logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
Leto LH. ifwllkn 131. 0 UttlM v nedeljo 13. Mo 19Z6. Ceno Din V Uhaja mi du popoldne, ixvsenmsi aadali« In praznika. — laiarall: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst Il> 50 p, večji inseraü petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Marod'4 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i — Dpravništvo: Knall o va ulica štev. 5, pritličje. — Telefon ites. 304. Uredništvo: Knall o va ulica št. 59 I. nadstropje. — Telefon stav« 34, Poštnina plačana v gotovini. Poljedelska kriza Včeraj je Narodna skupščina posvetila glavni del svojega razpravljanja poljedelski krizi v naši državi. Sprožila je poljedelsko debato interpelacija poslanca Sečerova, naslovljena na ministre za kmetijstvo, za finance in za promet Po pravici je opozicija očitala vladi, da je smatrala šele po sedmih inesec-fh za rctrebrio. odgovoriti na vloženo interpelacijo, d?ci bi morala temu problemu, ki je centralni problem naše-sra gospodarstva, posvetiti največjo pokornost. Debata je pokazala, da pravzaprav vse stranke soglašajo v tem, kako važno |e dejstvo, da se nahaja naš poljedelec v zelo hudi gospodarski krizi. Seveda le opozicija porabila priliko, da napade vlado, izrabljajoč njeno nedelavnost v tej krizi; ali s protiočitkom demagoštva še vlada ni ničesar storila in v poročilih o potekli seje in vsebini govorov in odgovorov iščemo zaman onega, kar je edino važno v tej zadevi, to je programa za sanacijo krize, ki je za veriko večino prebivalstva tako usodna. Zato ie pri tem najporaznejša stran zavest, da politične stranke ne preidejo in ne bo-Co prešle na stvarno delo, ker so v ©spredju neprestano vladne krize, zakulisne intrige in borba proti njim. Razni govorniki v poljedelski debati so naglasaü, da je padanje cen poljedelskim produktom posledica močno zvišane svetovne agrarne produkcije. Nedvomno je to eden izmed vzrokov, toda to še ne more biti odgovor na problem krize same. Kajti ne sme se pozabiti, da moramn računati s stališčem zviševanja svetovne agrarne produkcije. Ob strani je ostala Rusija s svojimi ogromnimi poJjedelskirni zakladi, ki so preje v obsegu cele tretjine vlagali evropski trg. Ko je ta proizvajalec izostal, je nastala šele nenormalno ugodna konjunktura za ostale agrarne pro-ducente. Ako stremi Amerika z nekaterimi drugimi državami za tem, da nadomesti ono, kar bi moralo priti iz Rusije, pomeni to za male evropske agrarne države vračam je v normalno a ne v normalno stanje in z zvišano agrarno poduk ci jo moramo računati kot s stalnim pojavom evropskega in svetovnega gospodarja. Računati moramo dalje s tem, da se bo prej ali slej — bržkone razmeroma kmalu — ruski poljedelec vrnil na evropsko tržišče kot poglavitni prodneent in prodajalec. Naša agrarna politika mora s temi dejstvi računati kot z neizogibnimi in temu primerno pravočasno ukreniti vse potrebno, da bo naš kmetski producent sposoben konkrence. Konkurenčna sposobnost se doseže z ugodnimi trgovinskimi pogodbami s carinami in železniškimi tarifami, ali poleg tega je treba še mnogo časa. Treba je sistematične gospodarske politike v organizaciji, ugodnih kreditov, v pomnožitvi in smotreni izbiri vrste produkcije, pred vsem pa je treba raciionalizacije vsega kmteiistva. Tu §e jedro našega problema, tu bi morala vlada zastaviti svoje sile. Toda to je delo, ki se mora vršiti postopoma, po temeljitem, to se pravi strokovnjasko, ne po politikih izdelanem načrtu. In ta načrt mora računati z industrializacijo, ki je neizbežna nujnost za one pokrajine, katerih priroda ni obdarila z rodovitnostjo: industrijalizacija je nujna potreba veČine Slovenije, zapadne Hrvatske. Dalmacije, Hercegovine in Črne Kore in še nekaterih manjših predelov v državi. To šele bi bila velikopotezna politika, ki bi nam pomagala rešiti poljedelsko krizo, na katere pričetku, ne koncu se nahajamo danes. Ali namesto takega velikopoteznega dela bomo imeli, se bojimo, jutri ali pojutrišnjem zopet radičevsko ali paši-čevsko krizo. Podaljšanje zavezniških pogodb Male anfanie l*raga, 12. junija. Listi javljajo, da na-s**r*v* po končanih posvetovanjih v Ženevi vmani! miefetar dr. BeneS odpotovati v Ita-Nj*v se sestane z ministrskim predsednikom M'jssolinijem. Zavezniške in vojaške pogodbe, sklenjene medsebojno med Jugoslavijo, Čehoslova-Ško in Rum unijo, se dane« dopoldne podaljšajo za dobo treh let. Zadevni dokumenti se dopoldne podpišejo. — Beograd, 12. junija. Poljski poslanik g. Okenski je včeraj posetil pomočnika zunanjega ministra dr. Markoviča, da se informira o programu konference Male an tan te na Bledu. Poslanik Okenski potuje na Bled, kjer ostane do konca konference. Čehosle-vaški poslanik g. Jan Seba je tudi posetfl pomočnika dr. Markoviča. Hiharll o nočni seji Narodne skupščine Ponovni konflikt med vladno večino in opozicijo« — Izključitev poslanca dr. Angjelinoviča, — Zaupnica vladi« — Beograd, 11. junija. Dočim je bi* la včerajšnja dopoldanska skupščina mirna, je bila popoldanska zelo vihar* na in burna. Prišlo je ^.o ponovnih kon* fliktov med vladno večino in opozic.jo. Navzočih je bilo v skupščini nekaj nad 100 poslancev. Popoldanska razprava je trajala od 17. pozno v noč. Prvi je govoril klerikalni poslanec Vesenjak. Risal je zlasti gospodarsko krizo v Slo« veniji, naglašujoč, da leta 1918. ni bilo na javni dražbi niti eno posestvo pro* dano, dočim jih je bilo leta 1925. pro* danih 434. Posl. dr. Joca Laloševič (klub Ljube Jovanoviča) je omenjal gospodarsko krizo v Franciji, Angliji, Nemčiji, v Belgiji in v Ameriki. Pozival je vlado, da posveti vso pozornost gospodarski krizi. Posl. Vel j ko Grgurevič* (rad.) je kratko govoril o gospodarski krizi v Bosni in Hercegovini. Med njegovim govorom jc prišlo do konflikta med skupščinskim predsednikom Markom Trifkovičem in posl. Svetozarjem Pri* bičevičem, ki je protestiral, da je dobil besedo posl. Grgurevič, ker se s tem krši določba poslovnika, da more od vsake skupine govoriti le ena oseba. Posl. Juraj Demetrovič (sam. demo* krat) je ostro kritiziral delovanje seda* nje vlade in konstatiral, da vlada šele po sedmih mesecih odgovarja na inter* pelacijo o poljedelski krizi. Odstrani* tev gospodarske krize je važen pro* blem. Odkar obstoja «seijaška vlada», so začeli seljaki r%apidno propadati. Po* trebna je redukcija ministrstev in več* ja koncentracija dela v posamnih reso* rib, za tem reorganizacija državne uprave. Govorili so še poslanci Joca Jova* novic, beg Kapetanovic in Pera Mar» kovic, na kar je dobil besedo ministrski predsednik Nikola Uzunovič, ki je zno* va naglašal in skušal dokazati kako vla* da dela v skupščini. Napad opozicije na vlado zaradi nedela niso upravičeni, ker vl^da vsak čas izroča Narodni skupščini zakonske načrte. Vlada tudi danes rade voije sprejema diskusijo o poljedelski krizi. Čisto gospodarsko vprašanje pa je opozicija izrabila v po* litične agitacijo. Opozicija je odločno protestirala proti Uzunovičeverou očitku in culi so se burni protestni medklici. Nekateri poslanci so tolkli tudi po pultih in klo* peh. Do večjega kravala in hrušča je pri* šlo med govorom poljedelskega mini* stra g. Ivana Puclja. Poljedelski mini* ster je skušal ironizirati opozicijo, češ da uganja demagogijo, da ni resno mi* slila, ko je predložila svojo interpela* cijo o poljedelski krizi. Ta izjava je povzročila med opozicijo ogorčene pro* teste. Nastal je velikanski vihar in trušč. Posl. Grga Angjelinovic (dav. dem.) je vzkHknü: «Čemu tako kričite? Pred vami drhte samo voli! Vi govori* te v Narodni skupščini, ne pa v mesni* ci!» Predsednik je bil radi splošnega trušča primoran sejo prekiniti. Polje* delski minister je po pavzi začel nada* ljevati svoj govor. Besedo pa je zahte* val posl. Angjelinovic. Predsednik ni tej zahtevi ugodil, na kar je Angjelinoč ves razjarjen začel razbijati pred go* vorniško tribuno. Trezne j ši poslanci so končno preprečili, da ni prišlo do de* janskega pretepa. Predsednik skupščine Marko Trif* kovic je zahteval, da se posl. Angjeli* novica izključi od ene nadaljnih sej ra* di nedostojnega obnašanja. Poslanec Angjelinovic je proti temu protestiral. Skupščina je končno z viadino ve* čino sprejela večinski predlog na prosti prehod k dnevnemu redu. Vladina ve* čina je obenem izrekla zaupnico vladi g. Uzunovica Odklonjeni so pa bili vsi predlogi opozicije, ki so izrekali vladi nezaupnico. OPOZICIJA PROTI G. PUCLJU. — Beograd, 12. Junija. Danes dopoldne so politični krosi mnogo komentirali snočni nekvalificirani nastop poljedelskega ministra Ivana Puclja proti opoziciji. Zastopniki vseh opozicljoaahiih skupin so se dopoldne po seji klubskih načcinlkov sestali, 3uti! Klekni! Ruke u vislc Obtoženec je nato iskal zasilno zavoro, a je ni našel. Napadalec je kričal: >Ruke ovamo?< Ivan Kalan je nato sam položil roke na-vskriž; napadalec je potegnil vrvico, odložil za trenutek samokres na mizo ter mu krepko zvezal roke in potem zopet prijel za samokres. Naipedalec je zavpil: >Kaži mi, gde imaš novac!< Obtoženec mu je odvrnil, da ga nima, na kar se je ropar ozrl in zagledal denarne vrečice. Začel je basat i vrečice v žepe. Denarnih pisem in še ene vrefe napadalec ni opazil. Med tem je vedno meril nanj s samokresom. Končno je napadelee od5el v prtljažni oddelek ambulnee, kjer je odprl 9 zanika vsako krivdo in vztraja bil napaden in oropan. komolcem leva vrata in skočil iz drvečega vlaka. Obtoženec je vstal ter videl roparja stopiti na desko ob voza in od tod skočiti na tla. Prerezal si je z nožem vrvico na rokah ter zaklical na pomoč. Klical je >pošta je oropana!*. Vlakovodja je 1 km pred Grosupljem ustavil vlak. Železničarji so stopili v anibulančni voz, kjer jim je pojasnil dogodek. Manjkale so Štiri vrečice. Nato je vlak odpeljal proti Grosupljem, kjer je bil rop javljen posti in orožnikom. Obtožnica nato dokazuje, da so te izpovedi izmišljene in ves roparski napad samo fingiran. Kalan da je hotel s tem prikriti, da je denar poneveril sam. Obtožnica opozarja na razna protislovja v izpovedi in navaja že znane okoliščine, ki vzbujajo sum, da ee je dogodek odigral tako kakor ga slika Kalan. IZJAVE OBTOŽENCA. Obtoženi Kalan izjavlja, da ni kriv in opisuje napad v vlaku: «Nenadoma je sto* pil pred me, kot bi zrastel s tal, neznan, precej velik moški. Bil je maskiran, stopfil tik k meni in mi naperil na prsi samokres ali pištolo, dobro ne vem več kaj.» Predsednik mu pokaže piStolo, toda obtoženec ne more potrditi, če je prava. Kalan nadaljuje: «Napadalec mi je za* klical: Roke kvišku! Prestrašen sem dvignil roki in napadalec me je zvezal.» Predsednik vzame vrvico in pokaže, ka* ko je bil Kalan zvezan. Predsednik: «Kdo pa je napravil vo* zelj?» Obtoženec: ejaz ne, ker sem bil zve* zan. Gotovo ropar!» Predsednik: «Toda do sedaj je ta vrvi* ca tako »uštimana', da na vaše roke ne ,pa» še'». Obtoženec: «Gospod, zvezan sem bil: po ropu sem prerezal vrv na nožu, ki je bil pritrjen na mizi, Nato» sem stopil iz voza in sem šel po stopnicah k vlakovodji. Javil sem mu, da je pošta oropana. Signalizirali smo strojevodji, ki je vlak ustavil v 24 se* kundah. Prišli so železničarji k vozu, ker v poštni voz ne smejo, in tem sem povedal, kaj se mi je pripetilo.* Ko je prišel v Grosuplje, je šel obtože* nec takoj na pošto, kjer je oddal štiri vreče iii javil: aPošta je ukradena!» Bil je tako razburjen, da sploh ne ve, kaj so ga spre* sevali, in tudi ne, kaj jhn je odgovarjaL Zagovornik: «Koliko časa že vršite poštno ambulanco?» Obtoženec: «2e nad dvajset let vsak drugi dan.» Zagovornik: »Koliko denarja ste že imeli v rokah?* «Tega ne vem; vozil sem po raznih pro* gah. Zgodilo se mi je tudi, da sem našel nekoč denarno pismo, ki je bilo izgubljeno. V pismu je bilo 20.000 Din. Prav lahko bi bil to pismo vzel, nikdo bi mi ne mo* gel do živega, toda prostovoljno sem ga vinil. — Lepšo priliko za tatvino sem imel takrat. Sumili so me tudi, da sem ho* tel zidati na Gorenjskem hišo, toda to ni res. Tega namena nisem nikdar imel. ZASLIŠEVANJE PRIČ. Prvi je bil zaslišan poštni inšpektor An* ton Verč, ki je zaslišal Kalana talcoj po pri« hodu vlaka v Ljubljano. Povedal je, da je bil Kalan takrat razburjen in da so se mu pogovori tako mešali, da ni niti vedel, na kateri strani so vrata. Zasliševanje prič se nadaljuje; razpra* va se bo najbrž zavlekla pozno v noč. Carinske zlorabe pred mariborsko poroto Razprava proti skupini carinikov in njihovih sokrivcev« Ogromno zanimanje javnosti. Včeraj dopoldne se Je pred mariborsko poroto pričela razprava proti 11 obtožencem, kompromitiran im v prosluli carinski aferi, ki je lansko leto vzdignila pri nas kakor v Srbiji ogromno prahu. Porotna dvorana je bila nabito polna, kajti carinska afera je radi latttastičnih in neverjetnih verzij, ki so bile razširjene po mestu, vzbudila občo pozornost. Predzgodovinu te afere je pestra in znano je. da so skušali gotovi krogi celo afero potlačiti. V Mariboru so krožile tudi vesti, da imajo obtoženci na razpolago velik fond, s katerim bi radi izboljšali svojo usodo. Resnica teh vefiti se seveda ne da kontrolirati. OBTOŽENCI. Že leta 1924. se Je po Mariboru govorilo o nerednostih na tamkajšnji carinarnici. Uvedena je bila zato preiskava, ki je ugoto- vila, da je več carinskih uradnikov operiralo roko v roki z mariborsko spedieijsko tvrd-ko Viljem Hobaeher, ki je državo oškodovala za ogromne denarne zneske. Carinski uradniki, ki so delali s Hobaeher jem, so blago, ki je bilo naslovljeno na njega, zacarinfli globoko pod tarifo ali pa sploh ne. Centrom tega komplota je bil v Mariboru, ekspoziture p« v Dravogradu, Gornji Radgoni in Murski Soboti. Na obtožni klopi so včeraj sedeli sledeči člani te spretno organizirane družbe: špediter Viljem Hobaeher iz Maribora, zasebni uradnik Frnn Praprotič, carinska uradnika Branko Grubič in Markovič, špediter Stevo Tohlič iz Maribora, dalje carinski uradniki Ludvik Zorzuta (Maribor), Edo Rupp (Jesenice), Fran Praznik (Dravograd), Fran Knez (Maribor) in Make Karlovič (Ma- ribor). Poleg tega sta obtožena trgovec Rafael Nafusy iz Žagrtba in trgovec Henrik Sommer z Dunaja, ki pa pri razpravi ni navzoč. VSEBINA OBTOŽNICE. Iz obširne obtožnice posnemamo glavne odstavke. Carinski uradnik Branko Grubič je obtožen, da je od oktobra 1924 do septembra 1925 oškodoval drčavo s tem, da je blago, prispelo za tvrdko Hobaeher v Mariboru, za-carinil po najnižji tarifi ter si dal od Hobaeher ja ter Praprot iča, ki je bil pri Hoba-cherju uslužben, izplačati znesek 60.000 Din. Grubič je v septembru 1925 v sporazumu z Markovicem, Henrikom Sommerjem in Ste-vom Tončičem zacarinil 34, z Dunaja od Sommerja poslanih zabojev za 74.703 Din mesto za 363.183 Din. Poleg tega je obdol-žen, da je skušal pregovoriti trgovca Mat-ka Pucharja in carinskega posrednika Adama Marica, da bi v zvezi z njima prispelo blago zacarinil po najnižji tarifi, >vdobičekt pa bi si vsi trije delili. Njegov načrt v tem oziru ni uspel. Carinski uradnik Vasilij Markovič je v septembru 1925 v družbi Grubiča, Sommerja in Tonciča zacarinil omenjenih 34 zabojev po carinski tarifi, za katero so se domenili. Carinski uradnik Edo Rupp je obtožen, da je to blago na avtomobilu pripeljal iz Dravograda v Maribor, za kar si je od Ho-bacherja dal izplačati 30 do 40 tisoč Din. Carinski uradnik Ludvik Zorzut je obtožen, da je pri teh čednih kupčijah pregovoril uradnika Eda Ruppa h kaznjivemu dejanju. Carinski uradnik Maka Karlovič je obtožen, da je od avgusta do srede septembra 1925 v družbi s trgovcem Nafusyjem napačno deklariral 201 zaboj blaga kot bom-baževino, za kar mu je Nafusy obljubil 160 tisoč Din. Na konto te kupčije je Karlovič prejel od Hobacherja, preko kojega je ta >posel< posredoval, znesek 50.000 Din. Iz obtožnice je razvidno, da sta Stevo Tončič in Henrik Sommer carinske uradnike namenoma zapeljevala h kaznjivim dejanjem ter se z njimi dogovorila glede razdelitve dobička. Sommer je poleg tega v Gornji Radgoni skušal pregovoriti carinskega posrednika, da bi zacarinil tam ležečih 7*2 zabojev blaga po najnižji tarifi. To mu ni uspelo. Razpravi predseduje višji sodni svetnik dr. Guzelj, votanta sta dr. Tombak in dr. Vajmar. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Jančič, obtožence pa zagovarjajo dr. Hoj-nik, dr. Koderman, dr. Komavli, dr. Kuko-vec, dr. Škapin, dr. Slokar, dr. Rapoc in dr. Veble. ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCEV IN PRIČ. Po čitanju obtožnice so začeli z zasliševanjem obtožencev. Prvi je bil zaslišan Hobaeher. Ta ee je zagovarjal v nemščini in nasprotno svojim priznanjem med preiskavo izjavil, da se ne čuti popolnoma nič krivega. V preiskavi da je zato vse priznal, ker je upal, da pride na ta način prej na svobodo. Eden izmed porotnikov ga je nato dobro zavrnil: >DamaIs waren Sie doch nicht 10 Jahre alt.< Za Hobacherjem so bili zaslišani ostali obtoženci, vsi inteligentni uradniki z maturo, tudi oni so zanikali vsako krivdo. SnoČi so bile še zaslišane tri priče, na kar je bila razprava ob 20. prekinjena in se danes nadaljuje. Trajala bo najbrž danes ves dan in mogoče še celo jutri. Kot že omenjeno, vlada za razpravo v javnosti ogromen interes. Avditorij je natlačeno poln, opažati je zlasti mnogo nežnega sveta. Celjska porota Dve smrtni obsodbi, V petek se je razpravljal pred celjsko poroto trideseti slučaj umora po prevratu. Ta slučaj prekaša po zverinstvu in okrutno* sti vse ostale, 26letni Josip Kokol, rudar v Kasazah pri Petrovčah, 461etna vdova Marija Š t e i* n e r, posestnica v Kasazah in njen 16Ietni sin Josip Šteiner so obtoženi, da so v soboto dne 27. marca t. L usmrtili TOletno revo Marijo Selmajster, ki je stanovala pri šteinerjevih. V nedeljo, dne 2S. marca je prišla Ma* rija Šteiner jeva v petrovški občinski ura«i in naprosila Alojza Eberlinca za mrtvaški ogledni list, češ da je pri nji stanujoča reva Selmaister ponoči ob dveh umrla. Sla je tu* di k dr. Bergmannu v Žalec in prosila za potrdilo, da je umrla starka na španski bo* lezni. Obvestila je o tem župnika Ivana Krančiča in ga naprosila za pogreb. Drugi dan je prišel mrtvaški oglednik pogledat mrliča in opazil, da ni bil pripravljen noben mrtvaški oder in da je bila krsta že pokrita. Šteiner j evi njegov prihod nikakor ni bil pri* jeten. Začela je vsa zmedena praviti, da se je pripetila ponoči nesreča z mrličem. Ko je bedela že drugo noč pri mrliču in vsled utrujenosti zaspala, so prišle mačke skozi okno v sobo in obgrizle pokojnici obraz. Oglednik je dvignil s pomočjo Šteinerjcve krsto in opazil, da manjka mrtvecu skoraj cel obraz in tudi nekaj kosti. Poklical je orožnike. Sodni zdravniki so pri raztelese* nju trupla ugotovili, da je bila Selraajstrova umorjena, in sicer najprej zadavljena, po* tem udarjena s težkim orodjem in končno še zrezana z nožem. Orožniki so aretirali Kokola, šteiner« jevo in njenega sina. Vsi trije osumljenci so v preiskavi odločno tajili vsako krivdo na umoru. Josip Kokol in Marija Šteiner« jeva sta tajila še včeraj pri razpravi, dočim je začel mladi Josip Šteiner polagoma pri« znavati in končno skesano priznal, da je umor zasnovala njegova mati, izvršili so ga pa vsi trije. V soboto, 27. marca okrog 17. sta pri* šla Josip Kokol in Josip šteiner pO konča* nem delu iz gozda v Libojan domov. Po južini je pozvala Šteinerjeva Kokoia, naj fre sedaj Micko ubit. Rekla sta tudi Josipu t einer ju. da mora iti ž njima. Stopili so v hlev. Selmuistrova je stala pri vratih in jokala. Kokol, ki je imel pod suknjo skrito sekiro, je Selmaistrovi kričaje ukazal, naj se vleže takoj ▼ jasli, kar je ta tudi storila. Mati je prijela Selmaistrovo za obe nogi, sin pa z eno roko za obe njeni drobni roki, dočim jo je z drugo roko držal za vrat, kakor sta mu ukazala Kokol In mati, češ da ne bi Selmaistrova kričala. Kokol je udaril Selmaistrovo s sekiro po obrazu. Ker je nesrečna žrtev močno zakričala, jo je udaril Kokol z ušesom sekire ponovno po obrazu. Selmajstrova je nato utihnila. Ko* kal ji je s krušnim nožem izreza! obraz ter vrgel kožo, meso in kosti svinji, ki je vse požrla. šteinerjeva in Kokol sta s Selmajstro* vo, ki je bila nezakonska hči nekera avstrij* skega barona in vzrastla kot rejenka na Ve* liki Pirešici, ravnala zelo kruto, jo prete* pala in klofutala ter ji odjemala vse, kar je priberačila. Selmajstrova je bila pri hiši nad dvajset let in je vedno pridno pomagala pri vseh delih. Zlasti se jc zavzemala za otroke, ki so jo imeli radi. Kokol biva že nad dve leti pri Steinerjevi. Govori se. da ima ž njo intimno razmerje. Mož Marije Stcinerjeve je umrl pred leti nagle smrti. Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje glede umora za vse tri obtožence. Potrdili so vprašanje pri vseh treh soglasno. Sodni dvor je po kratkim posvetovanju targlasil obsodbo, s katero se Josip Kokol in Marija Šteiner obsojata na smrt na \clalih. Josip šteiner pa samo na šett tet težke Ječe, ker jc dopolnil šele 16. leto starosti. Kokol in Šteinerjeva sta izjavila, da so proti obsodbi pritožita. S to obravnavo jc bilo porotno za^e* J j nje v Celju končano. Prerodimo duše In srca i V plemenitem tekmovanju, ublažiti povojno socijalno gorje in dvigniti sedanji Čas iz blata srde sebičnosti, zavzema gotovo prvo mesto društvo Rdečega križa. V nacijonalmji državah je to društvo osrednje žarišče vsega so-cija'lnega in karitativnega delovanja, ki zbira k požrtvovalnemu delu vse sioje naroda brez ozira na socijalni položaj, na verske aH politične razlike. Vse druži le ljubezen človeka k človeku, ki ne ve ne ure in ne dneva, kdaj V njegovo srečo trešči udar nemrle usode in ga pahne v bedo in nesrečo. Rdeči križ postaja simbol ljubezni do bližnjega, do trpečega sočloveka. V Rdečem križu dobiva svoj odsev prava kultura, ki naj ne trpi da se človeštvo dviga k popolnosti skozi trpljenje tisočev in tisoče v. V udejstvovanju Rdečega križa kulturni narodi prerojajo svoje duše in srca. Po tem delu merijo višino in globino svoje sreče in umske kulture. Pomen in namen Rdečega križa je danes vse širši in globlji, vse plemenitejši, kakor je bil pred vojno. Društvo Rdečega križa postaja vsenarodna splošna socijalna ustanova, ki leči in celi vse rane socialnega trpljenja. Vzgaja k ljubezni sočloveka, uči svetovni mir in pazno zasleduje vse pojave, ki ovirajo narovo zdravstveno kulturo in stanje. Otroku v zibelki ia v* šoli hoče dati zdravja in moči, v velikih nesrečali naroda mu hoče biti v pomoč. Rdeči križ na vojno ne misli, od-nosiio razpoloženja za vojsko ne vzgaja in ne goji. To mnenje ie pomotno razširjeno in je nastalo najbrže le pod neposrednim utisom svetovne vojne. Tudi Rdeči križ je giedal zoric po krvavih poljanah, zato gre njegov trud za tem, da take nesreče Človeštva ne zadenejo nikdar več. Če pa vojska pride, mora tudi tu Rdeči križ nuditi svojo pomoč. Zavedajmo se, da obstoj in močna organizacija Rdečega križa vojsk ne bo niti najmanj ne povzročila in ne pospešila, Otresimo se mnenja, da je društvo Rdečega križa stvar, ki niora biti le z vojsko v zvezi. Nasprotno! Žalostne spomine imamo tudi na medvojni Rdeči križ. Veliko nelepega smo culi in videli. To ne sme biti merodauio za današnjo presojo Rdečega križa. Danes je Rdeči kr\2 najplemenitejša organizacija, ki ima samo en velik cilj: preroditi naše duše in srca in nuditi povsod pomoč, kjer je to potrebno. Naj ne bo med nami Človeka s srcem in dušo, ki bi tega truda ne cenil in ne podpiral. Občni zbor jadranske Straže Agilna »Jadranska Straža«, čije glavna naloga je propaganda za naš lepi in ponosni Jadran, je imela včeraj v »Zvezdi« svoj občni zbor. Zborovanje je vodil in otvoril njen predsedn. g. dr. Rudolf Marn, ki je pozdravil vse navzoče, v svojem ua-daljnem govoru pa se je spominjal prerano umrlega dr. Karla Trillerja, s čigar smrtjo je zadela organizacijo bridka izguba, dalje umrlega člana g. Ivana Kneza. Po kratkem poročilu predsednika o delovanju »Jadr. Straže« je podal občirno tajniško poročilo tajnik dr. Fettich- Organizacija v ljubljanski oblasti je narasla na 15000 članov. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Gostiša, nato pa so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik veliki župan dr. Vilko Bal-tič, odborniki gg. Milisav Antonijevič, dr. Behm, Franc Bonač, Martin Colarie, ing. Belelak, dr. Fettich, Franc Gostiša, Franc Hrehorič, dr. Viljem Krejci, Anton Kos, dr. Rudolf Marn, Franc Medic, podpolkovnik Dragoljuu Milivojevič, katehet Bonac, dr. prof. Karol Pirjevec, Joško Pogačnik, dr. Dinko Puc, Franjo Pristou, Franc Rebec, J. Rebek, dr Valentin Rožič, dr. Alojzij Rant, Franc Stupica, žandanrerijski komandant Stevan Trnokopič, dr. Niko Zupanič. — V nadzorstvo g.: Ivan Jelačin, Luka Jelene, Janko Jovan, dr. Vekoslav Kisovec, Frane. Rus, dr. Ivan Slokar, ing. Milan Suklje, Avgust Tostl, Alojzij Tykač. Sport KOLEDAR. Danes: Sobota, 12. junija 1926; katolik čani Gvidon; pravoslavni: 30. maja, Isakijc; muslimani: 1. zilhidžc 1344; židje 30. šivana 5686. Juiri: Nedelja, 13. junija 1926; katoli* čani: Anton; pravoslavni: 31. maja: N. sv. Očeta; muslimani: 2. zilhidie 1314; iidje: 1. tamuza 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama: «Lad ja Tenacity»; opera «Trubadur». Kino Matice: «Doktor Satan > in «IIa* rold Lloyd»; Ljubljanski dvor: «Kokain»; Kino Ideali «Scstra ßeata». Prcmenadnl koncert v Zvezdi ob 17.30. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama zaprta, opera *Gro# fica Maric a i». Kino Matica: «Doktor Satan» in «Ha* rold Lloyd»; Ljubljanski dvor: «Kokain»; Kino Ideal: «Sestra Beata» (?). Nogometna tekma Ilirija — Villachcr S. V. na igrišču Ilirije ob 17. Javna telovadba Sokola v Šiški pri L Kmetu ob Celovški cesti ob 15. Javna telovadba Sokola II. na Pruiah Ob 16. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Bakarču Karlovska cesta. Sotnce zaide danes ob 19.47, vzide jutri ob 4.12 in zaide ob 19.47. Mesec zaide danes ob 21.39, vzide jutri ob 6.47 m zaide ob 22.23. jubilanti Ilirije Poročali smo že, da slav«? povodom ju* trišnje tekme Ilirija — Villacher SV trije prominentni igrači Ilirije jubilej vztrajnega in zvestega sp-ortnega udejstvovanja, in Si* cer Oman dvestoto tekmo, dr. Tavčar in Miklavčič pa stoto tekmo za L moštvo SK Ilirije. Imenovani igrači spadajo med naše naj« boljše in posebno popularne nogometaše. Oton Oman, najnevarnejši strelec Ilirije, jc pričel nastopati v I. moštvu jeseni 1919. Do danes je dosegel 252 golov za svoj klub ter s tem pač marsikatero tekmo odločil v prid Ilirije. Dr. Stane Tavčar je poleg Mihelči« Ča, sedanjega vratarja Gradjanskega, do sedaj edini Slovence, ki je igral vrsto tekem v jugoslovenski državni reprezentanci. Po dobi igranja je eden naših najstarejših igra* cev. Igral je za I. moštvo Ilirije žo leta 1913, po vojni leta 1919 je pomagal obnoviti no* gometno sekcijo Ilirije, v sledečih letih 1921 do 1925 pa je bil vsako leto večji del sezone odsoten na študijah. V tem času je igral tudi za HAŠK v Zagrebu ter za Slavijo v Prag-i. Po končanih medicinskih študijah je »opet stalno v Ljubljani tur danes zopet ena najzanesljivejših moči Ilirije. M i k 1 a v č i č spada med mlajšo nogo« iretno generacijo. Obenem z Mihelčičem je bil učenec Pelanov, katerega jc zamenjal le* ta 1022. Po svojem tehničnem znanju je Miklavčie prvorazreden golman, sposoben še nädaljnega razvoja. Jubilantom čestitajo z Ilirijo vred vsi prijatelji nogometnega športa. Ilirija - Villacher Sportverein (Beljak) Ilirija absotvira jutri obvezno revanino tekmo s VSV, nogometnim prvakom Koro* ške. Prvo srečanje letos spomladi je k on* čalo s 3 : 1 za IIirjo. pri čemur se je izka* zal VSV za izredno žilavega in odpornega nasprotnika. Dosegel je medtem še neka* tere nove dobre rezultate, tako proti gra* škemu GAS 1:1, Eintracht, München 2 : 0, Linzer ASK 2 : 1, ki dokazujejo njegovo dobro formo ter napravljajo njegova gosto* vanje v Ljubljani tem zanimivejše. Ilirija postavi proti VSV kompletno moštvo, tekma ima zanjo poseben pomen kot priprava na bližnji nastop proti Grad* janskemu SK v Zagrebu v državnem prven* stvu. Tekma se vrši jutri ob 17. na igrišču Ilirije, üb 15.30 igrata predtekmo SK Kra* kovo ter izvrstna rezerva Ilirije. — Dopol* j dne ob 10. igrajo juniorji Ilirije proti ju« niorjem Hermesa. — Pancnija — Ilirija rez. Na igrišču SK Pnnonije ob Večni poti nad Zgornjo { Šiško se vrši jutii ob 15. nogometna tekma med Panoiiijo in kombiniranim rezervnim moštvom Ilirije. — Nogometna tekma Opera — Drama je preložena na torek 15. t. m. ob 1830 po« poldne. — M. T. K. prvak Madžarske, s kate* rim sc je pogajala tudi Ilirija, je radi neke» ga incidenta v Subotici prekinil svoje go« stovanje v Jugoslaviji in ne nastopi niti Sroti Gradjanskcmu, niti proti Hajduku ali . S. K. in zato seveda tudi ne proti Iliriji. — Gradjanski izpopolnjuje svoje mo* štvo z mlajšimi igralci, s katerimi nastopi tudi v tekmah za državno prvenstvo. Baje je bivši centerhalf Rupee žc ozdravil in, bo kmalu sposoben za nastop v prvenstvenih tekmah. — Postava Francije proti Jugoslaviji bo sledeča: Cattcvet*Cathelon, \Valict*Ded:cu, Doumergue, Villaplai*e*D*vaqucs, Licb. Ni* colas. Accard, Gallay. Postava šc ni defini* tivna. — Lahkoatletsko tekmovanje Ljubi ja* na — Zagreb. V nedeljo se vrši v Zagrebu lahkoatletsko tekmovanje Ljubljana — Zagreb. Ljubljana postavi v boj večinoma at* lete A. S K. Primorja, S. K. Ilirije in S. K. Jadrana (Lojk). Zagreb bo zastopan po sledečih atletih: 100 m Spahie in Modec; kia. divo Gašpar in Leandrov; 1500 m Rosen* kränz in Mrkša, skok ob palici Kailay in Praunsperger; 400 m Kojič in Plechaty; ~di*k Spahie in Mcssner; 20u m Jamnicky in Kojič; vis Jakupič in Zjcaga; krogle Špahid in Leandrov; 800 m Rosenkranz in Hoff mann; skok v daljavo: Spahič in Kailay; kopje Ga* spar in Messncr; 5000 m Novak in Jakupič; štafeta Modcc, Jamnicky, Schlesinger in Spahič. Danes in jutri dan Rdečega križa! Stev. 131. «SEOVENSKI NAROD» Hne 13. junija 1926. Stran 3. Po naših slaščičarnah Iz kraljestva jagodnih košaric, praženih mandeljev, orehovih ro- lad. žvečilnih bonbonov in drugega sladkega bogastva«_Proti- alkoholne in najbolj demokratične institucije« Da, naše sliščičarne! Kdo bi ei mislil, da Iztaknes tamkaj interesantnosti in probleme, ki pomenijo pravo, pravcato socijologijo. Pa nikar se ne ustraši, draga čitateljica, radi učene besede! Le povprašaj v dveh, treh slaščičarnah n. pr. o alkoholu in slaščicah, pa boš dobila odgovor, da poseeajo slaščičarne ■koro brez izjeme ljudje, ki ne marajo za alkohol^ ki niso pivci. Zdi se, da pomenijo slaščičarne nekako naravno protiutež proti alkoholu. Ni bilo še slišati, da bi se bili v ■laščičari sprli ljudje ali se celo stepli. Ljudje, ki ljubijo slaščice, imajo v sebi gotov päadkorni čut, ki jih naravno odvrača od alkohola. Znano je tudi, da se v slaščičarnah Kpije toliko vode, kakor v nobenem drugem talu. Kakor priroda. imajo tudi slaščičarne pvoje bogate In suhe čase, tedne in mesecp, ko dežuje obiskovalcev, in zopet perijode, ko ni žive duše na spregled. Konjunktumi dnevi so n. pr. veliki prazniki, sv. Miklavž, Božič, VelikanoČ, Binkošti. Začetek in konec Šolskega leta, pa dnevi šolskih spričeval pomenijo dobre dneve. Roditelji obdarijo svoje pridne fantke in deklice z desetdinarskimi bankovci, ki romajo z neizbežno usodo v blagajne slaščičarn. Kje pa.naj ti dobri fantki in naše zale kratkokrile in kratkolase dečve dobe za par dinarjev takih dobrot, kakor so penasti lavilski. fagodove košarice, razne torte, pa tiste mnogobroine steklenice vseh možnih bonbončkov, da si kar oblizujejo prstke, ko jth zagledajo in ko stojijo pred težko nalogo, da izbirajo? Stopi v prvo slaščičarno, kjer zanrslji-w> najdeš tropo mladih študentov, srednješolcev in tudi akademikov, ki zbijajo ob prijetnem zauživanju par skromnih tort zvočne šale in tako jedka medsebojna iro-nizirania, da misliš, da imaš pred seboj najbogatejše ljudi sveta. In čudno, sami mladi, •veži, veseli. ž;"ljenja razigrani tipi, katerim ae hoče slaščic in sladketra poslajevanja teea zares težkesra študentskega življenja. Najdeš glasne, mlade fante, ki kar iskrijo živih energ-ij, lahkomiselnosti in tudi dobrote. Zlasti to zadnje! Zdi se namreč, da so slaščičarno, naroči tort, kremine rezine ali rovo^tjo v direktnem nasprotju. Le dobri ljudje jedo radi slaščice ... Če si torej slabe volje in če hočeš razvedrila, stopi v slaščičarno ,naroči torei, kremine rezine ali k-epilne pastile in uživaj žuborenje okrog 6ebe, da boš samega sebe vesel. Kako vplivajo slaščice na moško mladino razigrava joče, tako opaziš obratno, da zauživajo naše 14- do lSletne dečve sladkorno bogastvo s povsem drugimi nekam resnimi občutki. Tu ni glasnosti, ki se niti ne spodobi dorašcajoči damici, pač pa tiho zamaknjen ie, samožitnost, oprezno, preračunjeno zauživanje malih komadičev, najrajši čako-ladnth tort in kar je še drugih dobrot spe-cijalno ženskega značaja. To je globoko zasidrano v različnem značaju ženskega in mo-Skega gurmana. Kadar se dekli« nekaj do-pade, uživa navadno tiho, mimo in pasivno. Ker smo že pri mladini, poglejmo, kaj je # >ceho<. V slaščičarnah naravno >cehe< ne dosegajo milijonov in tisočakov, tu gre za skromen dinarČek. Največja 3ceha< znaša 10 dinarjev. Par ^pišingerjevr, proti katerim revoltirajo dalmatinski in srbski študenti, ki zahtevajo, da se imenujejo >delte<, stane 4 do 5 dinarjev. Najmlajše >ceharicec, punčke, ki komaj hodijo v prve razrede ljudskih šol, so ohranile še staro kronsko valuto, ki je sicer v gospodarskem izmenjavanju dobrin popolnoma zamrla. Pred no pohitijo zjutraj ali* popoldne v šolo, planejo v slaščičarno s svojim >Za eno krono sladkorja«. Sicer pa. ker smo že pri najmlajših, kaj islite: naši malčki, ki komaj stopicajo in ki poznajo snmo par besedi mednarodnega esperanta, >tafka in mame*, so imenitni profesorji geografije! Le poglejte takega-le malčka, kako ee v bližini slaščičarne odtrga od mamice in zajadra pred vrata prodajalne, kjer obstane in obstruira tako dolpo, da mamica kapitulira in ga pelje v slaščičarno, da ga založi s porcijo otroških piškotkov. Sploh je zanimiv ta vrstni red: najprvo •o za malrVe otroški piškoti, potem prideio za 4- do Sletne punčke ^sladkorčkir, nato 3ar let oavza, za deklice med 10. in 14. letom vmbončki slabših vrst, nato za kratkokrilke torte in hudimana vse ostalo bogastvo naših slaščičarn z najfifnejšimi bonboni domaČih in tujih tvrdk in močnnatih jedi, kar -si morejo izmisliti razvajena sočna usteca, ki še ne poznajo drugih sladkosti. Ljubljanske slaščičarne so pristna domača institucija. Nič ne posnemajo razvad slaščičarn velikih mest, ki so pravi brlogi začetnih in domenjenih randevujev. Pri nas gre pač po domače. Redki, skoro izjemni so slučaji, kjer se ljubavna kompaeiscenta dogovorita za randevu v slaščičarni, da začneta svoje sladko življenje s kremnimi rezinami, jagodovo torto ali pa medenimi bon-bonöki. Bolj v modi so že nakupi nadebudnih dečkov, ki hodijo na >slučajne< rande-vuje v parke in predmestne loge, da tamkaj posladkajo svoje romantične pesmi in zapeljujejo naivne >gospice< z bonbončki. Sredstvo je zelo enostavno in poceni, o dobroti odločuje le uspeh; in kdo bi si upal trditi, da so bonbončki slaba ljubavna politika? Te vrste dobrotnosti in uspešnosti bonbončkov in slaščie poznajo tudi tisti dobri soprogi, ki se ga o prilikah nalezejo, ki pa ne izgube ravnotežja in nakupijo škrnicelj sladkarij in sladkornih fines, da potolažijo svoje preostre soproge. Slaščičarna torej ni tako enostavna stvar in pomaga celo limati zakonsko soglasje. Na splošno razločujejo lastniki slaščičarn dvoje vrst gostov. Prvi nakupijo svoje sladke ropotije in takoj izginejo, drugi si ogledujejo zaloge, izbirajo, posedajo, počasi uživajo in si s tem nadomeščajo kavarne in jame lokale. Tako posedanje po slaščičarnah je sMaj zelo v modi. Kam tudi nnj gre gospodična, ako ne v slaščičarno, kjer se čuti v polni pravici in ve. da je ne čaka javna obsodba, ki v filistrsW Ljubljani še danes cesto zadene ono, ki si sama upa v kavarno. Zato slaščičarne niso kar nič navdušene za žensko emancipacijo. Bonbončke pa je freba vzeM povsem resno. Ime sicer ni za dorasle, stvar sama pa tudi za starejše letnike. Planinci n. pr. kupujejo knj radi poleti zv*č>»e bonbončke, ki jim pravimo i-aldajv.stile, tudi če nir/r^o zaščitene znaaafte; zeio v rabi so kisli bonbončki, pa mlečne karamele, nadalje sadni bonbončki, n. pr. oranžni, triglavi bonbončki, pa vse mogoče vrste nadevam'h, praženi mandlji in druge kombinacije. Ljudje melanholičnih značajev ljubijo čokoladne bonbončke, veselejše vrs-te dajejo prednost evlralip-tusu, sladnim in krepilnim pa sli lam in kar je še drugih takih specijalitet. Tudi Ljubljana pozna precej veliko gručo ljudi, ki si preganjajo nikotinsko strast z bonbončki in katere srečuješ po uradih, kjer žvečijo svoje žvečilne bonbončke v nadi, da se iznevirijo nikotinu. Kakor čujemo, se pripravlja ustanovitev najnovejšega športnega kluba žvečilnih bonbonarjev*. V svrho krepkejše propagande je v kratkem na prosramu prvi propagandni staffetni tek žvečilnih bonbo-narjev, za kar pripravljajo trafikant je hrupne protidemonstracije. Torej zopet športni škandal, pri katerem pa bosta enkrat Ilirija in Pri morje nedolžna. Slaščičarne ne poznajo stanovskih ali razrednih razlik. Tu je demokratizem popoln. Vse hodi vanje, kar leze in grede in kar ljubi slaščice. Najzanimivejše je, da so slaščice tudi v določenenem razmerju s pro-letarskim vprašanjem. N3Še slaščičarne opažajo, da prihajajo ob sobotah tudi delavci, ki si privoščijo znane >Zalaznikove štruklje«, da si posladkajo gorje tega sveta. Najnovejši konzumenti naših slaščičarn so postale gospodinje, ki si cesto pomagajo s tem, da nakupijo par drobnarij, da jim ni treba delati samim raznih močnatih jedi. Par komadov potice ali doboške torte, pa zadovolje svoje utirane« in >tirančke< za mizo. Pameten izhod iz zadrege! Vendar pa pripadajo slaščičarne še vedno po večini mlademu svetu, kateremu so večkrat simbol najvišjega užitka in sreče. Veselje pa je nedolžnega značaja; navadno ne škodi zdravju in odvaja od beznic, alkohola in drugih stranpoti. Umetnik, ki še nisi opazoval dečve, kadar se loti medene torte ali kadar prežvekuje nenadevani bonbon ček, igralec, ki ne poznaš te psihologije, pojdi in opazuj, pa boš našel morda izvirne, še neznane poteze zadovoljnih, srečnih in uzivajc*ih obrazov. Mladi svet že ve, zakai sc slaščičarnic-a tako imeniten lokal, da ga najraje posečajo. Se raje, kakor kino. Najslavnejša slaščičarna v Ljubljani je od nekdaj Zalaznik na Starem trgu. Kaj bi ga hvalili — njegove sladkosti so ga napravile za bogataša na tretjem mestu v državi, kar sporočamo davčnemu uradu. Pri 7a!az-niku dobiš vse, kar si poželiš, v najpopolnejšem izdan ju. Popoldne in zvečer vse pol- Lis tili iz češkega in aiiesa sito, še vedno 2. . pralne obleke, listre itd. za gospode, dečke in otroke., kupite še v najceneje in najbolje v detajlni trgovini na Erjavčev cesti št Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana. ž^gj" Ogäejte si našo veliko Izbiro i 1776 no dijakov, akademikov, uradnikov in uradnic, ki si s kavo ali čajem in čokolado ter z močnatimi jedrni preganjajo glad, kadar ni več za pečenko in štajersko vino. Tudi način reševanje denarne krize proti koncu mesca! Kirbischa na Kongresnem trgu ni več. Na mestu nekdanjih tort, potic, štrukljev, sladoleda in tistega salona v ozadju (mili Bog mu grehe odpusti!), se sedaj šopirijo Geotz-lovi klobučki najfinejših pariških kreacij. V Prešernovi ulici »speva Voltman. Od šelen-burgove ulice do Gradišča imamo kar tri slaščičarne: najprvo ljubeznivo gospo Treotovo, ki ji nikoli, naj bo še tako oblačno in deževno, ne zmanjka prijazne besede, potem bogato opremljeni lokal ge. Erženove, morda najpopularnejše ime med mladino, ki hodi k UrdnUnkam, in dalje naprej, lokal dobro dišeče kave, nizkin cen in najboljših stvari, nato sledi bonbonski Špecijalist Šumi. Na Dunajski cesti kraljuje Novotny, Pred Škofijo pa še Gertner. Skoro gotovo bo 5e kje kale lokal, ki mu se v da nočemo dekli krivice, ako >mo ga v naglici prezrli. Njegova prijatelji ga itak poznajo in mu brez dvoma ostanejo zvesti. Prosve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani- DRAMA. Sobota, 12. junija: «Ladja Tenacity». A. Nedelja, 13. *un:ja: Zaprto. Ponedeljek, 14. junija: «Jakob Ruda». B. OPERA. St>bota, IZ junija: «Trubadur». D. Nedelja. 13. junija: «Grofica Marica». Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. junija: Zaprto. ff Dr. Božidar Širola (H koncertu pevskega z^ora Glasbene Matice v ponedeljek, dne 14. t, m.) širola je avtor prvega oratorija hrvatske glasbene literature pod naslovom >Žrtva Abrahamova*: za 6 solistov, zbor in orkester. Dr. Sirola, sin 1 judskošolskega učitelja, ie bil rojen 20. decembra 18S9. v Žakanju blizu Zagreba. Po dovršeni zagrebški gimnaziji je študiral matematiko in fiziko na univerzi, napravil 1913 profesorski izpit ter bil nastavljen na gimnaziji v Dolnem gradu v Zagrebu, dalje na I. realni gimnaziji in srednji tehnični šoli, kjer deluje še sedaj. Glasbe so je učil najprvo privatno, ko je bil pa na univerzi, je postal učenec hrvatskega mojstra Ivana pl. Zajca. Svoje glasbene študije je nadaljeval na Dunaju, kjer je dosegel doktorat iz muzikologije leta 1921. Njegovih opusov je že precejšnje število. Znani so njegovi samospevi, obdelave narodnih pesmi, dalje moški in mešani zbori v obliki starih madrigalov, katere je z velikim uspehom izvajal pevski zbor Lisinski. Napisal je enodejansko opero in pa balet >Sjena*, celo vrsto skladb je napisal tudi za zagrebško marijonetno gledališče, kojega idealen pospeSevatelj je. Neumorno deluje kot zagrebški glasbeni kritik, napisal je debelo knjigo: Pregled . zgodovine hrvatske glasbe, pripravlja pa v rokopisu celotni pregled jugoslovenske glasbene zgodovine sploh. On* torij ^Abrahamove žrtve^, ki se sedaj prvokrat izvaja v Ljubljani, je bil pred našo izvedbo že štirikrat javno izvajan ter je povsod dosegel časten uspeh. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, vstopnice se dobivajo po rednih koncertnih cenah v Matični knjigami. Ncve muzikalije Oskar Dev: Koroške slovenske narodne pesmi, V. zvezek. Samozaložba, cena s poštnino 22 Din.) Narodna pesem je delikatna stvar in se ji mora njen nabiralec, še bolj pa prirejeva-lec oprezno in skrbno približati; pred vsem pa mora biti izvrsten glasbenik, čuten prisluškovalec in zelo velik njen poznavalec. Oskar Dev dokazuje sedaj že s petim zvezkom, da je med nami najboljši poznavalec in prirejevalec zlasti koroške slovenske pesmi, katere zbirarju je posvetil malodane vS3 svoje glaf-j^no delovanje. Plod lanskoletnega njegovega prebivanja v slovenskem delu Kokoške je pričujoča zbirka. Iz njegovih informacij posnemam, da je pesmi napisal v Zilski dolini (Zahomec, Drašče, Zilska Bistrica, Blače, Sv. Stehen) in v okolici Vrb-skega jezera (D vor je, Logi ves. Jezerce). Nekaj sedaj izdanih pe«nni se nahnja v Ku-bačevi izbirki (Št. 1, 25. 26, 27, 28). Pesmi, ki sem jih priredil jaz predlansko leto iz Kokosarjeve zbirke in jih je izdala Zveza slovenskih pevskih zborov, je Dev našol tudi na Eoro5kem. Številke 25—bO so izmed zelo redkih zborovih pesmi v molit, kar dokazuje njihovo slovensko izvirnost iz najstarejše dobe naše narodne umetnost?. Melodija Ave: >Moj pubeč bura (tura. — vozi), v Vlaše (Laško) gre< tudi po mojem mnenju ni nastala na temelju tega besedila. Ku^aŠ meni, da je ta melodija prastara in spada med one, katere so peli Slovenci za časa doselitve na Koroško, in trdi, da se ta melodija nanaša na selitev, ker konstrukcija pesmi kaže, da se je izvajala na naravnem rogu, kiičoč z njim narod. Melodija je instrumentalnega značaja in je bil melodiji tekst šele davno pozneje podložen. St. 29, >Marija in mlinar < je po mnenju O. Manoj-loviča najlepša jugoslovenska r-^sem. kar jih je slišal. Opozarjam na še krasneiši na-pev pesmi >Ljubezen brez upa< v moji zbirki prirejenih Kokošarjevih. pesmi. Pesem >Marija :n mlinarc je pel >Lisin?ki< na Dunaju. Pesmi št. 17, IS, 20, 21, 23 in 24 so prisrčne otroške postni in se bodo prilegale zlasti za šolo. Pesem ?.Bodi zdrava, sestra draga. (št. 12) nima, kakor to Dev sam opozarja, nič narodnega kolorita. Pojo jo pa po vsej Koroški. Najbrž jo je zložil župnik Treiber. Večina pesmi kaže izrazit alpski značaj, nekatere bodo najbrž prepevali tudi koroški Nemci, toda tu ie težko reci, kaj je naše, kaj njihovo. Enaki življenjski pogoji so mor Ja ustvarili skupne napeve obeh narodov. Dev je vse pesmi skrbno priredil, ozirajoč se na pevno vodenje glasov Icr nekomplicirano narodno harmoniko. Zbirka zasluži polno našo pozornost. Z njo pa bo ustregel Dev tudi n;»šim pevskim zborom, ki jim tako spretno prirejenega narodnega blaga želimo čim največ. —č. Slavko Ostcrc: .štiri belokranjske za glas in klavir. Izdal in založil Pavel Dfbevec, Praha, IV., Strahov 126. Slavko Osterc, znan dosedaj v Ljubljani le nekaterim nam iz ožjera kroga, je bil lansko leto še učitelj petja na meščanski šoli v Celju. Na prigovarjanje prijateljev je letošnje šolsko leto šel na praški konservatorij, kjer je stopil v predzadnji letnik. Po izvrstno dovršenih izpitih ga je sprejel V. Novak, ki je glede svojih gojencev silno izbirčen, kar v mojstrsko šolo. Napisal je do sedaj celo vrsto solospevov, zlasti pa se je posvetil instrumentalni glasbi. >Povodni može, ki ga je Hladek nedavno izvajal v Mariboru, je njegova poslednja instrumentalna kompozicija, aprobirana za javno izvajanje po praški konservatorijski komisiji Jirak, Kfička itd.). Izvajal jo bom prihodnjo sezono z orkestrom vok. društva Gl. M. tudi jaz v Ljubljani. Sedaj Osterc končava ciklus 7 pesmi za glas, flavto, oboe, 2 klarineta, rog in godalni kvartet. Po končanem študiju se misli posvetiti glasbenemu delu v Mariboru, kjer je treba istotako naprednih, izobraženih glasbenih delavcev, kot pri nas v Ljubljani, da se reakcija in praznoglavost v javnih glasbenih institucijah preveč ne razšopirita. >Štiri belokranjske< so v Pragi leno uspele. V par dneh bodo tretjič na programu. Ravno jih poje ga. Morfova v >Radio*. Osterc se v njih približuje Strasinskemu, uporabljajoč narodna besedila in narodno melodiko z deloma atonalno - harmoničnim klavirskim ozadjem. Vse štiri pesmi, ki se morajo peti seveda skupno, so zelo preproste in dostopne količkaj naobraženemu pevcu. Kajpada jih je treba izvajati z okusom in temperamentno, živahno, šaljivo. V tej primitivnosti in lapidarnosti glasbenega izraza leži njegov čar in Osterčeva narodna duša. Mislim, da so to najljubeznivejše otroške pesmi tega žanra, kar jih imamo. Tudi v klavirju ni ničesar poiskanega, zveriženega: jasno in lahko teče klavirski stavek od začetka do konca. V tej obliki naša slovenska moderna ne more biti strašna niti onim, ki jim je kvartsekstni akord Še disonanca, še manj pa tistim, ki ne vedo, kaj je to! Obema: Ostercu in Debevcu lahko čestitamo k lepo uspeli izdaji. Cene ličnemu zvezku pa, žal, ne vem! —č e revije „Misterija" 6. številka >PLANINSKEGA VESTNI K Ac, odličnega glasila Slovenskega planinskega j društva, ima lo-le vsebino: dr. I. C. Oblak: j Epilog k Eini; dr. Josip Tominšek: Dr. Ku-gy; Slavko Frevec: Cez steue in grebene v Savinjskih planinah; A. Kopinick: Na Ort-lor; Planinarstvo v Dalmaciji; dr. Robert Kermavner: Po pogorju Pclhograjskem in okoli Krima. — Poleg tega prinaša Planinski Ves-.nik še razne druge prispevke in krasno sliko: Bohinjsko jezero ob zatonu solnca, uspelo foftografijo pref. Janka Ravnika. >Planinski Vestnik< izhaja 12krat na leto in velja letno 40 Din. Naroča se pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani. Junijska številka »ŠUMABSKEGA LISTA«:, ki je izšla 1. junija, prinaša sledečo vsebino: Turka!j: Žmnsko ortidje; Manoj-lovič: Metode uredjenja; Jugoslovensko trži-šle drveta; Internacijonalni šumarski kongres v Rimu; Pregled strokovne literature; Pogozdovanje Južne Srbije; Društvena obvestila in osebne vesti. — Ta odlična revija, ki izhaja vsak mesec v Zagrebu, stane na leto 120 Din in se naroča pri upravi Vukoti-novičeva ulica 2, Zagreb. Roman, spisal Gustav Le Rouge. — Knjižnica >Jutra<;, z.V. 11, LjubJjana 1925. Strani 177.) 7-Misterijac je morda najbolj napeti moderni roman našega prevodnega slovstva. Dejanje se razvija z uprav kinematografsko naglico: iz banketa kluba mnerfSkfh bogatašev nas vede pisatelj na dom milijonarja iu športnika Liouela Bradvja, o i tu v tajno udruženje zločincev, nato v skrito gorsko mesto meh i ka nski i i Indijance* iu njih podzemsko svetišče, polno zlata. Tu reši smrti pogumni Lionel zadnjo potemko starega kraljevskega rodu, jo privede s seboj v San Francisko in jo poroči. Toda zločinska kon-tesa Sara, ki tudi ljubi Lioneln, mu iz ljubosumnosti in sovraštva zi-drupi ženo. Začno se gigantski boj med obema, l:i je popisan prav drastično. Kontesa Sara votli veliko tajno zločinsko in revolucionarno gibanje in je tako mogočna, da tudi policija ne more ničesar zoper njo. Junaški Bradv nadaljuje čisto sam strašni boj. Posreči se mu vtihotapiti se v podzemski kitaj-ki mestni del San Frančiška, kjer je središče nevarnih zločincev. Tu ga ujamejo, vržejo v globoko klet, kamor spustijo vodo . . . toda pogumni Bradv se kljub temu reši in nadaljuje boj. Za kon-teso Saro, imenovano Misterijo, hiti preko dveh oceanov, jo dohiti v Londonu in se odpravi slednjič na Falklandske otoke, da najde skrivnostni Budhin demant. Misterija, ki se tudi hoče polastiti tega kamna, mu sledi in ujame Bradvja v podzemski votlini, kjer so bili skriti gnsarskl zakladi. Toda Lionel se na skoraj čudežen način reši z de-mantom, med tem ko Misterija pri eksploziji pogine. Brady se vrne v London in se poroči s hčerko bogatega bankirja, ki je bila z njegovo pomočjo rcSena iz rok roparjev. Zanimanje za ta roman med vsemi sloji je bilo Čisto upravičeno, kajti ne samo, da je drzneje sestavljen kot najbolj drzni Harry Pielovi filmi, temveč je tudi visoka pesem moškega poguma in energije. Na eni strani sloji možak-poštenjak, jeklene volje in živcev, na drugi strani pa Misterija, tip zločinske ženske, ki v svoji blazni ljubosumnosti in strasti slednjič uniči samo sebe. Roman je izšel v elegantnem ovitku % originalno naslovno sliko in se dobi v upravi ^Ju!ra< v Ljubljani. Plakat za Groharjevo razstavo. Od osnutkov, ki so bili vposlari za plakat Groharjeve razstave, je bil sprejet načnt g. prof. M. Sternena; za plajmice kataloga pa bo porabljen osnutek g. prof. B. Jakca. Obe deli bosta izvršeni litografskim potom in sicer plakat v četverebarvnem, platnice v enobarvnem tisku. N. G. 201einica Ghnstofovega zavoda Letos mine 20 let, odkar obstoji Chri» stofov učni zavod. Tudi tukaj se jc uresni* čil pregovor: alz malega raste veliko.» — Iz skromnih početkov se je polagoma raz# vijal ta prvi tozadevni slovenski zavod do ene višine, na kateri danes neoporeceno stoji. Neumornemu trudu ravnatelja g. Jcrsi* pa Christofa se je posrečilo v 20 letih res« nega in s#iotrene£a dela, da je spravil svo* jo šolo na ono višino, ki ji omogoča kon* kurirati z drugimi slišnimi inostran^kimi zavodi. Zavod ne nudi učencem samo znanstve* ne naobrazbe, ampak jih tudi vzgaja v stro* go nacijonalnem smislu. Že od nekdaj se je posvečala na zavodu posebna pažnja strojepisju in stenografiji, kar so tudi u\yo* števali na višjem mestu in po prevratu po« delili Christvjfovernu zavodu pravico, da edino njegov zavod v vsej ljubljanski obla* sti nosi naslov: »Oblastveno dovoljeni ut-:d zavod za stenografijo in strojepisje.» Ne* šteto priznalnih pi>.em vodstvu govori t čustvom hvaležnosti ravno o dejstvu. koiS* ko stenografije se nauče učenci v Christo» fovem zavodu. Vsakoletne javne tekme, h katerim ima vsakdo pristop, jasno pričajo, dr. se sijajni uspehi v stenografienem pouku ne bejc javnosti ter pod javna kontrolo l;a* žejo uspehe desetmesečne pridnosti. Koliko gojenk in gojencev ima piav dobre službe ravno vsled znanja in praktične uporabe v stenografiji. Christofov učni zavod je edina šola, v kateri se poučuje tudi nemška stenografija. Prizadevanje šolskega ravnateljstva in res lepe uspehe priznava tudi javnost. Od leta do leta je raslo število gojencev. V prvem desetletju je poscealo zavod 1034 gojenk in gojencev, v drugem desetletju pa je to šte* vilo skoro za tretjino naraslo, tako da je do danes absolviralo Christofov učni zavod 2508 učencev. Vršijo se dnevni in večerni tečaji pod vodstvom državno izpra^anih uCnih moči. Lep procvit Christofovega učnega za* voda je tipičen dokaz, kam dovede lahko smotrena pridnost in neumorna delavnost. Ob dvajsetletnem jubileju g. Josipa Chri* stofa mu kličemo: aKrepko naprej do 30* letnice!» A. R. Major E. Massard: — Nikoli! — je odgovorila obto-ženka. Nato je sedla in se ozrla ponosno na sodnike, češ, zdaj veste, da sem imela Ijubavno razmerje z vašim ministrom. Nemcem je bila vohunka, ki je lahko hodila brez posebnega dovoljenja v kabinet francoskega vojnega ministra, zelo •dobrodošla. Navadnim vohunom so plačevali Nemci največ rx> 1000 frankov mesečno. Mata Harj je dobivala okrog 75 tisoč. Proti koncu obravnave je napela ob-toženka vse sile, da se reši. Na zatožni klopi ni bilo več obtoženke. Mata Hari je postala naenkrat ženska in plesalka. Začela je na vse načine koketirati s sodniki, hotela se je celo sleči, da pokaže strogim možem svojo čarobno umetnost in svoje divno telo. Če je šlo na ta način pri ministrih in generalih, zakaj bi ne šlo pri teh gospodih? — si je mislila. — Kaj nam še lahko poveste v svojo obrambo? — je vprašal predsednik. — Nič. Moj zagovornik je povedal Nisem Francozinja, Mislim^ da Ijubčke tudi državljane drugih držav. Sama sem bila v ljubezni vedno nevtralna. Prepričana sem. da imajo francoski častniki usmiljena in čuteča srca. Zagovornik je stisnil obtoženki roko. Ko so se sodniki vrnili od posvetovanja, je vzkliknil major S. razburjeno: — Strašno je obsoditi tako divno in inteligentno žensko! Toda njeni zločini so tako veliki, da bi jo obsodil dvanajstkrat, če bi le mogel. Sodba je bila prečitana v navzočnosti vojaške straže. Zagovornik ie plakal, ko je opozoril Mato Hari, naj vstane. Obtoženka je vstala in prebledela. — V imenu francoskega naroda... — Mirno! — je zapovedal službujoči pobočnik. Mata Hari je stisnila ustnice, sko-rmzjrnila z rameni in sprejela smrtno obsodbo smeje. Mata Hari je imela mogočne pokrovitelje v Franciji in v inozemstvu, oso-bito na Holandskem. Predno je imela Ijubavno razmerje s francoskim vojnim ministrom, je bila ljubica nemškega prestolonaslednika, ki jo je vzel s seboj na manevre v Šlezijo. Na Holandskem je podlegel njenim Čarom sam ministrski predsednik Van der Linden, ki je posre- Hari pomilostilL Van der Linden je pridobil za to akcijo celo kralja, dočim je kraljica Vilhelmina odločno odklonila posredovanje v prid obsojeni plesalki. Ministrski predsedink je šel celo tako daleč, da je organiziral po obsodbi plesalke demonstracije proti Francozom. Množice so demonstrirale po ulicah in kričale, da so Francozi barbari in divjaki. Van der Lindova vlada je mirno gledala, kako se organizira pred njenim nosom široka vohunska mreža. Vohunski organizaciji je načeloval nemški konzul. V Haagu je izdajal potne liste, v Sheve-ningenu je pa dobival informacije. Vrnimo se k obsojeni plesalki. Mato Hari so odvedli po smrtni obsodbi vol močno vojaško eskorto v pariško žensko kaznilnico Saint-Lazar. Tu so jo zaprli v celico št. 12, kjer so sedele svoj Čas ge Steinheim, Cateaux in dr. Celica je prostorna. V nji so tri postelje — na dveh spe nune, ki nadzorujejo obsojeno vohunko. Mata Hari je bila rojena Židinja in šele pozneje je prestopila v protestan-tovsko vero. Spočetka z nunami sploh ni hotela občevati. Čim so se odprla vrata, je začela kričati in zmerjati nune. Sestro Marijo — mlado, energično « senefilo. Bila je ogorčena nad njeno ne-■ sramnostjo tem bolj. ker se ji ni še ni-I koli pripetilo, da bi io kazr'.je:»Ke lakü '■. psovale. Ko sem se nekoč zglasü v kaznilnici, ; da se informiram o obsojeni lepotici, mi je sestra Marija dejala: — G. major. Mata Hari je ze»o hu-I dobna. Kadar pridete po njo, da io odpeljete v Vincennes, mi rezervirajte prostor v svoji kočiji. Nočem, da bL me vi-de?a. Rada bi samo vedela, kako se bo vedla pred justifikacijo. Nekaj dni pred iustifikacijo se je Da Mata Hari skesala in prosila sestro .Via-riio odpuščanja. Sestra ji ie odpustila in ostala pri nji do zadnje ure. Mata Hari ni sprejela v ječi nikogar, izvzemši zagovornika, ki ji je nosil bonbone in roež. Zagovornik jo je tolažil in bodril, kolikor jo je pač mogel. Kadar ga ni bilo, se je plesalka dolgočasila in tolažiti so jo morale nune. Na predvečer justifikacije je bila Mata zelo potrta. Morda je že slutila, da ne bo pomilo-ščena. — Razvedriti se morate, draga moja! — ji je prigovarjala sestra Marija. — Poskusite malo plesati, da ne pozabite svoje umetnosti. Tudi me bi rade videle vaš talent. M%ta H»ri s«ti, Emonska cesta št. 4. Blag jima spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Rogaška Slatina je naše najbolj re-nomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! — Podpornemu društvu slepili v Ljubljani, Wolfova 12, so darovali: Uradništvo direkcije državnih želznic (mašmsko ode-lenje) preostali znesek od cvetja na krsto pok. direktorja Bračiča Din 277. Neimenovana tu Din 25, g. Ignac Zargi mesto venca pokojnemu poslovodju g. A. Virantu Din 50, Posojilnica v Cerknici Din 500, Posojilnica v Framu Din 200. Vsem plemenitim darovalcem se v imenu društva kar najpri-srčneje zahvaljuje predsednik G. Jurasek. — Ceskoslovenska obec. Tajny vylet v nedeli 13. tm. odpoldne. Sraz o 2. hod. od-pcledne u Närodniho domu. Pfijde všichni a pfivedte znume, poehod je mirny a blizko. — Zlatnike so na>li t milu >GazeIa<: Karla Hojnikar, Konjice, G. Šetinc, Jarše, Kristina Lašič, Zagreb, Vrhovec št 1, Ana Kulešič, Rezovac pri Suhopolju, Ana Uršič, Brežice, Marijana Pivk, Petkovec št. 13 pri Logatcu, Elka Veber, Maribor, A polonija Kunštek, Brezno (Ed. Suppanz, Pristava), Juro Majdak, Zagreb, Marija Smole, Zibika. —. Krasna izbira najnovejših bluz. Kri-stofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 81-T — Pri odebelelosti pri rodna grenčica »Franc-Josef« krepko posepešuje presnav-ljanje in dela telo vitko. Mnogi profesorji odrejajo vodo »Franz-Josef« tudi kot iako dragoceno sredstvo pri zatolšcenju srca; jemlje naj se pa zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kupice. Dobiva se po lekarnah in drogerijah. 35-T 1777 Pride, zanesljivo pride na velesejem jVlirim čokolada! Iz Ljubljane —lj Iz tajništva SDS. Vse gospode, ki nameravajo potovati v Metliko prosimo, da se zglase v tajništvu SDS v Kazini v svrho dogovora o skupnem potovanju iz Ljubljane. Važno za vsakogar! —I j Gledališke abonente reda C in D ponovno opozarjamo, da imajo pri nedeljski vprizoritvi »Grofice Marice« 50% popusta od navadnih dnevnih opernih cen. Vsak abonent ima pravico do toliko sedeženv, bogatjm srečolovom. 610. —lj Citrašl. Preselil sem se iz Krojaške ul. 8 v Gosposko ulico št 9. Ker sem v pritličju, me vsakdo lahko dobi. Priporočam »Slovenske narodne pesmi za citre in petje«. Na razpolago so vsi zvezki od 1. do IL razen devetega. Priporočam pravkar izšle »Tri pesmi« (Jaz bi rad rdečih rož, En starček je 'živel, Ti si utrce zamudila). Cena s poštnino vred 8 Din. — Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka ulica Št 9. 622-n —lj Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v me s nem domu v torek 15. junija t. 1. ob pel 20. uri. — Udeležiti se občnega zbora je vsakega zavednega zadružnika častna dolžnost, zato pridite vsi! 624-n —lj Za vojne invalide in vdove krajevnega otibora ljubljanskega. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dovoljuje, da morejo revni vojni invalidi in vdove, ki imajo vrtove oz. gredice v najemu, da si pridelujejo zeleniavo za svojo lastno uporabo, dobiti brezplačen gnoj od vojaške uprave. Reflektant! naj se zglase v društveni pisarni UVI, kjer bodo prejeli natančne informacije. — Odbor. 625-n —lj T. K. »Skala« fotoamaterski odsek javlja, da se vrše predavanja za začetnike vsak torek od pol 8. do pol 9. Nato se vrše praktične vaje za ostale amaterje. —lj Zobni atelje Franjo Radovans se nahaja še nadalje v Ljubljani VII., Celovška cesta 14, vis-a-vis velesejma. Novo-otvorjeni zobni atelje Ivana Radovana pa se nahaja v Ljubljani, šelenburgcva ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prosinagg, nad trgovino Stacnl) 611-n —lj Nočna kavarna »Ode©n« na Poljanski cesti št. 7 je otvorjena. Glej inserat! Iz Celja. —c Razglas mestne elektrarne. Pri defektih hišnih instalacij se naj vedno pokliče koncesijoniranega instalaterja, ne pa mestno elektrarno. Motnje v omrežju, ki se spoznajo, če luč v večih stanovanjih ali hišah se spoznajo, če luč v večih stanovanjih ali istočasno izostane, je naznaniti od 8. do 12. in od 1. do 5. ure mestni elektrarni. Izven tega časa se naj pokliče monterja elektrarne, kojega naslov je pri elektrarni nabit V nobenem slučaju se naj ne nadleguje magistrata s telefonskimi vprašanji, ker isti ni v položaju dati zaželjeni informacij. —c Na državni realni gimnaziji v Celju bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 24. junija in sicer od 8. do 9. vpisovanje, nato pa izpit. Učenci morajo prinesti s seboj krstni list in šolsko izpričevalo. Sprejemni izpiti za 2.-8. razred se bodo vršili dne 30. junija od 8.—12. ure. —c Nemški žurnallstl v Celiti- Te dni potuje po Sloveniji urednik berlinskega dnevnika »Tägliche Rundschau« g. F. H. Reimesch s soprogo in njegov brat, znani ilustrator g. R. Reimesch. Gospoda se jc oglasila tudi v Celju, da si ogleda naše zanimivosti. Nemški potniki so o nas prilično poučeni in nadejamo se, da pokažejo svojemu narodu dejanske razmere v pravi luči. —c Razširjenje ceste. Cesta proti Dolgemu polju, kjer se gradi sedaj nova okoliška deška šola, se bo morala razširiti. V ta namen je lekarnar g. Arko odstopil brezplačno kos zemljišča. Ob cesti je že zasajen drevored. —c Tatvine v trgovini König ▼ Celju. Našo toxadevno notico pojasnjujemo v toliko, da to tatvino niso izvrševali trije nastavijo nci dotične tvrdke, ampak samo neki vajenec, kateremu pa so takoj prišli na sled. —e Zaprisega vojaških obveznikov rojstnih letnikov 1876 do 1905, ki ie iz kakšnega vzroka niso prisegli zvestobe Nj. Vel. kralja Aleksandru, se bo vršila ob priliki letošnjih rednih rekrutaeij. V« ti se morajo J javiti do vključno 22. t. m. v sobi št. 14 na mestnem magistralu. Natančneje je razvidno iz razglasa na občinski razglasni deskL —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. * SOKOLSKI PRAZNIK t Šiepanji rasi — v nedeljo dne 20. junija! Sokol Praški zlet in Bolgari Glasilo beograjske sokolske župe »Soko Dušana SUnog« prinaša v junijski šreviiki izpod peresa svojega tajnika, znanega so-koiskega delavca br. dr. V. Kujundžiča zanimiv članek o naslovnem vprašanju. Misli in dejsuva, ki jiii iznaša br. Kujundžič o tem predmetu, deli ž njim celokupno jugoslo-vensko Sokolstvo. Da pa bo naša sokolska in sokolstvu naklonjena javnost o tem vprašanju kar najbolj informirana, priobčujemo i ta članek, ki je važen radi svoje zanimivosti in načelne vrednosti. Da morejo priti Bolgari na letošnji vse-sokolskl zlet v Prago, jim je bik) potrebno zagotoviti si poziv od strani glavnega zlc:-uega odbora v Pragi. Starešinstvo COS je že davno vprašalo starešinstvo JSS, če nima nič proti pozivu Bolgarov na praški z'et. Dvakrat je odgovoril naš Savez oa stavljeno vprašanje. Znano je, da so Bolgari dvakrat: 1913 in 1915. leta zahrbtno zabodli Srbom nož v ledja; da so namerno pozabili, da so po jeziku Slovani, so pdoglasili javno, da so tatarskega porekla in se krvavo borili na strani Germanov, Madžarov in Turkov proti Srbom in Rusom; da so Bolgari, osvo-jivši Srbijo, črnili tako strašna zverstva, kakršnih dvajseti vek ne pozna. Oni so srbske ranjence najprej lečili in jih na>to me« šarili in ubijali. Oni so ubili ca najbolj zverski način čez 1000 intelektualcev: svečenikov, čateijev, uradnikov. Oni so skru-nili žene in deco in jih potem klali ali pa žive scžigaJi. Vse to se ni moglo, niti smelo pozabiti. Zaradi vsega ^ega je odgovoril naš Savez, da se Bolgarov ne more pozvati na vsesekolski zlet. kajti prvič niso še zace-ljene rane Srbov, zadane od Bolgarov in drugič, ker Bolgari nimajo sokolske organizacije, temveč »Telovadno društvo Junak», ki se ne more niti po imenu, niti po kroju, a najmanj e po sistemu in duhu smatrati za Sokolu slično ustanovo. V odgovoru se je tudi reklo, če COS. iz kakršnikoli drugih razlogov smatra za potrebno, da se pozo-vejo bolgarski Junaki na zlet. ne bo JSS zaradi tega delal vprašanje, ako se ta poziv napravi tako kot za vse ostale neslo-vanske narode v Evropi, to je, da pošljejo tehnično reprezentanco na zlet v Prago. Med tem pa Je izšel koncem leta 1925. v beograjski »-Politiki« članek popolnoma ne-zavisno od beograjskih sokolskih krogov o udeležbi Bolgarov na praškem zletu. V njeni se je zahtevalo, da naj Bolgari pristopijo k Sokolstvu da naj tudi vzamejo njegovo ime in kroj in šele nato naj pridejo na zlet Na glavni skupščini JSS v Djakovem, v Liubijani in v Beogradu je bilo pretre-sano bolgarsko vprašanje v tel novi obliki: Ali je mogoče predstaviti možnost, da bi Bolgari mogli v roku nekoliko mesecev spremeniti svojo dušo in biti s srcem in telom za sokolsko idejo, potem ko bi oblekli sokolski kroj in se nazvali Sokolom? To vprašanje se je stavilo nam vsem, kadar nam je bila predložena zahteva Bolgarov. In prišli smo do prepričanja, da to ni mogoče. Zaradi tega je bil sporočen bratom Cehoslovakom vnovič naš prvotni odgovor. Toda preko te geste bolgarskih Junakov ne s nemo preiti molče. Ta njihova poslednja odločitev zasluži pažnjo in vso pohvalo. Da bi Bolgari mogli vstopiti v vseslo-vansko sokolsko zejednico, morajo iti po poti, ki jo hočemo tu iznesti. Poleg obstoječih Junakov s švicarskim telov. sistemom, naj se osnivajo nova sokolska društva s sokolsko ideologijo in sokolskim Tyrsovim sistemom. Nova društva s sokolskim imenom in krojem naj se spajajo v teritorialne župe in nato naj se stvori bolgarski Sokolski Savez. Vsesa tega pa ni mogoče doseči v nekoliko mesecih, ampak to bi trajalo vsaj 10 let More se dopustiti pretvo-ritev Junakov v Sokole; pri tem pa se mora bodoče Sokolstvo čistiti od izrazitih in znanih sovražnikov Srbije in Slovanstva sploh. Naše globoko uverjenje je, da se nahaja v bolgarskem narodu dosti ljudi s pravim slovanskim srcem in med temi je treba poiskati bodoče voditelje bolgarskega Sokolstva. S sistematičnim delom pri pre-obrazitvi bolgarske duše in vzgoji po so-kolskem sistemu za vse ono, kar je slovansko, vzvišeno, lepo in plemenito, mogel bo bolgarski narod v Sokolstvu stati vzporedno z ostalimi slovanskimi narodi. Toda dokler ne bo tega preobraženja, se ne more bolgarska telovadna orgouizacija smatrati za pravo Sokolstvo, če tudi spremeni ime in kroj. Tako je mišljenje beogradske župe »Dušan Silni«. To mišljenje deli tudi vsa severna iu južna Srbija in gotovo tudi celokupno jugoslovensko Sokolstvo. Po vsem iznešenem se morejo udeležiti Bolgari zleta v Pragi samo kot vsaka druga evropska telov. organizacija. — Za zlet ▼ Prago je priglasilo svojo udeležbo iz vrst JSS 5800 članov in članic; v tem številu je članic 1615. Naraščaja se je priglasilo 363 (245 moškega in 118 ženskega). Za tekmo v Pragi je javilo 13 žup okrog 30 vrst. Rusko Sokolstvo v naši državi. V upravnem odboru »Pokrajinskega Saveza ruskega Sokolstva v kraljevini SMS« s sedežem v Zemunu so glavni funkcilonarji sledeči bratje: starosta Poljanski, načelnik Kambulin, načelnica s. Anastasia H. Kolo-bova, tajnik N. Rževski, predsednik kult. prosv. odb. Manakin, blagajnik Kapša. Voditeljica članic JSS za vsesekolski zlet v Pragi bo prva savezna podnačelnica sestra Jugova iz Zagreba. Odbor Slovenske Matice je na svoji seji dne 7. junija t. 1. sklenil, da še le.os izda IV. zvezek dr. Janez Mencingerjevih »Izbranih opisov« in sicer »Abadonac; poleg tega je napravil sklep glede zemljepisnega dela Štajerske in Prekmurja, s čimer se končno zaključila publikacije »Slovenska zemlja*. Najstarejši člani na VIII. vsesokoN skem zl2tu v Pi^gi. Pri prosah vajah in pri vajah s palicam n3stopijo 'rrlje bratje, ki imajo čer SO let in sicer so: brait Jan Rychmann iz Bzence je s:ar 83 lot in bo telovadil, drugi je brat Jan Baumgartl iz Rckycajiov, ki bo dne 1. julija izpolnil 84 let ,tretji je brat Jan Smid iz Usti na Orlici, ki je v S5 letu. To bodo sokolski veterani telovadci. Sokol Šiška priredi v nedeljo 13. t. m. društveno javno telovadbo, združeno z vrtno veselico v Zgornji &i£ki pri gosp. I. Kmetu na Celovški cesti. Telovadne točke so zelo lepe. Vsi oddelüi natopijo s slikovitimi Češkimi prostimi vajajni za vseso-kolski zlet v Pragi. Po telovadbi ples, petje, streljanje itd. Sodeluje godb;* Sokola I. Začetek točno ob o. popoldne. GG5 —- Sokol Ljubljaua II. pritedi v nedeljo 13. junija ob pol 17. uri ne svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelku Sodeluje g^dba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. K obilni udeležbi vabi odbor vsa bratska društva in sokol* stvu naklonjeno občinstvo. Udeležba za članstvo obvezno v krojih. —lj Sokol i. na Taboru ima danes v soboto) zvečer svoj prijateljski sestanek na prostem pri pogrnjenih mizah. Društvena godba igra od 20. do 24. Vstopnine ni. Vabimo vse Člane in društvene prijatelje, prav posebno pa vse one, ki so z delom pomagali k uspehu zadnje prireditve, da slišijo tozadevno poročilo. o26-n Soko'sko društvo v Domžalah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne javno telovadbo in veselico na lastnem telovadišču. Vstopnina 6 Din. Za Ljubljano in druširva ob kamniški železnici lepa zveza. Ob 3. prihod v Domžale, cb 9. povratek . 61 Sn Fun Pri nas in drugod Ta teden smo imeli v Ljubljani mešan ameriško-nemški program, v katerem pa so prevladovali ameriški filmi. Pozna sezona je vzrok, da si podjetja ne upajo več riskirati boljšieh in najnovejših, a seveda zato mnogo dražjih filmov, ampak posegajo po povprečnem blagu, po reprizah ali vsaj starejših filmih. Tako je predvajala Matica dva taka filma: »Arabec«, ki je starejše ameriško delo, a radi sijajne režije še vedno vleče, ter »Zalamart-Zalavie« s Fern Andro. Dvor je predvajal v začetku tedna nemško pustolovsko dramo >>Cez smrtni klanec« s Harry Pielom, v dxugi polovici tedna pa prav dober Paramouiukov film »Strasti daljnega vzhoda« s Polo Ne-gri in japonskimi igralci. Ideal je igral so-* lidno nemško komedijo »Plesalec moje že-* ne« z Marijo Cordo in »Setro Beato*. Zagreb je irnel izključno ameriški" program, izjemo je tvoril zgolj film »Kovač razpela«, prvi hrvatski film, ki je baje dobro uspel. Njegova vsebina je propaganda za Rdeči križ. Drugi filmi so bili: »Na dnu življenja« (Norma Shearer), »Vse za lju-bav in bogastvo«, reprizi filmov »Šeik« (Rudolf Valentino) in »Bela sestra« (Lili-an Gish), »Eden od mnogih«, »Ljubav v snegu« itd. Predvajali so tudi zanimivi film o ekspediciji na Mount Ev er est. V Mariboru so igrali: »Zgodovina njc-enc bolezni« z Giorio Swanson, »Na robu greha«, »Sudoperka, plesačica in 10.000 dolarjev« z Ossi Oswaldo in »Flirt« s Henny Porten, ki smo ga videli že v Ljubljani. Beograd je imel zelo pisan in pester program, vendar so vsi kinicmatograii po veČini vrteli ameriške filme. Med drugim so Igrali: »Prepovedan raj«, »Njeno malo veličanstvo«, krasno pustolovsko dramo »Borba na nebotičniku«, »Carmen«, parodijo s Charlie Champlinom, lepo socijalno dramo »Sveti plamen«, »Tri žene preganjajo moža« in reprizb filma »The Kid^ s Chaplinom. Na Dunaju so Igrali veliki nemški film »Kabinet voščenih kipov«, »Igračka strasti«, »Smejoči se kavalir«, ki je baje ameriški nravstveni film, dalje »Alož z zlatim srcem«, »Zaničevanje surti« (Buster Keaton), »Milijonska dedščiua« (Rihard Talmadge), »Preprečeni ženin« (Raymond Griifith), »Medeni tedni«, »Stari zakon« (Henny Porten), »Železna nevesta«, repri-zo feilma »Zulejka, zvezda Sahare« (Norma Talmadge), »Noč ljubavi«. »Žena vsakogar«, »Zavojevalec za pada« (Hood Gibsou), dalje posnetek lanskoletnega Amundsenovesa poleta na severni tečaj, itd. X Maščevalni častilec. Ggledni gostilni« čar v Mouscaconu v amer. državi Missouri jo omoül pred kratkim svojo hčerko. Po poroki je šel srečen par v spremstvu očeta mlado žene v hotelsko dvorano, kjer so le« žala na mizah poročna darila. Pri prcgle* dovanju se je našla tudi visoko zavarova« na poštna pošiljatev z napisom «dijaman* ti». Mlada žena je segla po zavitku in ga hotela razpečatiti. Nastala je stražna efcs« plozija. Tast in mladi mož sta obležala ubita, novoporočenka pa je bila težko ra* njena. Pošiljatev je bila od nekega zavrnjenega in ljubosumnega častilca, ki se je ho* tel maščevati za odbito ljubezen. X Ogromno letalo za 100 potnikov. V Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru gra* do sedaj največji b&Ion po naročilu japon* ske vlade. Balon bodo nosila po zraku ogromna votla krila, ki bodo merila v pre# meru 70 m. Na letalu bo prostora za 100 ljudi in v slučaju vojne bo letalo lahko na# tovorilo ogromne množine bomb. Pogon bo vršilo 12 motorjev, *i bodo proizvajali skupno 5400 konjskih sil. Stev. 131. «SLOVENSKI NAROD* dne 13. Junija 1925. Stran 5. ■■■■■■■■■MHH Trojica poletnih toalet Deca poleti Oble ka iz vijoličastega krepžoržeča. — Rjava krepasta obleka. Plisirana obleka iz rdečega krepa. -- kon brez otrok je v najboljšem slučaju sama napol zakon. Le vprašajte tiste zakonce, ki bi radi imeli otroke, kaj se pravi ostati brez potomcev, v katerih vidi človek nadaljevanje samega sebe. Te vrstice so torej namenjene materam in sicer mladim materam, ki imajo majhne otroeičke. Ali ste kdaj gojili na vrtu ali v cvetličnjaku rože? To bi morala delati vsaka mati, zakaj negovanje rastlin nas uči spoznavati naravne zakone, ki veljajo tudi za človeka. Rastiini je potrebno za življenje solnce. čisti zrak in hrana v obliki vode in dobre prsti. Če nima enega teh treh pogojev, začne hirati hi pogine. Na vrtu je lahko dovolj solnca in čistega zraka; če je zemlja slaba, se rastline posuše. Tako je tudi s človekom vobče, posebno pa z detetom. Tudi detetu sta potrebna poleg hrane, čisti zrak in solnce. Zato so kmetski otroci tako zdravi, čeprav jedo močnik in hromo i r. Vaška . deca skače zunaj bosa v samih srajčkah. Tudi starejši otroci hodijo bosi. Zato bi morale mestne matere skrbeti, da bi deca nikoli ne pogrešala solnca in čistega zraka. Peljitc malčke v prosto naravo in postite jih. naj se igrajo s svojimi sovrstniki! Matere seveda nimajo vedno časa, da bi hodile z deco na izprehod posebno če nimajo služkinje. V takih slučajih si lahko pomagajo na ta način, da vzamejo en dan tudi otroke svoje sosede, drugi dan pa vzame soseda njihove. Deca mora zahajati v otroško družbo. Zato jo je treba voditi tja, kcjr najde deco v svojo starosti, ne pa tja, kjer ugaja materi. Pro-menadni del parka je sicer lepši in za mdade mamice privlačnejši, toda za deco ni. Deca se na promenadi dolgočasi, ker ne more skakati, kričati, brskati po pesku in sploh počenjati vsega kar jo najbolj veseli in kratkočasi. Deca naj nosi poleti čim lažje obleke, da more solnce in zrak do telesa. Nikar ji ne vsiljujte dragih in lepih, nepraktičnih oblek, ker mora v tem slučaju neprestano paziti, da se ne umaže. Te vrstice niso pisane za ultramoderne žene. Ultramoderne žene namreč nimajo dece. S tem ni rečeno, da je ne morejo imeti. Ne. nimajo je iz principa. Mislijo si nekako tako-le: Tudi brez našega sodelovanja se rodi na svetu večkrat preveč otrok. Čemu bi torej pomnoževalc tn armado podmladka .s svojimi potomci? Kaj pa ima od življenja ženska, ki se v zgodnji mladosti poroči in rodi vsako leto otroka? Stanovanja so draga, vzgoja, hrana, obleka, čevlji, knjige in druga taka ropotija tudi, in Če ni dovolj denarja, se spremeni zakonsko življenje v pekel. Takim ženskam je pot v svet za vedno zaprta. Njeno življenje je splošna muka. AJI ni stokrat bolje vživati vse sladkosti, imeti lepo. udobno stanovanje, hodili na izlete in promenado, na koncerte in družabne večere, razmnoževanje človeškega rodu pa prepustiti drugim? Tako govori ultramoderna ženska zato, ker ne ve, kaj je materinstvo. Deca lahko nadomesti materi vse druge življenjske naslade. Življenje matere je res težko, z možem se morata cesto odreči temu, kar si zakonci brez otrok lahko privoščijo, oba živita skromno, ne hodita po kavarnah in restavracijah, ne moreta si privoščiti počitka in razvedrila v kopališču, toda kljub temu je nimm življenje polno tihe radosti. Ta radost ie tem večja in lepša, ker izvira iz altrurzma. Radost zakoncev brez otrok je pa egoistična. Normalni človek je že tako ustvarjen, da mora skrbeti za potomstvo. Kdor se tej naravni dolžnosti odtegne, kdor čuti drugače, dela proti naravi, ki se mu prej ali slej maščuje. V žhljenju vsakega človeka nastane Čas. ko se veselja iu rajanja izven doma naveliča. Ostane mu samo še dom. V njem je pa človek brez otrok na >tara leta zapuščen in osamljen, zakaj tuji ljudje so vedno več ali manj plačani sovražniki. Služinčad nikoli ne more nadomestiti odraslih o£rok. Za- Arkadij Averčenko: Vojna Mine Še kakih dvajset let in vsi. kar je nas zdaj še fantov, bomo starčki. Svetovna vojna postane stvar zgodovine ,o iiii bodo govorili kot o nečem davno minulem, legendarnem. In ko obkolijo vnuki tega ali onega imed nas za toplo pečjo ter začno spraševati, kako je bilo v svetovni vojni, — si lahko mislite, kako bomo morali mi, starčki, lagati! To se pravi, lagali bodo seveda dragi strački, ne jaz. Jaz nisem tak. Ker torej ne znam lagati, bo moj položaj grozen. Kaj naj povem vnukom? Kako naj potolažim njihovo radovednost? Ali sem bil na bojišču? Bil sem. Kaj sem :>il? Vojak, častnik ali general? Ne eno, :?e drugo. Vrag me je zanesel na bojišče, čeprav me ni nihče vabil. Ko sem prišel med mobilizacijo na nabor, so me ogledali in dejali; — Vi niste za nič! Ves užaljen in ogorčen sem vprašal: — Kako to? Pojasnite mi vendar, zakaj me ne marate! — Slabe oči imate. —Dovolite, gospoda! Kaj je pa treba vojaku na bojišču? Ubijati sovražnike? Nu. saj to ni nič posebnega. Priredite mi sovražnika tako blizu, da ga bom videl, pa mi ne uide! — Saj postrelite prej ducat naših, predno ubijetc enega sovražnika. Odšel sem iz tega birokratičnega urada užaljen in zaloputnil za seboj vrata. Sklenil sem celiti na bojišče kot po* ročevalec nekega lista. Znanec — Žid me je dolgo nagovarjal, naj ostanem doma. — čemu neki bi hodili? Ne razumem vašega značaja! Kakšna manira je to: kjer se dve državi borita, tam morate biti vi sredi med njima! In vendar sem odšel na bojišče. Vrag me je zanesel seveda baŠ v sredino, kakor je dejal tisti premeteni zid. Na bojišču (bilo je pri Dvinsku) so se me navadili kot neizogibnega zla. Nekateri vojaki so me imeli celo radi, ker sem bil krotak in vedno dobre volje. Nekoč sem se pridružil vojakom v strelskih jarkih. Sedeli smo in kramljali, jaz sem jim dajal cigarete. Naenkrat je začelo od vseh strani pokati, začuli so se nekaki kriki, povelja — med pogovorom niti slišal nisem, kakšna povelja so dajali. Vsi so zakričali »buraU, skočili iz strelskih jarkov in planili naprej. Iz solidarnosti sem zakričal tudi jaz »hu-ra!«, skočil iz jarka iu planil naprej. Nekdo je nekoga pobijal in klal. jaz sem se pa vrtel na vse strani. V svoji skromnosti sem razumel samo toliko, da sem v napotje enim in drugim. Ljudje se Napisi na ploščah prevlečeni z radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: Dajte ji lahke enostavne obleke, ki se dajo lepo oprati. Boljše je neprozorno kakor prozorno blago, ker pod obleko iz neprozornega blaga deci niti srajčica ni potrebna. Otroške glavice morajo biti poleti odkrite. Ne bojte se, da se dete prehladi. Če je vreme hladno, pridejo na vrsto volnene obleke ali dolge impregnirane pelerince s kapuco. Deca. naj skače zunaj tudi če malo dežuje; dež mlademu telesu ne škodi. Sploh naj bodo otroci po leti večinoma na prostem. Klobuk k smokingu i..uiyom res Ako naj bo kosüm s sm aparten, mu mora biti prikrojen tudi klobuk, ker vsak drug klobuk moti har* monijo. Klobuki za smoking so navad* no precej široki z lahko vpognjenimi krajci. Naša slika kaže dva značilna, danes najbolj priljubljena tipa. Oba sta zelo enostavna in okrašena le s pri* prostim svilenim trakom iste barve. Srajce za gospod: Ä^dS; oks'ord in cefir od Din 45; spodnje hlače, dolge in kratke, od Din 26 naprej se dobe pri F. in J. GOR1CAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Tiskana svila To blago je izredno priljubljen mate« rijal za elegatne, duhteče poletne oble* ke. Prednost dajejo prav lahkim tkani« nam, zlasti muslinu, ki učinkuje lepše kakor n. pr. kitajski in maroški krep. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! To in ono Pogreb Krislkovih žrtev Pogreb umorjene Kristkovc in nje= nih otrok Jana, Jozefine in Ane se je vršil v četrtek popoldne v Hlohovcu po katoliških cerkvenih obredih. Ude* ležilo se ga je nad 3000 oseb, med njimi tudi oče morilca Jana Kristka. Slednji pa ni šel za krstami z ostalimi Krist* kovimi sorodniki, marveč sc je skril med množico drugih udeležencev. Ka* kor je bilo pričakovati, so izrabili ko* munisti v Hlohovcu pogreb za agitacij jo. Suspendirani učitelj Felcan je hotel ob odprtem grobu nastopiti s hujska* jočim govorom, kar so pa oblasti pre* prečile. Komunistična stranka v Hlo= novcu je položila na grob nedolžnih žrtev podivjanega očeta venec z rdeči* mi trakovi in napisom: «ztrtvam bede in obupa — poklanja siromašno delav* stvo v Hlohovcu.» Komunisti so torej hoteli kovati iz strašne rodbinske tragedije politični kapital, čeprav vse mesto dobro ve, da Kristkova rodbina ni živela v bedi. Jan Kristek je imel svojo hišo, poleg tega pa še lep vinograd. Nekaj dni pred bc* stijalnim umorom so mu ponujali tudi službo, ki je pa ni hotel sprejeti, češ da izpod 5 Kč na uro noče delati. ★ Pariz v znamenju valutne krize Pariz, v začetku junija. Kriza franka! Padec valute! Inflacija, polom, bankerot! Tako je Šlo zadnje dni v pariški družbi od ust do ust V to paniko je padla kakor bomba resnična storija, ki jo opisuje Regis Uinour v »Figam«. Ginout je povabil nekega večera svojn, prijateljico v restavracijo. Poiskala sta lokal, kjer je bilo toliko tujcev, da sta morala čakati pol ure pred vrati. Tujcev v Parizu nikoli ne primanjkuje. Če bi jih pa zmanjkalo, bi Pariz ne bil več Pariz, ker se ima zahvaliti za svoj svetovni sloves izključno le tujcem. Končno sta naša znanca s protekcijo nekega natakarja dobila mizo. Za sosednimi mizami so govorili gosti samo o šterlingih, dolarjih, kronah, zlatih, pezetah, pijastrih in raznih lirah. Gi-rioux in njegova prijateljica sta spoznala da visoka valuta sama po sebi ne pospešuje teka, niti konverzacije. Jedilni Ust je pričal da se bosta morala zadovoljiti brez deserta. Gosti z angleškimi funti in poljskimi zloti so jedli že drugo porcijo jagod in smetane. Tisti hip je stopil v restavracijo kamelot z večernimi novinami. Natakarji so mu prepovedali hoditi med mizami. Tedaj se je razljutil in vzkliknil: »2e dobro, frank pa vendar le skače!« Nato je obrnil gostom hrbet in izginil. Gospodje s šterlingi in poljskimi cekini v žepu se za te besede niso zmenili, oni s pezetami so odklonili naročeni liker, lastniki lir so pa iz previdnosti takoj zahtevali račun, čeprav še niso bili siti. »Poglejmo, morda imajo med deser-tom tudi breskve. Zelo rada bi jedla breskve!« Kriza franka se pozna na vsakem koraku. Po ulicah begajo prestrašeni bankirji in drugi kapitalisti, pred menjalnicami stoje noč in dan dolge vrste valutnih verižnikov. Nervoznost in živčna napetost se stopnjuje od dne do dne. Sicer pa ni čuda. Koliko je v Parizu ljudi, ki so si nakopičili lepo premoženje, pa so kar čez noč izgubili polovico. Mnogi kar na ulici ustavljajo svoje znance, ki imajo bančne zveze, in jih prosijo, naj jim menj.ajo v banki vsaj en »bület bleu«, francoski tisočak. Menjati francoske bankovce namreč ni lahko. Vlada je Izdala strogo naredbo, da ne sme nihče menjati naenkrat več kot 1000 frankov in celo v tem slučaju zahtevajo v menjalnici ime in naslov dotiČnejra. Seveda bi si mogel človek pomagati na ta način, da bi se zglasil v treh ali štirih bankah zaporedoma. Toda tu je za petami državna kontrola, ki lahko pride temu triku na sled in obtoži dotičnega verižnistva na Škodo pečajo z resno zadevo, jaz se jim pa vrtim pred nogami. Potem je začel nekdo pred nekom bežati. Sam nisem %sdel, da-li bežimo mi pred Nemci, ah pa Nemci pred nami. Sploh sem mnenja, da se v pravi bitki človek nikoli ne spozna, kdo je koga naklestil in kdo beži. O tem razmišljajo šele pozneje izkušeni možje v glavnem štabu. Bežal sem pa dolgo; pred sovražnikom, ali za sovražnikom, tega Še danes ne vem. Morda bi mi kazalo dati visoko odlikovanje kot največjemu junaku, ali pa ustreliti me kot strahopetca. Bežal sem torej dolgo — tako dolgo, da daleč naokrog ni bilo nikogar več, ko sem se naposled ozrl. Samo en Nemec (očlvidno prav takega neopredeljenega značaja, kakor jaz) je stopical tik ga menoj. — Smo te ,a? — sem zakričal zmagoslavno. Mesto odgovora mi je nastavil bajonet na prša. Zaploskal sem z rokami in vzkliknil srdito: — Kaj se meša? Saj me lahko ubiješ, če ne boš previdno ravnal z bajonetom! Moje besede so ga tako presenetile, da je povesil puško. — Saj te tudi hočem ubiti! — Zakaj? Mar sem ti ugrabil ženo ali ukradel denar? Tepec! Uvidevni ton vpirva okrepčujoče na 1 vsako glavo, pa naj br> še tako zabita. — Da — je spregovoril v zadregi in brskal z bajonetom pn tleh. — Toda zdaj ie vojna in časi so taki, da... — Saj vem, da je vojna, vendar pa ne gre, da bi kar tako tebi nič meni nič — porinil bajonet v trebuh človeku, ki si ga komaj spoznal. Nekaj časa sva oba molčala: »Vsekakor. — sem pomislil, je mož moj ujetnik hi zato moram privesti živega v naše postojanke. To bodo strmeli! Zdaj pa imate »slabe oči«! Morda mi dado celo visoko odlikovanje« ... — Naj bo že kakorkoli, — je dejal Nemec — moj ujetnik si in jaz te... To je bil višek nesramnosti! — Kaj?! Jaz tvoj ujetnik? Ne, brate, jaz sem te ujel in zdaj se ne izmuzneš!... — Ka-aj? Jaz sem tekel za teboj, in zdaj naj bom tvoj ujetnik? — Nalašč sem bežal pred teboj, da te izvabim daleč od bojišča in ujamem, — sem si hotel pomagati iz zadrege s tako zvano »vojaško zvijačo«. — Saj me vendar nisi ujel! -— To so — podrobnosti. Kar pojdi z menoj! — Pa pojdiva, — je dejal moj sovražnik po kratkem premisleku, — samo ne pozabi, da se mi ne izmuzneš. Povedem te s seboj kot ujetnika. -— Ta je pa dobra. On me vodi! Jaz te vodim, ne pa ti! Prijela sva se za roke in krenila na naroden valute. Strahopetcev, ki se tega boje, je pa tudi v Parizu dovolj. In zato raje prosijo prijatelje, naj jim pomagajo spraviti franke v promet. Cene v trgovinah in javnem življenju se polagoma prilagodujejo novemu stanju franka, a kljub temu je Pariz še vedno eno najcenejših velemest na svetu. Obisk francoske prestolice ni več nikafe luksus, saj ne živiš tukaj nič dražje, kakor v Ljubljani, ako pa se hočeš obleči, dobiš celo vse precej ceneje. Zato je umevno, da je naval tujcev iz vseh delov sveta naravnost ogromen in Pariz je res pravi Babilon. Vse možne jezike slišiš, najrazličnejše tipe vidiš, da se ti zdi, kakor da pohajkuješ po kakem bajnem ozemlju, ki ga je stvo-rila bujna fantazija romanopisca. Dr- Josip Smodlaka, nas novi poslanik v Berlinu, jo te dni na* stopil svoje mesto in izročil povcrilne listu ne predsedniku nernške republ. Hindenburgu Usoda inteligence pod sovjetska vlado Moskovski radio je poslal v pone* deljek v svet kratko brzojavko, ki jas* no kaže, v kakšnih razmerah živi inte* ligenca sovjetske Rusije. «V, zadnjem času» — pravi brzojavka, «so se pripe* tili v mnogih krajih slučaji surovega vedenja bolnikov napram zdravnikom* Bolniki so že opetovano pretepli zdrav* nike. O teh žalostnh pojavih je poro* čal ljudski komisar narodnega zdravja Semaško na kongresu bolniškega osob* ja, ki se je sestal te dni v Moskvi. Se* masko je izjavil med drugim, da bolni* ki pozabljajo, da lekarstvo ni vsemo* gočno sredstvo proti boleznim. Mnogi bolniki zahtevajo, naj zdravniki ozdra* vijo neozdravljive bolezni. In tako na* stanejo med bolniki in zdravniki pogo* sto konflikti.» Semaško je zelo skromno kritiziral razmere v sovjetski Rusiji. Jasno je, da so dejanski napadi bolnikov na zdrav* nike že običajni, ker sovjetska vlada uradno priznava, da bolniki pretepajo zdravnike. Škoda, da ljudski komisar Semaško ni povedal, kaj mislijo držav* ne oblasti ukreniti, da te konflikte pre* prečijo. Sovjetska vlada je dosledno zatirala in preganjala inteligenco. S tem je oborožila proti nji elemente, ki so bolni ne le na telesu, marveč tudi na duhu. Lunačarski je hotel v desetih! letih odstraniti nepismenost, vendar pa vidimo, da ruske mase še vedno niso pozabile prvih dni revolucije, ko je ve* Ijalo pobijanje inteligence za največje junaštvo. Uradno priznanje, da je živ* ljenje zdravnikov v Rusiji cesto ogro* ženo, je najboljši dokaz, kako obupen je položaj sovjetske inteligence. Podpirajte Društvo slepih! pot. Celo uro sva tavala po polju in pri^ šla do žalostnega zaključka, da sva1 zgrešila pot. Oglašala se je lakota in bil sem zelo vesel, ko se je našel v sovražnikovi torbi kos kruha in mesna konzerva. —< Na, — je dejal Nemec in mi ponudil polovico. —■ Ker si moj ujetnik, tj moram dati jesti. — Ne, — sem ugovarjal, — ker si ti moj ujetnik, je vse, kar imaš — moje! Zaplenil sem tako rekoč tvoj tren. — Sedla sva pod drevo in prigriznila, potem sva si privoščila par požir-kov konjaka iz moje steklenice. — Zaspan sem, — sem dejal in za-zdehal. ■— Te bitke in ujetniki človeka res utrudijo. — Ti lahko zaspiš, jaz pa ne smem'f — je vzdihu i 1 Nemec. — Zakaj?! — Stražtii te moram", da mi ne: uideš! Dotlej si tudi sam nisem upal zaspati, ker sem se bal, da bi mi Nemec' ne ušel, toda Nemec je bil trmast kakor, osel. Iztegnil sem se pod drevesom. Prc« budil sem se proti večeru. — Sediš? — sem ga vprašal. — Sedim, — je odgovoril zaspano, — Nu, zdaj lahko zaspiš. Če hočeš, te bom že jaz strazJJ. — Kaj pa če — pobegneš ? — Kaj še! Kdo pa beži od ujetnikov^ Stran 6. Stev. 131. Kongres ameriških rabljev Koncem julija se bo vršil v Chicagu kongres ameriških rabljev. Kakor dru* ge vrste javnih nameščencev, tako so tudi amerikanski rablji prav solidno organizirani. Imajo svojega centralnega tajnika, blagajno in izdajajo dobro ure* jevan časopis, v katerem razpravljajo o vprašanjih rabeljskega stanu ter opis sujejo pogosto tudi svoja doživetja, ko spravljajo obsojence na drugi svet. Na dnevnem redu chicaškega kon* gresa bodo zelo važna stanovska in strokovna vprašanja. Tako bodo n. pr. ameriški rablji zahtevali, naj se po vseh Združenih državah vpeljejo enot* ni načini usmrtitve potom strupenih plinov, ki so še najbolj humani. Drugo nadvse preče in odvažno vprašanje tega kongresa bo problem, ki je stopil v ospredje v zadnjem času. Gre za vprašanje, ali ima obsojenec, ki je bil obsojen na smrt in justificiran, še pravico do lastnega telesa in pravi* co razpolaganja s svojo usodo? To vprašanje je postalo aktualno radi te* ga, ker je baje neki znanstvenik iznašel metodo, glasom katere lahko obudi k življenju zločinca, ki ga usmrtijo s stru= penim plinom ali z električnim stol* cem. !te dež s Pf2v priporočljivo je za vsakogar, da je v posesti izbornega angleškega dežnega plašča od tvrdke Drago Schwab. Ljubljana flBBBBfiEBIBBESBBBBSSSBa^&CBBI Avtogrami slovitih mož V Berlinu se je začetkom junija vršila dražba avtogramov slovitih mož, na kateri so bile dosežene razmeroma visoke odkupnine. Andersenova pisma so bila prodana za 140 do 155 zlatih mark, kar znaša v našem denarju 13* krat več dinarjev. Lastnoročno pisano pismo pesnika Štefana Georgea je do* seglo 135 mark. Pismo, ki ga je napisal I Goethe kot tajnik Karla Avgusta, je bilo prodano za 950 mark. Kleistova pisma so dosegla 340 do 360 mark. Kan* j tovo pismo je bilo prodano za 600 mark. Pismo in pesem skladatelja Schu* berta je dosegla 1700 mark, Beethov* j nov glasbeni manuskript je menjal last* j nika za 410 mark. Richard Wagnerjevo pismo je doseglo samo 375 mark, za Diirerjevo pismo pa so ljubitelji avto* grafičnih raritet plačali 1010 mark. Eskime Wetzl O Čehih kroži anekdota, ki pripoveduje, da ie pričakoval Kolumba na ameriški obali neki Ceh in ga sprejel z besedami: »My sme take tady«. (Tudi mi smo tu). Ta anekdota pride človeku na misel, ko čita v čeških listih zanimivo poročilo o nekem Janu Welzlu, ki je živel dolgih 27 let v polarnih krajih, med Eskimi. Amundsenova in Byrdova polarna ekspediciji je vzbudila letos zanimanje vsega sveta za najsevernejšo točko naše zemlje. Do zadnjega časa smo si predstavljali severni tečaj kot neko fiksno točko odnosno košček zemlje, ki tiči na koncu zemeljske osi in se soloh ne premika. Človeštvo si je dolgo prizadevalo doseči to točko, toda letos se je ta želja izpolnila. Vsi smo mislili, da bo trenutek, ko dosežejo drzni letalci severni tečaj, eden največjih dogodkov v zgodovini. Ko je bil pa severni tečaj dosežen, je šel ta dogodek mimo nas kot nekaj povsem običajnega, zakaj na svetu se gode mnoge važnejše reči. In vendar je bilo mnogo ljudi, ki jim zagonet-ka severnega tečaja ni dala spati. Pred leti se je udeležila skupina Čehov avstrijske polarne ekspedicije. Širša javnost o udeležencih te ekspedicije ni bila informirana. Šele zdaj se je oglasil češki polarnik Jan Welzl. Mož, ki po pravici zasluži ime Eskimo, dolga leta ni dal od sebe nobenega glasu. Šele Amundsenova ekspedicija ga je vzpodbudila, da se je oglasil. Welzl je živci dolgo časa na novosibirskih otokih. Pred dvema letoma se je vrnil v Evropo kot siromak brez denarja in dokumentov. Iz polarnih krajev je odpotoval najprej v Nemec je skomizgnil z rameni in zaspal. Daleč tam na pustem obzorju je ugašal sohični zaton in zadnji žarki so poli ubijali obraz mojega sovražnika. — Kaj če bi jo popihal? — sem pomislil. — Kdo hi se ukvarjal z njim? Preseda mi že. Sicer je pa položaj popolnoma neznosen: jaz trdim, da je on moj ujetnik, on pa pravi, da sem jaz njegov. Če se pa medsebojno osvobodiva, bo to nekaka izmenjava vojnih ujetih "k o v. Previdno sem vstal, da bi se Nemec ne zbudil, in odšel sem proti zapadu. Da bi se pa revanžiral svojemu sovražniku za izgubo problematičnega ujetnika, sem mu stisnil pred odhodom v skrčeno roko svojo steklenico konjaka. In Nemec je spal tako, podoben ve-5ikemu detetu, ki so mu položili v roko cucelj in ki zapiače, ko se zbudi, videč, da je pestunja odšla ... Evo, to so vsi moji doživljaji na bojnem polju. Toda kako naj povem to vnukom, če pa ne morem pojasniti, kdo je zmagal — mi ali Nemci, kdo je bežal — mi ali sovražnik in kdo je koga ujel — jaz Nemca ali Nemec mene? Zdaj, ko sem še mlad. sem povedal Čisto resnico. Ko se pa postaram — bo jr^ba lagati. Ameriko, odkoder se je napotil v Evropo, kjer je prvič slišal, da ie Češkoslovaška neodvisna. Zdaj zbira sredstva, da se vrne v polarne kraje, kjer je preživel svojo mladost Tam gori ima mnogo prijateljev. Lovci, iskalci zlata m Eskimi ga dobro poznajo. Po prihodu v Ameriko je hodil dan za dnem na češkoslovaški generalni konzulat, da bi mu izdali potni ust in domovnico. Uradniki so ga smeje pozdravljali »Nazdar, Eskimo!« Welzl je bil rojen 1. 1S6S kot sin sluge Jana Welz-la na Nunaju. Že v zgodnji mladosti je dobil službo na neki ladji in tako se je začela njegova odisejada po svetu. Po dolgoletnem tavanju se je izkrcal na obali severne Sibirije in zašel med Eskime, kjer je ostal do 1. 1924. Kmalu po Amundsenovi ekspediciji je poslal domači občini obširno pismo s priloženimi zemljevidi, v katerih dokazuje, da ie doma iz polarnih krajev, ki so mu bili dolga leta druga domovina. Mož kljub težkemu življenju ni izgubil prirojene- ~ humorja. Ko so ga vprašali, zakaj se ie mudil tako doigo v neobljuder.ih polarnih krajih, je smeje odgovoril, da je bolje živeti v pustinjah med volkovi kot pa med civiliziranimi ljudmi, ki so še krvoločnejši od volkov. V polarnih krajih je človek sicer velik siromak, zato pa mu nihče ne krati svobode. Vse, kar vidi in najde, je njegovo. Nestrpno pričakuje trenotka, ko bo zopet videl svoje polarne prijatelje. Če bi bil tako znamenit, kakor je Amundsen, — meni Welzl — bi mi ljudje pomagali, da se čimprej vrnem tja, kamor me vleče srce. Tako sem pa siromak in nihče mi noče verjeti ,da obvladam vse severne jezike. Vožnja do Princ Roberta stane 235 dolarjev, ki jih ni lahko spraviti skupaj. Arlsiide Brian"!. Francoski ministrski predsednik se mora, kakor njegovi jugoslovanski tovariši, noč in dan boriti z neozdravljivo vladno krizo. samo pri dorcu Palača Ljublj. Kreditne banke Od Trcndiijema do Kioysbaya Dr. Behounek, o katerem smo že poročali, da se je udeležil Amundse* nove ekspedicije in ostal potem v Kingsbayu, priobčuje v čeških listih po* pis svojih doživljajev med vožnjo od Trondhjema do Kingsbava. «V Trondhjemu,« piše češki uče* njak, — «je bila že vkrcana Amundsc* nova ladja «Knut Skaaluren», tovorni parnik, zgrajen nalašč za polarno mor* je, ki je vozil poprej premog s Svalbar* da. Parnik je stal v zalivu, kjer so bile pripravljene vse potrebščine za Amund senovo ekspedicijo. V Trondhjemu so Amundsena oble gali novinarji in razni funkcijonarj tako da ni mogel vsem ustreči. Tu ser prvič govoril z znamenitim Norvežf nom. Amundsen je velik, krepak mo sivih las in zagorelega obraza. Pozna s mu že na obazu, da je izredno podje ten, pogumen in agilen. O uspehu nje gove ekspedicije ni nihče dvomil. Dru ga baza ekspedicije je bilo najsevernej še evropsko mesto Hammerfest, ki lež daleč za polarnim krogom. Tu nas jc pričakovala bajna ladja «Heimdal». — Vožnja od Trondhjema do Hammerfe= sta traja tri dni. Potnik vidi značilne norveške fjorde (zalive), male otoke in zasnežene skale. Pogled je za razvaje* no oko sicer monoton, vendar pa osta* ne človeku vse življenje v spominu. Posebno lepi so prizori ob solnčnem zahodu, ko se odbijajo žarki od snega in ledu v vseh mavričnih barvah. V Hammerfestu smo čakali štiri dni. Peti dan smo se vkrcali na bojno ladjo «Heimdal», ki je bila nekoč kra* ljeva jahta. Dne 22. aprila popoldne so stopili na krov zadnji udeleženci ekspedicije — prof. Nobile, brat po* vel j nika «Norge», trije italijanski aero* navtični častniki, dva radiotelegrafista in več italijanskih mehanikov. Ob 8. zvečer je ladja odptula. Na vprašanje, kako dolgo se bomo vozili, je kapitan odgovoril, da ne ve. Morda nekaj dni. morda pa tudi več tednov. Vreme je bilo v polarnih krajih zelo neugodno. Povsod so se valile ogromne ledene go* re in ladja je bila neprestano v nevar* nosti, da kam trči. Ker se je pa Amund* senu mudilo, smo morali ne glede na nevarnost odpluti. Na jamboru je zavi* hrala norveška zastava in od pluli smo iz H ammerfest a, z zadnje civilizirane postaje polnočnemu solncu nasproti. Iz ameriške kriminalne kronike Justifikacija Jugoslovena Stanka Jukiča. — Strahovadla chi-kaških banditov Kfekor je «Slo venski Narod» ne da v* no na kratko poročal, je bil v mestu Renu, država Nevada, dne 22. maja ju« stificiran naš državljan Stanko ju kič, ki je umoril svojo löletno ljubico Ivan* ko Madek. Usmrčen je bil v državni kaznilnici v Carson City, in sicer s pli* nom. JukiČ je bil na dan justifikacije popolnoma miren in je pozdravil krv* nike pri vstopu v svojo celico z bese* dami: «Dober dan, decki.» Ko so ga odvedli v majhno eksekucijsko celico, je smehljaje sedel na stol ter si dal zvezati roki in nogi. Pazniki so se nato odstranili, zaprli vrata in spustili v cea lico strupeni plin. Čez štiri minute je bil Jukič mrtev. Boj med chicaškimi banditi, o kate* rih smo že poročali, in med policijo za* vzema oblike pravcate vojne. Policija nima moči, da bandite ukroti. Lopovi so tako izvrstno organizirani in disci* plinirani, da tvorijo takorekoč regulär* ne, popolnoma vojaškim slične oddel* ke. Kakor javljajo ameriški listi, raz* polagajo celo z mitraljezami in oklop« nim avtomobilom. Preiskava o tragični smrti državne* ga pravdnika Swigginsa, ki je bil tudi žrtev banditov, je prinesla na dan ne* verjetne podrobnosti o terorju in stra* hovladi razbojnikov v Chicagu. Tekom enega leta je bilo v Chicagu izvršenih 92 umorov. V vseh 92 slučajih pa je sodišče izreklo samo dve obsodbi in še te samo na zaporno kazen. Porotniki si iz strahu pred maščevanjem niso upali izreči smrtne onsodbe. Ni Čuda, da radi tega drznost banditov narašča od dne do dne. Banditi se v velikem obsegu b a vi j o tudi s tihotapstvom alkohola. Chicago je mesto, kjer danes lahko ob vsakem času dobiš najboljše pijače. Odkar pa je bil za policijskega šefa imenovan energični policist Coilin, ki je z želez* no roko pometcl med bandami, je mi* nula perijoda cvetočih kupčij z alko* holom. Lopovi so se zato vrgli na vlo* me in rope. V ilustracijo varnostnih razmer v Chicagu navajajo ameriški listi, da je nedavna preiskava med policijo ugoto* vila, da je bilo 500 ameriških policistov v službi zločinskih organizacij. Ti poli* cisti so dobili mesečne plače od tolp. Celo v političnem življenju igrajo ban* diti veliko vlogo. Vodja ene najdrznej* ših in najnevarnejših razbojniških tolp je neki Italijan Caponi, ki ga smatrajo tudi za morilca državnega pravdnika Swigginsa. Na njegovo glavo je razpi* sana velika nagrada, vendar pa se do* slej ni posrečilo, da bi ga izsledili. Binnorisfjoni Mik Konkretno in abstraktno. Učiteljica razlaga učencem razliko med konkretnim in abstraktnim. »Konkretno je to, kar lahko vidimo, in abstraktno to, kar se ne vidi. No, Mirko si razumel?« »Sem.« vNo. povej mi kak primer.« »Moje hlače so konkretne, vaše hlače pa so abstraktne. Zloba. »Ste že \ideli mojo lepo ženl:o,« »Ne. Kaj imate dve?« Sumljivo. Žena vpraša po povratku z letovišča sobarico: »Je bi*lo mojemu možu zelo dolgčas? Je bil slabe volje?« »Sprva tega nisem opazila, zadnje dni pa je bil gospod res slabe volje.« Pred sodni jo. »Ako ste se res tako kesali tatvine, zakaj pa ukradenih hlač niste vrnili?« »Saj vendar ne morem priti pred sodnijo brez hlač.« Utemeljen sum. »Prosim vas, gospod ravnatelj, poglejte vendar, če vam ni ušel iz norišnice kak blaznež. Na vsak način se je moralo to zgoditi!« »Tako? Zakaj?« »Nekdo je včeraj pobegnil z mojo ženo.« Primera. »Poznaš Vilkovo nevesto? Kakšna je na primer?« »Kakor primer je.« »Kako?« »Šepa.« O ta nedolžnost! »Mira. pojdiva nocoj v kino. ?a sprehod je preslabo vreme.« »Ne, ne. v kinu boš preveč predrzen.« »Kako neki? Saj sedijo krog in krog ljudje.« Pomladanska sezona otvoijena. — Nenadkriljivi uspehi zdiavl enja. — Moderne uredbe svetovnega kopališča. — Zelo nizke cene. — Pooolm penzion vkjučivši dobro oskrbo a la carte, uporabo kamenih zdraviliščnem hotelu, postrežbo, lazsvetljavo in zdravilščno takso stane za čas do glavne se on • 65 • 75 Din za osebo na dan. Vse točnejšt Uprava kopališča Lfpik. Gospodarstvo Seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je imela včeraj popoldne javno sejo, katere se je udeležil kot vladni zastopnik šef oddelka za trgovino in industrijo g. dr. Rudolf Marn. Sejo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Jelačin mL Po pozdravnem nagovoru ie podal izčrpno predsedstveno poročilo, ki je bilo soglasno odooreno. Nato je poročal prvi zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer o delovanju zbornice od zadnje plenarne seje, ki se je vršila 20. aprila 1925. V svojem referatu je omenjal, da naš gospodarski položaj v tem času ne beleži nobenih važnih sprememb. Zbornica je sprejela od zadnje plenarne seje 2635 vlog in odposlala 3073 dopisov. Uvoznih potrdil je izdala 205, potrdila o protokolaciji 3, izvornih spričeval 1SS, potrdil o dobavni sposobnosti 30 in raznih drugih potrdil 40. Ti podatki jasno kažejo, kako važno vlogo igra Zbornica v našem gospodarskem življenju. Govornik je dalje obširno poročal o trgovinskih pogodbah z drugimi državami, o tarifnem odboru in tarifnih konferencah, pri katerih se agil-no udejstvuje zbornični tajnik g. Ivan Mo-horič, dalje o Državni obrtni banki, o gospodarskem svetu in sploh o vseh akcijah, ki jih je pokrenila Zbornica. Zbornica je sklicala na poziv pravosodnega mienistr-stva anketo o načrtu novega meničnega in čekovnega zakona, na kateri se je podrobno razpravljalo o vseh potrebnih spremembah in dopolnilih obeh načrtov. O zgradbi zborničnega poslopja in kritju gradbeneih stroškov je poročal zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin, ki ie omenil, da se je od odobrenega kredita v znesku 2,500.000 Din porabilo že 2 milijona. Predlagal je, naj zbornica odobri povečanje gradbenega kredita še za 250.000 Din. Predlog je bil sprejet. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje gospodarskega sveta, čigar potrebo čutijo v enaki meri vsi pridobitni krogi. O načrtu tozadevnega zakona je pedal izčrpno in pregledno poročilo zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. O gospodarskem svetu, kakor tudi o vladnem načrtu, s katerim bo ta prepotrebna institucija v doglednem času ustanovljena, smo jia tem mestu že opetovano govorili. Obširno smo poročali o konferenci gospodarskih organizacij v Zagrebu, kjer je bila sprejeta ob navzočnosti zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani resolucija, ki predstavlja stališče vseh prečanskih pridobitnih krogov napram načrtu zakona o gsopoda::kem svetu. Zagrebška konferenca je osvojila edino pravilno stališče, da mora država sama financirati gospodarski svet, ker je ta ustanova namenjena v prvi vrsti sanaciji narodnega gospodarstva, torej tudi zboljšanju socijalnih razmer, in da morajo imeti glavno besedo v gospodarskem svetu tisti krogi, od katerih je odvisen blagor države in njenega prebivalstva. Iz poročila g. Ivana Mohariča posnemamo, da bi imeli gospodarski krogi iz Sport na Japonskem. Japonska uspešno tekmuje z Evropo in Ameriko v vseh pojavih modernega življenja. Zato ni čudno, da si je tudi japonsko prebivalstvo osvojilo šport in to ne le moški, ampak tudi ženske. Mlada Japonka Josida je pri prvenstvenih tekmovanjih v maju postavila v skoku v višino japonski rekord, ki je Ie za par centimetrov slabši od sve* tovnega rekorda. našega zborničnega podroCTa v gospodarskem svetu brez poljedelcev in delavcev 8 mest in sicer po dve mesti za trgovino, obrt, industrijo in denarne zavode. Kakor znano, pa predstavlja resolucija, sprejeta na konferenci v Zagrebu, odvojeno stališče napram vladnemu načrtu. Ker si torej vlada in gospodarski krogi glede sestave gospodarskega sveta v nekaterih bistvenih točkah nasprotujejo, se ima vršiti 21. in 22. junija v Zagrebu ponovni sestanek, na katerem naj bi se dosegel kompromis. Želeti bi bilo, da se kompromis res doseže, ker ie že skrajni čas, da dobimo gospodarski svet, ki bo energično posegel v naše raz-drapane gospodarske in socijalne razmere. O poročilu zborničnega tajnika g. Mo« horiča se je razvila živahna debata, nakar je bilo poročilo odobreno. Nato ie poročal zbornični konzulent g. Fran Žagar o načrtu zakona o neposrednih davkih. Tudi o tem vprašanju smo že obširno govorili. S tem je bil dnevni red izčrpan in zbornica je prešla na somostojne predloge. Zbornični član g. Zadravec ie stavil predlog o zboljšanju železniške zveze Maribor-Cakovcc-Dolnja Lendava in o ropetni uvedbi omejenih gradbenih koncesij. Zbornični član g. Elsbacher je predlagal, naj se podaljšajo vozne smeri potniških vlakov št. 614 in 621 iz Celja v Ljubljano in nazaj. Oba vlaka vozita zdaj samo med Zidanim mostom in Ljubljano. Zbornični član g. Horvat je predlagal ustanovitev poslovnice odnosno ekspoziture Okrožnega urada za zavoro-vanje delavcev v Ljutomeru. Vsi predlogi so bili sprejeti. Pri slučajnostih ie Zbornica razpravljala o konferenci gospodarskih zbornic iz vse države, ki se bo vršila ob priliki letošnjega veleselma v Ljubljani, nakar je bila seja zaključena. —g Velesejem in razstava v Osiieku. Na eplošno zahtevo gospodarskih krogov se bo vršil tudi letos v Osijeku velesejem, združen z veliko gospodarsko razstavo. Ta prireditev je dosegla ie lani velik moralni in gmotni uspeh. Računa se, da bo razstavilo najmanj 300 podjetij. Uprava je poskrbr'a, da bodo zastopana mnoga večja industrijska, trgovska in obrtniška podjetja iz v?eh krajev države kakor tudi iz inozemstva (Nem« čije, Avstrije, CSR, Madžarske in Ttalijo). Velesejem bo trajal od 11. do 26. septembra. Dovoljena bo tudi prodaja na drobno po vseh branžah. Razstavni prostor meri 14.(VX) kvadratnih metrov in je v neposredni bližini kolodvora. Na sejmišču bo poseben paviljon za našo grafično industrijo, papir in ro-klamo. Vse tiskarne naše države bodo lal 1 razstavile svoje izdelke brezplačno. Rok za priglase je do 1. avgusta. Mnogo interesentov se je priglasilo ie zdaj. _g Vojvodinski gospodarski krosi o novem davčnem lakonn. Trgovsko-industrij?ka zbornica v Vel. Bečkereku je na dva dni trajajoči seji razpravljala o načrtu zakona o izenačenju davkov. Sprejeta Je bila obüraa resolucija, ki jo predloži zbornica vladi, finančnemu ministru in parlamentarnim klubom. V resoluciji se med drugim zahteva, da se invalidski davek in davek na poslovni promet vračuna v ostale neposredne davke. —g Trgovinska pogajanja z Marl/ar-ko. Pogajanja o trgovinski pogojbi z Madžarsko se razvijajo povoljno. Sestavljene in odobrene so že konvencije o tranzitnem prometu, kaktir tudi konvencija o postaji Gola. Dosežen je tudi sporazum o tarifah. Zdaj jo na rsti konvencija o vzdrževanju obmejni Ji le-eznižkih mostov, ki bo tudi kmalu zakl u-ena. Informirani krogi računajo, da bo tr-'ovinska pogodba z Madžarsko in vso kon-eneije sklenjene Čez 8 dni. —g Ljubljanski relesrjem — za;rüon. Tprava Ljubljanskega velesejma naznanja • sem zamudnikom - interesentom, da je za se branže v notranjosti paviljonskih zcrrndb ,es razstavni prostor zaseden. Na razpolago :e še nekaj pokritega, polodprtega prostora v paviljonih F, G, med tem ko je ta kale-rorija prostora v ostalih paviljonih tudi jo-oolnoma zasedena. Nujno se naprošajo zamudniki, ki se zanimajo za polodprti prostor, da pošljejo svoje prijave. * Podgane na predstavi »Grofice Marice«. V Osjeku je te dni koncem predstave operete »Grofice Marice« pridrvela na gledališki oder ogromna podgana. Nafbrže je prišla Iz sosedstva, kajti v gledališkem poslopju pač ni nikjer primerne hrane za te ostudne živali. Zanimivo pa je, da se pod-naue pojavijo vedno samo pri predstavi »Grofice Marice«. Vsaj dosedaj še pri nobeni drugi predstavi niso presenetile občinstva s svojim obiskom. NI izključeno, da jih privabi na to popularno opereto, katero so v osješkem gledališču igrali že nič manj kakor 54 krat, njena karakteristična godba. Znano Je namreč, da so podgane zelo inteligentne živalice. Morda so celo muzi-kallčne. Ste v. 131. «S E O V E N S KI NAROD* 'dne 13. junija" 1*26. Stran Spetijaina mehanična delavnica za isalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn, tipke In pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročila ln vzorcu. Lud. Baraga LJUBLJANA Teief. 9BO Selenburgova ulica 6 Neko veleoosestvo ima na razpolago do 6000 komadov dobro izdelanih H METEL z ročaji Vprašanja na upravo , Slo v. Naroda" pod Brezove metle 1775. NAJBOLJŠI BÜNSK! BUGOVI specij&ini predmeti brez kooksiresce blago za gospode in dame, zajamčeno iz čiste volno čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - fMHQ?( BUMQ Patackefto Sržda 12, Vzorci gratis in Erssko. "^gg Isto tudi privatne. 24 lemškcga izdelka patent „Ideal'* 2 jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino lepri F. Kos, Lmliilena.Zldovslca o. 5 Generalni zastopnik. Vljudno obveščam cenjeno občinstvo, da sem W IV danes otvoriia ""350 "^SS*! na Poljanski cesti štev. 7 KOČftO KAVARNO „ODEOB^" in vabim na prijazen obisk. — Z odličnim spoštovanjem 1786 T. GroSei. B© m »*? t. m MM nudi Fabrlka KAHM! IffiUHJE11 ODŽACI (Bačka) Od 13. aprila jjlobofeo zsižace čezse! Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! v laiihN pri wj. Franc Reiner. ROYAL MAIL LIHE Kr. an~Te5ka poilna parobrodna linij« — Oeneralno zastopstvo za kra ijevino S. H. S. Zagreb, Trg. 1. 4tev. 17. Redovitl potniški promet! Hamburn-Cherbonrg-Southampton v New York in Kanado Charbourg-Liverpoel-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaoto. — «— Odprava potnikov v prvem, dragem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. Podzattopttva: Beograd, Karagjorqjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Vel- Bečkerek, Princese Jelene obala 7. — Bltolj, Bulevard Aleksandra 108. Brzojavni naslov za gor! navedena podzastopstva „Foymallpac". Zrn Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Brzojavni naslov: »»Prometna banka". SPLIT, Dioklecijanova obala 8 — METKOVIČ, Ivo Vera ja Na stanovanje sprejmem gospoda. — Naslov pove uprava «SI. Xaxoda». 1783 P r emir an e zajce belgijske «Vclikan» od 3—8 mesecev stare — prodaja. Herman Pošin* ger, Kranj 45. 17S2 Opremljena soba solnčna in zračna se od* da solidnemu gospodu ali gospodični. — Spod* nja siska, Gasilska cesta št 5. 1781 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežji štev. 5 Prodaje se ti strogotn centrumu grada Zagreba jedna velika i moderna kavana obstoječa več 40 godina, samo uz gotov novac. — Pismene upite na: Public citas d. d.. Zagreb, Gun* duliceva 11, pod «Za— 8723». 1773 Christofov zasebni učni zavod v Ljubljani, edini držav* no koncesijonirani učni zavod za stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, s pravico izdaja* nia pravoveljavnih izpri* čeval, vpisuje za bodoče šolsko leto edinole mese* ca junija in julija vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski ce* sri 7. — Vpisnina 10 di* natfjev; šolnina nizka. —■ Zavod preskrbuje ab \* ventom službe. 623 n Pleiiini stroj v popolnoma dobrem stanju se glede opustitve po jako ugodni ceni pro* da. Izve se pri: K I u n Janko, trgovec v Slovenj* graJdcu. 1770 Traži re za nastup od* mah. 2 potpuno samostalna montera za centalno grijanjo 1 2 potpuno samostalna vo* dovodna instalatera. — Ponude obratiti na: Ba* čič d. d., Zagreb, Palmo* ticeva 64 a. 17S4 Dvokolesa znamk «Tribuna», Dia« mant», «Favor», «Styriao «Frera». "Bianchi», «Rc* cord», «Champion», «Pre* zesion», «Legnano» v za* logi. Pneumatika najfi* nejše vrste «rDunlop», «Michelin». «Pirelli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja n« obro* ke. — F. Batjel, Ljublja* na. Karlovska c. 4. 107/T Deklica piidna in poštena, vešča nemščine, išče mesta k ljudem biea otrok, vajena kuhe in drugih domačih del. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod . Pridna7l763. Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Ounajska cesta 15 ln Gosposvetslea c 2 (dvorišče kavarne »Evropa**) Se priporoča. ■» Izvršitev točna, cene zmerne. js-i SfJepnSIn — Sisaä — praporu ča najbofrt tamburt, žice partiture, skale ostale potreb-?v$gfm> šttne zi sva glazbela. OdH-kovan aa pa- 22-t ris ko] Izložbi. — Cjcnlci franko Hmmggggs Nainovejaä epohalnl Izum petrolefska plinska svetiljka, 200-500 sveč moči. Krasna bela lue Neznatna poraba petroleja Sved kakor elektrika 1 „AI DA" se rab za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma v 2-T SVARC i drug £AGR£S, Preridovičeva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — Staro železo in kovine kupuje — Fr. Stupica, Ljubljana. 1771 Naobražen gospod 27 let star, z najboljšimi osebnimi izpričevali, ne« oženj en, zmožen si oven* skega, srbo*hrvatskega in nemškega jezika, stroge* ga in energičnega znača* ja ter lepega nastopa, želi mesto blagajniJa'rja pri kaem večjem hotelu, trgovini ali letovišču kjerkoli si že bodi, banč* nega sluge, praktikanta pri kakem večjem hotelu, stičnega. Službo nastopi lahko takoj ali po dogo^ voru. — Kdor želi imeti res dobrega, zvestega in zanesljivega ter vseskozi poštenega služabnika, naj pošlje svojo cenje* no ponudbo na upravo «Sl Naroda-» pod «Vxor m a rl j i vosti /1772». LIP BIZJAK krznar in i zdelo vatel i čepic, je preselil svojo veliko delavnico in trgovino radi pomanjkanja prostorov iz ^ Kolizeja v SeSenburgovo ul. 6 in se priporoča vsem cenjenim odjemalcem v nadaljno naklonjenost. SESBSSffSSBSBKIIBiailBBIBIIIIIIBIIIIIIIIIII najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA UUBLMMM Selenburgova ul. 6, L 219-l Telefon it. 980. Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani prodaja sit ss premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovost!, v celih vagonih po originalnih cenah pre* mogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Nad rt V PRO"ETf!l ZAVOD se PREMOG tf. d. naa,uv * « Ljubljani Miklošičeva cesta IS/I Najboljši sivalsi steofl Is IroSesa So ie za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski pletilal stroji Bobioä. Večletna garancija. Najnižje cene. Tudi na obroke. sp reteiinCa I:;ablj8J2nj bH/n Prešernovega spomenjka ob vod*. !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snažen je in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC C"T Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince -Vič 43 Proda se vsled srni ti (polkovnika Puteanyja) v gradu Tivoli, I nadstropje, levo, jed lnica, spalnica, jedilni servisi stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. Pogleda in kupi se Istotam od 14. t m. naprej. I Umni MBH ICO'TGDULJU Proda se Wanderer-avto z 2 sedežema in poki j t. m prostorom za prtljago, primeren za trgovskega potnika — Ogleda se v garaži STUPICA, Ljubljana, Slomškova ulica. 1762 Sanafiorij za odrasle in otroke AB BAZ S A (Gpatija) Dieino zdravljenje na različne načine: za okrepitev, odebe-litev, in učvrstitev. Oiroci od 6 let naprej se spiejmejo tudi brez spremstva. Različni poletni športi. Velik park. Las-no kopa išče s 40 kabinami. Kadio. Švedska gimnastika. 9iT Mehanično umetno vezenje aastorov, perila, oblek, bluz, monogramov, fino bel* in barvasto entlenje, ažurimnje. MATEK & MBKRSa LI^ib§Iana9 » - DALMATiftOVA 13 - Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkonkurenčne cene. Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih ln modernih vzorcih ter lastnih originalih. Morsko kopališče Baska na otoku Kc*ku. Divno ležeči hotel „Velebtt" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarncra — Prvovrstna slov. kuhinja — Elektr čna razs\ etljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — CeIodne\na hrana Din 5b.—--Pijače ohlajene na ledu — — Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila 4512 lastnik hotela Ante TueSor. ^3 Preminul je naš ljubljeni soprog, oče, tast, brat in stric Andrej Bürger posestnik, predsednik gost. zadruge, blvftl obč. odbornik Itd. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto, dne 12. junija 1926. ob 6. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. V Postojni, dne 10. junija 1926. Joslplna roj. Lampič, soproga. Pepca por. flfleliva, Ludvik, Andrej, Zora in Bojan, otroci. Ostali sorodniki. Stran 8. «SCOVENSKI NAROD» dne 13. junija 1926. Štev. 131 I i" 'V Čevljarji iz Vojvodine na svojem zboru v Novem Sadu dne 23. maja t. 1. protestirajo proti nizkim cenam naše obutve. Pritožujejo se, da nimajo zaščitne carine. Trdimo, da so zaščitne carine skoraj v vseh državah, toda največje so pri nas. Prinašamo pregled, koliko se plača carine pri uvozu enega para pri nas in koliko v inozemstvu. Vrsta čevljev Kraljevina SHS Avstrija Čehoslovaška Rum unij a Nemčija Holandlja Moški čevlji 850 gr Ženski čevlji 500 gr Otroški čevlji 360 gr Din 60*— 85 — i. 82-- Din 32— . 23— , 15.— Din 25— . 29— , 23— Din 30— » 24 — , H— Din 13— n 10 — . 8— Din 10-— . «— . *— V Anglijo je uvoz prost, brez kakršnekoli carine. Dalje zahtevajo čevljarji strogo kontrolo carinjenja naše obutve, zahtevajo, da se preišče, koliko plačamo davka. Naše delniško društvo je osnovano na podlagi zakona. Kot tako mora polagati javno račune. Zaposlujemo samo domače ljudi, delamo pošteno na izpopolnjenju obrti in trgovine. Delamo pot znižanju cen življenskih potrebščin. Služimo stotisočem ljudem z dobrimi in cenenimi čevlji. Plačujemo davke, plačujemo carino v milijonih.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh