logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
Arhivi 29 (2006) �t. 1, str. 1-34__________________�lanki in razprave_______________________________________________1 �lanki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni �lanek UDK 631.1(497.4)"1767/1787" 338.43.02(497.4)"1767/1787" Prejeto: 18. 4. 2006 Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787* EMA UMEK dr. arhivskih znanosti, direktorica Arhiva Republike Slovenije v pokoju Ra�i�ka ulica 5, SI-1000 Ljubljana IZVLE�EK Po vzpru tujih dru�b je bila leta 1767 tudi na Kranjskem ustanovljena Kmetijska dru�ba. Sloje %a posvetovalni organ komer�nega konsesa oziroma de�elnega glavarstva, ki seje plasti v sedemdesetih in osemdesetih letih 18. stoletja ukvarjal z vpra�anjem pove�anja in izbolj�anja kmetijske produkcije v debeli, kar je bilo v dolo�eni meri povedano tudi z zagotavljanjem surovin %a manufakturno proizvodnjo. V �lanku so predstavljena prizadevanja za ustanovitev dru�be, njena struktura in organizacija, �lanstvo ter publikacije, kijih je izdajala. Podrobno pa �lanek predstavlja prakti�na vpra�anja s podro�ja poljedelstva, �ivinoreje in deloma obrti, s katerimi se je dru�ba prete�no ukvarjala in k njihovemu re�evanju pristopala na na�in, skozi katerega se zrcalijo nekatere ideje so�asnega razsvetljenstva in fizjokratizma. KLJU�NE BESEDE: gospodarska zgodovina, agrarna zgodovina, fizjokratizem, kmetijske dru�be ABSTRACT THE CARNIOLAN AGRICULTURAL SOCIETY Folloming the model of the similar foreign societies, the Agricultural Societj mas established in Carniola in the jear 1767. It n>as an advisorj and consultative body ofthe so-called �konses� of commerce orprovincial district board respectivelj, iphich n>as dealing with the problem hon> to increase and improve the agricultural produdion in the countj and it mas very active particularlj in the seventies and eighties of the 18"' centutj. Its main issue and an important task n>as to a certain extent connected mth the question ofproviding ofthe ram materials for the manufacture production. The endeavours for the establishment of the Agricultural Societj are introduced in the article, the structure and the organisation of the societj is described, its membership as me 11 as the publications itpublished. The article also addresses the practical issues from thejields of agriculture, animal breeding and husbandrj and partij the crafts in which the societj n>as predominantlj engaged; the societj made attempts to solve the problems in the manner n>hich reflects the contemporaij ideas of the European age of enlightenment andphjsiocracj. KEY WORDS: economic historj, agricultural historj, phjsiocracj, agricultural societies Navedeno delo je diplomska naloga avtorice iz 50. let 20. stoletja, ki jo je za objavo priredil arhivist Tadej Cankar. Pri�ujo�i �lanek je natisnjen v po�astitev osemdesetletnice Petra Ribnikarja. �lDnki in UD] pUDvt $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 V 18. stoletju so za�ele posegati dr�ave v kmetijsko produkcijo in jo sku�ale �imbolj dvigniti ter vplivati na izbolj�anje kmetijstva preko kmetijskih dru�b. Kmetijstvo se je pod vplivom fiziokratskih idej vedno bolj ��itilo. V vseh evropskih dr�avah je nastajala obse�na literatura o kmetijstvu, bodisi da so to originalna dela ali prevodi anti�nih piscev Var-rona in Columelle. Vse evropske vlade so ustanavljale kmetijske dru�be ali podpirale njihovo ustanovitev.1 Ustanovitev kmetijskih dru�b je priporo�al �e Johann Ad. Hofmann v svojem delu Observatt. Politicae s. de republica, enako je tudi Leibniz predlagal, da bi pri ustanavljanju akademij polagali ve� pa�nje na gospodarske panoge. Herbert je v svojem delu Police des grains leta 1755 predlagal, da bi se ustanavljale kmetijske dru�be po na�inu Academie Francais, Conseil de Commerce. Prva kmetijska dru�ba je bila ustanovljena na �kotskem 1735, sledile so ji dru�be na Irskem 1736, Royal Societv of Agriculture v Londonu 1753 in Smithfield-Club 1798, v Franciji Societe rovale dAgriculture v Parizu 1761, v Rennesu 1757, v Bernu 1758; v Vidmu 1762. V Nem�iji so se za�ele ustanavljati kmetijske dru�be po sedemletni vojni, in sicer je bila prva turin�ka 1763, v Leipzigu 1764., frankovska v Ans-pachu leta 1765. V samih pruskih de�elah so se ustanavljale kmetijske dru�be �ele po letu 1770, tako v Breslauu, Potsdamu in Hammu.2 Slede� tujim zgledom (angle�kim, francoskim) je dal komer�ni konses pobudo za ustanovitev nekak�nega posvetovalnega organa, ki bi skrbel, da bi se izbolj�alo kmetijstvo � to naj bi bile kmetijske dru�be. S tem bi se odstranil vtis neposrednega prizadevanja in vpliva dr�ave, kajti po nazorih fizio-kratov in pa prirodnega prava, katerega prista�i so bili tedanji dr�avniki, ima vsak �lovek pravico, da razpolaga s svojimi sposobnostmi, ne da bi ga pri tem ovirala dr�ava. Gospodarska politika Marije Terezije je �la v smeri urejanja gospodarskega �ivljenja v dr�avi. Dr�ava nastopi prvi� kot usmerjevalec proizvodnje in sku�a uvajati v gospodarstvo neko na�rtnost. Novim manufakturam se je sku�alo zagotoviti surovine v dr�avi in jih s tem osvoboditi od uvoza iz tujine.3 Da pa bi se gospodarski napredek avstrijske dr�ave �e bolj pospe�il, je bil v ta namen ustanovljen poseben osrednji urad, komer�ni direktorij ali dvorni komer�ni svet, leta 1746. Vodstvo dvornega komer�nega sveta je prevzel grof Rudolf Cho-tek, ki je ostal na tem mestu do leta 1762.4 Neposreden povod za ustanovitev komer�nega sveta je dal te�ak gospodarski polo�aj, v katerega so pri�le alpske in sudetske de�ele sredi 18. stoletja zaradi osvojitve Slezije po pruskem kralju Frideriku II., na katero so bile omenjene de�ele v trgovskem in industrijskem oziru skoraj popolnoma navezane. Kajti vse bolj�e blago so nabavljali kranjski trgovci iz Slezije oziroma na sejmih v Salzburgu in Linzu, kjer so prihajali v stik s trgovci iz ju�ne Nem�ije, iz Augsburga, Regensburga, Munchna in �vice. �lezija je bila tudi glavno sredi��e veletrgovine, ki je posredovala med evropskim vzhodom in zapadom, med poljskimi, ruskimi, moldavsko-vla�kimi de�elami in �e�ko, Moravsko, �tajersko, Koro�ko, Avstrijo ter Hamburgom, kamor je prihajalo kolonialno blago. Trgovina iz Kranjske napram Reki in Trstu, ki sta bila progla�ena leta 1719 za svobodni luki, pa ni bila posebno �ivahna. Brnski nadzornik manufaktur Prokop in grof Podstatsky, ki sta leta 1754 potovala slu�beno v gornjo Italijo, sta poro�ala, da izdelujejo na Kranjskem le navadno platno, nekaj �eleznih izdelkov in grobo sukno za kme�ko prebivalstvo.5 Vse bolj�e vrste platna in polvolne-nega blaga pa so dobivali iz Slezije. Enako je poro�al malo prej iz Trsta Franc Henrik baron Rai-gersfeld. Navadno platno so kranjski trgovci prina�ali na trg v Senegalijo,6 kamor je tudi �el skoraj ves izvoz kranjskega in koro�kega �eleza, ki ga je zdru�il v svojih rokah Michel Angelo Zois. Zato je bila izguba Slezije toliko bolj ob�utna in jo je sku�ala gospodarska politika dobe Marije Terezije nadomestiti z vsemi sredstvi, ki so ji bila na razpolago. Predvsem so se trudili, da bi z velikopotezno dr�avno podporo, s sodelovanjem podjetnikov iz Slezije, Nizozemske, Francije in Anglije ustanovili nove industrije in jih za��itili s prohi-bitivnimi carinami. Pri tem pa naj bi dajal glavne smernice komer�ni direktorij, ki so mu bili podrejeni komer�ni konsensi pri de�elnih vladah. Ti naj 1 Kulischer: Allgemeine Wirtschajtsgeschichte des Mittelalters und derNeu^eitll, Munchen 1929, str. 39. 2 Roscher, W: Sjstem der Volksivirtschafi II. Nationa/iJkonomie des Ackerbaues und der venvandten Urproduktionen, 14. izdaja, Stuttgart 1912, ste. 696. 3 Tautscher, A: Geschichte der Volkswirtschafislehre, Wien 1950, str. 29. 4 Uhrlif: Handbuch der Geschichte Osterreicbs und seiner Nach-barldndern Bohmen und Ungarn, Graz-Wien-Leipzig 1930, ste. 352; Beer, A: Die Yinan%yern>altung Osterreicbs 1749�1816, v: Mitteilungen des Instituts fur osterreichische Geschichtforschung, XI (1894), ste. 237. 5 l'ournier, A: iiine Amtliche Handlungsreise nach ltalien im Jahre 1754, v: Archiv fur osterreichische Geschichte, LXXI1I (1888), str. 223. " Morda gre za Sinegallio (pristani��e v bli�ini Ancone), ki je bila neko� mo�no trgovsko sredi��e (op. T. C). $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 bi poro�ali centralnemu uradu o stanju gospodarstva v de�eli in stavili primerne predloge za njegovo izbolj�anje. Njegovo delo naj bi v glavnem �lo v smeri pospe�evanja obrti, industrije in trgovine, a za pospe�evanje kmetijstva naj bi se zavzele kmetijske dru�be. I. Ustanovitev in ureditev kmetijske dru�be Predlog za ustanovitev kmetijskih dru�b v �tajerski, Koro�ki, Kranjski in Tirolski je podal ko-mer�ni svetnik pl. Fremant v svoji spomenici 21. januarja 1764 grofu Rudolfu Choteku, najvi�jemu tajniku dvorne pisarne, "kajti drsava ne sme dopustiti, da daje pentlja le srednji pridelek, ampak mora skrbeti %a dvig kmetijstva. Glavne ovire pri izbolj�anju kmetijstva so predsodki ljudi, kijih podedujejo od obi�ajev prednikov. Ne obstoja pa sila, ki bi to odstranila in kon�no ni ljudi, ki bi delali koristne preiskave in poizkuse, da bi s tem prosvetlili tla�ane in jih odvra�ali od predsodkov". V ta namen naj bi slu�ile kmetijske dru�be. Prednosti teh dru�b so se pokazale �e v drugih de�elah, "ne da bi govorili o bolj oddaljenih dru�bah, se to lahko re�e %a dru�bo v �vici v Bernu", ki je bila najbli�ja tem de�elam.7 Torej je bila Fremantu za vzor Kmetijska dru�ba iz Berna, ki je bila ustanovljena leta 1758 po zgledu Societe d'Agriculture de Commerce et des Arts iz Bretagne,8 ki sta jo ustanovila v 50. letih 18. stoletja Gournav in Montaoudouin, predstavnika vmesne dobe med merkantilizmom in fiziokratiz-mom.9 Da je Fremant mislil z bolj oddaljenimi dru�bami dru�bo v Bretagne, nam potrjuje tudi dopis de�elnega glavarstva (28. 6. 1764), kjer pravi, da je Fremant vzel za zgled Kmetijski dru�bi v Bretagni in v Bernu.10 Dru�ba naj bi skrbela za izbolj�anje kmetijstva in manufaktur. Fremant si ni zami�ljal dru�be, ki bi imela kar najve� �lanov po de�eli, ki bi poro�ali o svojem delu in delali poskuse, ampak bi bil to po njegovi zamisli o�ji krog ljudi, kakih �est po �tevilu za vsako de�elo, ki bi delali poskuse in o tem poro�ali. Te ljudi naj bi dr�ava podpirala. Svoja raziskovanja naj bi usmerili na prou�evanje kakovosti in naravo terena, pridelkov, njih uporabo, �ivine, 7 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 8 Bretanje (op. T. C). ^ Oncken, A: Geschichte der Nationalokonomie I, v: Pran-kenstein, Heckel: Hatid- und Lehrbucb der Staatsmssetiscbafteti, Leipzig 1922, 3. izdaja, str. 290. 10 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). njih bolezni, lesa in o nadomestitvi lesa z drugimi snovmi, na primer s �oto. Te svoje izku�nje pa naj bi kmetijska dru�ba prena�ala na sosede in prebivalce svoje de�ele. Z ustanovitvijo najvi�je dru�be na Dunaju bi si kmetijske dru�be la�je posredovale svoje poskuse, raziskovanja in njih u�inke.11 Predlog Fremanta je dvorna pisarna poslala v presojo de�elnemu glavarstvu na Kranjskem, ki se je strinjalo, da je kmetijstvo silno zanemarjeno in da ga je potrebno izbolj�ati. Ovire pri izbolj�anju kmetijstva so bile na eni strani nezaupanje in predsodki tla�ana pred vsako novostjo, na drugi strani pa niso bili posestniki gilt zmo�ni, da bi dali �e tako neznaten izdatek za izbolj�anje te ali one panoge kmetijstva. Zato se je tudi de�elno glavarstvo strinjalo, da se ustanovi kmetijska dru�ba, kajti "stanje kmetijstva bi bilo mogo�e izbolj�ati le, �e bi se to izbolj�anje ne izvedlo preko zemlji�kih gospostev ali preko dr�avnih uradov: okro�nih uradov ali de�elnega glavarstva, ampak preko tretje roke, to je preko predlagane kmetijske dru�be, s pomo�jo katere naj bi se zemlji�ki gospodje sami lotili izbolj�evanja in s tem pokazalipodlo�nikuprednost izbolj�av v kmetijstvu". Dru�ba naj bi bila organizacijsko urejena po primeru u�enih dru�b, ne pa kot urad ali komisija. Vsak �lan mora imeti proste roke pri svojem delu. Ljudi je treba pri tem delu vzpodbujati ne pa prisiliti. Zato je predlagalo de�elno glavarstvo, da bi podeljevala kmetijska dru�ba nagrade in kupovala ter zastonj delila stroje in orodje. Dru�ba naj bi dobivala iz erarja vsako leto 200 goldinarjev za take potrebe. Poro�ilo o izdatku teh 200 goldinarjev naj bi dru�ba vsako leto predlo�ila glavni dru�bi na Dunaju. �lani naj bi se izbrali izmed naslednjih oseb, ki so ve��e v stvari, imajo dovolj vneme in tudi same zemlji�ko posest: Karel grof Auersperg, Jo�ef baron Brigido, intendan�ni svetnik pl. Raab, Franc baron Jane�i�, Pompej baron Brigido, komer�ni svetnik pl. Fremant, dr. Paulini in p. rektor S. J.12 Med zamislijo de�elnega glavarstva in dvora o kmetijski dru�bi je bilo ve� razlik, ki jih je bilo potrebno premostiti, in te so bile: 1. oblika dru�be. Po mnenju de�elnega glavarstva in projektorja naj bi bila dru�ba zasnovana kot akademija,13 a dvorna pisarna je videla v dru�bi le nekak�no komisijo, kar je po mnenju de�elnega glavarstva bilo nasprotno samemu bistvu dru�be;14 11 Prav tam. 12 Prav tam. 13 Prav tam. 14 Prav tam. �lDnki in UD] pUDvt $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 2. podrejenost kmetijske dru�be � ali naj bo podrejena de�elnemu glavarstvu ali komer�nemu konsensu, kakor je dolo�il gra�ki gubernij;15 3. financiranje dru�be � ali naj ima dru�ba dolo�eno letno vsoto za izdatke; tako je predlagalo de�elno glavarstvo 200 goldinarjev letno, kar se je najprej zavrnilo, �e� da bo dobivala dru�ba podporo le od �asa do �asa iz komer�ne blagajne.16 Na ponovne predloge de�elnega glavarstva se je nakazalo za izvedbo poskusov kmetijske dru�be letno 200-400 goldinarjev.17 De�elno glavarstvo je predlagalo, da bi dru�ba skrbela za gnojenje, da bi se izbolj�alo krmljenje �ivine; zato naj bi poskusili z angle�kim laporjem, marne ali terre marneuse. Iz tujih de�el naj bi kmetijska dru�ba priskrbela in zastonj razdeljevala semena lucerne, lanu, konoplje in raznih vrst trav ("turris" in mo�virne trave). Nadalje je de�elno glavarstvo predlagalo, da pride v delo dru�be tudi skrb za izbolj�anje ov�ereje. Za izvedbo tega programa pa bi po mnenju de�elnega glavarstva potrebovala dru�ba 2000 goldinarjev.18 Vendar je gubernij zahteval, da kmetijska dru�ba najprej s poskusi doka�e korist angle�kega laporja;19 4. sporno je bilo tudi vpra�anje, kdo naj predlaga �lane in kdo naj bo �lan. De�elno glavarstvo, ki tudi ni bilo zadovoljno, da bi predlagal �lane dru�be komer�ni konses, je moralo to odstopiti komer�nemu konsesu. 4. julija 1765 so na skupni seji zastopniki de�elnega glavarstva in ko-mer�nega konsesa predlagali za �lane bodo�e kmetijske dru�be naslednje osebe: za �astne �lane: svetnika intendance v Trstu pl. Raaba, ko-mer�nega svetnika pl. Thysa, komer�nega svetnika pl. Fremanta; za �lane iz Gorenjske pa: okro�nega glavarja pl. Claffenaua, svetnika de�elnega glavarstva Franca barona Jane�i�a, Jo�efa pl. Segala, lastnika gra��ine Bele Pe�i, barona Codellija, P. P. Glavarja, �upnika pri sv. Petru v Komendi, Volka Danijela barona Er-berga, Sigmunda grofa Liechtenberga, Janeza K. Zittenecka, skrbnika gra��ine Kri�, dr. Auerber-gerja, Adama pl. Dinzela, lastnika gra��ine Turn pri Preddvoru, oskrbnika v Loki barona Baum-gartna in Alojzija grofa Auersperga; iz Dolenjske: opata iz Sti�ne in Kostanjevice, grofa J. N. Blagaja, lastnika gra��ine Bo�tanj, Schwaba pl. Liechtenberga, Karla grofa Auersperga, okro�nega glavarja pl. Apfaltererja, dr. Polinija, p. rektorja S. J.,20 profesorja fizike, Franca Jo�efa barona Schweigerja, Jo�efa grofa Barba, Riharda grofa Auersperga, Franca Antona pl. Mordaxa, Jo�efa pl. Busettija, barona Wolken-sperga, Ignacija barona Apfaltererja; za Notranjsko: okro�nega glavarja barona Brigida, Jo�efa barona Brigida, prelata iz Bistre, Marka Antona barona Polhograjskega, Antona Kastelica, �upnika iz Brezovice, Ivana Jakoba Fanzova, oskrbnika gra��ine Vipava, Franca Ignaca pl. Liechtenberga, Friderika Dietricha, dr�avnega prejemnika na Vrhniki, Janeza K. Tranquillija, oskrbnik v Pazinu, barona DArgento, pl. Abramsperga iz Staurij, Friderika grof Thurna, Jurija Vlaha, upravnika v Kastavu.21 To pa je nasprotovalo dolo�bam gra�kega gubernija s 1. decembra 1764,22 kjer se dolo�a, da mora predlagati �lane le komer�ni konses.23 Vendar je smatral komer�ni svetnik pl. Raab, da se ne bi smelo za �lane dru�be prisilno nekoga dolo�iti, temve� naj se vsak sam odlo�i, ali bo pristopil ali ne. Od osebja de�elnega glavarstva in okro�nih glavarstev naj zavisi, ali bodo �lani dru�be ali ne, ni pa potrebno, da bi se vklju�il ves personal. Pretre-sejo naj izvolitev protektorja, predsednika, tajnika in aktuarja dru�be in naj o tem poro�ajo dvorni pisarni.24 Nadaljnji razvoj priprav za ustanovitev dru�be ni razviden, ker manjkajo ustrezajo�e arhi-valije za obdobje 1765-1767.25 Dne 26. oktobra 1767 je bilo v Ljubljani ustanovno zborovanje Dru�be za kmetijstvo in koristne spretnosti pod predsedstvom de�elnega glavarja Henrika grofa Auersperga. Na zborovanju so izbrali v vodstvo dru�be: direktorja Jo�efa barona Brigida, ki je bil de�elnoglavarski svetnik, za tajnika komer�nega svetnika dr. Valentina Modestija in koncipista Ivana Justina Lenza za aktuarja. Na tem zborovanju so postavili �lani program za delo dru�be, ki je obsegal ve� to�k: koncem vsakega leta naj bi dru�ba razdelila med svoje �lane natisnjena poro�ila zborovanj, spomenice in poro�ila o poskusih. Vsako leto se je razpisalo nagradno vpra�anje glede na de�elne potrebe. Najbolj�i odgovor 15 Nerazre�ena opomba (op. T. C). 16 Prav tam. 17 Prav tam. 18 prav tam. 19 Prav tam. 2^ S. J. je kratica za Societatis Jesu, torej Dru�bo Jezusovo oziroma jezuite (op. T. C). 21 Prav tam; AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. Al/l). 22 Nerazre�ena opomba (op. T. C). 2-' AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 24 Prav tam. 25 Prav tam. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 je bil nagrajen s 36 dukati. Za prakti�ne izvedbe poskusov, ki bodo temeljili na nagradnih vpra�anjih, se bo podelila nagrada 150 goldinarjev. Pod-lo�nikom, ki bi kaj izbolj�ali v kmetijstvu, se bodo podeljevale nagrade po 2, 4 ali 6 dukatov, s tem se bo pospe�evalo uvajanje novih rastlin. Predlagali so, da bi se Ljubljani ustanovila stolica na liceju za mehaniko.26 Z dvornim dekretom z dne 31. decembra 1767 se je vzelo na znanje ustanovitev dru�be in se je potrdila izvolitev njenega vodstva. Dvorna pisarna se je strinjala s programom dru�be, a je priporo�ala, da naj se jemlje snov za referate zlasti iz kemije. Dru�ba je bila podrejena komer�nemu konsesu, kamor je morala po�iljati vsak mesec poro�ila o svojem delu in zapisnike sej.27 Komer�nemu konsesu je morala predlagati razpisana nagradna vpra�anja in nagrade ter dati na vpogled dela, ki so jih nameravali natisniti.28 Komer�ni konses je dajal pobudo in smernice za delo dru�be in za njene poskuse. Le v redkih primerih so dajali iniciativo za delo dru�beni �lani in to navadno pri onih panogah, pri katerih so bili sami kot lastniki manufaktur zainteresirani. (J. N. Blagaj se zavzema za izbolj�anje lanu in preje). Komer�ni konses je dalje dostavljal predloge dela in zapisnike dru�be de�elnemu glavarstvu do leta 1769, ko so podredili kmetijsko dru�bo neposredno de�elnemu glavarstvu.29 Kmetijska dru�ba je odslej poro�ala o svojem delovanju de�elnemu glavarstvu naravnost. De�elno glavarstvo pa je po�iljalo zapisnike sej kmetijske dru�be centralnemu uradu, �e�ko-avstrijski dvorni pisarni na Dunaju. Leta 1776 je prenehalo delovanje komer�ne komisije v Ljubljani. Od tega leta je delovanje dru�be vedno bolj skromno, razen na podro�ju �olstva. Te�nja po �im ve�ji centralizaciji dr�avne uprave in nove smernice v gospodarski politiki Jo�efa II. so prizadele tudi Kmetijsko dru�bo, ki je bila z dekretom z dne 6. avgusta 1787 ukinjena z motivacijo, da sadovi njenega dela ne ustrezajo izdatkom zanjo. Dru�bi, ki je dobivala letne dotacije za svoje delo iz komercialnega fonda, so ukinili vsako podporo s koncem oktobra.30 Kmetijska dru�ba je ponovno o�ivela �ele v za�etku 19. stoletja.31 II. �lani dru�be Po prvotnem predlogu �lanstva dru�be32 se je sku�alo med �lanstvo delegirati s strani de�elnega glavarstva in komer�nega konsesa v glavnem osebe, ki so bile obenem tudi uradniki de�elnega ali okro�nega glavarstva, poleg ve�jih zemlji�kih posestnikov iz de�ele. Toda ta na�in je gra�ki gubernij zavrnil, zahteval je, da se med �lane sprejema po uvidevnosti de�elnega glavarstva vsakega, ki bi hotel postati �lan, ne pa da se jih prisilno postavlja. To na�elo je tudi izrazil dekret dvorne pisarne,33 da sme dru�ba sama sprejemati svoje �lane brez dovoljenja vi�je gosposke. Seveda je bil krog �lanstva �e vnaprej dru�beno omejen na plast fevdalcev, zemlji�kih gospodov in uradni�tva birokratskega aparata, na predstojnike ve�jih samostanov, ki so se bavili s kmetijstvom, dalje na oskrbnike zemlji�kih gospostev in na jezuite. Edino kmetske podlo�nike, katerim izbolj�anju polo�aja naj bi delo dru�be koristilo, niso pritegnili v �lanstvo dru�be. �eprav so se sli�ali glasovi, da bi se moralo v dru�bo pritegniti, �e bi hoteli dose�i viden uspeh, tudi vse tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, torej kmete. "Kajti kmetje, pa �etudi so najni�jega razreda, bi koristili ni� manj kot �lani dru�be".54 Pregled �lanstva lahko rekonstruiramo le na podlagi de�elnega �ematizma, ki je vsako leto poro�al o �lanih dru�be. Med svoje �lane je pri�tevala kmetijska dru�ba med drugim tudi Baltazarja Hac-queta, Janeza Antona Scopolija, patra Gabrijela Gruberja, ki so bili po svojih znanstvenih prizadevanjih znani tudi izven avstrijskih meja, ter predstavnike slovenskega prosvetljenstva: Antona T. Linharta, Bla�a Kumerdeja, �iga barona Zoisa,35 Sigfrida barona Gusi�a, predsednika Akademije operozov. Pa ne le na Kranjskem, tudi v drugih de�elah je dru�ba pri�tevala med svoje �lane ugledne ljudi, tako Karla pl. Zallheima,36 ki je bil leta 1760 u�itelj kameralisu�nih in policijskih ved na dunajskem Terezijani��u, leta 1776 sekretar Ekonomske dru�be na Dunaju, od leta 1777 pa redni u�itelj kmetijstva na dunajski visoki �oli; Jo�efa Beck-manna, rednega profesorja ekonomije v Gottin-genu, �lana Kraljeve akademije prirodoslovja in 26 prav tam. 27 Prav tam. 28 prav tam. �Prav tam. 30 Annakn der k. k. luindmrtschafts Gessellschaft in Krain, Ljubljana 1822, str. 15. 31 Dimitz, A: Geschichte Krains von der ditesteti Zeit bis aufdasjabr 1813, Ljubljana 1876, str. 223. 32 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 33 Prav tam. 34 Wochentliches Kundschaftsblatt des Her^ogthums Krain, TI. 1. 1776. 35 lumd krainerischer S chematismus 1774. 36 Wur2bach: Riographisches Lexikon des Kaisertbums Osterreich, Dunaj 1859, str. 91. �lDnki in UD] pUDvt $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 norve�ke Kraljeve akademije;37 Ivana Friderika Kri-egerja, kraljevega komer�nega svetnika na �vedskem in �lana mnogih akademij znanosti v Evropi;38 Francesca Grisellinija, po rodu Bene�ana, �lana Kraljevih akademij v Lyonu in Londonu ter Kmetijskih dru�b v Bernu in Gorici;39 Friderika pl. Entnersfelda, passavskega svetnika. Delo dru�be se je omejevalo le na o�ji krog �lanov, ve�ji del �lanov ni prav ni� sodeloval. Eden izmed najdejavnej�ih �lanov je bil Janez N. grof Blagaj iz Bo�tanja, ki je delal poskuse z lanenim semenom, z novim na�inom predenja in uvajanjem �lezijskih mikalnic. Skupaj z dolenjskim okro�nim glavarjem Karlom pl. Claffenauom se je zavzemal, da bi se na Kranjskem uvedle nove izbolj�ave pri obdelavi lanenega prediva, kar bi omogo�ilo bolj�o kvaliteto platna.40 Peter Pavel Glavar je bil �lan dru�be od leta 1768. Delal je poskuse z mavcem in predlagal dru�bi, kako naj bi se izbolj�alo vinogradni�tvo na Kranjskem. Mnogo je naredil na podro�ju �ebelarstva. Poslal je dru�bi predlog za izbolj�anje �ebelarstva in v ta namen v sloven��ino prevedel tudi Jan�ev Abhandlung von Schivarmen und Bienen iz leta 1771 ter dodal �e svoje izku�nje, a spis ni bil izdan.� Pompej baron Brigido, zemlji�ki gospod v Lupoglavi (Mahrenfels) v Istri in leta 1776 okro�ni glavar Notranjske, se je zanimal za ov�erejo in je napisal za dru�bo poduk o ov�ereji, kar je dru�ba objavila v Sammlung niit^licher UntenichteA2 Janez Anton Scopoli, rojen leta 1723 na Tirolskem, je postal leta 1754 fizik v Idriji. Med letoma 1768 in 1772 je izdajal Annales historico-naturalis, ki so vsebovali razprave prirodoslovne, kemi�ne in ekonomske vsebine. Obsegajo pa tudi opazke in predloge za kmetijstvo na Kranjskem.43 �lan dru�be je bil vsaj od leta 1769, ko je poro�al iz Idrije o na�inu, kako bi se predlo na kolovratu z dvema vretenoma, obenem pa je poslal tudi sliko priprave.44 Isto leto je tudi predlagal dru�bi, da bi delala poskuse za izdelavo papirja iz lesnega �aganja.45 37 Sammlung nutrjicber Unterrichte, IV. zvezek, leto 1779. 38 prav tam, I. zvezek, leto 1770; AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 39 Wurzbach, navedeno delo, str. 5. 40 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. H/6. 41 AS 869, Peter Pavel Glavar, fasc. 1; Slovenski biografski leksikon, str. 217. 42 Sammlung nutrjicher Unterrichte, III. zvezek, leto 1776. 43 Dimitz, navedeno delo, str. 187. 44 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 45 Prav tam. Baltazar Hacquet, rojen leta 1739 ali 1740 v Le Conquetu v Bretagni,46 je bil �lan dru�be od leta 1772, njen sekretar pa od leta 1778. Za dru�bo je napisal ve� poro�il o boleznih goveje �ivine in konj: Beobachtung und Heilungsmetode ein^elner Hornji-ehkrankheiten welche durch gifte aus dem drei Reichen der Natur verursachen iporden41 Ziveite Beobachtung iiber eine epidemisch geivordene Krankheit der Pferde, welche %u An-fang dieses Jahres geherrschet und unter Namen Kehl-sucht bekannt ist,4S Erste Beobachtung iiber einen Beinahe jeder Zeit tbdliche geiuorden Durchfall bei Pferden.49 Predlagal je ustanovitev veterinarske �ole v Ljubljani.50 Med letoma 1785 in 1787 je pou�eval medicinsko, gospodarsko in obrtno kemijo na stolici za kemijo, ki jo je odprla dru�ba.51 Gabrijel Gruber, S. J., rojen leta 1740 na Dunaju, je �tudiral na Dunaju filozofijo in teologijo.52 Leta 1769 je pri�el v Ljubljano na stolico za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko, ki jo je s pomo�jo de�elnih stanov pri liceju ustanovila Kmetijska dru�ba. Tu je pou�eval do leta 1784, ko je iz Ljubljane od�el v Rusijo. Delal je poskuse za izdelavo papirja iz lesnega �aganja53 in poskuse glede uporabe kolovrata z dvema vretenoma.54 Bla� Kumerdej je bil �lan Kmetijske dru�be od leta 1781.55 Leta 1775 ga je de�elno glavarstvo zaprosilo, da bi v sloven��ino prevedel Poduk o ov�ereji, delo Pompeja Brigida.56 Naslednjega leta je de�elno glavarstvo pro�njo ponovilo.57 Leta 1772 je dvorni dekret ukazal, da se prevod Ackerbaues Griinde Bla�a Kumerdeja v sloven��ino, za katerega je dru�ba prosila, da se natisne, de�elnemu glavarstvu po�lje na vpogled.58 Antona Toma�a Linharta, ki je bil �lan dru�be od leta 1781,59 je pri izdaji njegove Zgodovine 4^ Slovenski biografski leksikon, I. zvezek, str. 284. 47 Sammlung nutojicher Unterrichte, IV. zvezek, leto 1779. 48 Prav tam. 4^ Prav tam. 50 Sammlung niit^Ucher Unterrichte, 1. zvezek, leto 1770. 51 Bleiweis, J: Historische Ski^e der k. k, Landivirtschafts Ge-sellschaftin Krain von ihrerEntstehung bis ?(um]ahre 1854, Ljubljana 1854, str. 8. 52 Slovenski biografski leksikon, I. zvezek, str. 268. 53 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 206 (Lit. P2/1); AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P5a. 54 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. P'l/1). 55 Slovenski biografski leksikon, I. zvezek, str. 583. 5^ AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 206 (Lit. S1/2). 57 Prav tam. 58 Prav tam. 59 Slovenski biografski leksikon, I. zvezek, str. 666. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 podprla tudi Kmetijska dru�ba, tako se navaja, da je dobil 50 goldinarjev kot predujem.60 Franc Grisellini, pisec mnogih zgodovinskih, prirodoslovnih in geografskih �lankov, nekaj �asa je bil tajnik Kmetijske dru�be v Milanu,61 je napisal za dru�bo poduk o lanu in konoplji ter o svilarstvu, ki jih je dru�ba objavila.62 Njegov odgovor na nagradno vpra�anje je leta 1772 prejel pohvalo.63 Prvi predsednik dru�be je bil Jo�ef baron Bri-gido, svetnik de�elnega glavarstva, dr. Valentin Mo-desti tajnik, aktuar pa koncipist Lenz. Leta 1769, ko je postal dr. Valentin Modesti svetnik pri komer�ni intendanci v Trstu,64 je bil do nove izvolitve za tajnika za�asno dr. pl. Purg. Novembra 1769 je bil izvoljen za tajnika Mihael Gottlieb baron Raigers-feld, ki je bil svetnik de�elnega glavarstva.65 Na tem mestu je ostal do leta 1774, ko je bil prestavljen kot gubernialni svetnik v Lvov v Galiciji. Na njegovo mesto je stopil Sigismund grof Gallenberg, ki je bil gubernialni svetnik.66 Ko pa je bil tudi ta naslednje leto preme��en v Galicijo kot gubernialni svetnik, je bil izvoljen za tajnika dru�be Dizma grof Barbo Waxenstein.67 Leta 1776 je bila uvedena �e funkcija sekretarja, ki jo je vr�il B. Hacquet.68 Leta 1773 je odstopil Jo�ef baron Brigido, katerega je nadomestil Jurij Jakob grof Hohenwart;69 ta je ostal predsednik dru�be do konca njenega obstoja. Protektor dru�be je bil vedno vsakokratni de�elni glavar. III. Prakti�no delo dru�be V svoji zasnovi je bila Kmetijska dru�ba zami�ljena kot organ, ki naj bi iniciative, ki naj bi jih dobil neposredno od dr�avne uprave � dvorne pisarne ali komer�nega sveta, izvedel s pomo�jo svojih �lanov in na ta poreden na�in pripomogel k uresni�enju dr�avnega na�rta za dvig manufaktur s pove�anjem doma�e proizvodnje surovin: lanu, volne, konoplje, svile in za kar je bilo potrebno splo�no izbolj�anje poljedelstva, kar je sovpadalo z zahtevami fiziokratizma, ki se za�ne v Avstriji 60 AS 869, Peter Pavel Glavar, fasc. 1. 61 Wurzbach, navedeno delo, str. 5. 62 Sammlung niitsficher Untemchte, II. zvezek, leto 1771. 63 Prav tam, I. zvezek, leto 1770. 64 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 65 Prav tam, fasc. L/2. 66 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske nadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 67 Prav tam. 68 La/idkrainerischerSchematismus, \lld. 6^ AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). uveljavljati v sedemdesetih letih 18. stoletja, po izrabi celotne povr�ine orne zemlje s tem, da se odstrani praha in da se uvedejo namesto nje krmilne rastline, ki dajejo podlago za izbolj�anje �ivinoreje. S tem se je nadomestil dotedanji sistem treh polj (kjer je bila praha neobdelana) z intenzivnej�im sistemom kolobarjenja, ki ne pozna neobdelanih ornih povr�in. Ta proces je imel svoje za�etke na Nizozemskem v 16. stoletju, kjer so za�eli sejati velike koli�ine detelje. Iz Nizozemske se je sistem kolobarjenja v 17. stoletju raz�iril na angle�ka tla, od tam pa v 18. stoletju nazaj v Evropo, zlasti v Francijo in Nem�ijo.70 Skrb za zadostno pridelavo surovin � in s tem zmanj�anje uvoza71 - in te�nja po intenzivnej�em na�inu kmetovanja s pomo�jo uvedbe kolobarjenja sta se odrazili v delu kmetijske dru�be, zaradi �esar je bilo njeno delo kaj raznoliko. Delili bi ga lahko v slede�e skupine: a) pospe�evanje in izbolj�evanje industrijskih rastlin in njihove predelave (lanu, konoplje, murv) b) uvajanje novih rastlin (krompirja) c) uvajanje gnojenja ter detelje in drugih krmilnih rastlin d) slednje daje osnovo za izbolj�anje �ivinoreje s krmljenjem v hlevih; na tej podlagi se lahko pri�ne z izbolj�evanjem doma�ih pasem �ivine s kri�anjem s tujimi plemenitimi pasmami oziroma z uvajanjem tujih pasem e) raz�irjanje �ebelarstva f) zmanj�anje uporabe lesa in njegova nadomestitev s �oto, �kriljem, premogom g) dvig komercialnih obrti ter spodbujanje poskusov, ki bi se lahko uporabili v manufakturah (proizvodnja papirja, proizvodnja sladkorja iz javorovega soka) Svoja izkustva je dru�ba �irila med prebivalce de�ele z izdajanjem publikacij [Sammlung niit\licher Unterrichte in Wochentliches Kundschaftsblati), pa tudi z okro�nicami (cirkularji) in poro�ili (avertissements), ki jih je dala sestaviti dru�ba, razpo�iljalo pa jih je de�elno glavarstvo preko okro�nih uradov. Dalje je objavljala dru�ba poro�ila o poljedelstvu, travni�tvu in �ivinoreji v koledarjih.72 Da bi se vzbudilo zanimanje za nove kulture in nove na�ine obdelovanja je dru�ba razpisovala nagrade, ki jih je predlagala najprej preko komer�nega konsesa, nato pa preko de�elnega glavarstva v potrditev dvorni pisarni. Dru�ba je stavila predloge in pripomogla k ustanovitvi stoke za mehaniko, fiziko, anatomijo, kemijo in ri- 70 Kulitscher, navedeno delo, str. 39. 71 Tautscher, navedeno delo, str. 41. 72 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Publico politico, �. 42 (Lit. K5/1). �lDnki in UD] pUDvt $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 sanje na liceju, uredila je tudi te�aje za predenje. Svojo pristavo je imela pod gradom, kjer je delala poskuse.73 Ob ustanovitvi je �elela dru�ba dobiti jasno sliko stanja kmetijstva in obrti na Kranjskem, da bi lahko na podlagi tega predlagala in izvajala potrebne izbolj�ave. V tem smislu je predlagal Alojzij Pavel grof Auersperg takoj v za�etku obstoja dru�be, da se zbero zato potrebni podatki preko �lanov dru�be. Iz vsakega okro�nega glavarstva naj bi izbrali zato po dva �lana, ki bi poro�ala o zahtevanih podatkih. Predlog je dru�ba sprejela in vpra�anja je sestavil tajnik dr. Valentin Modesti. Anketa je obsegala vpra�anja o poljedelstvu, travnikih, �ivinoreji, uporabi lesa, obi�ajnih rokodelstvih in o umetnih obrteh.74 Vpra�anja so poslali naslednjim �lanom dru�be iz gorenjskega okro�ja: Karlu grofu Liechterbergu za Morav�e in okolico; Florijanu Crobathu, upravniku na Bledu za Bled in okolico; Alojziju Pavlu grofu Auerspergu za okolico Kranja; Janezu K. Zitte-necku, upravniku gra��ine Kri� za Kamnik in Menge�; Ignacu pl. Rasternu; Stefan�i�u, upravniku v Tr�i�u za Tr�i� in okolico; pl. Gandinu, zemlji�kemu gospodu s Turna pri Preddvoru za Kokro; dr. Havmannu za Skofjo Loko; upravniku nem�kega vite�kega reda Poga�niku za ljubljansko okolico. V notranjskem okro�ju so poslali vpra�anja grofu Hohen-wartu za Pivko; baronu Billichgratzu za Polhov Gradec; prelatu samostana v Bistri za Cerknico in okolico; Lovrencu Jak�etu, upravniku v Sacerbu (S. Servolo) in Predgradu za to podro�je; Martinu Ma-zetu, upravniku v Seno�e�ah za Seno�e�e z okolico; Vlahu, upravniku v Kastavu za Kastav z okolico; pl. Tranquillu v Pazinu ter Premrovu, administratorju v Vipavi, za njuni podro�ji. V dolenjskem okro�ju so dobili vpra�anja tile �lani: Ivan N. Blagaj iz Bo�tanja za njegovo okolico; Fran baron Schweig; P. P. Glavar; Jo�ef Gabrijel pl. Busetti; Schwab baron Liechtenberg; prelatiz samostana Kostanjevica; Jurij grof Liechtenberg za Metliko in �rnomelj z okolico; Dizma grof Barbo prokurator S. J.75 Anketa pa ni uspela, ker se ve�ina �lanov ni odzvala in ni poslala svojih odgovorov, kar nam ka�ejo pozivi dru�be76 �lanom, naj vendarle po�ljejo svoje odgovore. Nekateri �lani kot Zitteneck, Rastem, Vlah, prelata iz Bistre in Kostanjevice so poslali svoje odgovore, ki pa niso ohranjeni. Misel, da bi se sestavil pregled stanja v kmetijstvu in industriji, pa s to anketo ni zamrla. Tako je leta 1774 dru�ba sklenila, da po�lje svoje �lane Hac-qeuta, Ghiela in Muhlbacherja na potovanje, da prei��ejo de�elo in njene prirodne zaklade ter da potem predstavijo predloge, kako naj se ti ohranijo, izrabijo in razvijejo, obenem pa na naj bi zbirali tudi gradivo za politi�no zgodovino Kranjske.77 a) Delo dru�be za povzdigo poljedelstva Veliko skrb je dru�ba posve�ala gojenju lanu, ki je bil na Kranjskem zelo raz�irjen. "To je glavni in edini proizvod na�e debele, ki nam dona�a tuji denar, po�ivlja industrijo, zaposluje je v Rimskem �asu pode�elsko prebivalstvo in omogo�a, da kmetje lahko odrajtujejo svoje dajatve"1?' Vzrok velikega zanimanja med �lani za izbolj�anje kvalitete lanu in prediva je bil tudi v tem, da so bili �lani dru�be (Blagaj, baron Gallenfels iz Celja) kot lastniki predilnic in manufaktur za izbolj�ave neposredno zainteresirani, pove�ana proizvodnja lanu in izbolj�ava njegove kvalitete pa bi znatno prispevali k raz�iritvi manufaktur platna in izbolj�anju njihovih izdelkov. Vse prizadevanje za izbolj�anje lanu naj bi povrnilo platnu iz Kranjske njegovo dobro kakovost, kar bi omogo�ilo ve�ji izvoz platna. Dru�ba si je prizadevala, da bi se uvozilo tuje laneno seme na Kranjsko, kot se je to �e prej. Tako so leta 1754 uvozili na Kranjsko laneno seme iz Livonije.79 Iniciativo za uvoz tujega semena je dal s svojim poro�ilom dru�bi Janez N. grof Blagaj, kjer je poro�al o uspelih poskusih setve lanu iz Rige in klajpedskega (memelskega) podro�ja.80 Da bi tudi drugje naredili podobne poskuse so obvestili okro�ne glavarje.81 Sedaj se je kmetijska dru�ba obrnila s pro�njo na komer�ni konses, da bi se dovolil uvoz semena iz Rige in iz klajpedskega podro�ja. Na �e�ko je uvozila od tod laneno seme posebna kompanija, ki je dobila za to privilegij privativum. Toda na �e�kem ta lan ni uspeval, zato je dvorna pisarna zahtevala, da naj Kmetijska dru�ba najprej naredi poskuse s semenom in prei��e, katera tla so za gojenje lanu na Kranjskem najbolj primerna, ter izjavi, ali bi se zares dvignila kakovost lanu, �e bi uvozili seme iz tujine.82 Kmetijska dru�ba je sma- 73 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 74 Prav tam; Prav tam, fasc. L/2. 73 Prav tam. 76 Prav tam, fasc. P/5. 77 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �. 204 (Lit B4/1). 78 Wochentluhes KundschajtsblM des Her^ogthums Krain, 28. 9. 1776. 79 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 2 (Lit. P'10/1). 80 Prav tam, �k. 1 (Lit C5/1); AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. H/6. 81 Prav tam; AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. l'1/l). 82 Prav tam; AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. H/6. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 trak, da je potrebno, da se uvozi na Kranjsko tuje seme vsaki dve leti, kot to delajo na Holandskem. Obvezala se je, da bo sestavila nov poduk za de�elo o gojenju lanu.83 Navodilo je napisal �lan dru�be Francesco Grisellini.84 Toda dru�bi ni bilo ugodeno. Leta 1770 je dobila ukaz, da preizkusi seme, ki ga je dobavil komer�ni konses iz �e�ke ali Sedmogra�ke. To laneno seme se je delilo brezpla�no med podlo�nike.85 Leta 1771 je dru�ba poverila J. N. grofu Blagaju nalogo, da posku�a, kako bi pri nas uspeval lan iz La�kega.86 Izkazalo se je, da je lan, vzgojen iz la�kega semena, po rasti preka�al doma�i lan.87 Leta 1772 je koro�ka Kmetijska dru�ba sestavila kratko navodilo o gojenju lanu na podlagi najbolj�ih spisov o lanu in ga poslala drugim kmetijskim dru�bam v avstrijskih dednih de�elah, da bi dale pripombe glede navodila, na podlagi katerega se je nameraval sestaviti splo�en poduk o lanu za vse dedne de�ele.88 Dru�ba je naprosila Karla barona Liechtenberga, in J. N., grofa Blagaja, da bi podala svoje mnenje o navodilu o gojenju lanu.89 Kakor za pospe�evanje lanu se je dru�ba po ukazu komer�nega konsesa zanimala tudi za pospe�evanje konoplje. V avstrijskem primorju so nameravali ustanoviti manufakture za ladijske vrvi, kar so pozneje tudi uresni�ili. Zato naj bi se pove�alo pridelovanje konoplje na Kranjskem, da bi bile manufakture oskrbljene s potrebnimi surovinami. Kranjska konoplja naj bi konkurirala v ceni konopljenemu predivu, ki so ga doslej uva�ali v Avstrijo iz Italije. Konoplja se je na Kranjskem gojila zlasti v okolici Metlike. Sku�alo se je raz�iriti gojitev konoplje tudi na druge predele Kranjske. Tako je delil leta 1765 komer�ni konses konopljino seme.90 Leta 1757 je bil na Kranjsko poklican poseben specialist Antonio Phillippini iz Bologne za gojenje konoplje, ki je bil pred nekaj leti z istim namenom v Bene�ki republiki.91 Kmetijska dru�ba naj bi pomagala pri pospe�evanju konoplje. Zato naj bi preudarila, kako naj bi raz�irila konopljo na Kranjskem.92 Dru�ba je izbrala J. N. grofa Blagaja, Leopolda grofa Liechten- 83 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zade ve, �k. 205 (Lit. M/l). 84 Sammlung niitr(lkher Unterrichte. 85 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. H/6. 86 Prav tam. 87 Prav tam. 88 prav tam. 89 Prav tam. 90 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. C5/1). 91 Prav tam, �k. 2 (Lit. L10/1). 92 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. H/6. berga, Pompeja barona Brigida in J. K. Zittenecka, da prei��ejo, ali so pogoji, da se raz�iri konoplja na Kranjskem in kako bi se izbolj�ala kultura konoplje po la�kem na�inu.93 Blagaj je smatral, da se na Kranjskem ne bo mogla raz�iriti konoplja zaradi zahtev, ki jih ima glede pedolo�ke sestave tal in klime.94 Nasprotno pa sta bila Zitteneck in Liech-tenberg mnenja, da je kranjsko ozemlje primerno za gojitev koroplje. Zitteneck je mislil, da je vzrok, da konopljo malo sejejo ta, da se njeno predivo le malo prodaja. Kot kraje, primerne za gojitev konoplje, je Liechtenberg predlagal Kostanjevico, �entjernej, Kr�ko polje, Mokronog in Metliko.95 Brigido je v svojem poro�ilu sporo�il, da na Notranjskem ne sade konoplje in bi tudi ne uspevala zaradi preostrega podnebja.96 Tudi za raz�irjanje murv in gojenje sviloprejk ni kmetijska dru�ba mnogo storila. Mnogo tudi ni mogla storiti, ker je podnebje na Kranjskem samo dolo�ilo mejo raz�irjenosti murve, poleg tega pa je uni�evala gojenje sviloprejk na Kranjskem konkurenca gori�ke svilopreje, kjer je podnebje mnogo bolj ugodno. Zato je gojenje sviloprejk ostalo na Kranjskem le kratka epizoda nekaj desetletij. Prvi za�etki sajenja murv na Kranjskem segajo v leto 1740, ko je bil Pierru Toussaintu Taboureju, fabrikantu svilenih nogavic v Ljubljani, in Marku Antonu pl. Perizhoffnu, podeljen privilegij, da sadita murve povsod, kjer niso tla primerna za drugo drevje.97 Leta 1740 sta ustanovila v Ljubljani planta�o murv, ki sta jo leta 1752 tedirala ljubljanskemu �upanu, trgovcu Peeru. Sadike murv je dobil iz Bolzana, mlade murve je razpo�iljal Peer dalje na vse kraje, denimo v Karlovac98 Ker pa niso mogli Peerovi dedi�i oskrbovati po njegovi smrti planta�e, jo je kupil komer�ni konses.99 Leta 1763 je iz�el patent o pospe�evanju gojenja murv z motivacijo, da bi se s tem dvignila kontri-bucijska mo� podlo�nikov. Ukazala se je brezpla�na razdelitev murvinega semena in obljubile so se nagrade za vrtnarje gosposk, ki bi se odlikovali pri raz�irjanju murve.100 Glede na patent je razglasil komer�ni konses brezpla�no delitev murvinega se- 93 Prav tam. 94 Prav tam. ^5 Prav tam. -*6 Prav tam. 97 AS 2, De�elni stanovi za Kranjsko, I. registratura, �k. 564, fasc. 315. 98 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 6 (Lit. M12/1). " Prav tam. 100 AS 2, De�elni stanovi za Kranjsko, I. registratura, �k. 564, fasc. 315. 10 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 mena in listja za leto 1764101 in predlagal, da se postavijo nagrade za sajenje murv.102 Decembra 1764 se je razpisala nagrada treh gro�ev za vsako murvino drevo za onega, ki bi posadil najmanj 20� 25 murv in jih tri leta gojil.103 Francesco Grisellini je napisal poduk o svilar-stvu in gojenju sviloprejk ter murv, ki ga je dru�ba objavila v drugem zvezku Sammlung niit^licher Unter-richte. Za leto 1771 je dru�ba razpisala prakti�no vpra�anje, kateri kmet ali podlo�nik bo v tem letu nasadil najve� murv in jih tudi dalje goji. Razpisali sta se dve nagradi po �est dukatov.104 Kmetijska dru�ba je po naro�ilu de�elnega glavarstva morala skrbeti, da se bo raz�irila murva in vsako leto preiskovati, ali se je stanje izbolj�alo ali poslab�alo. Ker ni bilo leta 1771 nikogar, ki bi se prijavil za nagrado, je dru�ba razpisala znova v letu 1772 nagrade po dvanajst dukatov za one, ki bi dokazali, da so posadili najve� murv.105 Ve� trajnega uspeha so rodila prizadevanja Kmetijske dru�be, da se je za�el saditi krompir, pove�alo gojenje detelje in gnojenje. Krompir se je za�el saditi na Kranjskem v �asu slabih �itnih letin, da bi nadomestili pomanjkanje �ita in omilili veliko draginjo. Leta 1767 je za�elo de�elno glavarstvo pospe�evati sajenje krompirja.106 Razposlalo je vsem okro�nim uradom poduk za sajenje krompirja, o �emer naj bi obvestili zemlji�ke gospode.107 Krompir se ni pospe�eval le zaradi njegove prehrambene vrednosti, temve� tudi zaradi uporabe v predelovalne namene: za izdelovanje �ganja in pudra. Ze leta 1769 je spra�evala dvorna pisarna ali ne bi bilo dobro, da bi tudi v notranjeavs-trijskih de�elah pridobivali �ganje iz krompirja, o �emer naj bi se pou�ilo tudi kmete.108 Tega pa Kmetijska dru�ba ni smatrala za potrebno, ker se je na Kranjskem delalo �ganje iz grozdja, brinovih jagod in sadja. Poleg tega se ga je na Kranjskem le malo pnO.109 Kmetijska dru�ba je �irjenje krompirja pospe�evala na vse na�ine. P. Ghiell, profesor agronomije, je napisal poduk, kako gojiti krompir.110 Leta 1770 je dru�ba izdala poduk, kako naj se goji krompir, kar se je objavilo okro�nim glavarjem, da u�ijo o tem zemlji�ke gosposke in lastnike zemlji��, ti pa svoje podlo�nike. Oni, ki bi nasadili po tem navodilu dolo�en kos zemlji��a, bodo nagrajeni z dvema duka-toma.111 Po uspelih poskusih v Sedmogra�ki je zahtevala dvorna pisarna, da se de�elno glavarstvo posvetuje s Kmetijsko dru�bo in de�elnimi stanovi, s kak�nimi sredstvi naj bi se pospe�ilo pridelovanje krompirja.112 Kmetijska dru�ba je zavra�ala vsake prisilne ukrepe za sajenje krompirja, ker se je ta �e tako raz�iril na Kranjskem, da so ga kmetje prinesli �e na prodaj.113 Najpozneje se je krompir udoma�il na Kranjskem v Beli krajini. �e leta 1787 je pisal okro�nemu uradu v Novem mestu �upnik Miheli� iz Podzemlja, da se krompir na metli�kih tleh po�asi raz�irja. Zato je predlagal, da bi se za to podro�je razpisale nagrade za sajenje krompirja.114 S pristankom dolenjskega okro�nega urada je razpisala Kmetijska dru�ba nagrade in sicer naj se podeli vsakemu podlo�niku toliko gro�ev, kolikor mernikov krompirja bo pridelal prvo leto, kar pa je moral dokazati s potrdilom okro�nega urada in svoje gosposke.115 Slabe �itne letine niso imele za posledico le tega, da se je za�el uveljavljati krompir, temve� so spro�ile tudi vrsto poskusov, kako bi se �itno seme �im bolj racionalno izrabilo oziroma za��itilo pred za-jedavci, kakr�ni so �rvi, mi�i. Leta 1768 je predlagal Franc Karel Dezuri, uradnik dolnjeavstrijske direkcije za mostove in ceste, da se naredijo poskusi z namakanjem semena pred setvijo v de�evnici in govejem gnoju, s �imer bi se pospe�ila in pove�ala kaljivost semen. Po tem predlogu je delal poskuse tajni komornik in vodja izpla�ilnega urada pl. Maver. Ker so ti poskusi uspeli, je bilo Kmetijski dru�bi naro�eno, da prou�i namakanje in ga posku�a.116 Kmetijska dru�ba je smatrala, da bi bilo potrebno, da bi se objavil spis doktorja medicine in fizike Franca Aleksandra iz Rosenheima za Bavarskem o pripravljanju semen za setev, kar je �e posku�al profesor Potstosti iz 101 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 7 (Lit. P23/1). 102 Prav tam. 103 Prav tam. 104 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 105 prav tam. 106 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske nadeve, �k. 205 (Lit lil/l). 107 prav tam. 108 prav tam; AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. B4/1). 10^ AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit lil/l). 110 AS 2, De�elni stanovi za Kranjsko, I. registratura, �k. 564, fasc. 315. 111 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. lil/1). 112 Prav tam. 113 Prav tam. 114 AS 2, De�elni stanovi za Kranjsko, I. registratura, �k. 564, fasc. 315. 115 Prav tam. 116 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. Cl/1). $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 11 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 Miinchna.117 Toda dvorna pisarna je zahtevala, da naj ne posku�ajo namakati po na�inu Schmidta.118 Dru�ba je posku�ala namakanje semena, kar se je pokazalo kot uspe�no. Ker pa se na izvedeni poskus ni mogla zanesti, je sklenila, da bo leta 1770 posku�ala �e ob jesenski setvi,119 kar je smatrala tudi dvorna pisarna za potrebno. Da bi vzbudili zanimanje in prizadevanje pri podlo�nih za �im bolj�o izrabo semen, je Kmetijska dru�ba razpisala za leto 1772 prakti�no nagradno vpra�anje, kdo bo na enakem kosu zemlje z najmanj semena pridelal najve� zrnja.120 Poskuse z namakanjem semen so delali leta 1771 Pompej baron Brigido, in na gospostvu Grim��e pri Bledu na Gorenjskem. Ugotovili so, da namakana semena la�je in bolj�e kale.121 Na podlagi teh izku�enj je dobila Kmetijska dru�ba dovoljenje dvorne pisarne, da jih objavi.122 Leta 1775 so se ponovno pri�eli poskusi z namakanjem semen s pomo�jo poudra de la provi-dence, kar je predlagal p. Gregor Schotel,123 profesor ob�e in specialne fizike ter moralne filozofije na liceju.124 Dru�ba je poslala pra�ek Karlu grofu Liechtenbergu, Antonu baronu Billichgratzu, pl. Amigoni in pl. Zornu, da bi naredili z njim poskus pri jarem �itu. Vendar poskus ni izpolnil pri�akovanj.125 Dru�ba se je borila tudi proti �kodljivcem �ita. �e�ka kmetijska dru�ba je na�la sredstvo proti �itnim �rvi�kom, o �emer je bila obve��ena dru�ba, da bi dalje objavila na�in zatiranja.126 Za uni�evanje poljskih mi�i se je uporabljal Gaselinov stroj, ki je uni�eval mi�i z �veplenim prahom, o �emer naj bi prebivalstvo obvestila Kmetijska dru�ba.127 V publikacijah so se objavljali �lanki, ki opisujejo na�ine, kako se prihrani seme pri setvi (npr. �lanek pl. Entnersfelda128) ali �lanek o poskusih 117 Prav tam. 118 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. C5/1). H' AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. Cl/1). 120 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 121 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. Cl/1). 12� prav tam. 123 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 124 Polec, J: ljubljansko vi�je �olstvo v preteklosti in borba %a slovensko univerzo. Zgodovina ljubljanske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, str. 11. 125 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 126 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. G2/1). 127 Prav tam. 128 W'6chentliches Kundscbaftsblatt des Hetr(Ogthums Krain, 27. 4. 1776. Millerja, kako se pove�a donosnost �ita.129 P. P. Glavar je spisal �lanek o vzrokih snetljivosti �ita.130 V prvem zvezku Sammlung niit^licher Unterrichte je objavila dru�ba �lanek pl. Entnersfelda o snetljivosti �ita. Vzporedno z delom za izbolj�anje poljedeljskih kultur je �lo prizadevanje Kmetijske dru�be, da bi se za�elo namesto dotedanje prahe uvajati nove krmilne rastline � zlasti deteljo �, ki bi omogo�ile krmljenje �ivine v hlevu in dale osnovo za intenzivno �ivinorejo. Zato se polaga velika skrb na izbolj�anje travni�tva. Travnike so sku�ali izbolj�ati s posipanjem mavca. Poskuse s posipanjem mavca je delala dru�ba v letih 1768�1770 na pobudo dvorne pisarne. Poskusi �e prvo leto niso uspeli,131 vendar niso smeli z njimi prenehati, zato so jih ponovili �e naslednji leti.132 A izkazalo se je, da posipanje bolj �koduje kot pa koristi.133 Detelja se je na Kranjskem sejala �e pred nastankom Kmetijske dru�be. Leta 1764 je ukazalo de�elno glavarstvo okro�nim glavarjem, da razdele med gospostva knji�ice z navodilom o zelenem krmljenju �ivine, ki jih je izdal komer�ni konses na Koro�kem.134 Da bi se detelja �imbolj raz�irila, je leta 1769 razdeljevala dru�ba seme ve�ne detelje � za kar so se interesenti prijavili preko okro�nih uradov � brezpla�no vsem, ki bi ga hoteli posejati.135 Leta 1769 se je ukinila desetina na krmilne rastline za tiste kraje, kjer je bil �in� v navadi, s tem naj bi se pove�alo sejanje krmilnih rastlin.136 Kmetijska dru�ba pa naj bi dala navodilo o sajenju detelje137 in svoje mnenje skupno z de�elnimi stanovi in posameznimi gospodarskimi predstojniki, kak�en del prej�njih pa�nikov naj bi se zasejal s krmilnimi rastlinami in katera vrsta krmilnih rastlin bi bila za ovce najbolj primerna ter s kak�nimi sredstvi naj bi se jih pospe�evalo.138 Da bi se pove�alo zanimanje za gojitev krmilnih rastlin, je Kmetijska dru�ba razpisala leta 1771 dve nagradi po dvanajst dukatov za tistega, ki bi zredil 129 Prav tam, 10. 8. 1776. 130 Prav tam, 18. 2. 1775; Pohlin, M: Bibliotheca Carniolae, Beilage ?(ur Jabrganga 1861 der Mitteilungen des historischen Vereins fir Krain, Ljubljana 1862. 131 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. C5/1). 132 prav tam. 133 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. Cl/1). 134 Prav tam, �k. 205 (Lit. Gl/1). 135 Prav tam. 136 Prav tam, �k. 205 (Lit. Cl/1). 137 prav tam. 138 Prav tam, �k. 205 (Lit. Gl/1). 12 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 najve� goveje �ivine v hlevu s krmilnimi rastlinami, ne da bi jo gonil na pa�o.139 Dru�ba je objavila poro�ilo legacijskega tajnika Sangweina o ogrski detelji.140 Kljub vsemu prizadevanju se je detelja na splo�no le malo sejala, razen na Gorenjskem,141 ker so se bali, da bi morali s tem zmanj�ati povr�ine, posejane z �itom, kar bi povzro�ilo po njihovem mnenju pomanjkanje �ita v de�eli.142 Krmljenje �ivine v hlevih tako ni pri�lo v navado nikjer razen na pristavah gosposk.143 Kot dobra krma za �ivino, zlasti za drobnico, se priporo�a listje jesena in akacije. Da bi se akacijevo listje uporabilo za krmo �ivine, je predlagal baron Gallenfels, ki je tudi poslal dru�bi knji�ico Bo-hadschaka, profesorja medicine, zgodovine in pri-rodoslovja na pra�ki univerzi, o sredstvih za rejo �ivine, kjer se priporo�a akacija.144 Zlasti opat Bruno iz Bistre se je zavzemal za saditev in uporabo akacij.145 Priporo�il je dru�bi, da se poklada �ivini jesenovo listje, kot je to videl na Tirolskem.146 Akacija naj bi se zasadila na Notranjskem, da bi jo lahko pokladali �ivini, zlasti ovcam. Dru�ba pa je sklenila, da bo naredila poskus, ali je bolj�a krma za govejo �ivino akacijevo ali jesenovo listje.147 Na ljubljanskem srenjskem zemlji��u sta zasadila na Barju Mihael Vogon in Nikolaj Merk javor, akacijo in hmelj, za kar je posredovala Kmetijska dru�ba.14� Grisellini je predlagal, da bi sadik t. i. Kohl-Lewat, verjetno neko vrsto krmilne pese, ki bi se uporabila za krmo �ivine, seme pa za pridobivanje olja.149 Za krmo se priporo�ajo tudi koprive, katerih vlakna pa bi se dala uporabiti tudi za pre-denje.150 Predlog za izbolj�anje vinogradni�tva je dal Kmetijski dru�bi P. P. Glavar. Poro�al je dru�bi, da raste na Dolenjskem, zlasti okoli Novega mesta, vrsta trte, ki jo imenujejo lipna (cibeba bianca). Ker 139 Prav tam. HO prav tam. 141 Hermann's, B. 1;.: Keisen durch Osterreich, Stejermark, Karnten, Krain, Italien, Tjrol, Sak(burg und Biern im Jahre 1780, Dunaj 1781, II. del, str. 113. 142 W'6chentliches Kundschaftsblatt des Her^ogthums Krain, 16. 11. 1776. 143 Hermann's, B. I'1., navedeno delo, str. 113. 144 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. H/3. 143 Slovenski biografski leksikon, 1. zvezek, str. 62. 146 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. H/3. 147 Prav tam. 148 prav tam; AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. A2/1). 149 Sammlung nutr(/icber Unterricbte, III. zvezek, leto 1776. 150 Wdchentliches Kundschaftsblatt des Hetr(Ogthums Krain, 3. 8. 1776. je zelo rodovitna, so vse ostale plemenite sorte, ki so manj rodovitne, izruvali in na mesto njih nasadili lipno. Vino pa, ki ga daje lipna, je zelo kislo in se drugo leto ne da piti. Predlagal je, da bi se izvedlo izbolj�anje takole: 1. v tujini naj bi se nabavile plemenite sorte trt, ki bi se jih razdelilo brezpla�no med vinogradnike; 2. de�elno glavarstvo naj bi zapovedalo vsem gorskim gosposkam, da se tako v njihovih lastnih kot tudi v rustikalnih vinogradih v �asu �estih let vse trte nadomeste; 3. vinogradniki morajo v tem terminu vse slabe trte izruvati in nasaditi bolj�e vrste, kar naj po tem roku pregledajo gorniki. Predlagal je, da bi se izdala nova odredba o vinogradih.151 Leta 1781 je napisal Franc Anton pl. Brecker-feld za kmetijsko dru�bo pripombe k vinogradni�kemu zakonu in spomenico, kako izbolj�ati razne trtne in vinske vrste, za katere navaja tudi slovensko nomenklaturo.152 Dru�ba je skrbela, da bi pokazala pomembnost gnojenja. Ze v prvem letu obstoja dru�be je imelo na sejah dru�be ve� �lanov poro�ila o pomenu gnojenja in vplivu vrste gnoja na rastline in zemljo. Na seji 22. januarja 1767 so poro�ali o gnojenju �lani Dietrich z Vrhnike, Franc Florijan Crobath, �upnik iz Meng�a, prelat iz Bistre, dr. Havmann in P. P. Glavar.153 O gnojenju je bilo napisanih ve� spisov: spis dr. Havmanna,154 J. K. Pogriet-schniga,155 Friderika pl. Entnersfelda.156 Delavni J. N. grof Blagaj pa je posku�al u�inek raznih vrst gnoja na rast lanu.157 Za leto 1771 je objavila dru�ba nagradno vpra�anje, kdo bo naredil najbolj�e in najbolj poceni gnoji��e.158 Za nagrado se je prijavil le Martin De-mark, podlo�nik iz Lupoglave, ki je dobil za nagrado 12 dukatov.159 To je tudi edini odgovor, ki ga je dobila Kmetijska dru�ba v vsej svoji �ivljenjski dobi na vsa svoja nagradna vpra�anja. 151 AS 869, Peter Pavel Glavar, fasc. 1. 152 AS 2, De�elni stanovi za Kranjsko, 1. registratura, �k. 25, fasc. 9c; Dolenc, M: Pravna zgodovina slovenskega ozemlja, Ljubljana 1935. 153 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 154 prav tam. 155 W'6chentluhes Kundschaftsblatt des Her^vgthums Krain, 15. 4. 1775. 156 Prav tam, 13. 4. 1776. 157 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 158 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 159 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 13 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 b) Delo dru�be za povzdigo �ivinoreje Krmilne rastline naj bi bile osnova za izbolj�anje �ivinoreje, zlasti pa ov�ereje, ki naj bi dajala bolj�o volno za potrebe doma�ih manufaktur. Pri tem sta se pokazali na Notranjskem dve oviri: slaba pasma ovac in pa pa�a pozimi. Kmetijska dru�ba v prvih letih obstoja ni posve�ala ve�je pa�nje izbolj�anju ov�ereje, ki je �lo v dveh smereh: a) skrb za odpravo pa�e in b) uvajanje novih pasem ovac. Leta 1769 je sklenila dvorna pisarna, da bo nabavila plemenske ovne. Zato naj bi dala Kmetijska dru�ba poro�ilo: 1) kako bi se lahko izbolj�ala ov�ereja, 2) kako naj se ov�ereja pospe�uje in 3) koliko plemenskih ovnov bi se moralo razdeliti na Kranjskem.1^ Kmetijska dru�ba je leta 1770 izjavila, da je treba za�eti z izbolj�anjem na Notranjskem, kamor naj bi se uvozilo 90 plemenskih ovnov.161 Ov�ereja je bila na Notranjskem �e stara panoga, zlasti raz�irjena po Pivki in Krasu, kjer je bila v krajih, ki so skopi z drugimi pridelki, edina panoga, ki je dajala podlo�ni�kemu prebivalstvu prehrano, obleko in �e zaslu�ek s predenjem volne in s prodajo, s �imer je bilo podlo�niku omogo�eno, da je pla�eval dajatve. Podlo�niki so imeli veliko �tevilo ovac, ki jih z doma�im senom niso mogli prehraniti preko zime, zato so jih vsako leto na jesen gnali na pa�o v istrsko primorje na bene�ko ozemlje. Na spomlad pa so jih prignali domov in pasli na bli�njih pa�nikih. V zgodnjem poletju so tudi prebivalci iz primorja prignali ovce na pa�o v vi�je le�e�e predele Pivke in Krasa. Patent o odpravi srenjskih pa�nikov je �e dopu��al pa�nike za drobnico. Kmalu pa se je pokazalo, da je to ovira pri nameravanem izbolj�anju ov�ereje. V tem smislu je poslala dvorna pisarna vpra�anje na kranjsko de�elno glavarstvo in leta 1770 povpra�ala, ali bi ne bilo potrebno, da bi se prepovedala zimska pa�a ovac iz podro�ja notranjskega okro�nega urada na bene�kem podro�ju in obratno.162 Tedanji notranjski okro�ni glavar Pom-pej baron Brigido se je obrnil na prizadete zemlji�ke gosposke v Istri, na Krasu in v Pivki, da bi sli�al njihovo mnenje in predloge o ukrepih za izbolj�anje ov�ereje. Lastnik gospostva Gotnek Ignac Lazzarini je smatral, da so ukrepi, ki jih je predlagala dvorna pisarna, najbolj�e sredstvo za izbolj�anje ov�ereje. Na Notranjsko bi morali uvoziti plemenske ovne in prepovedati gonjenje �ivine na pa�o na bene�ko podro�je.163 Proti pa�i sta se izjavili tudi gospostvi Kozljak in Lupoglava.164 Gospostvo Pazin je prikazalo v svojem poro�ilu polo�aj svojih podlo�nikov: "To so podro�ja, ki bi bila bre\ vina in ov�ereje popolnoma neproduktivna. Tisto malo sena, ki se ga nakosi, je komaj dovolj %a prirejo goveda. Ce se bo prepovedala pa�a, bodo morali ^manj�ati �tevilo ovac glede na sorazmerje s krmo. S tem pa bi prebivalstvu, kije %elo �tevilno, ^manjkalo volne %a izdelavo obla�il in odtegnjen bi jim bil zaslu�ek, ki ga imajo s prodajo volne v bene�ka podro�ja"1^ Upravnik gospostva Prem je sku�al v svojem poro�ilu na okro�ni urad dokazati, da je gonjenje �ivine na pa�o pozimi v bene�ko primorje potrebno, ker jo je nemogo�e rediti pri tako velikem �tevilu pozimi doma, ker se lahko pripravi le toliko sena, da se prehrani za poljsko delo potrebno �ivino in nekaj ovac. Zato se ne bi na podro�ju gospostva Prem ov�ereja izbolj�ala s plemenjaki, ker bi plemenske ovce potrebovale bolj�o krmo in bolj�e hleve, �esar pa na podro�ju gospostva Prem ni. Ce bi se prepovedala pa�a, bi morali podlo�niki svoje �rede zmanj�ati, ker ne bi mogli prirediti ve� ovac kot toliko, kolikor imajo krme. Podlo�niki bi s tem obubo�ali, ker so vse njihovo bogastvo ovce, ki jih oskrbujejo z mesom in volno, katero prodajajo v Trst, Gorico in Gradi�ko.166 Oskrbnik gospostva Pasberg Anton Toman je sogla�al s prepovedjo, ker pa�a povzro�a veliko �kodo: 1) zaradi velikih stro�kov za prezimovanje ovac v primorju, kamor jih peljejo od dne svetega Mihaela do bo�i�a, 2) slabe skrbi za ovce na pa�i, ki zato poginjajo. Potrebno pa bi bilo, da se v primeru prepovedi pa�e vpeljejo obi�ajni ov�ji hlevi.167 Janez Jakob Fanzoy, oskrbnik gospostva Postojna, je sogla�al, da bi se prepovedala pa�a v obmo�ju postojnskega de�elskega sodi��a, razen za podro�je �upe Vreme, kjer je pa�a potrebna.168 Proti prepovedi pa�e je bila gosposka Seno�e�e. Okro�ni glavar Pompej baron Brigido je predlagal v svojem poro�ilu de�elnemu glavarstvu 24. novembra 1771, da bi se prepovedala zimska pa�a ovac na bene�kem podro�ju. To�be gosposk, da je sena komaj dovolj za govedo in da so planine, kamor gonijo na pa�o, skalnate in zato neprimerne za ko�njo sena ter da je zato potrebna pa�a pozimi v primorju, ne smatra za potrebno, ker imajo po 160 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 9 (Lit. S14/1). 161 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske 2ade ve, �k. 206 (Lit. Sl/2). 162 prav tam> &. 206 (Lit. Sl/1). 163 Prav tam. 164 Prav tam. 165 Prav tam. 166 prav tam. 167 Prav tam. 168 prav tam 14 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 %c**ctr?o -O . , O Men/� y�s 'A O -2-�7 Jsa; P�� 7>U* (K ,<5 � v Vemi&* rtv itla� \A o \J �.Peierp A. **. ' Sni �l<�'*J4�- &;W* Naaanit ^v�n* -^j ./ O tet frem �V~a Smr/�. &�/�, T tk) .sfjMte /">� �"5�o ?"ac �' #"r. ** A � "� '�� -,.�'.� ... _ �; Zimska pa�a ovac i% notranjskega okro�ja v Primorju na podlagi popisa ovac v letu 1771/2. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 15 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 njegovem mnenju prizadete gosposke dovolj sena, saj po�iljalo iz Pivke in Krasa seno v kobilarno v Lipici in ga dalje prodajajo v Trst. Pa tudi �e bi se moralo zni�ati �tevilo ovac zaradi pomanjkanja sena, bi to ne bila nobena �koda, ker je ra�unal, da prina�a ena doma�a ovca letno 1 gld in 8 kr dohodka, �e bi se pa pasma izbolj�ala, bi lahko taka ovca prina�ala letno 4 gld dohodka. Dalje je zavra�al trditve prizadetih gosposk o koristi gnoja ovac, ker ga kmetje ne zbirajo. Ker je pa�a vir vseh te�av, ki ovirajo izbolj�anje ov�ereje v obmo�ju notranjskega okra�ja in da bi se dr�ali prepovedi, naj bi se dala na vsako glavo drobnice carina 3 kr in dolo�ila kazen za uradnike, ki bi tega ne izvajali.169 S predlogom Pompeja barona Brigida se je strinjalo tudi de�elno glavarstvo, ki je predlagalo dvorni pisarni, da bi se v bodo�e prepovedala zimska pa�a ovac v istrskem primorju in obratno pod kaznijo zaplembe ovac, ki bi jo izvr�ili uradniki obmejne carine ali uradniki gospostev v Istri.170 Predlog de�elnega glavarstva je bil sprejet,171 10. junija 1771 pa je bil izdan patent o prepovedi vsakega gonjenja �ivine na pa�o pozimi v bene�ko primorje in od tam poleti na podro�je notranjskega okro�nega urada. Prepoved se motivira, da pa�a povzro�a veliko �kodo razvoju doma�ih tovarn, ker �ivina zaradi vremenskih neprilik, ki jim je izpostavljena na pa�i, poginja, pa tudi dovolj krme ne najde.172 Toda tudi s tem patentom pa�a �e ni prenehala. Leta 1771 je bila poslana dvorni pisarni prito�ba zaradi prepovedi pa�e pod imenom podlo�niki iz Pivke in Krasa. Pisec prito�be je bil vikar v Trstu Marko Sadnek, doma iz Celja v gospostvu Prem. Povod za spis je dal njegov brat Simon, �upan v Celju, ki mu je poto�il o prepovedi pa�e, kar mu razumljivo ni bilo prav, saj je gnal na pa�o �redo 640 ovac. Podlo�niki, ki so gnali ovce na pa�o (to so bili Simon �afran, �upan v Petelinjem, ki je gnal na pa�o 110 ovac, �upan St. Petra Simon Celhar (100 ovac), Jakob Karba iz Hrastja (500 ovac), �upan Klenika Leonard Cesnek (112 ovac), Matija Rebec (500), Ivan Bergo� (100 ovac),173 dalje Janez Frank, Matija Toma�i� in iz Kala Franc Smerdu), so za to pla�ali vikarju dolo�eno vsoto za vsako glavo drobnice.174 Vsi ti so imeli najve�je �rede v svojih vaseh. 169 prav tam. 170 prav tam. 171 Prav tam. 172 Prav tam. 173 Prav tam. 174 Prav tam. V prito�bi navajajo kot dokaze, zakaj je potrebna pa�a, pomanjkanje sena, �eprav je na Pivki dovolj sena, ki pa ni uporabno za krmo ovac, zato ga prodajajo. Na Krasu je le malo sena, pa �e tega te�ko zberejo, ker ga morajo �eti zaradi kamnitih tal. Sena je v srednjih letinah tako malo, da se komaj priredi ve�ja �ivina. Zato bi pomenila prepoved pa�e propad podlo�nikov. Ce bi se prepovedala pa�a bene�kih ovac, se ne bi s tem ni� zbolj�alo, ker se pa�nikov, kjer se pasejo ovce, ne da kositi. S tem, da se �ivina pase, pa se v slabih letinah le pre�ivi. Ovce dajejo mnogim ljudem zaslu�ek s predenjem volne in s prodajo volne Bene�anom, dajejo jim hrano in volno za obleko. Na Bene�ko prodajajo jagnjeta, sir in sirotko. Ce ne bi bilo ov�ereje, bi bili tukaj�nji pa�niki neizrabljeni, kajti vse zemlji��e, ki je mogo�e, je obdelano. Kljub temu ni najti v vsem tem delu de�ele pet kmetov, ki ne bi kupovali �ita za lastno uporabo. "Kako naj potem %ivi podlo�nih, kje naj jemlje denar %a dajatve, �e se uni�i s prepovedjo pa�e ov�ereja". Prosili so, da bi se jim dovolila pa�a v primorju vsaj �e tisto leto.175 Pro�njo so podprli tudi prizadeti lastniki gospostev Gabriel baron Marenzi, Jo�ef Schagneti, Ivan K. de Gialiana, Jo�ef baron Marenzi, Franc Lazari�, upravnik gospostva S. Servolo, Ivan Stanislav pl. Kupferschein, Ivan Vito Gaetanoda, Ivan K. Schwarz, oskrbnik posestva Ravne, Janez Jakob Fanzov, Janez K. pl. Garzarolli, Franc Ks. Schmid, oskrbnik v Seno�e�ah, Ivan Fr. Panilla pl. Virtenau, oskrbnik gospostva Zavr�nik, Franc Anton Garzarolli, lastnik posestva Neuerfeld.176 Dvorna pisarna je zahtevala, da se preveri resni�nost podatkov pro�nje in ali si podlo�niki ne morejo preskrbeti krme, ker je bil patent prepozno objavljen.177 Ker je bil patent izdan 15. junija, toda objavljen je bil na Notranjskem �ele okoli 12. avgusta in so pri�le medtem na pa�o �e ovce z bene�kega podro�ja, se je dovolilo, da smejo v zimi 1771/72 �e gnati na pa�o podlo�niki iz Socerba, Podgrada, Prema, Seno�e�, Postojne, s posestva Ravne ter podlo�niki Predgrada.178 Notranjski okro�ni glavar Pompej Brigido je ponovno v svojem dopisu 12. marca 1772 de�elnemu glavarstvu zahteval, da se prepove pa�a in je pobijal trditve in pro�nje piv�kih in kra�kih podlo�nikov. Glede prito�b lastnikov posestev pa je smatral, da ti lastniki, ki imajo najve� po 3, 4 ali 10 hub in ki �ive v Trstu, imajo le malo �tevilo pod- 175 prav tam. 176 Prav tam. 177 prav tam. 178 Prav tam. 16 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 lo�nikov, za katere se le malo brigajo ter zato njihovo mnenje ne more biti merodajno. Glede popisa ovac, ki ga je ukazal v jeseni leta 1771, pa je smatral, da so postavili previsoke �tevilke za ovce, ki jih �enejo v primorje na pa�o. Ra�unal je, da se �ene na pa�o okoli 20000 ovac. V nekaterih gospostvih tudi pozimi �enejo ovce, ki so jih obdr�ali doma, na pa�o. Zato je Pompej Brigido menil, da bi lahko gnali na pa�o doma tudi one ovce, ki jih sicer gonijo v primorje. Kajti staje v primorju, imenovane stancije, so slabe in ne dovolj zavarovane. Poleg tega imajo prebivalci v notranjskem okro�ju �kodo od pa�e bene�kih ovac, ker prebivalci z bene�kega podro�ja pripeljejo ve� ovac, kot so jih peljali od tam v primorje. Najve� ovac so prignali iz bene�kega ozemlja na ozemlje gospostva Prem. Podlo�niki so morali pla�ati velike vsote za pa�o v primorju, �e se je zara�una za vsak ovco pa�ni dinar 12 kr, pa �e stro�ki za pastirje, ki se s svojim delom izmikajo voja�ki slu�bi. Zato je predlagal, da bi se srenj ske planine razdelile in preuredile v pa�nike in seno�eti, tako bi se lahko ovce pre-hranile preko zime doma, "saj se tako pase dvakratna mno�ina ovac na tukaj�njih pa�nikih poleti". Ker je ov�ereja glavna panoga, ki je nudila prebivalstvu zaslu�ek in so bili kraji pasivni glede na �itni pridelek, se po mnenju Brigida ne bi zmanj�ala, ampak bi se v primeru odstranitve vseh napak �e pove�ala.179 Okro�ni glavar Brigido je ukazal leta 1771 vsem prizadetim gosposkam, da popi�ejo vse ovce, ki jih gonijo na pa�o v bene�ko primorje, in tiste, ki jih rede preko zime doma. Po tem popisu so iz gospostva Fiinfenberg gnali na pa�o 5098 ovac, doma so jih redili 5571; iz grofije Postojne so gnali na pa�o 2799 ovac, doma jih je bilo 3704; iz gospostva Prem so gnali na pa�o 6028 ovac, doma jih je bilo 11264, in s posestva Ravne so gnali na pa�o 6328 ovac, doma so jih imeli 2164. Po tem popisu so iz teh gosposk gnali na pa�o pozimi 16424 ovac, doma pa so jih redili 22703. Za ostala gospostva, kjer so tudi gnala na pa�o (Pazin, Gotnek), ni podatkov. Iz gospostva Fiinfenberg so gnali na pa�o ovce iz naslednjih vasi: Podgrada, Brezovega Brda, Kov�i�, Orehka, Pov�an, Ba�a, Matarije, Markov��ine, Golaca, Obrova, Slop, Tubelj, Velikega Gradi��a, Brezovice, Ro�ice, Poljan, Javorja, Erjav� na ozemlje S. Domenice, Pirana in Kopra. Iz de�elskega sodi��a Socerb pa ni nih�e gnal ovc na pa�o v primorje razen dveh posestnikov iz Hrpelj in Vodic.180 Ve�ino ovac so gnali na pa�o v primorje iz naslednjih vasi: Brezovo Brdo, Orehek, Ba�, Matarija, Markov��ina, Golac, Slope, Tublje, Veliko Gradi��e, Ro�ice in Erjavce. V ostalih vaseh pa je gnalo na pa�o le po nekaj posestnikov. Preko zime so imeli ovce doma v naslednjih vaseh: Starada, Harije, Ro�ice, Studena Gora, Podbre�e, Sobonje, So�e, Veliko Brdo, Male Lo�e, Zajev�e, Sapjane, Tatre. Iz grofije Postojna so redili ovce preko zime doma v Postojni, Stari vasi, Velikem Otoku, Sla-vini, Ko�ah, Matenji vasi, Rakitniku, Nem�ki vasi in Bujah. Na pa�o so gnali s podro�ja �upe Kne-�aka in Trnja proti Pore�u, iz Ko�ane proti Piranu in Umagu, Sagettu, Devinu na Krasu, Miljam, Bujam in proti Trstu, na posest barona Rosettija.181 Iz de�elskega sodi��a Prem so gnali na pa�o le posamezniki, ki so sode� po velikem �tevilu ovac morali biti najpremo�nej�i, saj �rede po 100 ovac niso redke. Na pa�o so gnali iz St. Petra, vasi �ele, Petelinje, Neverke, Zagorje, Sembije, Narin, Celje, Trnovo, Kilov�e, Jasem, Klenik, Zemon, Hrastje, Pal�je, Prem, Nova Su�ica, Cepno, Mala Pristava. Iz ozemlja de�elskega sodi��a Prem so gnali pozimi ovce na pa�o proti Markov��ini, Bujam, Pertonellu, Piranu, Novemu Gradu, Pore�u, Izoli in Kopru. Vse druge vasi, ki so spadale pod gospostvo Prem, pa so pozimi pasle �rede doma: Dobro Polje, Smrje, Prelo�e, Mere�e, Po�tenje, Podjama, Velika Bukovica, Parje, Derskov�e, Nadanje selo, Velika Pristava, Kal, Gradec, Nem�ka vas, Mala Bukovica, Trnovo, Rate�evo Brdo, Jane�evo Brdo, Zare�ica, Zare�je.182 Z ozemlja posestva Ravne so gnali na pa�o iz vasi: Stara Su�ica, Nadanje selo, Nova Su�ica, Javorje, Gradi��a, Lo�ane, Hoti�ina, Skodav��ina, Artvi�e, Pov�ane, Tibule, Herpelje, Orehek, Brezovica in Slope. Svoje �rede so gonili na ozemlje Kopra, �marja, Pul�ine, Far�ine, Boltri, Sv. Ivan pri Devinu in na piranski kras. Pozimi so jih imeli doma v vasi: Suhorje, Ko�an, Radohova vas, Pre-lo�e.1� Kljub prepovedi pa�e so poleti leta 1772 prignali ovce na pa�o z bene�kega ozemlja. Enako so tudi kljub vsem prepovedim gnali pozimi 1772/73 na pa�o v bene�ko primorje, pri �emer so pred-nja�ili bogatej�i kmetje. Krive so temu bile gosposke in njihovi uradniki, ki se niso brigali, da bi jih od tega odvrnili ali izvajali ukazana kaznovanja.184 179 Prav tam. 180 prav tam. 181 Prav tam. 182 Prav tam. 183 Prav tam. 184 Prav tam. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 17 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 Leta 1773 so naredili podlo�niki iz Vrem ponovno prito�bo na dvor zaradi prepovedi pa�e. Prito�ujejo se, da imajo le toliko sena, da lahko prekrmijo preko zime le govedo in �e ga morajo kupiti. Ce se bo obdr�ala prepoved pa�e, se jim s tem odvzame ov�ereja, ki jih redi in jim daje mo�nost, da odrajtujejo dajatve, tako pa bodo prisiljeni, da zapustijo svoje domove. Prosili so, da bi se zato dovolila pa�a v Primorju.185 Pro�nja Vrem�anov je spro�ila dekret dvorne pisarne, ki je dolo�il, da se ponovno preu�i po nepristranskih osebah ali je pa�a potrebna ali ne.186 Ze ko je komer�na komisija preiskovala mo�nosti, kako naj bi se zagotovilo podlo�nikom Notranjske in Dolenjske zaradi pomanjkanja �ivil, postranski zaslu�ek v komercialnih panogah, je njen svetnik grof Hohenwart v svojem referatu z dne 2. junija 1773 nasvetoval, da bi se ukinil patent o prepovedi pa�e na bene�kem ozemlju, ker povzro�a notranjskim prebivalcem veliko �kodo. Na podlagi tega referata in ukaza dvorne pisarne z dne 24. julija 1773 je za�el ponovno preiskovati razmere okro�ni glavar Franc Ks. baron Liechten-berg.187 V svojem poro�ilu (21. januar 1774) je navedel, da ni mogel dobiti za presojo razmer nepristranske osebe, ker v teh krajih ni nikogar razen posestnikov, njihovih uradnikov, duhov��ine, po�tarjev in prejemnikov nikogar, ki bi bil ve�� pisanja in branja, da bi se ga lahko pritegnilo k stvari. Zato je pritegnil k sodelovanju grofa Liechtenberga, lastnika gospostva Kne�ak, barona Rosettija iz Oreh-ka, Sigmunda pl. Nicolletija iz Postojne, oskrbnika gospostva Predjama, oskrbnika grofije Pazin, ki so sogla�ali, da ni na podro�ju notranjskega okro�nega urada razen enega ali dveh gospostev, kjer imajo podlo�niki toliko sena, da bi preredili toliko glav �ivine, kolikor je imajo; zato bi jo morali zni�ati. S prepovedjo pa�e bi se vzela podlo�niku njegova prehrana, pa tudi obdelani kosi zemlje � tako imenovane ograde �, bi ostali neobdelani, ker jih ne bi imeli s �im gnojiti. Zato so predlagali, da bi se dovolila pa�a za ovce doma�ih pasem. Ovce plemenitih pasem pa na bi se redile doma. Vsaka soseska naj bi dobila brezpla�no plemenite ovne.188 Baron Bosetti je utemeljeval, da je pa�a potrebna, ker je za dve tretjini cenej�a, kakor �e bi kupili seno.189 Josip de Bono, oskrbnik v Pazinu, je po- ro�al, da je �e v teh letih, ko je bila pa�a prepovedana, ov�ereja zelo upadla.190 Na podlagi teh izjav je Ivan K. grof Ursini Blagaj menil v svojem referatu na de�elnem glavarstvu, da so izjave dovolj trden dokaz, da primanjkuje sena. Manj�e �tevilo plemenitih ovac bi se lahko sicer preredilo preko zime, a dohodek od njih ne bi bil v sorazmerju z zmanj�anjem �tevila ovac. Zato bi bili podlo�niki o�kodovani. Prepoved pa�e pa je �e prerana.191 S poro�ilom grofa Blagaja se je strinjalo tudi de�elno glavarstvo, ki je predlagalo dvorni pisarni, da se ukine patent o prepovedi pa�e na bene�kem ozemlju in obratno,192 kar je objavil patent z dne 22. aprila 1774.193 Isto�asno pa se je ukvarjalo de�elno glavarstvo in kmetijska dru�ba z nalogo, kako naj bi se izbolj�ale pasme ovac z razdelitvijo plemenskih ovnov in s pou�evanjem o reji ovac. Razpisale so se nagrade po 150, 100, 80 in 50 goldinarjev za onega, ki bi predlagal, kako bi se izbolj�ali pa�niki za rejo ovac. Predloge pa naj bi preizkusila kmetijska dru�ba do konca leta 1772. Taki predlogi naj bi se predlo�ili dru�bi do konca avgusta leta 1772.194 Dru�ba je objavila v tretjem zvezku Sammlung nut^licher Unterrichte �lanek Pompeja barona Brigida o reji, izbolj�anju in zdravljenju ovac,195 B. Ku-merdej pa je bil napro�en, da ga prevede v slovenski jezik.196 Doma�o pasmo ovac se je sku�alo izbolj�ati s kri�anjem z merimos ovcami.197 Taki poskusi, ki so bili pogosti po vseh evropskih dr�avah, so se vr�ili leta 1748 v Prusiji in na �vedskem. Leta 1765 pa je isto posku�ala tudi Sa�ka, kar je dalo pobudo za podobne poskuse v Avstriji.198 Za izbolj�anje doma�e pasme ovac so se uvozili �panski in pado-vanski ovni. Da pa bi se lahko razdelilo med gospostva �im ve� ovac plemenitih pasem, se je leta 1772 ustanovilo na stro�ke erarja v Merkopolju zrejali��e plemenskih ovac, kjer so vzrejali �panske in padovanske plemenske ovce. Jagnjeta so se delila dominijem brezpla�no. Kdor je ovco sprejel, se je moral zavezati, da jo bo redil po navodilu zrejali��a, da bo letno sporo�al, koliko jagnjet so skotile ovce, 185 prav tam. 186 prav tam. 187 prav tam> �k. 206 (Lit. S1/2). 188 prav tam. 189 prav tam. 190 Prav tam. 191 Prav tam. 192 Prav tam, �k. 206 (Lit. 1/2). 193 Prav tam. 194 Prav tam, �k. 206 (Lit. 1/1). 195 prav tam. 196 Prav tam, �k. 206 (Lit. 1/2). 197 Najverjetneje gre za ovce pasme merino (op. T. C). 198 Roscher, navedeno delo, str. 813. �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 koliko jih je vzredil, koliko volne dajejo, koliko �panskih ovnov in od njih vzgojenih ovac je poginilo, kar morajo potrditi uradniki gosposke, in da bo pazil, da se ne bo spridila pasma.199 De�elna glavarstva so morala poslati poro�ila, koliko plemenskih ovac bi rabili iz zrejali��a v Merkopolju. Kako naj bi se delitev in izbolj�anje izvedlo na Kranjskem, pa naj bi dala svoje mnenje Kmetijska dru�ba, ki pa tega poro�ila ni poslala, ker je bila tedaj zaradi odstopa predsednika Brigida brez vodstva.200 De�elno glavarstvo se je obrnilo na okro�ne urade, da bi sporo�ili, kako naj bi se ov�ereja pospe�ila in koliko plemenskih ovnov bi potrebovali. V svojem poro�ilu je menil gorenjski okro�ni glavar Franc baron Apfalterer, da se ov�ereja in govedoreja ne bi dale bolj pospe�iti, ker je de�ela gorata in manjka travnikov, zato je ni mogo�e primerjati z ono na �tajerskem in Koro�kem. Dalje je prevelika populacija, zato porabijo zemljo za �itna polja. Ovce so gojili zlasti na belope�kih, jeseni�kih, blejskih in radovlji�kih tleh. Ugotovil je, da obstajajo mnoge hibe, ki jih pa prebivalci niso sami krivi, marve� izvirajo iz tal in hladnega podnebja in zato ne more biti ov�ereja ve�ja in je bil denar za nabavo bolj�ih ovnov iz �panije, Anglije ali padovanskega ozemlja vsaj za gorenjsko okro�je brez koristi ali brezuspe�no pozabljen. "Ov�ereja na Gorenjskem je zado��ala %a obla�enje gorenjskega poljedelca".2i)l Kmetijska dru�ba je zbirala prijave za ple-menjake. Ker pa na Notranjskem ni bilo prevelikega zanimanja, ker so tu redili ovce bolj zaradi mleka in sira kot zaradi volne, je Kmetijska dru�ba predlagala, naj bi se razdelil med gosposke Brigidov poduk o reji ovac, da bi ga posredovali svojim podlo�nikom. Dalje je dru�ba predlagala, da bi se podelile v prihodnjih treh letih premije po 3 dukate onemu podlo�niku v vsakem gospostvu, ki bi pridobil najbolj�o volno od kri�anih ovac.202 Dru�ba pa bi zbirala podatke o reji ovac.203 Leta 1774 so prosili v notranjskem okro�ju grofija Pazin za 16 ovnov iz Merkopolja,204 gospostvo Predgrad in Socerb za 6, grofija Gotnek za 6 in grofija Postojna za 6, kjer sta se javila podlo�nika Matija Vilhar iz Postojne in Andrej Dekleva iz Vrem.205 Toda ker je bilo za vso Kranjsko do- 199 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske 2ade ve, �k. 206 (Lit. Sl/2). 200 prav tam. 201 AS 735, Gospostvo Grma�e, fasc. 26, fol. 52-61. 202 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zade ve, �k. 206 (Lit. Sl/2). 203 prav tam. 204 prav tam. 205 prav tam. deljeno iz Merkopolja le 15 ovac in enako �tevilo ovnov,206 je dru�ba razdelila 9 ovac grofiji Pazin, po 6 gospostvoma Socerb in Prem, po 4 Gotneku in Predjami in 1 gospostvu Habah pri Kamniku.207 Od leta 1775 se ovce iz Merkopolja niso delile ve� brezpla�no kot do tedaj, temve� se je dolo�ila cena na glavo po pol zlatnika, s �imer naj bi se vzdr�evalo zrejali��e. Kmetijska dru�ba pa naj bi poskrbela, da bi se izdal v de�elnem jeziku poduk o reji ovac iz Merkopolja. Dru�ba je bila po ukazu dol�na, da je zbrala od vsakega rejca ovac iz Merkopolja podatke o reji, katerim so se morali predlo�iti tudi vzorci volne.208 Kmetijska dru�ba je prosila, da bi se ovce �e dalje delile brezpla�no.209 Ker ni bilo pro�nji dru�be ugodeno glede cen, je dru�ba ponovno zaprosila de�elno glavarstvo, da bi prosilo, da bi se cena za pet let spregledala, ker bi ov�ereja �e lep�e napredovala.210 A dvorna pisarna je to odbila z motivom, da ljudje bolje skrbijo za ovce, �e jih pla�ajo.211 Leta 1777 je delila ovce iz Merkopolja v Ljubljani komisija bankalnega urada proti pla�ilu pol zlatnika za vsako ovco.212 Dru�ba je pomagala pri na�rtu, kako naj bi izbolj�ali na Kranjskem govedoreja in konjereja, za kar so se uvozili plemenski biki in �rebci. Ze z odlokom 11. januarja 1772 je vladarica izra�ala skrb za izbolj�anje govedo- in konjereje. Mnogo konj so redili v gorenjskem okro�ju okoli �kofje Loke, Kranja, Naklega in Cerkelj. Vendar ti konji niso bili posebne pasme, mnogo so jih prodajali v Italijo. Zato je okro�ni glavar Franc baron Apfalterer v svojem poro�ilu z dne 24. maja 1775 de�elnemu glavarstvu smatral, da bi se dala konjereja na podro�ju gorenjskega okro�ja �e pospe�iti, �e bi razdelil erar zadostno �tevilo �rebcev, ki bi jih oskrbovali zato sposobni ljudje. Primerna pokrajina za to bi bila med gosposkama Kri� in Komenda.213 De�elno glavarstvo je sklenilo leta 1774, da se bo za izbolj�anje pasme uvozilo na stro�ke erarja plemenske bike, ki naj bi se delili v prihodnjih treh letih, in sicer v vsako okro�je po trije. Enako bodo na stro�ke erarja dobavili plemenske �rebce, kot so to storili na �tajerskem in Koro�kem. Na Notranjskem pa naj bi se izbolj�ala pasma konj s pomo�jo �rebi�arne Lipica, od koder bi se delile med pod- 206 prav tam. 207 Prav tam. 208 prav tam. 209 Prav tam. 210 Prav tam. 211 Prav tam. 212 Prav tam. 213 AS 735, Gospostvo Grma�e, fasc. 26, fol. 52-61. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 19 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 lo�nike �rebice, ki bi jih pa pozneje vrnili �reb�arni, ko bi njihova �rebeta odrasla. Kmetijska dru�ba pa naj bi naredila na�rt, kako in koliko plemenskih bikov in �rebcev naj bi se razdelilo.214 Kmetijska dru�ba je predlagala, da bi se za Kranjsko uvozilo 30 plemenskih bikov in 9 �rebcev, ki bi jih razdelile gosposke med podlo�nike, ki se zanje zanimajo. Podlo�nike bi morali podu�iti o reji plemenske �ivine s podukom.215 Dolenjski okro�ni glavar Janez Karel pl. Claf-fenau je predlagal, da se za Dolenjsko naro�e 4 biki in 4 �rebci. Na Dolenjskem se govedo in konjereja ne moreta povsod pospe�evati, ker je premalo krme zaradi preslabega gnojenja travnikov, kar se ni izbolj�alo niti po patentu o delitvi srenjskih zemlji��. Pri mnogih razdeljenih srenjskih pa�nikih, iz katerih bi lahko kmetje (pri tem misli gruntarje in polgruntarje) naredili travnike, so prepustili ve� ali manj dele�a drugim, ki so pod imenom kaj�arjev naredili tu hi�e ali gospodarska poslopja, zaradi �esar se opa�a pomanjkanje krme. Res je, da imajo kmetje tudi od kaj�arjev nekaj koristi v dajatvah ali nekaj dni ro�nega dela, tako da izgleda, kot bi kmet sam imel svojega podlo�nika.216 V gorenjskem okro�ju so izjavila gospostva Tr�i�, Loka, Ig, Velesovo, malte�ka komenda Sv. Peter v Komendi, Brdo pri Podpe�i, Gori�ane, Gam-berk, Smlednik in posestvo Habah pri Kamniku, da ne morejo izvesti izbolj�anja goveda zaradi pomanjkanja sena in neprimerne lege. Edino gospostvo Kri� in lastnik posestva Tufstein Karel grof Liechtenberg sta prosila za 4 plemenske bike.217 c) �ebelarstvo Leta 1764 je dal Filip Ignac Gassinger, knjigovodja provianture v spomenici predlog, da bi se pospe�evalo �ebelarstvo, ki dona�a velike koristi, ne da bi se delala �koda. Za vzdr�evanje �ebel gredo majhni stro�ki le za �ebelarja. Zato je predlagal, da bi se osnovali �ebelnjaki v Dalmaciji, Slavoniji in Banatu, s �imer bi dr�ava pridobila letno 2 milijona goldinarjev, kajti lahko bi se postavilo 4000 �ebelnjakov v Dalmaciji, Slavoniji, Hrva�kem in na c. kr. kameralnih posestvih na Ogrskem in Sedmo-gra�kem. Vsak tak �ebelnjak bi dona�al letno po njegovi kalkulaciji 1342 goldinarjev dohodka. Ker se je v tistih krajih in okro�jih pobirala desetina tudi od �ebel, je predlagal, da bi se ukazalo, da se deseti panj ne bi pobiral v naturi, temve� naj bi se ga dovolilo odpla�ati v denarju. In �e bi moral podlo�nik oddati za desetino 5 ali 6 panjev, naj se mu prepusti svobodno na izbiro ali panje odda ali pla�a. Take panje naj bi se poslalo v �ebelnjake dr�ave. Med bi se lahko zamenjeval v tur�kih pokrajinah za volno in bomba�, ki bi jih predelovale manufakture v Slavoniji in Banatu.218 Komer�ni konses je prou�il ta predlog in bil mnenja, da je �ebelarstvo na Kranjskem pomembna panoga. Med letoma 1757 in 1763 se je iz Kranjske in �tajerske izvozilo 2024 q voska. Velik del voska in medu se ni porabil doma, ampak se je izva�al preko Salzburga, a koliko se ga je izvozilo, se ne da ugotoviti, ker ni dobil komer�ni konses poro�ila o carini in ker ni obstojal na Kranjskem lasten trg za med in vosek. �ebelarstvo bi se dalo �e pove�ati, a ovira pri tem je neznanje. Zato je predlagal komer�ni konses, da se izvede izbolj�anje na tri na�ine: z nagradami; kaznuje naj se tiste, ki bi imeli manj panjev, kot bi jih predpisali (4 panje); izdalo naj bi se navodilo za �ebelorejo in dolo�i naj se, koliko naj ima vsak podlo�nik panjev.219 De�elno glavarstvo se je v glavnem strinjalo s predlogi komer�nega konsesa, a odklanjalo vse prisilne ukrepe, tako da bi vsak pla�al za vsak panj, ki ga ne bi imel, kazen sedem in pol kr, "kajti upo�tevati je treba, da stane vsak panj najmanj 2 goldinarja, torej bi 4 panji stali 8 goldinarjev, tu pa so plasti na Dolenjskem revni podlo^niki, ki cesto nimajo niti krave". �etudi bi kak podlo�nik zmogel te izdatke, mu ni to svetovati zaradi preostrega podnebja, vremena in pomanjkanja pa�e. De�elno glavarstvo je predlagalo, da bi se razpisale nagrade za 10 ali ve� podlo�nikov v vsakem okro�nem uradu, ki bi imeli najve� panjev.220 Leta 1768 je poslala dvorna pisarna predloga za izbolj�anje �ebelarstva, ki naj bi jih prou�ilo de�elno glavarstvo skupno s Kmetijsko dru�bo in s komer�nim konsesom. Predlogi vklju�ujejo navodilo za �ebelarstvo, poudarjajo da se ne sme pospe�evanje �ebelarstva vr�iti pod pritiskom, temve� naj se razpi�ejo nagrade. Vsa soseska naj bi gojila dolo�eno �tevilo panjev. Nadzorstvo nad izvajanjem tega pa naj bi imeli komercialni in�pektorji ali drugi komercialni uradni, ki bi poznali �ebelarstvo in bi lahko dajali nasvete o njem.221 214 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. Hl/1). 215 Prav tam. 216 prav tam. 217 Prav tam. 218 Prav tam, �k. 204 (Lit. Bl/1). 21' Prav tam; AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. B2/1). 220 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Bl/1). 221 Prav tam. 20 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 Kmetijska dru�ba je na svoji seji 28. marca 1768 izvolila iz vsakega okro�ja po 5 �lanov, ki naj bi dali svoje mnenje glede predloga o izbolj�anju �ebelarstva. Odgovore so poslali: za Gorenjsko Karel pl. Liechtenberg, dr. Havmann in Zitteneck; za Notranjsko prelat iz Bistre, grof Hohemvart, Pompej Brigido, Scopoli in blagajnik dru�be Pre-mrov; za Dolenjsko opat iz Kostanjevice, proku-rator S. J. Njihove odgovore je dru�ba strnila v naslednje to�ke: smatrajo, da je kalkulacija dohodka �ebelarstva previsoka, kajti na Gorenjskem roji �ele vsak 8 ali celo 12 panj, kar prina�a malo dohodka, da mnogi podlo�niki obubo�ajo. �ebelarstvo se ne bi moglo povsod razviti, zlasti ne na Notranjskem zaradi preostre klime. Bolj�i polo�aj je na Gorenjskem in Dolenjskem, kjer sejejo mnogo ajde in bi bilo dovolj pa�e. Kmetom bi bilo potrebno prakti�no pokazati �ebelarstvo. Postavijo naj se nagrade za najbolj pridne podlo�nike. Odklanjajo pa, da bi se kaznovalo one, ki ne bi gojili �ebel. Poleg prakti�nega navodila, ki bi ga dajale gosposke, naj bi se preskrbelo kmetom tudi prve panje. Opustijo naj se dajatve od �ebelarstva. Z okro�nico naj bi odpravili �kodljivi privilegij, da nekatere gosposke odkupujejo med od podlo�-nikov. Dru�ba je z mnenjem �lanov sogla�ala in predlagala, da pou�e podlo�nike gospodarski uradniki in da se razpi�ejo nagrade, ker bodo sami podlo�niki videli koristi od �ebelarstva, za to se ga bodo oprijeli. Uradnike gospostev, kjer bi pridelali najve� medu in imeli podlo�niki najve� panjev, naj bi se nagradilo z nagradami in sicer naj bi se razpisalo deset nagrad po sto goldinarjev, dve po �estdeset goldinarjev in tri po trideset goldinarjev. Odpraviti je treba predpravico gospostev pri nakupu medu od svojih podlo�nikov pred drugimi kupci in izdati poduk.222 Dne 1. julija 1768 je odgovoril P. P. Glavar glede izbolj�anja �ebelarstva, da �ebelarstvo v de�eli ni neznano, a potrebno bi bilo, da bi se podlo�nike podu�ilo. Zato je pripravljen, da napi�e poduk za podlo�nike.223 P. P. Glavar je v svojem predlogu odklanjal vsako silo in svetoval, da bi se revnim podlo�nikom razdelili panji brezpla�no in da se razpi�ejo nagrade. Predlagal je, da bi zemlji�ke gosposke uredile �ebelnjake in dajale pouk podlo�nikom o �ebelarstvu. Smatral je, da je Dolenjska mnogo bolj primerna za �ebelarstvo kot Gorenjska, ker je bolj ravninska. Ker je tu ve� pa�e, naj bi se na Dolenjsko pripeljale �ebele od drugod na pa�o. Panji morajo biti iz lesa, ne pa ko�i iz slame ali protja, ki jih grizejo mi�i. �ebelarstvo se ne sme vpeljati pod pritiskom, da mora vsak podlo�nik vzdr�evati dolo�eno �tevilo panjev, ker bi to pomenilo uni�enje kmeta, ker je ta popolnoma iz�rpan in nima sredstev niti za vsakdanji kruh. Kmetu, ki je brez denarja, naj bi se dalo najmanj 3 panje na ra�un komercialne blagajne in se mu jih prepustilo za 3 leta brez od�kodnine, da bodo rojile. S tem bi pri�li kmetje do �ebel. �e ne bi mogli panjev po 3 letih odkupiti, naj se jih odvzame ali pa proda.224 Na pobudo P. P. Glavarja je zaprosila Kmetijska dru�ba komer�ni konses, da bi se ji dalo v prihodnjih 5 letih iz komercialnega fonda vsako leto 200 goldinarjev, da bi nabavila panje in jih razdelila med revne podlo�nike.225 Z dvornim dekretom z dne 30. septembra 1768 se je dolo�ilo, da dominiji ne smejo odvzemati podlo�nikom medu in drugih proizvodov �ebelarstva po poljubni ceni in se je dolo�ila kazen 50 dukatov za onega, ki bi to kr�il.22<> Na predlog Kmetijske dru�be so se razdelile nagrade za �ebelarstvo in sicer za Dolenjsko 100 goldinarjev, Notranjsko 60 goldinarjev in za Gorenjsko 30 goldinarjev. Gospostva pa so preko okro�nih uradov javljala, koliko panjev jim je potrebno.227 Leta 1769 so se nagrade potrdile �e za naslednji dve leti.228 Dne 28. avgusta 1769 so se objavile nagrade za prihodnje leto. Do zadnjega oktobra so morali gosposke ali �upniki javiti dru�bi tiste podlo�nike, ki so se izkazali.229 Panji so se razdeljevali tudi v letu 177223� in 1773, ko je kupoval �ebele za dru�bo P. P. Glavar.231 Dne 26. julija 1779 je poslal P. P. Glavar kmetijski dru�bi prevod Jan�evega spisa o �ebelah, da bi presodili ali zaslu�i, da se izda. Toda dru�ba dela ni izdala, zato jo je Glavar prosil, da bi mu vsaj rokopis vrnila, ker nima duplikata.232 d) Delo dru�be za povzdigo gozdarstva Z delom za za��ito gozdov se je sku�alo o�uvati gozd in ga zavarovati pred izsekanjem s tem, da se 222 prav tam. -23 Prav tam; AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. B2/1). 224 AS 869, Peter Pavel Glavar, fasc. 1. 225 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Bl/1). 226 Prav tam. 227 prav tam. 228 Prav tam. 229 Prav tam. 230 Prav tam. 231 AS 869, Peter Pavel Glavar, fasc. 1. 232 Prav tam; AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 9 (Lit. S30/1). $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 21 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 je za�el les nadome��ati s �oto, premogom in �kriljavcem. Leta 1770 je dru�ba predlagala de�elnemu glavarstvu, da bi se za��itilo mlado drevje in podrastje v gozdu, zato naj bi se prepovedalo v gozdovih kositi in grabiti listje z �eleznimi grabljami.233 Predlog je de�elno glavarstvo sprejelo in dolo�ilo, da se prekr�ki kaznujejo s kaznijo enega dukata.234 Istega leta je bilo dru�bi ukazano, da posku�a, kako se obnesejo stroji za ruvanje �torov.235 Leta 1772 je razpisala dru�ba prakti�no nagradno vpra�anje, kdo bo v jeseni 1773 posejal najve� semena dreves, zlasti iglavcev. Nagrada je bila dolo�ena za 6 posameznikov po 6 forintov. Nate�aja so se lahko udele�ili tudi uradniki in gosposke.236 Ko je bilo dru�bi sporo�eno leta 1769 o iznajdbi posebne vrste firne�a iz cinobra, ki prepre�uje gnitje lesa, je bilo izdano o tem posebno obvestilo,237 p. Gruber pa je naredil poskus s fir-ne�em.238 S �kriljavcem so se sku�ale nadomestiti �kod-laste strehe.239 Kmetijska dru�ba je prou�ila ta predlog in se je obrnila na okro�ne urade, da so preko zemlji�kih gospostev dobili poro�ila o uporabi in nahajali��ih �kriljevca. Na podlagi tega je dru�ba dala izjavo, da smatra, da bi se dalo uporabiti �kriljavec.240 S �kriljavcem je delal poskuse p. G. Gruber.241 Od leta 1770 se je smel �krijavec prosto prodajati, da ga je lahko kupil vsak, ki bi hotel prekriti z njim streho.242 Kmetijska dru�ba je prosila, da bi se na Kranjsko poslal nekdo iz avstrijske Nizozemske, ki bi bil ve�� dela s �kriljavcem, toda ta pro�nja je bila zavrnjena.243 Za kurivo se je za�ela uvajati �ota namesto lesa. Zato naj bi dru�ba skrbela, da bi se pospe�evala uporaba �ote in premoga.244 Leta 1767 je na Koro�kem izdelal de Willburg sladkor iz javorjevega soka,245 za kar se je zanimala 233 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske nadeve, �k. 206 (Lit. Wl/1). 234 Prav tam. 235 Prav tam. 236 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 237 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 206 (Lit. Wl/1). 238 Prav tam. 239 Prav tam. 240 prav tam. 24"1 Prav tam. 242 Prav tam. -43 Prav tam. 244 Prav tam. 245 Meyer, L'. M.: Geschichte Ostemichs mit besonderen RJicksicht auf dem Kulturkben, Dunaj-Leipzig 1909, str. 584. dvorna pisarna, ki je zahtevala leta 1768, da poda Kmetijska dru�ba mnenje, ali je navrtavanje brez in javorja �kodljivo.246 O tem vpra�anju so dali svoja mnenja nekateri �lani dru�be. Kmetijska dru�ba je izjavila, da je navrtavanje brez in javorja �kodljivo. Kljub temu je komer�ni konses svetoval dvorni pisarni, da se ne bi prenehalo z navrtavanjem, temve� naj bi se �e dalje delali poskusi.247 Leta 1770 je bilo navrtavanje prepovedano.248 Kljub temu pa ni prenehalo, saj je �e leta 1775 poslal dru�bi nekdo vzorec sladkora, ki je bil izdelan iz doma�e rastline � verjetno javorja.249 Leta 1769 je poslal Scopoli dru�bi vzorec papirja, ki mu ga je poslal Schaffer iz Regensburga. Dr. Jakob Kristijan Schaffer je posku�al leta 1765 proizvajati papir iz rastlinskih vlaken.250 Scopoli je predlagal, da bi se tudi na Kranjskem naredil podoben poskus, kako bi se izdelal papir iz �aganja.251 V papirnem mlinu v Rade�ah pri Zidanem Mostu je naredil poskus po navodilu Scopolija Gruber.252 Leta 1768 je predlagal tajnik schwarzenber�ke Kmetijske dru�be Frohschauer pl. Sittenberg, da bi se izbolj�ale cevi za vodnjake, kar je priporo�ila Kmetijska dru�ba komer�nemu konsesu, da bi se objavilo.253 e) Delo dru�be za povzdigo komercialnih obrti Kmetijska dru�ba je sku�ala tehni�no izbolj�ati predenje, s tem bi se izbolj�ala tudi kakovost platna. Leta 1769 je predlagal Scopoli dru�bi, da bi uvedla kolovrat z dvema vretenoma.254 S tem kolovratom je posku�al J. N. Blagaj, a je menil, da bi se ga za predenje konoplje ne bi dalo uporabiti.255 Enak poskus je ponovil p. G. Gruber v ljubljanski "delavni hi�i" (Arbeitshaus).256 Z novim na�inom predenja na roke z uporabo 246 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. B2/1). 247 prav tam; AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 1 (Lit. B3/1). 248 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. B3/1). 249 Wochentliches KundschaftsblM des Her^ogthums Krain, 15. 4. 1775. 250^,3 (1951), �t. 7, str. 122. 251 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 252 prav tam; AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 206 (Lit. P2/1). 253 Prav tam, �k. 204 (Lit. Al/l). 254 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 255 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. i'1/1). 256 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 22 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 mikalnic, ki ga je predlagal leta 1768 dolenjski okro�ni glavar Karel pl. Claffenau, bi se lahko izdelovalo platno bolj�e kvalitete. Dotlej se je na Kranjskem izdelovalo platno treh vrst: najbolj�e platno ali tan�ica, srednje vrste (oklanca) in grobo hodni�no platno.257 Ta na�in z uporabo mikalnic ni bil na Kranjskem popolnoma neznan. Z njim sta posku�ala �e Sigismund grof Liechtenberg in J. N. grof Blagaj v predilnici na svojem posestvu Bo�-tanj.258 Pa tudi Karel pl. Claffenau je delal poskuse z novim na�inom predenja. Po tem na�inu bi se lahko iz srednje vrste prediva naredilo najbolj�e platno. Da bi se z novim na�inom seznanilo �im ve� ljudi, je predlagala dru�ba, da se objavi preko okro�nih uradov in da pou�e gosposke svoje pod-lo�nike o novem na�inu predenja.259 Gospostva naj bi poslala svoje uradnike � lahko pa tudi kakega podlo�nika � h grofu Blagaju, da bi si pri njem ogledali novi na�in dela, ali pa h Karlu pl. Claffenau.260 Tiste, ki bi se posebno odlikovali pri delu po novem na�inu predenja, pa naj se nagradi, med revne podlo�nike pa naj se razdele brezpla�no mi-kalnice. Za novi na�in predenja se je zanimala tudi dvorna pisarna, ki je dolo�ila, da naj komer�ni konses poskrbi, da se bo izvedel predlog Claffe-naua.261 Kmetijska dru�ba je hotela prenehati z uvajanjem tega predenja, zato je dvorna pisarna zahtevala, da ne sme odstopiti od namer, da se vpeljejo mikalnice. Iz prediva, ki bo na ta na�in narejeno, pa naj se naredi nekaj laktov platna, katerega kakovost in trpe�nost naj ocenijo trgovci.262 Zato je Kmetijska dru�ba zaprosila Karla pl. Claffenaua in J. N. grofa Blagaja, da bi izdelala 3 ali 4 lakte takega platna, da bi ga predlo�ili trgovcem v oceno.263 Na zborovanju dru�be sta bila prisotna trgovca s platnom Dem�ar in Jugovic iz Loke, ki sta ocenila platno, narejeno iz prediva, ki je bilo spredeno po tem na�inu. Menila sta, da je bolje, �e se ostane pri starem na�inu predenja in se bolj pazi na apreturo. Z njunim mnenjem je sogla�ala tudi Kmetijska dru�ba.264 Ta sklep se je objavil tudi preko gosposk in lastnikov zemlji��.265 f) Te�aji in �ole Najve�je zanimanje je bilo za predilne te�aje, ki jih je prirejala Kmetijska dru�ba. Predenje je bilo na Kranjskem zelo raz�irjeno kot postranski zaslu�ek kmetov.266 Leta 1767 je v Celju odprl baron Gal-lenfels predilno �olo za podlo�ni�ke otroke v starosti od 12-16 let. Na njegovo ponudbo je poslala tudi dru�ba nekaj podlo�ni�kih otrok raznih gosposk v njegovo �olo. V tej predilni �oli se je pou�evalo predenje po �lezijskem na�inu.267 Leta 1777 je Jo�efa Sedelmaver iz Brna izna�la nov na�in priprave preje. Zato naj bi dru�ba o tem obvestila dominije, da bi poslali nekaj podlo�nikov na lastne stro�ke v Brno, kjer jih bodo pou�evali v novem na�inu.268 Ker pa ni bilo upanja, da bi gosposke to storile, se je Kmetijska dru�ba obrnila na Ekonomsko dru�bo v Brnu in jo prosila, da bi poslala natan�en opis, da bi se o stvari pou�ili,269 skupaj s stroji in na�rti.270 Nekatere gosposke so bile pripravljene, da po�ljejo v Brno podlo�nike (denimo lo�ko),271 a niso na�le nobenega podlo�nika, ki bi dobro obvladal nem�ki jezik.272 Leta 1782 je ista J. Sedelmaver izna�la kolovrat z dvema vretenoma.273 Prednost novega kolovrata je bila v tem, da se je na njem spredlo v 30 minutah 6 snopov in 1 se�enj, na navadnem pa v istem �asu 3 snope in 4 se�nje. Vendar dru�bi ni uspelo, da bi dobila koga, ki bi bil pripravljen, da bi �el v Brno, da bi se nau�il predenja na novem kolovratu.274 �ele ko je dvor leta 1785 zahteval poro�ilo o uvajanju predenja po na�inu Sedelmaver, se je Kmetijska dru�ba obrnila po nasvetu gra�kega gu-bernija na Ekonomsko dru�bo na Koro�kem, da bi zaprosila in izvedela pod kak�nimi pogoji bi pri�la Terezija Posavec pou�evati predenje v Ljubljano.275 Terezijo Posavec je poslala �tajerska Kmetijska dru�ba na svoje stro�ke v Brno k J. Sedelmaver v uk. Po povratku je odprla T. Posavec predilno �olo v Gradcu, nato pa �e v Celovcu.276 T. Posavec je odprla �olo najprej v Skofji Loki 1. decembra 1785, v okolici katere je bilo predenje 257 Prav tam, fasc. H/6. 258 Prav tam. -5^ Prav tam; AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 201 (Lit. Al/l). 260 Prav tam. 261 prav tam; AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. H/6. 262 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit. l'1/l). 263 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. H/6. 264 prav tam. 265 prav tam. 266 Nerazre�ena opomba (op. T. C). 267 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. H/6. 268 prav tam 269 Prav tam. 270 Prav tam. 271 Prav tam. 272 Prav tam. 273 Prav tam. 274 Prav tam. 275 Prav tam. 276 Prav tam. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 23 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 zelo raz�irjeno. �ola se je nahajala v hi�i �t.101.277 Po kon�anem pouku v Skofji Loki je pou�evala v Ljubljani, �ola se je za�ela po veliki no�i leta 1786 v hi�i blizu novega �pitala. Kmetijska dru�ba je obljubljala, da bodo dobile tiste deklice, ki se bodo posebno odlikovale, kolovrat z vsemi pritiklina-mi.278 Nato je pou�evala �e v Ko�evju, kjer je imela mnogo u�encev, ker je bilo v Ko�evju in okolici zelo raz�irjeno predenje.279 Prvega septembra leta 1787 pa je nehala s podukom.280 Dru�ba je s pomo�jo de�elnih stanov ustanovila tudi ve� u�nih zavodov, tako stolico za mehaniko na liceju, predlagali so zdru�itev eksperimentalne fizike z naravoslovjem na liceju. Dne 8. aprila 1769 se je odprla mehani�na �ola v gimnazijskem kolegiju S. J.281 Tu je pou�eval do leta 1784, ko je od�el v Rusijo, G. Gruber risanje, geometrijo in hidravliko. Ker pa je bil dotok u�encev v �olo majhen, je Gruber predlagal, da bi se razdeljevale nagrade za one, ki bi se posebno odlikovali.282 V letu 1779 so se razpisale nagrade za obrtnike, ki bi naredili najbolj�o risbo, po 6, 4 in 2 dukata.283 Poleg tega se je objavilo, da se bo pri podelitvi mojstrskih pravic gledalo zlasti na one, ki so obiskovali mehani�no �olo.284 Leta 1785 pa sta tedanji de�elni in�enir Sche-merl in dvorno-komer�ni svetnik pl. Leitenbach odprla risalno �olo za obrtnike in umetnike, za kar jim je dala dru�ba potrebne priprave.285 Istega leta je Hacqeut odprl pouk medicinske, ekonomske kemije. Za knjige in orodje je nosila stro�ke dru�ba.2^ Dru�ba je predlagala zdru�itev teoreti�ne fizike z eksperimentalno fiziko in naravoslovjem, za kar so poklicali jezuita Fr. Miihlbacherja; ker pa so bili jezuiti ukinjeni, ni zmogla dru�ba stro�kov in tako je ostalo pri starem.287 Leta 1771 je dru�ba predlagala, da bi se ustanovila kmetijska �ola v Ljubljani, kar je potrdili tudi 277 Prav tam. 278 prav tam. -'J Prav tam. 280 prav tam. -�1 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 282 AS 9, Komer�ni konses v Ljubljani, �k. 6 (Lit. Ml/l). 283 prav tam. 284 prav tam_ 285 Annakn der k. k. luindmrtschafts Gessellschaji in Krain, Ljubljana 1822, str. 12. 286 prav tam_ _87 prav tam; AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 206 (Lit. Ll/1). dvorni dekret.288 Na �oli je pou�eval biv�i jezuit Ghiell. Ko je bil jezuitski red razpu��en, je prenehala �ola za nekaj �asa z delom. Ponovno je za�ela 23. julija 1776 in je bila odprta ob nedeljah in praznikih.289 Ukinjena je bila zaradi premajhnega �tevila u�encev leta 1780.290 Na�rt za �olo je bil predlagan po vzoru Sacrev pl. Sutiersa, �lana Kmetijske dru�be v Parizu, a spremenjen glede na na�e razmere.291 IV. Literarno delo dru�be a) nagradna vpra�anja Nagradna vpra�anja, ki jih je razpisovala dru�ba, naj bi dala mnenja in predloge o re�itvi pere�ih problemov v tisti dobi. Nagradna vpra�anja so bila inspirirana od de�elnega glavarstva. Predlagala so se na generalnem zborovanju �lanov dru�be, ki se je vr�ilo v novembru, navadno po tri vpra�anja, izmed katerih je dvorna pisarna izbrala enega. Izbrano nagradno vpra�anje se je objavilo v �asopisju ali pa z okro�nico preko okro�nih uradov. Odgovori so se po�iljali pod gesli in z zaprtimi imeni v kuverti, da ne bi moglo ime pisca vplivati na nepristransko presojo cenzorjev, ki so bili izbrani izmed �lanov dru�be, da ocenijo odgovore.292 Komu pri-padeta nagradi zlata medalja 36 dukatov in pohvala, so odlo�ili �lani na generalnem zborovanju, kar je potrdila dvorna pisarna. Do leta 1770 je dru�ba vsako leto razpisovala nagradna vpra�anja, odtlej pa ji je bilo dovoljeno razpisovati nagradna vpra�anja le vsaki dve leti.293 Dovolilo se je, da �e ne bi bili odgovori zadovoljivi, da se lahko razpi�e drugo nagradno vpra�anje. Dne 29. avgusta 1772 so bila prepovedana teoreti�na nagradna vpra�anja, ker je vladarica smatrala, da so bolj potrebna prakti�na nagradna vpra�anja, za katera je postavila kot vzor vpra�anja, ki so jih razpisale kmetijske dru�be v pruskih de�elah.294 Dru�ba se s tem ni strinjala. Menila je, da so teoreti�na vpra�anja zlasti na Kranjskem potrebna, da bi pobijala stare predsodke. Zato je sklenila na seji 23. marca 1773, da bo �e vedno dajala za teoreti�ne razprave nagrade 288 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 206 (Lit. Ll/1). 289 Prav tam. 290 Prav tam. 291 Nerazre�ena opomba (op. T. C). 2^2 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 293 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 294 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 24 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 iz lastnih sredstev.295 Direktor Jo�ef baron Brigido pa je izjavil, da ho�e prispevati vsako leto 18 dukatov za najbolj�o razpravo.296 Od leta 1772 pa so se poleg teoreti�nih nagradnih vpra�aj razpisovala tudi prakti�na nagradna vpra�anja, za katere je dajala nagrade dvorna pisarna. 1) Problem srenjskih pa�nikov Prvo nagradno vpra�anje, ki ga je dru�ba razpisala leta 1767, je bilo: "Ali so srenjskipa�niki v debeli �kodljivi ali koristni in kako bi se jih najla�je in najprej odpravilo in kako naj bi se naredili koristne?^'1 Za cenzorje nagradnega vpra�anja so bili dolo�eni dr. pl. Purg, dr. Havmann, prelat samostana Bistra in prokurator S. J. Nagrado so prisodili na generalnem zborovanju 23. novembra 1768 spisu z geslom Industria experimentia, ki ga je poslal Franc Jamnik, oskrbnik gospostva Rimo pri Celju, pohvalo pa spisu profesorja fizike v Ljubljani p. Po-grietschniga z geslom habor omnia vincit,29S kar je potrdil tudi dvor.2" Franc Jamnik izvaja v svojem delu, da so srenjski pa�niki �kodljivi, ker se zemlja ne izrablja dovolj. Posledica takega stanja je, da so �ivljenjska sredstva draga, manufakture se ne morejo razviti zaradi pomanjkanja surovin. Ker se nih�e ne briga za njihovo izbolj�anje, naj bi se jih razdelilo med podlo�nike po velikosti njihove posesti. Delitev pa�nikov naj se poveri gospostvu, pod katerega spada zemlji��e srenje. Pri delitvi ne bi smeli prezreti zemlji�kih gospodov, katerim bi morali dati od�kodnino.300 Tudi p. Pogrietschnig poudarja �kodo, ki izhaja iz srenjskih pa�nikov: slaba prehrana �ivine, pomanjkanje gnoja, pogoste so oku�be �ivinske kuge, ker se pase na pa�nikih bolna in zdrava �ivina. Z razdelitvijo srenjskih pa�nikov bi se ti preuredili v travnike, zaradi �esar bi se lahko redilo ve�je �tevilo �ivine. Namesto da mladina pase, bi se lahko zaposlila s predenjem ali v delavnicah in manu-fakturah. Srenjski pa�niki se ne razdelijo vsem pod-lo�nikom, ampak med tiste, ki bi skrbeli za njihovo izbolj�anje. Delitev naj bi izvr�ile nepristranske osebe, ali naj se to nekaterim osebam poveri. Po- men razdelitve naj bi razlo�ili ljudem zemlji�ki gospodje.301 Za in proti razdelitvi srenjskih pa�nikov se je vodila polemika v Wbchentliches Kundschaftsblattu leta 1776. Dopis �lana s podpisom J. G. pl. B. (morda Jo�ef Gabrijel pl. Busetti), kjer se nasprotuje delitvi srenjskih pa�nikov, ker bi se zaradi spremembe pa�nikov v njive zmanj�ala �ivinoreja, zaradi pove�ane produkcije �ita pa bi mu padla cena in izgledi za izvoz �ita. Odgovarja mu pisec S., ki je zagovarjal razdelitev srenjskih pa�nikov, ker bi se s spremembo pa�nikov v njive pove�ala pomo� industriji. Manjkajo�i del krmil bi se lahko nadomestil z dobi�kom prodanega �ita. �ivine ne bi bilo potrebno zmanj�ati, temve� bi imeli od nje �e ve� koristi, ker bi dajala ob bolj�i krmi ve� mleka.302 2) Koncentracija podlo�ni�kih zemlji�� Na zborovanju novembra leta 1768 je dru�ba predlagala za naslednje leto tri nagradna vpra�anja: 1. �e se more v de�eli, kjer so podlo�ni�ka zemlji��a tako preme�ana, da so ve�krat ob kak�nem gosposkinem sede�u naseljeni tuji podlo�niki, ki so od svoje gosposke ve�krat oddaljeni po ves dan in da je v eni sami vasi toliko gosposk, kolikor �teje vas hi�, upravi�eno upati v izbolj�anje poljedeljstva, pospe�evanje obrti in trgovine ter primerne uprave. In �e ne, na kak�en na�in in s kak�nimi sredstvi bi bilo mogo�e najla�e, najmanj te�avno, najbolj hitro in najbolj gotovo dose�i izmenjavo, izena�enje in s tem koncentracijo podlo�ni�kih zemlji��; 2. kateri je po sku�njah in naravnih zakonih najbolj primeren �as za sekanje gradbenega lesa in lesa za kurivo. Na kaj je treba paziti pred in po po-sekanju, da se bolje uporabi in da les dalj �asa dr�i. Predlagano je bilo tudi tretje vpra�anje, ki pa na ni ohranjeno.303 Potrjeno je bilo prvo vpra�anje kot nagradno, a je bilo raz�irjeno �e s slede�im dodatkom: "Na kak�en na�in naj bi se tako dobljena koncentracija tudi ohranila?� Vpra�anje koncentracije podlo�ni�kih zemlji�� so spro�ili kranjski stanovi, ker je preme�anost povzro�ala vedno ve�je zmede. Zlasti se je to pokazalo pri izvedbi dav�ne rektifikacije. Zato so 295 Prav tam. 296 Annalen der k. k. Iuindwirtschafts Gessellschaft in Krain, Ljubljana 1822, str. 9. 29? AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 298 prav tam. 299 Prav tam. 300 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. G/2. 301 Prav tam. 302 Wochentluhes Kundschajtsblatt des Her^ogthums Krain, 27. 7. 1776. 303 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 3�4 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 25 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 stanovi leta 1764 v posebni vlogi na cesarico pokazali, kolik�ne koristi bi bile za skupnost in za posameznike arondacija, zamena in koncentracija na Kranjskem posebno razkosanih in podlo�nih zemlji��. V tej vlogi poudarjajo stanovi, da so mnogi podlo�niki od gosposk in dominikalnih zemjji��, ki jih morajo obdelovati, tako oddaljeni, da zemlji�kega gospoda komaj poznajo in da rabijo ve� ur hoda do kraja, kjer jim je bilo delo nakazano, zato prihajajo kasno in utrujeni. V izjavi na postulat cesarske vlade za voja�ko leto 1769 so stanovi 20. septembra 1788 vnovi� opozarjali na svoje dosedanje vloge glede koncentracije podlo�ni�kih zemlji��. Na to predpostavko je de�elno glavarstvo sporo�ilo (25. novembra 1768) stanovom, da cesarica ne more na mah s svojimi ukazom re�iti vpra�anja koncentracije.305 Verjetno je pod vplivom stanov postavila dru�ba vpra�anje koncentracije na svoj program. Zaradi premajhnega �tevila dospelih odgovorov je dru�ba razpisala nagradno vpra�anje �e za leto 1770 in dolo�ila, da se nagrada �e pove�a. Odziv na anketo je bil zelo velik ne le na Kranjskem, ampak so tudi od drugod prihajali dopisi tako iz Moravske, �e�ke. Vsi odgovori so si edini, da je razdrobljenost zemlji�ke posesti velika ovira pri izbolj�anju poljedelstva, da povzro�a stalne spore med podlo�niki. Glede ukrepov, kako naj bi se razdrobljenost odpravila in izvedla kocen-tracija, pa dajejo odgovori razli�ne predloge. Spis Omne regnum divisum desolabitur je predlagal, da se izvedla v svrho koncentracije neke vrste rektifikacija podlo�ni�kih zemlji��, s �imer bi se izognili vsem te�avam pri premagovanju ovir. Kajti upo�tevati je treba in se ozirati na posestnike gospostev, ki imajo manj kot 50 celih hub, in katerih je mnogo na Kranjskem, ker bi pri koncentraciji �lo pri njih bolj za razdelitev imovine. S koncentracijo bi se doseglo ve� enotnosti med podlo�niki, prenehale bi stalne pravde. Za ohranitev koncentracije zahteva, da se nikomur ne dovoli prodati delno, niti otrokom ne bi smeli star�i legirati, pri koncentriranih zemlji��ih. S tem ho�e povzdigniti vse gilte v fidejkomise in majorate.306 Z njegovimi predlogi ne bi smel nih�e prodati delov koncentriranih zemlji��, s tem pa se je jemal lastnikom gilt ves kredit, ker ta ne sme prodati gilte za manj�o ceno, upnik pa ne more �akati, da bi bilo koncentrirano zemlji��e ob concursum creditorum prodano po licitaciji. Kako bi tak lastnik gilte dal var- nost za pla�ilo dominikalnega in rustikalnega kontri-butionala. Ker je bil eden porok za pla�ilo kontri-bucije in s tem bi se vrednost gilte zmanj�ala.307 Spis Ibant qua poterant, qua non poterant qua ibant smatra, da je tukaj�nja podlo�ni�ka huba po velikosti, obsegu in donosu tako nesorazmerna, zato naj bi se po nepristranskih komisijah hube rekti-ficirale in sicer hube s 6 merniki pesevka kot 1/4 hube, z 8 mernikov posevka kot 1/3 hube, z 11 do 12 mernikov posevka kot 3/4 hube in z 20�30 mernikov posevka kot cele hube, na podlagi tega pa bi se lahko izvedla zamenjava.308 Spis Propria culpa je predlagal, da se izvede koncentracija s tem, da zemlji�ko gospostvo, ki ima najve� podlo�nikov v vasi, odpla�a ostala zemlji�ka gospostva.309 Spis Janeza N. grofa Blagaja, ki je bil pohvaljen, z geslom Contraria contrariis posita magis elucescunt smatra, da je mogo�e izvesti koncentracijo le s prostovoljno zamenjavo lastnikov. Gilte bratov��in, far in cerkva naj se prodajo po ceni rekti-fikacije 4 % onemu svetnemu fevdalcu, ki ima v vasi najve� podlo�nikov. Izdal naj bi se zakon, ki bi dolo�il, da se koncentrirano posest sme prodati le v celoti.310 Spis Vivite contenti, ki ga je poslal dru�bi Karel pl. Zallheim, je predlagal, da postane vsak fevdalec v svoji okolici tudi zemlji�ki gospod. Vsako tako gospostvo naj bi imelo od de�elnega kneza potrjenega uradnika, ki bi vodil policijske, kriminalne in civilne zadeve, pobiral de�elne davke � tendenca diligiranih gospostev torej. Ker pa je razdrobljenost tako splo�na, se bo lahko pri odpravi omejilo le na zamenjavo in prodajo. Vendar se pri tem ne sme postopati s silo, temve� s prepri�evanjem zemlji�kih gospodov o koristih in prednostih izvedene koncentracije. Potrebno bi bilo, da se spremene zakupne kmetije v kupne.311 S koncentracijo podlo�ni�kih zemlji�� bi postal zemlji�ki gospod tudi sodna instanca za vse podlo�nike, s tem bi odpadli spori. Olaj�ana bi bila tlaka podlo�nikom, ker bi zaradi bli�ine zemlji��a ve� naredili in bi jim ostalo ve� �asa za obdelavo svojih kosov zemlje, pa tudi za doma�o obrt. Izmed spisov, ki jih je dru�ba dobila v odgovor na razpisano nagradno vpra�anje, so cenzorji (pre- 303 Polec, J.: SvobodniM na Kranjskem, GMS, XVII (1936), str. 60. 306 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 307 AS 735, Gospostvo Grma�e, fasc. 26, fol. 52-61. 308 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 309 Prav tam. 310 prav tam; Sammlung niit^Ikher Untemchte, I. zvezek, leto 1770. 311 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5; nut^licher Unterrkhte, I. zvezek, leto 1770. 26 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 lat iz Bistre, Franc baron Apfalterer, P. P. Glavar in dr. Jo�ef Anton Havmann312) izbrali spisa z gesli Contraria contrariis oposita magis elucescunt, Vis unita fortior, Ibant qua poterant, qua non poterant non ibantin Vivite contenti casulis et collibus istis, o pueri, ki bi pri�li v po�ev za podelitev nagrade oziroma pohvale.313 Po presoji so na zborovanju 20. novembra dolo�ili, da dobi nagrado spis Fr. Zallheima, pohvalo pa spis J. N. grofa Blagaja.514 Glede koncentracije zemlji�� je poslala dvorna pisarna 25. aprila 1775 dru�bi predlog barona Lin-daua, stotnika o koncentraciji, da bi ga dru�ba prou�ila in podala o njem svoje mnenje. Lindau je predlagal, da naj bi se nastale vasi razdrobile in se uredile samotne kmetije po primeru �vice, Tirolske, �tajerske, Schwarzwalda, Liineborga, Nizozemske in Spodnje Avstrije zaradi bolj�ega kultiviranja in drugih ugodnosti. 2. Svetoval je spremembo �kodljivo izmerjenih naturalnih dajatev. 3. Odpravili naj bi se t.i. Uberlande in Frei-kedschaft, ker je zaradi njih delo kmeta ote�-ko�eno. 4. Koncentracija podlo�ni�kih zemlji�� naj se izvr�i tako, da se vzame vse va�ko polje in se ga razdeli enakomerno, in sicer po �rebu, a tako, da so od delitve izklju�eni vsi kaj�arji, poljski delavci in gosta�i, ki so izklju�eni tudi od delov t.i. Uberlanda. Predlog je Kmetijska dru�ba odklonila, ker bi se ne mogel uresni�iti brez mnogih zamenjav in ovir 315 Z dvornim dekretom z dne 31. oktobra 1772 je bi znova ukazno, da se naredi na�rt, kako bi se izvedla koncentracija podlo�ni�kih zemlji��, kar pa se je odlagalo. Zato je bila 13. marca 1774 izdana nova odlo�ba, da se o koncentraciji zasli�ijo v po-�tev prihajajo�a gospostva, de�elni stanovi in odbor kmetijske dru�be in da podajo v �estih mesecih svoje poro�ilo.316 V smislu tega poziva je poslala Kmetijska dru�ba svojim �lanom � svetniku de�elnega glavarstva Jo�efu Gabrijelu pl. Busettiju; Ivanu K. Zittenecku; P. P. Glavarju; Ivanu K. pl. Tranquilliju, upravniku v Pazinu; Premrovu, oskrbniku vipavskega gospostva � pro�njo,da bi dali o tem svoja poro�ila.317 Od odgovorov sta ohranjena odgovora Zitte-necka in Premrova. Zitteneck poudarja, da je po- 312 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 313 Prav tam. 314 Prav tam. 315 Prav tam. 316 prav tam. 317 Prav tam. trebno pri koncentraciji upo�tevati kakovost kmetij, ki je razli�na tudi v eni sami vasi. Nekatere kmetije imajo poleg njiv tudi travnike in gozd, druge pa so brez travnikov, tretje imajo le malo njiv, da se morejo pre�ivljati le s pridnostjo in z drugim delom. Kar se ti�e dajatev, za katere so obvezane hube, so razli�ne. Zato je predlagal, da bi se ukrenilo za gorenjsko okro�je naslednje: da se hube glede na njihovo velikost, kvaliteto in obseg dajatev, ki jih dajejo, z dolo�enim odstotkom vrednosti odstopijo. Robotnina naj bi se zara�unala taka, kot je bila pred petnajstimi leti. Dalje je dal Ivan K. Zitteneck predloge, kako naj bi se �in� in druge dajatve ob priliki koncentracije prera�unavale.3^ Svoje mnenje o koncentraciji so dali tudi okro�ni glavarji. F. baron Apfalterer pravi v svojem poro�ilu, da �e ni re�eno, kako naj se razume koncentracija gilt: ali da okoli sede�a gosposke le�e�e vasi pripadejo k temu gospostvu ali da vsa vas pripada k enemu zemlji�kemu gospostvu. �e bi hoteli izvesti koncentracijo v prvem smislu, bi bilo te�ko in nemogo�e premagati ovire, ker so pogosto gosposka zemlji��a komaj 1/4 ure oddaljena drugo od drugega (�upnije, cerkve, kaplanije, beneficiji, bratov��ine, posamezni oltarji imajo majhne gilte, samostani, majorati, fidejkomisi in ve�ji dominiji) in bi bilo te�ko arondirati raztresene kose, ne da bi bili posestniki gilt prikraj�ani ali proti predpisom obogateni. Na primer v �upniji �martno pri Litiji ima Apfalterer svojo gra��ino Grma�e. V razdalji 1/2 ure so slede�a gosposka bivali��a: Roje, Grma�e, Slateneg (Slatna), Geschies, �rni potok, Bogen-�perk, Poganek, nato �e �upni��e �martin. V tej �upniji imajo �e slede�a gospostva svoje nepremi�nine: knez Auersperg od tri ure oddaljene Vi�nje gore odvisne, samostan Sti�na, baron Codelli od Turna (Kodeljevo) pri Ljubljani, baron Wolken-sperg od Porovi�, baron Zois od gospostva Svi-benj, beneficij sv. Mihaela v Va�ah, �upna cerkev istotam, dalje je treba vedeti, da ima Grma�e 32, Slateneg 63, Geschies 34, �rni potok 37, Bogen-�perk 18, Poganek 28, �upni��e in cerkev 14 hub prijavljenih v de�elnem katastru (giltni krjigi). Torej imajo Slateneg, Geschies, �rni potok najve� hub izmed teh dominljev, toda omenjeni dominiji imajo v �upniji �martno najmanj podlo�nikov, marve� v drugih �upnijah. �e bi Grma�e in Bogen�perk koncentrirali, bi Slateneg, Geschies in �rni potok �e to izgubili, kar imajo tu in bi bili bivali��e gosposke brez podlo�nikov ali pa bi jih morali prenesti drugam. Takih primerov ne bi bilo mogo�e zado- 318 Prav tam. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 27 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 voljivo re�iti. Manj ovir bi bilo pri koncentraciji glede vasi, pri �emer pa bi bila korist manj�a. To stanje bi se dalo odpraviti le z rektifikacijo podlo�ni�ke glebe, kar bi pa trajalo preve� �asa in zahtevalo prevelike stro�ke. Zato je mogo�e pod-vzeti le posredno u�inkujo�a sredstva, ki bi prepre�ila nadaljnjo drobljenje posesti in bi postopoma privedla do koncentracije: 1) S patentom se prepove, da v bodo�e nikdo ne zgradi gosposko bivali��e, dvor ali grad, dokler ne doka�e pri de�elnem glavarstvu, politi�ni oddelek, da mu v bli�ini pripada ena cela vas, bodisi velika ali majhna. 2) Z de�elnokne�jim zakonom naj se statuira, da v bodo�e ob prodaji gilt predkupna in prevzemna pravica ne pripada sorodnikom, pa� pa najbli�jim sosedom gilte v teku 10 let. Ako je ve� takih sosedov, naj razsodi o tem okro�ni urad in razsodniki. 3) Z zakonom je odrediti, da se ob prostovoljnih ali prisilnih odsvojitvah koncentrirane vasi ne odsvoje posamezni kmetje, marve� cela vas; isto velja za primer ekskorporacije ali rube�a. Torej otroci lastnika gilte ne smejo po o�etovi smrti koncentrirane vasi ponovno razdeliti. 4) Obnoviti je potrebno predpis, da t. i. mrtva roka ne nore pridobiti novih nepremi�nin, da se pri dobrodelnih in pobo�nih ustanovah (�up-ni��ih, kaplanijah, beneficijih, oltarjih, brato-��inah, cerkvah, �pitalih, siroti�nicah ali drugih ustanovah, ki spadajo pod javno upravo) ne dovoli pridobivanje nepremi�nin. Ustanove naj obstojajo v gotovini, ki je nalo�ena v javnih skladih (fondih). 5) �e za�eto delo z licitacijo dobrodelnim in pobo�nim ustanovam pripadajo�ih realitet (razen samostanskih in stanu prelatov), z vso vnemo nadaljevati. Da ob tej odsvojitvi ne nastane �e ve�ji razkosanje gilt, predlaga de�elno kne�ji zakon, da je najbli�jemu sosedu gilte skozi 10 let pravica odkupa nepremi�nine, ki je bila prodana po licitaciji, pridr�ana. Ako pa gilta neke "piae causae" ne bi na�la ob licitaciji kupcev, pa bi jo oddali zaradi koncentracije najbli�jemu sosedu v celoti ali delno ve�im sosedom po odlo�itvi razsodnika. Ako sosed ne bi imel denarja, naj se mu dovoli pla�ilo v 10 letnih obrokih s 4 % obrestmi. Naj se ugotovi dejanska vrednost nepremi�nine "piamm causarum" brez odtegljaja 40 oziroma 20 %, ki je dolo�ena eru v svrho ugotovitve dominikalne kontribucije. 6) Za pospe�evanje omenjenega dela bi bilo koristno, ako bi vladarica vsem fidejkomisom, majoratom in cerkvenim posestvom odobrila, da smejo brezpla�no odsvojiti oziroma zamenjati zemlji��a. S temi sredstvi bi lahko prepre�ili nadaljnjo razkosanje gilt in v teku 50 let privedli do koncentracije zemlji�� po vaseh.319 Dne 15. marca 1775 je iz�el patent o koncentraciji gilt. Namen patenta je, da prepre�i v prihodnje prena�anje imenj in da pospe�i njihovo koncentracijo. Odredba velja tako za prodajo celotnih eni gosposki podlo�nih vasi, kakor tudi za prodajo posameznih podlo�ni�kih zemlji��. Gospostvo, ki ho�e prodati eno ali ve� vasi ali �up, je dol�no, da ponudi vas ali �upo, ki jo ho�e prodati, najbli�ji gosposki, ki je zmo�na pla�ila in sicer z isto�asno navedbo po de�elnem obi�aju nastavljene cene. Brez take ponudbe je pogodba s tretjo osebo neveljavna. S tako ponudbo ali nakupom se morebitna zakonita retraktana pravica razveljavlja, (t. 1) Gosposka, ki dobi tako ponudbo, je dol�na, da prejem takoj potrdi in 4 tedne po prejemu pismeno izjavi, ali ho�e kupiti imenje za dolo�eno pravo vrednost ali ne. Ce tega v tem �asu ne izjavi, sme prodajalec prodati imenje komurkoli, (t. 2) Ce bi se hotelo prodati v vasi, ki je podlo�na ve�im zemlji�kim gosposkam eno ali ve� kmetij, se mora ponuditi oni gosposki, ki ima v vasi najve� podlo�nikov; �e pa ta nakup odkloni ali ne more pla�ati kupnine, potem sme ponuditi lastnik kmetijo enemu od drugih jurisdicentov v vasi, �e pa ta nakup odkloni, jo sme prodati komurkoli, (t. 4) Isto velja tudi za sodno prodajo, (t. 5) Od te pravice sosednjih domi-nijev ni izvzeta duhov��ina. Toda mora za imenj a, ki jih kupi na ta na�in, prodati druga iste vrednosti, ki so od njihovega samostana ali gosposke oddaljenej�a, kar pa se mora tekom leta izkazati pri de�elni vladi. (t. 7) Dominikalna zemlji��a in dav��ine pa se smejo kot doslej prosto prodajati.320 3) Preskrba de�ele z �itom Dne 20. novembra 1771 je dru�ba predlagala za nagradno vpra�anje eno izmed naslednjih treh vpra�anj: 1. Ce in s kak�no pragmati�no zakonodajo bi se v veliki dr�avi, ki je preskrbljena z voznimi cestami in plovnimi rekami in ima ob morju mesta, lahko najbolj sigurno, trajno in na kak na�in mogla zaustaviti nevarnost pomanjkanja in prevelikega dviga cen potrebnega �ita za dnevno prehrano, da se s tem pospe�uje kmetijstvo in da se poljubna srednja cena dose�e; 3^9 AS 735, Gospostvo Grma�e, fasc. 26, fol. 52-61. 320 Polec, J.: Svobodniki na Kranjskem, GMS, XVII (1936), str. 62. 28 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Uma Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 2. Katere vrste manufaktur so za dr�avo koristne in primerne glede na splo�ni ve�ji in manj�i dohodek za pre�ivljanje; 3. Prevelika in premajhna podlo�ni�ka posestva v teh �asih ovirajo tako kulturo in populacijo in �kodujejo, zato a) iz koliko gozda, travnikov, polj naj sestoji najmanj�e in najve�je podlo�ni�ko posestvo glede na razliko z ozirom na zgornji, srednji in spodnji de�ele; b) katere in koliko vrst �ivine bi bilo potrebno za eno in drugo; c) koliko delavnih rok je potrebnih za dovoljno obdelavo za najve�je ali najmanj�e podlo�ni�ko posest tekom vsega leta in ki so nepogre�-ljive.32i Z dvornim dekretom je bilo potrjeno prvo vpra�anje, a nekoliko raz�irjeno s "�e in kako more vplivati morje, ki se nahaja na enem ali drugem koncu drfave".^22 Povod za razpis tega vpra�anja so bile slabe �itne letine, ki so si sledile ena za drugo med letoma 1767 in 1772. Cene �ivil so se silno dvignile. Cenzorji prelat iz Bistre, baron Seifried Gus-sitsch, grof J. N. Blagaj in baron Schwab Liech-tenberg so ocenili 9 spisov, ki so pri�li v po�tev za nate�aj.323 Spise bi lahko razdelili v dve skupini: a) spisi, ki vidijo re�itev v tem, da se napravijo �itna skladi��a, kjer naj bi se uskladi��ilo �ito ob dobrih letinah (spisa z devizami Satis est in rebus arduis monstrasse viam Poster sunt utiles urbi in Fidus amicus et socius prospera duplicat, adversus dimidiat). Spis Fidus amicus... predlaga, da bi se ustanovila posebna dru�ba, ki bi skrbela in vzdr�evala skladi��a za �ito po vsej dr�avi. Dru�ba naj bi imela izklju�ni privilegij za trgovino z �itom. Dru�ba naj bi bila organizirana po vzgledu angle�kih in holandskih dru�b.324 b) spisi, ki zastopajo stali��e, da je mogo�e stalno obdr�ati primerno ceno le s svobodno �itno trgovino. Baron Schwab Liechtenberg je menil, da se zaklju�ki iz spisov, ki predlagajo organizacijo �itnih skladi��, ne bi dali izvesti. Smatra, da so najbolj�e re�ili vpra�anje oni spisi, ki predlagajo prosto �itno trgovino. Enakega mnenja je bil tudi J. N. grof Blagaj. Baron Gussitsch je kot cenzor izjavil, da ni vnet za skladi��enje �ita, toda tudi ne more sogla�ati s sistemom svobodne �itne trgovine, ker ta nasprotuje tezi, da dr�ava svoje potreb��ine sama oskrbuje. Spisi navajajo primere svobodne trgovine z �itom v Angliji in Franciji, toda vpra�anje je, v koliko se lahko te primerjajo z Avstrijo. Zato je izjavil, da odgovori ne zaslu�ijo pohvale. Prelat Bruno iz Bistre se sicer ni strinjal z Gussitschem, pa� pa je smatral spis Fidus amicus... za najbolj�ega.325 Na podlagi izjav cenzorjev so �lani dru�be na generalnem zborovanju 28. decembra 1772 predlagali, da se nagradi spis z geslom Nemo debet velle inpensam ac semtum facere in culturam si vedet non posse reficis, �igar pisec je bil Ivan Friderik Krieger, svetnik �vedskega komer�nega sveta in �lan �vedske akademije znanosti. Pohvaljen je bil spis z geslom Satiabitur panibus, inultabit acervum frugum, comendent panem in seturita te, veniet ut fons messis Franca Gri-sellinija iz Benetk.326 Krieger i��e vzroke za pomanjkanje in dvig cen v protinaravnem omejevanju svobode kmetov in me��enov, v nevoljni�tvu, tlaki in v jemanju sposobnih kmetov v vojake. Primerno ceno �ivilom pa je mogo�e ohraniti le z zakonom de�elne vlade, ki bi dal trgovcem z �itom svobodne roke. Nemogo�e je ohraniti primerno ceno �itu, dokler se bosta vr�ila nakup in prodaja �ita le okviru de�ele, ker je tedaj cena vezana na letino. Trgovino naj de�elna oblast olaj�a s tem, da daje najmanj�e carine na uvoz in izvoz �ita in naj se v trgovino ne me�a. Korist od svobodne trgovine pa ne bo le v tem, da bo kmet pove�al proizvodnjo, ampak se bodo tudi pove�ale potrebe po delavcih, ki so zaposleni pri trgovini in prevozu. S tem se bo pove�alo bogastvo dr�ave, ker bo zaradi ve�je zaposlitve in zaslu�ka rasla tudi populacija.327 Tudi spis Grisellinija vidi edino re�itev v svobodni trgovini, v kateri vidi naravni zakon. Za pospe�evanje svobodne trgovine pa so potrebne dobre ceste, plovne reke, dobra pristani��a. Ker so cene �ivljenjskih sredstev in obrtnih proizvodov v nekem medsebojnem dolo�enem razmerju, so cene �ivljenjskih sredstev nizke, �e je tudi cena drugih produktov nizka. S tem pa, da se zni�uje cena, se zmanj�ujejo tudi dohodki lastnikov. Zato naj bodo cene �ivljenjskih sredstev primerno visoke. Tako ceno pa je mogo�e ohraniti le s svobodno trgovino, ki pove�a obilje. Potrebno je odpraviti tro�arine, davke za tuje trgovce, osvoboditi kmeta nevoljni�tva in ga postaviti v polo�aj, ki mu ga daje narava.328 321 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zade ve, �k. 204 (Lit. Al/l). 322 prav tam. 323 AS 533, Kmetijska dra�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 324 Prav tam. 325 prav tam. 326 Prav tam. 327 Sammlung niittiicher Unterrichte, 1. 2ve2ek, leto 1770. 328 Prav tam. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 29 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 4) Za de�elo primerne industrijske panoge �etrto teoreti�no vpra�anje, ki ga je dru�ba postavila na generalnem zborovanju 26. aprila 1773 je bilo: "Katera industrijska panoga bi bila primerna na splo�no glede na glavni ali stranski prehranjevalni zaslu�ek me��anov in kmetov in plasti v Vojvodini Kranjski, ne da bi se enega pred drugim preve� in �kodljivo podpiralo?^29 �e 10. novembra 1772 je dvorni dekret ukazal, da komer�na komisija prei��e zaradi pomanjkanja �ivil, kako naj bi se zagotovilo prebivalcem Notranjske in Dolenjske postranske posle v komercialnih panogah.330 Verjetno je to dalo povod, da je Kmetijska dru�ba razpisala to nagradno vpra�anje. Kranjski kmetje so se v veliki meri bavili s stranskimi posli, ki so jim omogo�ali v veliki meri odrajtovanje da� in nabavo hrane. Okro�ni glavar za Gorenjsko Franc baron Apfalterer pravi v svojem poro�ilu z dne 22. julija 1775 de�elnemu glavarju na vpra�anje ali vr�e kmetje poleg obdelovanja zemlje �e stranske posle, da gleba ne nore �iveti in odrajtovati brez postranskega zaslu�ka de�elnokne�je in dominikelne da�e in pri tem predpostavlja naslednjo kalkulacijo: �e ima vsaka huba v de�eli 12 kranjskih mernikov, to je 12 dunajskih vagonov (Metzen) posetve, vendar je dokazano, da skoraj 2/3 hub v gorenjskem okro�ju ni zadostnih za te posevke. Zato prevladujejo hube, ki ne zmorejo ve� kot 24 nernikov posevkov. Po na�elih rektifikacije se smatra, da teh 24 mernikov proizvaja po 3 zrna; prepostavljajo� nadalje, da gre za najbolj�o vrsto �ita, tj. za p�enico, eno zrno za seme, eno za kruh, ostane za kon-tribucijsko podlago eno zrno. Ako velja en mernik p�enice po dav�ni osnovi 1 goldinar 8 kr, torej 24 mernikov 27 goldinarjev 12 kr. Toda �e bo v Le-vantu in v Italiji dobra letina in �e bo uvoz iz avstrijskih in ogrskih de�el brez mitnine, bo cena �ita padla. Toda cesto zadenejo podlo�nika nezgode in tudi �e bi bilo vse sre�no in bi dobil 27 goldinarjev 12 kr, ne bi mogel poravnati svojih obveznosti, to je kontribucije 6 gld: davka 5 gld, �in�a 1 gld, dnevna ro�na in vpre�na tlaka v denarni reluiciji 12 gld; to je 24 gld (ako bi tlako in naruro opravil, bi ga stalo najmanj dvakrat toliko, ako ra�una �ivino, mezdo in hrano svojega hlapca), dalje dol�ni�ki davek 1 gld 12 kr, skupaj 25 gld 12 kr efektivnih pla�il, ostane za kritje desetine, za �tol-nino in biro �upniku in kaplanu, za dajatve me�-narju in �olmo�tru, za milo��ino doma�ih in tujih menihov, za obleko in za hrano zase, eno deklo, hlapca, otroke, za pla�ilo prispevka namesto voja�ke nastanitve, mesni krajcar, tlako pri komercialnih in stranskih cestah ter skupno voja�ko priprego le 2 gld.331 Ker pa je pri�el v letu 1774 na to vpra�anje le en odgovor z devizo Sic vos, non vobis, ki je sicer odgovarjal nate�aju, je kmetijska dru�ba ponovno razpisala isto vpra�anje za leto 1775. �as za oddajo rokopisov je bil dolo�en do zadnjega decembra 1775.332 Cenzorji za nagradno vpra�anje so bili Janez N. Ghiel, u�itelj kmetijstva, Jurij Maffei pl. Glatfort, profesor matematike na liceju in Jurij Schrotl.333 Izmed 4 odgovorov, ki so pri�li na razpisano nagradno vpra�anje in vsi poudarjajo pomembnost postranskega zaslu�ka za kme�ko prebivalstvo, sta bila nagrajena in pohvaljena spisa profesorja ekononije J. Beckmanna iz Gottingena z devizo Nudus ara, sere nudus, hiem ignava colono in spis Karla pl. Zallheima z devizo Sic vos, non vobis.ii4 Beckmann prihaja v svojem spisu do slede�ih zaklju�kov. Stranska zaposlitev ne sme ovirati kmetijstva in odtegovati kmeta od dela na polju. Biti mora tak�na, da se je lahko hitro priu�i. Stranska zaposlitev kmetov ne sme ovirati razvoja mestnega gospodarstva ali obrti, zato sme kmet delati le grobe stvari, bolj fine predmete pa mora prepustiti izdelavi poklicnih obrtnikov. V doma�i obrti je treba zaposliti zlasti kme�ke otroke od 8�12 leta starosti. Delo ne sme zahtevati dragega orodja in priprav. Izdelovali naj bi se taki predmeti, za katere ima sam kmet dovolj surovin in za katere bi se na�li odjemalci. Predlaga, da bi de�elni stanovi ustanovili dru�bo, ki bi odkupovala kmetom njihove izdelke. Za primerne doma�e obrti na Kranjskem predlaga izdelovanje lesenih izdelkov, cokel, suhe robe, pletene izdelke iz vrbovih �ib in slame, pletenje mre� za ribi�e, izdelovanje krta�, mikanje, predenje lanu, konoplje in volne ter tkanje.335 Pohvaljeni spis Karla pl. Zallheima se tudi v glavnem strinja z zaklju�ki Beckmannovega odgovora. Poudarja, da je prva zahteva pri postranski obrti ta, da ne odteguje kmeta od njegovega glavnega dela na polju, matere ne od nege otrok, otroke nad 12. letom pa ne od njihove pomo�i na polju. Pa� pa bi lahko otroci �e od petega ali �estega leta 329 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 330 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zade ve, �k. 206 (Lit. Sl/2). 331 AS 735, Gospostvo Grma�e, fasc. 26, fol. 52-61. 332 WochentHches Kundschajtsblatt des Her^ogthums Krain, 25. 3. 1775. 333 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 334 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 335 Sammlung niit^Ucher Unterrichte, IV. zvezek, leto 1779. 30 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 dalje opravljali la�ja dela kot npr. predenje. Doma�a obrt naj se prilagodi surovinam, ki so v nekem obmo�ju na razpolago. Primerna postranska zaposlitev je oglarstvo, �ganje apna, obdelava in prevoz lesa, izdelovanje ko�ar, rogoznic, �ebeljih panjev, sede�ev za stole, sitarstvo kot je bilo razvito na Gorenjskem okoli Bitnja, izdelovanje krta�, predenje lanu in konoplje (kar je bilo raz�irjeno okoli Tr�i�a). Da se pa bodo postranska dela raz�irila, je pa potrebna svoboda in vsi tisti ukrepi, kot jih je vpeljal Colbert. Kajti o obilju in blagostanju se lahko govori le tedaj, ko bo tudi kmet dele�en tega.336 Odgovor z geslom Omnium rerum, ki so ga ozna�ili cenzorji kot neodgovarjajo�ega na razpisano nagradno vpra�anje, nam podaja sliko stanja kmetijstva. Ovire, ki so na poti izbolj�anju kmetijstva, naj se najprej odstranijo, potem pa naj bi se diskutiralo o postranski zaposlitvi kmetov. Ovire deli avtor v tri skupine: stalne, ponavljajo�e se in slu�ajne ovire. Stalne ovire imajo svoj izvor v dolo�bah de�elne ustave in so naslednje: 1) prosta saja (zakupna zemlji��a). Zaradi tega se kmetje nikoli ne lotijo dalekose�nih izbolj�av, temve� samo najmanj�ih. Iz tega sledi, da je potrebno, da se odstrani prosta saja in da se vpelje lastninska pravica; 2) prevelike kmetije. Cesto ima kmet dve ali tri hube, ki jih ne more dovolj dobro obdelati. Na tem kosu zemlje bi lahko �ivele tri dru�ine, tako pa je le ena, s tem se zmanj�uje prebivalstvo; 3) za mala kme�ka posestva je velika ovira nespremenljiva desetina. Kmet seje zaradi desetine vedno iste rastline, s tem se zemlja iz�rpava, tako da daje vedno manj pridelka; 4) tlaka. Zaradi nje ime kmet malo �asa za obdelavo svoje zemlje, zato je ta slabo obdelana. Na drugi strani pa kmet s tlako slabo obdeluje gospodovo zemljo. Kako naj bi se priljubile obrti in manufakture, �e bi moral vsak delati tedensko enkrat ali dvakrat brezpla�no za drugega; 5) prevelike de�elnokne�je in dominikalne dajatve, za katere daje podlo�nik ve�ino svojega pridelka. Potreben bi bil nov na�in pobiranja dajatev. Kajti mnogo se izgubi, predno pridejo dajatve do de�elnega kneza; 6) pomanjkanje ljudi. Zato je neprimerno, da bi se delavne reke odtegovale s stranskimi deli glavnemu delu v kmetijstvu, saj se njihovo �tevilo dovolj manj�a z nabori. Zaradi nabornih uredb be�e kme�ki sinovi in hlapci v mesta, da se tu izu�e za obrtnike ali stopijo v vrste slu�in�adi, ki se ne nabirajo za vojake. Vpeljava nabornih okrajev je naredila mnogo �kode; 7) zaradi ve�anja dajatev so mnogi kmetje zaostali s pla�ilom. Graja uradnike, ki postavljajo ve�je kortribucije kot so dolo�ene, da bi se s tem prikupili gosposki; 8) preme�anost dominijev, katero je treba odpraviti z zamenjavami. Ovira pri tem ne bodo toliko gospostva kot njihovi uradniki, ki se bodo ob spremembi zbali za svoj privilegirani polo�aj; 9) preobse�na de�elska sodi��a. Ovire, ki izvirajo od kmetov samih: 1) vzgoja in navade. Otroci rastejo brez vzgoje, k pridnosti in delu se sami navajajo. Edino vzgojo prejemajo od �upnika, od katerega je vse odvisno. Ker pa so na Kranjskem in Koro�kem dohodki �upnij majhni, se ukvarjajo �upniki �e z drugimi stvarmi, zato je potrebno, da se nastavljajo pri pode�elskih farah pametni �upniki, ki se jim dajo primerni dohodki in nekaj kosov zemlje, da bi lahko delali poskuse in pou�evali kmete o kmetijstvu; 2) zaostalost kmetov, kar se je videlo pri poskus odprave srenjskih zemlji�� in pa�nikov; 3) slaba gospodarska poslopja. Ponavljajo�e se ovire: 1) praha. Vzroki, da imajo �e vedno kmetje praho so: ker mislijo, da zemlja ne more vedno roditi in pa zaradi srenjske pa�e, ki bi se morala prepovedati; 2) uni�enje setve z izvr�evanjem lovske pravice gra��aka; 3) zatiranje uradnikov gosposke; 4) amendikanti z zbirkami. Tako je samo na Kranjskem 12 samostanov bera�kih redov, v katerih je 200 menihov. Slu�ajne ovire: 1) slabe letine in vremenske ujme; 2) �ivinska kuga; 3) poplave; 4) po�ari zaradi slabe gradnje hi�. Zato bi se morale odpravi dimnice. Dokler se vse te ovire ne odpravijo, ni potrebno iskati postranskega zaslu�ka, kajti prva skrb kmetu bodi poljedelstvo. Zato predlaga, da se razdele zemlji�ka posestva, da se obdela vsa neobdelana zemlja, izsu�e mo�virja, s �imer bi se dale �iroke mo�nosti za raz�iritev kmetijstva.337 336 prav tam. 337 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 31 Uma Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 5) Spoznavanje de�ele kot predpogoj za pravilno gospodarjenje Dne 11. aprila 1777 je dru�ba razpisala svoje zadnje teoreti�no nagradno vpra�anje, ki pa ga ni poslalo de�elno glavarstvo v potrditev dvoru. Ker pa so, predno je bila dvorna pisarna obve��ena, �e prispeli odgovori na vpra�anje, je bilo dovoljeno, da. ostane vpra�anje veljavno.338 Vpra�anje se je glasilo: "Katere prednosti ima %a gospodarstvo, kmetijstvo in koristne umetnosti predlog, da morajo vsi tisti, ki bi se potegovali %a de^elnokne�jo zaposlitev, prepotovali vso de�elo in o �em naj poro�ajo s te poti?". Cenzorji so bili Franc Jo�ef grof Wurmbrandt, svetnik de�elnega glavarstva, Franc baron Apfal-terer, okro�ni glavar Gorenjske in J. N. Ghiell, profesor kmetijstva.339 Pohvalo je dobil spis Ivana Jurija Stranga, uradnika pri opatiji cistercijanskega reda Bielhausen v frankovski Vojvodini, nagrado pa spis Kristijana Ferdinanda Spittlerja iz Stuttgarta, �lana fizikalne in ekonomske dru�be v Zurichu, izrednega in �astnega �lana nem�ke dru�be v Jeni, asesorja pri kne�jem rudarskem kolegiju v Wurtembergu.340 Spisi dajejo predloge, na kaj mora paziti kandidat za de�elnokne�jo slu�bo na svojem potovanju in poudarjajo njegovo korist. Ob odgovorih na nagradna vpra�anja nastane vpra�anje, zakaj so pri�li odgovori iz razmeroma precej oddaljenih krajev, iz raznih delov Nem�ije, �e�ke, Moravske, Avstrije, Italije in celo iz �vedske. Odgovor na to dobimo, �e pogledamo, kak�ne teme je razpisovala Kmetijska dru�ba. To so bila vpra�anja, ki so zanimala vsakega, ki se je ukvarjal z gospodarstvom. Nasprotno pa so kmetijske dru�be v drugih de�elah � tako na �tajerskem, Koro�kem, Tirolskem in v Prusiji � razpisovale nagradna vpra�anja ne s podro�ja teorije, temve� s podro�ja prakse, ki naj bi pomagala s prakti�nimi nasveti pri izbolj�anju kmetijstva, kar je �elel tudi dvor, kar se vidi iz njegovega prizadevanja, da bi se tudi na Kranjskem ukinila teoreti�na nagradna vpra�anja. V. Dru�bene publikacije �e v programu, ki so si ga postavili �lani na ustanovnem zborovanju leta 1767, se je predvidevalo izdajanje publikacij kmetijske dru�be, v katerih bi se objavljali pou�ni spisi, nasveti in poskusi, kar je potrdil tudi dvorni dekret z dne 31. decembra 1767 s pristavkom, da morajo vse prispevke, ki jih nameravajo objaviti, poslati dvoru na vpogled in potrditev.341 A do uresni�itve na�rta je pri�lo �ele pozneje, ko je dru�ba za�ela izdajati Sammlung niit^licher Unterrichte, ki je iz�la v �tirih zvezkih. Zbirke koristnih nasvetov so objavljale nagrajene in pohvaljene odgovore na nagradna vpra�anja, ki so bila najbolj pomembna, dalje razprave o �ivinskih boleznih, o boleznih �it, gojenju lanu, konoplje in murv itd. Prvi zvezek, ki ima letnico 1770, je iz�el �ele leta 1774, ker sta v njem objavljena nagrajena in pohvaljena spisa Kriegerja in Grisellinija o �itni trgovini, ki sta bila nagrajena 28. decembra 1772, dvorni dekret pa je to potrdil 24. aprila 1773.342 Dalje pravi Hacquet v svoji razpravi o zdravilnih metodah pri rogati �ivini, da pi�e svojo razpravo v letu 1774.343 Drugi zvezek, ki ima letnico 1771, je moral iziti kmalu za prvim, ker se v njen omenjata kot direktor dru�be Jo�ef baron Brigido, ki ga je leta 1773 nadomestil Jurij Jakob grof Hohemvart, in kot tajnik Mihael Gottlieb baron Raigersfeld, ki je bil tajnik do leta 1774. Tretji zvezek je iz�el leta 1776, �etrti pa leta 1779; ta je do�ivel tudi ponatis z naslovom Neue Sammlung niitzjicher Unterrichte. Kratka poro�ila o kmetijstvu, travni�tvu in �ivinorejskih izbolj�avah je objavljala Kmetijska dru�ba tudi v koledarjih.344 Ker pa ni bilo mogo�e objaviti vseh nasvetov in predlogov v Zbirki koristnih nasvetov in so se tu zato objavljali le tisti z najbolj va�nih podro�ij, je zaprosila dru�ba leta 1774, da bi smela izdajati periodi�en �asopis. Prednost �asopisa bi bila tudi v tem, da bi pri�el v roke ve� ljudem in jih tako pou�eval o bolj�ih na�inih kmetijstva. Vsebino �asopisa naj bi izpopolnjevale odlo�be, patenti, ki jih mora vsak poznati, edikti in rustitialibus, con-vocationen in proclamata, dela, poskusi in poro�ila dru�be, objavljanja sodnih procesov in causis sum-mi principis et commisorum, kriminalnih razsodb, prestopkov, predaj, objave iskanja posojila, ljubljanske tr�ne cene, promocije, duhovni�ka napredovanja v �upnijah in drugih beneficijih, potujo�e tujce, obvestila o umrlih v Ljubljani in predmestjih in izvle�ke iz tujih �asopisov in �urnalov. Prva �tevilka �asopisa naj bi iz�la �e 1. julija 1774.345 338 prav tam. 339 Prav tam. 340 prav tam. 341 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 342 AS 533, Kmetijska dru�ba v Ljubljani, fasc. P/5. 343 "eben dies Jahr 1774 da ich diese schreibe", Sammlung niitrjkher Unterrichte, I. zvezek, leto 1770. 344 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Publico politico, �k. 42 (Lit. K5/1). 345 AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 204 (Lit. Al/l). 32 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 Na�elno ni bil dvor proti predlogu Kmetijske dru�be ali smatral je, da ni potrebno objavljati licitacij in sodnih procesov in slu�il naj bi �asopis v glavnem zato, da bi se v njem objavljala dela �lanov dru�be.346 Kmetijska dru�ba pa je znova zaprosila, da bi smela v �asopisu objavljati tudi patente, promocije, napredovanja in drugo, kot je prvotno predlagala,347 gotovo z namenom, da bi s tem pridobila listu ve� bralcev. Prva �tevilka �asopisa Wochentliches Kundschaftsblatt, ki je prvi tednik za gospodarstvo in politiko na Slovenskem, je iz�la 7. januarja 1775. Odslej je izhajal enkrat tedensko. Izdajanje �asopisa je prevzel ljubljanski tiskar Janez Friderik Egger. Cena �asopisa je bila 2 gld 30 kr letno. Ce so vsebina prvega letnika bili pou�ni sestavki o poljedelstvu, �ivinoreji, poleg patentov in tr�nih poro�il, pa je postala vsebina drugega letnika �asopisa bolj pestra. Poleg sestavkov o kmetijstvu se pojavijo novi �lanki o teoreti�nih vpra�anjih, o ekonomiji, �lanki humoristi�ne vsebine, poro�ila o knjigah, ki so iz�le, pregled politi�nih dogodkov doma in po svetu. Vzrok spremembe vsebine lista je ti�al v upanju, da bo pestra vsebina pritegnila ve� bralcev, kajti "le pou�ni predlogi so preve� suhoparni, da bi pritegnili pokornost bralcev''.348 A kljub vsemu prizadevanju je bil list obsojen na propad zaradi premajhnega zanimanja zanj.349 Dne 28. decembra 1776 je iz�la zadnja �tevilka WochentlichesKundschafisblatta. Iz publikacij Kmetijske dru�be si lahko odgovorimo na vpra�anje, kak�na filozofska in ekonomska smer jih preveva. Jasno se vidi smer prehodne dobe med merkantilizmom in fiziokratizmom, zastopnikov struje reformisli�nih merkantilistov, kamor se pri�tevajo J. T. Melon z Essaipolitique sur le commerce (1734), Montesquieu z Esprit des Lois (1748) in Considerations sur le causes de la grandeur des Romaines et de leur decadence (1734), Mirabeau z Uami des hommes on traite de population (1750), Philosophie rurale (1760), dalje zastopniki fiziokratizma de Pont de Nemours, Mercier de la Rivier, Uordre naturel et essentiel des societes politique (1767). Dela imenovanih piscev se cesto citirajo v dru�binih spisih. "Zemlja je edini vir vseh na�ih uspehov in edina pot, da se pove�a bogastvo dr^av je, da dajejo vsi ko��ki jemlje najve�je mno�ine produktov %a nadaljnjo predelavo"� "1% jemlje rastejo vojske, mornarice, s tem pa ^maga, slava, sre�a in mo� dt\av"^x Fiziokratom je zemlja edini vir bogastva; vse, kar �koduje kmetijstvu, �koduje dr�avi (Pauvre pavsane, pauvre rovame; pauvre rovame, pauvre roi). Zato se mora kmetijstvo pro-tekcionirati, dr�ava ga mora podpirati enako kot manufakture. Temu se mora prilagoditi tudi dr�avna zakonodaja. Iz pospe�evanja izvirajo vsi ukrepi, ki jih predvidevajo za izbolj�anje kmetijstva. Zato je potrebna koncentracija zemlji�ke posesti, kjer bi se lahko uporabljale bolj�e metode in razdelitev srenjskih pa�nikov ter njihovo kultiviranje. Potrebna je prosvetitev tla�ana, kajti le pro-svetljen kmet bo bolj gore� za kmetijstvo. Potrebna je odprava nevoljni�tva, ki je posledica barbarskih stoletij.352 Tla�ana je treba postaviti v polo�aj, ki mu ga daje narava, dati mu je treba vse prednosti in pravice �love�tva.353 Vzor vladarja, ki je pospe�eval kmetijstvo in skrbel za podlo�nike je bil Henrik IV. in minister Sully.354 Blaginja dru�be ne izvira iz vlade, pa� pa iz dru�be. Da pa se pove�a blaginja, je potrebna svobodna trgovina, ukinitev vseh zakonov, ki omejujejo naravno svobodo kmeta in me��ana.355 Svobodna trgovina je zakon narave, "ordre naturel",� ki je izhodi��e vseh dru�benih in dr�avnih naukov fiziokratov. Najvi�ji zakon naravnega reda je pravica samoohrane posameznika, iz �esar se izvaja tudi pravica osebne lastnine. Ravno iz tega povdarjanja osebnih pravic pa izhaja tudi poudarjena gospodarska svoboda, v �emer so v nasprotju z merkantilizmom, ki omejuje gospodarsko svobodo. Dr�ava naj bi bila branilec individualnih pravic, v �emer so fiziokrati nadaljevalci idej Johna Locka.357 Ljudje i��ejo v skupnem �ivljenju predvsem varnost lastninske pravice, kar je osnovni zakon njihove zdru�itve, zato tudi gosposki poverijo za��itni�ko mo�,358 ali zato, kot pravi Quesnay, da ne smejo zato izgubiti to pravico na �ivljenjsko vzdr�evalnino (droit naturel a la substance).359 Zato pa mora vladar dovoliti svobodno trgovino, ki pospe�uje kmetijstvo, pove�uje bogastvo, pomno- 346 prav tam. 347 Prav tam. 348 Wdchentliches Kundschaftsblatt des Her^ogthums Krain, 30. 3. 1776. 349 Prav tam, 28. 12. 1776. 350 WdchentBches Kundschaftsblatt des Herr(Ogthums Krain, 1775, �t. 52. 351 Sammlung nut^licher Unterrichte, II. zvezek, leto 1771. 352 Prav tam, 1. zvezek, leto 1770. 353 Prav tam. 354 prav tam. 355 prav tam. 556 Prav tam. 3" Holdack: Der Physiokratismus und die absolute Mo-narchie, Historiscbe Zeitschrift, B145/3, str. 517. 558 Sammlung nut^lkher Unterrichte, 1. zvezek, leto 1770. 559 Oncken, navedeno delo, str. 352. $5+,9, 29 (2006), �t. 1 �lDnki in UD] pUDve 33 Krna Umek: Kranjska kmetijska dru�ba 1767-1787, str. 1-34 �uje prebivalstvo, obrt, obtok denarja, od �esar vsega zavisi sre�a, mo� in oblast dr�ave. V razmerju svobode se dohodki pove�ajo po politi�nem aksiomu; kjer je ve� svobode, je ve� trgovanja s krnetijskimi pridelki, tam je tudi ve� bogastva,360 pri �emer se ka�e vpliv francoskih fiziokratov Beaufobreja, Mirabeauja in Mercierja de la Rivierja. Svoboda trgovine tako pospe�uje kmetijstvo, da nastaja tisto obilje, ki povzro�a, da izvoz presega uvoz.361 Ideal dr�ave je rimska republika, kjer je bilo poljedelstvo v veliki �asti. Kneger postavlja za vzor rimsko republiko, kjer je bilo obilje, dokler je skrbela, da si je pridobila poljedelske province.362 Doba od rimske republike dalje je barbarska, ker se je kmetijstvo smatralo za sramoten posel. Sedaj se stanje bolj�a, "kajti vede, ki so dale �love�tvu sijajen videz, niso ve� snov uporabe na�ih talentov, ampak so si postavili prakti�ne znanosti %a svoj cilj. Glede na to nrav in karakter na�ega �asa lahko imenujemo na� �as pro-svetjen."^ Sre�a dr�ave sloni v ravnote�ju denarja napram mno�ini ljudi in blaga. Najbogatej�a je tista dr�ava, ki ima najve� prebivalcev, ker se blago pridobiva s pridnostjo prebivalcev. Cena blaga temelji na mno�ini denarja, cena in denar sta v sorazmerju do �tevila ljudi.364 Po Griselliniju cena blaga temelji na redkosti blaga ali na njegovem razmerju napram drugemu blagu. Cena je sorazmerna glede na koli�ino blaga in uporabo, je razmerje med ponudbo in povpra�evanjem.365 �e se dohodki dr�ave pove�ujejo z drugimi sredstvi kot s pove�anjem proizvajanja hrane, tedaj mora cena delav�eve mezde in blaga nara��ati zaradi spremenjenega ravnovesja med denarjem, blagom in ljudmi. Vsaka obogatitev dr�ave, ki ne izvira iz pove�anja �tevila ljudi in blaga, je �kodljiva, ker je vzrok razko�ju, ki povzro�a, da doma�i izdelki ne najdejo doma ve� kupcev. Posledica tega je propadanje obrtne delavnosti, zmanj�anje izvoza in �tevila delavcev. Posledica nezaposlenosti pa je padanje populacije.366 Kajti bogastvo je to, kar ljudem zasigura delo in po delavnih mo�nostih se regulira bogastvo.367 360 Sammlung niitsficher Unterrichte, I. zvezek, leto 1770. 361 prav tam. 362 prav tam_ 363 prav tam. 364 prav tam> iv. -zvezek, leto 1779. 365 prav tam> p zvezek, leto 1770. 366 prav tam> iv. zvezek, leto 1779. 367 Oncken, navedeno delo, str. 379. Grisellini deli dru�bo na dva razreda: razred zemlji�kih posestnikov in kmetov, ki sku�ajo dvigniti ceno �ivljenjskih potreb��in, in razred obrtnikov, delavcev, ki �ele dobiti ta sredstva po najni�ji ceni.368 Torej po fiziokratski shemi delitve na proizvajalni, posestni�ki in sterilni razred. Cene �ivljenjskih proizvodov naj bodo merilo manufaktur, ro�nih del in mezd. Zato �e je cena �ivljenjskih sredstev visoka, so v istem razmerju tudi delevske mezde.369 To nam jasno izra�a Ques-naveva misel, da je denar mera za "constater la valeur des choses commercables''.37� Enako tudi Krieger zastopa nauke fiziokratov: "Denarje splo�no merilo, s katerim se meri delo in blago. Denar, blago in ljudje morajo biti v dr�avi v sorazmerju. Ce bi se tako razmerje poru�ilo s tem, da se pove�uje denarni obtok, a se obenem ne pove�a proizvodnja hrane, bi sledil propad obrti. Zato je �kodljivo, �e se dr�ava obogati z drugimi sredstvi kot s tem, da se pomno�i prebivalstvo ^n blago"}11 Grisellini povzema teorijo o ceni po Monte-squieju, ki pravi, da se vi�ina cene do�ene iz medsebojnega razmerja koli�ine denarja in koli�ine v prometu nahajajo�ega se blaga.372 Cena je razmerje med ponudbo in povpra�evanjem, med prodajalcem in kupcem.373 Zato pa je mogo�e obdr�ati srednjo ceno �ivljenjskih sredstev le s svobodno trgovino.374 Kajti samo primerno visoka cena je lahko vir izobilja, ker se s tem dohodek pove�a.375 VI. Zaklju�ki �e �e enkrat premotrimo delo dru�be, vidimo, da je posegla njena dejavnost v vse panoge kmetijstva in celo v obrtno dejavnost. Pomembno je tudi njeno delo na teoreti�nem podro�ju s postavljanjem nagradnih vpra�anj, ustanovitev prvega tednika za socialna in gospodarska vpra�anja na Kranjskem Wochentliches Kundschaftsblatt ter izdajanje Sammlung nut^licher Unterrichte, saj je bila edina kmetijska dru�ba v nem�kih de�elah, ki je izdajala svoja dela.376 Njeno delo nam ka�e, da je bila dru�ba le izvr�evalec navodil, ki jih je dajala cen- 368 Sammlung niittticher Unterrichte, 1. zvezek, leto 1770. 369 Prav tam. 370 Oncken, navedeno delo, str. 379. 371 Sammlung nut^licher Unterrichte, IV. zvezek, leto 1779. 372 Oncken, navedeno delo, str. 277. 373 S' ammlung nut^icher Unterrichte, 1. zvezek, leto 1770. 374 Prav tam. 375 Prav tam. 376 Hermann, H: Handbuch der Geschichte des Her^vgtums Karntens in Vereinigung mit deti Ssterreichischen Fiirstenthumern, Celovec 1853, str. 20. 34 �lDnki in UD] pUDve $5+,9, 29 (2006), �t. 1 Krna Umek: Kranjska kmetijska dra�ba 1767-1787, str. 1-34 tralna dr�avna oblast, manj se je razvijalo na iniciativo �lanov. Bila je le podalj�ek dr�avnega birokratskega aparata, ki naj prena�a in uresni�uje smernice planskega gospodarstva dr�ave v gospodarsko �ivljenje, skrbi naj zlasti za pove�anje proizvodnje surovin (lan, konoplja, volna, svila), ki so potrebne za manufakture, kar se opa�a v �asu do leta 1770, v sedemdesetih letih pa se vedno bolj obra�a pa�nja na poljedelstvo, njegovo izbolj�anje in izbolj�anje �ivinoreje. Kmetijska dru�ba je imela tudi svojo knji�nico, ki se je zdru�ila z ostalimi knji�nicami v licejsko.377 Tudi prizadevanja slovenskih prosvetljencev, da bi se ljudstvu dalo knjigo v maternem jeziku, so vplivala na delo dru�be, zato pro�nja Kumerdeju, da bi prestavil na slovenski jezik spis o reji ovac, �esar pa ni storil iz neznanih vzrokov, in pro�nja, da bi se natisnil prevod Kumerdejevega dela Acker-baues Grunde.ils A ta prizadevanja poedincev niso imela uspeha in niso bila za�elena, kot nam ka�e primer P. P. Glavarja in njegovega prevoda Jan�evih Pogovorov o �ebelah in rojih. Delo Kmetijske dru�be na Kranjskem je �lo v isti smeri kot delo dru�b na Koro�kem in �tajerskem. Tudi tu so uvajali deteljo, svilarstvo, krompir, skrbeli za izbolj�anje pasem ovac in goveje �ivine in za izbolj�anje komercialnih obrti.379 Postavimo si �e vpra�anje, kak�ne uspehe je imelo delo Kmetijske dru�be, oziroma ugotovimo vzroke neuspehov. Dru�ba je orala ledino na podro�ju uvajanja intenzivnega kmetijstva: sistema kolobarjenja namesto sistema triletne izmenjave s praho. Mnogo je dru�ba pripomogla, da se je raz�iril krompir. S svojimi prizadevanji je pripomogla k izbolj�anju lanu z uva�anjem tujega semena, za izbolj�anje kvalitete platna in preje s svojimi pre-dilnimi te�aji in za uvajanje merimos ovce na slovenska tla. S svojimi nasveti in publikacijami je �irila poznavanje novih na�inov obdelovanja in novih kultur. S svojim delom je ustvarila podlago za razvoj intenzivnej�ega kmetijstva. Njeni uspehi bi bili lahko �e ve�ji, �e bi svoje delo prenesla tudi med podlo�nike, jih pou�evala z izdajanjem podukov v slovenskem jeziku. Tako pa je ostalo njeno delo omejeno na ozke kroge lastnikov oziroma oskrbnikov zemlji�kih posestev. Na drugi strani pa so podlo�nika vse preve� vezale fevdalne obveznosti: tlaka, desetina, ki se ni spreminjala, da bi se posvetil izbolj�anju kmetijstva in pove�al sajenje industrijskih rastlin, pa tudi nezaupanje in strah pred morebitnimi neuspehi. Pa tudi plemstvo samo se ni preve� brigalo za izbolj�ave, namesto da bi dajalo podlo�niku poduk. Pisec v Wbchentliches Kundschaftsblattu �alostno ugotavlja, "da kmet in plemstvo pustita, da dru�ba postavlja nagrade, da se pik in govori o izbolj�anju polj in kmetijstva. To �itajo in sli�ijo ali pa ne, a ostajajo pri starih navadah, kaj sledi i\ tega, kot da se najlep�i osnutki pogre^nejo v porabo".580 377 AS 869, Peter Pavel Glavar, fasc. 1. 37� AS 7, De�elno glavarstvo na Kranjskem, Kmetijske zadeve, �k. 205 (Lit Cl/2). 379 Tremel, I1': Steiermark, Graz-Wien 1949, 1. rzdaja, str. 120; Hermann, navedeno delo, str . 316 in 359. 380 Wochentluhes KundschajtsblM des Her^ogthums Krain, 30. 3. 1776.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh