi ni nikoli razpravljal o Verdu kot možni lokaciji nove deponije. Čeprav gre za tako velik poseg v prostor, da bi moral že od vsega začetka o njem odločati Občinski svet, mi kot svetniku ni znano, kdo, kako in po čigavem navodilu ali pooblastilu pripravlja ta projekt.

Nihče ne nasprotuje razreševanju problemov komunalnih odpadkov. Nasprotno. Že davno bi morali imeti novo komunalno deponijo, kot bi tudi veliki proizvajalci industrijskih odpadkov že davno morali razrešiti problem svojih odpadkov.

Spor ni v "cilju" ampak v "načinu" reševanja vprašanj, ki postaja že kar značilen za vrhniško poli-

tiko. Zakaj morajo krajani zvedeti šele od "tujcev", kakšne globalne spremembe se pripravljajo v njihovem kraju? Ali občinska politika nima poguma in znanja, da bi o pomembnih javnih stvareh tudi pravočasno javno spregovorila? Se v teh projektih skriva osebno koristoljubje posameznih neimenovanih akterjev?

Vsaka "zakulisna" politika, pa naj sledi še tako plemenitim ciljem, bo vedno deležna sumničenja javnosti, če ne zmore dovolj poguma, da postane "vidna", na očeh in pod kontrolo javnosti.

Vrhnika že razvija zgledno sortiranje odpadkov, a kljub temu se iz leta v leto zaostruje problem iskanja nove komunalne deponije. Želeli bi, da bi se Vrhnika zrelo lotila tega vprašanja - v skladu z Nacionalnim programom varstva okolja, ki ga je pred kratkim (16.9.1999) sprejel Državni zbor in ki pravi:

"Pri uresničevanju načel trajnostnega razvoja je ključna najširša udeležba javnosti pri oblikovanju politike varstva okolja... Za zrele odločitve je potrebno omogočiti dostop do vseh ustreznih informacij, ki zadevajo okolje in razvoj.... Pomembne družbene spremembe, kijih narekuje trajnostni razvoj, zahtevajo podporo in sodelovanje širše javnosti."

Sem zagovornik poštene in odprte politike, brez skrivanja, slepomišenja in dvoumnosti. Prebivalci občine Vrhnika so dovolj zreli za javno razpravo o varovanju okolja in o ravnanju s komunalnimi odpadki. Zaslužijo si odkrite besede in povsem jasno je, da ne bodo nikoli z navdušenjem sprejeli "mačka v žaklju".

France Cukjati, dr.med

NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS

DOBRODELNI KONCERT V BEVKAH

Oktobrski utrinki iz Doma upokojencev Nastopajoči navdušili preko 300 poslušalcev

Ženski pevski zbor Svoboda Viimarje Brod, ki ga vodi zborovodja Venčeslav Zadravec, nam je s programom narodnih pesmi olepšal popoldan.

Otroci iz vrtca Rožni griček z vzgojiteljicama Zdenko in Brigito so nam prinesli košček jeseni - s pesmijo, plesom in miniaturno razstavo.

Pevski zbor "Zarja" je zapel na predstavitvi nove knjige Ivana Malavašiča "Rdeče nebo " v Cankarjevem domu na Vrhniki. Prireditev je ob izidu "Vrhniških razgledov" pripravilo Muzejsko društvo Vrhnika.

4-

moč humanosti

Na Rdečem križu Slovenije nam je lani uspelo s prijetno pomočjo izvajalcev, založnikov in sponzorjev, v okviru akcije Nikoli sami 1998, izdati zgoščenko na kaseti z naslovom Kadar bili življenje z namenom, da bi v okviru svojih programov pomagali najmlajšim.

Letos začeto nadaljujemo z glasbenim projektom Moč glasbe - moč humanosti. K sodelovanju smo namreč povabili nagrajence in nominirance prireditve Zlati petelin. S ponosom lahko zapišemo, da se je odzvala večina glasbenikov in njihovih založb. Vsi so se v korist slovenskih otrok odrekli honorarju!

Pričujoči fonogram je izšel v okviru letošnje akcije Nikoli

MOC glasbe -moč

humanosti

sami in je izbor osemnajstih pesmi različnih glasbenih izvajalcev, ki v slovenskem prostoru pomembno vplivajo na glasbeno dogajanje. In kdo so to? Adi Smolar (Tagada), Društvo mrtvih pesnikov (Rabm), Miran Rudan (Laure ni več), Rok"n"band (Mala Maja), Kingston (Cela ulica nori), Andrej Šifrer (Za prijatelje), Marta Zore (Ne bom), New Swing Quartet (Swing low svveet chariot), Mia Žnidarič (Danje drugačen), Darja Šva-jger (Ti si čas ustavil), Vili Resnik (Naj bogovi slišijo), Sausages (Spal bom cel dan), Pasji kartel (Ker sovražnik ne spi), Sound Attack (Zakaj odšel si), Šank ročk (Brez ljudi), Orlek (Na kum). Vita Mavric (Kraj mene lezi) in

Ob

mednarodnem letu starejših

V Domu upokojencev Vrhnika smo se odločili, da ob mednarodnem letu starejših pripravimo odprte dneve za vse, ki so kakorkoli povezani z življenjem v naši ustanovi: svojce stanovalcev, različna društva in ustanove, s katerimi sodelujemo, ter Vrhni-čane, ki jih zanima življenje in delo v našem domu.

Trak« smo pripravili:

III. letni koncert PZ Zarja z gosti - sreda 1. december 1999, ob 16. uri v avli Doma upokojencev Vrhnika Srečanje s strokovnimi sodelavci - četrtek 9. december 1999, ob 13. uri v prostorih Doma upokojencev Vrhnika Srečanje s svojci, sobota, 11. december 1999, ob 15. uri v avli Doma upokojencev Vrhnika "K meni prisedi" - prireditev ob letu starejših - sreda, 15. december 1999 ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki

V času od 1. do 14. decembra 1999 si boste lahko v prostorih doma ogledali vsakoletno jesensko razstavo ter fotografsko razstavo z naslovom "Starost -polno naročje žlahtnih sadov"

Dan-D (Ko hodiš nad oblaki).

S pomočjo nekaterih medijev smo fonogram Moč glasbe - moč humanosti delno že predstavili v avgustu. Zgoščenke in kasete je moč kupiti v glasbenih prodajalnah po Sloveniji in na sedežih Rdečega križa po Sloveniji.

Izkupiček od prodaje zgoščenk in kaset bomo na Rdečem križu Slovenije namenili slovenskim otrokom!

Moč glasbe in moč humanosti sta neizmerni. Blizu sta tako odraslim kot tudi otrokom. Prisluhnite glasbi in se ob njej razvedrite. Moč humanosti lahko izkažete z nakupom tega fonograma! Iskrena hvala v imenu slovenskih otrok.

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE

V prenovljenem Kulturnem domu Bevke je bil v petek 22. oktobra dobrodelni koncert, ki je privabil preko 300 poslušalcev iz daljne in bližnje okolice. Povabljeni so bili tudi bivši Bevčani, ki sedaj živijo izven kraja odnosno so razseljeni po krajih občine in Slovenije. No tudi teh seje nekaj odzvalo in so prišli podpret to dobrodelno akcijo, saj je bil ves izkupiček od prodanih kart namenjen za potrebe urejanja vaških poti.

Za začetek koncerta je poskrbel znani narodno zabavni ansambel bratov Poljanšek, kije ogrel dvorano in vse prisotne v njej. Povezo-valka in voditeljica celotne prireditve je bila Andreja Čamernik, pevka ansambla Mesečniki, katera je na koncu prireditve tudi zapela nekaj pesmi in tako kot povezo-valka in pevka dobila velik aplavz.

Za ansamblom Poljanšek je spregovoril podpredsednik KS Bevke Jernej Iskra, kije pozdravil vse poslušalce in poudaril, da je namen dobrodelnega koncerta zbrati nekaj sredstev za prepia-stitev in ureditev vaških poti ter krajane poveseliti in povezati med seboj, da se vsaj za nekaj časa pozabijo vsi delovni in drugi napori današnjega vsakdana. Zahvalil pa seje tudi vsem nastopajočim, ki so se polnoštevilno odzvali dobrodelnemu koncertu, katerega so omogočili tudi številni sponzorji.

V nadaljevanju koncerta je nastopil Notranjski kvartet trobil, nato pa je na oder prišla Štajerka Natalija Kolšek in s tremi pesmimi iz zadnjega CD-ja razvnela poslušalce. Tudi duo NO PROBLEM je zapel in zaigral tri pesmi, za duom pa je poslušalce razveselil narodni ansambel Ivana Korošca. Ko pa je Andreja Čamernik napovedala mladega Vrhničana Dejana Marinčiča, se je v dvorani razlegel ogromni aplavz in Dejan je v stilu "Za vse moje prijatelje" tudi zapel in navdušil vse prisotne. Tik pred koncem so Bevčanom zapeli še člani Mešanega pevskega zbora Drenov Grič - Lesno Brdo in tako pokazali dobre sosedske odnose. V dvorani pa je zopet nekoliko zavrelo, koje na oder prišel Marjan Zgonc in zapel tri svoje najbolj popularne pesmi, seveda vse v stilu Člaudie Villa. Še posebno pa je vžgala pesem za dušo Mati Marija, katero je posvetil svoji že umrli materi.

Tako so se na koncertu zvrstili vsi nastopajoči, ki so omogočili in izvedli ta dobrodelni koncert, kije pritegnil kar veliko število domačinov in ostalih poslušalcev.

Vsi so bili tudi povabljeni na družabno srečanje, kjer so bili pogoščeni z jedačo in pijačo. Seveda tudi muzike ni manjkalo in nekateri so tudi zaplesali. Ob koncu naj še dodam, daje prenovljeno dvora-

DRUŠTVOVITA-za pomoč po nezgodni

poškodbi glave, Gotska 18, Ljubljana, prireja dobrodelni koncert pod geslom: KJE BO JUTRI

MOJ DOM" 28.11.1999 ob 17.00

v veliki dvorani Cankarjevega doma

na Vrhniki Nastopajoči: Adl Smolar* Kalifornija Oktet Raskovoc Kovacevlc Marjan Nude Petar Oralo Dejan Marln&lc In... Vstopnice po ceni 1.300,00 SIT v predprodaji pri turističnih agencijah: PAV, tel. 061 755 375 COM-TAR (v Loki), tel. 061 755 828 VMV (na Hribu pod

cerkvijo), tel. 061 752 467 ter uro pred pričetkom pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki (tel. 754 648)

Dvorana je bila kar polna poslušalcev, ki so prišli od blizu in daleč.

HMHI

Zbrane je pozdravil podpredsednik KS Bevke Jernej Iskra.

Z nežnim glasom se je predstavil tudi Vrhničun Dejan Marinčič.

Za začetek je poslušalce ogrel ansambel Poljanšek.

no v Bevkah res potrebno izkoristiti tudi za takšne kulturne prireditve, saj omogoča okoli 400 sedežev. Kot pa sem izvedel, pa je dvorana kar polnoštevilno zasede-

na med tednom, kjer se odvijajo številne dejavnosti od rekreacije, telovadbe, plesnih vaj,... S tem namenom pa je bila tudi obnovljena.

S.S.

Kaj je "Društvo Vita" za pomoč po nezgodni poškodbi glave?

Društvo VITA združuje otroke, mladostnike in odrasle, ki so preživeli hudo nezgodno poškodbo možganov ter njihove svojce. Njihovi problemi so precej drugačni od problemov katerekoli druge skupine prizadetih. Gre predvsem zato, da so se rodili zdravi in so do nesreče živeli relativno zadovoljno in uspešno ter načrtovali tudi uspešno življenjsko kariero. Poškodba pa je povzročila tako hude motnje in spremembe v njihovem funkcioniranju, da večinoma niso sposobni skrbeti sami zase, prizadeta je njihova motorika, govor, sposobnost učenja - predvsem šolsko napredovanje, sposobnost presoje socialnih situacij. Zaradi tega počasi izgube stik z vrstniki, velik del jih izpade iz rednih šolskih programov, ne morejo dobiti službe, ostanejo zaprti v krog najožjih svojcev. Glavna naloga Društva VITA je razpreti ta krog, zato za otroke in mladostnike organiziramo različne dejavnosti (vrstniška pomoč, rekreacija in rehabilitacija v vodi, ritmika, keramičarstvo, hipoterapija in rekreacijsko jahanje, literarno dramski krožek, zdravstvena vzgoja, računalništvo, družabna srečanja, namizni tenis, izlete, letovanja, izobraževalne tabore, šole za samostojno življenje...), da jim zamujeno vsaj deloma nadoknadimo in jim tako omogočamo nova znanja, nova znanstva, nove izkušnje itd.

Razgibana jesen v VDC Podlipa ^"a(*a ^a m m nJena Ps^a Eveiin - odličen uspeh

Po zasluženem poletnem dopustu so se varovanci zdravi in zadovoljni vrnili na delo v Varslveno-delovni center.

Veselili so se prijetnih dogodkov, ki ponavadi spremljajo jesenske mesece.

Izleti, športne prireditve v okviru Specialne olimpiade, pohodi in druge aktivnosti zunaj delavnice v Podlipi so zanimivi in pričakovanja vzbujajoči dejavniki.

Vse našteto pripomore, da se po svojih sposobnostih in nagnjenjih večinoma radi vključijo v vsako delo in ustvarjalne dejavnosti. Tako si s prisluženim denarjem popestrijo svoje sicer skromno življenje.

September je s svojimi lepimi dnevi kar vabil na izlete. Z varovanci smo se najprej podali na krajši pohod po okoliških gričih, kjer smo občudovali naravo in pokušali darove jeseni.

Naš vsakoletni izlet proti morju smo letos popestrili s panoramskim ogledom slovenske obale, seveda z ladjice, in z ribjim piknikom na njej. Po končani plovbi smo se najbolj navdušeni še napla-vali v jesenskem morju.

Enajst varovancev VDC-ja in njihovi starši so se odzvali prijaznemu vabilu Društva Sožitje Vrhnika na njihov tradicionalni jesenski izlet. Skupaj z drugimi izletniki so se navduševali nad vožnjo z rečno ladjo Lucija po jezeru in reki Soči ter uživali v zanimivih igrah ladijskega kapitana. Občudovali in ostrmeli so nad lepoto in globino Tolminskih korit. Veselili so se dobrega kosila, igric in prisluženih nagrad.

Po izletih so v oktobru prišle na vrsto bolj resne zadeve. Pet varovancev se je udeležilo 4. balinarskega mitinga Specialne olimpiade v Tolminu, kjer so borbeno osvojili ekipno tretje mesto.

Se isti teden so tri naša dekleta odšla na 1. abilvmpiado Slovenije. To je pri nas nova, posebna oblika tekmovanja v sposobnostih, ročnih spretnostih in ustvarjalnosti oseb z motnjo v razvoju. Dekleta so bila izredno zadovoljna s samim potekom tekmovanja, še bolj pa z družabnim delom, za kar so se organizatorji v Črni na Koroškem odlično potrudili. Tekmovale so posamezno v vezenju, pletenju in fotografiranju. Dosegle so primerne rezultate, kar jim bo v spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.

V okviru letošnjega tedna vse-življenjskega učenja smo tri naše varovance pospremili na Delavnico lokostrelstva v VDC Tončke Hočevar v Ljubljani. Tam so jim pripravili pravi začetniški tečaj športnega streljanja z lokom. Osvojeno znanje so morali preizkusiti teoretično in praktično. Dobro so si zapomnili pomembna pravila varnega streljanja. Najbolj so bili veseli pohval, ker so skoraj vse puščice pristale v sredini tarče, čeprav so lok in puščice imeli prvič v rokah.

Kljub pestremu dogajanju, v kar želimo vključiti čim več posameznikov v različne dejavnosti, pa se trudimo, da tudi ustvarjalno in proizvodno delo poteka normalno naprej.

V tem času najbolj zavzeto pripravljamo božično - novoletne voščilnice, kijih lahko že kupite ali naročite pri nas v VDC Podlipa vsak delovnik od 7. do 14. ure ali po tel. 754- 136.

Vabimo vas tudi na ogled naše stojnice na Miklavževem sejmu na Vrhniki, kjer si boste lahko našli primerno darilo za praznične dni, našim varovancem pa omogočili, da se bodo tudi v prihodnje enakopravno vključevali v življenje.

Marija Mojca Drmota

Pravi užitek seje voziti z ladjico.

Nad Tolminskimi koriti

Oh zahtevnem delu na tekmovanju se ne pustim motiti.

Lepo se je približala.

SPET BOM DAROVAL-A KRI!

Ros je, da ne vem, kdo bo dobil mojo kri ali katero od njenih sestavin, vem pa, dajo bo dobil nekdo, ki Jo resnično potrebuje. Morda mu bo ravno moja kri rešila življenje. Pridružite se nam v krvodajalski akciji, ki bo v občini Vrhnika:

- V SREDO, 22.12.1989 od 8. do IS. ure - V ČETRTEK, 23.12.1999 od 7. do 13. ure

V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI. LJUDJE SMO RAZLIČNI, PA VENDAR VSI POTREBUJEMO RDEČO ŽIVLJENJSKO TEKOČINO! OZ RK VRHNIKA

V skupnem seštevku agilitv pokalnih tekem v letu 1999 je mlada damica Petja Telban iz Borovnice, dosegla zares izjemno 4. mesto. Do tega rezultata jo je pospremilo 2. mesto na tekmi v Ljubljani in 1. mesto na zadnji pokalni agilitv tekmi v Naklem, ki je še štela za rezultat za leto 1999.

Tekmovala je v mini agilniju (kuža in njegov vodnik na stezi, kjer so postavljene različne ovire - tuneli, preskoki, grede, plezalne stene, slalomi, gume... premagujeta te ovire v določenem zaporedju in v določenem času), kar pomeni, da v tej skupini sodelujejo le psi do velikosti - plečna višina 40 cm.

O Petji

11-letna Petja, ki obiskuje 6.b razred osnovne šole v Borovnici, se je precej "nagarala", preden je prvič stopila na zmagovalne stopničke. Bilo je to v Italiji konec letošnjega poletja.

S pametno odločitvijo njenih staršev, da ji kupijo psa manjše pasme, ki bo ustrezal njenim potrebam in pričakovanjem, so se odločili za shetlandsko ovčar-ko. Petja si je odgovoren odnos do psa pridobila že ob njihovi prvi psički, labradorki Citi, saj je, še kot punčka, z mamico in očijem redno obiskovala tečaje šolanja psa in razstave psov.

Vzgoja, socializacija, prehrana, skrb za zdravje in šolanje psičke Evelvn je padlo kar na ramena Petje same. Evelvn je postala žariščna točka za pogovor med družino samo in drugimi ljudmi. Njena navzočnost je povečala pogostnost obiskov njenih sošolk, prispevala k rednemu vsakodnevnemu gibanju, prebiranju "pasje" literature, surfanju po Internetu, na tekmovanjih je Petja spoznavala nove prijatelje, nove kraje in države. Lastništvo njene Evelvn je povezava ugodnih učinkov, ki jih ima zaradi nje in pa tudi

koristi, ki jim ima psička zaradi njenega odgovornega ravnanja in nikoli ni pomislila, da so to le "neke vrste opravki", saj nanjo gleda kot na najboljšo prijateljico in pozna njene občutke in potrebe. V mladostniški dobi, v kateri se Petja nahajaj, ji psička pomeni tudi "socialno oporo", saj jo vedno brezpogojno sprejme, ji na vsakem koraku dokazuje, kako jo ima rada, saj vedno "hlača" za njo, leži ob njej, ko se uči, gleda TV, jo zjutraj zbudi in nekaj minutk je rezerviranih samo zanjo, to pa je za obe prijeten začetek dneva.

Skupek vsega omenjenega ter tudi mesta, ki jih je z njo dosegla (4. mesto v Italiji, 2x3 in lx prvo mesto) na agilitvju so ji v tem občutljivem pubertetniškem obdobju izboljšali občutek samospoštovanja, kar je odlična osnova za življenje, ki je še pred Petjo.

Vso pomlad in pol poletja je hodila na tekme, ter bila zaradi napak, ki sta jih s psičko počeli neuvrščena ali diskvalificirana. Nikoli ni odnehala ali obupala,verjela je vase in Evelvn. Pomembno vlogo pri tem je "odigrala" tudi skupina agilita-šic ŠKK Vrhnike pod vodstvom mlade voditeljice Polone Kra-

šovec, ki s svojim optimizmom vliva pogum tekmovalcem in dviguje moralo vse skupine. Vsa ekipa ob nastopu svojega tekmovalca zadržuje dih in se iskreno, nesebično razveseli tudi najmanjšega uspeha posebej.

Vstajati ob sobotah ali nedeljah ob 5 uri, pa na tekmo v Prekmurje, Štajersko, Gorenjsko.... Vse se je obrestovalo, poti nazaj na slabe rezultate ni več, samo naprej.... Njeno voljo opazijo tudi fotografi, TV ekipe, tako daje že kar "mala zvezdica".

O Evelyn

Miniatura pravega lesija, shetlandska ovčarka je, pravimo ji tudi mini lesi. Njeno poreklo je iz Avstrije. Na lepotnih razstavah je dosegla lepe uspehe, vedno je bila ocenjena z oceno odlično in kar precej spretnosti je bilo potrebno, da se je navadila razstavnih krogov. Plašna psička je to bila v začetku, prav tako plaha in tiha kot Petja sama, saj sta ena na drugo prenašali svojo nesigurnost. Redno je hodila na treninge agilitvja v Športno kinološki klub Vrhnika, kjer so jo pravilno usmerjali, saj sta dokaj zgodaj pričeli z vadbo premagovanja agilitv ovir.

V letu 2000 načrtuje cela družina njen razplod, saj kar dežujejo povpraševanja po njenih mladičkih. Ženina ji bodo našli v Avstriji ali Italiji, saj samčkov v Sloveniji ni prav veliko.

Z živaljo ne moremo ravnati kot s predmetom, ki ga uporabimo, koje potrebno, in potem odvržemo, ampak je predvsem pomembna celotna povezanost z živaljo.

Vrhniški pevci, orkester in kinologi na dobrodelnem koncertu Iščemo dom

Mestna občina Ljubljana, Val 202 in revija Moj pes so na svetovni dan živali, 4. oktobra, v Hali Tivoli organizirali dobrodelni koncert IŠČEMO DOM -gradnjo zavetišča za živali, s katero bodo na nekdanji deponiji na Barju pričeli že prihodnje leto.

Skrb za živali ni le stvar proračunov, temveč predvsem obveznosti tistih, ki nam ni vseeno, kako je poskrbljeno za tiste živali, ki smo jim zasedli in uničili njihov življenjski prostor ali pa smo jih udomačili in brez naše pomoči ne morejo več živeti.

Sredstva, zbrana na tem koncertu, bodo namenjena za nakup ambulantne opreme za veterinarske storitve v tem zavetišču.

Vrhničani smo veliko prispevali k dobri izvedbi dobrodelnega koncerta. Sodelovali so pevci in pevke mešanega pevskega zbora Mavrica pod vodstvom gospe Darinke Fabiani, komorni orkester Vrhnika pod vodstvom dirigenta gospoda Marka Fabianija ter vrhniška pasja šola Ognjena, ki je sodelovala z zanimivim nastopom psov in njihovih vodnikov: Vrhničana Simona Poneb-šek z mešanko Tako, Peter Štular z malinojko Rino, Borovničanka Petja Telban z šetlandsko ovčar-ko Eveiin, iz Kamnika pod Krimom je nastopala Maja Vidovič z rotweilerko Tali ter Vida Kolosa z mešančkom Bakijem in Nina Kropivnik s kraljem kodrom Atilo. Vsi so tudi člani Športno-kinološkega kluba Vrhnika.

Seveda pa brez našega zabojnika za pasje iztrebke WC HOV, izdelek gospe Ede Šteblaj iz Beta Studia Vrhnika, tudi ni šlo. Predstavljen je bil vso prireditev, saj je stal na odru, na katerega so

vstopali: županja mesta Vita Potočnik, pevci Mia Žnidarič, Tinkara Kovač, Adi Smolar, Lado Leskovar, Marjan Zgonc, Marta Zore, Alfi Nipič ...

Zavržene muce in psi bodo tako v bližnji prihodnosti našle mesto nedaleč od Vrhnike. Poskrbimo, da jih bo čim manj.

Branka Hobič,

pasja šola Ognjena in Šporlno-kinološki klub Vrhnika

AKCIJA NIKOLI SAM 99

V akcijo zbiranja sredstev za podporo socialno-humanitarnih programov RKS oz. akcijo Nikoli sami 99, ki letos poteka pod sloganom Pomagam ker..., seje do tega trenutka vključilo 36.200 donatorjev, pravnih in fizičnih oseb.

Rdečemu križu je tako 1 denarno pomočjo donatorjev do 23.9.1999 uspelo zbrati 95.437.569,00 denarne pomoči.

Po doslej opravljeni analizi so darovalci svoja sredstva namenjali za podporo naslednjih programov Rdečega križa Slovenije:

- 69,15 % darovalcev jc sredstva namenilo za programe materialne pomoči revnim in brezposelnim

- 19,97 % darovalcev je svoja sredstva namenilo za programe letovanja socialno ogroženih otrok

- 9,83 % darovalcev jc sredstva namenilo za programe pomoči bolnim, invalidnim in ostarelim

- 0,22 % darovalcev je sredstva namenilo za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah

- 0,1 % darovalcev je sredstva namenilo za programe dela 7. mladimi

- 0,56 % darovalcev je sredstva namenilo za pomoč brezdomcem in pregnancem s Kosova

- 0,17 % darovalcev je sredstva namenilo za programe preprečevanja zasvojenosti vseh vrst.

Ob tej priložnosti se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje vsem darovalcem - donatorjem, ki so se že vključili v akcijo ter svoja sredstva namenili za programe Rdečega križa Slovenije.

Vse, ki se v akcijo še niso vključili, pa obveščamo, da sredstva lahko nakažejo na ŽR Rdečega križa Slovenije št. 50101-678-51579, s pripisom humanitarni prispevek 018 ter pripišejo črko programa, ki mu želijo nameniti sredstva.

Iskrena hvala vsem medijem, ki nam z brezplačnim objavljanjem sporočil pomagajo pri vodenju akcije.

Informativna služba RKS

8. OBLETNICA ODHODA ZADNJEGA VOJAKA JA IZ SLOVENIJE

V vojašnici na Raskovcu zasadili pet lip

Osem let je minilo, koje zadnji vojak tedanje JA zapustil Slovenijo in tako dopustil, da je vojaške objekte zasedla slovenska vojska, ki seje takrat pričela organizirano formirati. Prav Vrhnika je doživela 25. oktobra leta 1999 to "čast", ko je iz takratne vrhniške tankovske kasarne odšel zadnji konvoj vojakov in opreme proti luki Koper, kjer so se vkrcali v ladje in odpluli proti pristaniščem Črne Gore.

V vrhniški vojašnici Ivan Cankar na Raskovcu so se tega dogodka spomnili s krajšo slovesnostjo ter s simboličnim dejanjem, ko so zasadili pet lip. K temu simboličnemu dejanju so povabili predstavnike petih pomembnih organizacij, ki so odigrale odločilno vlogo v tej polpretekli zgodovini. Tako so se v četrtek, 21. oktobra v

vojašnici na Raskovcu zbrali številni predstavniki Slovenske vojske, Zveze borcev NOV, Združenja Sever, Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Zveze častnikov. Predstavniki teh organizacij pa so v vojašnici posadili vsak svojo lipo, ki bo spominjala mlade vojake in vse obiskovalce vojašnice na te trenutke izpred 8 let.

Zbranim je najprej spregovoril namestnik poveljnika vojašnice Marjan Gostiša in med drugim poudaril: "Vojaki vojašnice Ivan Cankar na Vrhniki že od samih začetkov spoštujemo in, kolikor je v naši moči, sodelujemo pri ohranjanju slovenskega vojaškega spomina. Zato smo se odločili, da ponovno, kot leta 1992 ob prvi obletnici, pristopimo k zasajanju dreves, razlika bo le v tem, da

Predstavniki petih veteranskih organizacij, ki so prisostvovali slovesnosti v vojašnici Ivan Cankar.

bomo tokrat zasadili pet lip.

Ob koncu bi se javno zahvalil nekdanjemu županu mesta Ljubljane, diplomiranemu inženirju krajinske arhitekture Jožetu Strgar-ju, ki je razumel našo odprtost po sodelovanju z vsemi ljudmi dobre volje in nam poklonil lipe, ki jih danes tu sadimo."

Slavnostni nagovor pa je imel Jože Molk, predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica: "V čast mi je v imenu veteranov vojne za samostojno Slovenijo v vojašnici SV nagovoriti zmagovalce nad fašizmom in nacizmom, zmagovalce v osamosvajanju Slovenije ter vojake sedanjosti in prihodnosti.

Pri tem ne morem mimo misli, da vojak ni vedno zmagovalec in zato MORA vedeti, za koga in za kaj se bori.

Morda so ravno zato vojaki JA jeseni leta 91 vedeli, daje sprejemljivo tudi živ zapustiti Slovenijo in da pred tem ni nujno, da uporabljajo ubijalsko orožje za lajšanje duše in časti na račune tisoče mrtvih in fizično ali duševno pohabljenih.

Tak odhod JA, žal šele jeseni 91, smo z velikim veseljem sprejeli. Smo ponosni na manj krvavo, včasih tudi očitano prelahko zmago, saj je šlo za vse Slovence in ne le za vojake. Le spomnimo se, kako so 25. oktobra 91 na odhajajočih kamionih JA vihteli vojaki zastave s peterokrako rdečo zvezdo in

SVETOVNO PRVENSTVO BARMANOV NA ŠVEDSKEM

Aleš Ogrin drugi na svetu, ekipa pa prva

Na mednarodnem 25. svetovnem prvenstvu barmanov na Švedskem v Goteburgu, je Vrhničan Aleš Ogrin izmed 40 barmanov vsega sveta osvojil odlično drugo mesto v mešanju long dring koktaj-la. Prav ta uspeh pa je prinesel tudi veliko točk k seštevku iz prejšnjih dveh let in slovenska barmanska ekip je zasluženo osvojila najvišje priznanje Zlati pokal narodov. Ta pokal se podeljuje na tri leti. Prvo leto, to je leta 1997 je v Karlovih Varih Velenjčan Mitja Acman osvojil osmo mesto v mešanju aperitiv koktajla, naslednje leto pa je v Lizboni na Portugalskem tekmoval tudi Vrhničan Klemen Popis, ki je osvojil zelo dobro četrto mesto. Takrat so tekmovalci pripravljali koktajle po obroku oziroma after diner. No in letos je Aleš mešal dolgo pijačo ali long dring in največ točk prispeval za osvojitev tega prestižnega pokala. Ves '

Na vljudnostni sprejem je župan Vinko Tomšič povabil vrhniški del ekipe barmanov, ki je dosegla izreden uspeh ha svetovnem srečanju barmanov na Švedskem. Sprejema so se udeležili barmani: Aleš Ogrin, Klemen Popit in Draga Osmanagič, Franci Pišek ter predsednik Društva barmanov Slovenije Dušan Vrtovec. V razgovoru so vrhniškemu županu predstavili tekmovanje na Švedskem ter probleme in aktivnosti slovenskih barmanov ter seveda največji projekt Bled 2002, kjer bo svetovno prvenstvo barmanov. Ob tej priložnosti je Dušan Vrtovec poudaril, da so bili ob letošnjih Argonavtskih dnevih, ko je bilo izpeljano tekmovanje barmanov, zelo zadovoljni in so takšno drugo srečanje za naslednje leto že vključili v svoj program tekmovanj. Saj si Vrhnika, ob takem številu barmanov in njegovih sedanjih uspehih to tudi zasluži. Ob koncu pa je županu predal simbolne znake svojega društva in že nekakšen program program projekta Bled 2002.

Župan pa je vsem trem tekmovalcem podaril priložnostne knjižne nagrade.

S.S.

postopek tekmovanja pa se nato zopet ponovi za dobo treh let.

Samo tekmovanje v Goteburgu je bilo po besedah Aleša Ogrina zelo naporno in tudi napeto. Najprej se je vseh 40 tekmovalcev pomerilo v tako imenovanih kvalifikacijah. Tekmovalci so morali biti ves čas ločeni v posebnem prostoru, ocenjevalna komisija pa v drugem prostoru. Namešati so morali pet kozarcev pijače, za vsakega sodnika po enega. Ti so ocenjevali videz, okus in aromo pijače.

V drugi krog so izbrali devet najbolj ocenjenih pijač. Tudi tu sp morali namešati pet enakih koktaj-lov, le da so bili tokrat v žiriji drugi člani, v finale pa so se uvrstili le trije najboljši. V finalu seje postopek priprave mešanja in ocenjevanja ponovil. Zmagala je domačinka Švedinja Annelia Kareson Invildsen, drugi je bil naš Aleš, tretji pa predstavnik barmanov Italije. Seveda je bila naša 10-član-ska ekipa uspeha zelo vesela, še posebno, ko so prejeli še prestižni Zlati pokal narodov. Moramo pa reči, daje bil uspeh slovenskih barmanov v Goteborgu popoln. Tu se je odvijal tudi 48. kongres svetovne zveze barmanov. Prav ta kongres pa je odločil, da bo 28. svetovno tekmovanje v mešanju pijač in že 51. svetovni kongres barmanov v Sloveniji in to leta 2002 na Bledu.

V tem letu bodo slovenski barmani, ki so združeni v Društvu barmanov Slovenije, praznovali 35. letnico delovanja. Do tega leta bodo slovenski barmani imeli v rokah še zlati pokal narodov, nakar ga bodo izročili naslednjim svetovnim prvakom, saj se bo prav na Bledu zaključil triletni ciklus tekmovanj. Seveda pa bo možnost, da le-ta ostane še naprej v naših rokah.

Aleš Ogrin, ki uspešno uči tudi

mlade barmane, se z mešanjem koktajlov ukvarja že 14 let in ima v svojih vitrinah že veliko pokalov. V Goteburgu je bil njegov največji uspeh. Recept, ki ga je predstavil strogim sodnikom, je moral poslati organizatorjem tekmovanja že maja. Koktajl je poimenoval CC Perfect Collius in je sestavljen: 3 cl kanadskega viskija CC, 2 cl mareličnega likerja, 1 cl limoninega soka, nekaj kapljic zeliščnega likerja in dolil je še gingeral. Seveda je potrebno za tekmovanje koktajl kozarce dekorirati vse v stilu mešanih pijač. Kot vemo, sodniki ocenjujejo videz, okus in aromo. Poleg tega pa celotno delo barma-na ocenjuje še posebna komisija, ki nadzoruje strokovno delo. Obstajajo namreč pravila, kakšen mora biti postopek priprave. Če se kaj polije, ker ima tekmovalec tremo ali ne uporabi pravih pijač, se odštejejo točke in uspeh gre hitro po zlu. Vendar je Aleš v tem delu zelo motiviran tekmovalec.

Uspeh Aleša, prvo mesto slovenske ekipe in pridobitev kandidature za leto 2002, pa so Društvu barmanov Slovenije prinesle že nove obveze in aktivnosti. S pripravami so že pričeli, saj bo to zelo velik organizacijski projekt, katerega so resnično zmožni izpeljati. Kot je rekel predsednik društva Dušan Vrtovec, bo to še ena lepa promocija Slovenije, saj naj bi na Bled prišlo preko 500 gostov iz petdesetih držav.

Slovenski barmani pa se že udeležujejo raznih tekmovanj. Tako so bili sredi oktobra na tekmovanju za pokal Rab - Vigar 99. Vrhničan-ka Draga Osmanagič je za strokovno delo prejela pokal prvega mesta. Aleš Ogrin pa je zmagal v svoji disciplini long drink in osvojil pokal za skupnega zmagovalca.

S.S.

sovražno Slovencem vzklikali iz vseh grl.

Skaliti so nam hiteli čistost zmage, s tem so ostali naši nasprotniki, čeprav so tik pred tem zapustili z b/ k napolnjena oklepna vozila in obesili nabito polne puške na postelje. V veri, da zmagujejo, so doživljali poraz. Ta dan je namreč odločilna razorožitev najmočnejše enote JA, prav v vojašnici Vrhnika, ki jim

je vzela zadnjo možnost povratka, vsekakor pomenila vojaško zmago obrambnih sil Slovenije.

Pravzaprav so končali pot, ki so jo začeli ponoči 27. junija 1991, ko so Vrhničanom zagrenili veselje in ponos po zasaditvi Lipe samostojnosti v čast in razglasitve samostojne države Slovenije.

Lipa, simbol Slovencev je tudi danes tukaj, tista, ki nas združuje, v nas ohranja strpnost do drugih in prijateljstvo. Več lip bo zasajenih danes tukaj, rasle bodo samostojno, dišale bodo skupaj in naj se ne prepirajo, na katero naj najprej sede čebela." g g

Vimenu Zveze borcev NOV je lipo posadil Franc Passetta. V imenu vrhniških veteranov pa Tone Jesenko.

Območno združenje veteranov razvilo svoj prapor

V ponedeljek 25. oktobra je bil slovesni zbor veteranov vojne za Slovenijo pri spominskem bojnem znaku na gostilni POVŽ, od koder je pred 8 leti odšel zadnji vojak okupatorske JA iz Slovenije in obenem iz vrhniške kasarne. Svečanega zbora so se udeležili veterani iz Vrhnike in Borovnice ter številni gostje. Med njimi sta bila tudi oba sedanja župana ter takratni župan Franc Kvaternik. Pokrovitelj prireditve je bil poveljnik vojašnice polkovnik Marjan Ba-lant, obenem tudi poveljnik 52. brigade SV.

Svečani zbor je bil popestren s kulturnim programom, ki so ga izvedli pevci okteta Raskovec in po dolgem času zopet vrhniška godba na pihala, kar je vsekakor nov veter v vodstvu vrhniških godbenikov.

Po himni vrhniške godbe sta simbolno veteransko dejanje izvedla Srečko Lisjak, predsednik ZVV Slovenije in Jože Sušteršič, praporščak pokrajinskega odbora ZVVS - okolica. Nato je besedo prevzel slavnostni govornik Janez Lesjak, poveljnik TO Ljubljanske pokrajine v osamosvojitveni vojni, hkrati glavni pogajalec TO nasproti JA, v dneh pred končnim odhodom.

Po končanem slavnostnem nagovoru pa je prišel slavnostni trenutek za vse člane območnega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Vrhnike in Borovnice, saj so ob zvokih koračnice vrhniške godbe razvili nov veteranski prapor, kot krona dosedanjemu prizadevanju za lastni obstoj in delovanje ter ohranjanje izročila dejanj slovenskega naroda v osamosvojitveni vojni. Ob tem je predsednik ZVVS Srečko Lisjak izročil nov prapor območnemu praporščaku Branetu Mihevcu, ki ga je skupaj z Jožetom Molkom, predsednikom borovniških in vrhniških veteranov, razvil. V imenu vseh veteranov pa je Jože Molk ob praporju prebral prisego: "Hvala za zaupani nam prapor. Obljubljam, da nam bo v ponos in da bomo pod njim združili čimveč veteranov vojne za samostojno Slovenijo ter uresničevali program, ki smo si ga zadali s statutom ZVVS." S tem dejanjem seje uresničila dolgoletna želja vrhniških

in borovniških veteranov po lastnem praporu, ki bo sedaj svečano vihral ob raznih spominskih in drugih prireditvah. Po tej svečanosti so gostitelji vse navzoče povabili na pravi bograč ter družabno srečanje. Poudariti pa je potrebno, da se je ob spominski plošči na gostilni POVŽ letos zbralo precej več veteranov in ostalih kot prejšnja leta. To pa je tudi prav. Ne smemo pozabiti na take dogodke naše polpretekle zgodovine, saj smo prav na Vrhniki, do zadnjega spremljali pogajanja, kdaj bo takratno JA zapustila Slovenijo in Vrhniko. Zadnji vojak pa je prav na 25. oktobra leta 1991 zapustil Vrhniko in nekaj ur kasneje še Slovenijo.

S.S.

Slavnostni govornik Janez Lesjak.

Prapor vrhniških in borovniških veteranov je razvit.

Prvi z leve je praporščak Brane Mihevc, že z novim praporom.

Slika je iz finalnega tekmovanja na Švedskem, kjer so tekmovali trije najboljši, od leve predstavnik Italije, v sredi drugouvrščem Aleš Ogrin ter svetovna prvakinja Švedinja.

h nagovora Janeza Lesjaka - predsednika ZVVS

Veterani iz vojne za osamosvojitev Slovenije, bi morali v teh kritičnih trenutkih, ko se odloča o nadaljnjem konceptu obrambe in vloge ter organiziranosti SV v naši družbi igrati pomembno vlogo. To je struktura, ki se je usposobila v konceptu obrambe, našim ljudem in narodu pisanem na kožo in, kije bil uspešno dokazan tudi v zadnji vojni. Složno bi morali nastopiti v konceptu razvoja naše bodoče obrambne doktrine dodati svoj prispevek.

Danes se vodijo politične, nestrokovne razprave okoli tega, kakšno vojsko in koncept obrambe potrebujemo. A odgovor je jasen. Tak, ki bo narod in domovino lahko ubrani/a pred sovražnikom. NATO je koristna dopolnitev, vendar ne zagotavlja sam po sebi varnosti svojim članicam. Jasno nam je bilo povedano, "dobili boste toliko varnosti, kolikor jo boste lahko tudi sami ponudili".

Sedaj se ponujajo formule, po katerih bi organizirali naše obrambne sile. Za vzgled se ponujajo tuji obrambni sistemi, ki z našimi zmožnostmi, razmerami in tradicijo nimajo nič skupnega. Stoletne izkušnje malega naroda, ki sije za svoje preživetje skozi svojo trdo zgodovino, izoblikoval svojski in uspešen način vojskovanja in obrambe, pri tem niso pomembne. Jasno je, da se morajo upoštevati novosti in spremembe na področju vojskovanja predvsem zaradi uvajanja novih orožij in doktrin, vendar ne smemo in ne moremo mimo naših lasnih izkušenj.

Tuje armade danes prilagajajo svoje koncepte vojsko-

vanja na dognanjih in proučevanjih našega dokazano uspešnega koncepta. Mi sami pa se ga očitno branimo. Kod da nimamo svoje zgodovine, kot da smo danes padli iz neba. Tu vidim vlogo veteranov, saj je ni države in armade, ki ne bi izredno pozornost posvečala svoji tradiciji in svojim vzorom skozi zgodovino.

Zaradi zahtevnosti in visoko strokovnih potreb pri obvladovanju sodobnih oborožitvenih sistemov, sodelovanja v skupnem obrambnem konceptu naših bodočih partnerjev po orožju, bomo morali imeti profesionalni del specialnih in specialističnih sil, vendar pa to ni dovolj. Majhen narod lahko kritično število vojakov za obrambo svoje teritorije, zbere sam s splošno vojaško obvezo in usposabljanjem celega naroda za odpor. Nesprejemljive so ideje, da bi državo in narod branile samo prostovoljne enote. Alije braniti in ubraniti narod dolžnost samo tistih, ki se te obveznosti globoko zavedajo, in so za svobodo naroda pripravljeni dati svoje življenje? Kaj pa ostali bodo ponovno čakali na bolj ugoden trenutek ali še kaj hujšega?

Kljub temu, da danes poslušamo optimistične ocene o miru v Evropi in, da nas nihče ne ogroža, močno dvomim, da smo mi že tista srečna generacija v zgodovini človeštva, ki vojne ne bo več poznala. Krvava dogajanja v naši neposredni bližini in drugod po svetu, nam dokazujejo, da se človeštvo medsebojnemu nasilju in orožju še dolgo ne bo pripravljeno odreči.

Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (U.list RS, št.29/97) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Ur. list RS 18/99) je Občinski svet Občine Horjul na 8. seji, dne 9. 9. 1999 sprejel

ODLOK

O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI HORJUL

1. člen

Ta odlok določa ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.

2. člen

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (skrajšana oznaka LC) in javne poti (skrajšana oznaka JP).

3. člen

Lokalne ceste so ceste med naselji v občini in ceste med naselji v Občini Horjul in naselji v sosednjih občinah.

4. člen

Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in sosednjih občinah so:

Zap St Cflsl Zač.ceste Potek ceste at. ali odseka ali odseka__

1 067020 R3 641 Dobrova-Horjol

2 067030 R2 407 Horjul-SamotoricaPJ

3 067040 R2 407 Pil-Šentjost Smrečje

4 468070 LC466060 Drenov Grlc-Zaklanec

5 067080 R3 641 Dolenja vas-Zaklaneo

6 067140 R2 407 Vrzdenec-Žažar-Ligojna

Konec ceste Domina cesteNamen ali odseka v občini (m) uporabe

R2 407 2.927 vsa »oz.

R2 407 6 531 vsa voz

LC468030 190 vsa voz.

LCO67O20 LC067020 R2 407

Skupaj

1.846 vsa voz 3 675 vsa voz 4.611 vsa voz.

16.780

Preost.dolz cest v sosed občini (m) 7.800 Dob.-P C.

5.300 Dob.-P.G. 316 Vrhnika 4 899 Vrhnika 1 960 Dob -P G 1.013 Vrhnika

5. člen

Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so:

Zac.ceste ali odseka

Potek ceste

1 568010

2 568020

3 568030

4 568040

5 568050

6 966230

7 568070

8 568080

9 568090

10 568100

11 568110

12 966233

13 568130

14 588140

15 568150

16 568160

17 568170

18 568180

19 568190

20 568200

21 568210

22 568220

23 568230

24 568240

25 568250

26 568260

27 568270

28 568280

29 568290

30 568300

31 568310

32 568320

33 56S330

34 568120

35 568340

36 568350

37 568360

38 568370

39 568380

40 568390

41 566400

42 568410

43 568420

44 568430

45 568440

46 568450 Skupa]""

JP568050

JP568030

LC067030

JP568030

LC067030

R2 407

R2 407

R2 407

JP568100

JP588060

JP568100

LC067140

LC067140

LC067140

LC067030

R2 407

R2 407

JP 568160

LC067140

LC067020

LC067030

LC067030

JP568150

R2 407

JP568240

JP568240

JP568260

R2 407

LC468070

LC 067080

LC067020

JP588310

LC067020

R2 407

LC067080

JP568200

JP568200

JP568050

JP568050

LC067030

IC067140

JP588290

LC067030

R2407

R2 407

JP966230

Ulaka-krri.Grda dolina Prevalca

Samotorica-Seć-Grđa d.

M

KnziSče Ulaka-Prosca

Vrzdenec-Kladje (Kajndol)

Vrzdenec - cerkev

Vrzdenec - Zagorica

Blsejek-Klsovnik

Zagortca-Bisejek-Gradlsrie

Blsejek-Lipaica

Zaiar-Kajndol (Celarje)

2a2ar-križ.Jazba,Stanta

Zazar Babičin vrti

Horjul-Ljubgojna

RC-LJubgojna

RC-bokopalisca Horjul

Ljubgojna-Baatarda

Vrzdenec-Gosavje

Metrel-Zaklanec

Zu potokom-Susterolč

Horjul-Ramovs

Sola

RC-Kaptan

Majdnk

RC-Vovcne

Podstaje

jLThc-Štanta

Lesno ardo-Naglič

Zaklanec-Pecovje

Pndolnica-cerkev-Zaklanec

LC-Podolnica

LC-Podolnica

Zaklanec-gaBlLdom-Prebil

Zakianec-Leben

Horjul-Lisicman

Horjui-Podbrezovc

Lenart-cerkev Koreno

vas Koreno-Zabrd

Samotorica Tomin

Žazar cerkev LC

Lesno brdo-Frjanov Grič

cesta Koreno-Pott

Vrzdenec-Podsedl

Vrzdenec-Rožman-Maln

Vrzdenec vikend Jazba

Konec ceste Dolžine cealeNamen ali odseka v občini (m) uporabe

Preost.doQ.cest v sosed.občini (m)

LC067080 LC488030 R2 407 R2 407

R2 407 JP 966231

JP568160 R2 407 LC067030

LC067020 R2 407

JP568260 LC468070

LC067020 LC067020 JP568320 LC067080

2 753 424 2 264 197 5.800 2.387 372 1.833 925 876 1.806 2.259 1.109 198 571 342 267 162 856 1.094 183 964 126 490 284 450 209 73 1.418 1.176 1 724 418 223 283 155 149 150 121 245 907 248 291 431 244 230 207 37.892

6. člen

H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom je bilo v skladu z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ul.list RS, št. 48/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste s štev.: 347-05-144/93-03/Brank od 19. 7. 1999.

7. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.

Občinski svet

Datum: 15. 9. 1999 Župan Štev.: 363/99 Daniel Fortuna.mag.oec.

OBČINA HORJUL Horjul 57 1354 HORJUL

OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI

1. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE KOMUNALE, VARSTVA OKOI JA IN GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

Pogoji:

- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri

- 5 let delovnih izkušenj

- znanje uporabe računalniških programov

- organizacijske sposobnosti in samostojnost pri delu

2. VIŠJI SVETOVALEC

Pogoji:

- univerzitetna izobrazba pravne smeri ali visoka upravna šola

- 5 let delovnih izkušenj

- znanje uporabe računalniških programov

- preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku

- organizacijske sposobnosti in samostojnost pri delu > . Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom.

Prijave pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov: Občina Horjul, Horjul 57, 1354 Horjul.

Obvestilo

Občina Horjul obvešča, daje zaradi gradbenih del v času od 31. 10. do 20. 11. 1999 moten promet na cesti: - križišče Samotorica Koreno do naselja Koreno

V tem času bodo nastajale tudi popolne zapore ceste do naselja Koreno iz smeri Horjula. Udeležence v prometu prosimo, da spoštujejo prometno signalizacijo. Uprava občine Horjul

Občani Horjula

Obveščamo vas, da bo naslednja, 259. številka Našega časopisa, ki bo tudi NOVOLETNA IZDAJA, izšla v ponedeljek, 13. decembra 1999. To se pravi, da bo to zadnja številka v letu 1999 in tem tisočletju. Zato bo sodelavec in novinar Našega časopisa Simon Seljak uradoval na sedežu občine Horjul v sredo, 1. decembra 1999, od 16. do 17. ure. Vabimo vas, da pridete na ta dan in prinesete prispevke ter se pogovorite o morebitnih objavah in dogodkih za NAŠ ČASOPIS. Ker bo to zadnja številka v letu, vas še posebno opozarjamo na možnost objav raznih čestitk, voščil in drugih oglasov tako podjetnikov, društev, ustanov in posameznikov. Vidimo se v sredo L decembra 1999 med 16. in 17. uro.

Uredništvo

Gradnja kanalizacije v središču Horjula ni povzročala prometne zmede . (FB)

Urejanje komunalnih zadev

Po večletnem premoru so v Horjulu pričeli z nadaljnjo gradnjo kanalizacijskega omrežja, za katerega so iz občinskega proračuna namenili 22 milijonov tolarjev. Gradbena dela izvaja domači podjetnik Lončar, ki je ponudil najugodnejše cenovne pogoje.

Ob sami izvedbi niti ni bil posebno oviran promet v kraju samem, ker so v izkopane jarke sproti polagali cevi in jih tudi zasipali. Poleg že omenjenih del so v občini pričeli z urejanjem kanalizacije v Žagarjevem grabnu, izvajalec Lončar, sanirali plaz med Samotorico in

Koreno, ki ga je opravilo Podjetje za urejanje hudournikov. To podjetje ureja tudi strugo potoka ob cesti na Prošci, ki jo pripravljajo za asfaltiranje. Uspešno so dokončali gradnjo vodovoda v Grabnu na Vrzdencu in zgradili propuste na cesti proti svetemu S Irliu v Zaklancu.

Kaj več o porabi denarja za komunalno dejavnost občine v prihodnji številki Našega časopisa.

NOVOSTI V KNJIŽNICI HORJUL avgust-oktober 1999

STROKOVNA LITERATURA

Bloch, D.: Besede ki zdravijo

Burns, T.: Mallorca, Ibiza, Menorca

Burns, D.: Kako smo lahko srečni in zadovoljni

Brinkman, R.: Kako ravnati z ljudmi, ki jih ne prenesete

Crawshaw, G.: Turčija

Fisher, T: Provansa in Ažurna obala

Faber, A.: Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo

Field, L.: Kako si pridobimo samospoštovanje

Hopkins, A.: Kanarski otoki

Hollander, D.: 101 laž, ki jo moški pripovedujejo ženskam

Krakauer, J.: Izginuli

Le Boutillier, M.: Dobro je reči tudi "ne"

Lowe, J.: Oprah Winfrey spregovori

Matthevvs, A.: Bodi srečen Postavi se za svoje pravice Powell, J.: Se bo izkazal moj pravi jaz? Povvell, J.: Z očmi vere Povvell, J.: Skrivnost vztrajanja v ljubezni

Powell, J.: Ali poznate sebe? Russianoff dr.P.: Kdaj se bo meni nasmehnila sreča

Van Praagh, J.: Pogovori z nebesi

Sekules, K.: New York Schlenz, K.: Hura, očka bom! Szulc,T.: Papaež Janez Pavel II. Turner, C.: Rojeni za uspeh Wegscheider:Cruse, S.: Dekliški klepet Zgodbe svetega pisma LEPOSLOVJE ZA MLADINO Dahl, R.: Čudoviti lisjak Dahl, R.: Čarovnice Wilson, J.: Poredne punce LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Ambrož, D.. Antigona in Hamlet

Bach, R.: Biplane

Clark, M.H.: Razdrta zibelka Clark, M.H.: Po mestu naokrog Camus, A.: Tujec Cankar, [.: Hlapci Cankar, L: Za narodov blagor Dostojevski, F.M.: Zločin in kazen

Grum, S.: Dogodek v mestu Gogi

Hornbv, N.: Zvestova do groba Hrastelj, F: Otrok luči Hieng, A.: Grob Ibsen, H.: Strahovi Jurčič.J.: Deseti brat Kocbek, E.: Strah in pogum Kurja lužica za dušo Kurja juhica za dušo - Kuharica Kurja juhica za delovno dušo King, S.: Aparat Kuntner, T: Cmurek Kosmač, C: Sreča Kocbek, E.: Črna orhideja Loriot, N.: Družinska zadeva Maccourt, F: Angelin pepel Marguerite d'A.: Heptameron Maclean, A.: Strah je ključ Mandino, O.: Največji čudež na svetu

Nadas, P.: Konec družinskega romana

Pelzer, D.: Izgubljeni fant Pelzer, D.: Otrok brez imena Pregelj, L: Matkova Tina Prežihov, V: Ljubezen na odoru

Remarque, E.M.: Postaja na obzorju

Suhov, E.: JAZ, boter Tavčar, L: Visoška kronika Tolstoj, L.N.: Vojna in mir Tavčar, L: V Zali VVilde, O.: Šaloma VIDEOKASETE Mali princ Zaljubljeni dekleti Rajsko poletje Ko fant sreča dekle Knjižnica je odprta vsako sredo od 17.30 do 19.30 ure.

LEPO VABLJENI

Voda je pritekla nekje na sredini trase, sedaj pa že teče tudi v pipe II domačij.

V ozadju vasica Vrzdenec, od koder je potekala gradnja vodovoda do zaselka Graben.

Vodovod Graben že zgrajen

Po dolgih letih pričakovanja in sanjanja o čisti pitni vodi se je nam, vaščanom zaselka Graben iz Vrzdenca, končno izpolnila želja in dobili smo 2300 m dolg nov vodovod iz rezervoarja na Vrzdencu do Grabna. Doslej se je vsaka hiša zase znašla s tem problemom, (uporaba zajetij, kapnic,...). Voda, ki smo jo uporabljali, je bila oporečna, saj teče mimo ceste, ki je zelo prometna. Pozimi se v to vodo pluži sneg s ceste, kije posut s soljo in snegom, poleti pa je potok zelo poraščen z algami in travo, s ceste pa se v vodo odlagata prah in pesek. Pozimi hidroforji, zaradi izpadov električne energije, niso delovali. Takrat smo vaščani, ne le zase, temveč tudi za živino v hlevih, znosili vodo iz potoka.

Čeprav smo na sestankih vaškega odbora velikokrat opozarjali na ta problem, velika večina sovašča-nov Vrzdenca ni vedela, s kakšnim problemom se srečujemo. Dne 6.4.1999 smo na sestanku Vaškega odbora izglasovali tričlanski Gradbeni odbor, ki so ga sestavljali: Janez Jereb, Rudi Sečnik in Vesna Sečnik. Odbor se je vse poletje trudil, da bi do jeseni pripravil vso potrebno projektno dokumentacijo za izgradnjo vodovoda. Ob veliki podpori in vzpodbudi predsednice Vaškega odbora ge. Darje Petrovčič nam je uspelo, da smo 24.9.1999 pričeli z gradnjo vodovoda. Poleg velike podpore Vaškega odbora, svetnikov: ga. Helene Rozman, g. dipl. inž. Aleša Vrhov-ca, smo podporo dobili tudi s strani Občine Horjul in našega župana g.mag. Danila Fortuna. Zahvaljujemo se mu za njegovo razumevanje, posluh in finančno podporo, ki smo jo bili deležni s stra-

ni občine. Izgradnja vodovoda je velika pridobitev za občino, saj v zaselkih živi veliko mladine, ki se bodo ob gradnji novih hiš priključili na novi vodovod. V Gradbenem odboru se je poleg naju trudil tudi g. Janez Jereb, ki je vsa leta skrbno bdel nad rezervoarjem na Vrzdencu in poskrbel, da smo tudi Grabnarji prišli do čiste vode. Zahvaljujemo se tudi g. Feliksu Malovrhu iz Horjula, ki je poskrbel za vodovodne storitve in omogočil, daje voda po cevi premagala vse ovire na trasi in pravilno pritekla na cilj v Kladju. Zahvala velja tudi g. Janezu Maroltu iz Korene in njegovemu strojniku Lojzu Setnikarju, ki sta poskrbela za ro-vokopaška dela in za trud s težko dostopno skalno traso. Hvala vsem Vrzdenčanom, ki ste nam dovolili, da vodovod poteka prek Vaših zemljišč. Zadali smo si tudi nalogo, da z akcijo pospravimo traso in jo poskušamo spraviti v prvotno stanje. Navsezadnje se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri vodovodu, in pa vsem Grabnarjem, ki ste vložili veliko truda, dela, financ, prostih ur letnega dopusta ter veliko dobre volje v naš vodovod. Na Vrzdencu nas čaka še veliko dela. V Grabnu smo 1.1994 dobili asfalt, sedaj vodovod, upamo da bomo v prihodnje postavili tudi javno razsvetljavo. Dokazali smo, da je s pogovori, voljo in skupnimi močmi mogoče veliko narediti. Zato pustimo stare zamere in stopimo skupaj z roko v roki in dobro voljo v boljši jutri.

V imenu Gradbenega odbora in Grabnarjev Vesna in Rudi Sečnik

Občina Horjul objavlja

zbiranje ponudb za oddajo prostorov v najem

Predmet najema je poslovni objekt Horjul št. 102 (bivši obrat Rašice) s pripadajočim stavbnim zemljiščem, komunalno opremo.

Najem bo sklenjen za določen čas - okvirno za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja.

Za dodatne informacije in ogled prostorov se zgla-site na Občini Horjul, Horjul 57.

Uprava občine

OBVESTILO STRANKAM

Obveščam vas, da na podlagi sklepa Izvršnega odbora Notranjske zbornice Slovenije opravljam zunanje poslovanje na Vrhniki do imenovanja novega notarja.

Moj namestnik Peter Meze bo v pisarni na Tržaški cesti 12 na Vrhniki v času popoldanskih uradnih ur, od ponedeljka do četrtka od 14h do 16h in v petek od 13h do 14h. Vtem času bo opravljal vse notarske storitve, vključno s sestavo notarskih listin, v dopoldanskih uradnih urah pa je pisarna odprta za pripravo overitev podpisa in prepisov listin.

Notar Jože Dernovšek Tavčarjeva 6 Ljubljana

Uspehi žažarskih gasilcev

Žažar je majhna vasica nad Horjulom, kije sicer malo vidna z okoliških hribov, pa vendar dobro znana po pridnih vaščanih. Prebivalcev nas je okrog 150. Smo zelo aktivni, saj imamo Gasilsko društvo, Športno društvo, ukvarjamo pa se še z mnogo drugimi aktivnostmi.

Glavno vlogo v vasi ima PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO Žažar. Ustanovljeno jc bilo davnega leta 1930 in takrat je vključevalo nekaj vaških mož, ki so čutili potrebo po ustanovitvi POD, saj nesreča nikoli ne počiva.

Zdaj naše PGD vključuje 85 članov: veteranov, članov, članic, mladincev, pionirk in pionirjev.

Ker je stari gasilski dom postal premajhen in stoji na slabi lokaciji, smo se pred približno 17 leti odločili, da bomo zgradili nov gasilski dom. S pomočjo pridnih rok gasilcev in dobre volje drugih vaščanov gasilski dom pridno "raste".

Leta 2000 bomo praznovali 70-letnico našega PGD in upamo, da bomo takrat dom predali v uporabo svojemu namenu. Čeprav nas čaka še mnogo dela, smo gasilci trdno odločeni, da bomo postavljeni cilj dosegli. Ker pa je gradnja v teh letih izredno zahtevna, predvsem finančno, smo letos organizirali gasilsko veselico z bogatim srečelovom. Ves dobiček je bil namenjen gradnji, zato se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, da smo lahko izvedli srečelov. Zahvaljujemo se tudi občini Horjul, ki nam s svojimi finančnimi injekcijami vzpodbudno pomaga pri gradnji.

Daje naše društvo uspešno tudi na tekmovalnem področju, kažejo pokali, ki smo jih prinesli domov z različnih gasilskih tekmovanj. Čeprav smo majhna vas, se tekmovanj vedno udeležimo s petimi ali šestimi ekipami: veterani, člani A in B, članicami, mladinci, pionirji in pionirkami. Lahko rečem, daje naše društvo po tekmovalnih uspehih eno izmed najuspešnejših v vsej horjulski dolini.

Tudi letos smo se udeležili gasilskih tekmovanj. Pionirji, pionirke in mladinci so tekmovali že spomladi. Dosegli so odlične rezultate, saj so se pionirji in pionirke uvrstili na regijsko tekmovanje. Pionirkam pa se je na tem tekmovanju uspelo uvrstiti na državno prvenstvo.

18. septembra 1999 je bilo občinsko gasilsko tekmovanje za veterane, člane in članice v Pod-peči. Člani A so dosegli 2. mesto, člani B 1. mesto in članice A 1. mesto. 26. septembra smo se vse tri ekipe udeležile tudi regijskega tekmovanja v Vodicah, kjer smo dosegli res izjemen uspeh.

V kategoriji članov A so naši člani A izmed 24 ekip, ki so tekmovale, dosegli najboljše - 1. mesto. Dosegli so najboljši tekmovalni čas izmed vseh 82 ekip, kolikor jih je tisti dan tekmovalo na regijskem tekmovanju. Res izjemen uspeh za tako majhno vas, kjer imamo komaj toliko ravnega, da imamo lahko gasilske vaje. Sreča pa je tudi, da imamo javno razsvetljavo, saj vaje potekajo v glavnem v večernih urah. Po službi imamo namreč popoldne še mnogo dela na domačih kmetijah.

Piko na i pa smo dodale še članice, saj smo v kategoriji članic A dosegle 2. mesto izmed 10 ekip. Tako smo se na državno tekmovanje poleg pionirk uvrstili še člani A in članice A. Seveda moramo ob

Majhna vasica Žažar, vendar pa zelo aktivna na številnih področjih

Del Žažarskih gasilcev s pokali na občinskem tekmovanju v Podpeči

Desetarka Mojca Jazbar prejema pokal za 2. mesto na regijskem tekmovanju iz rok regijskega poveljnika Jožeta Vidmarja.

Članska Žažarska ekipa je osvojila prvo mesto in imela čast, da je spustila gasilsko zastavo z droga.

uspehih pohvaliti tudi našega poveljnika Janija Slabeta, mentorja Janeza Jazbarja in vse člane in članice, ki so pridno hodili na vaje. Marsikomu pa so bile ravno gasilske vaje sprostitev po napornem dnevu podnevi. Da pa je naloga PGD tudi humanitarna, smo spoznali 1. septembra letos (ne prvič), koje v zgodnjih večernih urah strela udarila v gospodarsko poslopje

Žažarski gasilci so uspešni tudi pri gašenju naravnih nesreč. Tako so vsi pomagali pri Čerenu pri gašenju gospodarskega poslopja, ki ga je oplazila strela. Svojo humanitarnost so izkazali v devetih dneh, ko so gospodarsko poslopje pomagali sanirati in ga postavili v prvotno obliko.

na Čerenu, Žažar 26. Verjetno ni bilo gasilca v Žažarju, ki bi stal križem rok. Vsi so hoteli pomagati in prav je tako. Čerenskemu Jožetu (kije tudi gasilec) in mami smo pomagali pri obnovi hleva in v 9 dneh je bil le-ta obnovljen in prekrit. Nobenega ni bilo treba vprašati, če bi šel pomagat. Vsi so delali do zadnjega, ne glede na to, da jim je doma ostajalo drugo delo. In prav ob omenjeni nesreči se je še enkrat pokazalo, kako vaščani držimo skupaj in upam, da bo tako tudi vnaprej.

Dober glas seže v deveto vas, pravijo. In ta glas je dosegel tudi RTV Slovenija, ki je za oddajo TEDNIK prišla ob koncu septembra posnet utrip življenja v naši vasi. Posneli so tudi vaščane, ki so pripovedovali, kako so pomagali Čerenskemu Jožetu in mami. Glavni govornik je bil Jože sam. Oddajo ste si lahko ogledali na TV Slovenija 7. oktobra.

PGD Žažar zdaj vodimo predvsem mi, mladi. Upam, da bomo znali uporabiti nauke in življenjske izkušnje, ki smo jih dobili od naših staršev in jih v taki meri prenašati tudi na naše otroke, saj, kot pravi rek, na otrocih svet stoji. Ker jih je v naši vasi kar veliko, upamo, da se nam prihodnosti gasilstva ni treba bati.

Katarina Vrhovec

Vabilo podeželskim ženam k sodelovanju v Društvu kmečkih in podeželskih žena Dobrova-Horjul-Polhov Gradec

Ko smo pred leti ustanovili in registrirali Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Horjul - Poihov Gradec, smo k sodelovanju povabili vse žene s podeželja na območju takratne skupne občine.

V tem času je Horjul postala samostojna občina in s tem je nastalo vprašanje o imenu društva, o vključevanju podeželskih žena z območja novo nastale občine in seveda tudi glede financiranja programa društva s strani nove občine.

Menimo, da lahko ime društva in območje delovanja ostane tako kot prej, ne glede na delitev občine.

Občina Horjul želi imeti podatke o številu podeželskih žena, ki se vključujejo v delo društva, da bi lažje opredelili višino finančne pomoči za društvo s strani njihove občine.

Zato pozivam vse podeželske žene iz območja občine Horjul, da se vključijo v delovanje društva (organizacija ekskurzij, predavanj, tečajev, delavnic, razstav, prireditev ipd.).

Izpolnite spodnjo pristopnico, jo izrežite in pošljite na sedež Svetovalne službe za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, naslov:

Mojca Dolenc

KSS Logatec

Tovarniška 3

1370 Logatec,

najkasneje do 30. novembra 1999.

Lahko me tudi pokličete, tel.: 742-933, 041 591-129.

Redni letni občni zbor društva bo 6. januarja 2000. Vabilo sledi!

Mojca Dolenc,

svetovalka za kmečko družino

in dopolnilne dejavnosti

PRISTOPNICA

Podpisana........................

roj. (rojstni datum)............

naslov:.............................

.....................................*

tel. štev.:..........................

želim postati članica Društva kmečkih in podeželskih žena. Dobrova - Horjul - Polhov Gradec

Kraj in datum:..................

Podpis.:...........................

Cesta naj ne bo športno vadišče

Na relaciji Horjul - Vrhnika sem v dobrem mesecu dni naletel kar na tri prometne nesreče, v katerih sta bila poškodovana motorista in kolesar otrok, kije bil opremljen s čelado. Sam nimam predolge noge na plinu, zato navadno ne vozim na tej cesti s hitrostjo 90 km na uro, ki jo dovoljuje zakon, pač pa nekje med sedemdesetimi in osemdesetimi kilometri v lepem vremenu. Menim, da je za to cesto dovolj velika hitrost. Ne morem prešteti predvsem mladih

voznikov, ki me na vse mogoče načine prehitevajo, kot bi bili na sami dirki formule ena.

Na tej ozki in ovinkasti cesti večkrat srečamo kolesarje, ki ne vozijo po predpisih drug za drugim, temveč dva ali trije vzporedno. Še bolj nevarni so rolkarji oziroma smučarski tekači na rolerjih, ki se poganjajo kar preko polovice cestišča in to večkrat celo v mraku, da jih komaj opaziš. Menim, da treningi smučarjev tekačev ne sodijo na javne ceste in bi odgovorni to stvar morali urediti.

France Brus

Takole so vrhniški zdravstveni delavci oskrbeli ponesrečenega voznika težkega motornega kolesa v ovinku nad Ligojno.

Peter Kuhar in Matko Zdešar v pogovoru s pisateljico Kristino Brenkovo.

Literarni večer poezije in proze odraslih avtorjev

Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je skupaj z Območno izpostavo Ljubljana okolica in Prosvetnim društvom Horjul 29. septembra v prosvetnem domu v Horjulu organiziral literarni večer poezije in proze odraslih avtorjev. V uvodnem delu sta sodelovala domači mešani pevski zbor in učenci glasbene šole Vrhnika, ki obiskujejo glasbeno šolo v Horju-

lu. Poleg kakih trideset starejših literarnih ustvarjalcev, ki v prostem času uživajo ob kovanju pesmi in pisanju proze, se je srečanja udeležila tudi priljubljena pisateljica domačinka Kristina Brenkova. Pogovor z gospo Brenkovo kakor z ostalimi udeleženci srečanja sta vodila nepogrešljivi domačin na kulturnih prireditvah Matko Zdešar ter slavist in novinar Peter

Takole pa je bilo pogorišče po večernem udaru strele, kije zanetila požar na hlevu domačije na Čerenu.

Del udeležencev literarnega večera poezije in proze odraslih avtorjev v Horjulu.

Kuhar. Gospod Kuhar je podal tudi kratko oceno posameznih pesniških in proznih stvaritev, katerih odlomke so ustvarjalci tudi prebrali. Pripomniti moram, da smo prisluhnili tako sonetu, baladi kakor tudi popolnoma modernim verzom sodobne poezije, da smo spoznali globoko osebno navezanost posameznika do narave, kakor trpko, globoko v duši zaznamovane osebne tragedije tja do vesele humoreske, ki nudi človeku sprostitev .

Reči moram, da je to literarno srečanje imenitno uspelo in se bo vsem udeležencem globoko vtisnilo v spomin. Izredna pohvala organizatorjem, zlasti domačemu prosvetnemu društvu.

France Brus

Skupina horjulskih osnovnošolcev pri opazovanju in merjenju plavajočega predmeta v Horjulki. (FB)

Vedno več denarja od staršev

Veliko prelite tiskarske barve je bilo okrog uvedbe devetletne osnovne šole in verjetno je še nekaj bo. Nekoč je država zagotavljala enotno in brezplačno osnovno šolo, česar danes ni več. Šolo v naravi, bodisi smučanje kot plavanje, v večjem delu krijejo starši, prav tako tudi bivanje v raznih obšolskih centrih, na primer v Podstenah v Rogu, na Vojskem, v Pacugu, na Medvedjem Brdu, v Fari, Osilnici in še kje. Otrokom seveda godi spoznavanje novih krajev in nov način pedagoškega dela, ne vedo pa, da si morajo nekateri starši odtegniti od ust, da jim to lahko omogočijo. Prav prisrčno izveden naravoslovni dan za osmi razred v Horjulu ni terjal nobenih finančnih sredstev, ko so učenci v okviru pouka fizike proučevali gibanje v potoku, na cesti in na igrišču.

Z gasilske vaje v Horjulu. (FB)

Oktober - mesec požarne varnosti

V začetku meseca oktobra so oglasne deske in panoje tako v mestih kot v vaseh preplavili plakati z motivom gašenja avtomobila, ki ga je naslikala roka osnovnošolca ter z napisom: pogasimo si težave in gasilnik v vozilu, ki nas opozarja na požarno varnost.

Gasilska društva so v tem mesecu izvedla vrsto uspešnih vaj, ki naj bi prispevale k požarni varnosti. Gasilsko društvo Horjul je izvedlo vajo s predpostavko, da gori silos v Buhovi mizarski delavnici in da se v gornjih prostorih nahaja človek.

Ob znaku so se gasilci pognali proti mestu požara. V najkrajšem času so bili vsi trije napadi nared, prav tako tudi reševalca z zaščitno obleko in dihalnim aparatom. Tako sta človeka iz nadstropja kmalu rešila.

Z montažnimi elementi je bila pisarna nove občinske gasilske zveze kmalu nared. (FB)

Nova pisarna za občinsko Gasilsko zvezo

Z nastankom občinske gasilske zveze Horjul, ki vključuje gasilska društva Žažar, Zaklanec, Podolnica, Vrzdenec in Horjul, je nastala potreba po novem pisarniškem prostoru. Gasilci z "Džinijem" na čelu, so se sami lotili dela in z majhnimi stroški v zadnjem delu gasilskega doma poleg nove kurilnice uredili pisarniški prostor.

Vedno več manj dela za žaganje drv

Še nekaj let nazaj so imeli Žagarji drv v lepih jesenskih dneh polne roke dela žaganjem metrskih drv. Kasneje so nekaj drv sežagali posamezniki z motornimi žagami, danes pa se to dogaja le še po posameznih hribovskih kmetijah. V Horjulu se z žaganjem drv v popoldanskem času ukvarja Franc Plestenjak, ki so mu Hor-julci nadeli ime "Face". Povedal je, da si ljudje tako v Horjulu kot v bližnji okolici ogrevajo stanovanjske prostore s kurilnim oljem in je zato vedno manjše povpraševanje po njegovih storitvah razžagovanja drv.

Zakonca Velkovrh, po domače Rožmančkova Angela in Alojz pri spravilu buč velikank. (FB)

Orjaške buče na Vrzdencu

Koje spomladi Angela Velkovrh iz Vrzdenca v žepu predpasnika našla le eno samo bučno peško in jo posadila na vrtu, ni pričakovala v jeseni tako obilne letine. Iz enega samega bučnega semena je zrasla buča velikanka, dolga 65 centimetrov z obsegom 156 centimetrov, težka pa kar 33 kilogramov. Poleg te buče so bile še štiri težke preko 20 kilogramov in tri ali štiri normalne buče.

Darilo za Abrahama, živa otroška igrača

Franc Plestenjak pri žaganju drv. (FB)

Ludvik Filipič je letos srečal Abrahama, zato gaje brat presenetil z nenavadnim darilom:

Ob dnevu nnlvih - krizanteme in sveče

Ko ob dnevu mrtvih prižigamo sveče in poklanjamo

cvetje na grobove svojih dragih je prav, da se spomnimo

Spomenik padlim žrtvam fašističnega nasilja.

Spominsko obeležje talcem ustreljenih v Ljubljani.

tudi tistih, ki so večinoma v cvetu mladosti padli v drugi svetovni vojni na zmagovalčevi ali poraženčevi strani. Večinoma so bili to mladi ljudje, polni upanja in nad, hrepenenja in vere v življenje. Krogla na fronti ali po vojni, plinska celica v koncentracijskem taborišču so končali njihovo življenje. Njihovi posmrtni ostanki so ostali v gozdovih, v Teharjih in v Rogu. Pepel mnogoterih so raztresli kar po nemških taboriščih. Prižgimo svečko v njihov spomin, saj so bili oni nekoč to, kar smo zdaj mi. V samem Horjulu so kar tri taka spominska obeležja, na katera navadno v teh dneh ne pozabimo.

vozilom kripco, kolesljem ali s kimpežem po gorenjsko, z eno oslovsko močjo. To nenavadno vozilo z oslovsko vprego je v po-letnih mesecih postalo prava horjulska turistična atrakcija. Kripca z izpušnim sistemom, s smerniki in registrsko tablico, sivček, ki je tokrat rjavček z vzvratnim ogledalom na komatu in prodornim trobljenjem v pristnem oslovskem slogu, so naznanjali prihod nenavadne vprege, ki jo je lastnik prepustil otrokom in svojim nečakom.

Kočijaž Klemen z bratcem in sestrico z nenavadno stričevo opremo. (FB)

Spominska plošča novejšega datuma v spomin pobitim domobrancem v Teharjah in v Rogu. (FB)

Ob delu ji leta ne morejo do živega

Lavriševa Marjana, po domače "Špehova Marjanca", se bliža že devetim križem. Kljub častitljivi starosti in nekoliko slabšem vidu je do nedavnega v hlevu oskrbovala kravo in jo tudi molzla. Sedaj ji poleg nekaj kokoši in starega mačka dela družbo v hlevu Ružičeva koza, ki ji daje vsakodnevno mleko. Ker je na vrtu precej sadnega drevja in oreh, sadeže Marjanca pridno pobira, razvršča in pregleduje. Prav pri takem opravilu jo je ujela kamera.

Burna vendar uspešna pogajanja na šranganju pred Metrelom. (FB)

Sto deset tisočakov za nevesto

Nekje po slovenskih vaseh, med njimi tudi v Horjulu, seje ohranil običaj "šranganje", ko mora ženin, predno odpelje nevesto pred matičarja, vaškim fantom plačati za dekle, ki jo bo vzel za ženo. V soboto, 16. septembra, se je na cesti pred Metrelom zbrala pisana množica horjulskih fantov z bagrom, s telico, z raco, z vozom, gašperčkom in še drugimi rekviziti, da bi Stanetu iz Belce pri Polhovem Gradcu zaračunali za nevesto -Pirčevo Jožico, ki si jo je izbral za zakonsko sopotnico. Po pogajanjih in mešetarjenju je segel v žep in naštel 110 bankovcev s Prešernovim likom. Fantje so se mu oddolžili z Merkatorjevim bonom za 60 Prešernov z izdelki suhe robe, ki pridejo prav v slehernem gospodinjstvu in s šopkom.

Šranganje je uspelo. Vsi so bili zadovoljni in poročni sprevod je krenil upam srečni življenjski poti naproti.

ZUPANOVO OKNO

Lepi jesenski dnevi s suhim vremenom in barvnimi odtenki vlečejo v naravo, na sprehode in na oddih.'Zato so to dnevi izletov, sprehodov, če le ni večjih delovnih obveznosti. Šolske počitnice, ki so pred vrati, bodo naši šolarji gotovo dobro izkoristili, se odpočili in si nabrali novih moči.

* Tudi mi bomo izkoristili prosti počitniški termin z delovnimi aktivnostmi. V osnovni šoli bomo pričeli z adaptacijo sanitarij pri telovadnici in jih zaključili v času šolskih počitnic.

* Dela se izvajajo na objektu VVZ in njegovi okolici. Izvedba na objektu je skladna s planom in posamezne detajle usklajujemo po strokovni liniji. Ker bo s pridobitvijo novih prostorov v objektu prisotnih več koristnikov, smo z odstranitvijo zemlje na zeleni površini pred vrtcem pričeli z izgradnjo povečanega števila parkirnih mest in dela bodo končana v mesecu novembru.

* V mesecu oktobru smo imeli izredno sejo občinskega sveta, na kateri smo spremenili odlok vezan na namembnost novih površin na objektu VVZ. Redna seja občinskega sveta bo prvi teden v novembru.

* Prizadevni gasilci Borovnice so podrli stari gasilski dom. So še v delovni akciji z odstranitvijo materiala, kar bodo v kratkem končali. Odstranitev stolpa zahteva večja dela in verjetno se bo izvedba preložila v naslednje leto. Z ureditvijo površin bo kritična prometna točka odpravljena.

Kompletna ureditev križišča kot dokončna rešitev bo izpeljana v letu 2000 in smo v akciji izvedbe projektne dokumentacije.

* Imeli smo predstavitev tematike "Lesna biomasa", na katerem so bila strokovno predstavljena vsa videnja, od pridobitve novih energetskih virov do izvedbe in koriščenja. Udeležba za prvo predstavitev je bila zadovoljiva. Za večje poznavanje in ciljno odločitev bom v novembru organiziral ogled Gornjega Grada, ki svoj vzorčni projekt že zaključuje in kompletni sistem je že v obratovanju.

* Interes občanov in posamezna vprašanja, vezana na kabelsko televizijo in uporabo novih informacijskih sistemov, pomeni izvedbo nove predstavitve občanom na temo "Nova informacijska omrežja". V zadnjem tednu novembra bo to predstavitev izvedla firma PAP-AVTOMATIKA in nas seznanila z novimi dosežki informacijske tehnologije in načinom njene koristnosti. Vse nadaljne informacije bomo podali pravočasno.

* Imeli smo razgovore o problematiki naših voda, hudournikov, vodotokov s podjetji, ki kot nosilci, koncesionarji, skrbijo za njihovo funkcijo. Vsebinsko smo izvršili celoten pregled z željo, da našemu območju posvetijo več pozornosti, kljub njihovim manjkajočim sredstvom in širokemu območju na terenu.

* Razgovori s Zdravstvenim domom Vrhnika in Pošto Slovenija so bili vezani na že podano problematiko. Pričakujemo rešitve v pozitivni smeri, toda idealne rešitve ali rešitve, specifične samo za naše območje, ni pričakovati. Pošta Slovenija je podala odgovor in enaka vsebina je bila podana na skupnih sestankih. Čas bo pokazal realnost njihovih ugotovitev v korist občanov.

* Udeležil sem se srečanja "Združenja malih občin", katerega člani smo tudi mi. Naloge združenja so: medsebojno spoznavanje, pregled pravne regulative in novih zakonov, medsebojno sodelovanje in reševanje problematike, dajanje pobud itd. V medsebojnih razgovorih spoznaš tudi druge probleme in težave, ki jih ima župan pri svojem delu in so si kar podobne glede na različna okolja.

* Mesec oktober je bil aktiven s soudeležbo na prireditvah, druženjih, izletih posameznih društev. Na posamezna vabila sem se odzval med njimi:

- Izleta na Dolenjsko z aktivom AJDA,

- obisk Gonarsa z društvom ZZB,

- proslave v okviru dneva starejših, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev,

- literarnega večera "Šepetanja", ki jih mesečno organizira aktiv "ŠOTA".

Vsem vabljenim prireditvam se odzvati pač ne da, potreben je izbor glede na čas in možnosti.

* Za dan mrtvih obiskujemo grobove, spominskas znamenja in se udeležujemo raznih komemoracij. Tradiconalno srečanje na ta dan je komemoracija v Gonarsu (Italija), ki se je občina Vrhnika in Borovnica redno udeležujeta. V letošnjem letu je na vrsti za organizacijo občina Borovnica.

* Naš prispevek tem dogodkom je bila tudi ureditev napisne plošče na spomeniku iz I. svetovne vojne. Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane je podal pisno strokovno mnenje o celotni ureditvi in izvedli smo samo prva dela - sanacijo napisov.

* Hitro se bliža zaključek tega tisočletja, priprave na različna praznovanja, pričakovanja novega tisočletja so v polnem teku. Turistično društvo je tudi v pripravah in skupni dogovori bodo stekli v začetku novega meseca. Cilj je čim več občanov združiti v čas pričakovanja, za nas neponovljivega dogodka. Imate predlog? Posredujte ga Turističnemu društvu pisno, toda hitro.

Pomemben dogodek: tedni, 28.10.1999, je praznovala 102-rojst-ni dan ga. Drašler Ivana, iz Dola naša najstarejša občanka . Iskrene čestitke in z željo, da čila in zdrava dočaka še nova praznovanja, sem ji izrekel na obisku pri njej. Razgovor, njen veliko mlajši čili izgled, polna zdravega duha in veliko skrbne nege najbljižjih to potrjuje. Ponosni smo, daje v naši sredini.

Lep pozdrav!

ŽUPAN Alojz Močnik

Daljinsko ogrevanje na biomaso v Borovnici

Razstava svečniki - skulpture ALEKSANDRA KOVAČA in sveče Ilirija Ligh

V torek 30. 11. bo v prostorih IVI K D ARTerija na Rimski cesti 30 otvoritev kiparske razstave svetovno priznanega kiparja gospoda

Aleksandra Kovača. Razstava bo trajala vsak dan od 30. 11. do 3. 12. (od 18.00 do 22.00), če bo zanimanje veliko lahko tudi dlje.

Vsi vljudno vabljeni!

MKD ARTerija

Daljinsko ogrevanje na biomaso je eden največjih projektov Borovnice, kije hkrati tudi vizionarski za slovenske razmere. Premalo se namreč zavedamo nespodbitnih dejstev, ki se bodo zgodila še naši generaciji. Od industrijske revolucije naprej ljudje živimo dobesedno na račun zgodovine. Fosilna goriva, ki so nastajala milijone let, smo v teh dvestotih letih že zelo izkoristili in nekateri modeli napovedujejo, da jih bo zmanjkalo že v naslednjih petdesetih letih. Poraba energije pa se ob tem nenehoma povečuje.

Očitno je torej, da se bomo morali v (morda že bližnji) prihodnosti spopasti s tem miselnim preskokom, da bomo trošili manj energije in ob tem hkrati prešli na druge energetske vire. Mnoge države so po tovrstni miselnosti in izvedenih projektih že pred nami, zato moramo pohiteti in ne zamujati priložnosti, da se ne bomo nekoč spraševali, kje smo bili, ko so šli takšni projekti mimo nas. Zato je projekt daljinskega ogrevanja na biomaso zelo pomemben in potreben za Borovnico.

O daljinskem ogrevanju na biomaso seje v Borovnici govorilo že nekaj časa. Ideja se je porodila pred dobrim letom, v petek, 15. oktobra pa je bila prvič predstavljena tudi borovniški javnosti.

Kot prvi je kakšnih trideset navzočih pozdravil župan Alojz Močnik in predstavil zgodovino projekta ter njegov pomen za Borovnico. Poudaril je, da poleg izboljšave ozračja pomeni centralna ogrevalna naprava na biomaso tudi kvalitetni dvig življenja in bo takšen način ogrevanja pozitivno vplival na borovniško ekonomijo.

Sedanje stanje v Borovnici je ob diapozitivih prikazal Slavko Tur-šič, tehnični direktor Lika. Povedal je, da bi bila v prostorih sedanje

Direktor podjetja ISPO Marjan Seliškar

Takale bo toplotna postaja po hišah

kotlovnice Lika dva kotla s skupno močjo 5 MW, kar bi zadostovalo za potrebe Lika in za ogrevanje osrednjega dela Borovnice. V prvi fazi bi priključili na daljinsko ogrevanje poleg Lika še šolo, vrtec, stanovanjske bloke na Gradišnikovi ulici in bližnje hiše. V drugi fazi bi toplovod razširili na ostali del osrednje Borovnice. Biomasa (les) za kurjenje bi se pridobil iz odpadkov Lika, drugih okoliških lesnopredelovalnih industrij, žag in okoliških gozdov.

O obnovljivih virih je spregovoril Marjan Seliškar, direktor podjetja ISPO, d.o.o. Predstavil je

Projekt daljinskega ogrevanja na biomaso v Borovnici je predstavil tehnični direktor Lika inž. Slavko Turšič

način financiranja, po katerem naj bi naša država in Svetovna banka financirala po 25 odstotkov investicije, 15 odstotkov avstrijska banka, ostalo bi pokrili s posojili in financiranjem lokalne skupnosti.

O razpoložljivi biomasi iz gozdov je govoril Robert Robek iz Gozdarskega inštituta. Opozoril je na potrebnost dobre študije o dejanski razpoložljivi biomasi iz okoliških gozdov, saj lahko obstaja nevarnost da le-te ne bo dovolj.

Že delujoč sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, ki obratuje v Gornjem Gradu sta predstavila Peter Intihar, predstavnik podjetja Jarnforsen, in Slavko Turšič. Povedala sta, da so ljudje tudi tam bili zelo nezaupljivi do takšnega načina ogrevanja, vendar sedaj sistem uspešno deluje.

Med navzočimi je bilo veliko zanimanja za toplotne podpostaje, ki bi bile vgrajene na vsako individualno odjemno mesto. Le-te bi bile predvidoma edini strošek za posamezne odjemalce toplotne energije. Na predstavitvi je bila navzoča tudi predsednica Zveze društev za biomaso Martina Šume-njak, ki je izrazila močno podporo Zveze in poudarila potrebnost takšnega ogrevanja.

Na končuje bilo tudi nekaj vprašanj navzočih, predvsem o zadostni količini biomase. Po zagotovilih župana, je le-te dovolj, seveda pa se bo izdelala še poglobljena tovrstna analiza v sodelovanju z ust-

IZREDNA SEJA BOROVNIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA

Dovoljenje za vrtec

Borovniški občinski svetniki so na izredni seji, ki je bila sklicana, ker je bilo treba zadostiti črki predpisa, na posebno zahtevo upravne enote na Vrhniki potrdili spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta borovniškega vrtca, saj bi sicer investitor za dela ne dobil gradbenega dovoljenja. Vse novosti, trdijo na upravi enoti, morajo biti taksativno naštete v dokumentu. To pa v prejšnjih dokumentih ni bilo natančno določeno.

Mudilo seje zato, ker je izvajalec del že izbran, pogodbe podpisane, nad vrtcem naj bi do 15. decembra uredili prostore za glasbeno šolo (tri kabinete in učilnico za teoretični predmet), dve igralnici za potrebe vrtca, dve učilnici za potrebe male šole oziroma devet-letke, dvorano za interne nastope glasbene šole in drugih uporabnikov ter zbornico.

Župan Alojz Močnik je občinske svetnike seznanil tudi z možnostjo, da s posebnim postopkom preplastijo streho novejšega dela šole, ki že dolgo zamaka in se razprave o tem vlečejo že iz prejšnjega sklica občinskega sveta. Kot je bilo rečeno, so trije strokovnjaki pregledali streho na osnovni šoli na novem delu, dva od njih sta dala ponudbo, najugodnejša je bila ponudba tehnike Sprav iz Maribora. Ta tehnika pomeni, da se obstoječa smreka nabrizga s poliure-tanom. To je tudi edini izvajalec te

tehnike v Sloveniji. Dela bi, kar bi glede na pripravljenost izvajalca del in ugodne plačilne pogoje lahko začeli takoj.

Svetniki s razpravi nad tem hitenjem niso pokazali pretiranega navdušenja, zato o tem sploh niso glasovali, pač pa so predlagali, naj bi se obnove šole lotili bolj temeljito, ker se kažejo tudi druge pomanjkljivosti. Za ta dela pa naj se do nove gradbene sezone vestno pripravijo. Župan je dejal, naj bi pri gradbenem institutu naročili energetsko oceno za sanacijo stanja v šoli.

Kot dodatno točko so na dnevni red izredne seje izglasovali tudi sklep, da bi pripravili vse potrebno za ureditev občinske Zalarjevc ceste, ki teče od križišča pod stebrom do križišča z republiško cesto (pri Petriču) in je obnova nujna, saj so na cesti že gromozanske velike luknje. Ceste so se sicer lotili že za mandata prejšnjega župana, vendar so delavci zarezali v asfalt, potem pa z deli prenehali in odšli, ker se je zamenjala borovniška oblast. Na seji so rekli, da se sama cesta sicer velik problem, toda še večji so problemi desno in levo od nje: dejstvo je, da bo obenem s temi deli treba urediti še kanalizacijske priključke in še marsikaj, kar se bo pokazalo sproti. Podrezati pa je treba tudi pristojne republiške organe, da končno uredijo nevarno križišče občinske in regionalne ceste. Kot se

je slišalo na seji, so idejni projeti za križišče pri Petriču že narejeni, ureditev naj bi po ocenah stala 20 milijonov tolarjev.

V razpravi o tem, ali se mora občinski svet ravnati po predlaganem dnevnem redu in ali lahko kaj doda ali opusti, so tudi sklenili, da mora biti v predlogu dnevnega reda rednih ali izrednih sej poslej vedno tudi točka predlogov in pobud svetnikov, če so izvoljeni zato, da tudi kaj koristnega spodbudijo in sklenejo. Predlagali so tudi, naj bi bili v gradivu za sejo zaradi racionalnosti sestankovanja tudi zapisniki z občinskih odborov, »da ne bodo znova začenjali razprav, o katerih so v drugih telesih že temeljito pogovorili«.

Med pobudami in predlogi svetnikov je podžupan Franjo Modr-jan naštel naslednje sklepe odbora za urbanizem, ki naj bi jih čimprej potrdili v občinskem svetu: naročili naj bi idejno študijo ureditve prometa za območje središča Borovnice, potrdili naj bi načrt grobnih polj, čimprej pripravili odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti, pripravili prostorsko presojo možnih lokacij za bencinski servis s spremljajočimi dejavnostmi, naročili programske zasnove oziroma lokacijske smernice za pozidavo območja Laz pod železniško progo in naročili idejni načrt uporabe zdravstvenega doma v celotnem objektu.

reznimi institucijami.

Na premajhno zainteresiranost ljudi za tovrstno ogrevanje v Borovnici kaže število navzočih v dvorani. Predstavitve projekta se bodo še vrstile, saj je zelo pomembno, da so uporabniki (in vlagatelji) dobro obveščeni o vseh korakih, prednostih in slabostih takšnega ogrevanja. Morda bo že na naslednji predstavitvi prisotnih tudi kaj več občinskih svetnikov, kot jih je bilo prvič (dva), saj bodo le-ti v eni od faz odločali o usodi tega projekta in bi bilo pričakovati, da se bodo želeli dobro seznaniti s problematiko. Prvo priložnost so zamudili.

Peter Svete

GRAN BALLET ARGENTINO

Nepozaben večer temperamenta in umetnosti

Članek, ki ga berete je nastal malce zatem, ko sem prebral oktobrsko številko občinskega glasila Naš časopis. Na straneh, ki so namenjene občini Borovnica, sem lahko prebral več zanimivih reportaž z vseh mogočih prireditev v Borovnici, le nekoliko sem bil presenečen, da si prireditev, ki se je odvijala v soboto, 25. septembra v osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici, ni priborila kake besede, morda celo fotografije.

V pojasnilo mojega presenečenja je seveda potrebno povedati sledeče: na prireditvi je nastopala svetovno znana folklorna skupina GRAN BALLET ARGENTINO iz Argentine, v Sloveniji so nastopili le štirikrat, in sicer v Laškem, v Postonjski jami, v Ljubljani ter v Borovnici, kjer je bil tudi njihov zadnji nastop dva meseca trajajoče turneje po Evropi. Verjeli ali ne, v Borovnico je prispela tudi ekipa RTV-jain posnela celotno prireditev. Dovolj o tem.

Sedaj pa še nekaj besed o še enem, čisto drugačnem presenečenju, ki pa se je zgodilo na dan prireditve. Torej, večnamenski prostor osnovne šole v Borovnici je bil poln, prišlo je okoli 170 obiskovalcev, ki so zadnjih dvajset minut predstave vsi stali na nogah in ploskali neverjetnim gibom ar-gentincev, zadnjih pet minut pa so skupaj z nastopajočimi tudi plesali v ritmih Južne Amerike. Več kot polovica obiskovalcev ni bila iz Borovnice, pač pa večinoma iz Ljubljane in njene okolice.

Vsem se toplo zahvaljujemo za obisk in hkrati vemo, da Vam ni bilo žal.

Nenazadnje pa še zahvala vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali: Občina Borovnica, Mercator Izbira Borovnica, Trgovina Jurček, RAM Verd, GT d.o.o. trgovina Kocka, bistro Čebela, trgovina Kamelija, okrepčevalnica Kim-Vi, OŠ dr. Ivana Korošca, PGD Breg-Pako.

MKD ARTerija predsednik Peter Petrovčič

Stari gasilski dom podrli

Stari gasilski dom, ena od črnih točk Borovnice, je podrt. Za takšen način rešitve problema so se odločili njegovi lastniki - borovniški gasilci. V bližnji prihodnosti naj bi porušili še stolp in se že dogovarjajo o čim cenejšem, a varnem načinu rušenja. Na občini so povedali, da so gasilcem kot možno rešitev predlagali obnovitev gasilskega doma. Material za to bi financirala občina, gasilci pa bi prispevali delovno silo. Ker pa je le-te premalo (in so to vedno isti ljudje), se gasilci za to niso odločili, ter dom raje podrli.

Po županovih besedah bodo na mestu bivšega gasilskega doma uredili parkirišče in pločnik za pešce, s tem pa bo omogočen tudi dostop k parceli pod sedanjo ploščadjo. V tem sklopu urejanja cestišča bodo položili večje kanalizacijske cevi pod Zalarjevo cesto in jo na novo asfaltirali. Hkrati bodo pustili zaprte jaške za toplovodni cevovod, seveda če bo projekt daljinskega ogrevanja na biomaso sprejet, da ne bo potrebno ponov-

Knjižnica

dr. Marje Boršnik

Novosti t knjižnici

STROKOVNA LITERATURA

Bizjak, J.:Pocarjeva domačija v dolini Radovne.

Bjork, C: Linejka v slikar-jevem vrtu.

Brickell, C: Drevesa, gr-movnice in cvetlice.

Fisher, D.: Kurja lužica za dušo.

Furet, A.: Čar marmelad.

Kozinc, Ž.: Lep dan kliče: 150 izletov po Sloveniji.

Kulturne poti 1999. vodnik po spomenikih.

Lees, C: Nosečnost, vprašanja in odgovori.

Markham, U.: Travme iz otroštva.

Mettler, R.: Narava, vsak mesec drugačna.

Pickering, F.: Živali v naravi, mitologiji in človeškem duhu.

Pretner, T.: Uporaba mineralov v /draviteljstvu in osebni rabi.

Revnolds, D.W.: Star wars. Prva epizoda. Slikovni besednjak.

Rozman, F.: Zastave vihrajo.

Svetina, J.: Duhovna govorica pravljic.

Šola uporabnih umetnosti.

Varna vožnja. Priročnik za voznike.

MLADINSKO LEPOSLOVJE

Burgess, M.: Klic poslednjega volka.

Clark, M.: Na novi poti.

Dahl, R.: Čarobni prst.

Hagen, H.: Li/.ina najljubša babica.

Huddleston, R.: Gremo spat.

Kuvpcr, S.: Kje stanuje Bog?

Penac, D.: Gospodje otroci. Vidmar, J.: Debeiuška. LEPOSLOVJE ODRASLI

Balle, S.: Po zakonu.

Menart, J.: Izbrane pesmi.

Muller, N.: Kajti to je strašno pri ljubezni.

Novak, A.B.: Alba.

Osojnik, L: Melinda Pod-gorny.

Steel, D.: Dragulji.

VIDEO KASETE

Račje zgodbe

CD PLOŠČE

Bowie, D.: 'hours.

Cockner, J.: No ordinarv world.

URE PRAVLJIC

8. 11. Taback, S.: O ženi, ki je pojedla muho.

15. 11. Baronian, J.B.: Prosim, gospod Medved!

22. 11. Butterwoth, N.: Trn m p.

29. 11. Chichester, C.E.: Rada te imam, modri kengu-rujček!

6. 12. Steven, K.: Prinaša-lec daril.

Vsak ponedeljek ob 17. uri.

no prekopavanje čez nekaj let. Uredili bodo tudi križišče z Ljubljansko cesto na varnejši način za vse udeležence v prometu, še posebej za pešce.

V tem času urejajo tudi zgornje prostore vrtca, kjer bodo prostori glasbene šole in dodatni prostori osnovne šole, ki so potrebni za uvedbo devetletke. Tako bo Borovnica končno rešila težavo pomanjkanja prostorov za izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev, saj je med Borovničani že nekaj priznanih glasbenikov, ki so svojo glas-. beno pot pričeli v domačem kraju. Novi prostori bodo imeli lasten vhod, poleg učilnic bo urejena tudi manjša dvorana za nastope, pred vrtcem pa bodo povečali še parkirne površine. Dela izvaja GP Gradišče Cerknica.

Peter Svete

Takle kup opeke je ostal za starim gasilskim domom. Stolp še stoji.

Borovniški vrtec: na pročelju bodo morlai izdelati stošnišče v gornje prostore

Dela v notranjosti pod streho hitro napredujejo. Odprtje je napovedano za 15. december letos.

Lep pogled na Borovnico

Turistični delavci v Borovnici so se po občnem zboru, ko so izvolili Jožeta Petrovčiča ponovno za predsednika odločili, da bodo pripravili program pohodništva, saj je v okolici Borovnice in na okoliških hribih možno hoditi in se naužiti svežega zraka, poleg tega pa je tudi nekaj zanimivih razglednih točk.

K temu jih je vzpodbudil še podžupan Franjo Modrijan tako, da so s skupnimi močmi ob sodelovanju strokovnjaka - geodeta določili dve pomembni višinski točki:

- razgledno točko nad Brezovico v bližini jame Ihrovce, ta je na nadmorski višini 832,0 m in najvišjo točko v občini Borovnici, kije pod vrhom Krimščka na koti 919,0 m.

Pohodniki bodo tako lahko s te razgledne točke občudovali lepote borovniške doline, ob lepem vremenu pa bo mogoče videti celo Ljubljano. Pot do omenjene točke bodo označili in slavnostno obeležili predvidoma v soboto 6. novembra, če bo vreme dopuščalo.

V planu za naslednje leto pa so si zastavili zelo zahtevno nalogo - postavitev koče nad Zabočevim, kjer naj bi se izletniki in pohodniki lahko odpočili, okrepčali in tudi povese-lili.

PROGRAM PRIREDITEV V OBČINI BOROVNICA - NOVEMBER IN DECEMBER 1999

POHODI

* Sobota, 13. november 1999: LITIJA - ČATEŽ

Odhod ob 5.30 uri, prevoz avtobus. Cena: 1.500,00 SIT s prijavo. Organizator: Planinsko društvo Borovnica * December 1999: ZASAVSKA GORA Odhod v zgodnjih jutranjih urah, prevoz vlak. Organizator: Planinsko društvo Borovnica Informacije za vse pohode bodo na plakatih, v časopisu Dnevnik, na teletekstu str. 363, prijave na tel. št. 041 866-288 (ga. Alenka Petkovšek).

KULTURNE PRIREDITVE

* Petek, 19. november 1999: "MARTINOV VEČER"

ob 20.00 uri v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Kulturno društvo Borovnica (Štinglci, sekcija Šota)

* Vsak ponedeljek v mesecu novembru 1999: URA

PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE (3 - 9 LET) ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica

* Vsak ponedeljek v mesecu decembru 1999: URA

PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE (3-9 LET) ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica

ŠPORTNE PRIREDITVE

* Vsako nedeljo v mesecu novembru in decembru 1999:

MLADINSKA REKREACIJA

od 18.30 do 20.00 ure v TVD Partizan pod vodstvom Klare Suhadolnik in Tomaža Zupančiča, dodatne informacije v prostorih MK. Slap (v zgornjih prostorih TVD-ja) ob petkih zvečer Organizator: Mladinsko kulturno društvo SLAP

* Sobota, 06. november 1999: KOŠARKARSKA TEKMA:

BOROVNICA - SALONIT Anhovo ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

* Sobota, 04. december 1999: KOŠARKARSKA TEKMA:

BOROVNICA - POSTOJNA ob 19.00 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica * Petek, 17. december 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - YDRIA SCLABONICA Idrija ob 19.30 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

OSTALE PRIREDITVE

* Sobota, 13. november 1999: MARTINOVANJE - IZLET

V NEZNANO

informacije dobite pri ga. Milki Mihevc (tel. št. 746-449)

Organizator: Društvo upokojencev Borovnica * Sobota, 25. december 1999: ob 18. uri v cerkvi v Borovnici večerna maša, pri kateri poje MPZ Štinglc, po maši koncert BLAŽENA NOČ Sodeluje: Kulturno društvo Borovnica

* Nedelja, 26. december 1999: POHOD NA ŠTEFANOVO

NA POKOJIŠČE SV. MAŠA NA POKOJIŠČU (zavetnik podružnice sv. Štefan)- OB 11.00 URI, med mašo poje MPZ ŠTINGLC , po maši koncert božičnih pesmi BLAŽENA NOČ Sodelujeta: Kulturno društvo Borovnica in Turistično društvo Borovnica * December - SILVESTROVANJE Organizator: Društvo upokojencev Borovnica Petek, 31. december 1999: SILVESTROVANJE NA PROSTEM Organizator: Turistično društvo Borovnica

Tretji razred je dobil povabilo na nastop. Začeli smo se pripravljati.

Peli in plesali smo v razredu in na odru. Vadili smo en mesec. Končno je prišel prvi oktober. Zbrali smo se pred šolo. Na povabilo ueiteljice smo odšli v večnamenski prostor. Tam so že čakali gledalci. Mi smo bili prvi na sporedu. Razdelili smo se na štiri skupine. Prva je kuhala, druga je pazila na otroke, tretja je luščila fižol, v četrti skupini pa so pastirji izdelovali pišealke. Za nami so na oder prišli upokojenci. Na tleh so imeli velik kup koruze. Ob prepevanju in igranju na harmoniko, sojo "slekli" in obesili na kozolec. Nazadnje so zaigrali še na harmoniko, flavto in trobento.

Dobra ura in pol prijetnega druženja je hitro minila. Na koncu so nas pogostili s sokom in piškoti.

Mateja Mevec, 3.a

OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI

Društvo upokojencev je pripravilo prireditev ob dnevu starejših. Naš razred so povabili na nastop.

Prvega oktobra smo se zbrali pred šolo. S seboj smo prinesli palice, nožke, vozičke, pune-ke in fižol. Nastopili smo prvi. Najprej smo se predstavile deklice s punekami in kuhinjo, potem fantje z nožki in palicami in nato še tisti, ki so luščili fižol. Prišel je kitarist Oskar in zapeli smo: Kmetie veselo na svetu živi in Na planincah lušt-no biti. Nato so fantje zapeli in zaplesali Izidor, punce pa Rdeče češnje rada jem. Potem je bilo našega nastopa konec in vsi so nam zaploskali. Prireditev se je nato nadaljevala s petjem, skeei in igranjem na inštrumente.

Zabaven veeer je hitro minil in na koncu smo se posladkali s pecivom. Vesela sem bila, da nam je nastop uspel in komaj eakam na naslednjo priložnost, da se zopet izkažemo.

Sara Štempelj, 3.a

Mi učenci 3.a razreda smo bili določeni, da nastopimo na prireditvi ob dnevu starejših.

Na vajah smo peli, igrali in pripovedovali. Vadili smo tudi na odru. Zadnja vaja je bila dan pred nastopom. Na sceni smo peli stare pesmi. Martin in jaz sva lupila krompir. Ostali so bili pastirji ali pa so luščili fižol. Nastop je bil prvega oktobra v šoli. Bilo je zelo veselo. Nastopili so še upokojenski pevski zbor in drugi občani. Nastopili so tudi gostje z Vrhnike. Po končanem nastopu so se nam zahvalili in nam ponudili domače piškote in sok.

Marko Jovičič, 3.a

Nekega dne je k nam prišla gospa Marica. Prosila nas je, če bi nastopali za dan upokojencev. Odgovorili smo, da bi. Vsak dan smo z učiteljico vadili. Ob četrtkih smo se zbirali pred šolo popoldne in v šoli vadili na odru.

Prišel je prvi oktober. Zbrali smo se pred šolo. Povabili so nas noter. Čakali smo, da bo dvorana polna ljudi. Začeli so prihajati. Gospa nas je napovedala. Nastopali smo. Ko smo koneali, smo odšli z odra. Bili smo pohvaljeni. Tudi drugi so bili zelo dobri.

Za konec smo dobili pecivo in sok. Preživeli smo lep veeer.

Anja Bizjak, 3a.

DRAGI OTROCI! KMALU VAS BOM OBISKAL!

V NEDELJO, PETEGA DECEMBRA, PRIDI OB POLPET1 URI V VEČNAMENSKI PRO STOR V BOROVNICI. ZATE SEM PRIPRAVIL PRAVLJICO IN DARILO PRESENEČENJA. DA PA NAM BO BOLJ LEPO, BODO NEKATERI ZELO PRIDNI OTROCI ZAPELI TUDI NEKAJ PESMIC:

- ZIMA JE PRIŠLA, SNEG LETI Z NEBA...

- BABICA ZIMA Z BELO GLAVO KIMA...

- ČIV, ČIV, ČIV, ČIV... SEM KOMAJ ŠE ŽIV...

- S SIVIH OBLAKOV NA DOL IN BREG PADA, PADA...

- BELE SNEŽINKE, ZVEZDICE BELEČE IMAŠ ČAS, SE JIH TUDI

TI NAUČI. BOM SILNO VESEL! PRAV LEPO SE IMEJ!

PA MAMICO, PA OČKA UBOGAJ, KER TE IMATA RES RADA!

TVOJ MIKLAVŽ

Onesnaženo vhodno brezno - ali kdo spozna svoje stvari?

Jamarstvo in ekologija

V okolici Borovnice pa tudi na Pokojiški planoti je veliko podzemnih jam ter brezen, kijih intenzivno raziskujemo jamarji iz J K Borovnica. Poleg merjenja, risanja načrtov in opazovanja živalstva pa se v jamah pogosto spopadamo tudi z raznovrstnimi odpadki. Med stvarmi, ki so jih v brezna zmetali ekološko neosveščeni domačini, najdemo vsemogoče predmete, kot so akumulatorji, gospodinjski predmeti, živalske kože, odpadna olja in še bi lahko našteval. Verjemite, spisek bi obsegal več tipkanih strani.

Čeprav seje ekološka zavest v zadnjih letih nekoliko zvišala, pa nekateri posamezniki še vedno menijo, daje treba človeku nepotrebne stvari zavreči v brezna, saj od njih nimamo nobene koristi, pa tudi smeti, ki jih odvržemo vanje, so očem dobro "skrite". Vendar pa je problem dosti globlji, kot si mislimo. Izlito olje, elektroliti iz akumulatorjev, ostanki umetnih gnojil, pesticidov ter druge nevarne snovi z deževnico pronicajo v podtalnico in tako ogrožajo vire pitne vode. "Pa saj mi ne pijemo tiste vode od tam spodaj," mije pred leti dejal domačin s Pokojiške planote. Že res, vendar pa jo pijejo njegovi otroci, ki so se odselili in stanujejo v Borovnici ali na Vrhniki.

Razen onesnaženih vodotokov je ogroženo tudi podzemno živalstvo. Na vrhniško-pokojiškem območju v jamah živijo predvsem jamske kobilice, jamski pajki, netopirji, polhi, drobnovrat-niki in več vrst hroščev. Prav drobnovratnik je zelo redka in lepa živalca v podzemlju. V osemindvajsetih letih jamarjenja sem ga opazil samo v dveh breznih, zato je še toliko pomembneje, da se tudi živalske vrste, ki so "skrite" našim očem, obdržijo v naravnem ravnovesju.

Zatorej: Varujmo tudi tisto naravo, kije našim očem "skrita"!!!

Z jamarskimi pozdravi! Jože Pristavec - Joc

Lepote v nadaljevanju jame

V borovniški cerkvi je bil konec oktobra dobrodelni koncert za električno napeljavo. Za borovniške razmere se je zbralo kar lepo število poslušalcev, ki so zbrano sledili trem umetnikom: sopranistki Janji Hvala ( po pomoti smo jo v prejšnji številki Našega časopisa preimenovali, za kar se ji opravičujemo), kije ob orgelski spremljavi Klemna Langusa pela dela iz popularne zakladnice cerkvene glasbe starejših mojstrov. Z bogoiskatelj-sko poezijo je večer povezovala Marija Mencinger. Vsi trije so doma iz Bohinja.

KAJ JE LETOS

POČELA

ARTERIJA?

Na kratko.

- Od januarja pa do 20. avgusta je gradila in gradila, da so klubski prostori postali to, kar so.

-februarja je organizirala solistični koncert Tadeja Keniga v OŠ.

-12. marca je izvedla promocijski ročk koncert skupine CHARLIE BROWN v gasilskem domu Breg-Pako

- aprila je sodelovala v vseobčinski čistilni akciji in očistila 'staro progo'

- 7. junija je organizirala prevoz na koncert Metallice (tja in nazaj)

- 20. avgusta je izvedla otvoritev klubskih prostorov na Rimski cesti 30 in hkrati otvoritev razstave slik Mojce Košir

- 27. avgusta je izvedla ročk prireditev ŠTALA v Mavčevi dolini (Big Foot Mama, Sausages...)

-17. septembra je vARTer-iji svoje grafike na ogled postavil Boštjan Kogovšek.

- 20. septembra je gostila bend KOJA N/S KACI, tokrat pa je z njimi pihal tudi Tadej Kenig. Uaaaaituii!

- 25. septembra je organizirala prireditev GRAN BAL-LET ARGENTINO v OŠ. Dvakrat uaaaauuu!

- 9. oktobra je ponudila JAZZ VEČER z cool NO NAME zasedbo.

Jazz za staro in mlado.

- 5. oktobra se je zgodil OLDIGOLDI VEČER. Ples, ples ples...

- 30. oktobra je v gasilskem domu na Bregu priredila ROČK DELAVNICO 1999, nastopili pa so tudi domači Kojaniskaci

Do leta 2000 se bo v AR-Teriji dogajalo še marsikaj, seveda pa bo ARTerija tudi silvestrovala - VSI VABLJENI

SKOK v Evropsko unijo - skok v past ali v zlato jamo?

Revitalizacija podeželja - kar je poslanstvo VITRE - je lahko kvalitetna in s tem uspešna le če izhaja iz tradicije, lokalnih posebnosti, potreb in utečenih navad ljudi. Revitalizacija pa ima seveda tudi drugo stran. To je naravnanost v prihodnost, upoštevanje sodobnih trendov (in pasti) razvoja ter strokovno, z najnovejšimi spoznanji in informacijami podkrepljeno delo.

Dobra obveščenost o EU postaja nuja. Pa ne le zaradi pričakovanega vstopa Slovenije v EU, temveč zato, ker je naše življenje in delo bistveno vezano na evropske trende. Vedno večja povezanost celega sveta ne dopušča posameznih izoliranih in vase zaprtih skupnosti, organizacij ali posameznikov. Odpiranje navzven in krepitev različnih integracijskih procesov pa lahko predstavlja veliko tveganje. Poleg tržnega neuspeha tudi in predvsem zaradi izgube pristnostni. Vsega tistega, kar vzpostavlja lokalno (regionalno, nacionalno) identiteto in nas dela drugačne, posebne in zanimive. Preproste analogije "kakor v Evropi tako tudi pri nas" so' sila nevarne. Najti pravo ravnotežje med sodobnim in tradicionalnim je umetnost, ki omogoča uspešnost. V iskanje te "zlate sredine" se bomo podali v našem projektu SKOK (Spoznajmo konkretne oblike komunikacije). Financira ga Urad Vlade RS za informiranje. Namenjen je informiranju o vstopanju Slovenije v EU in promociji vključevanja v evropske integracijske procese.

Prepričani smo, da je prilagajanje novim situacijam in koriščenje vedno

Kros

Vtorek, 12.10., so učitelji športne vzgoje na naši šoli organizirali kros na Dolu, na nogometnem igrišču. Ko smo prišli tja, smo imeli nekaj časa, da smo se ogreli in razmigali. Nato smo si ogledali progo. Zdela se mije zelo dolga, a ne težavna.

Prvi so startali naši najmlajši. Opazoval sem tekače nižjih razredov. Vsi so se trudili, tudi tisti, ki so na cilj pritekli zadnji. Mnogi so jih vzpodbujali. Čas je hitro mineval in že smo zaštartali mi, sed-mošolci; najprej dekleta, nato pa fantje. Start sem nekoliko zamudil. Kljub temu sem se prebil v ospredje. S sošolcem Urbanom sva kmalu "pobegnila", nato pa sva nekaj časa tekla skupaj. Na vsakem ovinku je stal učitelj ali učiteljica. Usmerjali so nas in nas spodbujali. Njim se imam zahvaliti, da nisem zašel. Na zadnjem ovinku pa me je Urban prehitel. Hotel sem ga ujeti, vendar mi to ni uspelo. Dosegel sem drugo mesto. Moja prva medalja. Bil sem je vesel. Čestital sem zmagovalcu in drugim.

Za nami pa so bili na vrsti osmo-šolci. Dve skupini nista tekli, ampak sta "hodili". Prav nič lepo za najstarejše na šoli!

Po podelitvi diplom smo se razkropili po svojih domovih.

David Hrovatin, 7.b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Instrukcije za osnovnošolce in srednješolce

Člani MK Slap nudimo instrukcije osnovnošolcem in

Rekreacija za mlade

Z veseljem vam sporočamo, da bo M K Slap ponovno začel z rekreacijo za vse mlade, ki se želite ob nedeljah zvečer malo razmigati v telovadnici TVD Partizan v Borovnici. Ukvarjali se bomo z različnimi športi, kot so odbojka, košarka, dvoranski hokej, gimnastika, vse skupaj pa bomo še popestrili z zabavnimi igrami in štafetami. Zbirali se bomo ob nedeljo od 18. ure do 19.30.

Vsi ste lepo vabljeni, da pridete in skupaj se bomo imeli lepo. Pa še pomemben podatek; rekreacija je za člane TVD Partizan zastonj. Letna članarina za TVD Partizan je 2500 tolarjev. Lep pozdrav in vidimo se v nedeljo.

Tomaž Zupančič in Klara Suhadolnik

srednješolcem, ki imajo težave pri naslednjih predmetih: matematika, fizika, kemija, angleščina, slovenščina, zgodovina, geografija. Kdor potrebuje pomoč pri učenju, naj pokliče na telefonsko številko 746 287 (Klara) in dogovorili se bomo za čas inštrukcij.

Instrukcije bodo potekale v prostoru MK Slap, ki je nad telovadnico TVD Partizan v Borovnici.

Ena ura (60 minut) inštrukcij za osnovnošolce stane 800 SIT, za srednješolce pa 1000 SIT.

Vsi člani MK Slap smo študentje, zato poznamo težave, s katerimi se v šoli srečujete učenci in dijaki. Ker vemo, da ti lahko težave v šoli precej "zamorijo" to drugače čudovito življenjsko obdobje, bi vam radi pomagali, da bi bilo takih težav čim manj.

Zato: če ste pri katerem predmetu v zaostanku ali če česa ne razumete, nas le pokličite.

Lepo vas pozdravljamo člani Mladinskega kluba Slap.

novih možnosti način prosperiranja. EU se nam velikokrat kaže kot grožnja razvitih, katerim je naša majhnost - predvsem majhnost v "svetu idej"ali "glavah" - priložnost izkoriščanja v sebične namene EU. Da, tudi to se lahko zgodi. Z dobro informiranostjo in nenehno angažiranostjo pa lahko izkoristimo nekatere priložnosti. Čakanje, ki seje nekdaj mogoče obrestovalo, je v sedanjih pogojih pogubno. Nekateri to vemo, nekateri pa se lega še vedno učijo. Naj projekt SKOK delujejo motivacijsko za vse. Prihodnost je pač tako svetla, kot se za to potrudimo. In če hočemo EU gledati kot sovražno formacijo velikih - jo lahko. Če pa hočemo od tega čim več pridobiti - tudi lahko. Odločitve so vedno naše. Brez izgovorov.

Zato vas vabimo, da se udeležite Evropskega dneva občine, ki je najpomembnejša aktivnost projekta SKOK. Skupaj z lokalnimi partnerskimi organizacijami (Kmetijska zadruga Ribnica, Ljudska univerza Postojna, TŠD Kostel, Klub logaških študentov, Občina Vrhnika) ga bomo organizirali v šestih notranjskih in dolenjskih občinah. Šest različnih tem povezuje vsakokratno poudarjena "evropska dimenzija".

Priznani strokovnjaki in poznavalci posameznega področja nas bodo seznanili s trendi v Slovenji in v EU. Med njimi bodo Igor Bavčar - minister, Nataša Pobega - Ministrstvo za gospodarske de-

javnosti. Miša Novak - Center za promocijo turizma, Obrtna zbornica Slovenije, dr. Zoran Jelene, Janez Suhadolc, Jelka Štcrn Alenka Flander, Franc Be-ravs, dr. Jurij Čretnik in mnogi drugi predstavniki regionalnih institucij, lokalnih organizacij in občin. Informacije bodo koristnen napotek in oporna točka prt nadaljnem načrtovanju dela na lokalni ravni.

Evropski dan občine

Občina, lokacija

Naslov prireditve

CERKNICA, 05. 11. 1999

Dvorana pod banko

Finančne in strokovne podpore EU nižanju stroškov energije v podjetjih

LOGATEC, 12. II. 1999

Klub logaških študentov

Mladi in evropska mobilnost

VRHNIKA, 19.11. 1999

Cankarjev dom na Vrhniki

Slovenija in EU (slovesen zaključek projekta)

Predavanja in posvete bodo spremljali kulturni dogodki in razstave. Začetek bo vsakokrat ob 17. uri.

Evropski dan občine Vrhnika bomo izčrpneje predstavili v naslednji številki. Dodatne informacije dobite na Vil Rl (061/ 796 020 in 793 552), lahko jih poiščete na naši spletni strani na internetu ali v zloženki, ki jo bomo na vašo željo poslali po pošti, na voljo pa bo tudi na javnih prostorih.

Regijsko ekipno atletsko tekmovanje

Vtorek, 5. oktobra, smo atleti in atletinje imeli regijsko ekipno tekmovanje v atletiki v Novi Gorici. Ker smo na področnem tekmovanju v Postojni dosegli prva tri mesta, smo se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Pomerili smo se v tekih, skokih in metih.

Vsi tekmovalci smo se ob 10. uri odpeljali z avtobusom proti Novi Gorici. Na Vrhniki so se nam pridružili še tekmovalci z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.

Po dveurni vožnji smo bili na cilju. Poiskali smo stadion in se začeli ogrevati. Jaz sem skakal v daljino, zato sem najprej izmeril zalet. Med čakanjem na svoj skok sem se poskušal čimbolj zbrati. Imel sem smolo, saj sem trikrat napravil prestop, četrtič pa sem skočil 3,70 m. Z rezultatom seveda nisem bil zadovoljen, saj je moj osebni rekord 4,30 m. Dobro nisem skakal zato, ker sem navajen peščene steze in boljših vremenskih razmer. Vreme nam je nagajalo, saj nam je veter pihal v prsi.

In kakšen rezultat smo dosegli ? Dekleta so bila šesta, fantje pa smo se uvrstili na 4. mesto in le za las zgrešili medaljo. Dobili smo priznanja in se odpeljali domov.

Kljub smoli smo preživeli lep dan.

Jošt Žerjav in Barbara Jenko, 5.b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Martinčičevi mami v spomin

29. septembra 1999 smo se na borovniškem pokopališču poslovili od Martinčičeve mame z Dola pri Borovnici.

Rodila se je pred 88 leti v Borovnici v številni delavski družini, ki se je morala trdo borili za preživetje. Po končani osnovni šoli je ostala doma in pomagala staršem. Spoznala je Franca, se poročila z njim, si ustvarila dom in družino. Tudi onadva sta spoznala vso trdoto življenja tistega časa. Pridružila sta se takratnemu naprednemu delavskemu gibanju. Leta 1937je bilo ustanovljeno v Borovnici Delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Ko sije uredilo prostore za delovanje v Mavčevi kleti, se je pričelo njegovo življenje. Uprizarjali so razne igre in v vseh teh igrah, kijih ni bilo malo, je nastopala tudi ona. V Vzajemnosti je sodelovala, dokler je društvo obstajalo.

Pisalo se je leto 1941. Naše kraje so zasedli Italijani. S pokojnim možem sta takoj vedela, kje je njuno mesto. Sodelovanje pa ni ostalo prikrito takratni oblasti. Leto kasneje sta bila z možem aretirana in odpeljana v ljubljanske zapore. Njo so izpustili, moža pa so odpeljali najprej v Gonars in kasneje na Rab. Ostala je sama z otroki. Borila seje za preživetje. Po kapitulaciji Italije se je mož vrnil domov. Spet sta navezala stike s partizani in jim pomagala po svojih močeh.

Po osvoboditvi je sodelovala priAFŽ, RK, DPM. Bila je tudi članica ZB.

Z željo, da nadaljuje z nekdanjo Vzajemnostjo, se je vključila v DPD Svoboda - v dramsko skupino. Ponovno je bila režiserka in igralka. Ni ji bilo žal časa, ki gaje prebila ob večerih z mladim rodom, ki se je rad zbiral okoli nje. S skupnimi močmi so na oder postavili kar nekaj gledaliških predstav. Pogosto jim je rekla: "O, ti moji otroci!" - še posebno, če je bila skupina tu in tam premalo resna ali preveč razigrana. Martinčičeva mama jih je znala povezati v družino. Za vsakega izmed njih je imela prijazno besedo, razumela jih je, znala jih je poslušati. Bila jim je kot druga mama in oni so postali na nek način njeni otroci.

Tako je mnogo, mnogo let -dokler ji je to dopuščalo zdravje - nesebično in s srcem delala na kulturnem področju.

Za svoje delo je prejela več priznanj. Bila je zavedna slovenska žena, pridna in poštena, prijateljica mladim. In kot taka - bo ostala v našem spominu.

Vsi, ki smo delali z njo in smo jo imeli radi

Na podlagi določil Zakona o financiranju občin (Ur. list. št. 80/994 in 56/98) in 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list št.72/93, 57/94, 14/95; 26/97, 70/97, 10/98,74/98) ter 11. člena Statuta občine Brezovica, je občinski svet občine Brezovica na svoji izredni seji, dne 18.10.1999, na predlog župana sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE BREZOVICA ZA LETO 1999

1. člen

S proračunom Občine Brezovica za leto 1999 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun), se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Občini Brezovica (v nadaljnjem besedilu: občina) v letu 1999.

2. člen

Z občinskim proračunom se ureja upravljanje s prihodki in odhodki ter upravljanje z občinskim premoženjem in dolgovi.

3. člen

Pregled prihodkov in odhodkov proračuna ter njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, kije sestavni del odloka.

V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani načrtovani prihodki občine, ki zajemajo davčne in nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transfernc prihodke ter odhodki, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investcijske transfere.

Proračun obsega kot nerazporejeni del prihodkov tudi tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih namenov javne porabe, kijih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.

V računu financiranja se izkazuje zadolževanje in odplačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov.

4. člen

V bilanci prihodkov in odhodkov so zajeti tudi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.

V bilanci prihodkov in odhodkov so zajete tudi prenesene obveznosti iz leta 1998 (v skupni vrednosti 109.340.507.- sit) po posameznih področjih in sicer: dejavnost občinskih in upravnih organov občine 4.909.048,- sit, področje družbenih dejavnosti (izobraževanje, otroško varstvo, kultura, šport, raziskovalna dejavnost) 79.301.319,-sit, področje - socialna varnost in zdravstvo 1.544.997,-sit področje - gospodarstvo, gostinstvo in turizem ter kmetijstvo in gozdarstvo 4.456.713.- sit, področje - komunalno - cestno gospodarstvo 18.128.430,- sit. področje - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 1,000.000.- sit.

5. člen

Občinski proračun za leto 1999 se določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

I. Prihodki občinskega proračuna 586.743.840,00 sit

II. Odhodki občinskega proračuna 556.892.177,00 sit

III. Presežek prihodkov (I- II) 29.851.663,00 sit

B. RAČUN FINANCIRANJA

IV. Zadolževanje 0

V. Odplačilo dolga 29.851.663,00 sit

VI. Neto zadolževanje (odplačilo) (IV-V) 29.851.663,00 sit

VII. Povečanje/zmanjšanje sredstev na računu (III + VI) 0

6. člen

Sredstva za redno dejavnosti proračunskih uporabnikov se nakazujejo praviloma kot mesečne akontacije, v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna.

7. člen

Uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, za katere so jim bila odobrena in ki so določena s proračunom, ter v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi.

Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.

8. člen

Nabavo materiala in opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve jc potrebno oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

9. člen

Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna dela ali storitve, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali za izvršitev storitev, se dodatni odhodki poravnajo v breme drugih postavk posameznega področja proračuna, vendar največ za 10 % sredstev, ki so v bilanci odhodkov proračuna razporejena za posamezne namene.

Spremembe namena in višine sredstev za posamezen namen, ki presegajo pogoj iz prvega odstavka tega člena, se opravijo s spremembo proračuna. O tem odloča občinski svet. '

O prenosu sredstev med posameznimi kontnimi postavkami v okviru dejavnost, določenim v bilanci odhodkov, za potrebe pokrivanja likvidnosti posameznih postavk, odločajo posamezni odbori.

10. člen

O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan do višine 200.000.- sit in

0 tem obvešča občinski svet v poročilih o realizaciji proračuna trimesečno in z zaključnim računom.

11. člen

V stalno proračunsko rezervo se izloči s proračunom 0,5 % letnih prihodkov najpozneje do 31.12. tekočega leta, dokler ne dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

12. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Županje odredbodaja-lec za sredstva proračuna.

Za izvrševanje proračuna lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

Župan skrbi, da se med letom prihodki razporedijo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno, vendar prioritetno najprej za z zakonom določeno porabo in preostalo enakomerno vsem porabnikom.

O taki uskladitvi odhodkov s prihodki poroča župan občinskemu svetu na prvi naslednji seji.

13. člen

Županje dolžan o uporabi sredstev poročati občinskemu svetu vsake tri mesece.

14. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolži v skladu z zakonom o financiranju občin.

15. člen

Na predlog župana ali predsednikov odborov lahko občinski svet določi udeležbo oz. sofinanciranje občanov pri posameznih delih širšega pomena.

16. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, sc smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.

17. člen

Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, društva, oziroma poslovodni organ uporabnika sredstev.

Proračunski uporabniki morajo do 1.11.1999 predložiti finančne načrte za naslednje leto.

18. člen

Vsi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni uporabo proračunskih sredstev načrtovati in o uporabi trimesečno poročati službi za finance Občine Brezovica, ki te podatke predloži nadzornemu odboru.

19. člen

Pri izvajanju začasnega financiranja po tem proračunu, v prihodnjem letu se smiselno upoštevajo določbe tega odloka.

20. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa sc od

1 1 1999

ZUPAN

Št.: izv.35/99-IS OBČINE BREZOVICA

Datum: 19.10.1999 Drago Stanovnik

1. PRIHODKI

plan 1999 v 000

 

PRIHODKI

   
       
       

700

DAVKI na dohodek in DOBIČEK

 

402.097

7000

DOHODNINA

402.097

 

7001

DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIK OSEB

—_

 
       

703

DAVKI na PREMOŽENJE

 

33.111

7030

DAVKI NA NEPREMIČNINE

8.875

 

7031

DAVKI NA PREMIČNINE

 

7032

DAVKI NA DEDIŠČINE IN DARILA

4 ooo

 

7033

DAVKI NA PROMET NEPREM. IN FIN PREMOZi

20.238

 
       

704

DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITEV

 

S.870

7044

DAVKI NA POSEBNE STORITVE - od iger na sre

1.220

 

7047

DHiUGI UAVKI NA UPORABO BLAGA.....

4 650

 

710

       

UDELEŽBA NA DOBIČKU in DOHODKI OD PREMOŽENJA

b.335

7102

PRIHODKI OD OBRESTI

100

 

7103

PRIHODKI OD PREMOŽENJA

8.235

 
       

712

DENARNE KAZNI

 

40

712007

NADOMESTILO ZA DEGRADACIJO

40

 
       

71J

PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV

 

6.200

 

najemnine, prihodki od vodarine in od prodaj© ..

6.200

 
       

714

DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI

 

19.900

 

PRIHODKI OD KOMUNALNIH PRISPEVKOV ITD

19 900

 
       

73

PREJETE DONACIJE

 

12

       

74

TRANSKERNI PRIHODKI

 

111.179

 

prejeta sred. iz naslova tek obv prejeta sredstva iz dr javnih skl

drž proračuna

50000

 

tekoča poraba

3 900

 
 

prejeta sredstva iz drž. proračuna za investicije

55.279

 
 

druga sredstva iz državnega proračuna

2.000

 
       
 

PRIHODKI SKUPAJ

 

586.744

       
   

II. ODHODKI

PLAN 99 v 000 3IT

 

TEKOČI ODHODKI (400, 401, 402, 403, 409)

100.106

       

400

PLACE

 

28.286

4*1

PRISPEVKI IN DAVKI DELODAJALCA

 

4.10^

       

402

IZDATKI za BLAGO IN storitve

 

59.322

4020

PISARNIŠKI in SPLOŠNI MATFRIAL IN STORITVE

41.311

 
       

4022

EENERGIJA. VODA KOMUNALNE STORITVE IN KOI

4.365

 
         

4023

PREVOZNI STROŠKI IN STORIVE

 

329

 
       

4024

IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA

130

 
       

4025

TEKOČE VZDRŽEVANJE

2077

 
       

4029

DRUGI OPERATIVNI ODHODKI

11 110

 
       

403

pi Aćii a domaČih obresti

 

«.619

       

409

REZERVE

 

1.771

       
 

DRUGI ODHODKI-tekočI transferi 41

   
 

investicija*! odhodki 42, - Invetlcljskl transfer! 43,

   
         
         
 

CIVILNA ZAŠČITA

 

1.200

412251

Zašcna in reševanje

800

 

4202011

Nakup oprane

400

 
       
 

JAVNI red IN VARN08T - GASILSTVO

 

6.60C

412250

redna gasilska dejavnost

4.400

 

412252

zunanje intervencije

600

 

412253

požarne takse

1.600

 
       
 

KOMUNALNA DEJAVNOST

 

37.438

40252014

Javna razsvetljava - tokovina - vzdrževanie

15.000

 

40252014

Kanalizacija

3.500

 

40252014

Vodovod

7.460

 

4307991

Nakup ktorinatorja

4.058

 

40252014

Sanacija divjih odlagališč

700

 

40259918

vzdrževanje pokopališč

2.800

 

40259918

Rakitna - j«/«ro

3 720

 

402921

komunalni nadzor in redarstvo

200

 
 

CESTNA DEJAVNOST

 

57.057

40259916

Ceste: vzdrževanje in sanacija cest

na ravni občine

41.733

 

40259916

vzdrževanje železniških prehodov

3.000

 

40259917

cestno-prometna siganalizacija in oprema

1.124

 

40259917

strokovne naloge za občinske ceste

200

 

420402

Rekonstrukcija Tržaške ceste

11.000

 
       
 

KMETIJSTVO

 

11.107

41021712

Pospeševanje kmetijstva - živinoreja

3.300

 

41021712

urejanje zemljišč

8.500

 

41021712

poljske poti

1 000

 

41021712

posodobitve

307

 
       
 

TURIZEM

 

3.753

40200313

Turistična karta občine

3179

 

40200315

razvoj turizma in gostinstva

200

 

40200315

sejem, Alpe Adria

163

 

40200315

Stroški turističnega urada Rakitna

211

 
       
 

PODROČJE URBANIZMA IN ST. GOSPODARSTVA

 

4.672

420003

Odkup zemljišč

2322

 

4020005

priprave odmere za stavbna zemljišča

1400

 

402011

geodetsko delo - ugot. mejni postopki

450

 

402022

ostala dela - parcelacije

400

 
       
       

41236

POLITIČNE STRANKE

 

2.187

       
 

OSTALO

 

8.014

412470

Druga društva

30

 

420200

nakup pisarniškega pohištva

50

 

420201

nakup pisarniške opreme

700

 

420202

nakup računalnikov in programske

apreme

675

 

4200009

naku prostorov ZD Podpeč

6.559

 
       
 

ZDRAVSTVO

 

10.012

402023

stroški ZD Podpeč

661

 

4025999

adaptacija ZD Podpeč

3 303

 

4131059

zdravstveno zavarovanje občanov

4.932

 

413303

Mrliško ogledna služba

1.116

 
       
 

sport IN KULTURA

 

10.208

41213

ŠPORT

5122

 

41200

KULTURA

5.086

 
 

izobraževanje (predšol vzgoja, osnovnošol. izobraževanje,

 
 

raziskovalna dejavnost)

 
       
 

PREDŠOLSKA VZGOJA

 

175.183

402002

Stroški varovanja vtrca

700

 

402504

zavarovanjo objektov vrtci

810

 

4133008

plače - vrtci

110000

 

41330280

matenalnl stroški - vrtci

1800

 

41220281

financiranje otrok izven matične občine

39900

 

41330282

drugi programi

23

 

41330283

drugi stroški

500

 

41330284

nadstandarri

350

 

4307993

nakup opreme za vrte*

21100

 
       
       
 

OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE

 

110.438

4022000

elektrika

4.800

 

Županova beseda

November - mesec starejših v občini Brezovica

Vesel sem, da so v naši občini že kar tradicionalna novembrska srečanja starejših dobro obiskana. Res, v novembru je vreme primernejše, pa še zahvalni dnevi so. Še posebej se zahvaljujem voditeljem skupnosti in vsem do-brotnicam in dobrotnikom, ki prireditve pripravljate.

Pravijo, da starejši ko smo, zanimivejša se nam zdi zgodovina vsakega človeka, družine in skupnosti. Morda tudi zato, ker se z leti čedalje bolj zavedamo svoje minljivosti pa tudi svoje osebne odgovornosti in prispevka za kakovost bivanja rodov, ki prihajajo za nami.

Bomo mladim omogočili varno prihodnost?

Največje odvisno od nas samih! Namesto potrpežljivega utrjevanja sožitja med vsemi ljudmi jc seveda veliko laže še naprej sejati dvome in obsojati drug drugega, vendar se moramo zavedati, da bomo pač želi tisto, kar se-jemo!

V Občini Brezovica smo skupaj posejali žc veliko dobrega! Iskreno se zahvaljujem osnovni šoli Preserje za izdajo publikacije o hišnih imenih, ki bo zanamcem pred pozabo ohranila marsikakšno hišno ime. Prav tako se zahvaljujem predsedniku OOZB tov. Andreju Petelinu za tvorno sodelovanje. Prepričan sem. da bomo z nadaljnjimi skupnimi prizadevanji poskrbeli za vse kulturne spomenike v občini, saj so ti zunanje znamenje sodelovanja in spoštovanja vseh ljudi. Naj nas torej tudi v prihodnje zgodovina povezuje in ne ločuje. Iskreno sem vesel, da me pri tem podpirate vsi, ki ste kdajkoli iskreno delali za skupnost in ne le za svoje interese!

Hvaležen sem vam za vsako pomoč skupnosti

Zahvala mnogim starejšim občankam, ki mi od prvega dne na katerikoli način pomagate, saj je moja služba odgovorna in marsikdaj nedorečena, tako da se moram pogosto odločati med slabimi možnostmi za tisto, kije za vse nas najmanj slaba. Tudi zato sc pred odločitvami posvetujem z mnogimi tudi starejšimi ljudmi, ki ste mi s pomočjo svojih življenjskih izkušenj vedno prav svetovali. Prav z vašo pomočjo smo naredili veliko dobrega v vseh vaseh. Tovrsten dober glas pa se prenaša v Občino, domovino in svet.

Občina Brezovica kot prva občina v Sloveniji

še posebej poudarja povečanje varnosti bivanja kar dva meseca v letu. Poznani so nam tehnični pregledi vozil in vabim vas, da nekaj podobnega uresničimo tudi v svojem bivanjskem in delovnem okolju. Preglejmo torej hišne napeljave in sisteme: vodovodne, električne, plinske, ogrevalne in ostale. Pri tem pa se posvetujmo s strokovnjaki in preizkušenimi, da s skupnimi močmi možnosti nesreč čimbolj zmanjšamo.

Izkoriščam priložnost in se zahvaljujem vsem. ki skrbite za varno bivanje, in še posebej vsem, ki skrbite za osamljene in bolne.

Sprejet proračun Občine Brezovica

Sprejem proračuna za tekoče leto predstavlja bolj kot načrt dela dosedanjo realizacijo in nujne stroške, ki bodo plačljivi ob predpostavki, da država zagotovi predvidena sredstva. Seveda pa pomeni sprejeti proračun tudi izhodišče za proračun 2000, katerega smo se že.lotili, saj izhajajo redne obveznosti iz letošnjega. Ob tem pa bo ostalo še zelo malo denarja za posamezne projekte, za katere pa se bo potrebno še usklajevati na odborih in v delovnih skupinah. Glavno breme pa predstavlja še strošek prizidka k osnovni šoli Brezovica in rekonstrukcija Tržaške ceste.

Dobre in slabe strani občine Brezovica

Gotovo se strinjate z menoj, da imamo ugodno lego glede na bližino glavnega mesta in strnjenost naših naselij. Seveda pa tudi te ugodnosti vplivajo na to, da nam država ne da toliko denarja, kot ga dobe tiste občine, kjer so hribovske kmetije in gasilci prepuščeni sami sebi. Tudi rekonstrukcije državnih cest gredo po vrstnem redu po državni prioriteti in če izpadeš. gredo pač sredstva tja, kjer je večja potreba in ni zadržkov s strani domačinov.

Bili pa bi bogatejši tudi, če bi nam tako država kot tudi Mestna občina Ljubljana izplačali nam pripadajoča sredstva tako z naslova šolstva kot tudi delitvene bilance. Jc pa res, da je potrebno tudi pred tem živeti in sprejemati vse, kar prinaša življenje.

Moje jasno stališče je, da je bolje denar spreminjati v ljudem koristne dobrine, kot pa ga varčevati. Spet sem kritiziran zaradi rekonstrukcije Tržaške ceste, vendar pa menim, da ljudem koristna gradnja ceste nc more biti zlo, podobno kot je tudi manj slaba odločitev za gradnjo, ki prinese v Občino Brezovica preko 100 milijonov državnega denarja. To je bolje kot onemogočanje rekonstrukcije in prevzem odgovornosti za nove žrtve ob čedalje večjem prometu.

Medobčinsko sodelovanje

Medobčinsko sodelovanje se v ničemer med seboj ne izključuje! Tako kot smo povezane med seboj tiste občine, katerim jc skupna na primer Ljubljanica, nas naravno povezuje vsem nam skupno Ljubljansko barje, hribovito zaledje in ne nazadnje tudi osrednja slovenska regija. Vesel sem, da županja in župani razumemo, da nas meje in naravne danosti povezujejo in da nas ne nazadnje vse povezuje tudi v en narod in domovino. Ta del pa je tudi pomemben vodni vir ter bogat z naravno in kulturno dediščino. Glede na to, daje želja po sodelovanju že stara, bo gotovo tudi v praksi hitro zaživela in prinesla vsem dobre rezultate. To pa je tudi želja vseh podpisnikov, ki tudi s tem dejanjem vabijo skupnosti in posameznike k sodelovanju in povezovanju.

Še en koncert iz naših krajev in veseli tobogan

Gotovo se še spominjate podobnega praznika letošnjo jesen na Jezeru. Tokrat pa bo šel glas iz naše občine v svet sredi decembra, ob zaključku mednarodnega leta starejših, in sicer iz doma krajanov Vnanje Gorice. Januarja pa bomo v osnovni šoli Brezovica gostili Veseli tobogan. Povabim vas. da skupaj ponesemo v svet dober glas o vseh nas!

Drago Stanovnik.

4022010

ogrevanje

6 800

 

4025040

zavarovanje objektov - šole

817

 

4133020

prehrana delavcev in prevozi

305

 

4133020

poučevanje a na jezika

3,100

 

4133020

nadstandart - hišnik

2.000

 

4133020

drugi programi - tekmovanja, tečaji

2.701

 

4133020

tekoča popravila

9.000

 

4133020

drugI materialni stroški

3 086

 

4307992

nakup opreme za učilnico

4.000

 

4119000

prevoz učencev

15.000

 

4119020

šola v naravi

1.215

 

4020020

stroški varovanja

1 200

 

4204010

Prizidek OS Brezovica

56 614

 
       

412099

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

 

200

       
       
 

SOCIALNO VARSTVO

 

18.817

4112027

Posebni socialni zavodi

5.000

 

4119037

Regresirana prehrana - šole

900

 

4119097

Sofinanciranje dejavnosti CDS

2.400

 

4119097

Socialni zavodi

4 000

 

4119097

Varstveno delovni centn

4.497

 

4119097

Pomoči družinam in posameznikom

500

 

4119097

pomoč) humanitarnim ogranizacijam

620

 

4119097

pomoč na domu

900

 
       
 

ODHODKI SKUPAJ

 

556.892

       
       
 

RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI

29.852

III. RAČUN FINANCIRANJA

   

PLAN 1999

v 000 Sit

55

ODPLAČILA KREDITOV

   
 

Postna banka Slovenije

25.000

 
 

Lasni na

4.852

 
       
 

SKUPAJ ODPLAČILA

 

29.852

       
       
       

Brezoviški proračun

Sprejet proračun Občine Brezovica za leto 1999

Poročilo o delu odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarstvo, gostinstvo in turizem

Občinski svetniki so se /.brali na izredni seji občinskega sveta, katero je sklical župan inje potekala v ponedeljek, 18. oktobra 1999, ob 19. uri v prostorih Občine Brezovica.

Prisotna je bila večina svetnikov, od osemnajstih jih je bilo prisotnih petnajst.

Še pred potrditvijo dnevnega reda je bil na predlog gospoda Staneta Kirna soglasno sprejet sklep o ureditvi finančno-računovodskega področja in nasploh o ureditvi trenutnega stanja v občini Brezovica.

V razpravi, ki je trajala kar nekaj časa, so nekateri svetniki javno obrazložili svoj glas ZA oziroma PROTI. Največ vprašanj oziroma razprave se je vrtelo okoli postavke, ki zajema rekonstrukcijo Tržaške ceste, saj ne zajema celotnega zneska, ki je predviden v pogodbi (63 milijonov tolarjev), katero je podpisal župan v mesecu avgustu 1999, za kar svetniki ne prevzemajo odgovornosti, ki izhajajo iz nje.

Po desetminutnem odmoru je župan predlagal naslednji sklep: "Občinski svet Občine Brezovica na podlagi 16. člena Statuta Občine Brezovica sprejema Odlok o proračunu Občine Brezovica za leto 1999. Odlok se objavi v Uradnem listu in Našem časopisu."

Izid glasovanja: ZA je glasovalo 8 članov, PROTI je glasovalo 6 članov, VZDRŽAN jc bil 1 član.

Pod točko Pobude in vprašanja je bilo izpostavljeno vprašanje o poenotenju višine najemnin poslovnih prostorov. Ponovno je bil izpostavljen neizpolnjen 33.a člen Zakona o lokalni samoupravi, ki govori o imenovanju podžupana, saj ne bi bilo potrebno županu pooblaščati določenih oseb ob njegovi odsotnosti. Zupan odhaja na povabilo ameriške ambasade za štirinajst dni v Ameriko, v tem času pa ga nadomeščata Srečko Vrčon in Marija Kregar. Občinski svetniki so mu zaželeli srečno pot.

Seja je bila zaključena ob 20.45.

Povzetek pripravila: Ivanka Stražišar

Finančno-premoženjski odbor

V ponedeljek, 18. oktobra 1999, jc bil sestanek občinskega sveta občine Brezovica z eno samo točko: Sprejetje proračuna za leto 1999.

Začelo se je zelo obetavno, saj so se vsi navzoči svetniki pri glasovanju strinjali, da se mora v občini Brezovica, še posebno v njenem finančnem delovanju, vzpostaviti red, kot ga predvidevajo zakoni in predpisi.

Vendar se je pri sprejemanju proračuna izkazalo, da je večina pri tem glasovanju držala fige v žepu.

Proračun je bil z minimalno večino izglasovan, vkljub temu, da smo trije od petih članov finančnega odbora svoje glasove proti sprejetju pojasnili z argumentiranim dokazovanjem nepravilnosti, zaradi katerih je proračun nesprejemljiv.

Naj nekaj teh nepravilnosti navedem:

1. En milijon viška dohodkov nad odhodki v letu 1998 je nekam izginil, čeprav bi moral biti med sredstvi letošnjega proračuna.

2. Prav tako je neznano kam izginilo za preko 109 milijonov "ostalih terjatev do občanov" in za preko 84 milijonov "terjatev do bank, države in ostalih občin", kar vse je kot aktiva prikazano v premoženjski bilanci za 1998. leto.

Še kako prav bi vse to prišlo občini Brezovica pri plačilu lanskih dolgov. Seveda, če sta obračun in premoženjska bilanca resnična?

3. Med letošnje tekoče proračunske izdatke je namenoma skritih 109 milijonov neplačanih računov iz lanskega leta. Vsi ti računi so za blago in storitve, ki so bile naročene v lanskem letu, lansko leto dobavljene, lansko leto fakturirane in tudi plačane bi morale biti v lanskem letu ali pa vsaj knjigovodsko priznane dobaviteljem. Vsi ti računi so nevknjiženi ležali po predalih. Šele v letošnjih prvih mesecih so se knjigovodsko vknjižili Per 31. 12. 1998., čeprav nosi vsak račun svoj uradni datum med julijem in decembrom 1998. Ta datum bi morala nositi tudi vknjižba. In čeprav so bili vsi ti računi naknadno vknjiženi z datumom 31. december 1998, vseh teh 109 milijonov ni nikjer v obračunu za leto 1998.

4. V septembru 1998., ko je bila občina v veliki finančni stiski, je župan podpisal pogodbo za izdelavo povsem nepotrebne turistične karte. Račun, ki presega 3 milijone, naj bi občina plačala že lansko leto v štirih obrokih. Obroki so bili plačani šele v letošnjem letu. Eno leto po podpisu pogodbe, dne 23. septembra 1999., to je en dan pred 'velikim veseljem' ob izdaji karte, pa je bil šele napisan predlog, da se v letošnjem proračunu ta nepotrebni izdatek pokrije.

5. Da je ta izdatek res skregan z vsako pametjo, potrjuje podatek, da je za kmetijstvo v letošnjem proračunu namenjeno po poravnavi lanskega dolga samo 5 milijonov. To je štirikrat manj kot lansko leto. In to v občini, ki je pretežno kmetijska in ima župana in še pet svetnikov iz stranke, ki naj bi imela največ podpore prav med kmetskimi občani.

Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem se je, kot se dobrim gospodarjem spodobi, zavestno odločil za skrajno varčevanje, da bi občina čim prej poravnala 200-milijonski dolg iz lanskega leta in bi že naslednje leto lahko sprejeli normalni proračun, tudi z. večjimi sredstvi za razvoj občine in njenega gospodarstva. Nihče v tem odboru si ni mogel misliti, da bodo drugi, še najbolj !>•' župan, tako neodgovorno razsipali proračunska sredstva.

6. Kljub temu, da občina v letošnjem letu ne bo mogla plačati vseh dolgov iz lanskega leta in ogromnih zamudnih obresti (preko 25 milijonov tolarjev) in ni zato niti tolarja za nove investicije, je župan podpisal 8. avgusta 1999. pogodbo, da bo občina 15 dni po 1. novembru 1999., ko naj bi bila končana rekonstrukcija Tržaške ceste, plačala preko 60 milijonov. Kljub velikim naporom se je v škodo drugim porabnikom proračuna lahko zbralo le 11 milijonov. Vse ostalo do polne obveznosti se bo pridružilo neštetim drugim desetinam milijonov, ki bodo bremenile proračun v drugem letu. Čeprav zakon to prepoveduje.

Takih nepravilnosti, kijih bo moralo obravnavati računsko sodišče, je še veliko in prav zaradi njih tak proračun ne bi smel biti sprejet. Še najmanj pa ne bi smeli tega potrditi svetniki- podjetniki, ki bi morali iz lastnih izkušenj vedeti, da so čiste finance pogoj za uspešno delo.

Morda sc motim? Morda nekomu prav neurejene občinske finance omogočajo večji razcvet. Morda?

Kakor vse kaže, finance v brezoviški občini letos in še drugo leto ne bodo urejene tako, kot predvideva zakon, ki pravi, da je proračun zakon nad zakoni (bog), ki ga je treba povsem spoštovati.

Stane Kirn, občinski svetnik

V julijski številki smo vam obljubili informacije o delu našega odbora ob prvem srečanju s predlogom proračuna za leto 1999, ki nam ga je predložil v obravnavo župan.

Na peto sejo našega odbora, 17. junija, je bil prvič vabljen tudi župan gospod Stanovnik in gospa Šeškar, ki pogodbeno, preko svoje firme, vodi občinske finance. Na dnevnem redu smo imeli le eno pomembno točko - Obravnavo predloga Proračuna občine Brezovica za leto 1999.

Župan je članom odbora predstavil predlog proračuna z ocenjenimi prihodki 572,2 milijona tolarjev in odhodki v višini 615,2 milijona tolarjev. Predstavitev proračuna je zaokrožil z mnenjem, da je primeren za obravnavo na občinskem svetu in tudi za sprejem.

Člani finančno-premoženjskega odbora smo bili nezadovoljni, saj je župan razpolagal z varianto III, ki je bila drugačna od gradiv, ki smo jih dobili v obravnavo člani našega odbora (varianta I) in drugačna od variante II, ki je bila v gradivih za junijsko sejo občinskega sveta.

Člani odbora smo predlagali županu:

- da naj predlog proračuna izhaja iz variante, posredovane občinskemu svetu, kjer so zneski porabe realnejši: saj naj se ne bi pripravil proračun z višjo porabo, kot bodo proračunski prihodki;

- da naj se pripravi proračun v skladu z obstoječo odredbo, ki zahteva prikaz proračuna po kontih nove ekonomske klasifikacije prihodkov in odhodkov proračunov občin. Predložen predlog proračuna za leto 1999, narejen po

S svetniškega stola

Prva novica tega obdobja je prav gotovo sprejetje proračuna za teto 1999. Po vseh mukah in težavah smo končno dobili proračun, za katerega pa ne moremo reči, daje proračun za leto 1999, saj so v njem zajete tudi obveznosti za preteklo leto. Enostavno povedano to pomeni, da smo iz letošnjega proračuna namenili 109 milijonov tolarjev za pokritje prekomernega trošenja denarja v preteklem letu. Vse lepo in prav, bi lahko rekli, če bi s tem prišli stvari do dna. Pa temu ni tako. Ob pogledu na letošnjo realizacijo proračuna lahko hitro ugotovimo, da bomo zopet prenesli dolg v naslednje leto, in to kar krepko preko 100 milijonov tolarjev. To pomeni, da bomo tudi drugo leto lahko zopet financirali samo obvezno zakonsko porabo (socialno varstvo, osnovnošolsko izobraževanje in predšolsko vzgojo), za druge naložbe pa ne bo denarja. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da naš župan še naprej veselo troši sredstva proračuna za stvari, katerih sploh ni v proračunu. Piko na vse skupaj pa je pristavil s tem, da je samovoljno

modelu iz preteklih štirih let, je nesprejemljiv;

- da se finančno-premoženj-skemu odboru posreduje na novo pripravljen predlog proračuna, in to šele po tem, ko ga bodo že obravnavali vsi občinski odbori in potrdili zneske, predlagane v proračunu za njihova delovna področja (od kmetijstva do šolstva in krajevnih skupnosti) preko podane obrazložitve.

Šele po treh, sicer poletnih, mesecih smo se člani finančno-premoženjskega odbora 15. septembra sestali na svoji šesti seji z novim predlogom župana za proračun občine Brezovica za leto 1999 - varianta september. Ker je bil predlog proračuna pripravljen v skladu z zahtevami trenutno veljavne zakonodaje, smo se za tri ure zagrizli v gradiva.

Izoblikovali smo 28 predlogov za popravke: od tega, da ne morejo prikazati "zadolževanje 84.851.663,00 SIT", če se v letošnjem letu ne mislijo zadolžiti (najeti kredit v tej višini), da so zneski za financiranje strank v občini narobe izračunani, do tega, da so pozabili prikazati ostanek neporabljenih sredstev, kijih bodo letos porabili in jih morajo zato prikazati kot del prihodkov.

Uspeli smo se sporazumeti, da obresti, ki jih plačaš banki, ko ji vračaš kredit, niso isto kot šestmili-jonske zamudne obresti, ker ne plačaš pravočasno računa, in tako dalje vse do sklepa - predloga za popravek - pod zaporedno številko 28.

Kaj mislite, kaj smo člani finančno-premoženjskega odbora, ob koncu seje, predlagali županu? V imenu vseh članov FPO zapisala: ga. Božič

podpisal pogodbo za rekonstrukcijo Tržaške ceste in s tem grobo kršil občinski statut in Zakon o financiranju občin. Pogodbena vrednost rekonstrukcije je 63 milijonov tolarjev, v proračunu pa je zagotovljenih le 11 milijonov. Občinski svetniki še do danes nismo glasovali o tej pogodbi, kar je še bolj zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da smo ob pregledu podpisanih pogodb ugotovili, daje župan podpisal kar nekaj pogodb brez sklepov občinskega sveta. Ob tej priliki bi zopet pozval gospoda župana, da končno začne opravljati funkcijo, za katero je bil izvoljen po zakonskih poteh.

Do konca leta nas sedaj čaka še pomembna priprava proračuna za leto 2000. Upajmo, da bo gospod župan kaj kmalu poskrbel za osnutek proračuna, tako da bi še v letošnjem letu priško do sprejetja.

P. S. Po gostilnah in lokalih preitilevate stvari, ki jih prebirate po dnevnem časopisju o delovanju naše občine in ste v dilemi, kaj je res in kaj ne. Sami se prepričajte. Pridite na sejo občinskega sveta in dvomov o lažeh in podtikanjih ter zaviranju dela na naši občini ne bo več. Če me boste povabili medse, se bom pa prav tako rad odzval.

svetnik Marko Čuden

Naš petčlanski odbor se je na prvi seji po izvolitvi seznanil z denarnim stanjem v naši občini, ki je bilo in je še nič kaj rožnato. Vsem je bilo jasno, da nam pri skoraj 200 milijonih tolarjev dolga iz lanskega leta ne preostane nič drugega, kot da začnemo vsi, in to res prav vsi, na vseh področjih temeljito varčevati, če hočemo, da bomo v naslednjih letih normalno koristili proračunska sredstva.

Večina članov odbora, torej odbor kot tak, seje zato odločil, da se za gospodarstvo razen že dolžnih oziroma prenesenih računov iz lanskega leta ne koristi oziroma načrtuje ničesar. Za turizem naj se poravnajo samo stari, to je preneseni dolgovi in se za razvoj turizma nameni samo 200.000 tolarjev, kot dotacijo turističnemu društvu Rakitna.

V kmetijstvu naj bi se poravnalo približno 5 milijonov tolarjev prenesenih dolgov. Tekoče pa naj bi se plačevalo samo res nujne v prvem polletju opravljene stvari v

višini nekaj nad 5 milijonov tolarjev. Zaradi varčevanja smo se strinjali, da se v tem letu kljub velikim potrebam ne subvencionira:

- iz programa poljedelstva regres za semena,

- na živinorejskem področju regres pri osemenjevanju govejih ple-menic,

- na področju urejanja zemljišč večje in male melioracije ter

- posodobitve v kmetijski proizvodnji.

- Subvencionirano ni bilo nobeno izobraževanje oziroma strokovna analiza, katere pripravi kmetijski pospeševalec.

Za tako radikalno varčevanje smo se v odboru odločili samo zato, ker smo želeli, da v letu 1999 poravnamo dolg iz leta 1998. Prepričani smo bili, da bodo tudi drugi odbori oziroma področja zavzeli tak pristop in tako za leto 2000 lahko pripravili normalen proračun, v katerem bo tudi za področje kmetijstva, gospodarstva in

turizma toliko sredstev, kot jih te dejavnosti potrebujejo, in še kaj več za njihov razvoj.

Kot izkazujejo delni mesečni obračuni, je bil naš odbor edini, ki je tudi z odrekanjem želel čim prej poravnati dolg prejšnjega leta. Iz obračunov se vidi, da se je za druge - mnogokrat tudi nepotrebne - izdatke našlo dovolj sredstev. Zato bomo prisiljeni tudi naslednja leta plačevati stare dolgove, vendar ne iz kmetijstva.

V tem mesecu se bo naš odbor sestal in začel s pripravami predlogov za sestavo proračuna za leto 2000 in tudi zahteval toliko, kot pripada gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu za nemoten razvoj. Saj se zavedamo, da so prav te tri veje gospodarstva nosilke razvoja ne samo Slovenije, temveč tudi naše občine.

V odboru upamo, da nam bo to po normalni poti tudi uspelo.

Za odbor predsednik Jože Novak

Obvestilo vsem porabnikom proračuna Občine Brezovica

Prosimo vse porabnike proračuna Občine Brezovica, da do 10. decembra 1999 posredujejo na Občino Brezovica razdelitev iz občinskega proračuna prejetih sredstev po posameznih krajevnih skupnostih in naseljih v obdobju delovanja nove Občine Brezovica. Podatke potrebujemo zaradi primerjave in pridobitve realne slike razporeditve proračunskih sredstev po posameznih naseljih oziroma krajevnih skupnostih.

Občinska uprava

Obvestilo

Glede na to, da se neizbežno bliža konec leta in s tem povezane razne obveznosti, želimo opozoriti na nekatere:

1. PRIJAVA OBRATOVALNEGA ČASA PRODAJALN ZA LETO 2000

Občina Brezovica potrdi obratovalni čas prodajalne, na podlagi Zakona o trgovini (Uradni list 18/93) in Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Uradni list 79/97). Vlogo oziroma obrazec prijave urnika obratovalnega časa trgovec dobi na Občini Brezovica, kateremu mora priložiti kopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljane trgovine na drobno v obravnavani prodajalni. Na vlogi mora biti vpisana tudi identifikacijska oziroma matična številka, ki je bila določena z Obvestilom o identifikaciji in razporeditvi po dejavnosti s strani Statističnega urada Republike Slovenije. Izpolnjene obrazce je potrebno predložiti v skladu s 6. členom pravilnika, in sicer v tem primeru do 15. decembra 1999 na Občino Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica.

2. PRIJAVA RAZPOREDA OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKEGA OBRATA (KMETIJE) ZA LETO 2000

V skladu z Zakonom o gostinstvu (Uradni list RS št. 1/95 in 40/99) in s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list 78/99), prijave oziroma razporede obratovalnih časov gostinskih obratov (kmetij) potrjuje lokalna skupnost. V ta namen je Statistični urad Republike Slovenije pripravil enotne obrazce, katere se dobi na sedežu Občine Brezovica. Na vlogi mora biti vpisana identifikacijska oziroma matična številka, ki je določena z Obvestilom o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti s strani Statističnega urada Republike Slovenije. Izpolnjene obrazce je potrebno oddati do 15. decembra 1999 na Občino Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica.

Ker je odločanje o obratovalnem času gostinskih obratov prešlo na lokalno skupnost, prosimo, da ob prvi prijavi obrazcu priložite še naslednje listine:

- samostojni podjetnik vlogi priloži: odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v gostinskem obratu (kmetiji) ter priglasitveni list DURS-a;

- družba vlogi priloži: odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v gostinskem obratu.

3. Na ozemlju občine Brezovica delujejo še številne druge obratovalnice oziroma storitvene dejavnosti, na primer frizerski saloni, čistilnica, šiviljski obrat in tako dalje, ki ne sodijo ne v prvo (trgovina) in ne v drugo dejavnost (gostinski obrat, kmetija), določen delovni čas pa imajo urejen tudi za stranke. Tudi te prosimo, da svoj obratovalni čas za leto 2000 prijavijo na Občini Brezovica. Vloga oziroma obrazec za prijavo se dobi na Občini Brezovica.

S tem želimo vzpostaviti tudi evidenco o posameznih dejavnostih - storitvah v občini Brezovica.

Občinska uprava Brezovica telefon: 061/653-223

Vabljeni v mesecu novembru

3. novembra 1999, Brezovica - EVROPSKI TEK MIRU TISOČLETJA - TEK V LETO 2000

Tekači bodo pritekli tudi v občino Brezovica in nadaljevali proti Vrhniki. Vabimo, da se tudi vi pridružite evropskim tekačem, ki prinašajo sporočilo miru. Kdo se lahko pridruži? Vse, kar je potrebno, je zavzetost za mir. Vsaka oseba, ki prime ali teče s

plamenico miru, utre pot tistim, ki sledijo. Predviden prihod pred občinsko stavbo ob 11:42.

7. novembra 1999, Brezovica - SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH

V Marijinem domu se bodo srečali bolni in ostareli. Kot vsako leto se bodo poveselili ob kulturnem programu, ki ga pripravljajo člani mladinske skupine.

10. novembra 1999 ob 18. uri, Črnuče - OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE EX TEMPORE -BREZA 1999

Razstava bo v Galeriji likovnih samorastnikov v Črnučah, Dunajska 405 (obračališče mestnega avtobusa številka 6).

13. novembra 1999 ob 17. uri, Preserje - SEDMI KROG SLOVENSKE NAMIZNOTENISKE LIGE

V telovadnici osnovne šole Preserje se bo odvil 7. krog slovenske namiznoteniške lige. Domači namizno-teniški klub Eta Preserje se bo pomeril z Radgono.

26. novembra 1999 ob 19. uri, Vnanje Gorice -PRIREDITEV V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Kulturno društvo Rožmarin Vnanje Gorice bo v domu krajanov pripravilo prireditev v počastitev rojstnega dne blaženega Antona Martina Slomška.

27. novembra 1999 ob 17. uri, Preserje - NA-MIZNOTENIŠKA TEKMA ETA PRESERJE : KRKA

V zadnji tekmi jesenskega dela sezone se bodo člani namiznoteniškega kluba Eta Preserje pomerili s Krko.

28. novembra 1999 ob 18. uri, Notranje Gorice -PRIREDITEV DRUŠTVA UPOKOJENCEV

Društvo upokojencev Notranje Gorice vabi na tradicionalno srečanje, kjer se bodo v zadružnem domu predstavil šolarji iz Notranjih Goric ter mojstri starih obrti.

Prosimo, da podatke o prireditvah sporočite do 15. dne v mesecu na Občino Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica ali po elektronski pošti na naslov info@brezovica.si.

VABILO

Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Škofljica - Grosuplje organizira dne 13. novembra 1999

seminar za lastnike gozdov NEGA GOZDA

Gozd je živ organizem, zato gaje potrebno negovati. Dobro in strokovno negovan gozd uspešneje kljubuje naravnim ujmam, je bolj zdrav, lastniku pa prinaša večji dohodek.

Okvirni program seminarja: 8.30 - zbor udeležencev pri Polharski koči Krim

8.45 - 9.00 - uvodni del (pozdrav, predstavitev seminarja, namen, umik)

9.00 - 14.00 - prikaz teoretičnih in praktičnih osnov nege gozda

14.00 - zaključek (vprašanja in razprava)

Prijave za seminar zbira ZGS, KE Škofljica - Grosuplje, Mijavčeva 16, 1-291 Škofljica, na tel. 666-196, 666-060, od 7.00 -15.00 ure, ali revir Preserje, tel. 631-172, od 7.30 do 8.00 ure.

Revirni gozdar: Alojz MRAMOR

SVET KS BREZOVICA SPOROČA

NOVOLETNO SREČANJE

Leto bo kmalu naokoli, zato je prav, da se skupaj še zadnjič v tem stoletju in tisočletju skupaj poveselite, spoštovane starejše krajanke in dragi starejši krajani. Družabno srečanje - z bogatim kulturnoumetniškim programom - bo pripravljeno v prostorih Gasilskega doma Brezovica, v soboto, 11.12.1999, s pričetkom ob 16. uri. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, zabaval vas bo ansambel Tulipan.

Vabljeni vsi Brezovčani, starejši od letnika 1935 - skupaj s svojimi sozakonci.

ZIMSKA SLUŽBA

Vse krajanke in krajane, ki posedujejo hišo, stanovanjski ali poslovni objekt, garažo itd. naprošamo, da v primeru snežnih padavin poskrbijo za nemoteno pluženje, odstranjevanje snega ter drugih javnih del na območju krajevnih cest, ulic in pločnikov. Predvsem želimo poudariti, da se s cestišč in pločnikov umaknejo parkirani avtomobili, ostala prevozna sredstva, kontejnerji za smeti itd zaradi omogočanja nemotenega poteka dela zimske službe. Na mestih, kjer bodo predmeti "nastavljeni", pluženje ne bo opravljeno. Plužiti se prične v času, ko zapade 10 ali več centimetrov snega.

V Uradnem listu RS št. 86 z dne 18.12.1998 je bil v 48. členu Občine Brezovica sprejet odlok o dopustitvi lastnikov zemljišč za nemoteno odlaganje, odmetavanje ali shranjevanje snega na njihovih parcelah. Tudi sneg, ki bi bil narinjen pred njihovimi vhodi, morajo lastniki odstraniti sami. Le tako bomo s skupnimi močmi naredili kraj normalno prevozen in urejen tudi za druge udeležence v prometu, ne samo za voznike motornih vozil.

Lastnike zemljišč prosimo, da do prvega zapadlega snega uredijo (v skladu z zakonom) "žive meje" in drugo okrasno grmičje na robovih svojih parcel, ki mejijo na cesto ali ulico. S tem bomo dosegli lažje pluženje in tudi preglednost (predvsem to velja za ostre ovinke) na samo cestišče bo večja in varnejša.

POROČILO O DELU SVF-

Na Martinovo nedeljo, 14. novembra 1999 ob 14. uri vas vabimo na posvetitev dveh novih zvonov cerkve v Kamniku pod Krimom. Slovesnost bo vodil škof msgr. Lojze Uran.

Po končani slovesnosti bo pogostitev in bogat sreeelov.

TA KS BREZOVICA

- Vodno zajetje v Radni je bilo v tem letu ustrezno sanirano. S tem smo zagotovili vse strožjim inšpekcijskim službam, predvsem pa izboljšali pogoje za pridobivanje zdrave in čiste pitne vode.

- Zaradi zelo slabega pritiska vode k višje ležečim stanovanjskim poslopjem v naselju "Na brezno", je bila v letošnjem letu zgrajena nova prečrpovalna postaja.

- V naselju "postaja" (Ulica I. Selana in J. Kopitarja, Cesta na postajo, Založnikova ulica) je Javno podjetje Vodovod-Kanali-zacija d.o.o. iz Ljubljane saniralo dotrajano vodovodno omrežje in ga tudi v celoti samo financiralo. Položeno je tudi omrežje za telefonijo in kabelsko televizijo.

- Nekaj več težav je trenutno z deli, ki naj bi ulice spravile v prvotni položaj. Podjetje Telekom Slovenija se ne strinja s plačilom višine stroškov, katere od njih zahteva Javno komunalno podjetje Ljubljana. Z izme-rami, popisom del ter plačilom se strinjajo vsa ostala podjetja, ki so prav tako izvajala dela na omenjenem področju.

- Po več kot treh letih prizadevanja se je končno pridobilo soglasje in gradbeno dovoljenje za postavitev nove transformatorske postaje na Založnikovi ulici. Zemljišče je v lasti Slovenskih železnic, gradnja pa naj bi se začela še letos. Tako naj bi v kratkem ta del naselja (vključno z železniško postajo) dobil večjo jakost električnega toka (hiše na koncu Ceste v mestni log so dobivale namesto 220V v zelo slabih razmerah samo okoli 160V električne napetosti, kar je za normalno obratovanje strojev. in naprav občutno premalo). V letu 2000 naj bi se zgradila še ena nova transformatorska postaja na območju naselja "Pot teren-cev".

- Popravljene in posute so bile poljske in makadamske poti, sanacije jarkov in hudournikov pa v celoti še niso opravljene.

Zavedamo se, da so želje in potrebe krajanov eno, finančne zmožnosti občine, KS in ostalih služb pa drugo, zato prosimo za strpnost in potrpežljivost. Ne samo do sosedov ter ostalih, ki živijo v vaši bližnji okolici, ampak tudi do ostalih izvajalcev in plačnikov. Niso samo finance tiste, ki narekujejo izvedbo javnih del, ampak tudi pridobitev marsikaterega soglasja - za to pa je potreben kanček dobre volje, ki pa na žalost pri vseh ni vedno na razpolago.

KS BREZOVICA DUŠAN BELIČ

Na osnovni šoli Preserje bo od 9. do 16. novembra od 8. do 15. ure (razen v soboto in nedeljo) svoje fotografije razstavljala mlada fotografinja Mateja Kočevar. Vabljeni k ogledu!

Izlet na Krn

Planinsko društvo Podpeč - Preserje je organiziralo dvodnevni izlet na Krn. V soboto, 11. septembra 1999, smo se v zgodnji jutranji uri zbrali in se vsi polni pričakovanj in presenečenj odpravili s kombijem do Koče Savica, kjer smo si ob kavi in malici nabrali moči za pot proti Komni.

Pot na Komno ni bila zahtevna, saj smo hodili počasi, gozd pa nas je varoval pred pripekajočim soncem. Do koče na Komni smo porabili slabe tri ure. Na vrhu smo si privoščili dobro kosilo, nato pa smo si odpočili na sončku pred kočo. Po oddihu smo pot nadaljevali mimo Bogatinskega sedla proti Krnskim jezerom. Na poti smo si ogledali vojašnice na planini Lepoče iz prve svetovne vojne -Soška fronta. Tu smo imeli tudi krajši postanek, da smo se odžejali in naužili svežega zraka. Med postankom pa nam je naš vodnik gospod Marko Goršič razložil vse o bitkah, ki so se dogajale na tem ozemlju.

Po oddihu smo pot nadaljevali proti jezerom. Kljub temu, da je

sonce močno pripekalo, nam na poti ni bilo vroče, saj nas je vseskozi hladil vetrič. Do Doma pri Krnskih jezerih, kjer smo si rezervirali ležišča, smo prišli ob 15.30. Po obilni malici smo si ogledali jezero, kjer smo si po dolgi hoji namočili noge v ledeno mrzli vodi. Eden izmed članov odprave je hotel ujeti 'zlato' ribico, pri tem pa mu je skoraj zmanjkalo ravnovesja in bi kmalu postal 'ena velika riba'. Kasneje smo si ogledali še okolico Krnskega jezera, nato pa smo se počasi odpravili proti našemu drugemu domu. Spat smo se odpravili zgodaj, saj smo si morali nabrati novih moči za naslednji dan. Spati pa nismo mogli veliko, saj so se postelje majale in škripale, ljudje pa so stalno hodili ven in noter in pri tem prižigali luč v sobi.

Zjutraj smo morali vstati že ob šesti uri, da smo lahko v miru po-zajtrkovali in se pripravili za pot proti Krnu. Zaradi zgodnjih ur nas je na poti spremljala senca, sonce pa smo tako pozdravili šele tik pod vrhom. Na cilj, to je Krn, smo

prispeli ob 11. uri dopoldne. Na vrhu smo si ogledali bunkerje, ki so jih naredili vojaki v času vojne. Z vrha smo imeli čudovit razgled na ostalo hribovje in Bovško dolino. Pri koči smo vsi zadovoljni posedli na klopce ter si privoščili svoje dobrote iz nahrbtnika.

Po dveh urah počivanja smo se počasi odpravili proti planini Kuhinja, kjer nas je čakal kombi. Pot do planine je bila dolga in mislili smo že, da se ne bo nikoli končala. Kljub temu pa smo po dobrih treh urah ugledali parkirišče in vsi smo si oddahnili, da seje naša pot končala. Domov smo se vračali po poti čez Vršič. Med potjo smo si ogledali reko Sočo, slap Boka, nazadnje pa smo se ustavili še v Bovcu, kjer smo si odpočili ob skodelici kave in sladoledu. Pot smo nato nadaljevali le še do svojih domov, kjer smo vsi polni lepih spominov na tako čudovit izlet popadali v postelje in se prepustili spancu.

Lep planinski pozdrav.

Mateja Kočevar

Kaj vse se skriva pod imenom MK Berda

Po počitniškem brezdelju so tudi naši delovni mlini pognali z vso močjo in za zadnje mesece tega tisočletja imamo v načrtu zelo pester program, ki vam bo prosti čas spremenil v neizmerno zabavo.

Kaj je klub?

Najprej nekaj podatkov, ki bodo orisali, o kakšni organizaciji govorimo. Klub je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje oseb, ki svojim članom omogoča neposredno in posredno izražanje in uresničevanje njihovih interesov na področju prostočasnih, interesnih in športnih dejavnosti mladih. Z drugimi besedami, klub, kateremu bi lahko rekli prijetna druščina z ogromnim ustvarjalnim potencialom, ki temelji na samoiniciativnem delu, ne pa na potratni birokraciji. Sestavni del filozofije mladinskega kluba Berda je zavzemanje za razvoj regije, intelektualni razvoj mladih in razvoj kulturno-zabavnih dogodkov v našem kraju.

Biti član Berdc pomeni imeti precej ugodnosti. Razen udeležbe na zabavnih, kulturnih in športnih prireditvah imate na voljo tudi številne popuste.

- Enkrat tedensko dveurna brezplačna rekreacija v telovadnici osnovne šole Brezovica,

- 50 odstotkov cenejši najem Ber-de (za praznovanje rojstnih dnevov, obletnic,...),

- brezplačen vstop na dva potopisa,

- 25 odstotkov popusta za rekreativne dejavnosti izven kluba ('paint-ball', gokart),

- enkrat brezplačna zabava v mladinskem klubu Berda za člane,

- organizirani izleti (Planica, Vit-ranc, Mariborsko Pohorje) 30 odstotkov ceneje - za hrano in pijačo poskrbljeno,

- izposoja zgoščenk in

- možnost snemanja kaset. Letna članarina znaša 2.000 tolarjev. Kdo lahko postane član mladinskega kluba Berda

Član kluba lahko postane vsak občan, ki sprejme pravila, se ravna po njih ter izrazi željo postati član kluba in v ta namen poda pristopno izjavo. Za mladoletnike do dopolnjenega 15. leta starosti podpiše pristopno izjavo njihov zakoniti zastopnik, ki jih tudi zastopa v organih kluba.

Pravice članov kluba so:

- da volijo in so izvoljeni v organe kluba,

- da sodelujejo pri delu v organih kluba,

- da dajejo predloge in pobude organom kluba pri delu,

- da sprejemajo nagrade in pohva-

le za delo v klubu in za dosežene uspehe.

Dolžnosti članov kluba so:

- da volijo in so izvoljeni v organe kluba,

- da sodelujejo pri delu v organih kluba,

- da sodelujejo pri družabnem življenju kluba,

- da spoštujejo pravila in sklepe organov kluba,

- da redno plačujejo članarino,

- da skrbijo za prostore kluba, opremo in druga sredstva, s katerimi klub razpolaga,

- da z vzornim obnašanjem skrbijo za dober ugled kluba.

Vse dodatne informacije dobite na telefonu 041-846-776 (Simon).

Prvi korak za napredek mladinskega kluba Berda je napravila krajevna skupnost Notranje Gorice -Plešivica, ki je klubu v uporabo dodelila dodatni prostor za nemoteno delo na področju medijsko-informa-tivnega programa. V prihodnje upamo, da bomo s pomočjo sponzorjev, in še vedno 'v upanju' na pomoč občine, klubsko sobo opremili s sod-obnimi pripomočki (računalnik z uporabo interneta) za nemoteno delo. S tem bi mladim omogočili širjenje njihovih idej, ki bi jih objavili v glasilu mladinskega kluba Berda.

Mladinski klub Berda

Četrti Ex tempore - Breza 1999

Ex tempore Breza 1999 je že četrto srečanje slikarjev, ki ga v občini Brezovica pripravljamo skupaj z Društvom likovnih samorast-nikov iz Ljubljane. Pretekla leta so srečanja potekala v pomladnem času. Slikarji so na svoja platna obeležili podobe Brezovice, Vna-njih Goric in Podpeči. Letošnje leto pa smo se odločili ujeti jesenske motive na Rakitni. Ti motivi so zaobjeti v tematiki letošnjega ex tempora, ki nosi naslov 'Lepote Rakitne'.

Preko štirideset slikarjev, ki so prišli tudi iz tujine, je tri dni, od 15. do 17. oktobra upodabljalo na svoja platna Rakitno in njeno okolico. V nedeljo, do dvanajste ure, so svoje izdelke oddali in strokovna komisija, ki so jo sestavljali trije akademski slikarji Janez Kovačič, Božidar Grabnar in Veljko Toman, je izdelke ocenila. Člani komisije so bili enotnega mnenja, da so prispela dela zelo kakovostna in so imeli težko nalogo pri razdeljevanju prvih treh nagrad. Odločili so se, da prva nagrada pripada Idi Rebula, ki se je odločila za jesenski motiv dreves. Drugo nagrado si je prislužil domači slikar Miro Švigelj, njegova slika nosi naslov Pogled na Barje. Tretjenagrajeni slikar pa je bil Boris Štrukelj, kije upodobil središče Rakitne in sliko poimenoval Rakitna 2002.

Na otvoritveni slovesnosti so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Rakitna, program pa je povezoval Boštjan Koprivec. Udeležence in goste so nagovorili Matija Kovačič, Veljko Toman, ki je predstavil razstavljena dela, župan Drago Stanovnik in predsednik Društva likovnih samorastnikov Ljubljana Boris Štrukelj.

V imenu Občine Brezovica se zahvaljujem za pomoč pri pripravi ex tempora: Osnovni šoli Rakitna, Kulturnemu društvu Rakitna, Mladinskemu klimatskemu zdravilišču, vsem trem članom ocenjevalne komisije, gospodu Miru Šviglju in Jani Strušnik.

Razstava se je preselila v razstavne prostore galerije likovnih samorastnikov v Črnuče, kjer bo na ogled od 10. do 24. novembra. Vabljeni na ogled!

Metka Kastelic

Mladi poskrbeli za varno pot v šolo

Prvi septembrski dan je zopet postalo živahno na vseh poteh proti šolam. V krajevni skupnosti Notranje Gorice - Plešivica smo letošnje leto prvič poskrbeli tudi za varnost prihoda v šolo. Bolje rečeno, za to so poskrbeli člani Mladinskega kluba Berda. Spremljali so naše nadebudne šolarje na poti proti šoli, še posebno na kritičnih točkah. Upamo in želimo, da bodo naši šolarji vse leto tako varno hodili v šolo tudi brez spremstva. Seveda se moramo za to potruditi prav vsi udeleženci prometa. Članom mladinskega kluba Berda pa se ob tej priliki zahvaljujemo in upamo na njihovo pomoč tudi v bodoče.

Predsednik krajevne skupnosti Notranje Gorice - Plešivica

Marko Čuden

Tilka in Ivan Holc iz Podpeči 65 sta v oktobru praznovala zlato poroko. Ob tem jubileju jima želimo vsi zdravja in sreče. Zelo lep cerkveni obred je bil opravljen v cerkvi na Žalostni gori, posebnost obreda je bila, da ju je že pred 50 leti v sveti zakon združil gospod župnik Kočar. Za slavnostno vzdušje so poskrbeli gospa, kije igrala na orgle in zvonarji.

Učenci zbrali 31 ton starega papirja...

Učenci, starši in učitelji osnovne šole Brezovica še vedno vztrajamo pri zbiranju starega papirja, čeprav so mnoge šole to akcijo že opustile.

Da motivacija ni le finančna, je jasno že dlje časa. Starši so akciji naklonjeni, saj otroke vzpodbujajo in jim pomagajo. Tudi ostali krajani sodelujejo z učenci, ko ti zbirajo papir po hišah. Nekateri imajo že stalne odjemalce po posameznih zaselkih.

V jesenski akciji smo zbrali kar 31 ton starega papirja, zagotovo bomo uspešni tudi spomladi. Prisluženi denar bodo učenci porabili na razrednih ekskurzijah in izletih.

Za razumevanje in vzpodbudo se zahvaljujemo staršem in krajanom Brezovice, Vnanjih Goric ter Notranjih Goric. Polona Raušl

Sola v naravi v Crmošnjicah

Četrti razredi osnovne šole Brezovica smo preživeli pet zanimivih dni v domu Centra za šolske in ob-šolske dejavnosti v Crmošnjicah, prijazni vasici na prehodu med Kočevskim Rogom in Belo krajino.

Vsebina programa je zajemala zelo raznolike dejavnosti:

- Obiskali smo turistično kmetijo Raztresen v Adlešičih, kjer smo izvedeli vse o pridelavi in predelavi lanu, pletenju košar in copat iz lič-kanja ter opletanju steklenic. Naučili smo se tudi barvati pisanice. Posebej pestro je bilo, ko so se nekateri učenci sami preizkusili pri teh dejavnostih. Za zaključek pa so nam postregli še z belokranjsko pogačo.

- Kolesarili smo z gorskimi kolesi.

- Preizkusili smo se v streljanju s športnimi loki.

Letna šola v naravi

Drugega septembra sem s sošolci, sošolkami in učitelji odšla v Pacug. Avtobus nas je odpeljal izpred šole Preserje. Peljali smo se po avtocesti do Razdrtega. Med potjo smo imeli tudi postanek. Na Črnem Kalu smo zagledali morje. Voznik nas je varno pripeljal do Pacuga. Prvi dan se nismo kopali, ker je pihal veter. Drugi dan smo se kopali popoldne in imeli preizkus plavanja. Igrali smo tudi med dvema ognjema in nogomet. Tudi v naslednjih dneh se nismo pogosto kopali, ker je bilo vetrovno ali deževno vreme. Hodili smo na sprehode. Ogledali smo si bližnje kraje: Fieso, Strunjan, Piran, Portorož, Izolo in soline v Sečovljah. V Fiesi smo se sprehajali in si ogledali sladkovodnojezeroterse posladkali s sladoledom. V Piranu smo si ogledali mestno obzidje, Tartinijev trg, pristanišče, ribiške ladje in obiskali akvarij. Portorož in sečoveljske soline smo si ogledali na izletu z barko, ki nas je popeljala tudi okoli mrež, kjer gojijo brancine in klapavice.

Najzanimivejši izlet je bil v Izolo. Tam smo si ogledali ladjedelnico. Videli smo ladjo, ki je prevažala banane. Bila je na popravilu. Na dokih je bila tudi ladja, na kateri so popravljali stroje. Zadnji dan smo peš odšli skozi Strunjan v Portorož. Tam smo zapravili še zadnji denar.

V Pacugu sem se imela lepo. S prijatelji sem se dobro razumela. Spoznala sem tudi veliko novega in se naučila osnovnih veščin potapljanja.

Suzana Kužatko 4. razred, OŠ Preserje

- Orientirali smo se v naravi in se naučili kar nekaj taborniških veščin (kako preživeti v naravi, zakuriti ogenj, izdelati vozel, nosila in pelerino iz šotorskega krila, kako ravnati ob srečanju z neznanim).

- Nismo se prestrašili niti nočnega pohoda in vseh presenečenj, ki so prežala na nas.

- Posebno ponosni smo na svilene rutice, ki smo jih sami poslikali in jih odnesli domov.

- Raziskovali smo življenje v gozdu in vodi, mikroskopirali, izdelali predmete iz naravnih gradiv.

- Merili smo zračni tlak, preizkušali leče in še bi lahko naštevali...

- Komaj smo čakali na zabavni večer s plesom, kjer smo pokazali, kaj vse še znamo.

Zadnji dan smo zaključili z orientacijskim pohodom lov na lisico, zabavnimi športnimi igrami in seveda s podelitvijo priznanj in nagrad vsem naj... Tudi najhitrejša in najbolj izgubljena ekipa sta bili nagrajeni... Čestitamo!

Vrnili smo se srečni, samostojnejši, bogatejši za kar nekaj znanj in spoznanj, ki nam jih je ponudilo zares prijazno osebje doma Lipa.

Majda Lugarič Mihaela Pristavec-Košuta Kaj menijo učenci:

- Najbolj mije bilo všeč sire/janje z lokom. To pa zato, ker sem končno streljal s tekmovalnim lokom (Gregor Ropret, 4.a j

- Zelo všeč mi je bil zadnji dan. Odšli smo na lov na lisico. Všeč mi je bilo zato, ker smo dobili priznanje za najbolj izgubljeno skupino. (Andrej Carni, 4.a)

- Naučil sem se, da ne smem ponoči zaspati, če me zajame noč. (Žiga Modic, 4.a)

■ V spominu mi bodo osiali učitelji iz doma Lipa. Bili so zanimivi in pametni. Vedno so nas spravili v smeh. (Matjaž Verčič, 4.a)

Prenova vrtcev - kurikulum v Vrtcih Brezovica

V okviru prenove slovenskega šolstva bo v šolskem letu 1999/ 2000 pričelo 25 vrtcev iz različnih krajev Slovenije izvajati nov, kurikiilarni program. Do sedaj je bil osnova za delo v vrtcih vzgojni program, ki je nastal pred 20 leti.

Kurikulum (pripravila ga je posebna kurikularna komisija, potrdil pa Strokovni svet Republike Slovenije v maju 1999) je nacionalni dokument, ki spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, obenem pa z novimi pogledi na otroštvo dopolnjuje in nadgrajuje delo v vrtcih. V ospredje postavlja otroka, njegove razvojne ter individualne zmožnosti ter poudarja otrokove pravice. Poseben poudarek daje organizaciji časa (brez hitenja), urejenosti prostorov (kotički), novi vlogi odraslih v vrtcu in odprtejšemu sodelovanju s starši.

Na podlagi javnega razpisa je posebna komisija, imenovana od Ministrstva za šolstvo in šport, za uvajanje kurikula v vrtce v letošnjem šolskem letu izbrala tudi naš vrtec. S tem je našemu dosedanjemu delu dano še posebno priznanje.

Pridobili smo dovoljenje ministra gospoda Pavla Zgage, pred tem pa smo starše naših otrok na roditeljskih sestankih informirali o novostih, kijih kurikulum prinaša, ter pridobili soglasje sveta zavoda. Obiskala nas je tudi posebna komisija z Ministrstva za šolstvo in šport in si ogledala prostore naših vrtcev in potrebno dokumentacijo.

Kurikularna prenova v naših vrtcih se pričenja z mesecem oktobrom 1999. Program dela bo narejen in usklajen z metodologijo, ki jo bo pripravila nacionalna komisija. Imenovali bomo posebno projektno skupino naših vrtcev, ki jo bodo sestavljali pedagoški delavci vrtca in predstavnik staršev (le-ta je bil že imenovan na sestanku sveta staršev v mesecu septembru 1999).

Zavod za šolstvo bo neposredno spremljal delo in vsem izbranim vrtcem nudil strokovno podporo.

Kurikulum se bo uvajal postopoma, mnogo bo strokovnega izobraževanja, analiziranja dosedanjih dejavnosti. Še vedno pa bomo sledili našemu globalnemu cilju, ki je hkrati naša vizija: "Zadovoljni, srečni in zdravi otroci, zadovoljni starši in delavci vrtca."

Vrtci Brezovica Aija Kuk, ravnateljica

To sem jaz

Že kot majhen deček sem bil razposajen in nabrit. Rad sem bil v družbi drugih otrok, v vrtcu pa sem imel nekaj dobrih prijateljev. Seveda smo se včasih tudi zravsali, a kmalu smo bili spet dobri prijatelji. Dolgčas mi res ni bilo nikoli, saj sem imel doma tudi dva bratca. Najraje smo se igrali z lego kockami.

Že od malih nog meje zanimalo veliko športov. Tako sem nekaj časa skakal na smučeh, hodil v plezalno šolo, igral tenis in treniral plavanje. Še vedno pa se rad vozim s kolesom in rolerji ter igram hokej s fanti. Zelo rad pa tudi čepim pred televizijo, a to ni preveč všeč mojim staršem. Pred hišo imamo koš, tako da lahko tudi doma igram košarko. Pozimi smučam in pogosto me s sabo na smučanje vzame tudi ded. Poleti na morju plavam, nato pa z Lukom in Matijo skačemo v vodo. Zvečer rad lovim ribe in nekajkrat sem imel že kar dober ulov.

Zdaj sem že v petem razredu. Šola v Preserju je že moja tretja šola, a nič hudega, saj bo tudi moja zadnja osnovna šola. Tu sem zdaj že dve leti in v tem času sem dobil še enega bratca, Vida. Šola mi gre kar dobro od rok. Nekatere predmete imam seveda raje od drugih, najraje telovadbo in tehnični pouk. Lani sem hodil k modelarskemu krožku in doma sem nato naredil model lesene jadrnice.

Ker sem še zelo mlad, me v življenju čaka še mnogo stvari. Vmes so dobre in slabe. Letos se bom moral najbrž bolj truditi kot prejšnja leta in upam, da mi bo uspelo premagati svojo lenobo.

Gašper Jeras, 5.b OŠ Preserje

Kolesarski vzpon na Rakitno 1999

V nedeljo, 19. septembra, smo se v lepemsončnem vremenu zbrali pred gostiščem Pri Rožci v Preserju, kjer je športno društvo B.V.G. Gulč pripravilo kolesarsko dirko na Rakitno. Ob 10. uri seje pognalo v strmino 120 kolesarjev iz vse Slovenije. Po 600 metrih zaprte vožnje je sledil leteči start in slabih 10 kilometrov vožnje s približno 400 metri višinske razlike do cilja pri jezeru na Rakitni. Kot prvi si je zagotovil zmago in posebno nagrado (trolitrsko peneče vino Valvasor) za absolutno najboljšega v ciljnem sprintu Milan Hribar (Mengeš) pred Borjo Jeli-čem (Savaprojekt Krško) in Miranom Cvetom (Hrastnik). Po končani dirki je bila pogostitev vseh kolesarjev, ki nam jo je pripravil Gregori Quick (Dušan Peterka) pri Brunarici na Rakitni, kjer je potekala tudi podelitev pokalov in medalj najboljšim. Za zaključek pa je bilo še žrebanje nagrad, katere so omogočili: SlovenijaVino, BTS Companv, Volar, mizarstvo Pek-lenk, Žolna Sport, računalništvo Unistar, revija Sokol, gostišče Gorjanc, gostišče Kavčič, gostišče Kopač, gostišče Vrbajn, picerija Napoli in drugi. Daje vzpon minil brez nezgod, so skrbeli policisti s postaje Vič, gasilci iz Rakitne in gasilci iz Vnanjih Goric.

Doseženi rezultati po posameznih kategorijah:

Kategorija rekreativci - mladinci

1. mesto: Matjaž Sedej (24.27)

2. mesto: Marjan Maček (25.29)

3. mesto: Grega Senčar (26.11)

4. mesto: Luka Mihovec (26.11)

5. mesto: Drago Goli (27.33) Kategorija rekreativci • 1

1. mesto: Milan Hribar (23.31)

2. mesto: Borja Jelič (23.31)

3. mesto: Sebastjan Gregor-šanec (23.36)

4. mesto: Andrej Čebin (23.36)

5. mesto: Rok Cerne (23.50) Kategorija rekreativci - 2

1. mesto: Miran Cvet (23.31)

2. mesto: Boštjan Brelih (23.50)

3. mesto: Janez Bogataj (24.27)

Naši vrtovi

V dosedanjih dveh člankih vas res nisem pozvala k sodelovanju, vendar sem potihem upala, da bo ljubiteljstvo urejanja domačega vrta samo tako močno, da bo marsikoga od vas vzpodbudilo k pisanju ali telefonskemu klicu, preko katerega bi opozorili na navdušujoč pogled na lepo cvetlično pročelje hiše, cvetlična okna. Naša občina ni tako velika, da se ne bi mogli medsebojno spoznavati tudi preko ljubezni do urejanja vrtov in cvetja na okenskih policah. Pokličite na telefon 653-222 gospo Ivanko Stražišar in ji sporočite svoj naslov ali naslov, kjer bi bilo vredno narediti lepo fotografijo in zapisati nekaj besed o nikoli izpetem -lepem vrtu, lepem cvetju.

HORTENZIJA je prav gotovo najbolj razširjena grmovnica. Najbolj znana je po rožnatih, za pest velikih cvetnih kepah. Zaradi ne-običajnosti nam pritegne pogled grm z izrazito modrimi cvetovi, za katere, pravijo babice, rabiš le pest starih žebljev, ki rožnato barvo nato prelijejo v modro. Malo manjše cvetne kepice imajo bele horten-

zije. Te skromne in lepe grmovnice uspevajo tudi v večjih posodah, kar izkoristijo predvsem na Primorskem in si z njimi okrasijo vhode v hišo. Bolj redko pa se vidijo ob hišah vzpenjave hortenzije. Z njimi pokrivamo zidove, ograje, stare lope ali le prekrivamo tla z do 20 centimetrov širokimi belimi cvetovi.

Sedaj je pravi trenutek, da si naberete veje cvetočih hortenzij, jih date v posodo z nekaj vode in nato za mesec dni na njih pozabite. Ne smete jim dolivati vode, ampak pustite, da bodo posrkale tiste 'nekaj' vode in se pri tem posušile. Posušene hortenzije dobijo zanimivo barvo in ohranijo svojo obliko ter dajo prostoru svoj čar. Poskusite in se pustite presenetiti!

Vendar ne izropajte vseh grmov: na nekaterih le pustite cvetove hortenzij, da se bosta z njimi poigrala prva slana in ivje. Pa ne pozabite se sprehoditi med njimi, čeprav bo pihal ledeni veter. Težko si boste odgovorili, kdaj je horten-zija lepša: poleti ali v pozni jeseni.

Zapisala: Kristina Božič

tU'

       

đsl m

TRGOVSKO pOIMfcfi«

b>ROWiNAOUTEill

TEL: 106« ^ UV>

 

zw.v\ si«,

06? 123 2ti tmtm t

4. mesto: Matjaž Bajec (24.46)

5. mesto: Henrik Ropotar (24.46)

Kategorija veterani - A

1. mesto: Ljubo Car (24.46)

2. mesto: Bojan Debenec (25.29)

3. mesto: Jože Dovžan (25.50)

4. mesto: Darko Baje (27.39)

5. mesto: Roman Leskovec (29.40)

Kategorija veterani - B

1. mesto: Ivan Rajgelj (24.46)

2. mesto: Jože Lindič (25.04)

3. mesto: Ilija Mištrafovič (25.29)

4. mesto: Janez Černe (25.29)

5. mesto: Matej Mihovec (28.46)

Kategorija veterani - C

1. mesto: Franci Zaje (27.33)

2. mesto: Zorko Cigoj (27.50)

3. mesto: Konrad Merlad (28.46)

4. mesto: Slave Vidrih (28.46)

5. mesto: Stane Lavriša (28.46)

Kategorija veterani - D

1. mesto: Franc Mikuž (28.46)

2. mesto: Herbet Kotnik (30.22)

3. mesto: Leopold Petkovšek (34.38)

4. mesto: Anton Pajk (34.38)

5. mesto: Roman Kralj (36.17) Kategorija veterani - E

1. mesto: Milan Damar (30.22)

2. mesto: Tone Krasna (33.36)

3. mesto: Franc Kekec (35.24)

4. mesto: Aljaž Macarol (41.56)

5. mesto: Jože Škulj (56.00) Kategorija veterani - F

1. mesto: Blaž Geč (36.17)

2. mesto: Lado Černivec (46.10) Kategorija ženske - A

1. mesto: Neža Škrlep (29.40)

2. mesto: Urša Petrovčič (48.10) Kategorija ženske - B

1. mesto: Mojca Kališnik (31.22)

2. mesto: Ivica Rakoš (35.24)

3. mesto: Jožica Uršič (50.50)

4. mesto: Terezija Geč (57.00)

Aleš Bajda

Na planetu Kasupitalcev

Ste že slišali za kasupitalo in Kasupitalce? O tem bi vam veliko vedeli povedati Katja, /ris, Roman, Zlalko, Nika, Maruša, Grega, Nejc, Tine, Monika, Jošt, Lorena, Agnes, Blaž, Barbka in Darko -učenci lanskega kombiniranega oddelka 3. in 4. razreda podružnične šole Rakitna.

Monika je pogledala v svoj domišljijski leksikon in tam je pisalo:

"Kasupitalo - to je predmet z ročico in če pritisneš nanj, se spremeni v raketo. Če sedeš vanjo, te odpelje na planet, kjer živijo Kasu-pitalci.

RS. Do sedaj predmeta kasupi-tala še niso našli."

Kasupilalci so "veliki in majhni zeleni možici. Imajo velika ušesa in okrogle, mrke oči. Iz glave jim štrlita dva čudna rožiča." Kasupitalce vodila kraljica Gospe/a in kralj Gospej. Živijo na čudnem ploščatem planetu, obsijanem z vijolično svetlobo, polnem pajkov in čudnih rož. In na takem planetu sta se znašla sredi vročih počitnic deček in deklica, Martin in Polona, ko sta našla čuden predmet in pritisnila na ročico. Predmet seje spremenil v raketo inju odpeljal v vesolje.

Tako nekako seje začela čisto prava znanstvenofantastična zgodba. Skupaj sojo napisali in ilustrirali učenci 3. in 4. razreda podružnične šole Rakitna v lanskem šolskem letu. Zgodba je nastala kot tako imenovana 'podajanka'. Pri uri slovenskega jezika smo skupaj odkrili čuden predmet, kasupitalo, se domenili za glavne osebe, kraje dogajanja in par prvih zapletov. Vzeli smo čisto navaden zvežčič in ga poslali na pravljično potovanje od enega do drugega učenca. Vsak je vanj vpisal svoj del zgodbe, še prej pa je moral prebrati, kar je napisal sošolec pred njim. Pri nekaterih se je zvežčič ustavil dvakrat, nekateri so pisali v parih. Vsak je v zgodbo vnesel nekaj sebe,-sledile so si nove pravljične osebe, novi kraji, čedalje bolj razburljivi dogodki in zapleti. Tak način pisanja pa je zahteval veliko prilagajanja, domišljije in iznajdljivosti. In ker ima vsaka prava knjiga, napisana za otroke, tudi ilustracije, smo seveda narisali tudi te. Svetu besed smo dodali svet podob.

Odločili smo se, da knjigo natisnemo in izdamo. Ker smo iz kra-

ja, kjer si ljudje med seboj radi priskočijo na pomoč, nam je to tudi uspelo.

Pri tiskanju knjige so nam denarno pomagali turistično društvo, kulturno društvo, prostovoljno gasilsko društvo in lovska družina Rakitna, žaga Jurčnik, Kržič, Stanislav in Lilijana s. p., Zamisel d. o. o., pletilstvo Debevec, Zore mar-ket, okrepčevalnica Brunarica, gostilna Pri Logarju, gostilna Rožca, Novo Nordiska, Avtotrade, B bar in Slovenska ljudska stranka. Knjigi-co je lektorirala Alenka Kovačič, fotografije pa je prispeval Janko Kovačič. Posebej pa bi se zahvalila gospodu Veljku Tomanu, ki nam je poiskal tiskarja, se z njim dogovarjal in pomagal pri oblikovanju, ter podjetju Bograf ki nam je kn-jigico za malo denarja oblikovalo in natisnilo v veliki nakladi.

Barbara Jerina

Bosna

Za bosanskimi hribi je počasi vzhajalo sonce. Razsipalo je svoje zlate žarke. Nad Savo seje vzdigovala srebrna megla in zakrivala drugi breg.

Držal sem mamico za roko in vprašal:

"Kdaj bo prišla ta ladja?"

"Še malo počakaj, "je rekla, a pogled ji je počival na reki, ki je tekla leno in mirno.

Nedaleč strun je stal porušen most. Na enem od njegovih opornikov je stala bela čaplja.

Končno smo zagledali ladjo. Ko smo se vkrcali, je vozila počasi, toda vseeno nas je pripeljala na drugi breg.

Bosna seje prebujala iz spanca. Stal sem in mislil, da sanjam. Nič mi ni bilo znano, videl sem ostanke porušenih in poznanih hiš. Iz enih je že raslo grmičevje. Vas je bila zapuščena. Iskal sem rdečo streho babic ine hiše. Stala je na mestu, brez besed in potok solz je tekel po njenem obrazu. Med potjo je bila mami ves čas tiho, jaz pa sem se spraševal, zakaj so ljudje naredili to moji Bosni.

Ante Vujinovič, 6.a OŠ Preserje

MATIC MAZI NA TEKMOVANJIH V SVETOVNEM MERILU

Križarjenje z matematiko in fiziko

Barjanski kros 1999

Že drugo leto zapored je športno društvo B.V.G. Gulč iz Vnanjih Goric s pomočjo številnih sodelavcev pripravilo tekaški kros v Predalah. Veseli smo bili številnega odziva tako domačih tekačev kot tudi tekačev iz sosednjih občin Borovnice, Vrhnike, Grosuplja, Dobrove in Ljubljane.

Sobotno jutro, 25. septembra, smo prireditelji začeli zelo zgodaj. Pripraviti smo morali progo, start-no-ciljni prostor, označiti parkirna mesta, prijavno mesto in postoriti polno drugih malenkosti, da seje kros lahko neovirano odvijal. Že pred deveto so prišli prvi udeleženci in začutili smo pravi športni utrip, kije zavel na prireditvenem prostoru. Prvi je bil na vrsti start malčkov, ki so tekli na 200 metrov. Obetal je zanimive boje tudi v starejših kategorijah. Proga, ki je bila razgibana, je bila speljana v lepi okolici, z najmanjšo dolžino 200 metrov za malčke ter najdaljšo 5.000 metrov za veterane. Tekmovanje so vsi prestali brez poškodb, veliko je bilo zadihanih, velika večina pa tudi zadovoljnih. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli kolajne, ki so bile prave barjanske, izdelane iz gline, do petouvr-ščenega pa so bili nagrajeni še s praktičnimi nagradami naših sponzorjev. Vsak udeleženec je dobil osvežilni paket, tisti, ki so imeli srečo, pa so se lahko popeljali z Miranom Stanovnikom, znanim motokrosistom. Miran nam je zaupal nekaj podatkov iz svoje športne kariere, kije bila zelo pestra; od atletike seje počasi navdušil za smučanje, kjer je še danes član demonstracijske smučarske reprezentance Slovenije, hkrati pa je navdušen voznik motorjev.

Veselo vzdušje, ki je vladalo na Predalah, so zaokrožili starši in prijatelji, ki so vneto navijali za svoje najbližje. Ko so zmagovalci prejemali nagrade, nismo zasledili nobene nevoščljivosti, temveč so si tekmovalci med seboj športno čestitali in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno pomerijo.

Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so priskrbeli nagrade in omogočili izpeljavo tekmovanja. To so: diskont pijač Wistock Brezovica, Slovenska ljudska stranka Brezovica, Ljubljanske mlekarne, Ulker Ljubljana in Prostovoljno gasilsko društvo Vnanje Gorice. Hvala vam, ker ste pomagali pri športnem druženju, ki mlade in vse sodelujoče poveže v športnem duhu, ki pa ga je žal nekaterim malo mar. Hvala tudi vsem 157 udeležencem, ki so prišli na kros, želimo jim še obilo športnih uspehov. Vidimo se prihodnje leto!

Rezultati Barjanskega krosa 1999

Malčki - dečki

1. mesto: Martin Plahanc

2. mesto: Jan Sojer

3. mesto: Jan Kučič Malčki - deklice

1. mesto: Nina Rupar

2. mesto: Ana Kržič

3. mesto: Lelizia Weith Mala šola - dečki

1. mesto: Toni Stanovnik

2. mesto: Jernej Brancelj

3. mesto: Matevž Klančar Mala šola - deklice

1. mesto: Erika Rus

2. mesto: Anita Halilagič

3. mesto: Jerca Bizak 1. in 2. razred - dečki

1. mesto: Edin Fazlič

2. mesto: Gregor Bedrač

3. mesto: Simon Rihar 1. in 2. razred - deklice

1. mesto: Klara Gabrovšek

2. mesto: Kristina Etling

3. mesto: Tina Poličnik 3. in 4. razred - dečki

1. mesto: Marko Marinko

2. mesto: Robert Etling

3. mesto: Marko Kržič 3. in 4. razred - deklice

1. mesto: Katja Kržič

2. mesto: Barbara Gabrovšek

3. mesto: Klavdija Japelj 5. in 6. razred - dečki

1. mesto: Jože Buh

2. mesto: Luka Čadež

3. mesto: Tadej Čuden 5. in 6. razred - deklice

1. mesto: Urška Ozimek

2. mesto: Saša Bučar

3. mesto: Urša Šebenik 7. in 8. razred - dečki

1. mesto: Urban Pavlovčič

2. mesto: Gašper Šebenik

3. mesto: Matevž Kastrin 7. in 8. razred - deklice

1. mesto: Barbara Buh

2. mesto: Nina Debevec

3. mesto: Ida Plevnik Mladinci

1. mesto: Tobi Cukjati

2. mesto: Matevž Tehovnik Mladinke

1. mesto: Petra Fekonja

2. mesto: Petra Kobe

3. mesto: Katja Zatler Člani

1. mesto: Gašper Novak

2. mesto: Sebastjan Mihajlovič

3. mesto: Roman Zatler Članice

1. mesto: Gabriela Marinko

2. mesto: Andreja Bizjak Veterani

1. mesto: Stane Kogovšek

2. mesto: Jani Kunčič

3. mesto: Franc Rotar Veteranke

1. mesto: Jana Rotar

Metka Kastelic

Mavrična katrca

Ali ste že videli, da bi otroci barvali čisto pravi avto? Regi-cam in skokicatn iz vrtca v osnovni šoli Brezovica seje ta želja uresničila. V mesecu septembru je imela avtohiša Renault Pleško Cars, d.o.o., na Brezovici dan odprtih vrat. Povabili so nas na ogled novega avtomobila Renault Scenic. Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, so nam pripravili čisto pravo katr-co, ki smo jo lahko prebarvali od vrha do tal. Oblekli smo se v zaščitne haljice, prijeli za čopiče in rjava katrca je kmalu postala pisana kot mavrica. Ker pa smo bili tako pridni, so nas pogostili s sokom, čipsom in slastnim sladoledom.

Dopoldne, ki smo ga preživeli skupaj s Pleško Cars d.o.o., nam bo ostalo v lepem spominu, saj nas kar niso nehali presenečati. Za popotnico nazaj v vrtec je še vsak dobil komplet barvic, šilček in radirko.

Najlepša hvala gospodu Primožu in ostalim. Želimo vam še veliko uspehov pri delu.

Žabice z Ido in Urško

Z matematiko se zelo zgodaj srečajo že osnovnošolci. Uporaba te vede je tako razširjena, da ji v vseh letih osnovne šole namenjajo velik delež učnih ur. Nekaterim stalno povzroča preglavice, le redkim pa postane reševanje matematičnih problemov konjiček.

Matic Mazi iz Goričice je svojo nadarjenost pokazal že v prvih letih osnovne šole. Na tekmovanjih za Vegovo priznanje je sodeloval skozi vseh osem let. Na državnem tekmovanju za najvišje zlato Vegovo priznanje je v sedmem in osmem razredu osnovne šole postal tudi državni prvak med mladimi matematiki. Uspehe na tem področju je še naprej nizal v srednji šoli in sedaj je študent 2. letnika fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. O svojih tekmovanjih in uspehih pa je spregovoril takole:

Matic, kako si razvijal svoje znanje iz matematike?

"Veselje do reševanja matematičnih problemov imam že iz otroških let. S tem sem se ukvarjal že doma in tudi v šoli nisem imel večjih težav pri razumevanju matematike. Rad se ukvarjam z računalniškim programiranjem, kjer se ti problemi največkrat pojavijo."

Tekmovanj za mlade matematike si se udeleževal tudi v srednji šoli. Kako so tekmovanja potekala in kakšne uspehe si dosegel?

"V vseh štirih letih na gimnaziji sem se udeleževal državnih tekmovanj iz matematike in v 4. letniku sem dobil prvo nagrado. V 2. letniku sem šel prvič na mednarodno matematično tekmovanje mest. Potekalo je v Rusiji v mestu Uglič

ob Volgi. Tega tekmovanja sem se udeležil tudi v naslednjih dveh letih, zastopal pa sem Ljubljano.

V 3. letniku sem prišel na izbirno tekmovanje za mednarodno matematično olimpiado, kjer sem se uvrstil med šest slovenskih tekmovalcev, s katerimi sem šel poleti v Argentino. Z letalom smo potovali iz Ljubljane v Frankfurt, nato v Buenos Aires in od tam v mesto Mar del Plata, kjer je tekmovanje potekalo. V Argentini smo bili vsega skupaj dva tedna. Od tega je tekmovanje trajalo dva dneva, preostali čas pa smo porabili za ogledovanje znamenitosti mesta in okolice.

V 4. letniku gimnazije sem sodeloval še na Sredozemskem matematičnem tekmovanju, kjer sem dosegel bronasto priznanje."

Bil si tudi na več tekmovanjih iz fizike. Kakšne uspehe si dosegel tam?

"Na državnih tekmovanjih srednješolcev iz fizike sem štirikrat dosegel drugo nagrado, v zadnjem letniku pa sem šel na mednarodno fizikalno olimpiado (MFO) na Islandijo. Tam sem se uvrstil v zgornjo polovico."

Na mednarodno fizikalno olimpiado na Islandijo so prišli mladi fiziki s celega sveta. Po kakšnih kriterijih so vas izbrali?

"Iz vsake države je prišlo največ pet tekmovalcev, iz nekaterih držav tudi manj. Tekmovalcev v Revkjaviku na Islandiji nas je bilo skupaj okrog 400 iz 80 držav sveta. Pri nas je kriterij tak, da se 10 najboljših na državnem tekmovanju preizkusi na dodatnem tekmovanju, kjer izberejo najboljših pet.

Ti gredo potem na mednarodno fizikalno olimpiado. Tekmovalci imajo med 14 in 20 let. Najboljša mesta ponavadi osvojijo Kitajci, ki morajo že na domačih izbirnih tekmovanjih premagati močno konkurenco."

Kako poteka mednarodna fizikalna olimpiada in v katerem jeziku dobite naloge za reševanje?

"Začne se z otvoritveno slovesnostjo. Po otvoritvi se od vsake ekipe ločita spremljajoča prevajalca in prejmeta naloge za reševanje v angleščini. Država gostiteljica je vsako leto druga, vedno pa je uradni skupni jezik angleščina. Prevajalca prevedeta naloge v svoj jezik in jih vrneta strokovni žiriji. Naslednji dan se začne teoretični del tekmovanja, ki traja štiri ure. Vsak tekmovalec dobi naloge v svojem jeziku. Strokovna žirija rešene naloge oceni, pri tem pa ji pomagata prevajalca, ki sodnikom razložita morebitne nejasnosti.

Naslednji dan je na vrsti praktični del, to je fizikalni eksperiment, ki ga tekmovalci izvajajo vsak zase. V Revkjaviku smo delali poskus s senčenjem elektromagnetnega polja. Tudi za to smo imeli na voljo štiri ure, vse potrebne instrumente pa so nam priskrbeli organizatorji.

Med čakanjem na rezultate smo si lahko ogledali Islandijo nekoliko bolj od blizu. Potovali smo z avtobusom, si ogledali ledenik v poletju in se povzpeli na goro Esja. Islandci so zelo ponosni na svoje ovce s posebno gosto volno, ki odlično ščiti pred dežjem. Njihov dež je namreč zelo gosto pršenje, ki ga spremlja zmeren veter. V takem vremenu dežnik ne pomaga

Matic Mazi - osebna izkaznica Rojen : 16. 3. 1980 v Ljubljani Naslov: Goričica 3, 1352 Preserje Osnovna šola: Preserje Srednja šola: Gimnazija Bežigrad Fakulteta: FMF v Ljubljani

dosti, zato domačini raje uporabljajo debele volnene puloverje in pelerine. Če vidiš človeka z dežnikom, je to gotovo tujec. Glede vremena pa pravijo: 'Če ti ni všeč, počakaj 15 minut'. Tako hitro se spreminja.

Kdo ti je omogočil udeležbo na mednarodnih tekmovanjih?

"Glavno denarno breme potovanj in bivanj v tujini nosi Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije."

Morda že veš, kakšen bo tvoj poklic po končanem študiju na fakulteti?

"Moja smer na fakulteti je uporabna matematika. Najbrž bom nadaljeval še na podiplomskem študiju, zanima pa me poklic računalniškega programerja."

Pogovarjal se je Rok Nagode

SODELOVANJE S KRAJEVNIMI DRUŠTVI IN VZPOSTAVLJANJE MEDNARODNIH VEZI

Po dveh letih premora letos zopet mednarodni tabor za prostovoljno delo

V organizaciji ljubljanskega Zavoda za kakovost življenja (ZKŽ) je letos, po dveh letih premora, na Preserju med 11. in 31. julijem zopet potekal mednarodni poletni tabor za prostovoljno delo.

Letos se je tabora udeležilo 14 mladih iz Belgije, Češke, Slovaške, Irske, Švedske, Italije, Nizozemske, Danske, Francije in Slovenije. Udeleženci, ki potne stroške do Preserja nosijo sami, za svoje delo niso prejeli plačila v denarni obliki, poskrbljeno pa je za namestitev (osnovna šola Preserje) in prehrano.

ZKŽ je tabor izvedel v soorga-nizaciji z lokalnimi društvi (planinskim, turističnim, polharskim, veteranskim) in krajevno skupnostjo Podpeč - Preserje. Prostovoljce je tudi letos, tako kot že pred tremi leti, preskrbel MOST Slovenija, društvo za prostovoljno delo. Tabor na Preserju pa letos ni bil edini tabor v organizaciji ZKŽ. Poleg preserskega je ZKŽ izvedel tudi mednarodni tabor za prostovoljno delo na Mirni na Dolenjskem, kjer so prostovoljci (preskrbel jih je IBG iz Stuttgarta v Nemčiji) pomagali pri obnavljanju Mirnskega gradu.

Udeleženci, ki so dnevno opravili približno 5 - 6 ur dela, so v času svoje tritedenske prisotnosti na Preserju sodelovali v več projektih:

Projekt 'OŠ' je zajemal pleskanje 'cokla' na osnovni šoli Preserje, košenje zajetnih šolskih zelenic, ki se raztezajo na zelo razgibanem terenu, ter pripravo in izvedbo opaženja stene pri vhodu na raz-

redno stopnjo.

Projekt 'Jezero' je sestavljalo pobiranje smeti (20 vreč) na bre-žinah in v okolici Jezera, obseka-nje grmovja ob krožni poti okoli Jezera ter ureditev izvira enega od studencev.

'Kave' seje imenoval projekt, v okviru katerega so prostovoljci pokosili travo in obsekali grmovje v okolici brunarice, kolikor mogoče očistili odpadlo listje, veje in debla iz bližnjega ribnika, obnovili skladovnico strešnih opek, postavili zidano ognjišče ter leseno mizo in klopi.

V okviru projekta 'Žalostna gora' so udeleženci pokosili travo in očistili okolico cerkve na Žalostni gori, kjer je po obnovi ostalo polno ostankov gradbenega materiala. •

Projekt 'Rakitna'je bilo zbiranje smeti ob glavnih poteh po kraju Rakitna. Z zadovoljstvom smo ugotovili, daje bilo smeti le malo, nekaj pa kljub vsemu.

Projekt 'Krim' so sestavljala vzdrževalna in okoljevarstvena dela na planinski koči na Krimu in v njeni okolici.

Eden najbolj uspešnih in verjetno najbolj dolgoročnih projektov pa je bil projekt 'Učne', kije zaob-segel posek in pospravo posekanega drevja, grmovja in robidovja, izravnavo terena s kamenjem in gramozom ter izdelavo lesene mize in klopi.

Mednarodni tabor za prostovoljno delo pa ni le delo, temveč predstavlja prostovoljcem predvsem možnost druženja z vrstniki, ki

prihajajo iz najrazličnejših držav sveta (tokrat le iz Evrope), možnost uporabe tujega jezika, druženja s prebivalci kraja in območja ter seznanitev z državo, kjer prebivajo in v kateri prostovoljno delajo. Prav zato in predvsem zato je bil prosti čas ob popoldnevih in koncih tedna namenjen predstavitvi in spoznavanju krajevne skupnosti Podpeč - Preserje, občine Brezovica, Ljubljane ter naravnih, kulturnih in umetnostnih znamenitosti Slovenije. Mednarodni tabori za prostovoljno delo pa učinkujejo pozitivno tudi na lokalno skupnost in državo, kjer potekajo. Država pridobi na mednarodni poznanosti med mladimi ljudmi, kar pomeni, da bodo vsi mladi, ki so se na taboru imeli prijetno, postali v svojih domovinah glasniki o tem, kako je pri nas in kaj vse so zanimivega videli. Lokalna skupnost, kije gostila takšen tabor, pa se lahko, poleg dela, ki je bilo opravljeno, ter razvoja zavesti med prebivalci, predvsem mladimi, kako pomembno je znanje tujih jezikov, dolgoročno nadeja še prihodka od turističnih dejavnosti, saj se mladi, ki so tu nekaj naredili, pustili za seboj neko sled, praviloma kasneje še vračajo.

Tudi letos, kot že pred tremi leti, sem tabor vodil Martin Maček, ki sicer takšne tabore že sedem let vodim v Nemčiji. Na podlagi teh izkušenj ocenjujem, da je letošnji tabor uspel bistveno bolje kot tisti pred tremi leti, daje bil odziv lokalne skupnosti bistveno večji in da je kakovost izvedbe tabora postala primerljiva kakovosti taborov, ki sem jih vodil v Nemčiji. Da pa je bilo to lahko doseženo, gre posebna zahvala v prvi vrsti predvsem Marku Goršiču, kije letošnji tabor spremljal in soustvarjal že od same ideje in ki mu je pri sodelujočih društvih in krajevni skupnosti uspelo zbuditi zadosten interes za izvedbo tabora. Organizacijsko so se izkazali tudi Ljubo Baša, France in Pavle Maček ter Jože Kraljic, ki nas je s slovenskimi kuhanimi dobrotami na svojem domu tudi pogostil. Za pogostitev s slovenskimi specialitetami se v svojem imenu ter v imenu celotne skupine zahvaljujem tudi gostilni Rožca in Društvu veteranov NOB. Stanetu Kirnu, Andreju Petelinu ter Marku

Goršiču se zahvaljujem za predavanja o daljni in bližnji zgodovini Slovenije in Slovencev ter predavanje z diapozitivi o slovenskih gorah. Za lepše preživetje prostega časa pa sta poskrbela Igor Pri-stavec in Bernard Jesenko. Prvi z izletom z barko po Ljubljanici, možnostjo igranja tenisa, vožnje s kanuji po Ljubljanici in obiskom vaške veselice, drugi pa nam je dal za en dan na razpolago avtobus, tako da smo skupaj z udeleženci tabora na Mirni obiskali znamenitosti Dolenjske. Pri prevozih po Sloveniji so s svojimi vozili pomagali tudi Simon Švigelj ter Pavle in Tomaž Maček in se jim prav tako zahvaljujem. Prav posebna zahvala pa gre tudi Igorju Selanu, ravnatelju osnovne šole Preserje, ter tudi sami osnovni šoli Preserje, ki je udeležencem tri tedne nudila streho nad glavo in jim predstavljala drugi dom, v katerem smo se pogosto okrepčali z mesnimi dobrotami, ki smo jih po ugodno znižanih cenah kupili v mesnici Lajči.

Martin Maček

Odkrivanje lepot pred domačim pragom

Pregovor pravi, da je povsod lepo in doma najlepše. V zadnjih mesecih pa sem skupaj s starši in bratcema odkril, da je veliko lepot tudi pred domačim pragom.

V vsakem kraju, kjer smo bili, smo srečali veliko dobrih ljudi.

Pokazali so nam čudovite reči. Še najbolj zanimivi so izdelki iz preteklosti in najrazličnejše spretnosti. Tudi mnogih naravnih lepot sami ne bi opazili, če nas nanje ne bi opozorili domačini in nam jih predstavili.

Zahvaljujem se vsem, ki pripravljate vaška srečanja in z njimi bogatite domačine in obiskovalce.

Luka Stanovnik

Zahvala Društvu podeželske mladine Brezovica

SODELOVANJE S KRAJEVNIMI DRUŠTVI IN VZPOSTAVLJANJE MEDNARODNIH VEZI

Po dveh letih premora letos zopet mednarodni tabor za prostovoljno delo

V organizaciji ljubljanskega Zavoda za kakovost življenja (ZKŽ) je letos, po dveh letih premora, na Preserju med 11. in 31. julijem zopet potekal mednarodni poletni tabor za prostovoljno delo.

Letos se je tabora udeležilo 14 mladih iz Belgije, Češke, Slovaške, Irske, Švedske, Italije, Nizozemske, Danske, Francije in Slovenije. Udeleženci, ki potne stroške do Preserja nosijo sami, za svoje delo niso prejeli plačila v denarni obliki, poskrbljeno pa je za namestitev (osnovna šola Preserje) in prehrano.

ZKŽ je tabor izvedel v soorga-nizaciji z lokalnimi društvi (planinskim, turističnim, polharskim, veteranskim) in krajevno skupnostjo Podpeč - Preserje. Prostovoljce je tudi letos, tako kot že pred tremi leti, preskrbel MOST Slovenija, društvo za prostovoljno delo. Tabor na Preserju pa letos ni bil edini tabor v organizaciji ZKŽ. Poleg preserskega je ZKŽ izvedel tudi mednarodni tabor za prostovoljno delo na Mirni na Dolenjskem, kjer so prostovoljci (preskrbel jih je IBG iz Stuttgarta v Nem-

Štiri šolska leta je na osnovni šoli Preserje potekala raziskava hišnih imen v krajevnih skupnostih Rakitna in Podpeč - Preserje.

Terenske raziskave v obliki ankete je izvedlo kar nekaj učencev. Za Preserje, Gorenjo in Dolenjo Brezovico Špela Rot, Danijela Guti), Stanka Bačar, Petra Puše-njak, Darija Švigelj in Nataša Babic. Zbiranje podatkov za Rakitno sta izvedli Nina Bizjak in Maja Debevec, za Kamnik pod Krimom, Podpeč in Jezero pa Polona Božič, Tjaša Korenčan, Martina Rogelj in Anita Jene. Podatke za Goričico in Prevalje sta zbrali Mateja Verbič in Tjaša Turšič.

Namen raziskovalne naloge je bil na preprost, poljuden način pojasniti pomen hišnih imen. V primerih, ko je bilo to mogoče, tudi njihov nastanek oziroma izvor. Ob tem smo upoštevali tudi mnenja strokovnjakov s področja jezikoslovja. Natančna znanstvena analiza posameznih besed, razlaga be-sedotvorja, ugotavljanje različnih osnov in vplivov je stvar jezikoslovcev in sodi na strogo specifično znanstveno področje.

Poleg učencev smo imeli še nekaj zunanjih sodelavcev in informatorjev: prof. dr. Alenko Šivic Dular, ki je z vsestransko podporo, moralno in strokovno, pomagala,

Prve apnenice, tudi Lukmano-ve, so nastale v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, zlasti po potresu leta 1885, koje razrušena Ljubljana potrebovala veliko gradbenega materiala.

Današnjo Lukmanovo apnenico je imel prvotno v lasti Medal Ga-ribaldi, potomec graditelja južne železnice, kije stekla skozi Preserje leta 1857. Njegov bratje bil Gio-vanni (Pri Živanut), kije imel v lasti kamnolom in današnjo stavbo Minerala v Podpeči.

Garibaldijevo posestvo (Pri Živanut se je reklo tudi tej domačiji) je leta 1890 kupil z apnenico vred Franc Lukman z Iga. Gospodaril je zelo uspešno, dokupil precej zemlje in odprl še gostilno.

Leta 1925 seje k Lukman priženil Janez Kavčnik iz Dragomerja, ki je gospodarstvo na posesti zopet postavil na trdne temelje. Postavil je mlin s tremi kamni, pozidal pritlično hišo v današnjo mogočno stavbo in s tem povečal tudi gostilno.

Ivan Kajca iz Podpeči je bil priznani mojster skladač. Najprej je bil pri Kavčniku miner in je pomagal staremu mojstru pri skladanju apnenice. Pozneje je za njim prevzel delo samostojnega skladača in poslovodje. Med svojim delom je v mojstrstvo skladanja vpeljal gospodarjevega zeta, današnjega last-

čiji) pomagali pri obnavljanju Mirnskega gradu.

Udeleženci, ki so dnevno opravili približno 5 - 6 ur dela, so v času svoje tritedenske prisotnosti na Preserju sodelovali v več projektih:

Projekt 'OŠ' je zajemal pleskanje 'cokla' na osnovni šoli Preserje, košenje zajetnih šolskih zelenic, ki se raztezajo na zelo razgibanem terenu, ter pripravo in izvedbo opaženja stene pri vhodu na razredno stopnjo.

Projekt 'Jezero' je sestavljalo pobiranje smeti (20 vreč) na bre-žinah in v okolici Jezera, obseka-nje grmovja ob krožni poti okoli Jezera ter ureditev izvira enega od studencev.

'Kave' seje imenoval projekt, v okviru katerega so prostovoljci pokosili travo in obsekali grmovje v okolici brunarice, kolikor mogoče očistili odpadlo listje, veje in debla iz bližnjega ribnika, obnovili skladovnico strešnih opek, postavili zidano ognjišče ter leseno mizo in klopi.

V okviru projekta 'Žalostna gora' so udeleženci pokosili travo in očistili okolico cerkve na Žalostni

da je bila raziskava dokončana; krajevna skupnost Podpeč - Preserje nam je s seznamom gospodinjstev bistveno olajšala poizvedovanje na terenu; Marija Bezek je sodelovala pri dopolnilih in popravi podatkov za Rakitno, Goričico in Prevalje; Milan Podlogar pa je pregledal in popravil podatke za Podpeč; družinske zgodbe so povedali Franc Mazi z Jezera ter Janez in Lojze Suhadolnik iz Podpeči; Marta Merkun je z računalniško obdelavo podatkov pomagala, da je raziskovalna naloga uzrla luč dneva.

V iskanje in preverjanje podatkov je bilo vloženo veliko napora s strani sodelavcev in informatorjev, učencev in njihove mentorice. Pa vendar seje lahko pri obdelavi in primerjavi podatkov vrinila tudi kakšna netočnost ali pomanjkljivost. Pripombe in dopolnila so vedno dobrodošli!

V mesecu oktobru je bila v avli osnovne šole Preserje razstava fotografij hišnih imen. Raziskovalno nalogo si boste lahko izposodili in prebrali v šolski in vseh krajevnih knjižnicah (v Podpeči, na Rakitni in v knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani).

Mentorica raziskovalne naloge Goranka Kreačič OŠ Preserje

nika Lojza Suhadolnika z Jezera.

Lojze Suhadolnik, ki se je poročil s hčerko Janeza Kavčnika, je nadaljeval družinsko tradicijo in s tem pripeljal Lukmanovo apnenico do častitljive stote obletnice. Posodobil in olajšal je delo z nakupom kompresorja leta 1958.

O zgodovini podpeških apnenic je Ljudmila Bras napisala obsežno študijo, ki je bila objavljena v zborniku Slovenski etnograf, številka 30/1977.

Kljub temu, da je rodoslovje pomožna zgodovinska veda, je najbolj osebna in zato najtežje dostopna profesionalnemu raziskovalcu. Tako raziskovanje omejujejo tudi zakoni, ki ne dovoljujejo nepooblaščenega raziskovanja genealoških podatkov, mlajših od sto let.

Janez Suhadolnik, sin Lojza Suhadolnika, ki nadaljuje očetovo delo v apnenici, že več let ljubiteljsko zbira in ureja podatke za družinsko rodoslovje. V računalniku ima podatke o sorodstvenih vezeh kar med 1500 prebivalci bližnje in širše okolice. Zato je njegov prispevek dragocena pomoč, ne samo pri napredku genealogije, temveč predvsem pri raziskovanju zgodovine kraja.

Goranka Kreačič OŠ Preserje

gori, kjer je po obnovi ostalo polno ostankov gradbenega materiala.

Projekt 'Rakitna'je bilo zbiranje smeti ob glavnih poteh po kraju Rakitna. Z zadovoljstvom smo ugotovili, daje bilo smeti le malo, nekaj pa kljub vsemu.

Projekt 'Krim' so sestavljala vzdrževalna in okoljevarstvena dela na planinski koči na Krimu in v njeni okolici.

Eden najbolj uspešnih in verjetno najbolj dolgoročnih projektov pa je bil projekt 'Učne', kije zaob-segel posek in pospravo posekanega drevja, grmovja in robidovja, izravnavo terena s kamenjem in gramozom ter izdelavo lesene mize in klopi.

Mednarodni tabor za prostovoljno delo pa ni le delo, temveč predstavlja prostovoljcem predvsem možnost druženja z vrstniki, ki prihajajo iz najrazličnejših držav sveta (tokrat le iz Evrope), možnost uporabe tujega jezika, druženja s prebivalci kraja in območja ter seznanitev z državo, kjer prebivajo in v kateri prostovoljno delajo. Prav zato in predvsem zato je bil prosti čas ob popoldnevih in koncih tedna namenjen predstavitvi in spoznavanju krajevne skupnosti Podpeč - Preserje, občine Brezovica, Ljubljane ter naravnih, kulturnih in umetnostnih znamenitosti Slovenije. Mednarodni tabori za prostovoljno delo pa učinkujejo pozitivno tudi na lokalno skupnost in državo, kjer potekajo. Država pridobi na mednarodni poznanosti med mladimi ljudmi, kar pomeni, da bodo vsi mladi, ki so se na taboru imeli prijetno, postali v svojih domovinah glasniki o tem, kako je pri nas in kaj vse so zanimivega videli. Lokalna skupnost, ki je gostila takšen tabor, pa se lahko, poleg dela, ki je bilo opravljeno, ter razvoja zavesti med prebivalci, predvsem mladimi, kako pomembno je znanje tujih jezikov, dolgoročno nadeja še prihodka od turističnih dejavnosti, saj se mladi, ki so tu nekaj naredili, pustili za seboj neko sled, praviloma kasneje še vračajo.

Tudi letos, kot že pred tremi leti, sem tabor vodil Martin Maček, ki sicer takšne tabore že sedem let vodim v Nemčiji. Na podlagi teh izkušenj ocenjujem, daje letošnji tabor uspel bistveno bolje kol tisti pred tremi leti, daje bil odziv lokalne skupnosti bistveno večji in da je kakovost izvedbe tabora postala primerljiva kakovosti taborov, ki sem jih vodil v Nemčiji. Da pa je bilo to lahko doseženo, gre posebna zahvala v prvi vrsti predvsem MarKu Goršiču, kije letošnji tabor spremljal in soustvarjal že od same ideje in ki mu je pri sodelujočih društvih in krajevni skupnosti uspelo zbuditi zadosten interes za izvedbo tabora. Organizacijsko so se izkazali tudi Ljubo Baša, France in Pavle Maček ter Jože Kraljic, ki nas je s slovenskimi kuhanimi dobrotami na svojem domu tudi pogostil. Za pogostitev s slovenskimi specialitetami se v svojem imenu ter v imenu celotne skupine zahvaljujem tudi gostilni Rožca in Društvu veteranov NOB. Stanetu Kirnu, Andreju Petelinu ter Marku Goršiču se zahvaljujem za predavanja o daljni in bližnji zgodovini Slovenije in Slovencev ter predavanje z diapozitivi o slovenskih gorah. Za lepše preživetje prostega časa pa sta poskrbela Igor Pristavec in Bernard Jesenko. Prvi z izletom z barko po Ljubljanici, možnostjo igranja tenisa, vožnje s kanuji po Ljubljanici in obiskom vaške veselice, drugi pa nam je dal za en dan na razpolago avtobus, tako da smo skupaj z udeleženci tabora na Mirni obiskali znamenitosti Dolenjske. Pri prevozih po Sloveniji so s svojimi vozili pomagali tudi Simon Švigelj ter Pavle in Tomaž Maček in se jim prav tako zahvaljujem. Prav posebna zahvala pa gre tudi Igorju Selanu, ravnatelju osnovne šole Preserje, ter tudi sami osnovni šoli Preserje, ki je udeležencem tri tedne nudila streho nad glavo in jim predstavljala drugi dom, v katerem smo se pogosto okrepčali z mesnimi dobrotami, ki smo jih po ugodno znižanih cenah kupili v mesnici Lajči.

Martin Maček

V junijski številki našega glasila me je prijetno presenetilo vabilo društva podeželske mladine občine Brezovica, s katerim so vabili otroke na počitniške dejavnosti v mesecu juliju, ki so potekale vsak četrtek in petek. Navdušenje otrok me je pripeljalo do tega, da sem spremljala vnuke k dejavnostim in bila sem ne samo prijetno presenečena, ampak navdušena in vzhičena ob delavnosti mladih, ki so dejavnosti vodili ali samo pomagali mentorjem. Že prvi dan - na žuru s Sendi - na Rakitni me je navdušilo sodelovanje društva podeželske mladine z vsemi organizacijami, sponzorji in tudi z zdraviliščem Rakitna, ki je tega dne odprlo vrata vsem in dalo na razpolago prostor, igrala ter omogočilo svojim varovancem, preživeti popoldne malo drugače, bolj pestro, razigrano in zabavno. Prvič sem se imela priliko srečati z organizatorji in posameznimi mentorji in nad njimi sem bila resnično očarana. Gospod Jernej Selan, ki je nadobudnežem pomagal na plezalni steni, je imel okrog sebe polno navdušencev nad to disciplino in je neutrudno delal od 17. do 21. ure in še tedaj, koje večina že odhajala, je on stal v gruči plezanja željnih otrok.

Ko sem se ob naslednjih dejavnostih srečala z gospo Vido Kraljic -Kržič, ki je vodila slikanje na steklo in glinarjenje, sem se prepričala, kako so otroci tudi v počitniških dneh željni vodenih dejavnosti, kjer lahko sprostijo svojo energijo in ustvarjalnost.

Naravnost občudovala sem to gospo, s kakšnim žarom in delavolj-nosljo se je pripravljala na te dejavnosti, saj je pripeljala s seboj glino za oblikovanje (več deset kilogramov), pladnje, prte za zaščito miz, kozarčke za vodo za vse otroke, čopiče, krpice za brisanje in celo srajce za zaščito obleke, če bi bil slučajno kdo brez zaščite pri oblikovanju z glino.

Presenetila me je celotna organizacija, saj je gospodična Meta Kastelic pred veslanjem po Ljubljanici telefonično preverjala številčnost udeležbe zaradi zagotovitve zadostnega števila čolnov; gospa Alenka Pirnat pa seje prav tako telefonično prepričala o udeležbi otrok na kolesarjenju po Ljubljanskem barju. In ker nas zelo malo ve, kako odlično je bilo vse organizirano, naj povem še to, da je gospodična Meta pred začetkom kolesarjenja pripeljala na zborno mesto pri osnovni šoli Notranje Gorice cel karton čelad, če bi

Na balonu

Nek ponedeljek konec junija smo se zbrali pred šolo in odšli v Jamo. Tam nas je že čakal balonar, da nam pokaže balon. Balona še ni imel pripravljenega za vožnjo. Fantje iz tretjega in četrtega razreda so vlekli vrvico, naši fantje pa so držali vrečo, da se je napolnila z zrakom. Ko je bil balon pripravljen za dvig, smo bili vsi nestrpni. Učiteljice so iz vsakega razreda izbrale enega učenca, da se bo peljal /. balonom. Gospa Bojana nas je izbrala v krogu. Zame je bila velika sreča, da se je ustavila pri Petri. Ko je izgovorila zadnjo besedo, je prišla do mene. Šla sem v košaro. Za mano so prišli v košaro še Nina, Laura in Anže. Pridružila se

bil slučajno kak udeleženec brez zaščite. In ko je dolga kolona mladih kolesarjev krenila na pot, so se spremljevalci porazdelili po skupinah, a na koncu kolone je spremljal mlade sam župan občine.

Kakšne so bile dejavnosti in kako so bili otroci delavni, je bilo lepo vidno na razstavi ob zaključku meseca julija. Naključni opazovalec bi rekel: "Pridni so bili, veliko so naredili." Meni pa se je zastavljalo vprašanje: Koliko dela so imeli posamezni mentorji, da so izdelke (iz gline, stekla, slike, izdelane iz semen, poslikane majice, ogrlice, akvarele) shranili in pripravili za razstavo, ker

Letos smo se odločili, da spoznamo našo severovzhodno Slovenijo. Ogledali smo si tri doline, Mislinjsko, Mežiško in Dravsko. Vsaka ima svoj pomen in značilnost za to območje, ki se na vzhodu zajeda med mehko zaobljene vrhove Pohorja, proti zahodu pa prav do vznožja Uršlje gore, Pece, Raduhe in Olševe. Narava na tem območju ni skoparila z naravnimi lepotami, res so vredne ogleda.

Tako smo si spomladi ogledali Rimski Vrelec, Ivačko jezero in Poljane, ki so zaščitene kot spominsko območje 'Svobodi in Miru'. Tu so potekali zadnji boji druge svetovne vojne. Ogledali smo si tudi muzej Prežihovega Voranca, rudarsko etnografsko zbirko v Črni, Najevsko lipo (največjo v Sloveniji) in še druge znamenitosti.

Septembrski izlet 25. septembra 1999 je bil nekaj posebnega. Pot

nam jc gospa Zorka. Balonar Avi Šorn je bil že prej v košari. Dvignili smo se počasi, da so ostali lahko opazovali. Na začetku poleta meje bilo strah. Nato sem se umirila in uživala. Vroče kapljice so padale name in na Lauro. Opazovali smo travnike, njive in hiše. Najprej smo se skoraj dotaknili hiše in pristali na rožah. Šli smo čez železnico in pristali na travniku. Ko smo balon spravili čisto do tal, smo šli vleč vrvico. Pospravili smo ga v vrečo. To in košaro smo dali v prikolico. Nato smo se vsi z avtom odpeljali v šolo. V šolo smo prišli mokri od rosne trave. Ta šolski dan mi bo ostal vedno v lepem spominu.

Martina Kozamernik, 2.c

je bilo tistega skritega deta, ki je navadno neopazno, še posebej veliko (sušenje, žganje gline)?

Zato bi se rada vsem tem mladim ljudem, ki so s tako zavzetostjo in predanostjo delali z našimi otroki, jih zaposlili in hkrati zabavali, da so ob igri ustvarjali in čudovito preživeli dneve z Julijo in Julijem, vsaj skromno zahvalila. Če dodam še to, da so bili tudi otroci navdušeni, je slika popolna in cilj dosežen.

Zahvala torej vsem tem čudovitim ljudem, ki so svoj prosti čas, moči in voljo tako nesebično poklonili našim otrokom. Pri nadaljnjem delu želim vsem še veliko uspehov. Hvala! MK

nas je vodila preko lepo obdelanega polja ob jutranji rosi raznih barv, obsijanih s soncem. Ustavili smo se v Slovenj Gradcu, kjer je spomenik našega vaščana narodnega heroja Rankota. Naslednja postaja so bile Ravne, znameniti železarski kraj. Ogledali smo si muzej na prostem. V gradu tam hranijo veliko zbirko raznega orodja, najbolj znamenita je peč, imenovana pudlovka (presnovka), v kateri so izdelovali in topili izredno kakovostne vrste jekla.

Kosilo je bilo v Šentanelu. Ta vas je dobro znana po kmečkem turizmu in ima tudi kmečki muzej hiše v stilu ljudskega stavbarstva, zelo lepo urejeno. Pot smo nadaljevali preko Prevalj, Dravograda in Vuzenice, kjer smo si ogledali muzej Antona Martina Slomška. Tu je služboval šest let, ustvarjal velika dela, napisal knjigo Blaže in Nežika, poučeval v nedeljski šoli -bil je vsestranski buditelj slovenskega naroda. Mi smo nato nadaljevali do Radelj ob Dravi. To je simpatično mesto, potisnjeno ob rob hriba. Tuje bil sejem, ki smo si ga ogledali in tudi domov odnesli nekaj spominov. Vožnja po zeleni Dravski dolini je bila že mračna, a kljub temu smo še lahko videli spomenik Maistrovim borcem ("Rož, Podjuna, Žila, nagelj, rožmarin, saj v njej počiva slovenske zemlje sin"). Prijetno potovanje smo izkoristili za promoviranje našega kraja, kajti župan nam je dal turistično gradivo ter zemljevid Ljubljanskega barja in občine Brezovica z okolico.

Vse to nas vabi v svet blagodejnega miru, sožitja med nami ljudmi, sosedi, vaščani in občani.

Jelka Čot, Društvo upokojencev Notranje Gorice - Plešivica

Hišna imena v krajevnih skupnostih Rakitna in Podpeč - Preserje

Pri Lukman v Podpeči

Izlet na Koroško in Štajersko

In memoriam

Konrad Kokot

Prve dni oktobra, 6. 10. 1999, smo se na pokopališču poleg farne cerkve svetega Martina v Notranjih Goricah poslovili od krajana, kije del svojega življenja preživel v našem kraju in se bogato zapisal v zgodovino kraja.

V naši vasi je zgradil svoj dom in se posvečal svoji družini. Spoznaval je ljudi, kraj in navade krajanov. Kmalu po vselitvi v nov dom leta 1983 je našel čas tudi za širše interese v kraju. Kljub velikim obremenitvam, katere je imel na svojem delovnem mestu v Termiki, je leta 1987 prevzel vodenje KK SZDL v krajevni skupnosti Notranje Gorice - Plešivica. Miren, strpen, preudaren je razdajal svojo življenjsko moč prav v časih, ko se je Slovenija pripravljala na pot osamosvojitve in demokratičnosti. Tista leta smo v našem kraju dobili pomembne pridobitve. Dobili smo nove telefonske priključke, novo centralo in avtomatizacijo železniških prehodov, tako da si lahko sami predstavljamo, koliko truda je bilo potrebno za vse te novosti.

Konradove organizacijske sposobnosti so se ponovno poka-

zale pri akciji asfaltiranja Vrstne ulice. Z njegovo pomočjo, trudom in izredno voljo je akcija hitreje stekla, kot bi sicer. Tako smo se že poleti skupaj veselili zaključnih del. Žal pa seje s tem počasi končala tudi Konradova življenjska pot.

V imenu vseh krajanov bi se želel še enkrat zahvaliti za vso njegovo skrb, trud in požrtvovalnost, ki so prispevali k razvoju našega kraja. Njegovo delo in volja pa nam bosta vzgled za nadaljnje delo.

Predsednik KS Notranje Gorice - Plešivica Marko Čuden

KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ENOTI DOBROVA IN PODPEČ

PREDSTAVLJATA OKVIRNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA KMETE V SEZONI 1999/2000

VELIKO PRAZNOVANJE OB PREHODU V NOVO TISOČLETJE NA DOBROVI

1. PREDAVANJA

TEMA

DATUM

KRAJ

PREDAVATELJ

OPOMBA

EKOLOŠKO KMETOVANJE 12 dnevni seminar/

17. in 18. november 1999

Dobrova

več predavateljev

seminar se zaključi z 1 dnevno ekskurzijo /predvidoma spomladi/

SKLOP PREDAVANJ IZ ZELENJADARSTVA

30.11, 2.12. IN 7.12.1999

Ljubljana /Kmetijski inštitut/

več predavateljev

3 dnevni seminar

PREHRANA PITANCEV IN TELIC

januar, 2000

Notranje Gorice

Anton Darovic, specialist za živinorejo

točen datum bo objavljen naknadno

GRADNJE HLEVOV,

PREDPISANA

DOKUMENTACIJA

februar, 2000

Dobrova

Janez Koprivnikar, specialist za živinorejo

 

OŽIVLJANJE TRAVNIŠKIH NASADOV IN KMEČKIH SADOVNJAKOV

februar, 2000

Horjul

Janez Gačnik, specialist za sadjarstvo

-

POLJEDELSTVO - priprave na setev

marec, 2000

Dobrova

Irena Bantan, specialistka za poljedelstvo

 

2. PRIKAZI - DEMONSTRACIJE

TEMA

ČAS

KRAJ

PREDAVATELJ

OPOMBA

PRIKAZ KRMLJENJA KRAV

9.11.1999

Sentjošt

Anton Darovic

Prikaz je namenjen članom Govedorejskega društva Dolomiti

OŽIVLJANJE STARIH KMEČKIH SADOVNJAKOV /obrezovanje/

marec, 2000

po dogovoru

Anton Zavodnik, Nada Oabrenja

poleg prikaza še predstavitev projekta

PRIDELOVANJE KORUZE -novi hibi idi

maj-oktober, 2000

po dogovoru

Irena Bantan, Nada Gabrcnja

preizkušanje novih hibridov, primernih za naše področje

ZATIRANJE PLEVELOV V TRAVINJI

marec-april, 2000

Podpeč

Irena Bantan, Anton Zavodnik

enoletni, ozkolistni pleveli v tavinju

3. TEČAJ

TEČAJ

TERMIN

KRAJ

PREDAVATELJ

OPOMBA

VARNO DELO S TRAKTORJEM /F kategorija/

22.1.-24.11.1999

KS Preserje

Pooblaščena šola

POHITITE S PRIJAVAMI

4. EKSKURZIJE

Predvideni sta dve skskurziji in sicer:

2- dnevna v avstrijsko regijo Waldviertel, predvidoma konec junija /takrat cveti mak, ki je pomembna kultura v tej, še pred desetimi leti, kmetijsko slabo razviti deželi/

1 - dnevna v mesecu oktobru 2000 - po dogovoru s člani Govedorejskega društva Dolomiti

Izobraževalni program bomo prilagajali željami in potrebam kmetov, ter ga še skupno oblikovali in po potrebi spreminjali. Tako kot do sedaj upamo na finančno podporo občin, za kritje materialnih stroškov. Točni datumi, čas in kraj predavanja bodo objavljeni v Našem časopisu, Kmečkem glasu in na oglasnih deskah. Vse informacije pa so vam na voljo pri Kmetijski svetovalni službi enota Dobrova in Podpeč.

5. DODATNI 2 - DNEVNI SEMINAR Kmetijska svetovalna služba enota Dobrova namerava v začetku marca, 2000 organizirati tudi 2-dnevni seminar za kmete e enem od slovenskih zdravilišč.

Teme predavanj bodo prilagojene trenutnim aktualnim zadevam /na primer obnova travinja, uveljavljanje razpisanih subvencij, trošerine in DDV itd./. V okviru tega seminarja pa nam bo na voljo tudi ponudba izbranega zdravilišča, kot na primer kopanje v bazenih s termalno vodo, športne in zdravniške ponudbe, ogled kraja in znamenitosti.

Seminar bo organiziran samo ob zadostni prijavi udeležencev /minimalno 30/, zato na sedežu KKS enote Dobrova že zbiram predhodne prijave. Prijavijo se lahko kmetje iz širše regije /občine MOL, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica,.../ Okvirna cena 2 - dnevnega seminarja /vključujoč polpenzion/ je 15.000,00 SIT. Točen program bo prijavljenim pravočasno posredovan. Vabljeni, da se nam pridružite!

Program izobraževanja za področje dopolnilne dejavnoti ter Društev kmečkih in podeželjskih žena, bo objavljen posebej! Kmetijska svetovalna služba Enoti DOBROVA in PODPEČ Nada Gabrenja in Anton Zavodnik

Čebelarji razvili prapor

V prostorih Čebelarskega društva Dolomiti so slavnostno odvili prapor. Po uvodni pesmi moškega pevskega zbora TD Briše je prevzel besedo predsed-

nik Čebelarskega društva Janko Prebil.

»Ker Polhov Gradec velja še za neokrnjeno območje ni čudno, da se je čebelarstvo na tem

Praporščaka Janko Škof in Janez Malavašič

območju začelo razvijati že leta 1920. In ravno njihova aktivnost je začela čebelarje povezovati. Leta 1968 seje pojavila potreba, da bi se združili. S skupnimi močmi so postavili dom, v katerem danes uspešno deluje čebelarstvo Božnar,« je predstavil zgodovino doma Janko Prebil.

Spomine na izgradnjo doma pa je obujal tudi častni predsednik Vinko Zibelnik. Med drugim je povedal, da so na samem začetku za razvoj čebelarstva skrbeli župniki. Zato ni nič čudnega, da je malo za res in malo za hec v svoje vrste povabil tudi zdajšnega polhograjskega župnika.

Društvo je ob tej priložnosti podelilo tudi priznanja ČD Dolomiti za nesebično pomoč in veliko vloženega dela. Iz rok Vinka Zibelnika in Janka Prebila so priznanja prejeli Darinka Peklaj, Jože Kavčič, Lado Dornik, Ladislav Podlogar in Stane Tesner.

Predstavljeni so bili tudi dona-torji prapora: Jože Setnikar, Čebelarstvo Božnar, Darko Zdešar (Damit d.o.o.), Metrel Horjul d.o.o.

Predsednika sta na koncu prapor predala praporščakoma Janku Škofu in Janezu Mala-vašiču.

Kot se za vsako čebelarsko hišo spodobi je razumljivo, da se je slavnostna prireditev končala ob medici.

Vesna Levičnik

Že v prejšnji številki Našega časopisa smo objavili, da Dobrova pripravlja skupno praznovanje "veselega decembra". V priprave so se vključila skoraj vsa društva, ki delujejo na Dobrovi. Pobude o skupnem praznovanju pa so bili veseli tudi vsi lastniki lokalov. Prireditve se bodo odvijale skozi cel mesec, najbolj pestro pa bo seveda v drugi polovici decembra.

Prvi decembrski gost bo Sveti Miklavž, ki bo otroke obiskal v nedeljo, S. decembra 1999 na Dobrovi, v Brezju, v Podsmreki ter na mnogih domovih vseh pridnih otrok.

V prvih dneh decembra bo Dobrova dobila svojo praznično podobo. Pri pripravi okraskov bodo sodelovali učenci OŠ Dobrova, za postavitev novoletnih jelk in drugega okrasja bodo poskrbeli dobrovski gasilci in KS Dobrova. Tudi lastniki lokalov in stanovanjskih hiš v samem centru Dobrove bodo prispevali svoje k celotni praznični podobi kraja. V dogajanje se bodo v drugi polovici decembra vključile še stojnice z raznovrstno ponudbo.

Uradni pričetek "veselega decembra" na Dobrovi bo v sredo, 22. decembra 1999 ob 18.00 uri, z otvoritvijo Razstave domače obrti v dvorani gasilskega doma. Istega dne ob 16.00 uri bo v dvorani Kulturnega doma na Dobrovi srečanje občanov, starejših od 80 let, ki ga pripravlja župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Janez Oven. Srečanje bo popestreno s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo. Že v naprej prosimo svojce, znance in prijatelje, da omogočite vašim bližnjim prihod na srečanje in vas vse skupaj vabimo, da se odzovete vabilu.

V četrtek, 23. decembra bo potekala božično novoletna plesna revija društva PANORAMA iz Dobrove. Po reviji bo sledil zabavni večer z uveljavljenimi domačimi glasbeniki.

V petek na božični večer bo organiziran sprevod z baklami k polnočnici na Dobrovi. Zbirno mesto bo pred Aljaž barom pol ure pred pričetkom obeh pol-

nočnic. Aljaž bar bo vsakomur, ki bo želel k sprevodu, poklonil BAKLO.

V nedeljo, 26-tega se bo ob 14. uri pričela Modna revija s kulturno zabavnim programom, ki jo bo organiziral Frizerski salon Anica v sodelovanju z Aljaž barom. To nedeljo in ponedeljek, se bo na Dobrovi vzporedno odvijal tudi sejem smučarske opreme, kamor ste vabljeni vsi občani, ki želite prodati, zamenjati ali kupiti smučarsko opremo. Sejem se bo predvidoma odvijal od 9. ure zjutraj do 19. ure zvečer.

ZADNJI TEDEN TEGA TISOČLETJA BO OSREDNJI DEL DOBROVE ŠE BOLJ ZAŽIVEL:

V praznično okrašeno Dobrovo ste vabljeni na ogled in nakup ponudbe, ki jo bodo ponujali na stojnicah. Samostojno stojnico s hišnimi specialiteta-mi bo postavilo tudi gostišče Rožmarin.

Vsak dan v tem tednu se bodo na prostem, v primeru slabega vremena pa v dvorani Kulturnega doma, odvijali koncerti in predstavitve mladih glasbenikov, predstavili se bodo pevski zbori, potekala pa bo tudi predstavitev vseh sort vin iz Goriških brd v organizaciji Brodway-a, v sredo pa je v popoldanskih urah organizirana tudi degustacija vin. V okviru praznovanja bo poskrbljeno tudi za toplo prehrano. Seveda pa ne boste smeli zamuditi znanih glasbenih gostov: ansambel ČUKI, IVAN HUDNIK, ansambel DORE in MATEJA in drugi.

Zadnji dan tega tisočletja - silvestrovo pa bo na Dobrovi še posebno prazničen. Silvestrovanje se bo odvijalo na prostem, v dvoranah in lokalih, praznovanje pa bo spremljala tudi živa zabavna glasba. Vrhunec silvestrovanja bo obeležen z veličastnim ognjemetom v pozdrav prihodu novega tisočletja.

Več podrobnosti boste lahko prebrali v decembrski številki Našega časopisa. Že vnaprej pa vabimo vse, da si rezervirate čas in se udeležite te enkratne in nepozabne prireditve na Dobrovi. A.G., M.T.

Društva bo povezal turizem

Obrobje Ljubljane postaja priljubljena točka tako Ljubljančanov kot vseh željnih stika z neokrnjeno naravo. Kraji pod Dolomiti lahko popotniku ponudijo veliko. Dolomitsko hribovje omogoča zanimive planinske izlete. Pestra ponudba kulinaričnih specialitet na kmetijah odprtih vrat ali na kmečkih turizmih zadovolji še tako zahtevnega gurmana. Obljubljene kolesarske steze, ter boljša povezava z mestom pa bo privabila ob lepem vremenu še več kolesarjev.

Zato ni nič čudnega, da je prišla s strani iniciativnega odbora za ustanovitev Turistične zveze Dolomiti ideja o združitvi vseh društev in organizacij, ki uspešno delujejo pod Dolomiti.

V polhograjski graščini je bila na ustavnem občnem zboru podpisana pogodba o ustanovitvi turistične zveze, kateri bo predsedovala Helga Kuclar.

Na sestanku pa je bil prisoten tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, Marjan Rožič. »Turistična zveza je koristna ne samo za društva, ki se bodo v kraju povezovala med seboj, marveč tudi za posameznike, gostince, krajane, ki želijo poskrbeti za prijetnejše vzdušje v svojem kraju. Hkrati pa postaja zveza zbirališče za vse tiste, ki želijo živeti s krajem,« je pomen Turistične zveze predstavil Marjan Rožič.

Tako ustanovitelji Turistične zveze kot Marjan Rožič, se stri-

Zbrani so prisluhnili besedam Marjana Rožiča

Za Miklavža bo pestro

Na novo ustanovljena Turistična zveze Dolomiti bo v polhograjski graščini pripravila od 3. - do 5. decembra Miklavžev sejem. K sodelovanju vabi vsa turistična in druga društva, predvsem pa učence osnovnih šol in njenih podružnic. Ob enem pa je to vabilo za vse, ki znajo ponuditi izviren, estetski in času primeren izdelek. Vse ideje in izdelki bodo tudi simbolično nagrajeni. Bilo bi pa prav, da vsi, ki znajo ponuditi izvirno idejo, oddajo prijavnico najkasneje do 15. novembra.

Presenečenje za otroke pa pripravljajo tudi v Polhk-ovem kotičku pod vodstvom Društva prijateljev mladine.

Ker se Miklavž bliža, z njim pa prijetna zabava in druženje, se hitro spomnite izvirne ideje in jo pošljite na TZ Dolomiti, Graščina, Polhov Gradec 61, 1355 Polgov Gradec, (vi)

njajo, da je potrebno spodbuditi slovenske kraje na podeželju za ohranitev krajine, arhitekture. Kajti prihodnost turizma bo usmerjen na obrobje večjih mest. Vendar pa bo za uspeh potrebno medsebojno sodelovanje in strpnost vseh aktivnih društev v teh krajih

»Zato naj turizem postane dejavnost številnih krajanov, ki bodo lahko zaslužili in od tega imeli neko perspektivo,« je na koncu dodal Marjan Rožič.

Turistična društva v Polhovem Gradcu so že velikokrat dokazala, da so kos tudi velikim nalogam, združeni pa so postali še močnejši. Z novimi, svežimi idejami predvsem pa z dobro voljo bodo kmalu odprli vrata in z gostoljubnostjo sprejeli vsakega gosta.

VESNA LEVIČNIK

Sektorska vaja gasilcev

Oktobra, v mesecu požarne varnosti, je treba še posebej poskrbeti za naše okolje in požarno nevarne objekte, ki so v kraju. Če pa slučajno zatuli sirena, so tu gasilci, ki morajo skrbeti za dobro pripravljenost članov in brezhibno delovanje gasilskih naprav. Zato je bila 2. oktobra 1999 organizirana sektorska vaja, v kateri so sodelovali gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Črni Vrh, Dvor, Zalog in PolhovGradec. Vajaje potekala v vasi Podreber, gasili smo požar na gospodarskem poslopju Ivana Žagarja. Pri gašenju požara smo uporabili tri avtocisterne, štiri orodna vozila in tri motorne brizgal-ne. Vodo smo črpali iz reke Božne. Požar je bil uspešno pogašen, pravočasno je bila rešena vsa živina in kmetijska mehanizacija.

Brez prizadevnih organizatorjev vaje, sektorskega poveljnika Borisa Koritnika in poveljnika društva Marjana Peklaja iz Polhovega Gradca ter poveljnikov društev iz sosednjih vasi, in sicer Franca Sečnika iz Črnega Vrha, Jožeta Kožuha iz Dvora in Francija Založnika iz Zaloga, 77 zagretih prostovoljnih gasilcev in seveda brez zvestega občinstva vaja ne bi bila uspešna. Vaje sta se udeležila tudi poveljnik Gasilske zveze Dolomiti Matija Gole in predsednik krajevne skupnosti Polhov Gradec Bogdan Cankar.

Gasilska zveza Dolomiti je v mesecu požarne varnosti pregledala operativno delo vseh prostovoljnih gasilskih društev v sektorju Polhov Gradec in ugotovila zelo dobro stanje. Za dobro organiziranost in izurjenost naših gasilcevje potrebno veliko prostovoljnega dela ter prizadevanj. K uspehu pa veliko prispeva tudi dobro sodelovanje s krajani, zato se bomo trudili, da jim bomo zagotavljali čim večjo varnost, vse mlade pa vabimo, da se nam pridružijo.

NA POMOČ! BARBARA KOR1TNIK

Slovenec ali si zvest svojim načelom?

Današnji dogodek meje prevzel kot tnalokateri do sedaj v življenju. Doživel sem počastitev, ki me kot Slovenca navdaja z velikim upanjem o prihodnosti v domovini. Kaj naj mi Slovenija pomeni drugega kot domovina, saj se zavestno že od zelo mladih let predstavljam za Slovenca, rojenega v Argentini.

Ker živim v Franciji že 23 let, sem v maju leta 19X0 doživel obisk papeža Janeza Pavla II... na katerem je posta vil vprašanja, ki v Franciji odmeva še danes: "PRVOROJENKA CERKEV, KAJ SI STORILA S KRSTNIMI OBLJUBAMI?" Koje papež Jane/, Pavel II. proglašal škofa A.M. Slomška za blaženega, pa se mi je porodilo podobno vprašanje: "SLOVENEC, ALI SI ZVEST SVOJEMU NAZORU?"

Slomšek je ves predan Bogu in njegovemu nauku proti tokovom pogumno branil Slovenstvo. Ta pogum je oživljal rast, ki nas je pripeljala do samostojne države. V današnjih dneh, ko se nekateri lahko nemoteno lotevajo blatenja moralnih vrednot in zato pripravljajo pogoje za uničenje zdrave rasti družbe in države, ne moremo preko vprašanja, če ni naša nezvestoba nazorom, ki jih je učil Slomšek, samo pripomogla, da sc take skrajnosti lahko ponavljajo. Proglasitev škofa Slomška me vsekakor navdaja z velikim upanjem, da nas njegovo delo in neomaj-

na zvestoba resnici lahko vodita pri odločitvah, ki zadevajo osebna In družbena vprašanja.

Po drugi strani pa smo danes imeli tudi priložnost videti, kako je številna lista množica, ki se v Sloveniji spozna v Slomškovem in papeževem izročilu. Število je dovolj pomembno, da bi lahko brez ovir dalo današnji slovenski rasti novo smer. Ta množica bi se morala zavedati, da se zvestoba tem nazorom ne izkaže samo s sklenjenimi rokami, temveč tudi z pogumnim pričevanjem te molitve v dejanjih.

Med molitvijo desetk rožnega venca na poti v Maribor smo brali misli, ki dokazujejo, kako je Slomšek stvarno gledal na vsakdanjost, istočasno pa je delal z navdihom, ki mu ga jc dajala popolna predanost Kristusu. V njem je znal gledati Boga. ki z nami deli naše človeške težave. Veličina Slomškovega dela - izročila me je prepričala, da se ima kristjan ne samo pravico, temveč tudi dolžnost boriti za izvedbo načrtov, ki so v skladu z njegovimi najintimnejšimi prepričanji.

Danes smo videli, da bi lahko število naših glasov zadostovalo, da obrnemo tok dogodkov v domovini, samo če bi hoteli biti zvesti svojim prepričanjem, s tem da ne zaupamo nasprotniku izpeljave naših načrtov!

Janez Zorcc dr. astrofizike

Podarimo skodelico zdravja

Bližajo so novoletni in božični prazniki. Zakaj ne bi svojim najdražjim podarili nekaj lepega, hkrati pa tudi nekaj zdravega. Pod hribom svetega Lovrenca že nekaj let uspešno deluje v Čebelarskem domu Čebelarstvo Božnar. V svojih proizvodih so uspešno izkoristili prehranske in zdravilne lastnosti čebeljih pridelkov, hkrati pa ponudili porabnikom naravne, zdrave proizvode, ki bi morali biti v vsakem gospodinjstvu.

Pred kratkim so se vrnili iz Kanade, kjer so dobili zlato medaljo za najboljšo embalažno predstavitev izdelkov iz meda. Seveda pa ni to njihova prva nagrada. Tudi lani, so v Belgiji s svojimi izdelki uspešno predstavili svojo dejavnost in navsezadnje tudi naš kraj, ko so se domov vrnili z zlato medaljo za najlepše poslikane steklenice.

Mični izdelki v ročno izdelanih keramičnih posodah ter lepo poslikane steklenice medice so lahko

lepo in praktično darilo za vsakogar. S pestro ponudbo medu se je prav težko odločiti, s katerim se bomo posladkali. Po besedah Malči Božnar se še vedno največ proda cvetličnega meda. Namen Čebelarstva Božnar pa je povečati osveščenost ljudi o drugih okusih medu, ki so ravno tako prijetnega vonja in okusa.

Poleg medu, pa lahko na njihovih policah najdemo tudi sveče in novoletne okraske iz voska. »Za razliko od parafinskih sveč, sveče iz voska oddajajo bolj prijeten vonj,« predstavi prednost voščenih sveč Malči.

Zadnja leta so uspešno združili naravne danosti in znanje ter ponudili negovalno kozmetiko. Z veseljem ugotavljajo pri Božnarjih, je povpraševanje po kozmetičnih izdelkih vedno večje.

Prav je, da storimo nekaj dobrega zase. Pa če je to samo žlička meda vsak dan.

VESNA LEVIČNIK

STEFANCOVA KAPELICA

Šentjoška fara jc razmeroma bogata s kapelicami, o katerih pa farani, sploh še mladina, ne vedo prav veliko. Zato bom v naslednjih številkah Našega časopisa poskušal predstaviti večino kapelic tare Sentjošt, ne toliko arhitekturno, temveč predvsem z dogodki, ki so povezani z njimi. Prva, ki jo bom predstavil, bo Štefancova kapelica v Kurji vasi, ki zaradi nedavne obnovitve sodi s svojimi freskami med najlepše v fari.

Kjer zdaj stoji Štefancova kapelica ( Pri Poldet ), je nekoč, ob začetku tega stoletja že stal lesen križ, Štefancova last. Čez čas je Štefane prodal posest Mihaelu Tomincu. ampak brez križa. Le-ta je romal skupaj s Šte-fancem na njegovo novo posest v Cve-kovna Sentjošt. Mihael pa je na istem mestu, kjer je nekdaj stal kri/, dal leta 1910 pozidati kapelico odprtega tipa. Takrat je namreč bil pri hiši ravno zidar, Jesenkov, ki je obnavljal hišo. Ker je bil Mihael iz Planine nad Horjulom, je hotel vanjo postaviti Mater Božjo. Ker pa je bila v tistem času ravno obletnica prikazovanj Marije v Lurdu, je vanjo postavil porcelanast kip Lurške Marije, ki še vedno kljubuje času. Kip je nesla blagoslovit Neža. dekla, ki je služila Pri Poldet. Kdo ji ga je blagoslovil, pa ni znano.

Leta 1922 je iz Brezovice prišel neznani slikar, ki je na obe bočni strani kapelice naslikal godovne zavetnike Mihaela in njegove žene Ane. Tedaj so vgradili tudi železne okvirje, ki jih je verjetno skoval vaški kovač Bastarda. Leta 1935 so napeljali še elektriko za majhno lučko, ki jo Marija Tominec

Devetdeset let stara Štefancova kapelica v Kurji vasi.

(84), Mihaelova hči, prižiga ob sobotah in nedeljah ter večjih cerkvenih praznikih.

" Še koje stal križ, mi je oče pripovedoval, da so ob njem večkrat molili, ko so pogrebci nosili mrliče iz Buta-jnove ali Planine v Sentjošt na pokopališče. Kasneje so domači in Poldetovi molili tudi ob nedeljah, vendar so s tem leta 1942 zaradi vojne prenehali," je povedala Marija. Pred slabimi petimi ieti je bila kapelica temeljito prenovljena, tedaj so obnovili tudi stari freski sv. Mihaela in sv.Ane, kar je opravil akademski slikar Lojze Čemažar. Na zadnjo steno je naslikal še sv.Krištofa. Prenovljena kapelica je bila blagoslovljena 15. 7. 1995 ob somaševanju Lojzeta Brceta, Vinka Žaklja in Mirka

Gogale. _ _

Gašper Tomtnc

Da zima lahko kaj hitro pokaže svoje bele zobe, se zaveda tudi Športno društvo Sentjošt. Zato so že konec septembra poskrbeli za domače smučišče. Prišla sta dva strokovnjaka iz Štajerske, ki se zelo dobro spoznata na smučarske vlečnice in sta ob pomoči članov društva nekoliko skrajšala jekleno vrv vlečnice, (gt)

Kuko nagajivi znajo biti d ulic i. narejeni iz buč, najbolje vesta Judita in Črt iz Kurje vasi. Pravita, da so ponoči prav grozni, saj se jim svetijo oči, sem ter tja pa se celo oglašajo. Strah, ki se jima pri tem poraja, ublažita tako, da smukneta k staršem v posteljo. ( gt)

KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA

organizira

PRIHOD

MIKLAVŽA

MIKLAVŽ NAS BO OBISKAL V NEDELJO, 5.12.1999 OB 16.00 URI V DVORANI NA

DOBROVI.

MIKLAVŽ ZBIRA NAROČILA ZA DARILA PRIDNIM OTROKOM DO ČETRTKA, 2.12.

1999 NA ISTIH MESTIH KOT PREJŠNJA LETA.

Prijave otrok:

DOBROVA: Frizerski salon "Anica" in Jože Oven: BREZJE: Roman Škof. SELO: Janez Rozman: GABR.IE: Vida in Tone Vidmar: STRANSKA VAS: Andrej Dolenc in KS DOBROVA.

Prispevek za vsakega prvega otroka znaša 1.300 SIT, za drugega 1.100 SIT, za tretjega 900 SIT, za vsakega naslednjega prijavljenega otroka iz iste družine pa bo darilo v celoti financiral Miklavž.

Pevci so se pripeljali kar z vozom, ter že med sprevodom veselo prepevali.

O "SREČANJU V MOJI DEŽELI" NEKOLIKO DRUGAČE

Pri organizaciji sodelovalo okoli 250 krajanov

Pred kratkim sem v Polhovem Gradcu naključno srečal nekdanjo športno kolegico in pogovor ob kavici je nanesel na nekdanja košarkarska športna srečanja, še za časa šolskih športnih društev Vrhnike in Logatca. Moja sogovornica je bila Branka Rihar, ki seje iz Logatca preselila in si ustvarila družino prav v Polhovem Gradcu. Res je, da se z Branko poznava kar nekaj desetletij, saj so bile takratne osnovnošolske košarkarske tekme med Vrhniko in Logatcem kar pravi derbiji tako pri fantih kot pri dekletih. Prav značilno za tiste tekme pa je bilo, daje bila Bernarda pri dekletih najmanjša, kakor jaz pri fantih, vendar pa sva kljub temu običajno "nasula" naprotni ekipi kar največ košev.

Ko sva pokramljala o nekdanjih spominih, pa mi žilica ni dala miru, da je ne bi vprašal, kaj sedaj počenja ob prostem času?

Moram ti povedati, da prostega časa skoraj nimam. Zjutraj služba, popoldan družina in seveda moje delo v krajevni skupnosti Polhov Gradec. Prav v letošnjem letu sem res preveč prostega časa porabila za izpeljavo projekta "Srečanje v moji deželi". Lahko rečem, da dvakrat več kot lansko leto za organizacijo prireditve ob 110-letni-ci PGD Polhov Gradec.

To se pravi, da imaš neko funkcijo v krajevni skupnosti!

Res je. Vodim odbor za turizem pri krajevni skupnosti Polhov Gradec in ker smo bili na javnem razpisu Slovenske izseljenske matice izbrani izmed šestih kandidatov za izvedbo prireditve "Srečanje v moji deželi", smo se intenzivno lotili dela.

Kdo je bil organizator prireditve in kdo so še vsi sodelovali?

Glavni organizator prireditve je bila Slovenska izseljenska matica, izvajalki prireditve pa sta bili občina Dobrova - Polhov Gradec z

Osrednja prireditev se je pričela s slavnostnim sprevodom skozi sam kraj.

Na prireditvenem odru so zaplesali domači plesalci folklorne skupine iz Polhovega Gradca.

Branka Rihar

županom Janezom Ovnom in Krajevna skupnost Polhov Gradec z našim odborom. Seveda so največje breme pri sami izvedbi prireditve nosili prav krajani Polhovega Gradca, ki so vključeni v TD Briše, TD Vetrnik, TD Polhov Gradec, PGD Polhov Gradec, PGD Dvor, PGD Črni Vrh, PGD Zalog, Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca, Klekljarsko društvo, DPM Polhov Gradec in še v druge organizacije. Tako, da lahko rečem, da je sodelovalo, predvsem pa pomagalo okoli 250 krajanov - prostovoljcev, ki so prispevali nešteto prostovoljnih ur dela.

Koliko pa je bilo nastopajočih?

Pri kulturnem in zabavnem programu pa so sodelovali tudi pevski zbori, folklorne skupine in kulturni ustvarjalci iz celotne občine Dobrova - Polhov Gradec. Število nastopajočih je bilo zanesljivo

ke žene v lastnih kmečkih pečeh napekle preko 200 kg kruha in gospodinje preko 100 kg peciva. Še zlasti pa je bilo zanimivo to, daje sodelovalo pri pripravi in izvedbi prireditve okoli 400 krajanov in to vse z namenom, da so se izseljenci vrnili na svoje domove s čim lepšimi vtisi iz našega Polhovega Gradca.

V samo prireditev je bilo res vloženo veliko truda in časa, kakšni pa so bili rezultati?

Predvsem smo dosegli veliko promocijo našega kraja Polhovega Gradca in obenem same občine. Predstavljeni smo bili v mesečniku Rodna gruda in v angleški reviji Slovenija, ki je namenjena Slovencem po svetu.

Kako pa ste finančno pokrili celotno prireditev?

Glavni financer prireditve je bila Slovenska izseljeniška matica. Veliko pa je prispevala tudi občina Dobrova - Polhov Gradec. Na različne naslove pa smo poslali preko 350 prošenj za sponzorstvo prireditve in lahko rečem, daje bil odziv ugoden, saj se je prošnjam odzvalo čez 200 podjetij, obrtnikov in ustanov. Zanimivo pa je bilo tudi to, kar nam da misliti ali pa nam marsikaj pove, da se prošnji ni odzvala nobena tuja firma ali trgovina, ki ima sedež v Sloveniji. Ob tej priliki se v imenu KS Polhov Gradec zahvaljujem vsem, ki so pomagali pripraviti prireditev, sodelovali pri izvedbi kulturnega in zabavnega programa ter nas finančno podprli. Res še enkrat iskrena hvala.

S tem pa se je najin pogovor zaključil in dobil vtis, daje Branko prejšnja športna energija prenesla tudi na organiziranje teh prireditev v sklopu Polhov Gradec.

S.S.

Sponzorji prireditve Srečanje v moji deželi,

ki zasluzijo vso pohvalo:

Občina Dobrova - Polhov Gradec

Gorenje - Munchen

AEB d.o.o. Sežana

SKB banka d.d. Kkspozitura Vič

MTC - SL d.o.o. Murska Sobota

Alpemctal d.o.o. Ljubljana

tlenkel Fcolab Maribor

Lekarna na Dobrovi

JJ Trnovec co d,o.o. Srednja vas pri Polhovem Gradcu IUV Vrhnika

Bozovičar Milan - bencinski servis Dobrova Avtohiša Keal - Ljubljana Ljubljanske mlekarne

ŽitO d.d. pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana

Galanterija Kovač, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu

Mercator d.d. Ljubljana MVA d.o.o. Dolenja vas pri Polhovem Gradcu

Frizerski salon Anja - Peklaj Anica Polhov Gradec

Radio Ognjišče Teol Ljubljana Mavrica Ljubljana Šampionka Renče

Kovač Janez, Avtokleparstvo Srednja vas pri

Polhovem Gradcu

Kobc Tekstil d.o.o., Črnomelj

Vinogradništvo Kostanjevica

Fructal Ajdovščina

Kmečka zadruga Krško z.o.o.

Avtohiša Malgaj

Vrtnarstvo Čuden

Vrtnarstvo Prek

Okrepčevalnica Pr Prek Dobrova Evex d.o.o. Vrhnika PC Logatec Etol CeUe Merkur Ljubljana Gumarstvo Sečnik Franc Avtokleparstvo Prek Vinko Dobrova Frizerstvo Miss Marta Grk man Hrastnice pri Polhovem Gradcu Valkarton Logatec

Steklarstvo Malija Seliškar Dragomer pri Brezovici

Gostilna pri Kopaču Brezovica pri Ljubljani Totra Ljubljana Fenolit Borovnica d.d. Termo d.d. Škofja Loka in številni drugi...

EKSKURZIJA

Prijetno druženje v Beli Krajini

Kot začetek jesensko zimskega sodelovanja Kmetijska svetovalna služba, enota Dobrova vsako leto organizira strokovno ekskurzijo. Uvod v začetek strokovnih seminarjev, ki se bodo odvijale v občini Dobrova - Polhov Gradec seje tako začel v Beli Krajini

Bela Krajina, dežela, kije znana predvsem po belih brezah, ajdovih poljih, je v svojih goricah gostila člane Govedorejskega društva Dolomiti in članice Društva kmečkih in podeželskih žena iz Polhovega Gradca pri Ljubljani.

Program ekskurzije sta kmetijski svetovalki iz enote Dobrova, Nada Gabrenja in Mojca Dolenc sestavili s pomočjo Darinke Slane iz Kmetijsko svetovalne službe Metlika. Ekskurzijo so finančno podprle občine Mesta Ljubljana, Horjul ter Dobrova - Polhov Gradec.

V strokovni del ekskurzije je bil vključen ogled kmetije v Gribljah. Na kmetiji Alojza Štruclja so se govedorejci ogledali kmetijo usmerjeno v mlečno proizvodnjo. V Karsincu pa je na svoji kmetiji sprejel goste Peter Starašinič, kije radovednim obiskovalcem predstavil govedi za pitanje ter karaten-ski hlev. Poleg strokovnega dela ekskurzije pa je sledil še bolj pri-

jeten del izleta, ko so se člani društva odpravili na potem po Beli Krajini. V program je bil vključen ogled izdelovanja pisanic ter tkanje platna v Adlešičih. V Rosalnicah so si ogledali znamenitosti Treh far.

Družaben popoldan seje končal na kmečkem turizmu Bajuk, kjer sta se množici izletnikov pridružila predsednik Govedorejskega društva Metlika Branko Nemanič ter predsednica Društva kmečkih žena Martina Nemanič.

Za veliko presenečenje pa sta poskrbela metliški župan Slavko Dragovan in župan občine Dobrova - Polhov Gradec Janez Oven, ki sta se z veseljem odzvala povabilu Kmetijske svetovalne službe, enota Dobrova. Ob dobri kapljici vina je hitro stekel prijateljski pogovor tako med člani društva kot za županovo mizo. Da belokra-jnci znajo ceniti svoje vino so dokazali z degustacijo domačih, buteljčnih vin, kije odhod domov podaljšala kar za nekaj ur.

Izlet, poln lepih spominov in morda tudi novih idej ter tihih načrtov za uspešnejše vodenje kmetije, je polepšala še buteljka vina, darilo metliškega župana Slavka Dragovana.

VESNA LEVIČNIK

Postrežba v kruhovi posodi je bila zelo okusna

Povsod smo bili lepo sprejeli, zaradi mraza je prav prišel tudi »ta kratek«

V "paradi" so sodelovali tudi lovci domačega društva.

okoli 300. Od tega pa še 46 članov Mešanega pevskega zbora Jadran iz Merleebacha (Francija) in okoli 50 godbenikov Policijske pihalne godbe pri MNZ.

Vem, da smo ob prireditvi "Srečanje v moji deželi" v Našem časopisu že veliko napisali. Naj omenim, da je bil Polhov Gradec že pred 40 leti prav tako organizator prireditve, kije namenjena srečanju slovenskih izseljencev iz celega sveta in se je takrat imenovala "IZ-SELJENIŠKI PIKNIK". Ob tem pa me zanima tudi, kako je potekal program?

Program je potekal od petka 2. julija do nedelje 4. julija, pravzaprav kar do ponedeljkovih jutranjih ur, ko se je nekako končala zaključna zabava. Prireditev se je pričela z otvoritvijo razstave Svet blagajane in Dežela čebel v Polhograjski graščini. V soboto so se nato predstavile folklorne skupine iz celotne naše občine, ki so pokazale bogat plesni program slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Alpinist Pavle Kozjek pa je imel še predavanje z diapozitivi o vzponu na Mount Everest brez kisika. Osrednja prireditev pa seje pričela v nedeljo že ob 10. uri dopoldan z otroško delavnico in mašo za izseljence ter se nadaljevala s srednjeveškimi igrami, prikazom kmečkih opravil ter slavnostnim sprevodom vseh sodelujočih do prireditvenega prostora, kjer seje nato odvijal kulturni program, s pozdravnimi nagovori, ter nato še zabavni program do ponedeljkovih jutranjih ur.

Katera pa je bila posebnost prireditve, ki še ni bila bolj omenjena?

Vsekakor je dejstvo, da so krneč- Za konec: degustacija vin v vinski kelti

Zdravica metliškega župana Slavka Dragovana in župana Dobrove-Polhove-ga Gradca Janeza Ovna

Alojz Štrucelj je članom govedorejskega društva predstavil inovacijo

Gostitelji na kmečkem turizmu Bajuk: Darinka Slane, metliški župan Slavko Dragovan in Branko Nemanič.

PROBLEMI VRHNIŠKE KABELSKE TELEVIZIJE

Kako naprej, naj odločijo tudi porabniki!?

Začetki kabelske televizije segajo v leto 1989. Tega leta je bila na cesti 6. maja 11 (Mercator) postavljena postaja s 14. TV programi. Najprej je bila namenjena le temu objektu, kmalu zatem pa je zaradi velikega zanimanja občanov prišlo do razširitve v Gradišču, takoj za tem pa po fazah po celi Vrhniki in na Verd. Sistem je bil v glavnem dokončan leta 1992. Seveda je sistem rasel tudi kasneje, vse do danes, ko se še vedno priključujejo novi naročniki. Trenutno je vključenih približno 1700 naročnikov, oz. programe preko kabelske televizije na Vrhniki spremlja približno 6000 ljudi.

V sistem je vgrajeno približno 85 km kabla in pa 250 ojačevalnikov.

Trenutno lahko preko KKS Vrhnika spremljate 33 televizijskih in II radijskih programov. V kratkem bo to število še večje in sicer 40 televizijskih in 30 radijskih postaj. Sistem se financira iz naročnine, ki trenutno znaša 1.100 SIT.

Sistem že šesto leto upravlja podjetje P&ROM d.n.o. z Vrhnike, ki opravlja tehnično vzdrževanje, posodabljanje in vsa administrativna dela, ki so potrebna za delovanje. Vsi programi se prenašajo v skladu s sloven-

sko zakonodajo in ni več t.i. piratstva. Programske pristojbine se plačujejo za 8 televizijskih programov, ostali pa bodisi omogočajo brezplačen prenos oz. se 6 pravicah posebej dogovarjajo.

KKS Vrhnika ima od leta 1998 Certifikat o skladnosti, ki dokazuje, da tehnično ustreza določenim pogojem in mednarodnim standardom.

Nadzor nad porabo zbranih sredstev izvaja Odbor za KKS, ki so ga imenovale štiri krajevne skupnosti, v katerih je sistem zgrajen (Breg, Center, Vas in Verd). Člani odbora na predlog upravljavca spremljajo letni načrt dela in realizacijo na rednih sestankih tudi sprejmejo. Prav tako odbor odloča tudi o programski shemi, ki se je z leti spreminjala in dopolnjevala z aktualnimi programi.

Tudi načrti za prihodnost so že zastavljeni in sicer uvedba novih storitev (plačljiva TV, plačaj, kolikor gledaš, Video na zahtevo, prenos podatkov - internet, internet paketi-ranje programov..., povečanje zanesljivosti delovanja in postopno posodobitev sistema hkrati z izgradnjo druge infrastrukture na Vrhniki.

V naslednjih desetih letih naj bi bil kabelski priključek nepogrešljiv v

vsakem gospodinjstvu. Problem pa tiči drugje. KKS še vedno deluje brez uporabnega dovoljenja, pa tudi lastništvo in pravna organiziranost sta nedorečena.

Prav zato se je odbor za KKS odločil za javno tribuno, kije bila 21. 10. 1999 v "Pavzi", posnetek ste lahko večkrat gledali na internem kanalu kabelske TV. Na javni tribuni so sodelovali: predsednik odbora KKS Janez Jereb, član odbora Andraž Gruden, direktor podjetja P&ROM d.n.o. Aleš Rom, kije upravljavec in vzdrževalec KKS, direktor CI d.o.o. Vrhnika Jože Horvat, župan Občine Vrhnika Vinko Tomšič, predstavnik Zavoda kabelske TV Medvode Tomaž Glažar in direktor Telekabla Rok Mencej.

Predstavili so svoja mnenja o dosedanjem stanju sistema in predlog rešitve v bodoče. Imetniki kabelskega priključka so ob pristopu k le-temu plačali od 300 do 800 DEM. Nedavno je bila izdelana sodna cenitev, s katero je bila ugotovljena zmanjšana amortizirana vrednost. Vseskozi pa je bil kabelski sistem redno in vzorno vzdrževan.

Na vprašanje kako se organizirati, obstaja več predlogov in možnosti:

- neprofitna organizacija kot je

ZAVOD,

-druga možnost je ODBOR sestavljen iz strokovnjakov, predstavnikov KRAJEVNIH SKUPNOSTI,

- KKS bi prešla v last OBČINE,

- delniška družba, društvo ali še kaka druga rešitev.

Vsekakor je treba predloge pretehtati in ugotoviti, kaj je najbolj primerno in najceneje ter seveda najbolje za uporabnike.

Primer rešitve KKS v okviru zavoda je navedel g. Glažar, gost javne tribune iz Medvod. Svoje mnenje o povezovanju kabelskih sistemov posameznih občin, o možnostih, ki jih te sistemi nudijo v prihodnosti pa direktor Telekabla g. Mencej.

Javna tribuna je sjjrožila vrsto pomislekov in dilem. Želeli pa bi, da bi prebudila predvsem konstruktivne predloge kako delovati naprej. Bila je le prvi korak k razrešitvi problema. Vaše predloge pošljite na Center za informiranje, Cankarjev trg 8, Vrhnika ali pa pokličite na telefon 753-325.

Sicer pa se pripravlja še eno srečanje z vsemi, ki bi želeli razpravljati o tej problematiki.

Aleš Rom Mirjam Suhadolnik

Nagradna križanka "Oktober"

Za 258. številko Našega časopisa smo vam pripravili nagradno križanko "Oktober 99 v Našem časopisu". Če ste oktobrsko številko prebrali, vam rešitev ne bo težka, saj smo za slikano geslo upoštevali nekatere prireditve, ki so se dogodile v prejšnjem mesecu. Rešene križanke pošljite do 5. decembra 1999 na naslov: Uredništvo NČ, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici z obveznim pripisom "Nagradna križanka".

Nagrade pa so:

1. nagrada: 12.00,00 SIT

2. nagrada: 8.000,00 SIT

3. nagrada: 4.000,00 SIT

S.S.

Izžrebali nagrade za križanko "Vesela glasbena šola"

V prejšnji številki Našega časopisa je bila nagradna križanka "Vesela glasbena šola", ki je pričela delovati v Osnovni šoli Ivana Cankarja.

V uredništvo smo prejeli kar lepo število rešenih križank. Izžrebali smo prvih osem pravilno rešenih, tako da nagrade prejmejo:

1. nagrada: 12.000,00 SIT:

Elca Mole, Stara Vrhnika 83, 1360 Vrhnika

2. nagrada: 8.000,00 SIT:

Vera Bastar, Pod Lovrencem 10, 1351 Brezovica

3. nagrada: 6.000,00 SIT:

Tomo Garin, Laze 7, 1353 Borovnica ter pet reklamnih majic:

1. Ana Vidmar, Krožna pot 8c, 1360 Vrhnika

2. Margareta Mavsar, Zalarjeva c. 9, 1353 Borovnica

3. Edgar Peternel, Polhov Gradec 118, 1355 Polhov Gradec

4. Ivanka Verbič, Podolnica 29, 1354 Horjul

5. Anita Otorepec, Horjulska c. 79, 1356 Dobrova. Dobitnike denarnih nagrad naprošamo, da nam v uredništvo

pošljete točen naslov, matično in davčno številko ter tekoči račun, za izplačilo nagrad.

S.S.

AKCIJA rC^y

pa

{ $PDL

\^_/-%^/ Možnost nakopa novega

vozila RENAULT po sistemu: 50% takoj,

50% pa šele čez dve leti.

PUSTA

b nakupu vozila MEGANE in SCENIC

Vse tiste, ki mislite, da ste akcijo zamudili, obveščamo, da akcija še vedno traja.

AVTO CENTER

lelovškova 6, Vrhnika, tel.755-720

RENAULT

Udeleženci javne tribune, katera je sprožila precej nejasnih vprašanj, glede nadaljnjega razvoja kabelske televizije na Vrhniki.

NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAŠ ČASOPIS. Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061)755-158. Elektronska posta: Anton.Janczic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 Sil, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Grafična priprava: Tomograf. s.p.. Novo mesto. Filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana.

NOV POSLOVNI CENTER NA VRHNIKI, LJUBLJANSKA 16

prodajno skladišče OREL, Trgovina JFM^tektronik, vinotoč VIDMU

AKCIJSKA PRODAJA:

d.o.o. PROIZVODNJA, TRŽENJE IN STORITVE LJUBLJANSKA 16,1360 VRHNIKA TEL.: 061/754-116,755-116, FAX.: 061/754-168, e-mail: oro|@8|o|,not, HTTP: www.orel.Bi

PERSIL 3,8 K6 VREČKA URITA ORANGE LIGHT 1,5 L ACE 1.5L MULTI SOK RADENSKA

KEKSI RICOROLLE 700 G KEKSI MILLEGOCCE 700 G OLJE CEKIN 1/1STEKL. PIVO PILS 0,5 L WHISKY SIR EOVARDS 0,7 TRENTARSKA SALAMA MIP

070,00 sit 88,10 SIT 128,48 SIT 303,00 SIT 344,88 SIT 344,88 SIT 282,58 SIT 118,20 SIT 1.168,88 SIT 1.277,30 SIT/KG

■ OREL. PRODAJNO SKLADIŠČE, Ljubljanska IB, Vrhnika tal.: OSI /75S740

■ OREL. TROOVINA- DISKONT, Cesta građen] 1, Vrhnika tal.: OSI /784177

■ OREL TROOVINA VERD, Star na no va 8, Vrhnika tal.i OS 1 /784174

■ OREL TROOVINA LIOO JNA, Val. Llgojna, Vrhnika tal.: OSI /783116

■ OREL TROOVINA LOGATEC, Tržaška casta, Logatec tal.: OSI /743878

■ OREL TROOVINA MARTINKA, Martlnj hrib, Logatec tal.: OSI /74S708 > OREL TROOVINA TISA, I vanje salo, Unec tal.: OSI /701181

■ OREL TROOVINA HOTEDERSICA, Hotederslca, Hotederslca tal.: OSI /7881BO • OREL TROOVINA DISKONT CERKNICA, Za vrtovi, Cerknica tel.:OS1/783488 -ORELTROOVINA POSTOJNA, Cankarjeva8, Poatojna (odprta od 18. 11. dalja)

PONUDBA VELJA OD 5.11. DO 20.11. OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG.

Za MARTINOVO 11.11. vas vabimo v vsa nate poslovalnica na kozarček mladega vina.

Trgovina

Ljubljanska 16, Vrhnika tel.:(061)755-747

Servis

Drenov Grič 152 tel.: (061) 752-782

AUDIO-VIDEO

trgovina ■ montaža servis

Jelovšek Franc s. p.

-Avdio-Video

-Avtoakustika

-AV kasete

-Kalkulatorji

-Mikrofoni

-Multimedija

(grafoskopi, dataskopi,

episkopi)

Pi

Celotna ponudba mobitel storitev

Prodaja GSM aparatov

PHILIPS

Akcija:

• ugodne cene daril založbe Rokus

- dodatna oprema za GSM

• avtozvočniki

Avdio-video opremo, potrebno popravila, lahko oddate tudi v trgovini. TV pridemo iskati tudi na dom

IKOTOi

VINSKA KLET pri ORLU na VRHNIKI

Ljubljanska 16, 1360Vrhnika Tal. 7BO-747

Kmetija VIDRIH Zoran In Dragica

Loža 18a, S271 Vipava Tal.:

Delovni čas: Trgovina 9.-18. in soboto 8. -13., Servis 8.-17.

Rdeča vina: Cabernet sauvignon 330,00 sit

Merlot 270,00 sit

Bela vina: Laški rizling 250,00 sit

Malvazija 230,00 sit

Zelen 350,00 sit

Sauvignon 280,00 sit

Pinela 300,00 sit

Klet Je odprto za nakup vsak dan od ponedeljka do petka Od 9h do 17h In v soboto od 8h do 1 2h

I I

MERLAK

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007

CITROEN

NOVI SAXOs

- 12 let garancije proti rjavenju

- 3 leta za lak

- za 1.360.000,00 SIT

Berllngo

POPOTNIK NOVE DOBE za 2.000.000,00 SIT

Pri nakupu novaga vozila podarimo avtoradlo In dodatno opramo

AKCIJA:

"SALON" XSARA 1,4 SX 2.280.000,00 SIT Kovinska barva, lita platišča, zimsko gums XSARA 1,6 SX klima 1 tolar

SALON POSREDOVANJE PRI PRODAJI A VTA VPltaVlI VOZILA NA ZALOGI M f 1 V

Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007

MEHANIKA KLEPARSTV0 LIČARSTV0

- Želite izgubiti odvečne kilograme in dati svojemu telesu obliko, ki si jo zasluži

- želite razgibati in okrepiti svoje telo

- želite odpraviti bolečine v križu in hrbtenici

Če ste poskušali že z neštetimi dietami, raznimi čudežnimi kremami in pripomočki, vam lahko zagotavljamo, da je edina prava pot do uspeha pot, ki je pomagala že mnogim, ki so nam danes hvaležni in jo boste izbrali tudi vi skupaj z nami, ki vam bomo stali ob strani in vas pri tem spodbujali.

Že ob prihodu k nam vam bomo z najnovejšo napravo izmerili odstotek maščobe v telesu in se skupaj z vami pomenili o vrsti vadbe, ki vas bo pripeljala do rezultata.

FITNES

Vadba poteka sicer individualno vendar pod budnim očesom fitnes inštruktorja, ki bo poskrbel, da boste vadili pravilno in brez poškodb. Vadba je namenjena hujšanju, oblikovanju telesa oz. povečevanju mišične mase, odvisno od vrste treninga. PACE, KROŽNA VADBA

Je izredno dinamična in zagotavlja zares velik odstotek porabe kalorij. Primerna je predvsem za hujšanje in oblikovanje postave. Vadba prihaja iz Amerike in je postala pravi hit, saj jo obiskuje že preko 100 članov. Primerna je za vse, ne glede na starost in spol. STEP AEROBIKA

Vodi jo zares odlična aerobičarka, ki vas bo preko glasbe in ritma pripeljala do zavidljive kondicijske

pripravljenosti, izgube odvečnih kilogramov in izboljšala vašo gibljivost.

JOGA

Čudovita tehnika sproščanja, povečanja gibljivosti in relaksacije. Namenjena predvsem tistim s psihično preobremenjenimi poklici, z zmanjšano gibljivostjo sklepov, bolečino v križu in hrbtenici in tistim, ki so pretirano izpostavljeni stresnim momentom. SOLARIJ

Za vse tiste, ki bi radi obdržali lepo zagorelo polt skozi vso zimo do pomladi.

IN ZAKAJ SE BOSTE ODLOČILI PRAV ZA NAS

- ker smo največji studio v tem okolišu (400 m2 površine)

- ker smo strokovno usposobljeni

- ker znamo ustvariti prijetno domače vzdušje

- ker iz leta v leto povečujemo ponudbo NOVOSTI

Za vse tiste, ki se navdušujejo nad umetnostjo, bomo v soboto, 13.11.1S9S pripravili razstavo slik slikarke Dagman Lukanovič, s pričetkom ob 18.00 uri. NOVOSTI

Vsi člani Fltness centra Peter Klepec Imajo ob nakupu vozila znamke Audi, Citroen, Daevvoo, Fiat, Opel, Peugeot, Renault, Volkswagen, preko firme Frae-way dodatni 2 %> popust.

Podrobna Informacija so vam na voljo vsak dan mad 18. In 22. uro (razen ob sobotah In praznikih) na tal. 061 683 188.

VABLJENI

Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o.

Iskra Antene <±o.o.

Idrijska 42, Vrhnika,

tel.: 758-085,755-625,758-071, faks: 755-482 Odprto: od ponedeljka do petka 8-16

Antenska, tehnika,

PROGRAM ISKRA ANTENE

nudimo: svetovanj montažo in servis

HERMAN 1000

Mobilna telefonija

gorenje

Wa1142S 1100 obr./min.

mm

8fflH@)SSM®flIi)

1641S 1500obr./min.

o\ foY?Yo

Vse cene so v SIT. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodne objave.

Dobrota je zlata veriga, ki povezuje človeštvo

Ta Goethejev rek je lahko tudi sinonim za dobrodelno prireditev, ki je potekala na Vrhniki v petek, 8. oktobra. Gradimo skupaj, je bil moto dobrodelnega koncerta, katerega poglavitni namen je bil zbirati finančna sredstva za gradnjo novega vrtca na Vrhniki. Stari vrtec je namreč pogorel pred dvema letoma, začasni vrtec pa je sedaj v prostorih vrhniške vojašnice. O tem kako nujna je potreba po zgraditvi novega objekta, ki bo otrokom poleg igralnih površin nudil tudi varno zatočišče, sta spregovorila tudi Vinko Tomšič, župan Vrhnike, in ravnateljica vrhniškega vrtca, Marta Samotor-ča. Žalostna resnica je, da zaradi prostorske stiske vsako leto odklonijo kar za tri oddelke otrok, zato pobuda o gradnji novega vrtca zori že dlje časa. Doslej se je v ta namen zbralo 8 milijonov tolarjev, dobrodelni koncert pa je storil še korak bližje k uresničitvi velike vrhniške želje.

Komorni zborAve je spet navdušil polno dvorano poslušalcev.

Mojca Mavec, priljubljena voditeljica mlajše generacije, je povezovala program v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. S prisrčnostjo in igrivostjo, kije tako značilna za njen voditeljski slog, je

Koncert je bil namenjen najmlajšim

skrbela za prijetno vzdušje vseh prisotnih.

Komorni orkester z Vrhnike pod vodstvom dirigenta Marka Fa-bianija, se je predstavil kot prvi. Svoje glasbene spretnosti je prikazal ob igranju Bizejeve Carmen, Straussovega Groma in Bliska ter Lesjakove melodije Ne čakaj na maj.

Komorni zbor AVE z zborovodjo Andražem Hauptmanom, je svoj izbor pesmi zapel v treh delih. Ob svojem uvodnem nastopu so zapeli pesmi Edvarda Griega, Antona Brucknerja in Felixa Men-delssohna Bartholdyu. Drugi del je bil v znamenju slovenske ljudske pesmi. Zapete so bile naslednje pesmi: Vsi so prihajali; Stoji mi polje ter Polka je ukazana. Za bolj živahne trenutke pa so pevci komornega zbora AVE poskrbeli v tretjem delu, ko so zelo doživeto zapeli črnske duhovne pesmi.

Ugledna gosta vrhniškega dobrodelnega koncerta sta bila tudi basbaritonist Markos Fink ter pianistka Nataša Valant. Njun izredno bogat program je bil prav tako prikazan v treh delih. Predstavila sta venček pesmi Franza Schuber-ta, za katerega sta prejela tudi Prešernovo nagrado. V nadaljevanju je sledil izbor del brazilskih avtorjev, kot sta Alberto Ginastera in Carlos Guastavino. Svoj nastop pa sta zaključila s slovenskimi narodnimi ter z deli nekaterih slovenskih skladateljev.

Ob koncu koncerta sta svoje glasove združila še komorni zbor AVE in Markos Fink ter zapela prelepo balado Nocoj pa, oh, nocoj.

Poleg izredno bogato glasbeno obarvanega večera, je obiskovalce

Čaj naš vsakdanji

Deževen in mračen večer, kije zaznamoval zadnji septembrski torek, je bil kol nalašč za poučno predavanje o pravem čaju, ki se je odvijalo v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Štefan Fa-jmut, svetovni popotnik in avtor knjige Kultura pitja čaja, je svoje bogate izkušnje in znanje o tej - po vsem svetu priljubljeni - pijači, obiskovalcem prikazal z diapozitivi. Zanimivo pripovedovanje je popestril še s pripravo in priložnostno razstavo različnih vrst čaja ter priborom za pripravo čajnega napitku. Ob vsem tem pa je bilo moč nekatere vrste čaja tudi poizkusili.

Kljub temu, da je bilo predavanje o tej rastlini precej obsežno, bomo osvetlili le nekaj bistvenih in zanimivejših pojmov, ki so značilni za čaj. Zgodovina čaja sega še v čas pred 6000 let. 2000 let je že minilo, kar je bila napisana prva knjiga o tej pijači, ki sprošča in poživlja, vendar njene raziskave trajajo še dandanes. Na našem planetu obstaja samo ena rastlina, ki nosi ime čaj. To je čajevec. Le-taje lahko v obliki grma ali drevesa. Drevo čajevca zraste od dva do tri metre visoko. Zanimivo je, da ta rastlina uspeva tudi na nadmorski višini 2000 do 3000 metrov. Po besedah predavatelja je najboljši čaj tisti, ki raste na višini 1000 do 2000 metrov.

Obstajajo le štiri prave vrste čajev. V prvo sodijo: zeleni - nefermentiran čaj; črni -fermentiran čaj in oolong - po/fermentiran čaj. V drugi so listni čaj (to je čaj iz zvitih listov in velja za vrhunski čaj): bro-ken - drobljeni čaj (tega je največ na svetu );fannings - čajni drobir (filter vrečke) ter dust - čajni prah. Aromatiziran čaj je čaj z dodatki (cvetovi, sadeži in aromami). Prvi čaji so bili pripravljeni z dodatkom jasmina in vanilije. Poznan pa je še dimljeni čaj, ki je dimljen na posebnem (lapsang souchong) lesnem oglju.

Kitajska velja za pradomovino čaja. Na evropskem trgu se je čaj pojavil v 16. oziroma 17. stoletju. Poleg Kitajske so največje proizvajalke čaja še Indija, Ceylon, Indonezija, Kenija, Japonska, Rusija, Turčija, Bangladeš, Taman, Iran in Južna Amerika. Presenetljivo je dejstvo, da te velike proizvajalke, svojega čaja sploh ne pijejo, ker ima na njihovem trgu previsoko ceno.

Zanimiva je tudi zgodovina transporta tega izdelka iz Azije v Evropo in Ameriko. Sprva so čaj iz Azije transportirali z ladjo mimo Afrike do Anglije. Ta pot je trajala štiri do pet mesecev, kar je bilo veliko predolgo, saj je daljši transport vplival na nižjo kakovost še tako vrhunskega čajnega izdelka. Zato so se odločili, da bodo čaj stiskali v obliki opeke in ga začeli voziti po celini, kot prevozno sredstvo pa so uporabili kamele. Čaj se razmnožuje s sadikami in ne s semeni. Rastline v čajnih nasadih oziroma vrtovih so obdelane do višine metra in dvajset centimetrov, kar omogoča lažje obiranje. Povsod v deželah, kjer gojijo to rastlino, poteka obiranje samo ročno - le v Rusiji to opravljajo strojno. Razprostra-nost tovrstnih nasadov (ki jih je bilo mogoče videti tudi na Fajmutovih diapozitivih) je tako brezmejna, da je kar težko verjeti, da obiranja čaja poteka samo ročno. To je delo, ki ga načeloma povsod opravljajo le ženske. Le na Sumatri, kjer vlada ma-triarhart, se s tem ukvarjajo moški.

Še mnogo drugih zanimivih in poučnih stvari, ki so na tak ali drugačen način povezane s čajem -obred pitja čaja v določenih deželah; pravilna izbira peciva, ki se ga postreže k tej pijači; pribor v katerem se čaj servira, idr. - je bilo predstavljenih na predavanju Štefana Fajmuta. Tisti, kijih ta kulturna rastlina še posebej zanima, se lahko o vsem tem poučijo v knjigi Kultura pitja čaja.

Sabrina Žgajnar

Basbaritonist Marcos Fink

dobrodelne prireditve prevzel tudi živahno opremljen oder, ki je dajal podobo vrtca. Vodstvo vrtca je skupaj z otroki poskrbelo za svojevrsten izgled, ki je ustvarjal pridih domačnosti. Vsem nastopajočim, kot tudi obiskovalcem, so svojo zahvalo izrazili s poklonom drobnih izdelkov, ki so jih izdelali sami. Še posebna zahvala pa gre gostom, ki so se v prid hitrejše izgradnje novega vrtca odrekli svojemu honorarju; obiskovalcem, ki so z nakupom vstopnice prispevali svoj delež ter sponzorjem (Tiskarna Schwarz - Boštjan Nagode; Beta Studio Šteblaj - Grega in Elda Šteblaj; Pizzerija in gostilna Boter; Bogomir Markelj - fotograf; Radio Ognjišče; Anže Str-žinar z družino; Stane Rejc - gostinstvo; Jože Šušteršič - Žganje-kuha; Gostilna Caserman; Slaščičarna Berzo Aliriza Abdi; Naš časopis - objave; TAM-TAM - plake-tiranje; Baškovič Anton - Pekarna; Tilka Žitko - Podlipa; Pekarna Vrhnika), ki so omogočili, da je organizacija koncerta dosegla svoj namen.

Sabrina Žgajnar

Viktor Zadnik v predsedstvu EMU

Na kongresu evropskih glasbenih šol (EMU), ki je oktobra potekal v evropski prestolnici kulture Wei-marju v Nemčiji, je bil za člana predsedstva izvoljen tudi predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnatelj vrhniške glasbene sole Viktor Zadnik.

V to naujpmembnejšo organizacijo, ki skrbi za razvoj glasbenega šolstva v Evropi, je vključenih 18 držav, med njimi je tudi Slovenija kot edina država med naslednicami bivše Jugoslavije. Do letošnjega kongresa je bila članica tudi Hrvaška, ki pa je bila izključena, ker ni izpolnjevala zahtev, kijih ima EMU do posameznih držav.

Na kongresu so sprejeli tudi zelo pomembno Wcimarsko deklaracijo, dokument, ki določa osnove za razvoj glasbenega šolstva v Evropi in seveda tudi v Sloveniji.

Deklaracija med drugim pove, da je UNESCO na mednarodni konferenci o kulturni politiki lani aprila v Stockholmu sprejel akcijski načrt, v katerem je poudarjena človekova pravica do izobrazbe. Glasbene šole kot ustanove kulturnega izobraževanja uresničujejo to temeljno pravico.

Glasba služi svobodnemu razvoju osebnosti. Z muziciranjem človek razvija sposobnosti, ki jih potrebuje tudi v drugih življenjskih okoljih. Samo strokovna glasbena vzgoja, kot jo nudijo glasbene šole, lahko dosega učinke dodane vrednosti v glasbenem izobraževanju. EMU od Evropske unije in od vlad posameznih držav zahteva, da glasbena vzgoja v splošnih šolah in v glasbenih šolah postane stalna sestavina splošne izobrazbe, za katero mora jamčiti država.

Prav tako zahtevajo, da se ime »glasbena šola« v evropskih državah zaščiti z zakonom in da tako postane jasno ločljivo od komercialne ponudbe za prosti čas.

Glasbene šole morajo po weima-rski deklaraciji postati sestavni del osnovne kulturne ponudbe za vse občane, postati morajo predmet kulturne, izobraževalne in družbene politike. Zasebno sponzorstvo je sicer dobrodošlo, vendar brez javne podpore glasbena šola ne more uresničiti svojega vzgojno izobraževalnega poslanstva. Pri tem šolnina ne sme biti nikomur ovira.

PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC NOVEMBER 1999

Sobota, 6.11.99 in nedelja 7.11.99 od 8. do 17. ure: UMETNOST PRIPOVEDOVANJA - seminar

Seminar za strokovno izpolnjevanje, izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, bo potekal pod vodstvom mag. Anje Štefan. Seminarje namenjen predvsem vzgojiteljem, učiteljem in knjižničarjem. Osnovni namen seminarja je udeležencem okrepiti občutek za moč govorjene besede, jih navdušiti za pripovedovanje pri delu z otroki in jim praktično pokazati, kako naj to počno. Tematika predavanj bo naslednja: Pripovedovanje nekoč in danes; Kaj, zakaj in kako pripovedovati; Oblikovanje govora ter Osnovne pripovedovalne tehnike. Udeleženci bodo imeli možnost seminar tudi nadaljevati. Seminar - Umetnost pripovedovanja, ki sta ga organizirala Zavod RS za šolstvo ter SLKD Območna izpostava Vrhnika, bo potekal v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki.

Petek, 12.11.99 ali 19.11.99 ob 20. uri:

ABONMA KOMEDIJA IN IZVEN

SEX, DRUGS & ROCK'N'ROLL

Predstavo bosta izvedla avtorja in igralca Valter Dragan ter Matjaž Javšnik. Sobota, 13.11.99 ob 16. uri: ABONMA ENAJSTA ŠOLA IN IZVEN Bina Štampe Žmavc: BAJKA O SVETLOBI

režija: Pavel Polak

igrajo: Petra Caserman, Karla Godič, Metka Jure, Maksimiljan Dajč-man, Davorin Kramberger, Danilo Trstenjak gostuje:Lutkovno gledališče Maribor.

Bajka o svetlobi je zgodba o pisateljici Svetki, ki išče pravljico ter o čudovitih svetlobnih bitjih, ki ji pomagajo tako, da ji pripovedujejo žalostno zgodbo o Lučkovem, najbolj razsvetljenem mestu na svetu. O Lučkovem, ki se nenadoma znajde v temi, ker je izgubilo lučko v očeh in lučko v srcu. Zatorej postane plen strašnih temincev - demona Prepadni-ka, veščure Groblje in veščure Arnulfije. In če bi bilo po teminsko, bi ubogo Lučkovo za zmeraj ostalo v temi. Na srečo pa v sirotišnici na koncu mesta živita otroka Okec in Lucija, ki neke temne noči sledita drobni, skrivnostni lučki lučkarja Florijana...

Sobota, 13.11.99 ob 20. uri:

OTO PESTNER IN PETAR UGRIN BAND - koncert ob 30. Letnici glasbenega delovanja

Torek, 16.11.99 oh 18. uri:

OTVORITEV RAZSTAVE OBLIKOVALKE EDE ŠTEBLAJ

Eda Šteblaj, samostojna kulturna ustvarjalka in oblikovalka vizualnih komunikacij, bo na razstavi predstavila svoje delovanje na področju grafičnega in industrijskega oblikovanja ter načrtovanja in postavljanja odrskih scen. Sama razstava bo razdeljena na tri tematske sklope: V prvem sklopu bo na ogled sodelovanje oblikovalke s Komunalnim podjetjem Vrhnika, za katero je v likovni besedi oblikovala celostno podobo programa osveščanja in vzgoje prebivalcev pri ravnanju z odpadki. Njena zadnja stvaritev na tem področju je zanimiva izvedba zabojnika za pasje iztrebke - Wchov. V drugem sklopu bo predstavljeno grafično oblikovanje, med drugim tudi na kulturnem področju občine Vrhnika. Tretji del pa bo posvečen predstavitvi nekaterih oblikovnih rešitev preprostih vsakdanjih predmetov. Razstavo bo ocenil kritik Gojko Zupan.

Petek, 26.11.99 ob 20. uri:

ABONMA KOMEDIJA IN IZVEN

Neil Simon: JETNIK DRUGE AVENIJE

režija: Jaša Jamnik

igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Milan Vodopivec, Nevenka Sedlar, Metka Franko k.g.. Dragica Kokot, Iztok Mlakar, Lara Jankovič, Nataša Konc

gostuje: Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica

Komedija predstavlja zakonski par iz Nevv Yorka - lahko pa bi to bilo tudi katerokoli drugo mesto - kjer so ljudje iz dneva v dan izpostavljeni stresnim situacijam spričo pritiskov na delovnih mestih, utesnjujočih življenjskih razmer, onesnaženega okolja, razosebljenih sosedov, vse večjega nasilja, brezposelnosti,... Skozi trpke in hkrati smešne pripetljaje zakoncev, ki živita v enem modernih blokovskih stanovanj na newyorški Drugi aveniji, spoznavamo temeljne determinante našega vsakdana: kaj pravzaprav določa naše bivanje in osebnost; koliko smo ali znamo biti "kovači" lastne sreče; kaj bi v tem svetu vsesplošne modernizacije in tehnoloških napredkov, sploh še radi počeli, imeli, bili?

FILMSKI ABONMA V NOVEMBRU - vsak četrtek ob 20. Uri v Cankarjevem domu na Vrhniki

SRČNE IGRE: ameriška melodrama

režija: Willard Carroll

igrajo: Gillian Anderson, Sean Conery, Ellen Burstyn, Anthony Ed-wards, Denis Quaid, Ryan Phillipe

Film je komična melodrama z zvezdniško igralsko zasedbo, v katerem se prepletajo usode glavnih junakov. Ljubimci, zakonski pari, samci in upokojenci se medsebojno srečujejo, zaljubljajo, razhajajo in spet srečujejo. Pravi mozaik navidez nepovezanih človeških usod, ki se na koncu filma dramatično poveže in katarzično razreši. Pripravite robčke!

IZGUBLJENA PRTLJAGA: belgijsko nizozemska drama

režija: Jeren Krabbe

igrajo: Laura Fraser, Isabella Rosellini, Maximilian Schell, Jeren Krabbe Mlada in svobodomiselna študentka filozofije Chaja skuša priti do denarja za stanovanje, zato se odloči da bo varuška v otroški židovski družini Kaman. Čeprav je tudi sama Židinja, med njo in konzervativno družino kmalu pride do konfliktov in že se odloči, da bo spakirala in odšla. Potem pa jo gluhonemi fantič s svojo vdanostjo le prepriča da ostane. Medtem, ko se mlada varuška navaja na novo in drugačno življenje, pa njen oče nenehno brska pa preteklosti. Najti hoče del zemljišča, kamor je kot begunec med drugo svetovno vojno zakopal dva kovčka z dragocenimi spomini...

Film je prejel vrsto nagrad, med njimi modrega angela za najboljšo režijo; nagrado kinematografov za najboljši tuji film; nominacijo za najboljši tuji film za BAFrA; najboljši film na Emden International Film Festival ter nagrado občinstva na Nederlands Film Festival.

NOTTING HILL: ameriška romantična komedija

režija: Roger Michell

igrajo: Julia Roberts, Hugh Grant, Richard McCabe, James Dreyfus

Prisrčna romantična komedija v stilu uspešnega filma Štiri poroke in pogreb. Hugh Grant spet igra vlogo, ki jo najbolj obvlada: malce sramežljivega in nespretnega, a vendar tako očarljivega fanta z zlatim srcem. Na Notting Hillu (del Londona v katerega se zaradi filma trumo-ma zganjajo množice turistov) ima majhno, ne preveč uspešno knjigarno. Vanjo nekega dne vstopi nihče drug kot največja hollywoodska filmska zvezda Anna Scott (Julia Roberts). Štorasti Grant jo polije s pomarančnim sokom in da bi jo pomiril, predlaga, naj se gre preobleč v njegovo stanovanje. Zvezda ponudbo sprejme in... No ja: ali je mogoče da se bo največja filmska zvezdnica zaljubila v nepomembnega knjigarnarja?

SIBIRSKI BRIVEC: rusko francosko italijanska romanca

režija: Nikita Mihalkov

igrajo: Julia Ormond, Oleg Menšikov, Richard Harris, Aleksej Petren-ko, Daniel 01biycki

Film trenutno največjega ruskega režiserja Nikite Mihalkova je zgodovinski spektakel, ki govori o ljubezni med ruskim kadetom in mlado Američanko (Julia Ormond). Julia pride v cesarsko Rusijo kot asistentka ameriškega inženirja, ki hoče pridobiti ruskega nadvojvodo, da mu financira- njegovo najnovejšo iznajdbo - stroj za krčenje sibirskih gozdov. Film se kljub impresivni mednarodni zasedbi in razkošni produkciji gledalcu ne skuša prikupiti s posebnimi efekti ali podobnimi ameriškimi prijemi, temveč ga osvoji z nepozabno zgodbo (ki spominja na Dr. Živaga), originalnim pristopom, odlično glasbo in pristnimi čustvi. Film je leta 1998 sodeloval na canneskem festivalu.

Vse prireditve bodo potekale v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki.

INFORMACIJE O PREDSTAVAH IN PRIREDITVAH

V Delovem KAŽIPOTU, na Notranjskem radiu, na radiu Vrhnika, v Našem časopisu ter v vitrini Cankarjevega doma na Vrhniki.

PRISRČNO VABUENI! Pripravila: Sabrina Žgajnar

RAZSTAVA V TEHNIŠKEM MUZEJU V BISTRI

Mlinarstvo na Slovenskem

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je od 22. oktobra 1999 naprej na ogled stalna zbirka o mlinarstvu na Slovenskem, ki je hkrati prvi del nove stalne razstave oddelka Kmetijske mehanizacije. Celoten projekt bo vključeval osem zbirk, ki so povezane z zgodovino kmetijske panoge na Slovenskem. Osrednji del bo namenjen pridelavi in uporabi kruha, kije imel v načinu življenja na Slovenskem posebno mesto; poleg hrane je bil simbol blagostanja, sreče, darovali so ga ob vseh prelomnih življenjskih dogodkih (rojstvu, poroki, smrti). Ta del razstave nosi naslov Od semena do kruha. Prikazana bodo orodja, stroji in naprave ter opravila od obdelovanja zemlje, preko žetve, mlačve, čiščenje zrnja, mletja, do peke kruha.

Ostale zbirke bodo predstavljale pogonske stroje v kmetijstvu (traktorji, stabilni motorji, gepelj), vključena je že rekonstrukcija pod-kovske kovačije, orodne kovačije in kolarska delavnica.

Mlinarstvo kot eno najstarejših obrti je predstavljeno v dveh delih. Prvi del vključuje rekonstrukcijo mlina na vodni pogon iz ^.stoletja, ki je bil prenesen v muzejski kompleks ob reki Bistri iz vasi Kamnje pri Šentrupertu. Drugi del pa ilustrira zgodovino in razvoj mlinarstva do današnjih dni, s poudarkom na slovenskem prostoru. Razstavljene so žrmlje, nožne in ročne stope ter manjši kmečki mlini na ročni in električni pogon. Zbirko dopolnjuje avdiovizualna projekcija, ki s sliko in zvokom kaže na raznolikost in posebnosti razvoja mlinarstva pri nas.

Prvi znani mlini na vodni pogon so delovali v Mali Aziji, od koder

so jih prevzeli Rimljani in jih izpopolnili. Pogonsko kolo, ki je bilo sprva vodoravno, so Rimljani postavili navpično in sistem dveh zobatih koles in vodoravne osi povezali z mlinskim kamnom. Po žlebu, ki je visel nad mlinskima kamnoma, je pritekalo zrnje. Na podoben način so delovali tudi mlini na veter in plavajoči mlini.

Kljub večstoletni uporabi se mlinske naprave niso bistveno spremenile. Princip delovanja je ostal nespremenjen do današnjih dni. Do večjih sprememb je prišlo šele v 19. stoletju, ko so mlinske kamne zamenjali z valji. Namesto vodnega pogona seje začnel uveljavljati parni in od začetka 20. stoletja dalje električni pogon. Te spremembe so pomenile začetek mlevske industrije in hkrati začetek propada obrtnih in kmečkih mlinov.

Predniki Slovencev najbrž niso poznali vodnih mlinov. Po naselitvi na današnje ozemlje so prevzeli napravo bodisi od staroselcev, bodisi od zahodnih sosedov. Prve omembe mlinov na vodni

Tehniški muzej Slovenije Bistra pri Vrhniki 1353 Borovnica tel. +386 (0)61 754 422, 755 477 Muzej je odprt: torek petek: 8-16 sobota: 8-17

nedelje in prazniki: 10-18 ponedeljek: zaprto V zimskih mesecih (december, januar, februar) je muzej zaradi neogrevanih prostorov za obiskovalce (razen za vnaprej dogovorjene skupine) zaprt.

VSPOMIN

KAREL GRABELJŠEK- GABER

Območno združenje ZB NOB, SLKD Območna izpostava Vrhnika in Cankarjeva knjižnica, so v ponedeljek, 18. oktobra, pripravili zdaj že tradicionalni spominski dan - letos je potekal tretjič - v čast someščanu, pisatelju in partizanu, Karlu Grabeljšku - Gabru. Ta dan bi namreč leta 1985 umrli Vrhničan praznoval kot obletnico svojega rojstva.

Družabni dogodek, kije potekal v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, je v kratkem nagovoru o Grabeljškovem pisateljevanju, pričela Valentina Fefer, članica Območnega združenja ZB NOB in ena glavnih pobudnic pri organiziranju vsakoletnega spominskega dne.

V glasbeni točki sta nastopila fantiča, kista spretno raztegovala meh harmonike.

Osrednji dogodek ponedeljkovega večera pa je bil recital. V njem je bila predstavljena Grabeljškova Balada o starem Korenu in njegovem sinu, ki ga je izvedel vrhniški recitator Janez Smrtnik. Nadvse doživeta in retorično popolna interpretacija, je le še poudarila dramatičnost v povesti.

Balada o starem Korenu in njegovem sinu sodi med tista pisateljeva dela posvečena partizanskemu življenju, za katera je značilno reportažno anekdotično prikazovanje. V knjigi Velika vera, v kateri so zbrane nekatere avtorjeve črtice, novele in odlomek iz romana - med njimi tudi povest iz recitala - je pisec spremne besede Jože Šifrer o pisatelju zapisal naslednje: "Karel Grabeljšek danes nedvomno sodi med najboljše pisatelje, ki opisujejo dogodke iz narodnoosvobodilnega boja in čas po njem. Od svojih prvih del, ki so bolj ali manj herojske fabule, je napravil velik razvoj v kompleksno obravnavanje človeka v tako intenzivnem obdobju naše zgodovine, kot je obdobje druge svetovne vojne. Začel je z veliko vero in jo tudi obdržal, četudi je na koncu ta vera pomešana z grenkobo in bolečino spričo dejstva, da človek vendarle ni tako čist, kot so čiste ideje, ki jim je pisatelj posvetil svoje življenje in svoje pisateljske napore", (sž)

pogon na Slovenskem so iz zgodnjega srednjega veka, čas glavnega razvoja mlinov pa sega v 12. in 13. stoletje. Plavajoči vodni mlini se v zgodovinskih virih omenjajo od 14. stoletja dalje. Najstarejši mlin na veter je v listinah omenjen leta 1525 pri gradu Vurberk na Štajerskem.

Mlini so se glede na lastništvo ločevali na grajske, samostanske, meste, obrtne in kmečke mline. Postavljanje in poslovanje mlinov so urejali mlinski redi. Mlinska reda za Kranjsko iz let 1770 in 1814 sta med drugim določala, kje se smejo mlini postavljati, sanitarne ukrepe, višino plačila mlinarju, pa tudi ustrezno strokovno usposobljenost mlinarjev.

Mlinarstvo je bilo tesno povezano s kmetijstvom. V času, ko je bila vsaka pokrajina v glavnem navezana na lastne kmetijske pridelke inje bilo prevažanje žita in mlevskih izdelkov preveč zamudno in drago, so bili mlini splošen in hkrati nujen pojav. Postavljali so jih povsod tam, kjer so to dopuščale naravne razmere.

V preteklosti so bili na Slovenskem najbolj razširjeni mlini na vodni pogon. Kjer ni bilo ugodnih naravnih pogojev za vodni pogon inje veter pihal skorajda nenehno in enakomerno, so postavljali mline na veter. Največ tovrstnih mlinov je bilo v severovzhodni Sloveniji, zlasti v Slovenskih goricah in na Dravskem polju.

Poleg proizvodnih in obrtnih mlinov je bilo v preteklosti tudi veliko kmečkih ali hišnih mlinov, v katerih so kmetje mleli za lastne potrebe ali potrebe bližnje okolice. Mlevske naprave, tako mline kot stope, so uporabljali za pridobivanje moke in kaše v prehrambene namene in za pripravo živalske krme. To so bili manjši mlini, največkrat z eno mlevsko napravo. Kjer ni bilo vodnih virov oz. ustreznih naravnih pogojev, so gradili mline na ročni ali redkeje na živalski pogon. Nekako od konca prve svetovne vojne dalje in z uvajanjem novih oblik energije so tudi hišne mline poganjali motorji na električni pogon.

Nemalokrat so si kmetje sami izdelali mlinske naprave, pri čemer sta prihajali do izraza njihova iznajdljivost in inovativnost. Šlo je predvsem za drobne izboljšave, s katerimi so si skušali olajšati delo ali skrajšati delovni proces.

Spremenjeni način življenja in

z razvoj mlevske industrije med obema vojnama, predvsem pa po drugi svetovni vojni, sta vplivala predvsem na to, da so začeli pospešeno opuščati manjše obrtne in kmečke mline. Najprej so propadli mlini na veter in plavajoči mlini. Posamezni mlini, ki so nadaljevali z mletjem, so se tehnološko preusmerili. Mlinske kamne so zamenjali valji, vodni pogon pa električna energija. Do današnjih dni so se ohranili le posamezni klasični mlini in v njih mlinski kamni v glavnem meljejo le za domače potrebe.

Zbirko Mlinarstvo dopolnjuje mlin na vodni pogon, ki stoji sredi muzejskega kompleksa ob reki Bistri. Pred tem je do leta 1989 stal v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Po letnici, ki je vrezana v leseno ogrodje mlinske naprave, sklepamo, da izhaja iz konca 19. stoletja. Ima tri mlinska kolesa na spodnji zajem vode in tri naprave za mletje na mlinske kamne.

V mlinu obiskovalcem občasno

Avtorica razstave kustodinja Irena Marušič v pogovoru z obiskovalci na otvoritvi razstave.

Mlin na električni pogon.

Uvodni panoji s fotografijami.

prikazujemo mletje pšenice.

Stope so posebna priprava za izdelavanje oz. luščenje zrn prosa, ječmena ali ajde v kašo.

Mlinske kamne so morali mlinarji zaradi obrabe občasno ostriti ali klepati. Kamen so sneli z ležišča, površino so pocrnili z ogljem ali sajami in ga klepali oz.ostrili s posebnim, na obeh straneh priostrenim kladivom. Delo je bilo opravljeno, ko so z tolčenjem odstranili vso barvo.

Razstavljene žrmlje.

MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA

Ivan M alavašič predstavil povest Rdeče nebo

Muzejsko društvo Vrhnika je 20. oktobra pripravilo predstavitev povesti Ivana Malavašiča RDEČE NEBO, kije izšlo v drugem zvezku "Vrhniških razgledov". O sami knjigi smo v Našem časopisu že pisali.

Razgovor z avtorjem je vodil prof. Ivan Sivec, ki resnično Ivana Malavašiča pozna že več let.

V prvem delu razgovora se je Ivan Malavašič predstavil kot slikar in pesnik. Drugi del pa sta govornika namenila predvsem predstavitvi in vsebini povesti Rdeče nebo. Samo predstavitev pa je popestril pevski zbor ZARJA iz Doma upokojencev na Vrhniki, ki ga vodi prav tako avtor povesti Ivan Malavašič.

NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - oktober 99

STROKOVNA LITERATURA

Battison, T.: Premagujem stres

Battison, T.: Moški v formi

Beričič, M. Srečno, knapi

Bezuh, Šola za starše

Blažič, V.: Svinčena leta

Brewer, S.: Hrana za moč

Brewer, S.: Rad imam seks

Brickell, Ch.: Drevesa, grmovnice in

cvetlice

Courtois, S.: Črna knjiga komunizma Erbežnik, M.: Kulturne poti 1999 Erjavec, K.: Medijska pismenost Harris, R.H.: Pogovorimo se o seksu Helmstetter, S.: Mreža prvakov Jesenovec, A.: Književnost na maturi 2000

Kingston, K.: Ustvarjanje svetega prostora in feng šui

Koman, M.: Uvod v mikroekonomijo Koprivica-Petrovec, M.: Z zaupanjem v Neznano

Kozinc, Ž.: Lep dan kliče: 150 izletov po Sloveniji

Livingston, B.: Skrivnosti Windows 98 Manning, M.: Zbirateljstvo Markham, U.: Travme iz otroštva Medved, D.: Šampanjec: sreča sveta Mercer, D.: Trženje za managerje Mirtič, B.: Slovenski naravni kamen Miš, M.: Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Moritsch, A.: Pomlad narodov Možic, C: Zakon o računovodstvu Muževič, B.: Energija piramid Ošlak, V.: Postati ob knežjem kamnu Papotnik, A.: 101 izdelek iz papirja Pavliha, B.: Zgodovina na maturi 2000 Podbrežnik Vukmir, B.: Veronika z Malega gradu

Polunin, M.: Zdravilna hrana Rozman Fattori, I.: Ideje za ureditev bivalnega vrta

Rupnik, A.: Tretji Rim: Rusija nekoč in danes

Stegel, M.: Esej na maturi 2000 Savli, J.: Slovenski svetniki Šošter Olmer, K.: Dojenje in materinstvo iz srca

Šuler, A.: CorelDRAVV! 9.0

Šuštar, B.: Pedagoški pogledi na A .M.

Slomška

Thomass, Ch.: Odkrijte svoj stil Trdina, J.: Vinska modrost Trubar, P.: Catechismus Vodovnik, A.: Nasveti za vinarje Wambach, M.: Drugačna šola: konvergentna pedag. v O.Š. Wegscheider-Cruse, S.: Dekliški klepet Zupane, A.: Osnove prehrane domačih živali

LEPOSLOVJE ZA ODRASLE

Allenbaugh, K.: Čokoladka za žensko dušo

Bajt, A.: Bermanov dosje Giono, J.: Mož, kije sadil drevesa Jones, T.: Zvezdna ladja Titanik Muller, N.: Kajti to je tisto strašno pri ljubezni

Novak B.A.: Alba

Pavšič, T.: Ob stari meji

Polanc, T.: O možu. ki je izgubil sebe

Poniž, D.: Dvogovori z RDS

Sivec, I.. Hodim z rokami

Smole, M.: Hrast sem in breza v srcu

LEPOSLOVJE ZA MLADINO

Bruna, D.: Nina v šoli

Bruna, D.: Nina v živalskem vrtu

Burr, D.: Mucka najde prijatelja

Burr, D.: Psičkova pustolovščina

Clark, M.: Na novi poti: dnevnik otroka

s ceste

Golob, B.: Kam ljudje hitijo

Hill, E.: Piki pomaga

Hindley, J.: Od nog do glave: prva knjiga

o tebi

Horn, P.: Kaj bom, ko bom velik Maurer, N.: Dom za telohov cvet Millard, A.: Najlepša knjiga o piramidah Novak, B.A.: Jok na zmajskem gradu Pennac, D.: Gospodje otroci Reichenstetter, F.: Vražji začetek šole Scheffler, U.: Mož s črno rokavico: kriminalka

Tolstoj, A.: Repa velikanka Velthuijs. M.: Žabec in račka

Spoštovani prijatelji lepe pesmi!

Dekleta Ženskega pevskega zbora Concinite z Vrhnike prirejajo prijeten in nadvse zanimiv koncert, ki vam bo popestril jesenski večer.

Zapele vam bodo skupaj s prijatelji Komornega moškega zbora Ptuj in Mešanega pevskega zbora Svežina iz Radomelj, zboroma, ki sta že znana poznavalcem zborovske pesmi.

Koncert bo v soboto, 20. novembra 1999, ob 20. uri v večnamenskem prostoru OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki.

Polepšajte si letošnjo jesen z dekleti Ženskega pevskega zbora Concinite in gosti.

Za športne strani in za vse športnike in športne delavce

Gotovo je, da vsi športniki in športni delavci vedo kaj je fair plav, tako na športnih igriščih kot v medsebojnem komuniciranju ter na raznih športnih tekmovanjih. Kot nekdanjega športnika, športnega delavca in sedaj sodelavca in novinarja športnih strani v Našem časopisu pa me moti nekakšno obtoževanje in obrekovanje v prispevkih o športnih dogodkih. Mislim, da to niso prave poti razreševanja konfliktov na športnih straneh Našega časopisa, pa naj gre to za "agresivne" karateiste, za nekdanje športne delavce ter druge akterje.

Zato prav gotovo na športnih straneh ne bomo več objavljali raznih obrekovanj, obtožb in podtikanj, saj smo lahko športniki od glave do pete, s pravim fair plavem. Za razreševanje teh problemov so lahko tudi drugi postopki in časopisi, ki komaj čakajo na take "rumene" vrstice. Glavni urednik pa bo prav gotovo uporabil svoj "svinčnik" in preprečil nadaljnja pisma obtoževanja. Bodimo resnično samo športniki.

Simon Seljak

ULOVKA99

Padalska sekcija Kluba letalcev Vrhnika (KLV) je letos ponovno organizirala tekmo v točnosti pristajanja za pokal Slovenije. Dogodek je potekal na Ulovki v soboto, 18. 9. 1999. Tekmovanja so se udeležili številni tekmovalci iz celotne Slovenije, prijavljenih je bilo več kot sedemdeset tekmovalcev.

Jadralno padalstvo je sicer mlada športna panoga, vendar pa se število ljubiteljev tega športa naglo veča, kar je opaziti tudi na tekmah - iz leta v leto je hujša konkurenca in rezultati so vse boljši. Čeprav naša sekcija jadralnih padalcev ni preveč številčna, dosega na podobnih tekmovanjih zelo lepe uspehe, in to ne samo v domovini, temveč tudi na tujem. Letošnje svetovno prvenstvo v točnosti pristajanja je potekalo v Angliji. Pet najboljših padalcev iz različnih držav je nastopalo in se borilo za dobre rezultate. Kljub veliki konkurenci je slovenska ekipa dosegla tretje mesto, kar je lep uspeh. Med peterico najboljših iz Slovenije je bil tudi član naše sekcije Tomaž Gorišek iz Verda, ki je veliko pripomogel k uspehu naše reprezentance. Poudariti je treba, daje Tomaž v preteklih letih že nekajkrat osvojil naslov državnega prvaka v točnosti pristajanja za pokal Slovenije. Poleg tega smo bili kot klub deležni številnih uspehov.

Kot je bilo že omenjeno, naša sekcija vsako leto organizira "pika" tekmo. Letošnja organizacija nas je še posebno skrbela, ker smo po nesreči Stanisla-

va Rusa ostali brez predsednika in glavnega organizatorja naše sekcije. Kljub temu nam je uspelo organizirati tekmo, na kateri seje pokazalo, daje konkurenca vse močnejša. Kar štirje tekmovalci so zmagali (kar se še ni zgodilo) in dosegli sam center, kar pomeni nič kazenskih točk. Tudi drugi najboljši tekmovalci niso veliko zaostajali za prvimi. Člani naše sekcije so tudi tokrat dobro nastopali: Boštjan Debevec - prvo mesto, Tomaž Gorišek -20. mesto, Simon Grimšič - 23. mesto, Luka Štusej - 38. mesto, Dušan Štusej - 50. mesto, Anton Sluga - 53. mesto, Gregor Andolšek, Slavko Armič, Andrej Erzložnik pa so dosegli 54. mesto. Kot klub smo se uvrstili na četrto mesto.

Z zadnjo letošnjo tekmo za pokal Slovenije, ki je potekala v Rimskih toplicah 4. 10., so razglasili najboljše tekmovalce letošnje sezone. Tudi tu smo uspešno zastopali svoj klub: Boštjan Debevec je zasedel drugo mesto, Tomaž Gorišek dvanajsto mesto, kot klub pa smo pristali na četrtem mestu.

Vsak, ki se je že ukvarjal z raznimi organizacijami, ve, koliko dela je lieba za izpeljavo neke prireditve. Če pa gre za tekmo na državnem nivoju, je še toliko bolj potrebna kakovost organizacije. Najprej velja zahvala najbolj zaslužnim članom sekcije, ki že več let vodijo sekcijo in organizacijo tekmovanj. Končno velja zahvala našim sponzorjem, brez katerih ne bi mogli organizirati takšne tekme. To so spon-

JUBILEJNI, 20. GOZDNI TEK

Dvojna vrhniška zmaga med člani do 30 let in med super veterani

Več kot 150 tekmovalcev se je udeležilo jubilejnega, 20. gozdnega teka po poteh Ulovke v bližini Vrhnike. Organizatorja, Športna zveza Vrhnika in Športno društvo Povž s Stare Vrhnike, sta imela resnično srečo s prelepim vremenom, kije tekmovalno nedeljo, 17. oktobra, še bolj popestrilo in omogočilo resnično lepo tekmovanje. Tekmovalci so se pomerili v dvanajst starostnih kategorijah ter na štirih različnih dolgih progah, start in cilj pa sta bila pri brunarici na Ulovki. Prireditelji so prvim trem v vsaki kategoriji podelili medalje, vsi pa so prejeli spominske majice 20., jubilejnega gozdnega teka. Največ tekmovalcev je bilo iz domačih športnih društev, veliko pa tudi iz daljne in bližnje okolice.

Velik uspeh so dosegli vrhniški tekači, saj so v dveh kategorijah dosegli dvojno zmago. V kategoriji članov do 30 let, ki so tekli 14 km, sta prvi dve mesti dosegla člana TSK Čoming Miha Grom in Miha Plahutnik. Pri super veteranih (letnik 1938 in starejši), tekli so 7 km, sta prvi dve mesti zasedla brata Andrej Grom in Janez Grom, oba člana ŠD POVŽ.

Največ tekmovalcev pa je prispeval domači tekaški smučarski klub Corning, ki je prav v tem času v polnem treningu za novo smučarsko sezono 1999/2000. Njihova tekmovalka med mlajšimi deklicami, Tinka Petrovčič, je pokazala že dobro formo in v svoji kategoriji tudi zmagala.

Rezultati prvih treh po kategorijah pa so bili naslednji:

Cicibanke (500 metrov)

1. Dajana Malic (Vipava) 0.49:50

2. Ajda Rogelj (JUB Dol) 0.49:55

3. Ana Šimenc (OŠ Rovte) 0.49:60 Cicibani (500 metrov)

1. Anže Petrič (Vipava) 0.47:90

2. Rok Mele (TSK Corning) 0.49:25

3. Matic Grom (TSK Corning) 0.49:25

Mlajše deklice, letnik 1987-88 (1300 metrov)

1. Tinka Petrovčič (TSK Corning) 3.45:00

2. Tanja Slabe (TSK Valkarton)

3.57:00

3. Urša Šebenik (Notranje Gorice) 3.58:00

Starejše deklice, letnil 1986-85 1300 metrov)

1. Eva Božič (TSK Valkarton) 3.51:52

2. Polona Brenčič (TSK Valkarton) 3.56:35

3. Jana Slavec (Knežak) 3.57:28 Mlajši dečki, letnik 1987-88 1300

metrov)

1. Andrej Lukan (OŠ Rovte) 3.30:00

2. Tine Brenčič (TSK Valkarton) 3.35:00

3. Albert Pelaj (Ribnica) 3.39:00 Starejši dečki, letnik 1985-86 1300

metrov)

1. Dejan Šinkovec (OŠ Rovte) 3.46:51

2. Domen Grom (TSK Corning) 3.58:41

3. Matic Kogovšek (TSK Corning) 4.06:47

Mladinci, letnik 1984-81 (7 km)

1. Luka Božič (TSK Valkarton) 28.12:00

2. Jure Kocjan (BTC Bauer) 28.22:00

3. Domen Zalar (TSK Corning) 28.55:00

Ženske do 25 let (7 km)

1. VanjaTrkman (Vipava) 36.58:00

Ženske do 35 let (7 km)

1. Branka Jesenovec (Verd) 39.14:00

2. Janja Petrič (Vrhnika) 45.10:00 Ženske nad 35 let (7 km)

1. Veronika Bohinc (Krošnja) 29.32:00

2. Zdenka Gaber (Godešič) 35.02:00

3. Lida Antonič (Grosuplje) 40.25:00

Člani do 30 let (14 km)

1. Miha Grom (TSK Corning) 51.29:00

2. Miha Plahutnik (TSK Corning) 52.31:00

3. Andrej Krvina (ŠD Povž) 52.47:00

Člani do 40 let (14 km)

1. Božo Starašinič (Klub 39) 54.13:00

2. Ludvik Miklavžih (ŠD Povž) 54.31:00

3. Jani Železnikar (ŠD Kaval) 54.46:00

Veterani do 50 let (14 km)

1. Tomaž Kalan (Novice ekstreme) 50.41:00

2. Ivan Tomažin (ŠD Povž) 53.45:00

3. Štefan Lešnik (Ljubljana) 54.31:00

Veterani do 6(1 let (14 km)

1. Milan Doganoc (Telekom, SI.) 58.53:00

2. Marjan Krištofič (Bohinj) 1.01.06,00

3. Janez Širovnik (Bohinj) 1.02.54,00

Super veterani nad 60 let (7 km)

1. Andrej Grom (ŠD Povž) 32.44,00

2. Janez Grom (SD Povž) 35.40,00

3. Frido Skumovc (Lesce) 38.56,00

S.S.

Jugo je dobil res pravo podobo rallv vozila. Na prvi tekmi so za njim dihali izpušne pline celo Golf, Peugeot 106, Suzuki Swift.

TOMAŽ GORENC POSTAL VOZNIK RALLYJA

S skupnimi močmi do tekmovalnega JUGA 1300

Zmagovalci so bili štirje, saj so vsi skočili v sam center in bili brez kazenskih točk. Tretji z leve je tudi član domačega kluba, Boštjan Debevec iz Rakitne.

zorji, ki nam že vsa leta tekmovanj stojijo ob strani in materialno omogočijo izvedbo takšnega tekmovanja, ki je prav gotovo tudi dobra turistična in gospodarska promocija občine Vrhnika. V upanju na vnaprejšnje sodelovanje se še enkrat lepo zahvaljujemo vsem sponzorjem.

To so: Trgovina Kara, Daewoo Armič, Trgovina Evek, SRC computers (Lj.), Vulkanizerstvo Zakrajšek, Bou-tique Andolšek (Lj.), VRK&CO (Borovnica), Vida Debevec - Okrepčevalnica Pokojišče, Zavarovalnica Triglav, Trgovina Jurček (Borovnica), Mari COM (Lj.), Marko Medic - elektro.

Zaje - avtoprevozništvo, Trgovina Simon, Gostilna Simon, Avtomax, Semenarna Sončnica, Gostilna pizzeria Boter, Seliškar vodoinštalaterstvo (Logatec), Evgrad, Makič Fikret Farna (Lj.), P&R Torkar, Pekarna Adamič, Gostilna Kranjc, Avtokleparstvo Novak, Barjans Barbojanež, Gostilna Tur-šič, Janez Rozmane, Lončar (Horjul), Bojan Debevec (Rakitna), Pavel Rogelj (Kranj), Trgovina Tik-tak avto (Lj.), Konjeniški klub Vezir (Logatec), Trgovina Fatura, Peter Šivic, Strobus (Padež), Orel d.o.o., Blagomix, Avto-prevoznoštvo Banič.

Boštjan Debevec

Na Rakitni so letos jadralni padalci napravili novo vzletišče, kije na Špano-vem vrhu nad Rakitno.

O kartistu Tomažu Gorencu, ki je bil petkratni slovenski prvak v kartingu ter v letih 1996 in 1997 mednarodni prvak Avstrije, zadnji dve leti nismo slišali prav nič o njegovem tekmovalnem udejstvovanju. Zato meje zanimalo, s čim se ukvarja v sedanjem času. Vedel sem, da brez avtomoto športa in "hitrosti" ne more biti. Na začetku razgovora mije takoj to tudi potrdil in povedal, da s sovoznikom Gorazdom Isteničem iz Stare Vrhnike tvorita ral-ly posadko, ki je pričela tekmovati v letošnjem letu in to v razredu 1300 cm3 skupine A, kjer so dopuščene predelave vozil.

Prav v letošnjem letu so ustanovili čisto nov "Rally klub Blago mix", katerega so podprli nekateri vrhniški podjetniki, ljubitelji avto-moto športa. Glavno zaslugo za ustanovitev kluba ima lastnik podjetja Blago mix Jani Jazbec. Ideja o takem klubu ter o širšem projektu poživitve avto-moto športa na Vrhniki , se je rodila jeseni leta 1998. Saj vemo, da je nekoč na Vrhniki kar uspešno delovala ta zvrst športa in prinesla številne naslove državnih prvakov, predvsem v kartingu. No, Rally klub Blago mix seje letos ustanovil in tekmovanje v rallyju je le ena izmed dejavnosti, ki deluje sedaj v klubu. V sam projekt se je vključila prav posadka Gorenc - Istenič in pričela letos že tekmovati. Seveda je bilo potrebno pripraviti vozilo za rally tekmovanja. Tomaž Gorenc je imel JUGA in ekipa prijateljev je prostovoljno prijela za delo iz Zastavu) JUGO je dobil podobo vozila za rally vožnje in tekmovanja. Kot je omenil Tomaž, so marsikatero noč prebili ob razdrtem avtu ter ga "šraufali" v pravo takmovalno vozilo. V vozilo je bilo vloženih cca 12.000 DEM in ima še nekaj rezerve za obnovo, tako da posadka računa na maksimalno pripravljeno vozilo že za novo sezono 2000. Kot glavni krivec za uspeh projekta priprave vozila JUGA 1300, skupine A ima prav gotovo Žele Grubič, ki ima že nekaj izkušnje s tem

IZLET VRHNIŠKIH MLADIH PLANINCEV NA SLEME

V soboto, 9. oktobra, 1999 smo planinci Mladinskega odseka PD Vrhnika in osnovna šola organizirali prvi planinski izlet v šolskem letu 1999/2000. Odpravili smo se na Sleme. Izleta seje udeležilo 115 planincev.

Zbrali smo se pred Osnovno šolo Ivana Cankarja, kjer so nas pričakali vodniki, učiteljice in dva avtobusa. Še malo zaspani smo se odpeljali do Koče na gozdu pod Vršičem. Od tam smo si v steni Prisojnika ogledali ajdovsko deklico in krenili proti Slemenu. Po enourni hoji smo prišli do Erjavčeve koče, kjer smo pomalicali in si žigosali planinske knjižice. V lepem sončnem vremenu smo nadaljevali pot po zasneženi poti pod Mojstrovko. Srečali smo veliko planincev, ki smo jih veselo pozdravljali. Vsakega smo vprašali, koliko je še do vrha in vsak nam je odgovoril, da ne več veliko. Po uri in pol hoje smo prispeli na vrh. Dan je bil jasen, zato se je videlo daleč naokoli, predvsem na naš najlepši vrh Jalovec. Na vrhu smo se ob malih jezerčkih kepali. Žal zabava ni dolgo trajala, kajti morali smo se vrniti na Vršič, kjer sta nas že čakala avtobusa. Utrujeni, vendar z lepimi vtisi smo se vrnili domov.

Vabimo vas, da se nam v novembru pridružite na naslednjem izletu, in sicer v "neznano".

Janez in Andrej

rally športom. Ob tem je Tomaž dodal, da se oba z Gorazdom Isteničem zahvaljujeta vsem prijateljem, Zeletu, Mihu, bratoma Mihevc, Gorazdu in še enemu Mihi za resnično ogromno pomoč pri pripravi in predelavi vozila za rally tekmovanja.

Tomaž in Gorazd sta se udeležila že nekaj tekem. Kot nekakšno trening preizkušnjo sta opravila na dveh gorskih dirkah, kjer sta vozila vsak zase. Ugotovila sta, da je vozilo dobro pripravljeno in da tudi sama, kar dobro obvladata tehniko vožnje. Prva resna preizkušnja je bila tekma v septembru na Rally Velenje 99. Rally je bil dolg 620 km in je trajal 2 dni. V svojem razredu sta osvojila odlično tretje mesto med osemnajst posadkami. S tem rezultatom sta požela kar veliko zanimanja med vozniki in organizatorji rallyjev, saj sta se pojavila tako rekoč iz anonimnosti in že zasedla tretje mesto. Dve tekmi ju čakata že letos, nakar bodo že sledile priprave za novo rally sezono.

Tomaž Gorenc se je v oktobru udeležil še ene zanimive propagandne tekme v avto speedwaju na znani šišenski speeedwaj progi štadiona Ilirije. Gledalci so z zanimanjem spremljali in videli celotno progo, kjer so se vozniki na čas in izpadanje borili za prva mesta. Tomaž je osvojil 3. mesto med 9 tekmovalci. O nadaljnjih rezultatih in o novi tekmovalni sezoni pa bomo pisali v eni prihodnjih številk.

Na koncu razgovora je Tomaž še omenil vse sponzorje, ki so omogočili tekmovanje posadki Gorenc - Istenič. Ti pa so: Blago mix (generalni sponzor), Avto trade, Trgovina Vargalant, EN LINE d.o.o. z olji in mazivi VVin-tershall, Vulkanizerstvo Zakrajšek, Karoserija Novak, Avtoveleka Čepon, katerim velja vsa zahvala.

O rally posadki Tomaž Gorenc in Gorazd Istenič pa bomo prav gotovo še slišali, saj sta oba zelo zagnana in ljubitelja hitrosti, kar se jima bo sigurno obrestovalo na rally tekmovanjih.

S.S.

Francozi močnejši

V soboto, 9. oktobra 1999, sta se v telovadnici OŠ Preserje v osmini finala pokala Nancy Evans srečali ekipi NTK I TA in gosti iz Francjje, klub Nantes Atlantique.

Francozom, dobrim, izkušenim igralcem so se naši sicer dobro upirali, vendar je bil poraz zaradi slabo razpoloženega najboljšega igralca Saša Ignjatoviča, skoraj neizbežen. Tako se je tudi zgodilo. Končni rezultat srečanja je bil 0:4. Knjub vsemu pa je bila to bogata izkušnja za igralce in . prireditelje oziroma organizatorje. Ponovno smo bili deležni vseh pohval in zahval.

Zanimivost, ki jo je potrebno omeniti pa je podatek, s katerim so se igralci iz tujine pohvalili o svojih gledalcih in gledalcih na tekmah namiznega tenisa v Franciji. Na manj pomembnih tekmah prve francoske namiznoteniške lige jih obišče okoli 1500 gledalcev, na derbijih in mednarodnih srečanjih pa nad 4000 privržencev namiznega tenisa in ljubiteljev športa. Ob tem se nehote vsili primerjava z delom vplivnih slovenskih namiznoteniških funkcionarjev, ki se na vse načine trudijo, da bi slovenski namizni tenis ostal v ozadju in brez gledalcev.

Kljub temu, da sinu po porazu s klubom Nntcs Antlantiuuc izpadli iz nadaljnega tekmovanja v nancy Evans pokalu, pa nas tudi v naprej čaka trdo delo. Igralci se bodo udeleževali domačih in mednarodnih odprtih turnirjev, največje delo pa nas čaka v slovenski prvi ligi. Cilj, osvojiti državni naslov je postavljen, treba ga bo uresničiti.

BALINARSKE NOVICE

OBČINSKA LIGA V BALINANJU 1999

Končala seje občinska liga v balinanju za leto 1999. Z odličnimi igrami v zadnjih dveh krogih so balinarji iz Bevk in Gostilne Kranjc na lestvici prehiteli ekipo Blagajane in si zagotovili stopničke za zmagovalce. Zmagovalci lige so že dva kroga pred koncem postali Dragomerčani, edini poraz pa so doživeli proti ekipi Kranjc, ko so nastopili v zelo okrnjeni postavi. Prve tri ekipe bodo na zaključku lige prejeli pokale. Rezultati:

9. krog: 10. krog:

Upokojenci - Kara 4 : 4 Upokojenci - Kociper 2 : 6

Bevke - Blagajana 5 : 3 Kranjc - Blagajana 4 : 4

Kociper - Kranjc 3 : 5 Kara - Bevke 3 : 5

Končni vrstni red:

1

Kociper

10

7

2

1

58

22

+36 23

2

Bevke

10

'5

2

3

40

40

0 17

3

Kranjc

10

3

5

2

39

41

-2 14

4

Blagajana

10

3

3

4

44

36

+8 12

5

Kara

10

1

5

4

33

47

-14 8

6

Upokojenci

10

1

3

6

26

54

-28 6 Janez Majer

BALINARSKE LIGE

V začetku oktobra so se končala tudi tekmovanja v državnih balinarskih ligah. Na območju, kjer izhaja NAŠ ČASOPIS, je kar precej klubov, ki je nastopalo v različnih kakovostnih ligah. V prvi državni ligi je nastopala ekipa Metrel Horjul, kije zasedla osmo mesto, vendar to ni bilo dovolj za obstanek v ligi. V drugi državni ligi - vzhod pa je nastopala letos močno oslabljena ekipa Jama Plešivica. Žal tudi njej nt uspel obstanek v ligi.

V drugi državni ligi - zahod sta Notranjsko balinarsko zvezo zastopala Logatec in Sodra/ka, vendar sta zasedla zadnji dve mesti in bosta naslednje leto nastopala v Notranjski ligi.

Na kvalifikacijah za drugo državno ligo sta Notranjsko balinarsko zvezo zastopali ekipi Fare in Begunj. Begunjčani so v prekvalifikacijah po dodatnih obratih v igri v krog premagali ekipo Burje iz Križa na Krasu, v Novi Gorici pa sta obe ekipi v prvem krogu premagali svoje nasprotnike, v polfinalu pa izgubili in jim tako žal ni uspela uvrstitev v višjo ligo.

Janez Majer

ZAKLJUČNI TURNIR DRAGOMERČANOM

V lepem sončnem vremenu in pred številnimi gledalci so se zaključnega turnirja udeležile vse ekipe, ki so nastopale v OLMN in tudi ekipa ŠD Dren, kije nastopala zunaj konkurence po izključitvi ekipe ŠD Lipa iz Podlipe. Ekipe so bile z žrebom razdeljene v dve skupini, kjer so igrale vsaka z vsako. Večjih presenečenj v skupinah ni bilo, je pa zato v polfinalu ekipa ŠD Žaba presenetila letošnje zmagovalce OLMN ekipo Tonka caffe. V drugem polfinalu je ekipa Kamnoseštvo Kociper šele po streljanju 7-metrovk premagala ŠD Dren. V boju za tretje mesto ekipa Tonka caffe ni dovolila še enega presenečenja in premagala ŠD Dren, v velikem finalu pa so Dragomerčani zanesljivo odpravili "žabarje" iz Bistre.

Najboljši strelec turnirja je bil Josip Kovačevič (Kamnoseštvo Kociper) z 12 goli, za najboljšega vratarja pa so vodje ekip izbrali Janeza Šurco (ŠD Žaba). Najboljše štiri ekipe, strelec in vratar so prejeli pokale. Skupina A

Tonka caffe - Blatna Brezovica 2 : 1

ŠDPovž-ŠDDren0:2

Blatna Brezovica - ŠD Povž 0 : 4

ŠD Dren - Blatna Brezovica 4 : 2

Tonka caffe - ŠD Dren 4 : 2

ŠD Povž - Tonka caffe 1 : 6

Vrstni red skupine A:

1. Tonka caffe 9 12:4+8

2. ŠD Dren 6 8:6+2

3. ŠD Povž 3 5:8-3

4. Blatna Brezovica 0 3: 10 -7 Skupina B

Kamnoseštvo Kociper - ŠD Žaba 4 : -2 ŠD Bevke - ŠD Sinja Gorica 0 : 2 ŠD Žaba-ŠD Bevke 6 : 1 Kamnoseštvo Kociper - ŠD Sinja Gorica 2 : 0

ŠD Žaba - ŠD Sinja Gorica 2 : 0 Kamnoseštvo Kociper - ŠD Bevke 2 : 1 Vrstni red skupine B:

1. Kamnoseštvo Kociper 9 8:3+5

2. ŠD Žaba 6 10 : 5 +5

3. ŠD Sinja Gorica 3 2:4-2

4. ŠD Bevke 0 2:10-8 Polfinale

Tonka caffe - ŠD Žaba 5 : 6

Kamnoseštvo Kociper - ŠD Dren 5:4

Finale

za 3. mesto

Tonka caffe - ŠD Dren 2 : 0 za 1. mesto

Kamnoseštvo Kociper - ŠD Žaba 7 : 3 Končni vrstni red:

1. Kamnoseštvo Kociper

2. ŠD Žaba

3. Tonka caffe

4. ŠD Dren

5. ŠD Sinja Gorica

6. ŠD Povž

7. Blatna Brezovica

8. ŠD Bevke

Janez Majer

Zmagovita ekipa Tonka caffe

TONKA CAFFE ZMAGOVALEC OLMN '99

Končala seje letošnja Občinska liga malega nogometa na Vrhniki. Zmagovalci so zasluženo postali igralci ekipe Tonka caffe, ki so v zadnjem krogu še drugič letos premagali lanske zmagovalce, ekipo Kamnoseštvo Kociper. Prve štiri ekipe so prejele pokale, kakor tudi Josip Kovačevič (Kamnoseštvo Kociper) s 27 goli, najboljši strelec lige in ekipa ŠD Sinja Gorica za fair play.

Rezultati:

13. krog

SD Sinja Gorica - Tonka caffe 3 : 6 Kamnoseštvo Kociper- ŠD Povž 4 : 1 ŠD Žaba - ŠD Bevke 3 : 0 Blatna Brezovica - ŠD Dren 3 : 6 (prijateljska)

14. krog

SD Bevke - ŠD Povž 0 : 1 Kamnoseštvo Kociper -Tonka caffe 2: 5 Blatna Brezovica - ŠD Sinja Gorica 3 : 1 ŠD Žaba - ŠD Dren 3 : 0 b.b.

Končni vrstni red:

Najboljši strelec občinske lige, Josip Kovačevič s pokalom, je bil član drugouvrščene ekipe Kamnoseštvo Kociper.

1 Tonka caffe

12

11

0

1 76 : 21

+55

33

2 Kamnoseštvo Kociper

12

9

1

2 52: 21

+31

28

3 ŠDŽaba

12

6

3

3 35-25

+ 10

21

4 Blatna Brezovica

12

4

2

6 19: 52

-33

14

5 ŠD Sinja Gorica

12

3

3

6 22-32

-10

12

6 ŠD Povž

12

2

1

9 16 : 40

-24

7

7 ŠD Bevke

12

0

4

8 16:45

-29

4

JADRALNI KLUB SENTJOST NA BARCOLANI '99

Pred leti ustanovljeno Jadralno društvo Šentjošt je letos ( 10.10.) s svojo jadrnico že tretjič sodelovalo na emi-nentnem tekmovanju Barcolana.V svetovnem merilu naj bi to tekmovanje imelo najbolj množičen start, pa tudi največ gledalcev. Letos je tekmovalo krepko čez 1800 jadrnic iz vsega sveta. Seveda je v taki konkurenci poseg po višjih mestih mogoč le z vrhunsko jadrnico, kakršne pa šentjoški jadralci še ne premorejo. Zaradi brezvetrja in majhne površine jadra jc njihova jadrnica, z imenom " Reži valove ",

Jasna očitno ve, kaj hoče

zelo zaostajala tako, daje štiričlanska posadka sklenila odstopiti od tekmovanja.

Le nekaj dni, preden so odšli na Barcolano, so se fantje vrnili iz šestdnevnega križarjenja po Jadranu. Nekomu so namreč naredili uslugo in mu njegovo jadrnico ELAN 431 (13 m dolga) prepeljali iz Splita na otok Cres, odkoder se je pozneje lastnik podal na Barcolano.Ob tej priložnosti so obiskali otoke Brač, Hvar, Korčulo, Lastovo, Vis, Žirje, Kaprije, Mali Lošinj Ih jadrnico zasidrali na Cresu. Jadranje je potekalo mirno, razen zadnjega dne, koje hitrost burje dosegla 84 vozlov oz. 85 km/h inje poskrbela za nekoliko hitrejši srčni utrip nekaterih manj izkušenih " mornarjev ",

Gašper Tominc

3. memorialni turnir Janeza Pervinška

V spomin na našega trenerja in soigralca Janeza Pervinška je NK Borovnica organiziral 3. memorialni turnir v malem nogometu.

Turnirja, ki je prvič potekal na šolskem igrišču v Borovnici, se je udeležilo devet ekip iz Ljubljane, Kranja, Dobrave, Bistre in Borovnice, čeprav smo kot organizatorji pričakovali večjo udeležbo ekip iz Brezovice, Vrhnike, Notranjih Goric in Podpeči.

Letošnji turnirje bil po kakovosti in udeležbi ekip najboljši doslej. Sedem ekip je bilo zelo enakovrednih, udeleženca finala pa sta izstopala. Poudariti moramo, da sta turnir počastila z udeležbo tudi slovenska reprezentanta v malem nogometu: Gorazd Drobnič - član prvoligaške ekipe Sevnice-in Mile Simeunovič - član italijanske Bo-logne. Turnir je potekal v treh predtekmovalnih skupinah in po lepih bojih so se v polfinale uvrstile ekipe: ŠD Žaba Bistra, La Fruta Ljubljana, KMN Škorpijon Ljubljana in Avtoservis Triler iz Kranja. Oba polfinala sta se končala z visokimi zmagami favoriziranih ekip: La Fruta je z 10:0 premagala ŠD Žaba, KMN Škorpijon pa je bil 7:1 boljši od AS Tri-lerja. Tudi finalni tekmi sta bili nadvse zanimivi, polni lepih akcij, preigravanj in strelov na gol. Tekma za tretje mesto: Avtoservis Triler Kranj : ŠD Žaba Bistra 8:2 (Zaletel 5, Majkič 3, Mele, Iva-novič).

Tekma za prvo mesto: KMN Škorpijon : La Fruta 3:2 (Ajder-pašič, Huremovič, Duralija, Kurtič 2).

Poleg denarnih nagrad in pokalov za prva štiri mesta sta zaslu-

žena pokala prejela tudi najboljši strelec Gorazd Drobnič (La Fruta) s sedmimi zadetki in nepremagljivi vratar Dragiša Lekič (KMN Škorpijon).

Vse tekme sta odlično odsodila sodnika Nogometne zveze Slovenije gospoda Čazim Šabotič in Ivo Mršič. Prireditev si je ogledal tudi borovniški župan gospod Alojz Močnik s soprogo, ki seje ob koncu turnirja zahvalil vsem udeležencem, jim podelil zaslužene nagrade in jih povabil, naj se v Borovnico še vrnejo.

Prireditev je potekala v lepem vremenu in ob velikem številu gledalcev, ki so, upamo, uživali v lepih akcijah mojstrov okroglega usnja. Zahvaljujemo se našim sponzorjem: Trgovskemu podjetju Jurček, Prevozniškemu podjetju Spedferš ter Gostinskemu podjetju Yellow Pub z Vrhnike, predvsem pa se zahvaljujemo našemu glavnemu pokrovitelju gospodu županu Alojzu Močniku.

Kljub uspeli prireditvi pa žal ugotavljamo, da se zanimanje za nogomet v Borovnici zelo manjša. Vabimo vse Borovničane in tudi okoličane, naj se kdaj oglasijo na našem nogometnem igrišču na Dolu; z nami boste uživali ob lepih uspehih našega podmladka. Pohvaliti se moramo, da ekipa starejših dečkov pod vodstvom neutrudnega Dareta in delovnih fantov, ki prihajajo iz Borovnice, Preserja in Rakitne, v jesenskem delu tekmovanja v MNZ Ljubljana še ni izgubila tekme. Ob tem vabimo tudi vse fante, starejše od 8 let, kijih veseli igranje nogometa - PRIDRUŽITE SE NAM.

September 1999, UO NK Borovnica

Tudi ko je akcija že končana, še marsikateri kolesar prikolesari k Brunarici Grič.

Jasna Vidic, državna prvakinja in pokalna zmagovalka v hitrostnem r<> lanju

Če je med hitrostnimi rolarji lahko kdo zadovoljen z letom 1999, potem je to zagotovo Vrhničanka, 13-letna roler-ka Rolerskega kluba ASA Naklo JASNA VIDIC.rolerski fenomen.

Jasna je učenka 7.a razreda Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike in je letos navdušila vse, ki malo bolj spremljajo hitrostno rolanje.

Najprej nekaj besed o hitrostnem rolanju za vse tiste, ki morda za ta šport še niste slišali. Domovina hitrostnega rolanja je v Italiji inje "hitrejša" izvedba rekreativnega rolanja, za kar pa je potrebna posebna oprema in tudi način rolanja je malo drugačen od rekreacijskega rolanja. Jasna rola na rolerjih, ki imajo usnjen čevelj in podvozje s petimi kolesi. Vse skupaj je še najbolj podobno drsalkam za hitrostno drsanje, le da so namesto kline kolesa. Pri hitrostnem rolanju je obvezna uporaba zaščitne čelade, ko so plastič-

ni ščitniki prepovedani. Tekmovalci največkrat poleg čelade uporabljajo še kolesarske rokavice z debelejšim usnjem. Tekmovanja potekajo na zaprtih cestah ali drugih asfaltnih površinah, kjer je mogoča vožnja v krogu. Tekmovalne discipline so razdeljene na kratke in dolge proge. Kratke proge merijo od 300 m do 1000 m, dolge proge pa od 1500 m do malega maratona za ženske kategorije.

Jasna je uspešno nastopala na kratkih in dolgih progah in letos osvojila naslov državne prvakinje, in sicer tako na kratki kot tudi na dolgi progi. Postala je tudi zmagovalka pokala Slovenije v hitrostnem rolanju, prav tako na obeh progah. V Sloveniji v svoji kategoriji (starejše deklice) nima prave konkurence, saj je suvereno zmagala na vseh petih pokalnih tekmovanjih, ki so bila v Ljubljani, Lendavi, Kranju, Portorožu in v Murski Soboti. Letos je debitirala tudi na evropskem kadetskem prvenstvu v hitrostnem rolanju v Geri v Nemčiji. Nastopala je z dve leti

Jasna Vidic in Andrej Vuk s pokali in medaljami.

starejšimi tekmovalkami in njen cilj je bil predvsem, da bi si nabrala čim več izkušenj za naslednja prvenstva. Postavila pa je osebni rekord na 1500 m (2:43,37) in 3000 m (5:43,95).

Zelo uspešno je nastopila tudi na mednarodnih tekmovanjih. V Oderzu (ITA) je osvojila 3. mesto, na pokalu LIPA (Lendava) 2. mesto, v Lignanu (ITA) 2. mesto, v Manfalkoneju (ITA) 2. mesto, Szombathelyju (HUN) 1. mesto,...

Jasna trenira pod vodstvom trenerja Aleša Grosa iz RK ASA iz Naklega. Ta klub je tudi najbližji, kateremu seje Jasna lahko pridružila. Večino treningov pa opravi doma na Vrhniki, pri čemer ji največ pomaga oče. Letos se ji je pridružil tudi Vrhničan ANDREJ VUK. Njemu je za hitrostno rolanje povedala Jasna in takoj je bil navdušen nad novo športno panogo. Ker ni drugega kluba v bližini, seje tudi on vključil v RK ASA Naklo. Z nastopi je začel letos v drugi polovici tekmovalne sezone in se že takoj dokazal, daje z vzdržljivostjo in veliko voljo mogoče uspeli. Zmagal je na rekreativnih tekmah na Drenovem Griču, v Cerkljah in maratonu okrog Blejskega jezera. Njegov največji uspeh zunaj države je 2. mesto, ki gaje dosegel v Szombathley-ju (HUN). V prihodnjem letu pa že načrtuje preboj tudi v slovenskem pokalu, predvsem na dolgih progah.

Jasna in Andrej sta zelo dobra prijatelja in si pomagata na treningih, saj ni preprosto, če moraš trenirati ves čas sam. Vsaj enkrat na teden se odpravita tudi na trening v Ljubljano, kjer trenirata skupaj s tekmovalci iz Naklega.

Številne treninge, drago opremo in poti na tekmovanja trenutno zmorejo financirati še starši. Vendar bo mednarodnih tekmovanj vedno več, s čimer so povezani tudi višji stroški. Zato si' že iščeta sponzorje, ki bi jima bili pripravljeni priskočiti na pomoč.

Katja Žibert

Jadrnica " Reži valove " trenutno čaka v pristanišču na novo regato.

ZAKLJUČEK KOLESARSKE AKCIJE DESET VZPONOV NA ŠENTJOŠT

Le štirje vztrajali do konca

Kolesarska akcija Brunarice Grič se je končala s sedemkilometrsko dirko iz Vrzdenca na Šentjošt.Vakciji, kije trajala od prvega maja do 25. septembra je sodelovalo 1335 kolesarjev, ki so skupno opravili več kol 17000 vzponov. Vsak dan je bil dovoljen le en vzpon, ki je bil potrjen z žigom. Tako je nekaterim akcija služila za nabiranje kondicije, drugim pa samo nabiranje žigov. Vsak deseti vzpon je bil nagrajen z medaljo, petdeseti pa s pokalom.

Kljub dolžini trajanja akcije (148 dni), so do konca vztrajali le šlirje kolesarji: družinski trio Škof - oče Ivan in dva sinova Andrej ter Tomaž, in Marjan Dimic. Slednji je še posebej poudaril, kako ga je kolesarjenje skoraj psihično uničilo, saj seje le za las izognil trčenju z avtomobilom. Kljub temu je po končani akciji opravil še dva vzpona, da jih je imel skupaj 150.

Vsi kolesarji, ki so že letos sodelovali v akciji, bodo na dom prejeli pisno obvestilo, kdaj natančno se bo akcija začela prihodnje leto.

Gašper Tominc

KLUB BORILNIH VESCIN VRHNIKA

KICKBOXING ■ umetnost popolne svobode gibanja

Letošnja tekmovalna sezona se počasi končuje, ob zaključku pa je na sporedu največ tekmovanj: tako državnih kot tudi mednarodnih. V oktobru smo se udeležili treh turnirjev (v semi contactu-državnega in mednarodnega ter v light contactu turnirja za DP). Tretji-finalni turnir za državno prvenstvo v semi contactu v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije (KBZS) je bil na Ptuju 9. 10. 1999. Našo ekipo so sestavljali štirje člani, ki smo jih za nastop izbrali po celomesečnih selekcijskih pripravah.

Omenjeni člani trenirajo kick-box le eno oz. dve leti, a zato v športni borbi s kolegi z večletnimi borbenimi izkušnjami niso imeli težav. Nasprotno, sebi in širšemu občinstvu so dokazali, da se je pot njihovih tekmovalnih uspehov začela strmo vzpenjati. Tako smo z omenjenega turnirja prinesli največ odličij doslej: skratka, nihče od naših nastopajočih se ni vrnil praznih rok.

Finalna razporeditev po treh turnirjih za DP v semi contactu:

Leon Brenčič (člani, -57kg) 2. mesto

Nina Vehar (mladinke, +60kg) 2. mesto

Sašo Weixler (člani, -89kg) 2. mesto Luka Malavašič (člani, -84kg) 3. mesto

Milovan Radovič (mladinci, -79kg) 3. mesto

Simon Pečkaj je na tem turnirju dosegel 3. mesto med člani v kategoriji -84kg.

Dne 23. 10. 1999 je v Novi Gorici v organizaciji KBZS potekal tretji, finalni turnir v light contactu. Udeležili so se ga naši, po stažu najstrejši člani, saj je light contact fizično zelo zahtevna disciplina. Sodniki borbe ne prekinjajo, tako da mora borec biti ves čas v gibanju in akciji, da mu nasprotnik ne bi zadal udarcev, ki so točkovanj. Šele po koncu borbe sodniki točke seštejejo in določijo zmagovalca.

Dne 30. 10. 1999 pa je v Zagorju ob Savi potekalo mednarodno prvenstvo v semi contactu, ki so se ga udeležile ekipe tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Slovaške in Avstrije. O omenjenih dveh turnirjih bomo več objavili v naslednji številki Našega časopisa.

Naši najbolj vztrajni člani so imeli tudi izpite za pasove po pravilih KBZS. Napredovali so:

DAMJAN ŠPAN-8.KYU SAŠO SKODLAR- 8.KYU JANEZ PERŠIN-8.KYU ALEŠ ZAKRAJŠEK - 8.KYU MIHA KENK - 7.KYU LEON BRENČIČ - 7.KYU URŠKA MALAVAŠIČ - 6.KYU SIMON PEČKAJ - 5.KYU LUKA MALAVAŠIČ - 4.KYU (KYU je stopnja pasu; 10., 9. sta beli pas, 8., 7. sta rumeni, 6., 5. sta oranžni, 4., 3. sta zeleni, 2. je modri in 1. KYU je rjavi pas. Mojstrske stopnje pasov so označene z imenom DAN.)

Vsem omenjenim čestitamo za prikazano znanje in napredovanje v višjo stopnjo pasu!

Največjo pridobitev v oktobru pa zagotovo pomeni nakup tatami-ja (to je borišče, veliko 100m\ sestavljeno iz

Tudi letos smo pokazali svoje znanje.

Utrinek z našega treninga

kvadratnih plošč oz. trde pene, velikosti 1x1 m in debeline 2 cm), ki našim tekmovalcem sedaj omogoča še kakovostnejši in varnejši trening. Na takem borišču se namreč borijo na vseh državnih in mednarodnih prvenstvih, kar za tekmovalce pomeni tudi veliko prednost pri pripravah. Na tatami-juje mogoče tudi izvajanje judo metov, ki se jih učijo naši člani, Sekcije samoobramba.

Vendar pa je bil nakup za nas nujno potrebne opreme povezan z mnogimi nevšečnostmi, saj nam vodilni člani uradne športne organizacije na Vrhniki (katere člani smo tudi sami) finančno niso bili pripravljeni pomagati.

Teko je celotno finančno breme, čeprav smo bili lani po športnih dosežkih med najuspešnejšimi klubi omenjene občinske športne organizacije, padlo na hrbet kluba.

Naj argumenti govorijo sami zase.

Sicer pa smo v oktobru zaceli tudi z vpisom novih članov v sekcijo kick-box in sekcijo samoobramba. Vpisati seje možno na vseh naših rednih treningih.

ki potekajo na Osnovni šoli Ivana Cankarja - razredna stopnja, Tržaška 2 (ob avtobusni postaji, nasproti motela Mantova).

Naš urnik treningov:

KICK-BOX: Ponedeljek 19.30 do 21.00

Sreda 19.30 do 21.00

SAMOOBRAMBA: Torek 20.30 do 21.30

Četrtek 20.30 do 21.30

Vsi novi člani, ki se bodo vpisali v eno od sekcij, lahko hkrati obiskujejo treninge druge sekcije!

Poleg tega smo v sodelovanju s Karate klubom Vrhnika omogočili brezplačen obisk treningov vsem, ki jih zanima tudi karate. V sodelovanju z Vrhniškim klubom študentov pa pripravljamo ugodno ponudbo za vse študente in študentke. Vse dodatne informacije dobite na tel. številki 061/655-593, Janez, lahko pa si ogledate tudi našo spletno stran na internetu http:/ /flv.to/kbv-vrlmika. Vljudno vabljeni! KLUB BORILNIH VEŠČIN VRHNIKA

Karate klub Horjul v sezoni 99/00

Tudi letos karate klub Horjul nadaljuje s svojim delom, a tokrat še dodatno okrepljen z novimi kadri. Pridružila sta se nam namreč nova trenerja: Iztok Cvirn in Herman Gabrovšek, nosilec mojstrske stopnje 1. dan shotokan ka-rateja.

Treniramo tradicionaln karate stila shotokan, kije svetovno najbolj razširjen, saj ga trenira več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Izhaja iz Okinawe, otočja v bližini Japonske. Sam karate je zelo stara veščina, saj seje njen razvoj začel že pred več kot 1000 leti in seje v vseh letih razvijal in nadgrajeval. Sedaj je postal ena od disciplin olimpijskih iger leta 2004 v Atenah. Učimo se elementov (kihov), pri katerih razvijamo gibljivost, moč, spretnost in form oz. oblik (kata), razvijamo orientacijo v prostoru. Skozi trening borb (kumite) se naučimo poudarjati odločnost, samozavest in naš borbeni duh (brez pretepanja).

Naši glavni cilji so samokontrola (misel vodi telo in ne obratno), koncentracija, samodisciplina, spoštovanje ter razvijanje zdravega odnosa z okolico, v kateri živimo.

Naši učenci napredujejo po stopnjah od belega preko rumenega, oranžnega, zelenega, modrega, rjavega do črnega pasu. Vsak pas od belega do zelenega ima dve stopnji. Učenci opravljajo izpite trikrat na leto, tako da je za najmarljivejše vedno dovolj možnosti hitrega napredovanja. Naši najvztrajnejši člani se v tem času že pripravljajo na izpit za opravljanje zelenega pasu. Poleg tega organiziramo tudi medklubske turnirje (jesenski, novoletni, pomladanski in poletni), kjer najboljšim trem v borbah oz. katah podelimo diplome, tistim trem, ki pa so najboljši v skupnem seštevku vseh štirih tekem, podelimo medalje.

Organiziramo tudi poletne tabore v naravi (letos smo bili na Rakitni), pri-

hodnje leto pa nameravamo preživeti en teden treninga in druženja na morju (koneejunija oziroma v začetku julija).

Vse, ki vas zanima prijetno druženje in učenje spretnosti tradicionalne borilne veščine, se nam lahko pridružite na naših treningih, ki potekajo v Osnovni šoli Horjul vsak petek od 17.30 do 19.00.

Vabljeni!

KARATE KLUB HORJUL

SAJ NI RES, PA JE... ŠOKANTNO!

"Tandem mladih nadebudnežev", "dve značajski karate pojavi" (glej sliki), "kot bi bila brez hrbtenice", in še kaj, so izrazi, s katerimi naju označujejo v prispevku "Šokantno" v prejšnji številki "Našega časopisa". Ko sva ga prebrala, sva komaj verjela svojim očem.

Odgovarjanje na takšne objave je navadno precej brezplodno početje. Ker je najin čas dragocen, veliko večino pa ga namenjava smi-selnim stvarem, sva sprva nekaj časa razmišljala, na koncu pa sklenila, da tolikšna prizadetost, kot veje iz prispevka, vendarle zasluži odgovor. Ob prebiranju članka, ki med drugim priča tudi o izjemno dobrem okusu in visoki morali anonimnega avtorja (avtorjev?), naju je nenadoma obšla želja, da se bralcem v sliki in besedi predstaviva tudi sama. Stvar je namreč taka, da samopoklicani in nepodpisani posredniki dostikrat dejstva nekoliko "popačijo". Nehote?

Spodaj podpisana karateista z Brezovice, KLEMEN STANOVNIK, univerzitetni diplomirani profesor športne vzgoje, najuspešnejši slovenski karateisl z osvojeno bronasto medaljo s Svetovnega karate prvenstva (Malezija, 1994) in srebrno z Evropskega prvenstva (Španija, 1997) ter aktualni trener slovenske karate reprezentance v borbah, in POLONA VILAR, univerzitetna diplomirana profesorica angleškega jezika in bibliotekarka, najuspešnejša slovenska kara-teistka z osvojenima bronastima medaljama s Svetovnega študentskega prvenstva (Osaka, 1996) in Mediteranskih iger (Bari, 1997), prejemnica priznanj Občine Brezovica za športne dosežke v letih 1996 in 1997 ter državna karale sodnica C ranga - sva se letos odločila za reklamiranje lastnega karate kluba (ter s tem, razumljivo, tudi borilne veščine in športa, ki ga zastopava) po načelu "pokaži, kaj znaš". Zato sva v dogovoru z ravnatelji posameznih osnovnih šol na Brezovici in v bližnji okolici pripravila demonstracijo karate-ja, ki ga v zadovoljstvo najinih učencev in njihovih staršev poučujeva v Karate klubu Brezovica. Z željo in namenom, da se nam kdo - če mu bo prikazano dovolj zanimivo - priključi z vpisom v začetni tečaj. Zdi se nama vsekakor potrebno dodati podatek, da, če dogovora z ravnateljem ni bilo, tudi demonstracije na tisti šoli nismo pripravili.

Kot kaže, sva s tem tako "šokirala" nekoga iz Karate kluba Vrhnika, daje to proglasil za "nedopustno", "skrajno bolno", "nesmiselno" in "pomilovanja vredno" dejanje. Zraven pa je suvereno dodal, da nikakor nisva dosegljiva po telefonu, nama zagrozil z izobčenjem, Karate klubu Brezovica napovedal skorajšnji konec, ter v nekam znano zveneči maniri zapis končal s pozivom vsem zdravo in pravilno mislečim, naj se mu pridružijo.

Veva, daje KK Vrhnika klub z dolgoletno tradicijo in precejšnjim ugledom, zato naju seveda zanima, kdo bi le bil avtor, ki hoče z nama tako levoročno pomesti. Žal se pod članek ni podpisal. Iz vodstva KK Vrhnika sicer poznava, in to kot dolgoletnega uspešnega trenerja, le gospoda Džemala Mu-

Klemen Stanovnik.evropski članski viceprvak v borbah do 70 kg. Evropsko prvenstvo, Španija, 1997

Polona Vilar (druga z leve), bronasta medalja v borbah do 53 kg. Svetovno študentsko prvenstvo, Osaka, 1996

stafiča, s katerim pa nikdar nisva bila v kakršnem koli sporu in smo dosedaj uspešno komunicirali. Zanj nekako ne verjameva, da bi ga najino ravnanje tako zelo (z)mo-tilo, da ne bi znal v imeniku poiskati telefonske številke 061/653-575, kot je že bil uspešno storil v preteklosti. Nekoliko pa poznava tudi gospoda Boruta Pečka, ki je še dan pred objavo članka zelo prijazno govoril z enim od naju, kar postavlja v nekoliko čudno luč trditev, da nisva dosegljiva.

Iz omenjenega članka je tudi razumeti, da je najina dosedanja, več kot desetletna športna kariera, ne da bi se midva tega zavedala, potekala ob izdatni podpori KK Vrhnika. Ne samo, da sojo tako dobro prikrivali, da zanjo še danes ne ve nihče, za nameček je sedaj po vsem sodeč presahnila! Zato v skrbi za nadalnji potek najine kariere tale članek posvečava vsem

tem tako kreativnim anonimne-žem, ki hrbtenico vsekakor imajo, in ki so se počutili tako "šokirane".

Ostalim bralcem pa gre najino iskreno opravičilo za to, da morajo zapravljati svoj dragoceni čas za branje takšnih "podalpskih po-skočnic".

Ker nama ugled karateja resnično veliko pomeni, si želiva, da se kaj takega v bodoče ne zgodi več. Gotovo obstaja mnogo smiselnih in pomembnih tem (tudi v kara-teju), o katerih je potrebno pisati, torej za take malenkosti ne želiva tratiti prostora v "Našem časopisu". Zato sporočava tudi, da o takšnih in drugačnih "nesporazumih", ki bi lahko komu prišli na pamet, nikakor ne nameravava komunicirati preko javnih medijev in na tem mestu zaključujeva vsakršno javno polemiko.

Klemen Stanovnik Polona Vilar

Naši novi in stari člani

Jesenski kros na osnovni šoli Brezovica

Devetindvajsetega septembra smo preizkusili svojo fizično in psihično vzdržljivost na šolskem krosu. Pomerili smo se vsi - od malih šolarjev do osmošolcev. Bilo je napeto in za nekatere zelo, za druge pa malo manj naporno.

Zmagovalci šolskega krosa 1999:

Mala šola:

Toni Stanovnik in Tilka Novak

1. razred:

Blaž Zore in Kim Umek

2. razred:

Žan Polajžer in Maja Bečaj

3. razred:

Marko Kržič in Tjaša Remškar

4. razred:

Gregor Ropret in Nina Vidmar

5. razred:

Andraž Oven in Nina Dogič

6. razred:

Jan Lenarčič in Urša Šebenik

7. razred:

Andrej Štebej in Dragana Ster-djevič

8. razred:

Tilen Artač in Tanja Jakomin Jelka Marinko

ŠPORTNA

ZVEZA

VRHNIKA

PEUGEOT

AVTOHISA SELISKAR d.O.O.

BETAJNOVA 16, 1360 VRHNIKA Tel./faks: 061/754-716

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT

ZEOD 1.840.336,10 SIT

FGUGEBT

OD 1.159.664,00 SIT

PCUGEOf

BOX0t

ZE OD 2.249.560,00 SIT

VSE CENE SO BREZ D D V 18 %

ŽE OD 1.604.202,00 SIT

AKCIJE V MESECU NOVEMBRU

PRODAJA

• novih in rabljenih vozil

• staro za novo

• kredit (T+4.5%)

• leasing možen pologa

C« C-

SERVIS

• avtomehanika

• avtoelektrika

• kleparska - ličarska delavnica

• vulkanizerstvo

KOZMETIČNI STUDIO ĐERMA

Cankarjev trg 3

tel. 061 756 181

V našem kozmetičnem studiu smo za prijetno počutje vaše kože pripravili:

BREZPLAČNO površinsko čiščenje kože in strokovno svetovanje

- celotno nego obraza, vratu in dekolteja z priznano kozmetiko Thalgo

- specialno nego obraza

- Thalgo programe za nego telesa

- depilacijo

- ročne relaksacijske masaže

- Učenje izkušene vizažistke.

Študentke, dijakinje in upokojenke imajo v novembru 15% popusta.

Naročila in informacije po tel. 061 756 181.

FRIZERSKI

STUDIO

NINA

Cankarjev trg 3 tel. 061 756 181

V frizerskem studiu NINA smo vam za lepši prihod v leto 2000 omogočili naslednje ugodnosti: * trajna

* barvanje

* prelivi

* pramena

* striženje + fen

* moško striženje

in otroško striženje

že od 2.400,00 do 5.000,00

2.400,00 do 2.800,00

od 1.200,00 do 1.500,00

Za zdravje in lepoto vaših las vas negujemo z vrhunskimi izdelki: Goldvvell, L'oreal, Joico.

Za vse informacije in naročila nas pokličite po tel. 756-181, Cankarjev trg 3, Vrhnika.

Ekipno prvenstvo v atletiki

Sedemindvajsetega septembra 1999 je v Ljubljani potekalo ekipno prvenstvo v atletiki.

Učenci osnovne šole Brezovica po novem tekmujejo v športnem področju Grosuplje, ki vključuje osnovne šole od Kočevja, Ribnice, Ivančne Gorice do Horjula. Do sedaj so osnovne šole nekdanje viške občine tekmovale v področju Ljubljane, letos pa so nas iz tega tekmovalnega območja izključili, čeprav se mentorji ŠŠI) Brezovica s to odločitvijo ne strinjajo. Sistem tekmovanja je bil prej dobro organiziran, našim tekmovalcem pa tudi krajevno najbližji.

Naši učenci so ekipno dosegli drugo mesto, učenke pa tretje mesto. Najboljše uvrstitve naših učencev in učenk:

-1. mesto: Aljaž Kunčič v skoku v daljavo,

- 2. mesto: Jure Geohelli v sprintu na 60 metrov,

- 2. mesto: Janez Šebenik v suvanju krogle,

- 2. mesto: Rok Trček v metu žogice,

- L mesto: štafeta 4 krat 100 metrov v postavi Trček, Šebenik, Pišek in Geohelli,

- 2. mesto: Ana Hribar v teku na 300 metrov,

- 3. mesto: Neža Verbič v skoku v višino,

- 3. mesto: Tilen Artač v skoku v višino.

Najboljše ekipe čaka nastop v polfinalu ekipnega državnega prvenstva v atletiki.

Anka Kunčič

Vrhnika, Betajnova 25

novo SOLARIJ novo

V frizerskem salonu Damjana vam poleg vseh frizerskih storitev s kvalitetnimi Matrix proizvodi nudimo še:

LEPO ZAGORELO POLT, kar izboljšuje vaš videz in vam dviga samozavest.

To pa ni vse, znano je, da sonce izboljša

prekrvavitev, toplota zmanjšuje bolečino, svetloba

pa deluje proti depresiji. Vse to vam nudimo s

pomočjo SOLARIJA in kvalitetne AUSTRALIAN

GOLD kozmetike za solarij.

PARAFINSKO OBLOGO ROK za lepo negovane

roke.

Če vas ponudba zanima nas obiščite oz. pokličite na tal.783-426.

novo SOLARIJ novo

Ing. Marko Popit, s.p.

Cesta Dolomitskega odreda 4

1351 Log pri Brezovici

telefon: 061/653 036, faks: 061/654 432

URL: http://www.popit-sp.si

Poliestrske cisterne

■AASS

• kletna cisterna za kurilno olje (od 1900 do 11.5001)

• podkletna cisterna za kurilno olje (od 2500 dol5.000 I)

• podzemna cisterna za vodo (od 6500 do 16.0001)

30 let garancije - dvoplaščna - nadzor tesnosti

Kovinske cisterne iz 3-milimetrske pločevine (od 1000 do 50001)

Cisterne izdelamo tudi po naročilu - atestirane. Nerjavne posode za vino (od 12 do 3001)

Na mednarodnem sejmu VZDRŽEVANJE "MARIBOR

ZAKLJUČEK NOGOMETNE LIGE ŠENTJOŠKIH HRIBOV IN DOLIN '99

Samo jesenski del

Letošnja nogometna liga v Šentjoštu je bila v primerjavi s preteklimi leti nekoliko okrnjena. Namesto dveh delov lige-spomladanski in jesenski -je bil letos zaradi financ samo jesenski del. Športno društvo Šent-jošt je namreč kot organizator prireditve poslalo na občino Dobrova -Polhov Gradec prošnjo za izvedbo lige, vendar pa Odbor za šport in kulturo zanjo ni namenil niti tolarja.

Liga seje začela 10. 9. na asfaltnem igrišču v Šentjoštu in se končala 8.10. s podelitvijo priznanj. Tekme so potekale ob petkih zvečer, ponavadi 4 tekme na eno kolo. Igralci so igrali dvakrat 15 minut. Končni rezultat po petih kolih je naslednji:

Ekipa

Zmage

Neodločeni

Porazi

Dani goli

Prejeti goli

Točke

Dvor

5

0

1

27

9

15

Klub Montana Rovte* 4

1

1

21

12

13

Lučine*

4

1

1

22

13

13

Podlipa

3

0

3

15

13

9

ŠD Šentjošt

2

1

3

9

13

7

Šentjošt

1

1

4

10

17

4

Polhov Gradec

0

0

6

8

25

0

'enako število točk - prednost zmagovalec medsebojne tekme

Gašper Tominc

Predstavniki za najboljše tri ekipe: Rovte, Dvor in Lučine

NOVO-V LOKA CENTRU-NOVO

OPTIKA

ERJAVEC

Tadej Erjavec, s.p.

LOKA CENTER

ROBOVA - VRHNIKA

TEL.: 061/751-510

VAM NUDI NAJCENEJŠE USLUGE PRI IZDELAVI OČAL IN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA

• do meseca aprila je kontrola vida brezplačna

• velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel • brezplačna manjša popravila očal

Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od 9 do 13.ure

GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici: • v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775

• vGrosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061/761-760

Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, štev. 72/93, 57/94, 14/95, 74/98), 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UR. list SRS, št. 18/84, 37/85, RS štev. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam

SKLEP

o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta širitve pokopališča v Blatni Brezovici

1.

Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta širitve pokopališča v Blatni Brezovici, ki ga je izdelal Biro Primis, Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 38/99 (september 1999).

Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo razgrnjen v prostorih KS Blatna Brezovica in Občinske uprave Občine Vrhnika, 30 dni od objave v glasilu Naš časopis.

V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka. Javnost bo o času obravnave obveščena na krajevno običajen način.

Občani in organizacije lahko pošljejo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljejo Občinski upravi Občine Vrhnika.

4.

Sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis.

Številka: 14/1-352-19/99 Datum: 18.10.1999

OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Vinko TOMŠIČ

ma

eroffvMfnj« in

PISARNIŠKI STOLI NOVIH DIMENZIJ

trna d.o.o.. Jezero 120a, 1352 Preserje, tel./fax: 061/ 631-509

AVTOVLEKA ČEPOM

Stanislav Čepon s.p. Lesno Brdo 24 1360 Vrhnika

objavlja prosto delovno mesto

VOZNIKA C in E kategorije.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ffi 4. stopnja izobrazbe

ffi veselje do dela z avtomobili.

Vlogo, skupaj z dokazili, pošljite na naslov:

Stanislav Čepon, s.p„ Lesno Brdo 24,1360 Vrhnika.

PROIZVODNJA IN SEMENARNA Dragomor, Pod Lovrencem 1 Tel.: 061/654-580

Nudimo vam po ugodnih cenah veliko izbiro:

- čebulnic, vrtnic, grmovnic

- sadike vseh vrst sadnega drevja, vinske trte

- flaškone, posode za kisanje

- vse za male živali: oves, ječmen, pšenica, pesni rezanci, krmila za nesnice, briketi za zajce, krmilna moka, itd... Se priporočamo! Ugodne cene! Možnost zamika plačila!

VABILO

Ob jubilejnem letu - 30. obletnici nastopanja, vas vabimo na koncert

OTA PESTNERJA z ansamblom PETAR UGRIN BAND

Koncert, na katerem bo Oto Pestner zapel uspešnice svoje kariere, bo v soboto, 13. novembra 1999, ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Vstopnice po 1.200 SIT so v predprodaji: Potovalna agencija PAV, tel. 755-375, Turistična agencija COM-TAR, tel. 755-828,

Turističra agencija VMV, tel. 752-467. Na dan koncerta bodo vstopnice v prodaji po 1500 SIT, in sicer uro pred začetkom pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki.

SLKD Območna izpostava Vrhnika

i p

GOZD

ODBIJANA

LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO

PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju

Zagotavljamo plačilo vsega lesa v roku 14 - 30 dni

Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena.

: GOZD LJUBLJANA d d Tržaška a 2, M12 53130, takte 210 729

Pavičeva 31. Logatec GSM; 0*1 632 263

Kranjc Rudi, Raktna 103, Presen« Tat: OSO 042 Mofc 0609653434 BrtmJan«GkteM|il21.l|uUtaMlW3474» Mofe 0609614968 Sokiić Boštjan. Svgfeva9. Borovnica Tet: 746242 GSM041417454

Aktivna vožnja - aktivna varnost

\

M" • •••• ---^^..l^,-, - ...

Ugodni krediti - Leasing - Gotovinski popusti

 
 

1 a*. rT3vw

*

 

SUBARU

pooblaščeni prodajalec in serviser:

 

AVTO SERVIS KRŽIČ Pod Hruševco 17,1360 Vrhnika, telefon: 061 757 220

«

Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/ 93, 47/93, 71/93), 2. člena Zakona o planiranju v prehodnem obdobju (Ur. list RS, št. 48/90), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/ 95), izdajam

SKLEP

o javni razgrnitvi sprememb Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 - Dragomer (Ur. list RS, št. 10/95)

1.

Za dobo enega meseca bo javno razgrnjen osnutek sprememb Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 - Dragomer, za morfološko enoto 4A/2, ki gaje izdelal Sonet, d.o.o.. Ribiška pot 4, Vrhnika, pod številko U 61/98.

Osnutek obravnava površine v KS Dragomer - Lukovica in naj bi bile namenjene osrednjim ter poslovnim dejavnostim z možnostjo povezave s stanovanjskimi površinami.

2.

Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Dragomer - Lukovica.

3.

V času javne razgrnitve bo v KS organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način.

4.

Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporočijo svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ali jih vpišejo v knjigo pripomb na krajih razgrnitve. Rok za pripombe k razgrnjenim gradivom poteče zadnji dan razgrnitve.

5.

Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis.

Številka: 352-12/89 ŽUPAN Datum: OBČINE VRHNIKA

Vinko TOMŠIČ

Obrazložitev:

Sklep o javni razgrnitvi prostorske dokumentacije se nanaša na parcelo 233/25 k.o. Log (Lukovica) in sosednje parcele (morfološka enota 4A/2). Površina je z dolgoročnim in srednjeročnim načrtom Občine Vrhnika in prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto L30/1 namenjena osrednjim dejavnostim naselja Dragomer. Do določitve lokacije, predvidene železniške postaje po oživitvi primestne železnice Ljubljana - Vrhnika, v območju novogradnje niso dovoljene, kar hi bilo možno s predlagano spremembo prostorskih ureditvenih pogojev spremeniti oz. gradnjo omogočiti.

K osnutku odloka sta pridobljeni načelno soglasje Slovenskih železnic, štev. 864/1-2/99-BM, mnenje KS Dragomer - Lukovica, soglasje Družbe za avtoceste v RS štev. 402-44/99-POP-Ark-484. Sklep o seznanitvi s postopkom izdelave osnutka sprememb Prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto L30/I je 23.10.1998 sprejel Občinski svet.

Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve

OSNUTEK

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90, 18/93, 71/93, 44/ 97) in 29. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. list št. 34/95) je Občinski svet občine Vrhnika na........................seji, dne.............sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, ki se nanašajo na plansko celoto L3 - Dragomer v Občini Vrhnika

1. člen

Sprejmejo se spremembe in dopolnila odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 - Dragomer (Ur. list RS, št. 10/95) in morfološko enoto 4A/2.

2. člen

V 18. členu (točka a.) tega odloka se črta besedilo: "Zaradi predvidene postaje železniškega prometa stanovanjske novogradnje niso dovoljene. Dovoljene so samo adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela pod pogoji, ki so opisana v skupnih določilih."

3. člen

V 18. členu (točka a.) tega odloka se doda besedilo: "Dovoljene so novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih

objektov v soglasju z upravljalcem Slovenskih železnic. Novogradnje v varovalnem pasu avtoceste so dovoljene le v soglasju z upravljalcem avtoceste."

4. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 352-12/89 Vrhnika..........................

OBČINA VRHNIKA ŽUPAN OBČINE VRHNIKA

OBČINSKI SVET Vinko Tomšič l.r.

Na podlagi 5. člena Pravilnika o oddajanju občinskih profitnih stanovanj v najem ( Ur. I. RS, št. 55/94 ) in sklepa župana Občine Vrhnika z dne 12.10.1999 in 25.10.1999 Oddelek za splošne zadeve Občine Vrhnika objavlja

JAVNI RAZPIS za oddajo občinskih profitnih stanovanj

I. Število in vrsta stanovanj

Občina Vrhnika oddaja v mansardi poslovno - stanovanjske stavbe na Vrhniki, Cankarjev trg 11, dve profitni stanovanji. Predmet oddaje sta:

- dvosobno stanovanje s površino 67 m2;

- enosobno stanovanje s površino 46 m-, ki je zaradi odstopa izbranega ponudnika ponovno v oddajanju.

Površine stanovanj so določene na osnovi izmer prostorov v III. gradbeni fazi. Natančne površine bodo določene po končanih delih.

Stanovanji bosta oddani v najem za nedoločen čas.

Najemnina za profitno stanovanje bo določena z najemno pogodbo. Najemnina ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 602,76 SIT/m' oziroma 6 DEM/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije, objavljenem dne 19.10.1999 (1 DEM = 100,46 SIT).

II. Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja v najem

Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične osebe in pravne osebe z območja Občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino.

Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občin-

skih neprofitnih stanovanj. Če bo več enakovrednih ponudb, bo stanovanje oddano tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino. Splošni pogoji :

-daje prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Občini Vrhnika:

- da ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji;

- da je prosilec plačilno sposoben poravnati profitno najemnino in druge obveznosti za uporabo stanovanja.

III. Vloga za dodelitev profitnega stanovanja

Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja mora prosilec priložiti :

- fizične osebe potrdilo o državljanstvu;

- pravne osebe izpisek iz registra, da imajo sedež v RS;

- potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;

- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca;

- najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno;

- potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca in drugih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu (neto osebni dohodek za zadnje trimesečje );

- ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačali (ponudba ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine).

Prosilec mora v vlogi navesti, koliko oseb bo z njim prebivalo, ter vlogi priložiti tudi zanje prej navedene dokumente, če jih imajo.

IV. Rok za oddajo vlog

Vlogo za dodelitev profitnega stanovanja je treba oddati do vključno 25.11.1999 na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom: NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA PROFITNA STANOVANJA.

Nepopolnih vlog in vlog, ki ne bodo vložene pravočasno, ne bomo obravnavali.

IV. Obvestilo o izbiri

Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika.

Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja.

Opombe: Občina Vrhnika si pridružuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe.

Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 214 ali 237.

Številka : 12/7 36200-0016/99

Datum : 25.10.1999

AKTUALNO

Spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 14. seji, dne 25.05.1999, sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, katerega predlagatelj je bil poslanec Miran Potrč, v njegovo oblikovanje pa je s številnimi amandmaji, ki so bili večji del tudi sprejeti, dejavno posegala tudi Vlada Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 43/99 z dne 4. 6. 1999 inje pričel veljati 19. 6. 1999.

Upravičenci

a) Žrtev vojnega nasilja je po novem tudi oseba, kije bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana s svojega doma, in oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15.5. 1945 nasilno pregnana s svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece. Vsem tem osebam je zagotavljeno varstvo kot beguncem. Doživljenjska mesečna renta tako za te osebe znaša 120 tolarjev za vsak mesec, ki so ga preživele v relevantnih okoliščinah.

Ker je precejšnje število teh oseb že v letu 1996 vložilo zahteve za priznanje statusa žrtve, pa o teh zahtevah upravne enote še niso odločile, bodo poučeni, da lahko spremenijo svojo prvotno zahtevo s tem, dajo oprejo na novi zakon. Kolikor bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za status in pravice, jim bodo te pripadale od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona, torej od 1. 7. 1999.

V primeru, daje v zadevi že bila izdana negativna odločba, zoper katero se stranka ni pritožila ali je bila pritožba zavrnjena, bo stranka lahko vložilanovo zahtevo na podlagi novega zakona.

b) Žrtev vojnega nasilja je nadalje tudi oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden. Primer: oseba, kije bila kot železničar premeščena v Salzburg, tam pa mobilizirana v nemško vojsko, bo lahko pridobila status žrtve.

Po novem torej ni več pomembno, kje je bil prisilni ukrep izveden, da je le upravičenec tedaj imel stalno prebivališče (domicil) na sedanjem slovenskem ozemlju. Prisilni mobiliziranci, ki so bili mobilizirani zunaj slovenskega ozemlja in tudi zunaj avstrijske Koroške, pa o njihovi zahtevi še ni bilo odločeno, bodo lahko spremenili zahtevo v tem smislu, dajo bodo oprli na novi zakon. O zahtevi bo nato odločeno z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakonske novele.

Če je bila o prvotni zahtevi izdana negativna odločba, zoper katero se stranka ni pritožila, ali je bila pritožba zavrnjena ali pa je bila ob reviziji pozitivne odločbe ta odpravljena inje bilo odločeno, da osebi status in pravice žrtve ne pripadajo, bo lahko vložila novo zahtevo na novi pravni podlagi. Status in pravice ji bodo pripadale od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

c) Veljavnost dosedanjega četrtega odstavka 2. člena zakona - prisjlni ukrep, povzročen na ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine v Republiki Italiji oz. dežele Koroške v Republiki Avstriji ali na ozemlju bivše Krajine Jugoslavije (ne glede na to, ali so tedaj imeli stalno prebivališče na ozemlju Slovenije), je razširjena tudi na prisilne mobilizirance. Zanje se je sicer v praksi ta določba že doslej tako uporabljala.

d) Varstvo po zakonu se zagotavlja tudi osebam, rojenim staršem v času, ko so zoper slednje trajali prisilni ukrepi, povzročeni v tujini, če so imeli stalno prebivališče na slovenskem ozemlju (novi drugi odstavek 2. člena) oziroma v času pregnanstva staršev (novi četrti odstavek 2. člena zakona).

e) Status žrtve vojnega nasilja se zagotavlja tudi otrokom, katerih oba starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po zakonu ali pa sta bila ubita kot talca. Vendar pa bo tem osebam pripadala le pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu. Pri upravni enoti bodo torej uveljavljale le status žrtve vojnega nasilja, bodisi na podlagi odločbe o priznanju pravice do družinske invalidnine ali drugih dokazil, zbranih v postopku za priznanje pravic kot družinskim članom padlih borcev po nekdanjih predpisih o vojaških invalidih ali na podlagi drugih dokazov. (Odločba o priznanju pravice do družinske invalidnine je lahko podlaga le, če je šlo za borca, padlega med vojno!).

V zakon je vključena posebna razlagalna določba, ki pojasnjuje, kdaj se šteje, daje imela oseba, ki ji je bil prisilni ukrep povzročen na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, od prenehanja prisilnega ukrepa stalno prebivališče v Sloveniji. Štelo se bo, da je imela oseba stalno prebivališče v Sloveniji od prenehanja prisilnega ukrepa, če seje naselila v Sloveniji z namenom stalnega prebivanja takoj, koje bilo to glede na tedanje transportne, nastanitvene, zaposlitvene in druge razmere mogoče, najpozneje pa do 31. decembra 1945.

Trajanje prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja

Za vse kategorije žrtev vojnega nasilja (tudi za rojene v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja) je uveljavljeno najmanj trimesečno trajanje prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja v obdobju od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945. Dodatni pogoj pa je, daje ukrep trajal vsaj tri mesece brez prekinitve.

Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne

Doslej veljavni 5. člen zakona je doživel korenite spremembe. Tako vojaški vojni invalidi kot civilni invalidi vojne bodo lahko uveljavljali status žrtve vojnega nasilja ob enakih pogojih kot vsi drugi upravičenci. Sam status vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne torej ne bo več podlaga za priznanje statusa žrtve oz. za vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja. Ker se priznanje statusa žrtve pri vojaških vojnih invalidih ne pogojuje več z nemožnostjo uveljavitve statusa vojnega veterana, bo omogočeno priznanje vsem tistim, ki so bili v zaporu, taborišču ipd. in doslej statusa žrtve niso mogli uveljaviti. Z novo zahtevo na podlagi novega zakona lahko zahtevajo priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.

Prepoved kumuliranja pravic

Novelirani 9. člen zakona smo že omenili, dodajamo še, da lahko družinski član uveljavlja pravice le, če sam ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja. Če je bila npr. vdova v nemški vojski padlega vojaka sama prisilno izgnana in lahko uveljavljala status izgnanke, ne more uveljavljati še pravic kot družinski član. V 9. členu je po novem tudi eksplicitno zapisano, da pravica žrtve vojnega nasilja do doživljenjske mesečne rente in pravica vojnega invalida do invalidnine nista enaki ali podobni pravici, zaradi česar se njuno hkratno uživanje ne izključuje.

Status taboriščnika

Status taboriščnika je po noveliranem 13. členu zakona razširjen na osebe, ki so bile v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Padova, Renicci, Treviso in Visco oziroma - tisti iz Furlanije - Julijske krajine-v Cairo Montenotte (moški) oziroma Frascette ali Alatri (ženske), nadalje na osebe, ki so bile v ustaških taboriščih Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava, ter na tiste, ki so bili v madžarskem taborišču Sarvar. Vsi tisti, ki jim je bil na tej podlagi priznan status interniranca, bodo lahko vložili nove zahteve na novi pravni podlagi za priznanje statusa taboriščnika.

Osebam, ki so bile v italijanskih in drugih taboriščih, pripada status interniranca. Za ukradene otroke, ki niso bili vsi v posebnih taboriščih za ukradene otroke, pa je skozi ves zakon uporabljen pojem ukradenega otroka kot posebne kategorije žrtev. Ukradenim otrokom se bo, kot doslej, priznavala pokojninska doba v dejanskem trajanju.

Priznavanje pokojninske dobe je, enako kot že doslej pri renti, časovno omejeno. Kot čas do vrnitve v domovino se bo štel čas do 31. 12. 1945, po tem datumu pa le, čc bo stranka dokazala, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih ni sama povzročila. Da bi se izognili dvojnemu odločanju, je v 17. členu zakona predvidena retroaktivna uporaba zakona tudi pri odločanju o zahtevah za ugotovitev obdobja, ki se upošteva za priznanje pokojninske dobe, vloženih pred uveljavitvijo novele, ki še niso pravnomočno rešene.

Doživljenjska mesečna renta

Pri pravici do doživljenjske mesečne rente je vsebinska novost ta, da se bo renta v najvišjem znesku zagotavljala poslej tudi ukradenim otrokom. Uveljavljali pa jo bodo seveda s posebno zahtevo.

Omenimo naj še precizacijo določbe, ki določa davčno oprostitev. Sedaj je nedvoumno določeno, da se ne plačuje davek od dohodka (le) od denarne rente.

Nova pravica do povračila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je v breme zavarovanca

Z zakonsko novelo je uvedena nova pravica - pravica do povračila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kije v breme zavarovanca. Pogoji za priznanje te pravice so naslednji:

1. da je bila žrtev vojnega nasilja v času trajanja prisilnega ukrepa mlajša od 15 let;

2. da še ni dosegla polne pokojninske dobe (trenutno še 40 let za moške oz.35 let za ženske) kljub uveljavljeni pokojninski dobi kot žrtev vojnega nasilja in

3. da po dopolnjenem 35. letu (moški) oz. 30. letu (ženske) pokojninske dobe ostane v zavarovanju.

Prispevek pripada upravičencu do dopolnitve polne pokojninske dobe, vendar ne dlje, kot je trajal prisilni ukrep.

Višina prispevka (15,5 % od bruto plače) je maksimirana z višino prispevka od osnove v višini zajamčene plače, povečane za 100 % (zajamčena plača znaša 39.082 SIT od 1. 1. 1999), kar torej pomeni, da znaša najvišji možni mesečni prispevek iz tega naslova, ki bi ga (trenutno) povrnili stranki 15,5 % od osnove 78.164 SIT, to je 12.115,42 SIT.

O pravici in višini povračila bo odločila upravna enota na podlagi dokazila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o višini plačanega prispevka, ki ga bo predložila stranka. Ugotoviti pa bo treba tudi, ali ni morda stranka že upokojena in kolikšna je njena skupna pokojninska doba (skupaj s pokojninsko dobo, priznano po tem zakonu).

Druge novosti

a) Žrtvam vojnega nasilja bodo pripadale pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznane ob upoštevanju pokojninske dobe, uveljavljene po tem zakonu oz. pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, priznana po tem zakonu, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje statusa oz. za vpis v evidenco žrtev. V skladu z 18. členom zakona bodo žrtve lahko pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahtevale priznanje omenjenih pravic za čas od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje statusa žrtve oz. po vložitvi zahteve za vpis v evidenco žrtev do dneva predhodne uveljavitve pravic v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (kot je znano, se po slednjih pravice priznajo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev za nazaj).

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo odločil o priznanju pokojninske dobe oz. pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi odločbe o priznanem statusu žrtve vojnega nasilja ali potrdila o vpisu v evidenco.

Navedene določbe bo izvajal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

b) Vpis v evidenco žrtev bo na podlagi odločbe o priznani posebni dobi mogoč tudi v primeru, da je čas, prebit v zaporu, internaciji, konfi-naciji, deportaciji ali na prisilni izselitvi priznan v dvojnem trajanju kot udeležba v NOV:

c) Uveljavljanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja in pravic družinskih članov je časovno omejeno. Zahtevo je mogoče vložiti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona, torej najpozneje do 19.12.1999.

d) Rok za revizijo odločb, ki bodo prispele v revizijo po uveljavitvi tega zakona, bo šest mesecev od prejema odločbe v revizijo. Za revizijo odločb, ki bodo ob uveljavitvi zakonske novele že na ministrstvu, ostaja v veljavi enoletni revizijski rok.

Osebe s stalnim bivališčem v Občini Vrhnika in v Občini Borovnica bodo zahtevke za priznanje statusa po citiranem zakonu vlagali pri UPRAVNI ENOTI VRHNIKA, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Zahtevke lahko oddajo v sprejemni pisarni upravne enote ali pošljejo po pošti.

Zahtevke, ki ob vložitvi ne bodo popolni, bo mogoče med postopkom dopolnjevati.

Ker glede na izkušnje ponovno pričakujemo, da bo naše delo do roka za vlaganje zahtevkov, v glavnem delo s strankami (dajanje informacij, pomoč pri pisanju zahtevkov ...), vas prosimo za strpnost, razumevanje in vaše konstruktivno sodelovanje, kajti s skupnimi močni bomo hitreje dosegli želeni cilj.

UPRAVNA ENOTA VRHNIKA

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Pregled maj, junij 1999

prevozništvo in gradbena mehanizacija

Jesenko

mm

TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI.

Roman Jesenko s.p.

Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785, GSM 041/766-587, 674-045

radio urhrilka

tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261

O

vcifgalciAl'

V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo:

- izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov)

- olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,...

- in drugo dodatno opremo za osebna vozila.

ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure.

trgovina Telefon /faks: 061/752-711.

Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752 170, 755 470.

OPTIK

BRANKA JELOVGAN s. p. STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105

• IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA

Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče

GM

Izdelava in montaža

priključkov

za hidravlične cevi

MARJAN GRDADOLNIK s.p. . 1357 Notranje Gorice Cesta na log 85 C T F V Tel./faks: (061) 651-624 1 L L A Tel. privat: (061) 651-621 GSM: 041/681-106

Corri far

AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE

AVTOSOLA

S tradicijo in uspehom

-TEČAJ CPP A, B, C, E, F IN H KATEGORIJE 15. 11. In 13. 12. ob 18. uri

-H KATEGORIJA - KOLO Z MOTORJEM

-PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI

-DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST!

Sprejemamo prijave za TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM

Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli.

DODATNA UGODNOST SAMO NASE AVTOSOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI V LJUBLJANI.

-TURISTIČNA AGENCIJA

-SILVESTROVANJE 2000

-PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ

-MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE

-LETALSKE KARTE

-ZAVAROVANJE CORIS

NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS - AS ASISTENT

URADNE URE: pon. - pet. od 11. do 18. ure, sob od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE COM-TAR d.o.o., PTC LOKA

Robova 5, Vrhnika, tel./fax 061/755-828, 755-023

tt

FOTOKOPIRANJE, GRAFIČNA DEJAVNOST

FRANC MODRIJAN sp. 1360 Vrhnika, Raskovec 37, tel.:061/755-521 (samo popoldan), 041/67.8-247

♦ FOTOKOPIRANJE

* SPIRALNA VEZAVA

• KOPIRANJE OZALID (kompletiranje v mape)

•TISK

CENE PO DOGOVORU!

ŠTUDENTJE IMAJO POSEBEN POPUST!!!

<:tsrviE:r>rjri>fJi izdelki

PODJETNIŠKO OBRTNA CONA POD HRUŠEVCO 30c 1360 VRHNIKA teL: 061/754 35«, fax: 061/755 546

Tel. 653-864 (doma)

- vhodni portali

- stebri

- vodnjaki

- vrtni umivalniki

- ograje

- cvetlična korita

- vaze

- umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu

Avto-iZZiv, d.o.o.

SINJA GORICA 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si

PRI NAS VAM NUDIMO:

• menjavo vozil:

- staro za novo

- staro za staro

• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil

• odkup vozil, letnik nad 1990

• mogoč nakup na posojilo in leasing

• prenos lastništva (prepis vozil)

ODPRTO:

vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.

VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO

TURŠIČ

VRHNIKA • JAGR0VA 2 • TEL: 755-117

Nudimo:

- servisiranje in popravila vozil VVV, AUDI in SEAT

- testiranja zavor in amortizerjev

- v novembru nudimo ugoden nakup M+S avtoplaščev SAVA, MICHELIN, DUNLOP, GOOD YEAR, TOYO.

Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure.

PRITISK d.o.o. Preserje

Te/.: 061 /63?-626

Servisiramo hidravliko in vse njene komponente:

cilindre, kiperske sveče, ventile, črpalke, cevi. popravljamo vrtalna in razbijalna kladiva, separacije, mline ter drugo gradbeno mehanizacijo, in sicer kakovostno in ugodno.

REAN inženiring, d.o.o.

1357 NOTRANJE GORICE (II) Podpeška cesta 236

%fcxu*\teL/fax: 0617651 "309

^ V&5njf%s> mobitel: 0609/642-085

Kompletna predelava ogrevanja na kurilno olje: cisterne 1000 - 3000 I, širine samo 69 cm; gorilci Olymp, Thvssen, Starclima, Obnova kurilnic: menjava peči, gorilcev, obtočnih črpalk, ventilov

Stare

UGODNI POGOJI PLAČILA

I! SI

Dr.B.THYSSEN

SERVISNI PREGLEDI IN NASTAVITEV GORILNIKOV

TRGOVINA S POHIŠTVOM d.o.o.

OBJAVLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO:

Voznika C kategorije za razvoz pohištva po Sloveniji.

Pisne prijave pošljite do 15.11.1999 na naslov: FORTRADE d.o.o., Pod Hruševco 48 B, 1360 Vrhnika

■ ■ ■ ■ s

■ I ■ I ■

Janez SKI servis

Vrhnika, Pot v Močilnik 5b,

Telefon: 061/752-930, GSM: 041/807-941 Cenjenim strankam v servisu nudim:

- montaže in premontaže

- nastavitev vezi

- prestavitve

- montažo platform in zavor

- zalitje drsne obloge

- brušenje robnikov

- brušenje drsne obloge z brusnim trakom

- brušenje drsne obloge z brusnim kamnom - strukturo

- popravilo odbitin

- razlepitev in vstavitev dela drsne obloge

- impregnacijo in mazanje

- popolni servis

- pripravo smuči za tekme.

Opravljam servis alpskih in tekaških smuči ter snovvboardov!

Odprto od novembra naprej vsak dan:

- med tednom od 14. do 20. ure

- v soboto od 8. do 20. ure

Sem pooblaščen serviser ELAN-a.

V novembru je za vse storitve 10 % popust. Pripravite smuči na bližajočo se zimo!

Boufigue

Boutlque "SONČEK" Renata S. s.p Stara cesta VRHNIKA tel. 795-748

SONČEK

Trgovina z oblačili za otroke stare od O - 16 let

NOVO PAMPERS PLENICE

Možnost plačila na več obrokov aH plačilo z zamikom v mesec nov., dec In Januar

Delovni čas: vsak dan od 8.- 12. In 16. do 18. v soboto od 8. - 12.

VRHNIKA

Opekarska 18 1360 Vrhnika Telefon: 061/751-376 753-618

ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO _ KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME

-zidarska dela,

-zamenjava vodovodne instalacije, -polaganje keramičnih ploščic, -montaža sanitarne keramike, in mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, -odvoz odpadnega materiala

GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVUENA

Hvala za zaupanje!

GOSTILNA MAROLT

Vabimo vas v umirjen lokal, kjer vas bomo postregli z gobovo juho in raznovrstnimi jedrni.

Sprejemamo naročila za zaključne družbe in poroke.

Odprto od 11. - 22. ure V torek ZAPRTO.

GOSTILNA MAROLT Drenov grič 69, Vrhnika tel.: 061/752-725

3HI

Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana

Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure

IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO

NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 ALI 12 MESECEV IN

PLAČILO NA 4 ČEKE ZA A, B IN F KAT.

- tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaška 2

- v novembru in decembru bodo tečaji CPP 8. 11 ob. 18. uri in 22.11. ob 17. uri, ter 6. 12. ob 18. uri in 20. 12. ob 17. uri

- organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom

- nudimo izposojo literature

- dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti

NOVO - Vse informacije o naši avto šoli lahko dobite tudi preko interneta na naši strani www.3D. si, kjer se lahko prijavite tudi za tečaj CPP.

TERMO

tO,

ImI

tel. /taks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173

Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica

- vvc okiva jrinr vhata

OBNOVA

* StMMJKfCOJSrStMCMMUt CmvnNTtJMU "jrm&WMMJK? f30% JPJtJHJKAiorjEK JBJVJUK«irJWO

MALI OGLASI:

STROJNIKA za delo na bagerju s 0 kategorijo (ni pogoj) zaposlim redno ali honorarno. GSM 041/640-703.

Instrukcije iz matematike in fizike za srednješolce in instrukcije iz vseh osnovnošolskih predmetov na območju Brezovice - Vrhnike - Borovnice.

Pokličite po telefonu: 652-580. Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice.

Imenik-vodnik nevladnih organizacij terenska prodaja vodnika znanim naslovnikom. ADI - Agencija za razvojne iniciative: 061 444 403, 13 776 41.

TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV

KZ Vrhnika

11.12.1999 od 9. do 12. ure.

Informacije po tel. 041/739-510.

KLJUČAVNIČARSTVO KUNC ANTON, s.p. SINJA GORICA 26, VRHNIKA Tel. (061)751-492 GSM: 041/733-774

Zaposlimo:

KV ključavničarja

Pogoji:

- 3 do 5 let delovnih izkušenj

- vozniški izpit

- drugo po dogovoru

Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na navedeni naslov, kjer boste dobili tudi dodatne informacije.

NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O

Logatec*Tržaška 148• tel.:061/741 632• fax:061/741 6I2

POGREBNE STORITVE

naročila na domu prevozi

prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam

pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem

spremstvu

ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617

KAMNOSEŠTVO SVETE s.p.

Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov.

Lučke in vaze. •

Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov.

Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure

Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294

Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika

Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257

Društvo

Felinološko društvo Ljubljana vzrediteljev in ljubiteljev mačk

prireja v

nedeljo, 14. novembra 1

predstavitveno razstavo sobnih pasemskih mačk. Obiskovalcem se bo predstavilo 30-40 dolgodlakih, srednjedolgodlakih, kratkodlakih ter siamsko orientalnih mačk. Razstava bo za obiskovalce odprta od 10. ure do 18.30 in bo v prostorih Kulturno prireditvenega centra PAVZA, Trg Karla Grabeljška 1, Vrhnika.

Obiskovalci bodo lahko izbrali najlepšega mačka razstave. Priznanja in darila trem najlepšim, ki jih bodo izbrali obiskovalci, pa bodo podeljeni lastnikom in njihovim mačkam ob koncu razstave.

Obiskovalcem bodo na voljo tudi različne zloženke o oskrbi in negi mačk, o mačjih vprašanjih in problemih pa se bodo lahko pogovarjali z lastniki oz. organizatorji razstave.

Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714

Cvetličarna JANA z dolgo 20. letno tradicijo, vas pričakuje v mesecu novembru, ponudili vam bomo raznovrstno sveže rezano cvetje.

ZAHVALA

Ob prezgodnji izgubi dragega sina, brata in strica

Janeza Vidmarja ml.

iz Plešivice

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.

Vsi njegovi Plešivica, Jezero, oktober 1999

Stojim sam sredi vsega sveta, duše, srca mi nikdo ne pozna.

Srećko Kosovel

ZAHVALA

Ob nenadnem odhodu našega moža, očeta, sina in brata

Draga BRULCA

iz Vnanjih Goric

Kako dragocena je bila pomoč in besede tolažbe, dragi prijatelji! Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in lovskim tovarišem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala lovskim tovarišem iz LD Borovnica in drugih lovskih družin, pevskemu zboru in pogrebni službi za lepe poslovilne besede in celotni pogrebni obred.

Vsi njegovi Vitanje Gorice, Ljubljana

ZAHVALA

Za vedno nas je zapustil mož, ati, tast in ata

Stane Jesih

iz Notranjih Goric

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebej gre zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrhovec in kolektivu Emona blagovni center d.d., Ljubljana za denarno pomoč in za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gre gospodu Kramarju za tako ganljiv govor. Najlepša hvala tudi Janezu Recku in Tonetu Suhadolniku, za njegove obiske na domu v času bolezni.

Žena Juljjana, hčerka Ana, zet Jernej in vnuka Nina in Žiga Oktober 1999, Notranje Gorice, Borovnica

Umrla je

Ana Čot,

roj. Pezdir

Od nje smo se poslovili v torek, 26.10.1999.

Žalujoči: sin Roman, sestra Marija in hči Irena z družino

   
 

ZAHVALA

V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica

   
 

Antonija Požun

z Vrhnike

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja Domu upokojencev Vrhnika, g. župniku Podbevšku za lep pogrebni obred, pevcem Okteta Raskovec, Društvu upokojencev, pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku.

 

Vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame

Martinčič Fani

z Dola pri Borovnici

se iskreno zahvaljujemo OOZB, mešanemu pevskemu zboru Štinglc, govornikoma gospe Slavki Košir in gospodu Andreju Ocepku, dramski skupini Borovnica, dr. Mundovi, družini Rahne in pogrebni službi Pieta. Zahvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni! Dol pri Borovnici-oktnbcr 1999

Vse do zadnjega si upal. da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.

Le srce in duša ve, kako boli. ko atija več ni, a usoda je tako hotela in dobrega atija nam je vzela.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in dedija

Jožeta Trobec

iz Srednjega vrha nad Polhovim Gradcem

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nas tolažili. Vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikov za izrečeno sožalje in darovano cvetje in svečke. Hvala tudi gospodu župniku, ki ne bomo nikoli pozabili njegovih besed in pevcem za lepo petje. Posebna zahvala za skrb in dobroto ter pomoč ob vsakem trenutku patronažni sestri Jankovec Sonji in tetici Metki Kršinar iz Vrhove ter gospodu Krompič Slavku.

Vsi njegovi Srednji vrh 8, oktober, 1999

ZAHVALA

V starosti 90 let je tiho zaspala naša mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta

Angela Petrič

roj. Seliškar

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec.

Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni.

ZAHVALA

Polna načrtov in radoživosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mami, sestra, svakinja in teta

Albina Krašovec

roj. Zupan notarka na Vrhniki

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nje in nam z izrazi iskrenega sočutja pokazali, kako zelo ste jo spoštovali in imeli radi.

Mož Franc, hči Mateja, sin Janez, sestra in bratje Vrhnika, oktober 1999

Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.

ZAHVALA

V letu 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in brat

Franc Mlinar

L Vrhnike, 'lurnovše 2

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi g. župniku, pevcem, glasbenikom in pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred.

Vsi njegovi

En sončni si), en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz -in strt je cvet na večni čas.

(S. Gregorčič)

ZAHVALA

V sedemdesetem letu starosti nas je zapustil

Ivan Rogelj

iz Podpeči 15

Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala zdravniškemu osebju Onkološke klinike v ljubljani, dr. Igorju Gabrijelu, patronažni sestri Zalki Klančnik za vso skrb in nego med boleznijo. Hvala gospodu župniku Alojzu Kočarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, gasilcem Gasilskega društva Podpeč za spremstvo in lep govor, Pogrebnemu zavodu Pieta iz Vrhnike in Društvu upokojencev. Nenazadnje velja iskrena zahvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za nesebično pomoč takrat, ko smo jo najbolj potrebovali.

Vsi njegovi Podpeč, oktober 1999

"Glej, zemlja je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti."

(S. Makarovič)

ZAHVALA

Ob prezgodnji smrti drage žene, mame in babice

Jožefe Menart

roj. Šček

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Še posebej se za pomoč zahvaljujemo sosedi Bojani. Hvaležni smo tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujo

ci vsi njem

ZAHVALA

Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric

Martin Osredkar

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala Lovski družini Vrhnika in drugim lovskim družinam za protokol na pogrebnem obredu, PGD Ligojna za poslovilne besede, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in g. župniku.

Vsi njegovi

Ligojna, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Log pri Brezovici

Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.

ZAHVALA

Anton Grum

iz Dol. Brezovice

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, maše in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Kočarju in g. Malovrhu za lep pogrebni obred in Gasilskemu društvu Brezovica pod Krimom.

Vsi njegovi Dol. Brezovica, september 1999

Le srce in duša ve. kako boli, ko le več ni; bolezen je tako hotela in tebe nam je vzela.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mami

Ljudmile Rihar,

po domače Sadarjeve Mili, z Dobrove

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Trčičevi in sestri Anki za njuno pomoč. Gasilskemu društvu Dobrova, g. župniku Antonu Golobu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Njeni: mož Janez, hči Miša z družino, sin Jani z družino, sestra Mari z družino in drugo sorodstvo Dobrova, oktober 1999

ZAHVALA

V 89. letu starosti nas je zapustil naš stric

Pavel Hudnik

iz Šujice

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala LD Dobrova za lep poslovilni lovski obred in gospodu Zdravku Vidrihu za tople zadnje besede. Lepa hvala tudi rogistom, pevcem ter ZB Dobrova, gospodu duhovniku Golobu ter Pogrebni službi Vrhovec.

Družini Leskovšek in Tratar Šujica, 6.10.1999

Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.

ZAHVALA

Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta in dedija

Konrada Kokota

dipl. inž. strojništva

iz Notranjih Goric

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za maše, zahvaljujemo s tudi za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Ovničku za pogrebni obred in občutene besede ob njegovem slovesu, Pogrebni službi Pieta, pevcem in trobentaču, zdravstvenemu osebju Oddelka za intenzivno terapijo onkološkega inštituta, še posebno sestri Petri Hrovatin in dr. Kmetovi, ter osebju ZD Notranje Gorice, dr. Jerasovi in dr. Planinčevi. Vsem še enkrat hvala.

Vsi njegovi Notranje Gorice, 8.10.1999

Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj; ni več trpljenja, ne bolečine, zivljtnj:- je trudno končalo svoj boj

ZAHVALA

Ob smrti našega očeta, brata, strica in starega očeta

Valentina Jesenovca

z Vrhnike, Trevnovega Tineta,

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ZB Vrhnika, gospe Valči Fefer za poslovilne besede, pevcem, trobentaču, ZD Vrhnika. Zahvala tudi Pogrebni službi Pieta - Vrhovec ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi Vrhnika, 18.10.1999

Umrl je drugi oče. - Ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Ne, ni umrl!

ZAHVALA

Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami. Umrl on ni,

v nesmrtnih delih mož živi!

(Simon Gregorčič)

Ob težki in nenadomestljivi, prerani izgubi dragega atija

Matije Mazija

gostilničarja iz Pekla pri Borovnici

se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih in žalostnih dneh pomagali ter sočustvovali z nami v praznini, ki jo je življenje prineslo med nas. Hvala vsem, ki ste očetu darovali sveče in prelepo cvetje ter ga spremili do njegovega zadnjega doma. Prisrčna in iskrena hvala dr. Kenigu, dr. Žagarjevi in sestri Milki. Še posebno se zahvaljujemo doc. dr. Prestorju in dr. Ardebiliju, zdravnikom nevrološke klinike in celotnemu osebju nevrokirurgije. Hvala vsem družinskim prijateljem in prijateljem zdravnikom, ki ste ga z obiski vzpodbujali, duhovnikoma g. Silarju in g. Stržaju za lepo opravljen cerkveni obred, županu g. Močniku in g. Ocepku za poslovilne besede, pevcem in trobentaču za ganljivo slovo, Policijski postaji Vrhnika ter Pogrebni službi Pieta. Vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, se toplo zahvaljujemo. Še enkrat vsakomur posebej iskrena hvala.

Sin Matjaž, hčerki Tadeja in Tatjana

ZAHVALA

Ob smrti naše mame, babice in prababice

Alojzije Šeškar

z Jezera 3

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala župnikoma gospodu Kočarju in gospodu Malovrhu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in Pogrebni službi Pieta. Zahvala Društvu upokojencev Podpeč - Preserje. Zahvala tudi medicinskemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov na Bokalcah in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

Oktober 1999, Jezero, Podpeč, Ljubljana, Kovor

Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da bi si segli v tople dlani. Grob je nad mano ■ tišina prsti -naj lučka spomina vedno gori.

V spomin

Anici Rihar

iz Hrušove

Hvala vam, ki jo ohranjate v lepem spominu! Hči Ani in sin Toni z družinama

Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni, bolezen je tako hotela in tebe nam je vzela.

ZAHVALA

V 91. letu starosti je tiho zaspala naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča

Rozalija Hlupič

rojena Bespalec

iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala župnikoma Malovrhu in Kočarju za opravljeni pogrebni obred. Hvala pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentačem. Iskrena hvala zdravstvenemu domu Podpeč, dr. Gabrijelu in patronažni sestri Zalki, ki sta lajšala bolečino naši mami. Hvala tudi Smoletovima za pomoč iz Kamnika ter Cerkovim iz Borovnice.

Otroci: hči Marija, sinova Ludvik in Štefan z družinami

V TEDNU PROMETNE VARNOSTI

4. ■ 10. oktober

Tudi letos smo na šoli TEDNU PROMETNE VARNOSTI, ki sovpada s TEDNOM OTROKA, namenili veliko pozornosti. Z nekaterimi aktivnostmi smo želelni opozoriti vse šolarje na še večjo previdnost v prometu in dosledno spoštovanje predpisov.

Če se ozremo po statistiki, preberemo podatek, da je lani umrlo 22 otrok in mladoletnikov, ki so bili žrtve prometnih nesreč, kar je sicer manj kot prejšnja leta, pa vendar predstavljajo 15,9 % vseh poškodovanih.

Kar 114 otrok in mladoletnikov pa so nesreče za nekaj časa izločile iz vsakdanjega življenja ter mnogim med njimi pustile trajne posledice. Večji del otrok je umrlo v avtomobilu kot potniki, tako da na nesrečo niso mogli vplivati sami.

Zato smo z razstavo, ki smo jo v okviru prometnega krožka pripravili v tem tednu, hoteli opozoriti učence in starše otrok na nevarnosti, jim sporočiti, da so omenjene številke še vedno izredno visoke in da bi z uporabo pripomočkov, ki zagotavljajo večjo varnost potnikov, rešili še marsikatero življenje.

Na to temo so učenci razredne in predmetne stopnje napisali spise in izdelali plakate, v katerih se zrcali tudi njihov pogled na probleme v prometu. V delih so razmišljali o nevarnih poteh našega šolskega okoliša in mnogi, ki se vsak dan ob prihajanju v šolo soočajo z njimi, so opozorili na številne pomanjkljivosti, ki jih bo v naslednjih letih treba reševati.

Da bi dobili odgovore na ta vprašanja, sta nas V TEDNU PROMETNE VARNOSTI obiskala g. župan Vinko Tomšič in g. Cveto Mole, član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter na srečanju lahko prisluhnila nekaterim konstruktivnim pobudam mladih za ureditev varnejših šolskih poti. Pritrdila sta, da so dobri opazovalci omenjenih problemov, da so mnoge njihove zahteve povsem utemeljene in jih bo treba v dolgoročnem načrtu vsekakor reševati.

Upamo, da bodo takšna srečanja poleg drugih prometno-vzgojnih ak-

Id.d.

JSr^S JtvtojMerkur pso ELžigradt

1000 LJUBLJANA. SAMOVA14. SLOVENIJA

POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER HYLil1l

PRODAJA

061/303 066

UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane!

SERVIS

061/13 44 317

- garancijska in izvengarancijska popravila

- originalni rezervni deli

- vgradnja dodatne opreme

- velika izbira gum

- nudimo nadomestno vozilo

- brezplačni preventivni pregledi na najmodernejših testnih napravah

tivnosti. ki potekajo med šolskim letom, vplivale tudi na učence. Dale naj bi jim osnovna znanja cestno-prometnih pravil, predvsem pa naravnanost, da mora biti njihovo vedenje na cesti - kot prometnih udeležencev - skladno z vsem tistim, kar so se naučili.

Zato bomo tudi v naslednjih letih aktivno sodelovali s Svetom za prometno varnost občine Vrhnika, g. županu pa bomo ob letu ponovno sporočili naša pričakovanja glede reševanja prometne problematike.

Nekaj spisov, ki so jih napisali učenci razredne stopnje na to temo, objavljamo, nekoliko starejši pa so strnili vtise s srečanja in vprašanja, na katere so želeli odgovore.

Prisluhnimo jim, gotovo so nekatere njihove želje in zahteve po varni šolski poti zares upravičene.

Janko Slovša, OŠ LOG-DRAGOMER

Srečanje z županom

Neki petek smo se v šolski zbornici srečali z županom. Z njim je prišel tudi gospod Mole. Lepo smo se pozdravili. Gospod Slovša je rekel, da bo ena skupina iz razredne stopnje in ena iz predmetne stopnje predstavila svoj plakat o problemu nevarnosti naše poti v šolo.

Gospodu županu in gospodu Moletu je bila predstavitev plakatov o prometu in nevarnih točkah na naši poti v šolo všeč.

Obljubila sta, da bosta skušala urediti stvari. Župan pa nam je še obljubil nagrado za uspešno predstavitev problemov na plakatih.

Srečanje je bilo uspešno in lepo.

Sara, Špela 4.A

JAvtoJMerkur PSo Bežigrad

d.d.

1000 LJUBLJANA, SAMOVA 14, SLOVENIJA

POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER

FELICIA: ZA ZAUPANJE OD 100.000,00-150.000,00811

PRODAJA 061/303 070 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane! Salona: Samova 14, BTC hala 3

OCTAVIA že od 1.969.445 SIT

SERVIS 061/303 061

- garancijska in izvengarancijska popravila

- originalni rezervni deli

- vgradnja dodatne opreme

- velika izbira gum

- nudimo nadomestno vozilo

- brezplačni preventivni pregledi na

najmodernejših testnih napravah

PTC (OKA

Poslovno trgovski center Loka, Robova c. 6, Vrhnika, tel. 061/755 211

V AKCIJI od 28.10 do 11.11.1099 V PRIČAKOVANJU MARTINA

Zamrznjena goska, cena za kg Zamrznjena raca, cena za kg Sir Edamec

Rozine Mocerlno, 250 g Kraški zašlnek, vak.pak., Kras, 1 kg Pralni prašek AVA 2Phases, 5 kg ... ter še več kot 30 drugih Izdelkov

698,00 SIT 548,00 SIT 899,00 SIT 119,00 SIT 2.999,00 SIT 1.099,00 SIT

mcAKOjmo m-

od ponedeljka do petka med 8, iti ZO. ovo ter ob sobotah med t. In 75. uro

IZJEMNO UGODNO!

Peneče vino FREXINET 0,75 I

799,00 SIT stara cana 1.640,90 SIT

Paradižnik pelati ITALDORO 400 g

62,00 SIT stara cana 127,30 SIT

Testenine AGNESI svedri 500 g

125,00 SIT stara cana 209,50 SIT

Zaseka s prekajenim mesom 300 g

108.00 SIT stara cana 216,00 SIT

Letna klobasa (poltrajna) VP

440,00 SIT stara cana 739,40 SIT

PONUDBA VELJA od 1.11. do 6.11.1988

Nektar breskev 1/1 Fructal

159,00 SIT stara cana 283.20 SIT

Pijača pom.-limona 1/1 Fructal

89,OO SIT stara cana 155,00 SIT

Viriana ultra plus normal a 10 kos

179,00 SIT stara cana 317.SO SIT

Viriana ultra plus super a 8 kos

179,00 SIT stara cana 317,50 SIT

Sanitetna vata cik cak 100 g

89,00 SIT stara cana 171,70 SIT

PONUDBA VELJA od 8.11. do 13.11.1888

VRHNIKA, Tržaška cc

odprto: 9.00-19.30

ta 28, tel.: 061 752

sobota 9.00-12.00

Računalnik PCX BASIS 4110

Osnovna plošča QDI Pil

Procesor Intel celeron

400Mhz128BC! Spomin DIMM 32 MB SDRAM Disketni pogon 1.44 MB Trdi disk 4,3 GB CDrom 40 X Grafična kartica 4MB AGP Zvočna kartica 16 bit Zvočniki 80 W Monitor 15" Tipkovnica SLOVVIN 95

Miška s podlogo Ohišje Midi tovver ATX MSWindows SLO DSP

SIT 166.900

ALI 10x18.141

Računalnik PCX EXAM 433

Osnovna plošča QDI Pil

Procesor Intel celeron

433Mhz128BC Spomin DIMM 64 MB SDRAM PC 100 Disketni pogon 1.44 MB Trdi disk 6,4 GB CDrom 40X Učna kartica 4MB AGP očna kartica 16 bit Zvočniki 80 W Monitor 15" Tipkovnica SLOVVIN95

Miška s podlogo Ohišje Midi tovver ATX MSWindowsSLODSP98

|Lexm^vrk

I Tiskalnik

I COLORJET 3200

• Ločljivost 1200x1200 dpi

• 6,5 ČB strani na minuto

computers

SIT 199.900

ALI 10x21.728

SIT 29.900

ALI 6 x 5.200

BRflun

ODSTRANJEVALEC ZOBNIH OBLOG

"3D"

tridimenzionalno ščetkanje Visoko hitrostne pulzacije Ultra hitrostne oscilacije Senzor pritiska Merilec časa

SIT 13.500

ALI 2 x 6.750

PHILIPS

21 PT1653

GRUnDiG

M 14

• 2 x 30 W izhodne moči

• 3 x CD izmenjevalec

• Daljinsko upravljanje

E

ESF473

>! Electrolux

• 8 pogrinjkov

• Delovne temperature 70°C, 65°C, 55°C

• Poraba energije 1,1 kWh

• Poraba vode 17 litrov

• Š x G x V 45 x 61 x 85 cm i

• Glasnost 56 dB

• 70 programskih mest za nastavitev TV programov

• Hvperband

• Teletekst

i

SIT 49.990

AL110 x 5.434

SIT 39.990

ALI 8 x 5.325

I POMIVALNI ISTROJ

SIT 88.990

ALI 10x9.673

Panasonic

EBG 600

GSM TELEFON

• Do 80 ur

stanja pripravljenosti

• Do 3,5 ur

pogovora

• 4 vrstični displav

• Števec pozivov

• Vibracijsko zvonjenje

• Možnost snemanja pogovorov

debitel"

SIT 55.555

ALI 10x6.039

I

> Electrolux

ESF610

I POMIVALNI STROJ

• 12 pogrinjkov

• Delovne temperature 65°C, 55°C

• Poraba energije 1,4 kVVh

• Poraba vode 19 litrov

• Š x G x V

60 x 61 x 85 cm

• Glasnost 57 dB

SIT 96.990

ALI 10x10.542

._ MIKROVALOVNA LG PEČICA

MS-192A

19 L 800 W Odtaljevanje

SIT 19.990

ALI 4x5.106

AEG

SESALNIK VAMPYR POWER

Max. moč 1600 W Max. moč sesanje do 350 W 5 plastni sistem filtriranja z mikrofiltrom

DARILO TORBA

SIT 26.990

ALI 5 x 5.574

COMING d.o.o., Družba za trgovino, Slovenčeva ulica 24, 1000 Ljubljana

JiiliiM^ Corning fflHa^KHHHHHMHHHHH

■i i

Pomote in tiskarske napake niso izključene. Najnižji znesek čeka pri nakupu na obroke je 5.000 SIT. Imetniki Corning kartice imajo ob nakupu nad 10.000 SIT dodatni 5% popust

ji

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh