logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

PRVA GORENJSKA

ZABRETIN

KRANJ

PARNA OPEKARNA

SINOVA

PISARNA HOTEL DELEN

telefon štev. 59

I/O t /v

NAJVEČJA GORENJSKA TRGOVSKA HIŠA

IVAN SAVNI«, KRANJ

TELEFON ŠT. 4

Brzojavi: SAVNIK KRANJ

manufaktura

galanterija

instrumenti

INDUSTRIJA: športni predmeti

naramnic

nahrbtnikov

kravat rokavic in perila

EN GROS

EN DETAIL

A.&I.

GRAISER

TRGOVINA Z VINOM IN GOSTILNA

MUDI PRIZNAMO NAJBOLJŠA VINA PO NAJNIŽJIH CENAH NA DEBELO IN DROBNO

IKLANCPRI KRANJU

108

II 102

I<3NIACU MAJNOK

NA PODRTINI št. 170 IkCR^INU GLAVNI TRG St 129

DVOKOLESA MOŠKA IN ŽENSKA

samo prvovrstnih znamk, kakor STYRlA, DURKOPP, ES-KA ter razne druge znamke. Vsakovrstni posamezni deli in pnevmatika.

Rabljena kolesa se zamenjujejo na nova proti doplačilu.

DELO SOLIDNO IN TOČNO I

Velika izbira gramofonov, plošč, igel ter raznih posameznih delov. KOLESA KAKOR TUDI GRAMOFONI NA MESEČNE OBROKE.

MONTAŽA "DlESELL" MOTORJEV, transmisij, struženje raznih kovinskih predmetov, avtogenično varjenje ter razna stavbna in ključavničarska dela, kakor štedilniki, ograje, okna in različne okove.

80

lil

IKA

Anion Adamih, lastnik tovarne ,,IKA" družba z o. z

MEHANIČNA TOVARNA PLETENIN, NOGAVIC IN TRIKOTAŽE

KRANJ /bravska\ n n ii ii u ) {banovin/i/

To prvo svojevrstno domače podjetje se je razvilo po zaslugi vodstva v razmeroma kratkem času do toliKc pomembnosti, da zavzema danes prvo mesto v pletilnl stroki. Ustanovitelji, Jungmann, znani industrijalec v CSR in priznani strokovnjak v pletiljstvu, Edmund Kocbek, tovarnar perila in Anton Adamič, oba iz Kranja, združili so so leta 1923 in uredili po inštrukcijah gosp. Jungmanna sicer manjšo, vendar smotreno urejeno tovarno pletenin. Za naslov firme so bile uporabljene začetnice imen

n|e ustanoviteljev .1. K. A. Vodstvo tovarne, poveijeno od vsega začetka družabniku gospodu Anton Adamiču je moralo kaj kmalu uvideti, da obstoječi obrat no bo zadostoval za kritje naraščajočih potreb ter jo zato stalno povečevalo obratovalnico ter opremljevalo isto z najmodernejšimi stroji. I'o vzoru velikih inozemskih tovarn jo priključil g Adamič pletilnici oddelek za fabrlkacijo nogavic z vsemi potrebnimi najmodernejšimi napravami ter ustanovil končno še oddelek za izdelovanje in konfekcijo tii-kotaže. Tovarna jo zaslovela vsled izborne kvalitete blaga vseh vrst, spadajočega v nje stroko. Po modernizacij obratovanja krije znaten kontingent domače potrebe. Danes jo to industrijsko podjetje last bivšega družabnika in vodje gospoda Anton Adamiča, rojenega leta 1881. v Kamniku, ki je razen tega tudi firmant širom Dravske banovine znane veletrgovine galanterijskega, norinberškcga in modnega blaga, ustanovljene leta 1906. Tovarna zaposluje stalno v svojih prostorih do 200 delavnih moči, ne vštovši več kot 150 domačih pletiljk, katerim dajo celoletno stalni zaslužek. Svojim odjemalcem nudi tovarna kvalitetno prvovrstno blago po zelo ugodnih cenah. Izgotavlja najfinejše ])letenine, kakor tudi priproste fabrikate, nogavice, posebno otio.ške, zimsko in letno trikotažo v največji izbiri. Prodaja je poverjena 9 zastopnikom, katerim se Zahvaljuje tovarna za. velik krog svojih odjemalcev. Da so ti zadovoljni s fabrikati tovarne „IKA" sledi iz dejstev, da šteje tovarna med svoje odjemalce največje in najpomembnejše gro-siste v državi, ter da uživa tovarna med trgovci splošno priznanje in zaupanje.

115

FOTO J. STANKOVSKY, TRŽIČ

GODNOV MIHAEL, Ull$&sff<&Sk>lš. V TRŽIČU

Prodaja parfume rije. Trajno kotiranje las (Dauerwellen), vodnn ondulacijn, manikiranje, masage, blondiranje in barvanje las. — Priporoča se za napravo barok in kit — ter kupnje lase. 176

PRIPOROČA SE:

GODNOV JOŽKO

VULGO „PRINČEK"

MESAR IN PREKAJEVALEC

v tržiču 140

ima vedno v zalogi prima in sveže raznovrstno meso, kakor tudi kranjske klobase, šunke, slanino in razne druge mesne izdelke.

Postrežba točna! Cene solidne!

FOTO J. STflNKOVSKY, TRŽIČ 177

AUGUST AGNOLA

LJUBLJANA_DUNAJSKA CESTA 10 TELEFON 24-78

--w-

Zaloga stekla in porcelana, zrcal, šip in svetiljk. — Kompletne opreme za hotele, kavarne, restavracije, gostilne ter gospodinjstvo sploh. — Luksuzni predmeti. — Stavbno in umetno steklarstvo.

_ - 267

PIVOVARNA V LJUBLJANI

DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE

„UNION"

LJUBLJANA PIVOVARNA in SLADARNA, TOVARNA ZA ŠPIRIT in KVAS

v ljubljani i., poštni predal 45

PODRUŽNA PIVOVARNA (PREJE T. GOTZ)

v mariboru

svoje izborne izdelke i. s. SVETLO IN ČRNO PIVO v sodih in steklenicah. PEKOVSKI KVAS. ČISTO RAFIN. ŠPIRIT.

telefon: ljubljana 2310 in 2311 maribor 2023

Brzojavi: PIVOVARNA UNION ""b\bOR

PODRUŽNIČNA PIVOVARNA V MARIBORU

133

Din?

Največje o^bBra eesk<

J9

KABERN

LJUBLJANA

236

SLflTNflR ANTON

KMMNIK

Tiskarna m papirna trgovina, šolske potrebščine

_ 263

ANTON KRALJIC

.PREŠERNOVA KLET" KRRNJ

49

LJUBLJANA

GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 13 (kolizej) telefon IMIHlItlt. 23-14

Obl. honces. elektrotehnična podjetje za visoko in nizhonopetostne naprave

Elektromotorji: (zastop. tvornice Sachsenwerk) za električne centrale, industrijo,

obrt in gospodarstvo. Elektr. aparati: za merjenje in kontrolo elektr. toka, aparati za gospodinjstvo in

obrt, vse vrste telefoni. Svetilni objekti: lustri, žarnice, namizne svetilke, armature za stanovanja, hotele,

pisarne, tvornice etc. Elektr. instalac. materijal: varovala, stikala, žice, cevi itd. za vse vrste instalacij.

198

VH

Za dobro ureditev hotela, restavracij in stanovanj so nujno potrebna

dobra ogledala,

brušene steklene plošče, ravne, upognjene, ledene ali matirane. Vstakle-nje v medi. Opločevanje zidov s

steklenimi ploščami raznih barv, novi red za sobe, dvorane, preddvorja, kopalnice, umivalnike, mize, pulte, vitrine, izložbe, vetrobrane, avtomobile itd.

dobavlja najpovoljneje

SPECTRUM D. D.

TOVARNA BRUSILNICE OGLEDAL STEKLA

□UBIJANA

CELOVŠKA C. 81 TELEFON 23-43

ZAGREB OSIJEK

Samoborska c. 11 Desatičtna ui. 39

TELEF. 26-83 TELEFON 4-03

269

JOŽE LIKOZAR

MESAR IN PREKAJE V A L E C

CERKLJE ŠT. 92 PRI KRANJU

ima vedno na zalogi sveže meso raznih živali kakor tudi slanino in kranjske klobase! Cene nizke I Postrežba točna!

126

GORJANC MARIJA, gostilna

BR1TOF PRI KRANJU

Na razpolago dobra vinska kapljica in jedila. Avtobus postaja na progi Kranj —Jezersko.

__158

Kupujte domače proizvode!

Vanilin sladkor

EGIDIJ RESMMN

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

NAKLO PRI KRANJU

MARIJA MARKIČ

GORICE 25, pošta GOLNIK

Za letoviščarje in tujce na razpolago 10 postelj z vso oskrbo. Stanarina in oskrba dnevno Din 50 -

Golnik oddaljen 10 minut.

____251_

ČITATELJ

vpoštevaj vedno samotvrdke, ki oglašujejo v tej knjigi!

53a

Grajsko-Kolovška lesna industrija

FELIKS STARE

KOLOVEC, pošta RADOMLJE žel. postaja JARŠE-MENGEŠ.

Tovarna za lesene dvodelne jermenice in spojke.

Brzojavi: Stare Domžale. Tel. int. Domžale 8.

Račun pošt. hranilnice Ljubljana št. 10.640.

388

„SL06RAD"

Slovenska gradbena in industrijska d. d.

LJUBLJANA.

Brzojavke: Slograd Ljubljana. Telefon interurban štev. 21-80-Tehnična pisarna: Dunajska cesta štev. 31.

IZVRŠUJE:

Stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav, mostove in silo, železobetonske tlačne cevi za vodne naprave, vodovode.

IZDELUJE:

Vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.

389

fl. ŽIBERT

trgovina s čevlji

Ljubljana

Prešernova ulica

Nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo čevljev domačega in tujega izdelka najboljših svetovnih tvrdk. Vedno velika izbira po naj nižjih cenah.

403

Petkovič Uko

Brivski salon za gospode in dame

se najtopleje priporoča

v Domžalah-Dobu in Mengšu.

379

L0VR0 PICMAN

vodovodna instalacija, centralne kurjave in kleparstvo

Ljubljana, Ilirska ul. 1B.

Telefon 29-11.

398

Knjigoveznica, kartonažna in galanterijska

delavnica

MATIJA SIFRER

LJUBLJANA, Vegova ulica, (i ts!g

ANT. KRISPER

LJUBLJANA

Mestni trs 26. Stritarjeva ulica 3.

Predmeti za turiste in za potovanje. Articles pour touristes et pour vovages. Gegenstande fur Touristen und Reise.

436

A. GOTZL ded., lastnik ALEKSANDER GOTZL

podobarstvo, pozlatarstvo in izdelovanje okvirjev po najmodernejših vzorcih. Pozlačenje stolpnih jaibolk ter lesenih lestencev in popravila.

LJUBLJANA, DUNAJSKA C E S T A Š T. 17.

___________________________390

Priporočamo:

ANTON GREGORC (Jelen)

tovarna glinastih peči MENGEŠ

Ustanovljeno I. 1894.

Ima na razpolago vsakovrstne sobne in krušne peči, štedilnike z la češkimi ploščami ter izvršuje obkladanje sten in kopalnih ban. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba solidna !

Lesna trgovina, parna žaga z vodnimi turbinami.

EOelktirainnia s® .o-gj b>©m2^l,iEo U sta novo J) o no oafesi n®un„ =s= ~8sjg0 p©^. ihpsuma n©.3^3.

GRAJSKO-KOLOVSKA LESNA INDUSTRIJA

FELIKS STARE

KOLOVEC

Pošta:

RADOMLJE

Žel. postaja: JARŠE—MENGEŠ

TOVARNA ZABOJEV VSEH VRST

Brzojavi: Stare Domžale Tel. interurb. Domžale 8 Račun poštne hran. Ljubljana št. 10.640

388a

DOMŽALE Vsem tujcem, izletnikom in domačinom priporočamo restavracijo

„NOVA POŠTA", LAST g. OSETA V DOMŽALAH,

kjer se točijo prislna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo in razne druge pijače. — Na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila. — Tujske sobe, lep senčnat vrt, kegljišče, autogarage, radio. Točna in solidna postrežba.

._ 395

INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV

DRUŽBA Z 0. Z.

JARŠE, pošta Domžale.

Priporočuje svoje prvovrstno laneno platno, in sicer surovo platno, beljeno platno, brisače, brisalke, namizno perilo od damasta, gradel za žimnice in zastore, cvilih, jadrovino, nepremočljivo platno, vozne in konjske plahte, elastik, kanafars itd.

Naročiti se more tudi blago z vtkanim besedilom.

Modna trgovina in mehanična industrija pletenin

ANTON SAVNIK

ŠKOFJA LOKA

Dravska banovina

454

FRANC ŠIFRER

trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami

ŠKOFJA LOKA

(Dravska banovina)

477

TAVČAR JERNEJ

ŠKOFJA LOKA

izdelovanje in zaloga klobukov in raznovrstne klobučevine.

476

HOTEL MIKLIC

LJUBLJANA

nasproti glavnega kolodvora

Novozgrajen, moderno urejen, 72 sob, tekoča voda, centralna jkurjava, lift, kopalnice, priznana dobra kuhinja in pijača.

IMD^KIE CIEIMIEH

420

VINKO SAVNIK

RADOVLJICA

Trgovska hiša, ki je moderno urejena ter največja v srezu Radovljica, poseduje dve podružnici in sicer na

Jesenicah in Bledu

ima vedno največjo zalogo manufakture in galanterije.

Tovarniške cene!

Postrežba solidna!

538 I I

JOŽKO VIDIC, RADOVLJICA

TOVARNA PLETENIN IN NOGAVIC

____ 539

VINKO RESMAN

LESNA INDUSTRIJA IN PARNA ŽAGA NA

BOH. BELI S SEDEŽEM V

RADOVLJICI

(i. Resman je županova! več let v Radovljici. Se trudil za pov/dig Radovljice. Ima za razvoj Radovljice največ za slug, kakor tudi, da so ostali v Radovljici vsi državni uradi. Izpeljal je kanalizacijo Radovljice. Je predsednik Mestne hranilnice, največjega denarnega zavoda v mestu. Odlikovan je bil večkrat za drž. zasluge. Predsednik je Krajevnega šolskega svela Itd.

558

JOSKO VEBER

Izvoz raznovrstnega lesa in oglja. — Trgovina z w

mešanim blagom in deželnimi pridelki, podvelika Ćl/ftP 1 A W đ%WT A (kolo

prodaja monopolske soli. — Zaloga cementa. O/m li"Im A dvor

Telefon interurban 9

ilvor)

Dravska banovina Jugoslavija

Tekoči račun: Ljubljanska kreditna banka, Ljub'jana, Okrajna hran. in posoj. Škofja Loka. Brzojavni naslov: VEBER ŠKOF J RLOKfl

501

1) 1 JPlij l||B,lTl

Vsem, ki hočejo v miru preživeti počitnice priporočamo restavracijo

AUGUŠTIN

VANA

V RADOVLJICI

Priznano najboljša vina, vedno sveže pivo, vsak čas topla in mrzla jedila a la karte. — Tujske sobe. — Najlepši in senčnat vrt v Radovljici, z vedno odprtim razgledom proti Bledu in na Jelovico. — Postrežba in cene zelo solidne.

566

*

©RIEN1JSKA

LETOVBSKA IMDUSTRUSKA TRGOVSKA OBRTNA

UIPSEDDiL s

KAPSOIL M©HOR<ČU<£

IZDAL IN ZALOŽIL „PROGRES", ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNIH TRGOVSKIH

ZVEZ V NOVEM MESTU

NOVO MESTO 1931

TISKARNA „SLOVENIJA" DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI. (PREDSTAVNIK A. KOLMAN.)

51

Vse pravice pridržane, — ponatis zabranjen za. 11. S. A.: Copjright 1981 by Edition „Progres" Novo mosto, Jugoslavija

Vsebina

Stran

Uvodna beseda

Štempihar Ives, D. L. and Barister, Jesenice in II. C.: High Carnia the Natural Park ol Y\lgO~

slavia (angleško)........................... \

Štempihar yVon, Docteur en Droit et Avocal, Jesenice en Haute Curniole: La Haute Car-

niole pare naturcl de la Zougoslavie (francosko)............... 6

Dr. Štempihar Ivan: Oberkrain (Gorenjska), der Naturpark Jugoslavviens (nemško). ... 11

Dr. Franz Tominšek: Im Reiche des Triglav (nemško).............. 17

Dr. Franc Tominšek V kraljestvu Triglava............. 20

Josip Lapajne: Gorenjec.................... 24

Dr. Vurnik Stanko: Umetnost na Gorenjskem............. 2Q

Dr. Vurnik Stanko: Gorenjci z narodopisnega vidika........... jq

Jože Karlovšek, mestni stavbenik: Gorenjske stavbe........... 33

Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana: Gorenjski kmetovalec spoznava položaj .... 35

A. Sič: „V Gorenjsko oziram sc skalnato stran — Triglava blišče se vrhovi" .... 39

Josip Lavtižar: Ob vznožju Julijskih Alp................... 44

Kranj — gorenjska metropola....................... 49

Državne in zasebne ustanove v Kranju.................... 74

Kraji v okolici Kranja.......................... 75

Josip Lapajne: Cerklje pri Kranju...................... 79

Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik:............ ...... 83

Albin Lujovic, ravnatelj mešč. žole: Tržič — letovišče.............. 87

Kraji v okolici Tržiča........................... 99

Kamnik v preteklosti.......................... 101

Dr. Fran Ogrin: Prirodne krasote in letoviško:-zdraviliške prednosti Kamnika..... 105

Kranjske tvornice željezne, bravarske i kovinske robe „Titan" d. d. Kamnik (srb. - hrv) . . 112

Po kamniški okolici........................... 113

Smole Izidor, šol. upravitelj : Mengeš..................... 115

Prane Bernik, beneficijut: Domžale...................... 119

Po domžalskem in mengeškem okolišu.................... 122

Zgodovina Škofje Loke.......................... 125

ur. Fajdiga Vilko: Škofja Loka — danes ................... 132

Razgled po škofjeloški okolici....................... 139

y: Kako je Kranj postal industrijsko mesto in kako postaja letovišče........ 150

Dr. Štempihar Ivan: Gorenjsko (nordokcidenta parto de Slovenio) la natura parko de Jugo-

slavujo (esperanto).......................... '63

Jesenice................................ '65

Kranjska gora (HShenkurort, alpine Sommerfrische und Wintersportstation) (nemško) . . 167

Ivica Rupnikova, učit. v Kranjski gori: Zgodovina Kranjske gore in okoliša...... 170

Letoviška i lečiliška mesta u Gorenjskoj (Dravska banovina)............ 175

Najvažnejše določbe mednarodnega hotelskega reda (IHO)............ 186

Mednarodni hotelski brzojavni ključ..................... 189

Medjunarodni hotelski brzojavni ključ (srb.-hrv.)................ 189

Internationaler Hotel-Telegraphen-Schliissel (nemško) .............. 189

Naročila — Narudžbe — Bestellungen.................... 191

Zgodovina Radovljice .......................... 192

Jakob Špicar: Radovljica - danes..................... 198

Kropa ............................... 201

Kamna gorica............................. ^

Stran

Alfons Skala, tajnik Tujsko-prometnega društva v Kamniku: Tujsko-prometno društvo v

Kamniku.............................. 205

Konservutor Fr. Štele: Umetnostni spomeniki v Kamniškem okraju......... 207

Brunon Roter: Planinske koče, zavetišča in hoteli na Goren jskem.......... 210

Joc. JLiBTHMap : Ha noano>KJy JyjiHJci<nx A^na..... ............ 219

Dr. Štempihar Ivan: Gorenjsko pfirndfti park Jugoslavie (češko).......... 223

Mestna hranilnica ljubljanska....................• • • • 225

Objave industrijskih, trgovskih in obrtnih tvrdk ter tujsko-prometnih interesentov .... 227

Uvodna beseda

Prekrasna si, gorenjska stran, mogočna in privlačna s svojimi gorami, divna v svojih ravninah, bistra v svojih vodah, slarodavna v svojih mestih, gradovih in spomenikih. Krepak in ponosen rod je tvoj naseljenec, rod poštenega, delavnega in vernega naroda, prepojenega s srčno ljubeznijo do svoje rodne grude. V vseh panogah gospodarske delavnosti prvačiš ostalim krajinam slovenske domovine. Tvoj razvoj in napredek od prevrata sem pa do danes — v kratki dobi svobodnega žiija v naši veliki in močni državi Jugoslaviji — je viden vsepovsod in je tolik, da bi siga bili pred dobrim desetletjem komaj mogli zamišljati.

Pričujoča knjiga, posvečena Gorenjski, je prirejena kot propagandno delo v univerzalnem smislu, kar v ostalem označa njen podnaslov. Zamišljena in urejena je tako, da skuša bili vsebinsko zaokrožena, pestra in vsestranska. Dosledno namenu, ki naj mu sluzi, je tudi ureditev morala nujno biti svojevrstna.

Poleg splošno propagandne tendence, ki je izdaji glavna in prvenstvena svrha v smereh, ki jih pojasnjuje podnaslov: letoviška, industrijska, trgovska in obrtna, prinaša v poedinih poglavjih slavno in zanimivo poveslnico vseh gorenjskih mest in pomembnejših krajev, mnogovrstne statistične podatke, krajepise, vpoglede v kulturno, gospodarsko in družabno življenje in udejslvovanje tako pokrajine kot celote, kakor poedinih pomembnejših krajev na nje področju.

Tujejezični prevodi in spisi pa so objavljeni v njej zalo, da dopolnjujejo že zgoraj povdarjeni namen izdaje, katere vporabnost naj bi bila ako vpošlevamo kot komentar k tujejezičnim spisom številne ilustracije ■— dostopna tudi pripadnikom tujih narodov, in da bi tako v najširšem-smislu ustrezala intencijam založništva m uredništva, t. j. da bi bila delo, ki vsestransko propagira in ki je v stanju, zainteresirati čim širši krog domače in tuje javnosti. Dalje, da bi tujemu občinstvu nudila najpotrebnejšo orientacijo ter ga vsaj površno seznanila s pokrajinsko kulturo, geografskim položajem, etnografskimi prilikami in podobnim. Saj nadvse privlačna, s prirodnimi krasotami tako bogata pokrajina kot je Gorenjska, zares zasluži, da se zanjo zanima, mednarodna publika, in dolžnost naša je, da povsod in ob vsaki priliki skušamo vzbuditi zanimanje zanjo v v mednarodnem svetu, K temu naj po svoje skromno pripomore tudi delo, ki leži pred Vami.

Dovoljujemo si nadalje opozorili na gorenjska letovišča, na visoko razvilo industrijo, trgovino in obrt vseh panog ter jo priporočili Vaši trajni naklonjenosti in blagohotnemu upoštevanju.

Na tem mestu izrekamo zahvalo tudi vsem gg. sotrudnikom, ki so kot avtorji posameznih sestavkov ali kakorkoli z nami sodelovali.

Nadejamo se, da bo pričujoča izdaja, ki jo pošiljamo v svet, kar najbolj služila svojemu namenu, s čimer bi tudi mi dosegli svojega.

Najmanj pa si laskamo, da smo s tem ustvarili kako brezhibno delo. Dobro se zavedamo, da je tudi to, kakor vsako človeško delo, nepopolno. In to naj cenj. čitatelj blagohotno vpošteva. V okviru možnosti in danih razmer pa smo se pošteno trudili, da bi cenj. občinstvo kar najbolje zadovoljili.

V Novem mestu, v septembru 193J.

»PROGRES«

Zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih zvez

oddeJek:

Uprava in uredništvo propagandne knjige

»GORENJSKA« letoviškii, industrijska, trgovska, obrtna.

ŠTEMPIHAR IVES, I). I,, and Barister, Jesenice in H. C.:

High Carnia

the Natural Park of Yugoslavia

In relatlon to other nations there are very few Yugoslavs and yet fewer Slovenes; that for they are almost unknown by the wlde world. But they are few, because thelr country Is a pearl, and pearls are but llttle.

Draw '(m Ihc cm d, representing you the Europeain comtilneiit, the first Lihe from Napfles to Berlin and ti i e other one from Pariš to Coostantinoiple. Tliosc two lines willl lneet with eacli other and cross themselves almost ex,actly on spol, where bc»ins at ti t e crossing-point of the borders of ltaly and aetual Austria a third State THE YUQOSLAVIA.

On this spot the terrrtory of Yugoslavia lics wedge-shaped between tli o Austrian province

Bled: Viev on the Castie from East — Pogled na grad — Blick auf die Burg von Osten

to the Norih and the territory of ltaily to the VVe&t, a quoin, whose surface vvidens tovvards the South-East, enolosed between two ranges of mountafas, where the frontier towards the two neighbourfag States is drawn.

Follow the aidine you have made from Pariš to Coinstantinople till the circle, where you will f i 11 ti the name »LJUBLJANA«, draw a.cross thrs circle a tliird line tovvards Graz in Austria and you will have on the card a triangle, whose foot is produced by the last line and whose boih other sitics are produced by the two frontiers.

Tliat bow of the Al|)s, whlch aronses out of the Meditcrraiieau sea amd out of the »C6tc d'Azur« and which enlarges upon the central Europe in ran/ges of giiants tovvards the Norih and then, advamcing from lite large zone of Montblanć l" the East, thail arch hides between its diamonds, before it is going over imto the Paivonian pllafn in the East, a quoiin oi Milite special beauty of its o\vn: THIS IS HIOH CARNIA!

That is the same spol on earth ah Engllshman, Sir llnni|)hry Davy, lias asserled of I1;) be llie most beautiful COlintry in llie Alps he hald ever scen.

Mere amidst HIOH CARNIA you vviill find ;i woudcrful miniature of ali natural beauties yiui have met vvith in other countrisides where you have scen more large sizes but never sii'ch attracttons own to the mtiniil.v of miniatures. Ilcre amidst HIOH CARNIA you svili ineet w i 111 the naturali curiosities in abuiidance as ii it \verc the box for pearls of fair.v tales.

There you will sce marvellous harmonies of colours, toneš and of tiny, hm manifold

forms.

HIOH CARNIA is the naturali park of Yugoslavia, its most vvestern and civiiilized region.

HIOH CARNIA is the cradle of that SAVI:, as runs like un artery through ali the north-vvestern part.v of (he Staite, sucktag up aH the ciiiTcnts there till H reaches llie liearl ni the State: BEOGRAD, wheie it tliro\vs itself into the DANUBE.

This is that HIOH CARNIA the wide world Ims had alinnst no geographical know-ledges of. The issue of the great war broughl freedotn to lliesc lands, the national and political indepcudenec and only since that tirne the vvesterii and hiitllv iniforined vvorld took COgnizanCe of this little territor.v and of this pe'ople \vilhoiit history, wliich founded, imited \\ ith the Scrbs and Croaits a new Stale: the YugOSlaviia, wliose s-peed.v devetoiprnent is jnst in the last limes

Bohinj Lake near Bled — Bohinjsko jezero — Sec von Bohinj (VVoclieiner Sce)

Vintgarravine near Bled

Vintgar pri Bledu -

Die Vintgarklamm bel Bled

causinig llie attentioh oi Europe. The political indepenidence bas giiven the YugosIavs in the same tirne mea-ns for utiilizatioin of their natural opiiilcnccs and of their eodovvments they form-erly had served llie foreigners with, remaining themselves unknovvn.

The country is densely inhabited by SLOVENES, wlio had Hvwd t»II the year 1918 for nlher na.lions, eilher For Germaris or for Italians, bul have nevertheless conserved their own pecuilikirit.v and enriched themselves by the foreign ciiviMzations in sneli a manner, as the.v novvada.vs represent the most civfflteed party of the Yugoslav natiou; there wiiH be no inatter <>f excc])lio'n, it one simple farmer lalks more languages. From tlieir greater neilghbours, espec-iailly from (iermnns llie inlinihitants of this land Inherited some scnsiblc qnallities, before ai the fanc.v for order. You vviill comprehend by their pure and olear liospita.lity, why HIOH CARNIA is growiing every day more km>wn by wliole the world as suuuner and vviinter holiday resor t, where from sprimgs the capacity of thfe ooitntry to compete with Switzerland itself.

The influence of the mountainous and niče nature on the calracter of the inhabitants is

ver.v perceptible. The ailpine beatit.v and the ti>n,y configuratton of the countrv ........ you will

understand, wha( 1 iiicau, after havtag taken cogniizaince of the land and its inhabitants -are wociiderfuilly correspoindlng with the extraordinai'y cndowments and with tlie dc^ree of these Slaves'civillization which are in the contrar.v relation to the ini.mber of the people, as we'1l as it passes for the relation of the efficacit.v and the riches of the nature1! charins of the country in oomparison wi(h its extent,

The t.vpe of the HigMander passes between the Yugosilavs themselves for the type of the Slovene, that little svestern brauch of the naltion of the State, with its owti Iiterairy lamguage.

This corner amidst the inomitains has bom many .a famous Yugosltav and Slovene, who had digged out in Ihcse Last years of political siki ver.v tinder old Austria consideralble talents and c'levated the people to Itjglicst degrees of Etiropeam individiiialities; it gaive this people, birlli to the f i rs t personalil.v of tatematiianall valne: I). L. Francis Prešem, whose poetic vvonks are a liviiing image of the idemtit.v of the physiical miniature and the spiritual infiinity: but a lin.v book of poetries containing for Slovenes more importance than contain the complete works of (ioethe for Germams.

Ali ailong liiijih Carnia, viz. from the first inhabited. colomzatkm in the State of Yougo-slavlia of extreem.e North-West, from RATEČE NA GORENJSKEM (RATECHE in H. C.) tiill the capital of Slovenia, LJUBLJANA (LIOOBL1AANA) runs a normaltraced railway in coneet-io-n vvitli iintereiiropean cominumicatiions. JESENICE NA GORENJSKEM (YESSENITSE in H. C.) and LJUBLJANA are its crosslng stations. At JESENICE there cross the line« TRBIŽ (Tarvi-*io, I tali v)-LJUBLJANA and CELOVEC (Rlagenfurt, Austria)-OORlCA-TRST (Gorizzia-Trie-

l*

3 -

ste, Italy); in LJUBLJANA there oross the Ifoies Violina-•• Tricsto and Miiiielien (Miinicli)- JESENICE—BEOGRAD. These raMway-lines are froguentcd es,peeially during the suiuiner season by iiiiniieroiis intereuropean express-trains witli direct and bed-cars, w i 111 o 111 regard t«1 variotis inarket and local trains. Bul high roads too, weMknown as tlie bost in tli e State and comstructed im. tlie so'l'id aipin groung, lighten the coniinnnications; nevertheless the a ti ti po r i ti es are in mir da.vs accommodating these streets to tlie exigencies of tlie traffic by motot-cars in order to elevate llieni to tlie same quali(y they are of in the netghbourPng State of Austria.

The puhlic securitv is perfect; occureneies as 11 iey may disturh badly inforiued forergners, which u ni i at i v comfonnd these lands with less civilized Balkan countrites, are irnipossible there. Along tlie SAVI! and its triibutaries ti 11 y towns and picturesque viilages with their little cliui-ches on hiilils flourish, where the foreign traveller will iiieet with that naive miiocture of tardit.v and inodernit.v, he vvill miich like for tlie tirne of a temporary staying in these environs; but he also vvill find there and »lways hospitality, services, water and electrics.

The liviiig in l~l i«; 11 Carnia is not dear at ali. One ca.n talk about relatiive deartli only \vitii regalrd to some nire places, vvhere the ioreigner in retorti for that disposes of the most capricioiis comfort. For aH that luxury of I Brst class summer hoiiday-resorts, as for instance oi BLED, vvhich is ti i o summer residence of King of Vugoslaviia, the charms of untouched nature in tlie immediate neighbourhood do not escape.

Tlius, High Camia represents one of the principle brniiehes of llie natnral prosperitv of Yugoslavia especiall.v by the original bcaut.v of the couutry, vvlicre the milky-blue sky con tends with the fresh green and the gray white of mountanions fornis, offering you a panorama of touriistical pearls.

High Caruia, is yet quite an alpine country. That for its passinv; for the centre of Yue;o-slav monntaiheiering and vvintersports ddes not astonish.

During the short period since the great war High Cairnia a.lread.v got famoiis in the inter-natiional vvorl'd as a paradise, untiil now unknown. Certain places as KRANJSKA GORA (Mouut of Caruiola), BLED, Bohinj (BOHEEN), JEZERSKO (YEZERSKO) a. s. o. are nowadays fomoits summer and vviuter holida.v resorts of spccial class in tlie central Europe.

YugosIa.v Alps, nanicd Jiilian Alps, Karavvanks, Kamnik or Savinia Alps, «rew prefered tonristical stations particularl.v for that mountaineers, as are disquiieted by the too inuch indu-striaiized foreign traffic in the touristical regions to the West, as well as for that, as desire to find in Little, bul solid shclters the alpine idyl, as well as for that, as are searchlmg for the

Bled: Castle »Suvobor« Summer-residence oi King and Ouen of Jugoslavia — Kraljevski grad »Suvobor« - SchloB »Suvobor«, Sommer resldenz des jugoslawisehen KSnigspaareš

Martuliek Group near Kranjska gora Martuljkova skupina pri Kranjski gori Die Mar-tuljek-Gruppe bei Kranjska gora

iintouchcd nature betvveen rocks, vviiith cataraets and abysses, This little people have under-stood to ocganize the foreign traffic with lliem m a graadioits marmer, A prtvate alpine society, named PLANINSKO DRUŠTVO, estahlished itsclf on ali polniš fretiiiented by tourilsts hi the inountanis, grounding there — by means of spontaiiicous collections of its membres and by pri-vate inipnlses a quantity of comfortable alpine iitns, vvhlch surpass by their simplicit.v, solidit.v, modest.v and theiir useful hospiitalit.v eveu such instltutions tato the Alps of Svvitzerland. And the club »SKALA« (The Rock) has brought up an entire class of climbering mountaineers amd sportstnen, vvhoise cxperiences larve saved many a life, menaced by eJemcntar.v dangers own to inoiintains.

The pride of these ideafets and their cliurch iis the MARTULJEK (MARTOOLIEK), a narrovv and witd glade uiider the ab.vsses of that niountains,, as surrouinđ the eonutrv betwec.it KRANJSKA GORA and MOJSTRANA on the raihva.v-line TRBIŽ—JESENICE, a corner with which no other in (hc Alps on the vvhole can be compaređ. The MARTULJEK is vvilh regard to its romantic and peculiar ruggedness the typiical ciilmination of the alpine heaut.v, ovvn to High Carnia,

Travel - Office „PUTNIK" Ltd. — Ljubljana, Dunajska cesta 1 (branch-office at Hotel Miklič)

Tickets-Sale for railways and ali kind of travelling-original prices

Sleeping-Cars.

Ali informaiion about summer and health ressorts. ======^======== Tel. 24-72.

High Carinik ody wants to be reguilaHty frequc.nted by its foreigin friends as constatit friemds to vvliorn it intends to offcr every timu in summer and vvinter, in sprimg and n.utuinu ali the variiable attractioms of its own. Wlicn tlie tourist eomes .Into High Camia only acciid1 entaly, he vvill not omit more to return there. Tlien there are from da.v to day less fortiiitous visitors and from one day o other one more foreigners, vvhich come on pur.pose there.

The most faithful description ca.nnot contcnd with the trn tli. One must see High Carnia, but in order to see it, one must come there.

YOU VVILL RETURN EVERY YEAR!

ŠTEMPIHAR YV()N, Docteur en Droit et Avocat, Jesenice en Haute Carniole:

La Haute Carniole

pare naturel de la Yougoslavie

En rapport A d'autres nattons y a-t-ll bien peu de Yougo-slaves et eneore molns de Slovenes: voi-la, pourquoi sont-ils si peu connus dans le vaste monde. Cependant, II y en a peu, par-ceque leur pa trie est une perle er parceque les perles sont petites

Tracez sur la carte, qui represente le continent d'Europe, la premiere ligne de Naples a Berlin et une deuxieme ligne de Pariš a Constantinople. Ces deux lignes se renoontrent et se croisent presque exactement a 1'endroit, on commence a la croisiere des bornes entre 1'ltalie et 1'Autriche actuelle un troisieme Etat: LA YOUOOSLAVIE.

Le terrltoire de la Yougoslavie s'entrepose en ce licu comme un coin entre le terriitoire autrlchiien au Nord et celui de lTtallie a 1'Ouest, un ooin, dont le plateau s'elargit vers le Sud-Est, renferine entre deux chaines de montagnes, sur lescpielles est tiree la froutičre envers les deux Etats voisins.

Bled: Otok na jezeru — LTle sur le Lac — The Island on the Lace

Jezersko:

Villegiature et Hivernage recherche, 906 ni audessus de la mer The fa-vourite Summer & VVinter Holidai Resort, 906 m over sca

Suivez la ligne aerienne que vous a vez Iracče de Pariš a Constantinople, jusqu'au cercle, on vous trouvez le nom »LJUBLJANA«, tracez cucorc et a travers ce cercle une troisieme ligne, dirigee vers Graz en Autriche, et vous aurez sur la ca rte mi triangle ilout le pied produit la iJcrničrc ligne et iloul les lignes laterales forment les deux frontieres.

Cet are des Alpes, qui s'eleve de la mer Mediterranee et de la eote d'Azur et qui s'etale en rangs des geants alptns vers le Nord et ensutte, s'avancant dčs hi large zone du Mout Mane vers 1'Est, cet are garde pa rini ses bijoux a 1'Est avant de se perdre dans hi plaine panonieune un coiii comme le pendant aecom.pli a la Riviere francaise: uotre coin.

VOICI I.A HAUTE CARNIOLE!

Cest le bout de tcrre, duquel 1'Anglais, Sir Humphry Davy, dit une c'est le plus beau paysage alpin qu'il ail jamais vu!

Cest iici, dans hi. Haute Carniole, que VOUS Iroiivere/. une magnifiqe miniature de la quantite de benutes alpines que VOUS a v cz reucontres en d'autres pays, oii vous avez vu des fonnats plus grands, mais jamais ce charme, qui est reserve a 1'intiuiile des miniatures. Ici, dans In Haute Cainiitoile, vous rencontrerez des curiosilćs naturelles en tas, comme si ellc čiait hi cassette aux perles du monde fabuleux,

Vous y verrez de merveilleuses harmonies en couleurs, tons et formes minces et pitto-resques.

La Haute Carniole est le pare nature] de hi Yougoslavie, sa. region hi pHuS occidenlale et civilisee.

I.a Haute Carniole est le berecau de cette SAVI!, qui s'ecoulc comme une arlere par toute la iiioiiie du Nord-Ouest de l'Etat, oi) ellc absorbe toutes les rivieres, jusqu'ž ce qu'elle menic n'arrive au coeur de 1'Etat: a BELGRADE, oii elle se jette dans le DANUBE,

Voi-la cette Haute Carniole tlehiqucllc le grand monde n'a pas eu la nioiudre connaissance geographiique. L'issue de la grande guerre1 apporta la liberte dans ces pays, 1'independance nalioualc et politiiiuc, et pas plus t o t qu'alors fit le monde occidentaJ ct desoriente connaissance ilc l'existence de ce petit territoire ct peuple sans histoire, qui a fonde, imi aivec les Serbes cl les Croates, un nouvel lilal - la Yougoslnvie, dont le developpement rapide eveillc juste-ment dans les derniers jours 1'attention de l'Europe, — L'indćpendance politique a dounć aux Yougoslaves en meme temps les moyens d'exploltation de leur richesses naturelles et de leurs talents, avec lesqucls Ms ont auparavant servi au.\ etrangers, restant eux-memes inconnus.

Le pays est densement: peuple par les SLOVLNLS, qui ont vecu jusqu'a 1'aiinee 1918 pour les nations čtrangeres, sodi pour les Allemands, sol t pour les Itaiiens, mais qui oni Pourtant conservć leur individualite ct se sont enrichis de la civilisation ctrangere de mauiere Mu'aujonrd'hui ils ropreseiitent la partie la plus civilisee de la. nation Vongoslave; iil u'est rieu d'extraordinaire si un simplc paysan parle plusicures langues.

De leurs plus grand voisins, surtout des Allemands, les habitants de ce pa.v s ont acnuis maintes qualftes remarquables, avant toni l'amour d'ordre. De leur liospitalitć pure cl propre vous coinprendrcz bientot, potirquoi la Haute Carniole devienl de jour en jour plus connue

dc tout le monde comme villegiaturc ct hivcrnage, d'ou la capacitć dc cette contrće a con-courir menic avec la Suilsse.

L'influenee dc La nature montagnarde ct coquette sur le caraetere des habitants csl bien remarquable. La beautć alpine ct la conftguration mince du pays vous me compren-drez apres avoir fait connaissance avec la contrće ct les habitants — correspondent a nicrveille aiux talents extraordinaires et au degre de civillsation de ces Slaves, qui sont dans la relation contradire au nombre du peuple, autant une cela vaut pour la relation de 1'efficacite et dc la rieliesse du charme naturel de la contrće a sa circonference.

Le t.vpe du Mointagnad eonipte parini les Yougoslaves eiix-nieines pour le type du Slo-vene, cette petite brnnclie d'Ouest de la nation d'Etat avec sa propre langue litteraire.

Ce etilu sous les montagnes a mis au monde des rangs de Vougoslaves et Slovenes il 1 ti stres, iiui ont dčterre dans les derniers ans de 1'esclavage politkjue sous 1'ancienne Aiitriche des talents considčrables et ont eleve la nation au degre des individiiaOites d'Europe les plus liautes; il a. mis au monde a cc peuple sa premiere personnalitć de valeur Internationale, le docteur Francois PREŠEREN, doni l'oeuvre poćtique est la vivante nietapliore de 1'ldentlte dela miniature physique et de I" inf i n i tč d'csprit: un tout petit livre de poesies, tiui contient pour les Slovenes plus d'importance que pour les Allemands Poeuvrc complčte de Goethe.

Tout le lonig de la Haute Carnioile, c'est a dire des la, premiere colonie habitće dans 1'Etat de Yougoshivie d,exlrćme Nord-Ouest, des RATEČE na GORENJSKEM (RATETCHE en IT. C.) jusqu'a la metropole de la Slovenie, LJUBLJANA (LIOUHLIANA) court a voie normalle le chemin tle fer, qui a des communtoations intereuropecnnes exceHentes. JESENICE NA GORENJSKEM (YESSENITSE en II. C.) et LJUBLJANA en sont les stations croisieres. A JESENICE se croisent les lignes de TRBIŽ (Tarvisio, ITALIE) a LJUBLJANA et de CELOVEC (Klagcu-furt, AUTRICHE) a GORIZA TRST (Gorizzia Trieste, ITALIE), et a LJUBLJANA se croisent les lignes Vienne Trieste et Miiuclicn (Muuic) JESENICE. BEOGRAD (Belgrade). Sur ces lignes conununiciuent surtout peudant la saison d'ete de uombreux Iraius cxpress-intereuropeeus avec des vvagons direetes et vvagon-lits, sans compter les nombreux trains locaux.

Mais aussi des cliausisees, repntees comme meilleures clans 1'Etat, facilitent les conununi-cations, batites sur le dur Icrrain alpin; nćaninoins les autoritćs les accommodent clans nos jours a 11 x exigeances du traffic automobiliste pour les felever en pen dc temps a la meme hauteur de (tualite que dans l'Etal voisin d'Autriche. La surete publi.que est parfaite; las evenenients, qui eiHiuietent pcut-etre les ćtrangers dćsorientes, parče uu'iils confondeut ce pays aux contrees moins civilisees du Balkan, y sont exClus.

Au1 loug de la Save et ses affluciits florissent des petites villcs et villages pittoresques et aux eglises sur des collincs, od l'ćtranger rencontrera cc na ive roelange dc lenteur et de inoder-nisme uui lui convient au plus pour une demeurc passante dans ce milleu, mais ou il trouvera aussi et partout de l'hospitalite, du service, de l'eau et de I'ćlectrique, La vic dans la Haute

Kranjska gora:

Villegiature cl Hivernage alpin le plus freiuieutć; Centre des Sports d'Hiver, <SI(I m audessiis de la mer Most frequented alpine Summer & VVinter I lolidai Resort, Centre of VVinter Sports, 811) over sca

Carniole n'est chere point du tout. On ne peut parler de la cherte qu'en relation a de rares lieux, ou l'ćtranger cependant, trouve a sai disposition le plus capricieux coufort. Malgrć le luxe tles vflllćgiatures de premier rang, telle que par exemple BLED, qui est metne la residenee d'ćte du Roi de Yougoslavie, le clianne de la nature intacte du voisinage immediat ne s'eehappe pas. — A i 11 s i la Haute Carniole reprčsente une de priMcipales branelies de la rieliesse nationale de la Yougoslavie expressenieut par la beautć originale du paysage, ou le eiel bleu au lail rivalise avec le ver t frais et le blanc gris des formes tnontagnardes, en vous offrant un panorama des ioyaux tonristiques.

La Haute Carniole est une coutree eneore tout a fait alpine. Cest pour cela que ce n'est ixis etonuant qu'elle vaut pour centre dc l'alpinisme et du sport d'hiver de Yougoslavic.

Bohinjska Bistrica:

Villegiature et Hivcrnage, Rendez-vous fanieux dans dans le monde entier pour les Sports d'Hiver Summer & VVinter Holiday Resort and vvorld-vvide faned Meeting - place for VVinter Sports

Umf-

Bled: Zdraviliški dom

Etablissement de bains Cour liouse

Pendant la courte ćpoque dćpuis la grande guerre la Haute Carniole sest rendue dć'ja celčbrc dans le monde International comme un paradis iuconnu jusqu'alo>rs. Quelques lieux comme KRANJSKA GORA (Montagne de Carniole), BLED, BOHINJ (BOOUIGNE), JEZERSKO

(YEZERSKO) etc. — toittcs les trois donominatiions sont a peu pres intraduisibles ......- sont

aujourd'hui fameux comme les villćgiatures et h-ivernages de classe spćciale dans 1'Europe centrale.

Les Alpes vougoslaves, nommees les Alpes Juliennes, Karavanques, les Alpes de Kamnik ou de Savinia, sont devenues des stations touristiques prćfćrćes, surtont pour les alpinistes qui s'inquietent du tourisine trop industrialise dans les regions tOuristiques de 1'Ouest, pour

ceux (|tii dćsirent trouver dans de petits, mais bons aslles 1'id.vlle alpine, poiir ceux qui cher-clicnl la naturu intacte dans les roclicrs, aupres des cluites-d'eau ct des prćcipices.

Cc petil peuple a su orgainiser le tourisme chez lui dans une maniere grandiose. Une socićte alpiniste privee, nonimee PLANINSKO DRUŠTVO, s'est etablie sur tous les points aux montagnes, frćquentćes par les touristes, y a fonde avec des moyens parvenus spontanement de ses ineinhres cl par iniciative privee une quantite d'asiles alpins confortables, qui par leur siinpiicite, solidite, modestie el leur ulile hospitalitć surpassent notamment les insiitutions pareilles dans les Alpes de la Suisse. - Et le club »SKALA« (Le roeher) a ćleve une entierc

generation d'alpinistes-grirnpeurs et sporlsmen, dont l'expćrience a sauve mainte vic menaeće pair les dangers elementaires, propres aux montagnes. L'orgueil de ces idealistes et leur eglisc, cest le ciiipie de MARTULJEK (Martouliek), vallee etroite pres de KRANJSKA OORA, silila ligne de cherniti dc fer TRBIŽ JESENICE, un coin, qui n'a en genćral pas dc pareil

Bureau officiel de voyage „PUTNIK" - Tourist-Office

Ljubljana, Dunajska cesta 1 (suecursale a 1' hotel Miklič, en face de la gare.)

Vente des billets de chemin de fer pour tous les pays aux prix originaux. — Vovages en Bateaux — fleroplanes, Vagons Lits. — Renseignements gratuits. — Telćphone 24-72.

clans les Alpes guant a sa sauvagerie romantiutie et pure. Le MARTULJEK est la culminia.tion l.vpupic de hn beanle alpine, propre a la Haute Carniole.

A la Haute Carniole ne manque que la frequentatio.il reguliere cle ses anhs etrangers, des auiis conslanls, auciuels elle veni cliacpie anuee, en ele, en liiver, au prinlenips et en aiiloiune, offrir toute les variaitions cle ses eliarines. Si le lourisle ne venail dans la Haute Carniole cpie par hasard, lil n'omettra plus l'occasion d'y revenir. Car il .\' a de jour en jour minus de v i s i t c 11 r s par hasard et de jour en jour plus des (ouristes, qui airrivent par expres.

I.a plus fidelc description ne vaut pas la verite. II faul voir, cependant pour voir il faul veiiir: vous .v reviendrez ehaciue anuee!

Dl!- ŠTEMPIHAR IVAN:

Oberkrain (Gorenjska),

der Naturpark Jugoslawiens

Wir Jucjoslavven, besonders aber Slowenen sind im Ver-gleiche mit anderen Natlonen sehr gering an Zahl, darum in der breiten Welt unbekannt. Wenige sind wlr deshalb, weil unsere Heimat ein Kleinod ist: Klcinodc sinil iiilnilirli — klcln.

Zieliel auf einer Laudkarte, die den europaischein Kontinent vorstellt, eine gerade Linic von Neapcl bis Berlin und eine zvveite (ierade von Pariš bis Koustantinopel. Piese zvvei (ie-raden werden sich begegnen und kreuzen fast genau auf der Stelle, wo am Kreuzuingspunikte der (irenzeu zwischen Italien und dem gegciuvartigen Oesterreich ein dritter Slaat unser JugosIawien (Jugoslavija) — beginnt.

Pas (iebiet von .lugoshrvija driingt sieli auf dieser Stelle vvie ein Keil hiiieui zwischen

Veliki Planini v Kamniških Alpah - Touristenliaus auf »Velika Planina-

die Territorien Oesterreichs im Norden und Italiens itn Westen, wic ein Keil, dessen Flticlic gegen .Siidosten almahlich breiter vvird, eingezwangt zwischen zwei Ketten von Gebirgskammen, auf vvelchen die Staatsgrenzen der i)eiden Nachbarn vertaufen,

Folget der Geraden, die ilir in der Luftlinie von Pariš gegen Konstantinopel gezogen, bis zum Kreis, bei vvelchem ihr den Namen »Ljubljana« fiudet, ziehet iiber diesen Kreis eine Gerade in der Richttiug gegen Graz in Oesterreich und ihr bekommt auf der Karte ein Dreieck, dessen (irundlinie die zuletzt gezogene Gerade bildet, die Selienkel aber die beiden Staatsgreuzen.

Das ist der nordostliche Teil des ehemaligen osterreichischen Kronlandes Krain ■ Oberkraln.

Das ist jeues Stticlk l.a.ndes, von dem ein haigliinder (Sir Llumpiirv Davy) sagte, dal> es die selionste Alpenlandseltaft sei, die er je gesehen.

Der Alpenbogen des Gebirges, der am Nlktellandischen Meer aus der azurnen Riviera steigt und mit den Reilicii der Ricsen sich baucht vorcrst gegen Norden, danu aber in breitetn (iiirlcil vom Nlont Blanc weiter gegen Osten, dieser Gebirgsbogen beschiitzt unter seiuen Perlen im Osten, bevor er sich au tler iianonischen Kbenc allmahlich vcrliert, als eigenartiges Pendant /ur franzosischen Riviera das Alpen-Panoptikon: Oherkrain.

Narzisenfcld auf der Golica

In Oberkrain vverdet ihr eine grandiose Miniatur von Alpenherrlichkeiten findeu, vvie ihr isolche in anderen (irenzliindern hcvvtinclcrt habl, vvo ihr zvva.r vvohl tiuf griiBeres Format, keinesvvegs aber auf den der Miniatur eigenen Zauher der Innigkeit gestossen seid.

In. Oberkrain vverdet ihr eine reiehliche Menge von Naturseltenheiten entdecken, als sei cs ein Museum von Seltenheiten versehiedenster Art,

In Oberkrain vverdet ihr ein VVuuder der Ihirinonie von Farben, Tonen u.ttd Formen erblickeu in der Buntheit der Miniatur.

Danim durftet ihr gerade in der vvunderbaren liannonie dieses Landstiickes die Ouelle tler auBerordeotlichen Begabung mul Kulturstufe der Bev81kerung erfaBen, vvelehe Kulturstufe

im umgekehrten Verhaltnis zu der Bev51kerungszahl ist, so wie die VVirkungskraft nnd Mimtlieit Jer Natorzauber Oberkrains im umgekehrten Verhaltnis zu dem Umfang des Landstriches steht, Oberkrain ist der alpine Naturpark von Jugosln\vieu, sein \vestlielister und kullui reielister VVinkel.

Oberkrain ist die Wiege jener Sava, die wle eine Pulsntler die ganze unrthvestliche Halfto des Staales durchflieBl und alle Zufiiisse aufiiinnnt, bis sie selbsl das Slnatsherz Beograd erreiclil, wo sie in der Donau aufgeht.

Oberkrain zeugte den Jugoslawen und Slowenem eine 11 uza hl von hervorragenden l'er-sonllcltkeiten, welehe in den lel/.len Jaliren der poliitischen Sklaverei der Nation tmter tlcm alten Oesterreićh ungeahnte Talente enldeckt und diesen Volksstamm auf tlie Stufe tler hčchsten urwiichsigen Kultur Europas gehoben haben, Es sehenkte dieser Nation als Ersten von al'len: den Dr, Prešeren, dessen l.ebens\verk eiu lebendiges Sinnbikl des Verhiiltnisses def Miniatur

p nI

Touristenheim »Aleksandrov dom« im Triglavgebirge Aleksandrov dotu (2404 m) Triglav (2863 m)

Slat) Natliže Natliža Fali (bei Rateče ■ Kranjska gora)

mit tler Uuendlichkeit ist: eiu klelnes Biichlein von Poesien, vvelches fiir die Slowenen von weit grosserer Bedeutung ist, als die gesammelten VVerke Ooethes hir die groBe deutsche Nation,

Der Typus des Oberkrainers gllt unter den iibrlgen Jugoslawen als Typus des Slowenen,

Martuljek — Motiv

Touristenhiitte »češka koča« in den Stelner Ali)eu

dicscs vvestlichen Zvveigcs tler Staatsnation mil der eigentumliehen Schriftsprache des Prešeren. So ausdrucksvoll ist der EinfluB der Natur auf den Karakter der auBeren Beschaffenheii der l3ewohner.

Langs des ganzen Oberkrain von der auBerst vvestlichen ersten Ansiedeltmg im Staale, Rateče, bis Ljubljana lauft eine normalspuTige EisenbahnJinie, welelie vorziigliche intereuroipaische Verbindungen hat. Die Endstationen und Eisenbalinknotcnpuukte sind JESENICE und LJUBLJANA. In JESENICE kreuzen die Balmlinien TRBIŽ LJUBLJANA und CELOVEC GORICA, in LJUBLJANA aber JESENICE BEOGRAD und WIEN TRI EST. Auf diesen Strecken ver kehren, besonders in der Sommersaisoii, zahlreiche Intereuroipaische SchneHzlige mit direkten Wagen (aucli Schlafwag.en), um zahllose Lokalziige gar nicht hinzuzureehnen.

Kočna v Karavankah — Kotschna (Karawanken)

Den Verkehr forderu StraBen, die als die besten im Staale gelten; gebaut sind sie auf harteni Aliienterrain, in letzler Zeit passen sie sich deu inodernen Anforderiingen des Autover-kehres au und werden in absehbarer Zcit die Vnllkoiiuneiiheit derer in dem benachbarten Oesterreith erreichen.

Die dffcutllielie Sicherheit in Oberkrain liUU niclits zu vviinschen iibrig; da gibt's keine Spur von Ersehciinrngen, wic sie nicht orientierte Fremde befiirchten, vvelehe dicscs Land mit den nocli nicht gauz gcsiiubcrten und dtinn angesiedclten (iegenden tief untcii auf dem Balkan vcrwechseln.

Das Territcvrtum Oberkrains ist dicht bevolkert von Siowenem, die bis zum J. 1918 frein-den Nationen, sei ets den Deutschen, sei es den llalienern, Skkivendienste leisteten, dic aber trptzdem Ihre urwiichsige Eigenart bewahrten und iiberdics mit fremder Kultur sich bereicherten, so dat! sie heiitc anerkannterinaBeu den gebildetsten Teti der jiigoslawischen Nation vorstellcu; es ist niclits lJngevvolmliehes, vveun ein sehlichter Baiuer, deulseh angeredet, in derselbeu Sprache reagiert. Starken Nationen, besonders deu Deutschen, haben dic Bevvohner dicscs Lnndstriclics so inauches n.bgelerut, vor allem aber die Ordnungliebe. An ihrer gaslfreundlichen und sauberen Bedieming j/erdet ihr sofort begreifen, warum Oberkrain i i ti Fremdenverkehr von Tag zu Tag iuuiicr uichr ein weltbekannter Sornmer- u. VVinteraufemthalt vvird und wohcr dic Konkiirrenz-fabigkeit dieses Landes selbst mit der Schvveiz stammt.

Das ist jenes Oberkrain, von dem die brcite Wcl( bisher nicht ehima! geograpliischc Kenutnis liatte! Das Resultat des NVcitkrieges brachte in diesen (iegenden dic laugerselinte Freilieit, die politische SelbstandJgkeit, worauf erst der iiuoricnlicrte VVesteu die Kenutnis von der Existeuz der kleiuen slavvischen Nation crlangte, die keine eigcue (icschichte bcsilzt, d. i. der Slovvenen, welche gemeinsam mit den Kroaten und Serben cineii nciicn Sta.at - Jugoslavija grtindeten, einen Staat, dessen Etitwieklimg gerade in letzter Zeit die Aufmerksamkeit Europas

!

Wintersport in Bohinjska Bistrica — Zimski sport v Bohinjski Bistrici

auf sich I c 11 k 1: die politische Freiheif gab den Jugoslawen die Mogliehkeit zur Ausbiidung ihres Naturreichtums und ihrer Talente, vvotnit sie friiher Fremden dienleu, wahrend sie selbsf unbe kanni bliteben.

Einer der Hauptzweiige des Naturreichtums von Jugoslavija liegt aber gerade in unserem Oberkrain: in deu urspriingliclien Naturschon.heiten dieser Region, vvo tlie Milchblaue des Himni el s mit dem frischgriinen und wei'Bfelsigen Am.bic n t der Bergkotituren \vetleiferl, wo das gesammte Panorama eine einheitliche Sammlung einzig dasteheoder Kleiuode ist.

Oberkrain ist noch ganz Alpenland: darum gilf es als tlas natiiriiche Zentrum des jugo-slavvisdien Alpflnismus und VVintersportes.

In dem kurzen Zeitraum sei t dem VVeltkriegsende ist Oberkrain in tler intemationailen VVelt beriihmt geworden als das bisher unfoekannte Paradies. Einzelne Ortschaften, wie Kranjska gora, 151 e ti , Jezersko, lio h i u j, habein sich zu dem Rufe hervorragender Sotnunei- u. VVinteraufenthailte Milteleuropus emporgeschv/ungen.

Die j'UgO'slawischen Julischen und Steiner (Sanntuler) Alpen, sovvie die KaraAvanken sind sehr beiiebte Touristenstationen geworden, besonders jenen Alpinisten, vvelche tlie zu grobe lutluslrialisation des Fretndenverkehres in deu westlicheren Alpenzentren schreckt, welche ilire Zufluchl zu nehmen wiinschen in die [dylle guter, aber ki einer Zufluchtstatten und Taler, jenen, \veiclie unberiihrte Natur suchen in l;elsen zvvischen VVasserfalleti und Abgritnden.

Larigs tler Sava und ihrer Zufliisse bi tih en id.vllisclie Stadte und Dorfer, Iauter Ortschaften mil hochstens 3000 Emwohnern, wo der Fremde alltiberall Nachtquartier umi Bedienung, VVasser und Elektrizitat findet.

In groBeren Entfernungen folgeu auf einander in tler Iv'eihe tler Ansiedeleien auch kleine

Offizielles Reiseburo „PUTNIK" TOURIST-OFFICE

Ljubljana, Dunajska cesta 1. — (Filiale im Hotel Miklič.)

Fahrkartenverkauf fur alle Lander und alle Verkehrsmitlel ohne Zuschlag. Kostenlose Reise- und Baderinformationen. — Telefon 24-72.

Stadte, wo der Frctnde jcncs naive Ocmiscli von Verschlaffenheit mit dem Modernisrmis antrifft, das dem groBstadtischen Fremden bei vorubergehendem Aufenthalt in solchern Ambient ain besten behagt.

Oline Konkurrenz aber ist Oberkrain in geringen Preisen. Da kanu von einer Teuerung nur in selir vvenigen Fallen die Rede sein, in vvelchen aber dem Fremden dnfiir auch der kapri-ziSseste Komfort zur Verfiigung stelit. Bei aller modernen Einrichtung der Sommeraufenthaltsorte, wie es z. B. Bled ist, wo sogar der jugoslavvische Konig seine Sommerresidenz hat, entgeht dem Fremden der Zauber der unverdorbenen Natur in unmittelbarer Niihe durehaus nieht.

Fiir die kletne slovvenfsche Nation geradezu groBzugig ist die Organisation der Touri'stik! Der Alpen-Verein (Slovensko Planinsko Društvo) sehlug auf allen wichtigeren Punkte« sein Lager auf und baute aus freiwilli!g gesammelten Beitragen seiner Mi'tglieder und auf private [nitiative eine Unzahl von komfortablen Bergheimstatten, die durch ilire Oastfreundlielikeit den Tourismuš kraftig fordern und wegeu ihrer Oediegenheit, Schlichtheit und Bescheidenheit ;ilin-liche Anstalten in deu Schvveizer Alpeu weit iibertreffen.

Der Alpinisten-Klub »Skala« (»Fels«) hingegen erzog sieh eine ganze (ieneration von Sportalplnisten-Kletterern, deren Bevvahrtheit schon so manehes, durcli Elementargefahren der Berge bedrohtes Menschenleben rettete. Der Stolz dieser Idealisten, ilire Kirelie, ist Martuljek, eiu Alpenwhiikel iu der Niihe von Kranjska gora, auf der Bahnstrecke Trbiž—Jesenice, dem in seiner vvilden Romantik und Grandiositat in den Alpeu iiberhaupt niclits zu vcrglci'chen ist. Martuljek ist die Kulmination der Oberkrainer Alpeulierrlichkeit.

Unserem Oberkrain mangelt nur noch ein anhaltender Besuch seiner Freunde aus der Fremde, bleibender Freunde, vvelche jedeš Jahr, im Sommer und im Wiuter, im Friihjahr und im Herbst, alle Varianten seiner Zauber geuicBen vviirden. Wer immer ziifalligerweise nadi Obcrikrain abgeirrt ist und solche sind irmmer seltener, denn die Zahl staudiger Besucher wiiclist von Jahr zu Jahr — der unterlieB nicht mclir die Gelegenheit, vviederholte Frholung daselbst aufzusuchen.

Danim aber, da auch die treffendste Besclircibung die volle VVahrlieit bei vveitem nicht erreichen kanu, rate ich jedermann, er m6ge vvenigstens einige VVochen in Oberkrain zubrin-gen, danu wird er sichcr jedeš Jahr vvieder kommen.

Škrlatica (Scharlachwa;nd) 2738 m im Alpentale Pišenca bei Kranjska gora

Triglavsko pogorje

Triglav-Gebirgc

Dl( FRANZ TOMINŠEK:

Im Reiche des Triglav

Sehen Wir mis an die Landkarte von Jugoslavija (Jugoslavvicn)! Das Land ist groBenteils gebirgig, besonders ain nordvvestlichen Ende; liier hal sieli das Drauer Banat (Dravska banovina) wie ein seharfer Keil in die Sehcide-vvand der Alpen eingcvviihlt, \vo der Germane und der Haliener sich die tiand reiclien. Der Schnabel dicscs Keiles ist der gevvaltige Jalovec (2643 M), sein Gerippe aber bilden im Nordcn die grasreichcn Knruvvanken, im Siiden dic inaclitigen Felsriffe der Julischen Alpen.

Diese Grenzgegend isl vvegen ihrer Natnr-schouheilcn vvohl die hcrrlichstc l.andschaft Jngos,lawiens. Das Iruchtbarc dichtbevblkerte Oberkraiucr Tal isl mit freuntllichen Sladleu und Dorfern bcdcckl und glicdcrt sich im vvun-derschiineu Veldeser VVinkcI (Blejski kot) in zwei enge Taler, von denen das eine iiber Jesenice, Dovje und Kranjska gora, das andcre aber in grobem Bogen iiber Nontenje und Bohinjska Bistrica gerade in das Innersle des Alpenlandcs hincinreicht.

(Jeber dem grunen w:aldreichen Vorgebirge liin heben sich tlie vveitcu VVeidealpen. Die schnell flicBende Sava und rauscheude Bache, sowie herrliche VVasserfalle begleiteu mis in tlie Bergtalengen, aus vvelchen groBartig ge-foruite Berggipfel und schauderhafte Felswande cniporragcu. Hier enden die siidlichen Alpen mil dem ausdrucksvollefl Hochgebirge der Julischen Alpen.

Der Itdchste Gipfel der Julischen Alpen und uherhnupt tler hoclislc Berg Jugoslavviens ist der iiuiclitige Triglav, eine 3863 M liohe

Pyramide, benannl nach einer altslavvisclien Gottheit. Hier ist tlas vielbesungene Reich des Zlatorog (eines sageuhaften goldgehiirnten Bockes) und der »vvei'Beu Francu«. Der Gipfel selbst hebt sich vvle eine vvild zerstiickelte Felsp.vramide mil unzuganglichen Wandcn hoch hinauf iiber dem ihn umgebenden ausge-dehnleu Plateau, bzvv. im Nortlen iiber dem vvellenforinigcu Triglaver Eisberg, auf vvelchen die namhaflcn Bergzvveige Kredarica (2541 M), Rjavina (25.12 M), Begunjski vrh (2641 M), Urbanova špica (2299 M) und Cmir (2,io.i M) sich aolehnen.

Um den Gipfel des Triglav errciclien zu kiumen, tuuBlen zvvei kiiliuc Alpenwege in dic Wand eingehauen werden, geschiitzt mit Keilen mul Drahlseilcn. Ganz oben auf dem Gipfel miti an tler gegenvvartigen Grenze gegen Ita-lieu steht eiu eiscruer Turmi, Aljažev stolp, so benannl nach dem vvackeren la.ugjahrigcu Tri-glavbcsteiger Aljaž, dem t hoclibetagten Pfar-rer in Dovje. Die italienische (iren/.c umfaBt nur eineu kleinen Teli des Triglav, so daB vvir diesen bedcutenden Berg noch iuuuer als ju-goslavvischen Berg betrachten.

Triglav ist bekannt als einer der priichtig-sten, \veite Aussicht gewahrenden Bergc in den Alpen. Frči ist hier die Uebcrsicht iiber das ganze (iebirgsland des Drauer Banates, frei nach dem Siiden bis zimi Adriatischen Meer und iiber tlie ganze herrliche Welt, wo jenseits unsercr Grenze die Slovvenen vvohnen. Im We-sten rcicht unser Auge bis zu den Dolomiten Tirols und im Norden iiber ganz Karntcn hin

Jalovec (2643 m)

bis zu deu llnlien Taiiern mul dem llaclislein Gebirge. Am herrlithsten isl aber freilich der Blick in die Niilie auf die zersliickellen Gebirgs-kamme mul dic prachtvoll geformten Gipfel der Julischen Alpen, sowie auf ilic tief unter uns liegenden Bergtaler (auf Vrata mil dem Aljažev dom, auf Krma, Trenta, Bohinj).

Eiirvvahr: Hier isl gui zu sein, hier lassel uns Zelte aiifslellcu!

Es isl aber nicht notwendig, denn um den Triglav licruin sind bereits mehrere gut cinge-richtcte Zufluchtsheime unseres AlpenveTeines angesiedelt, welche fiir die Liebhaber der Hochgebirge eine vollendete Sonimerkolouie bildcn. Bei der Ankunit aus Bohinj liegi iiber dem bekannten Velo Polje dic freundliche Vodnik's Htitte (1805 M); tooeh oben auf dem siidliclien Plateau liebt sich das machtige Ge-baude des Alexander Heimes (2404 M); am niirdliclicn k'aud des Triglaver Eisberges grtiBt uns dic anmutige Stanič'sche Hiitte (2.1.12 M); am Kanuiie der Kredarica, knapp inilcr dem Triglav, liegt der Triglaver Heim (2515 M), in den bstlichen Alpen die groBte Zufluchtstatte, die schon cincii kleinen Gebirgshotel darstellt. Knapp an demselben ist eine liiibschc Kapelic gcbaut, iu welcher sclum manehes Touristen-paar getraui wurde. Die Anziehungskraft die ses Punktcs nidge dadurch noch verdoppelt vverden!

Wer bei uns als guler Tourist gelten vvill, begibl sich zur Souuncrszeil auf den Triglav oder doch in dessen Bereich; aber auch im \V i 111 c r vcrsammeln sich hier groBere Gruppen

von Skilaufern, dic in den genannten Gebirgs-hiitten sichere Zuflucht finden.

Vom Triglav macht der 1 laiiplkaiuin der Julischen Alpen gegen Siiden in riesengrobem Bogen eine Einbiegung iiber den Kanjavec (2568 M) bis ziim Bogatin (2008 M) und iim-gibt hier das ITochplateau der Komna mul dic romantisehe Einsenkung das Tal der Triglaver Scen. In einer Anlidhc von iiber 1600 M liegcu in der dortigen Muklc sicben herrliche (iebirgssecn. Am Doppelsee bietet dem l'oiilisten \villkoinnienen Scliulz dic schiine lliitte bei den Triglaver Scen (168,1 M). Von hier iiihrl gegen den VVochciner See (Bohinjsko jezero) abvvarls eiu Weg iiber die holic Wa,nd der Komarča und bringt uns zur (Juelle der Savica, welche aus der Wand hcrvorsliirint in eineiii inaclitigen Wellensturz, eiiiem der scluin-sten in unsercn (iegenden. So gclangcii wir in den Bohinj und gchen der Savica nach, vvelche drdlmcnd mul in \vildcn Spriingen sich den Weg bahnl tlurcli eine Talengc und tlann in eincin herrlichen Waldgebiet. Bal d sind \vir an dem Iriiumerischen VVochciner See (52.1 M).

Auf der Seite gegen den Triglav hebt sich knapp iiber dem Sec der inaehlige Riickcn des l'cr.šivec (1761 M), dessen Wnude in gevvalti-gen, diirch zahlrcichc Scliluclitcn zcrvviihlteu steileu Abhiiiigen gegen den See sinken. Da k oi 111111 es r.incm vor, als stehe er doli au dem

Vintgar kod Bleda: Slap Blejski šum Vv'intgairfa'11 »Blejski šum« bei Bled (Veldes) — Vue sur la Vintgar pres de Bled

Velebit langs des Meerbusens. An der Siid-seite heben sich etwas sachter iiber dem See mit vveiten Waldern bedeckte AnhShen. Oegen VVesten umgeben den See die freundlichen VV'iesen und VVeideplatze der Ukanca. In der Mitte derselben steht die geiallige Ansiedelung des Hotels zum Zlatorog, das Eigentum des Slowenischen Alpenvereines, Ferner ist doti offene Aussicht auf das umgebende VVocheiner (iebirge: auf den Kuk (21)80 NI), die Podrta gora (2050 M) usw. Naeli allen Seiten liin ent-zuckender Ausblick!

Wer den l'rieden liebt, die Sortne, das Ba-den in kristallreinem VVasser, das Fahren auf dem See, schattige VValder, liitrgere oder kiir-zerc Ausfliige in das Hochgebirge — der komine in dieses stille Alpenparadies I (iegen Osten ist das Terrain offener. Dort flieBt aus dem See die VVocheiner Sava, (Sava Bohinjka) al), \velchc an jener Stclle mit einer eiscrnen Briicke iiberbriickl ist. Knapp au der Briieke steht auf der eiuen Seite das altehrvviirdige Kirchlein des hl. Johannes, auf tler aiideren

aber, halb versteekt in cinem VViildchen, das bekannle sehbne Hotel zum hl. Johannes. Das Bild schlieBen ab zwei niederere Berggipfel: Radnica (946 M) und Studor (999 M), unter welchen uns zwei sch6ne StraBen in die Ver kehrsvvelt fiihren.

Doch kehren wir noch cinmal zuriick!

Anf der Fahrl aus Kranjska gora gegen Dovje betračhteten \vir eine Oruppe herrlicher, ungemeln zerrtssener Bergriesen, vvahrer Do lomiten, ilie den mit finsteren VValdern be-deekten Qebirgswinkel Martuljek umgeben, VVir horten von kiihnen Kletterern, welchc dieses cl cm Vcrkehr noch vvcuig eriiffnele Schci-tlecck besuehen. Aucli hdrten \vir von verun-gliicktcn Touristen; und Mitleid, frcilich auch

mcnschliche Ncugierdc lockte uns herab, dao wir noch in dic Vrata eintraten, in cincs der prachtvollsten Alpentaler, das sich zwischen ilen Abzweigen des Triglav auf der einen und deu Abzvvcigen der Škrlalica auf der anderen Seite bis zum Fusse des Triglav erstreekt.

Nun reisen vvir aus Dovje Mojstrana an einer Zernentfabrik vorbei liings der k r i s ta 11 r eine 11 rauschenden BliStrfca. Auf tler rechten Seite griiBcn uns der Reihe nach dic schiinen Gipfel der Martuljek-Oruppe: Kukova špica (2417 M), Strmatarica (244S M), die Oruppe der Široka peč (l'e.ščcnik 25,11 M), dic Zvveige tles Dov'ški Križ (2646 M), bcim AbschluB des J'ales aber

in machtigem Couloir tlie Skrlatica (2738 M), nach dem Triglav der hochste Berg der Julischen Alpen, dann ilire Nachbarin Rogljica (2582 M), vveiter der Kanuu des Križ (2435 M) und die innchtigc Wand des Slenar (2501 M); dann aber crnictlert sich tler Gebirgskamm bis zum licfen Sallel tler Luknja (1758 M), vvorauf dieses (iehirgslautl tlurch die iiber I0O0 M hohe, anschcinentl vertikale NortUvantl des

Triglav geschlossen wird, iiber welcher sich iiber den Eisberg her glanzend tler Triglav selbst erhebl.

llnlervvcgs bevvuntlerten vvir den gran-diosen VVasserfall Peričnik, tler etwa 40 M iiber cinen iingeheucreii, unlcrhalb abgefressenen Felsblock herunter str6mt. VVir bewunderten den Iroch oben iiber tler Bistrica thircligcfiilir-len, unter hervorhangenden Felsen fuhrenden »Weg iiber tlie Oalerien«. Nach 3 stitndigem (iang blieben wir stehen bcim »Aljažev tlom«, cinem schbncn Alpenhotel unseres Alpenverei-nes. Eine ganze Kolouie ist hier entstanden; im vorigen Jahr wurde auch tler Aufbau tler Kapelic des hl. C.vrillus u. Methodius beendet.

Voh dem Aljažev dom aus haben wir den

Koča kod Triglavskih jezera Touristcnluitte bei den Triglaver Seen (1683 M)

reizeudstein (Jeberblick iiber den herrlichen Abschluss des Tales. Hier erschaudern wir iiber die riesige Triglaver VVa.nd. Sie isl vvelt-beriihmt geworden und ein Magnet fiir heimi-selie und ausliindisehe Touristen, die in dieser VVa.nd selnin die tollkiihnsten Klettertouren vollbrachten. Dneh »die vveifien Frauen« dulden nicht, dab der mutv/illigc Mcnsch als Sieger auftrete in diesem Alpenland. Vielc vcrvvcgene Kletterer sind tddlich vcrungliickt in diesen entsetzlichen steilen Abhangen. Die meisten dieser Opfer bcerdigte schmcrzbcriihrl der »Triglaver Pfarrer« Aljaž im Pfarrfriedhof zu

Dovje, bzw. verrichtete er die Begrabnisfunetio-nen unter der Triglaver Wand, vvobei cr je-dcsnial die Jugend ernstlich VOT Icichsinnigein und unnotigem Opfern des Lebens vvarnte. Dieser VVarnung schlieBen auch wir uns an, besonders im Hinblick auf die vorjalirigeli drei Ungliicksfalle, und Eordern die Jugend wohl-uieiuend auf: VVandcrl: in das herrliche Alpen-land und freuel euch iiber die vvundcrvolle Gottesnatur, jedoch erhaltet das kostbare Le-beii euch selbst, so\vic den Eurigen und dem Vaterlande!

Dh FRANC TOMINŠEK:

V kraljestvu Triglava

Pogledajmo geografsku kartu Jugoslavije. Vrlo gorata zemlja, najviše pak na scverozapadnom kraju, tamo sc Dravska banovina nalik oštar klin zarila u predjel Alpa, i gdje si sada pruže ruku German i Talijan, kljun toga klina tvori silni Jalovec (2643 m) ogrodže potonjem jesti na sjeveru travnate Karavanke, na jugu velebni .skaloviti grebeni Julijskih Alpa.

Ovaj predjel svojim naravnim ljepotama predstavlja najlepšu pokrajinu u Jugoslaviji. Plodonosna, vrlo napućena gorenjska ravnica pokrivena je ubavim gradovima i selima te sc uz divni bledski kut razkrsti u dvije doline, koje sižu, prva do Jesenica, Dovjeg i Kranjske gore, druga pako u velikom luku preko Nom.cnja i bohinjske Bistrice upravo u osrčje planinskog svijeta.

Nad zelenim šumnatim predgorjem dižu se opsežni' planinski pašnjaci. Bistra Sava i šušteći potoci te brojni prekrasni slapovi vode nas u gorske tesni, nad kojima se oblikuju krasni gorski vrhovi i užasne pecinaste stene. Ovdje svršavaju Južne Alpe sa izrazitim visokogorjem Julijskih Alpa.

Najviši, vrhunac u Julijskim Alpama i uopće najviši' vrh Jugoslavije jeste Triglav, 2S63 m. visoka piramida, koja nosi ime po starosilovcnskom božanstvu. Ovdje je pozorište opjevanom kraljestvu Zlatoroga i »bjelih žena«. Sam vrh diže sc kao divlje razkomadana skalna piramida sa nepristtipačim stenama visoko gore iznaeiju ga o'kružujuće opsežne planote, odnosno na sjeveru nad valovitim Triglavskim ledenjakom, na kojeg sc oslanjaju znameniti gorski odrastei: Kredarica (2541 m), Rjavina (2532 m), Begunski vrh (2461 m), Urbanova špica (2299111) i Cmir (2393111). Da se omogućio pristup na vrh Triglava, drzoviti su planinci usekli u pečin li puteve, osigurane sa klinovima zabijenim u živu skalu i žicama, koje služe turistima za hvatanje kod plazenja preko skala. Upravo na vrhuncu Triglava tiz sadašnju talijansku granicu nalazi sc gvozdženi toranj, nazvan Aljažev toranj, koji je pričvršćen klinovima i žicama. Talijanska granica obasiže samo vrk> neznatan dio Triglava, kojeg i danasi lako možemo nazivati našom — jugoslavenskom gorom.

Triglav poznat je kao jedna od najviših razglednih gora u Alpama. Slobodan je pregled po svem gorskom svijetu Dravske banovine, slobodan pregled prema jugu sve dole do sinjeg Jadranskog mora i po svem divnom svijetu onamo gdje preko granica žive Slovenci. Prema zapadu siže naš pogled do Tirolskih Dolomita a prema sjeveru preko Koruške do Visokih Tura i Dachstcina. Najlepši pako je pogled u blizinu na razkomadanc grebene i krasno izoblikovane vršace Julijskih Alpa i u duboko pod nama ležeče dolce (u Vrata sa Aljaževim tornjem, u Krnju, Trentu i Bohinj).

Božično jutro na Kredarici. V ozadju ponosni Triglav Malin de Noel sur la Kredarica,

au fond le Triglav

Ugodno je boraviti ovdje, ovdje ćemo si postaviti šatore!

No nije to baš nužno potrebno, jer naokolo Triglava ima već više naseljenih i dobro uredjenih planinskih zatočišta Slovenskog planinarskog društva, koji služe prijateljima visokogorskog svijeta i predstavljaju ljetnu koloniju. Kod dolazka iz Bohinja razprostirc sc nad poznatim Velim poljem ubava Vodnikova koča (1805 m); visoko gore na južnoj planoti podno Triglava, diže se velebna zgrada Aleksandrovog doma (2404 m); uz. sjeverni rub Triglavskog ledenika pozdravijo nas lijepa Staničeva koča (2332 m); na grebenu Kredarice tik podno Triglava nalazimo Triglavski dom (2515 m) u istočnim Alpama najviše planinsko1 zatočište, koje je zapravo i bolje rečeno planinski hotel. Pored, istog sagradjena je lijepa kapelica, u kojoj bilo jc vjenčanih već više planinskih parova. Privlačivost same tačke biva ovim podvojena.

Ko želi u nas biti planinar, neka u ljeti pohrli na Triglav, ili barem u njegovo območje; pa i za zime ovdje se sakupljaju velike grupe smučara, koji u naznačenim planinskim domovima nadju sigurno zatočište.

Od Triglava savinut je prema istoku u velikom loku glavni greben Julijskih Alpa preko Kanjavca (2568 m) do Bogatina (2008 m) i okružuje ovdje visoku planotu Kom ne i romantičan okrešalj —■ dolinu Triglavskih jezera. U visini nad 1600 m leži u tamošnjim vrtačama sedam divnih gorskih jezera. Kod Dvojnog jezera pruža planinaru dobrodošlo zatočište lijepa Koča u blizini Traglavskih jezera (1683 m). Odavle vodi nizbrdo prema Bohinjskog jezeru preko visoke stene Komarče te nas' dovede do izvora Savice, koje se u silnom slapu — jednom, najlepših u našim krajevima ruši iz okomite stene. Tako dospijemo u Bohinj i slijedimo Savici, koja si uz tutnjavu i u divljim skokovima kroči put preko uske tijesni i dalje preko divnih šuma. Skoro dospijemo do sanjavog Bohinjskog jezera (523 m).

Na strani prema Triglavu odmah uz jezero diže se ogromno poledje Persivca (1761 m) kojeg okomite stene padaju prema jezeru u silnim, po mnogobrojnim gra-

parna razrivenim strminama. Čovjek ima dojam, kao da se nalazi pokraj Velebita uz morski zaljev. Na južnoj strani iznad jezera uzdižu se brda pokrivena vrlo prostranim šumama. Prema zapadu okružuju jezero prijazni travnici i pašnjaci nazvani Ukan.ee. Usred njih naidjemo na mirnu naseobinu hotela »Zlatorog«, koji je vlast-ništvo Slovenskog planinarskog društva. Dalje otvara se od ovdje pogled na vijenac Bohinjskog pogorja: Kuk (2086 m), Podrto goro (2050 m) itd. Na sve strane divan je pogled.

Tko voli tišinu, sunce, kupelji u kristalno čistoj vodi, ladjarcnje po jezeru, sjenčnate šume te kraće ili dulje izlete u planine, neka dodje u ovaj tihi i romantični planinski raj.

Prema istočnoj strani svijet se sve više otvara. Tamo odteka iz jezera Sava Bohinjka, koja je tamo premoštena sa novim kamenitim mostom. Tik uz most leži tako na jednoj strani starodrevna crkvica sv. Janeza, na drugoj pak strani na pola u šumici sakriveni lijepi hotel »kod sv. Janeza«. Sliku zaključuju na ovoj strani dva

Aljažev tlom v Vratili;

u pozadini Triglav sa popularnom Sjevernom stenom Touristenhotel »Aljažev dom« im Vrata-tal mit tler Triglav-NortKvantl Molel alpiu

-Aljažev dom« dans la valee tle Vrata au fon d le faniciiN flauc nortl tlu Triglav

(946 m) i Stutlor (999 m) a podno

njih dvije lijepe

niža ali lijepa vrhova: Rudnica ceste vode u prostrani svijet.

Povratimo sc još jednom!

Vožnjom iz Kranjske gore prema Dovjem motrili smo skupinu krasnih, vrlo razdrapanib gorskih velikana — pravcatih Dolomita — koji pokriveni sa tamnim šumama okružuju gorski kut Martuljek. Čuli smo o drskim plezaćima, koji poha-djaju ovaj sveopćem prometu još nedostatno otvoreni predjel. Čuli smo o turistima,

kojima su sc desile nezgode i soćut, a donekle pako i ljudska znatiželja v u će te izazove nas da stupismo još u Vrata, jednu najkrasnijih alpskih dolina, koja se rasprostire medju odrasteima Škrlatice na drugoj strani sve do podnožja Triglava.

Putujemo li iz Dovjeg-Mojstrane uz velike tvornice cementa oh kristalno čistoj sučteći Bistrici. Na desnoj strani pozdravljaju nas kao po redu lijepi vrhovi Martuljikove skupine: Kukova špica (2417111), Strmatarica (2448 111), skupina Široke Peči (Pcščeniki 2531 m), odrastei Uovškog križa (2646 m), a na kraju doline pak u velebnom kuloarju Škrlatica (2738 m), za Triglavom druga najviša gora u Julijskim Alpama, njezina susjeda Rogljica (2582 m), greben Križa (2435 m) i veličastvena stena Stenarja (2501 m), zatim snizuje sc gorski greben do dubokog sedla (prevale) Luknje (1758 m), našto zaključuje taj gorski svijet preko 1000 m visoka, na pogled okomita sjeverna Stena Triglava, nad kojom sijajno iznad ledenjaka diže se sam Triglav.

Putem divili smo se slapu Pcričniku, koji pada iz visine četrdeset metara i provaljuje preko ogromne izdubene skale; divili smo se visoke gore nad Bistricom izvedenom podno privješenih pećina vodećem putu »Preko galerija«, i nakon trosatnog hodanja stigli do Aljažcvog doma (1010 111) lepog alpskog hotela, koji je vlastništvo Slovenskog planinarskog društva. Ovdje nastala jc potpuna naseobina; pretprošle godine pak je bila sagradjena kapela sv. Ćirila i Metoda.

Od Aljaževog doma najljepše možemo pregledati veličanstveni zaključak doline, nemalo pak se zdrznemo pogledom na gorostasnu Triglavsku stenu. Zadobila si svijetski sloves i postala magnet za domaće i strane turiste, koji su izvršili na ovoj steni već najsmjelijc ture ti penjanju. Ali »bele žene« ne dopuštaju, da objest an čovjek nastupi kao pobjednik u ovom alpskom svijetu. Već više drzovitih i smjelih plezaća nastradalo i izgubilo jc svoj život na užasnim strminama. Sve one tugom sahranjivao je »triglavski župnik« Aljaž na pokopalištu u Dovjem, ili obavio pogrebne obrede pod Triglavskom. stenom, u v jek svareči omladinu, neka ne žrtvuje lakoumno i bez potrebe svoj život. Ovom i mi sc priključujemo, osobito kod uspomene na prctprošlo-godišnje tri smrtne nezgode i doviknemo omladini: Putujte u krasni gorski svijet, veselite se divne božje prirode, ali očuvajte se sebi, svojima i otadžbini!

Oficijelna potovalna pisama „PUTNIK" Tourist-Office

Ljubljana, Dunajska cesta 1. — (Podružnica v hotelu Miklič.)

Prodaja vozne listke za tu- in inozemstvo po originalni ceni brez doplačila. Brezplačne informacije. — Telelefon 24-72.

JOSIP LAPAJNE:

Gorenjec

V objemu prelestnih višav, na bregoviti divotnih planin ob srebroočistih stiidenčuicah, sredi šnmljaj'očili gozdov je njegov doni, dom izrazitega kmeta, našega Gorenjca. Trd kakor kremen ob potoku in kakor skala v planini je njegov značaj, neupogljiva volja se kosa z mogočnimi hrasti, s kljiibujočinii bučečiini viharji, ki pretresajo mogočne sklade tisočletnih prirodnih stvorov.

Divota prirodnih veličin je vplivala najiz-raziteje na duševne velikane, ki so vzklili v

Gorenjec rad vesel, se zanima za napredek, dasi je pri tem skrajno previden in nezaupljiv.

V medsebojnem občevanju je zelo dovtipen, večkrat občutno piker, ne vselej brez posledic. Nov naseljenec dobi še pred svojim prihodom vulgarno ime, ki ga navadno ne razveseli. Temu sc ne morejo izognili niti cele vasi, ki jih obdare sosedje s priimki, izvirajočimi iz kakih neljubih dogodkov. Svoječasno so laki nazivi in kriva peresa za klobuki služila kol fantovski bojni pozivi, ki so se navadno odigravali pred

Gorenjska, narodna noša; v ozadju gorenjski dom

kmečkem domu in ponesli iz njega slavospeve gorenjskega raja v širni svet.

V bregovih divnoga planinskega sveta so je porodila slovenska poezija, v skrivnostnem šclcstu planinskega, višavja jo zajel Gorenjec vire blaženim zvokom bratsko jugoslovanske harmonije in idila prirodnega življenja je ustvarila, temelje naši umetnosti.

Ou sam, naš kmet da ga opišem — nosi v sebi zdravo jedro in so ti prikupi kaj hitro, čo znaš občevati z njim. V nasilju naletiš na odpor, kakršnega no bi pričakoval. Sicer je

mrtvaško krsto in sodnijo. Dandanes jo to minilo.

Ker je vsa Gorenjska preplavljena s tujci, letoviščarji, planinci in smučarji, se je Gorenjec nehote navzol tujo navlake in pričenja izgubljati na pristnosti svoje izrazite »goroujščiue«. In to v svojo škodo.

Jezik ga sicer še veže na domačnost, zlasti Gorenji«)', tako da tudi najmodernejša obleka ne prikrije njenega pokolenja. Izraziti »č« in »v« jo izdajata, »če jo biva in tekva« njena zibelka, pa naj je tudi odeta; v najfinejšo svilo.

Narodna noša, ki je Gorenjcu v vsi svoji slikovitosti lako lepo pristojala in ki je v harmoničnem skladu s prirodo svedočila toliko zdravega, bujnega življenja, se je umaknila modernemu, nenavadnemu lišpanju in čaka po skrinjah, ki so se ■/. njo vred umaknile neokusnim, navadnim omaram, da jo razgloje /ob časa.

Z narodnim odelom je preminula ona nepozabna idila kmečkega življenja, idila, ki je tvorila bistvo pristnega Gorenjca od zibeli pa do rakve.

Ob trticah se je započeujala ljubezen gorenjskih parov, pri pranju štren se je hladila vroča kri rnzpaljcnih skrivnosti, s platnom so oblagali težke skrinje nevestam, vonjavo zapeljivi so bili snežnobeli rokavci mlade devojke, na domačem platnu je vzklilo mlado' življenje krepkih novorojenčkov, ki so se razvijali v zdravem od eiu iz domačega platna v krepke mladeniče in ponosne može vse tja do mrtvaškega odra in preko.

S kmetij so izginile črede ovac, izginile idilične pastirske piščali in skoraj ni več sledov o težkih jerhovinah, simbolu gorenjske kreme-uilosti. Značilni krivci so sc umaknili polugo-sposkim klobukom, mehki dolgi škornji modernim nizkim čeveljčkom.

Zimski kožuhi, volnena' odela sc pomilovalno ozirajo po zturziijočih mladeničih, s svilo obloženih dekličih.

O zlati časi, ki ste bili res zlati! Za vaše dni je bahavi Gorenjec rožljal z zlatniki v svojih težkih mošnjah, danes pa toži o težki gospodarski krizi, ker hčerki niti žepa ni več treba pri lahkem modernem krilcu.

V borbi za kruh iu proti tuji konkurenci si je moral Gorenjec že opetovano preurediti in Izboljšati vse svoje gospodarstvo, deloma seveda prisiljen ludi po oblastvenih odredbah.

Širne pašne dobrave, z grmičevji porasle, je moral rad ali nerad spremenili v plodna polja, največ pa jih pogozditi. Ni torej čudno, da se sredi najlepših ravnin razprostirajo temni gozdi, zlasti smrekovi nasadi. Drobnici ie bila na ta način odvzeta paša, izgubila je Svoj pomen in morala zginili s površja dolinskih pokrajin.

Kol poljedelec napreduje Gorenjec znatno. Z umetnimi gnojili zvišuje plodnost svoje zemlje, s pomočjo strojev pa se razbremenjuje pri svojem težavnem delu. Obilo strojnih in drugih zadrug pričuje, tla ima gorenjski kmetovalec mnogo smisla za gospodarsko solidarnost in da močno zaupa složni zadružni sili.

Ker pa mu poljedelstvo kljub temu nt: tlo-naša povoljnih dohodkov, se intenzivneje peča

z živinorejo, ki najlepše proevita v onih krajih, kjer razpolagajo s planinskimi pašniki; ki nanje odganjajo živino o kresu iu jo vračajo ob Malem Šmarnu. 'laka živina večinoma pinc-gavska — je odporna, zdrava ter tlonaša pri malenkostnih stroških lepe dohodke. Gorenjski sir zaostaja kaj malo ludi za izvrstnimi tuje zernskimi izdelki le vrste.

Sadjarstvu Gorenjec doslej še ni posvečal zadostne pozornosti, in sicer največ zato ne, ker pomladanski mraz, ki ga povzročajo zasnežene planine, navadno ogroža razvoj cvetja, ob dobrih letinah pa ni mogoče spraviti sadje na trg, lako da je kmet primoran, porabili ga za mošt iu žganje. Ce se uvede euolna, vztraj nejša sadna vrsta, se bo dalo premostiti luili le neprilike.

Gorenjska zima je dolga, sega v april in tudi še v maj. V teh dolgih, a vendar kratkih dneh ropočejo po bregovih, drčah iu rinžah ogromne množine lesovin, bukev, smrek in mecesna, dočim se na zapečkih kmečke hiše prav marljivo razvija domača obrt, kakor ple-tarstvo, slanmikarstvo, čipkarstvo, sitarstvo in mctlarslvo: le statve so sc kaj znatno umaknile tovarniškim izdelkom.

Gorenjec je kremenite narave in dočaka navadno visoko starost. Pri malenkostnih nepri-likah si pomaga z domačimi zdraviti. K zdravniku se zateče navadno šele tedaj, ko jc opravil obračun s svojo vestjo, in redkokdaj že prepozno.

Mazaštvo, kolomaiiov žegen, homeopatija in zagovarjanje je po dolinah domala že pomi-niilo, ne tako v bolj oddaljenih hribovitih seli ščih, kjer so se ohranili slovili vseznalci, domači zdravilni pripomočki, zaupanje v mnogovrstna planinska zelišča (er razne živalske masti (lisičja mast zoper trganje, zajčja iu polhova pri ozeblinah, jazbečeva proti prisadu, jelenova za, omehčanje otrplih udov, pasja za otekle ude, mačja: zoper reumo, smola za celitev ran itd.).

Vsake vidne bolezni sc je gorenjski korenjak že otl nekdaj sramoval, zalo jo po nemškem nazivu (Schande) še dandanes imenuje »šanta«, ki jo skrbno prikriva, največkrat tudi popolnoma zanemari. Notranje bolezni povzročajo pogosto krče, zalo jih jc (iorcujec kratko-malo krstil za božjasl, in to brez razlike.

Ker praznoverje ui potuhnilo niti pri izobražencih, je naravno, tla se ga ne more otresti tudi priprosti kmetic, zlasti oni v samotnih se-liščih, izpostavljenih skrivnostim vremenskih neprilik,

Na »šace« —■ zaklade — sicer ne veruje več, ohranil pa je spomine na pradede, ki so na kri-

žiščili klicali »hudiča« na pomoč. Da bi se znebil še teh, je postavil na križpotja božja razpela ali kapelice, ki ga varujejo zlih skušnjav in strahov.

Nepojmljiva je vera v uničenje, bodisi živine, pridelkov ali celo otrok. (Zagovor: »Ne bod' uročeii od mojih oči!«) Da Gorenjca Se vedno straše spomini, je pač pripisovati težkemu slovesu ob mrliški postelji iu lesni skup* nosti družine, ki jo medsebojno vezeta dan in noč, hiša in soba, miza in skleda.

Ves njegov up, vse njegovo delo je odvisno od neba, zato globokoverno izroča vse svoje premoženje, družino iu živino v božje varstvo. Na najvidnejših obronkih si je sezidal cerkvice v časi patronom, ki jim najbolj zaupa. Svetniki mu izročajo ob rojstvu ime, oni mu odločajo čas setve, košnje iu žetve, kažejo vreme, k njim se obrača ob raznih neprilikah, boleznih in nesrečah, njim se izroča v varstvo, nje zahvaljuje za prestane bolezni in nesreče. Skratka, ves kmet in vsa kmetija sta živ koledar.

Dasi se je kmetiško življenje v teku zadnjega stoletja znatno spremenilo, jc vendar Gorenjec obdržal še mnogo narodnih običajev,

ki ga spremljajo od krsta do ženitve, od pusta do kresa, od Velike noči do Božiča, od pogreba do Vseh svetnikov. Težave življenja si krajša s svojimi skromnimi zabavami in redkimi družinskimi prazniki. Oko se mu navžije le oh molčečem pogledu na družino in doni, na polje iu živino. Čas tira Gorenjca tako kakor ostale kmete k prosveti, ki mu edina more odpomoči v današnjih težkih gospodarskih neprilikah.

Gorenjska se ponaša z dobrimi občili, lepimi cestami, lepo urejenimi selišči, modernimi gospodarstvi, higijeničniini gospodarskimi stavbami (ki prednjačilo semtertja stanovanjskim hišam), vsa je preprežena z električnimi in telefonskimi žicami in ostalimi napravami sodobne kulture.

Ce je kljub vsem tem dobrinam težko vzdrževati kmetijo v gospodarskem ravnotežju, bo nujno potrebno, da Gorenjce preuredi oni pretirani napredek, ki ga je odtujil od nekdanje pristne gorenjske domačnosti in ga pognal v vrtinec meščanskega razkošja;, neprimernega kmečki grudi.

Vse na svojem mestu!

Dl! VUKNIK STANKO:

Umetnost na Gorenjskem

Gorenjska hrani v svojih cerkvah in gradovih zanimive umetnine iu je vzgojila Slovencem lepo vrsto odličnih umetnikov. Zal, da še nimamo izvršenih umetnostnotopografskih del v Sloveniji, sicer bi vedeli o teh zakladih šc več. Zlasti zadnjih trideset let so mnogi marljivi raziskovalci marsikaj našli, obdelali in za-

Gorenjsko okno (XVII. stoletje)

beležili v arhivih, cerkvah in gradovih, mnogo dela jc bilo storjenega tudi po vojni, veliko lepih del pa še čaka odkritja.

Cerkvena! arhitektura, na Gorenjskem kaže iz pozne romanske in zgodnje gotske dobe nekaj značilnih spomenikov, predvsem kapelo Malega gradu v Kamniku z lepim stebrastim portalom, Vrzdenec pri Horjulu itd., mnogo delov cerkva pa je iz te dobe še ohranjenih, dasi značilnega romanskega arhitektonskega spomenika večjega pomena na Gorenjskem ni.

Iz dobe gotike imamo na Gorenjskem ohranjenih celo vrsto uiičnih cerkvic, kakor n. pr, Crngrob iz XIV. stol. (deloma iz XVI. stol.), iz 15. stoletja je kranjska stolnica s trodehio dvoransko ladjo in bogatim rebrastim svodom iz I. 1491., dalje dve cerkvi pri sv. Primožu nad Kamnikom, Bodeščah, Mačah (1476), pri Svetem Ožbaltu nad Jezerskim (149.1), na Suhi pri Škofji Loki, v Žirovnici, Gostečah, pri sv. J OŠ tU nad Kranjem, v Spodnji Desnici, pri Sv. Janezu v Bohinju, na Križni gori pri Škofji Loki, pri

Sv. Petru nad Begunjami, pri Sv. Miklavžu nad Ihanom, na Bledu, v Radovljici itd, Prirni-tivnejše gofske cerkve imajo eno samo ladjo, s slavolokom oddeljeno od poiigonalno zaključenega presbiterija. Strop ladje je često lesen in kaseliran ter živahno abstraktno ali s svetniki in simboli poslikan, presbiterij pa zidan in ima rebrasl strop, Majhna okenca v presbite-riju nosijo lepo gotsko krogovičje; strehe so visoke iu zvoniki šilasti. Stene ladje so navadno poslikane s eili iz. življenja svetnikov ali s podobami iz Kristovega trpljenja, da predstav Ijajo neke vrste analfabetsko sveto pismo, bi-blia pauperum, kjer more čitali o teh zgodbah tudi nepismen vernik, Lepe gotske stavbe pa sloje v Kranju, v Radovljici, mednje štejemo tudi Crngrob in Križno goro, poznogotska je že cerkev v I tvoru pri Polhovem gradcu iz XVI. stoletja. Ta slovenska gotika se zdi, tla sega celo v čas renesanse, celo v XVI. stoletje, vendar SO cerkve od konca XV. stoletja dalje le navidezno še gotske, preveva jih že modernejši duh, ki se kaže tako v statični konstrukciji kakor v porabi rastlinskih in drugih natu ralislienili motivih za strope.

Plastični spomeniki so se iz gotske dobe ohranili večinoma le v obliki arhitekturnih

Kapelica iz Bohinja

klesanih detajlov, v konzolah, krogovičju, sklep-nikih itd. Vendar poznamo nekaj lepih gotskih figuralnih tlel, n. pr, velesovski kipec Madone iz dobe prehoda romantike v gotiko. Eden najlepših oltarjev iz dobe gotike, kranjski krilni oltar iz. konca XV. stol. je, žal, v dunajskem

muzeju. Lesen krilni oltar iz (iradešč je v ljubljanskem muzeju, cela vrsta ljubkih gotskih madon, spravljenih v značilno kompozicijo S-črlc, pa je še ohranjenih, Ohranjenih jc iz dobe gotike še tudi nekaj gotskih monšlrnnc in kelihov.

Božjepotni kip Matere Božje v Velcsalu. Strokovnjaki trdijo, tla je bil narejen v začetku XIII. stoletja

Uočim je plastičnih spomenikov iz dobe gotike le malo, jc v tej dobi nastalo toliko cerkva, tla se Trubar v XVI. stoletju kar pri tožn.ie nad tem »malikovanjem«, češ, kadar se kaki stari ženi sanja, da je videla v spanju Marijo, zidajo brž. cerkev, cla ne bi prišla vojska in kuga. Te cerkvice so večinoma na gričih in so tlaleč naokoli vitine, hranijo pa v sebi ali odkrite ali še pod bcležem čakajoče neprecenljive zaklade gotskega in zgodnje-renesančnega slikarstva. To slikarstvo sla nam (»hranili dobi reformacije in protireformacije v XVI. in XVII. veku, ki sta tlali te »uevšečne slikarije« — zabeliti in jih je belež v naše čase ohranil včasih čislo nepokvarjene in sveže.

Med najstarejše spadajo slike na Vrztleucu

iz konca XIII. stoletja, dalje inu.....i ohranjenih

iz XV. in XVI. stoletja celo vrsto deloma lepo ohranjenih del pri Sv. Ožbaldu nad Jezerskim, v Žirovnici, v Mačah pri Kranju iz I. 1467. (že začetek renesančnega realizma), ua Suhi tiri škof ji Loki (izredno dekorativna slikarija), dalje pri sv. Ožbaldu nad Škofjo Loko, pri sv. Primožu nad Kamnikom (nastale že sredi XVI. stoletja poti močnim nizozemskim vplivom), Crngrohti, Botle.ščah, (iostečah, Suhi, Sv. Jo-

štu, Besnici, Križni gori, Bohinju, sv. Petru nad Begunjami, sv. Miklavžu pri Ihanu itd. Navadno gre za obrisne figure majhnega naturalističnega, pa tem močnejšega, dasi primitivnega duhovnega, efekta, za nejasen prostor in pntronirano ozadje; pozneje, koncem XV. in v XVI. stoletju sc figure plastično oblikujejo iu dobe okrog sebe pravi prostor. Često so takšne slikarije izredno učinkovite in pestre v barvah in se jim tujci še danes ne morejo načuditi. Poleg fresk imamo iz časov gotike in zgodnejše renesanse ohranjene po raznih starih rokopisih še miniaturne slike (De civitale iz XIV. stoletja, delo meniha Nikolaja, iz Bistre, v Kranju Morali« od Jakoba Kocbeka, iz 1. 1410. itd.), župne cerkve v Ncvljah, Čemšeniku, Srednji vasi v Bohinju, v Lescah, Št. Juriju pri Kranju, Komendi, na Pečici pri Bledu itd. Tretji največji naš slikar XVIII. stoletja je bil Kamničau-Mekiujčan Lor-tunal VVergant, rojen I. 1721. Bil jc cerkven slikar, pa tudi dober portretist, barok je zameni! z lahkotnej.šo rokokojsko slikarijo bolj naturalističnega stila. Tudi četrti slavni slikar XVIII. stoletja, Anton Ccbej je veliko slikal za Gorenjsko, za Kamnik, Moravče, Drtijo, Kopanj, Dobrovo itd. Znameniti; nemški slikar Kremscr Schmitt (I7IM 8101) je slikal več oltarnih slik za Velcsovo, eno za Kranj in eno za Dol.

Za temi slikarji je nastopil rod La.verjcv iz Kranja, ki jc prevzel delo menda, vsem slikarjem v cerkvah Slovenije. La.verjcv je bilo petero: Josip, rojen 1688., njegov sin Marko, rojen 1727.; ta je imel tri sinove, zopet slikarje, Antona, Valentina in najodličnejšega svoje družine: Leopolda (1752—1828). Slikali so po Mctzingerjevih in Schmittovih originalih kol epigoni in naslikali na stotine cerkvenih slik, manj zanimivih v risbi kakor pestrih v barvi. Brezuičani so bili tudi trije bratje Janša, Anton, Lovro iu Valentin. Lovro (1749—1812) je bil krajinar iu bakrorezec in je dosegel celo

mesto profesorja na dunajski akademiji. Oba brata sta bila tudi slikarja. Gluhonemi slikar Janez Potočnik (1752—1832) je bil doma iz Krope. Slikal je večinoma cerkvene slike in bil Metzingerjev epigon.

Eden najodličnejših gorenjskih slikarjev pa je bil Matej Langus. Rojen je bil v Kamni gorici I. 1792. Študiral je na Dunaju iu v Italiji. Bil je naš zadnji slikarski univerzalni talent: slikal je freske po cerkvah in cerkvene oltarne slike, še nekoliko po vzorcu baroka; kot portretist in krajinar pa sc je gibal že v modernejših, zgodujeromantičnili vodah. Bil je namreč prijatelj našega pesnika Prešerna. Njegovih del je ohranjenih zelo veliko, zlasti v zasebni lasti. Langus je vzgojil celo vrsto učencev: Tomea, Kogovška, Kempcrla, Jožefo Strusovo, Marjeto Venedig, Ail. Pctričevo, Lipičevo, Oblakovo, svojo nečakinjo, dobro portretistko Henriko Langusovo itd. Gorenjec je bil tudi izvrstni biedermeierski portretist Mihael Stroj, doma iz Ljubnega, roj. 1803. tudi Kuenlove, Goldsteinove, Kartngerjeve slike se nahajajo po Gorenjskem. Zadnji je bil že pripadnik zgodnje-naturalistične slovenske slikarske šole in dober krajinar. Gorenjske planine jc prvi ovekovečil koroški rojak Marko Pernhart.

Iz dobe zrele renesanse v XVI. veku imamo ohranjene lepe grajske stavbe, n. pr. Lužine pri Ljubljani, zraven štejemo deloma še vrsto poznogotskih cerkva in gradov. Cerkve so v XVII., zlasti še v XVIII. stoletju bile večinoma prezidane iz gotskih v neki primitiven barok, ki ga označuje banjasto osvodena ladja in čebulast zvonik — takšno obliko najčešće srečaš na Gorenjskem iz dobe XVII. in XVIII., pa tudi še iz začetka XIX. stoletja, dokler niso historični stili uvedli raznih spnčk »novogotike«, »novorenesause« in »novoromantike«, ki niso več tako diskretni in originalni.

Za. protireformacije se v vsej Sloveniji zelo razmahne obrt izdelovanja lesenih oltarjev.

Preske v Bohinju

Prvotno so ti oltarji bolj staticnoarhitektonskega značaju, t. j. stebri nosijo nad inendo ravne arhitave, koncem XVII. stoletja pa se razbohotijo, dobe množico trtnega dekorja iu au-geljčkov, da je videti vse kakor posejano In da je zabrisana tektonika nosečih in nošenih delov. To je obrat k slikovitemu načinu poj-

cerkveni slikar XVIII. stoletja, Jane/, Valentin Metzinger (1699—1759) je zelo mnogo slikal za Gorenjsko. Nekaj časa je celo veljal za Bohinjca, pa. se jc nedavno izkazalo, da jc bil le priseljen Nemec iz Lotaringije. Slikal je za Brezuieo, za Dvorje pri Cerkljah, za Bobrovo pri Ljubljani, ustvaril je celo vrsto del za Kamnik, kjer je

(tira

mm

mm

w mm.■■f.ihiHON.ji/BKH

.evo: Reliefna ornamentika na gorenjskih »malih kruhkih« — Desno: Slika, na sleklo škofjeloška produkcija — Spodaj: Cerkljanska nevestina skrinja iz 1. 1838

movanja oltarskoga nastavka, ta stil je dosegel svoj višek v XVIII. stoletju, nakar jo postal manj masiven, lažji in gracioznejši iu se pre-vrgel v neke vrste rokokojsko formo. Zalibog no vemo, ali so Gorenjci te oltarje izdelovali doma; upati pa jo, da se nam tudi zgodovina te, do danes še anonimne obrti kedaj razkrije iti da bomo tudi med Gorenjci še našli znamenite rezbarje iz dobe baroka. Le blejskega rezbarja Blaža Pilka iz zač. XVII. stoletja poznamo danes. Poleg oltarjev se koŠatijo bohotno izrezljane prižnice, kori in orgoljski nastavki, na oltarjih stoje bogato struženi svečniki — vse domača, slovenska obrt.

Najbolj pa, so zdi, jo na Gorenjskem XVIII. i" XIX. stol. cvetelo slikarstvo. Naš največji

tedaj živel bogati mecen, župnik baron Rasp, za Koroško Belo, Kranj, Tomačevo, Ljubno, Mekinje, Mengeš, Moravče in Limbarsko goro, Polhov Gradec, Dvor, Soro, Tuhinj, Kostanj, Sv. Miklavž, Sostro, Škofjo Loko, Šmartin pri Kranju, Velosovo, Vodico, Železnike, grad Auor-spergov pri Mengšu, za barone Raigersfeld v Dolu itd. Naš največji freskant XVIII. stol. Prane llovšok jc bil rojen v Mengšu I. 1701). Slikal je na Žalah pri Kamniku, kamniška grofica Marija Auersperg, sorodnica kriških Auor-spergov, jc bila. naša. prva slikarica uspelih tihožitij. Gorenjski slikarji v sredi in drugi: polovici XIX. stoletja se imenujejo: Luka Co-ferin, rojen na Leskovici pod Blegašem, Fr. Glo-bočnik, roj. v Tržiču, Mudovernik iz Radovljice,

Gorenjska avba

Janez Kajžar iz Podkorena, Kavka Miha iz Ihana, Janez Avgust Puhar i/. Kranja, Franc Pustavrh iz Medvod i. dr.

Tudi eden izmed zvezdnikov-slikarjev XIX. stoletja .1 a n e z W 'O 1 f, je mnOgo slikal za gorenjske kraje, za Radovljico, Staro I .oko, Črnuče, Št. Vid nad Ljubljano, Mavčiče, Križe pri Tržiču, Tacen, Šiško, Ljubno, Dravlje, Soslro, Sušo pri Zalem Logu itd. Umrl je I, 1884. in zamislil učence: Toiuca, Janeza in Jurija Šubica, Simona Ogrina, Antona Ažbeta in Ludvika Grilca. Vsi, izvzemši Ogrina iu Grilca, so bili zopet Gorenjci. Najznamenitejša sta med teini brala Šubica, ki sta nam ustvarila

slovenski naturalizem ter končno že tudi nakazala impresionistični stil. Učila sla se med Nemci in Italijani, bila tudi na Francoskem in ustvarila tudi Nemcem nebroj neminljivih umetnin. Bila sla cerkvena slikarja, portretista, slikarja hislorij in alegorij iu gcurca ter spadata med največje kvalitete slovenskega slikarstva. Narodna Galerija in Narodni muzej v Ljubljani hranila celo vrsto njunih del.

V naturalizmu so se Gorenjci vsekdar i/, vrstno obnesli. V njih krvi jc naturalizem iu njega barvna čutnost, tako tla so tudi impresionistični slikarji bili nekateri Gorenjci; med lemi jc bil gotovo Grohar eden najboljših talentov svoje dobe. V novejšem času se udej-Štvujejo moderni slikarji Gorenjci Miha Maleš, Stane Cuderman, v Bohinju Al. Hodnik in drugi.

S tem sem ob kratkem orisal umetnost Gorenjske in omenjene gorenjske umetnike.

Boiikov kot iz Gorenjske

D£ VURNIK STANKO:

Gorenjci z narodopisnega vidika

Gorenjska stran jc S slovensko Koroško in zahodno Štajersko najbolj Proti severozahodu pomaknjeni del Jugoslavije. Ta del Slovencev spada etnografski v območje velike družine alpske narodopisne kulture, s katero ima nebroj skupnih točk in se je z njo vred sporedno kulturno razvijal ter dosegel najvišjo stopnjo kulturnega razvoja, kakršno je dosegla komaj še katera druga narodopisna etlinica v okvirju

slovenskega ozemlja. Kakorkoli sc že očila temu severozahodnemu delu Slovenije znaten vpliv nemške kulturnosti, pripadnosti etnografskim Alpam, tako je res, tla se kmečka kultura v slovenskih Alpah tudi znatno razlikuje od nemškoalpske kulture, lako tla mo renio govorili o neki »slovenski varianti« alpske narodopisne kulture.

Med Gorenjce so v srednjem veku naselje-

vali cele množice zapadnih Nemcev, ponekod se jc tudi italijanski živelj stopil /, njimi, kar pričajo spakedrana nemška in italijanska imena, kakršna se šc danes nahajajo po Gorenjskem. V antropološkem pogledu moremo pa le v neznatni meri govoriti o alpinskem brahi-kefalnem tipu med našimi Gorenjci; istotako je treba reči, da so Slovenci v Alpah zapustili še tlo danes sledove pristnih slovanskih naselij visoko na severu in zapadu, ki danes komaj še ve, da so tam kdaj prebivali Slovenci.

Že stari Trubar nam 1. 1505. poroča o Gorenjcih, ki da so severozapadui Kranjci in tla sc nosijo podobno kakor Nemci ter imajo njim slične šege in običaje. Tudi Valvazor jih razločuje od vzhodnih in južnozaliodiiih Slovencev, in ta etnografska razdelitev velja še danes.

Valvazor nam v XVII. stoletju prvi popisuje Gorenjce z narodopisnega vidika. Pravi, da so na Gorenjskem nekatere vasi strašno dolge. S tem misli na selišča v Alpah, ki zaradi terenskih prilik ne dopuščajo naseljevanja v rednih vaseh. Gre za specifično alpska posamična naselja sredi posestev, združena pozneje nekam nasilno v »dolge vasi«. To velja seveda samo za visokoležeče hribovske kraje; v dolini srečamo že redno vas ozkega obcestnega lipa. Hiše, pravi Valvazor, imajo Gorenjci ponekod lepo zidane, drugod lesene in z deskami ali slamo krite. Te hiše sc do Valvazorjevih časov niso dosti spremenile, so pa najlepše in nnj-slikovitejše, kar jih premore Slovenija. Ko vstopiš v hišo, ki ima vhod vedno na podolžni strani, dočim je s čelno stranjo prislonjen k cesti, se znajdeš v veži, ki je s potkrožnim »ši-povnikom« oddeljena od kuhinje. V tej se nahaja veliko zidano ognjišče, nad katerim visi kotel. Poleg ognjišča je odprtina, skozi katero se kuri v hišno peč. Hiša je navadno na levi strani vhoda in ima predeljeno kamro v enem koncu. Peč z modovnicami spodaj iu kahlami zgoraj stoji v kotu za vrati, diagonalno nasproti peči pa stoji lepo stružena alpska miza s stoli, ki imajo naslanjala na alpski način izrezljana v oblike in stilizacije dvoglavega orla. Nad mizo v kotu je na polici »bridka martra«, ob njej pa pisane slike na steklo, predstavljajoče razne svetnike. To je takozvani »bohkov kot«, pred katerim sc odpravljajo molitve. Na drugi strani veže jc navadno čiiinnata in »čev-der«, hiši pa jc pod isto streho pridružen tudi lile v s skednjem iu šupo, na katero vodi zadaj velik zidan most, pod katerim jc često še svinjak. Nad hišo je obširno podstrešje »izba«, ki ■s svojim »gaukom« vsaj v čelu, če ne na dveh straneh moli iznad hiše in tvori nje značilno

dekoracijo. Ti viseči ganki so last vseh družin alpskih hiš iu so lično dekorativno izžagani s srci, križi, kelihi in drugimi religioznimi simboli. Strehe so na Gorenjskem visoke, sedlaste in z deskami »škodljami« krite. Na obeh čel uih straneh jc pod streho podstrešje zabito s paž.ein. Lesene hiše so grajene po načelu ujetih tramov, vendar niso povsem lesene, ker imajo vsaj kuhinjo in tlel okrog hišne peči zidano. Vrata in okna imajo često »hangarje« iz zelenega kamna po vzorcu renesančnih oblik, v oknih so lično zavihani železni »gavtri«. Marsikje so na hišnih stenah še ohranjene starodavne freske, ki predstavljajo ali sv. Florjana, za vetnika zoper ogenj, ali sv. Družino, ali patrona gospodarja ali gospodinje. Slovenska alpska hiša je najbolj slikovit, hišni tip meti slovenskimi. Vsepovsod je delana tako, da se v pre-drtine love močne sence, ki kontrastirajo z osvetljenimi deli in dajejo hiši močan dekor; če mogoče, je hiša še poslikana (stene, polk-niče), vedno pa mole iz oken iu ganka gorenjski nageljni in zeleni ob njih roženkravt in rožmarin.

Gorenjska vprega

Moška noša v XVII. stoletju je po Valva-zorju taka: Klobuk z visoko, zgoraj prišpičeno štulo in širokimi krajevci, suknja jc kratka, imenovana kazaka, ali pa i/, domačega črnega lotlna narejena daljša suknja, ki sega tlo nad kolena. Hlače dokolenke so precej široke, nogavice bele. Vozniki so imeli širok usnjen pas okrog ledij, vsi moški pa so nosili na potu debele gorjače. Poleti so nosili bele ali Črne hlače iz domačega platna in so hodili brez suknje iu so nosili coklje. Ženske so nosile na glavah bele, platnene, na italijanski način /gubane peče, ki so bile često lepo ve/ene, po Valvazorju tudi lepo nagubane. Na glavi so bile te peče tako zgubaue, tla sc je /tlelo, tla imajo podloženo na temenu štirikotno deščico. Modre iu krilo sla bila skupaj sešita. Pas je bil moder, štiri prste širok, debel in trd in kar se tla lepo

vezen, čez pas je prišel še meden sklepanee. Krilo je bilo zelo široko in dolgo, nogavice so bile bele ali rdeče, solni črni, včasih pa ludi beli. Pozimi so Gorenjke nosile kožuhe. V XVIII. stoletju se je ženska, gorenjska noša še bolj polepšala. Žene in neveste so dobile na glave krasne avbe iz belega, s črnini baržu nastim Irakom prešitega platna, pozneje se je ta »form« z zlatom izvezel in s »flinderci« obložil iu je lepo nagubani uniselinasti beli »vrh« postal velik kakor krožnik, da je obdajal glavo kakor svetniški sij. Dekleta so nosila lepo vezene peče, ki so bile s svojimi helonvezanimi »kranclji« včasih pravcate umetnine. Koncem XVIII. stoletja so jih začele povezovali na glave na način, ki ga nima noben drug narod, na »petelina«, kakor vidimo lo še dandanes. Ošpe-telj je bil iz finega niusclina iu bogato naguban, čez rokave zelo širok, okrog zapestij in vratu so se prisile čipke. Čez prsi je (iorenjka lično pripela pisano svileno ruto s franžami, stari baročni trdi pas je odpadel in ostal jc samo še sklepanee iz metli, na katerem je ohlapno visel nožič. Moški so lačas dobili irhasle hlače, debele raznobarvne nogavice iz volne, temno modro in često vezeno ali z baržunoni obrobljeno kamižolo, pisano svileno ruto zavezano okrog vratu in lajbelje iz rdečega žameta z velikimi kroglastimi, srebrnimi gumbi, lako sc je razvijala gorenjska noša.

O gorenjskih običajih sporoča Valvazor marsikaj, predvsem popisuje ženitovanjske običaje, ki so še danes znani: o snubačih, svalili, starejšim, drugu, teli, družici, pogači in šlrukljili, zanimivejše pa jc, kar nam Linhart poroča o gorenjskih plesih iz XVIII. stoletja. Gosli, bas in ciinbcl, pravi, spremljajo la ples, ki je izredno umeten. Moški in ženska, se ztli, da drug pred drugim bežita. Pekle se vrti z občudovanja vredno naglico, enkrat pred fantom, drugič za njim. On jo zasleduje, trka s peto ob tla, vriska, skače v zrak, giblje z vsem telesom, toda v hipu, ko jo je že skoro ulovil, se mu izvije z naglo kretnjo. Čcslo jo pa le ujame in jo z zmagovitim vriskom dvigne visoko v zrak. Tak ples bi človek skoro smatral za

alegorično sliko slovanskega dckličjega ropa. Božični, kresni, spomladanski iu velikonočni, mrliški običaji so znani, saj so sc menda še iz poganskih časov prav takšni ohranili.

Vsi pisatelji potopisov iz (iorenjske so vedno naglašali snažnost Gorenjcev. I liše so izredno čiste, miza vedno snežnobelo umita, prahu in nesnage ne najdeš nikjer, njih perilo, zlasti žensko, je snežnobelo, pravi Breton, tla bi delalo dunajskim pericam največjo čast. Tudi so vsi priznali, tla so Gorenjke s svojo belo kožo in zdravo rdečico, s svojimi temnokostanjevimi lasmi in očmi izredno lepe in brhke.

Gorenjci in sosednji Korošci so najnaprednejši k 111 e l j c v Jugoslaviji, sodeč jih z meri lom etnografsko-kulturnega razvoja. Njih deželica je ena izmed najlepših v vsej Jugoslaviji in privablja »slovenska Švica« vsako leto več tujcev, ki sc tlivijo naravnim krasotam. O gorenjski kmečki umetnosti so že razpravljale revije vseh narodov. Od ličnih cerkvic, v srednjem veku izredno živahno in dekorativno pobarvanih in pokritih s freskami, preko poljskih znamenj, hiš, slikovitih »slogov«, pa tlo rezljane plastike iu domaČih hišnih fresk vse je lako Čutnoživo in pestro, tla li ne gre iz spomina. Ne veš dalje, ali bi boli občudoval staro vezenino s kožuha, ali s peče ali avbe, ali veli konočnega prta, ali bi se tlivil izrezljanim ko želim, podnarškim modovnicam, škofjeloškim malini kruhkom iu kamniškim modlom za surovo maslo, ali pa bi nastavil uho fantovski triglasni pesmi na vasi, ki opeva ljubezen do dekleta, v lepili akordičnih lomitvah, ali pa bi rajši občudoval bele snežnike in globokomodra jezera poti njimi, kraje, v katerih živi roti naših brhkih Gorenjcev.

Slovenci bi morali la košček svoje zemlje ohraniti, tla ga ue bi okužila civilizacija; vsaj na zunaj bi moral ostali, kakršen je. Skrbimo torej, tla nam fabrike in belouške, hiše ne okužijo tega raja, tla nam tujci ne pobero vseh krasnih produktov stare kmečke umetnosti; kraji naj bi ostali, kakršni so, v svojem lepem in slikovitem stilu!

JOŽE KARLOVŠEK, mestni stavbenik

Gorenjske stavbe

Ostro podnebje, les kot stavbni material, živinoreja in poljedelstvo so dali tipično in slikovito zunanjost kmečki hiši, ki se nahaja po goratih severozalpadnih deželah. Ob severni Slovenije in na slovenskem Koroškem ajo slovenske hiše veliko skupnosti s seda-i u 111 š k i 111 i alpskimi hišami, in sicer fran-kovskega tipa. To so neredne, gorske, kupčaste vasi, brez zveze med seboj in tipi ozke ob-

orodje, staro pohištvo, žito ild. Nad hlevom je skedenj in prostor za seno iu slamo. Viseč lesen hodnik moli za en meter čez spodnji zidani del, obkroža gornji tlel hiše ob eni ali več straneh in ima lično izrezljane deske. Streha je precej strma in pokrita z deskami, ob pročelju ima lako zvani »čop«, poti katerim sc nahaja visoko poti strešnim vrhom balkonu podoben hodnik, kakršen je običajen pri lirol-

Gorenjski dom

arm-hotise

ligh Carnia

cestne organizirane vtisi. Večina hiš vsebuje Pod isto streho stanovanje in gospodarska po slopja v formi tako zvanih enotnih cnouatl-stropnih kmečkih dvorov. Stavbe so spodaj zidane ali pa povsem lesene, z visečim hodnikom pod streho, odprtim čelnim opažem in s kritim dohodom v podstrešje. Glavni prostor ic »hiša« s prideljeno kamro, V hišo se pride iz veže, ki je predcljenn otl kuhinje s polkrož-'1 i'n lokom »šipovcem«. Na drugi strani jo veže cventualno še shramba, potem se vrste v isti Vrsti in pod isto streho še hlev, pod itd. Nadstropni del jc obit z deskami, nerazdeljen iu navadno brez stropa, služi pa kot shramba za

skih kmetskih dvorih. Razloček meti slovensko in nemško hišo na Koroškem je ta, tla v slovenski hiši zavzema veža vedno sredino stavbe, v nemški pa leži mnogokrat ob strani, ki prvotno ui bila zaprta. V nemški hiši je kuhinja mnogokrat glavni prostor, kjer sc kuha, dela, je in spi, v slovenski hiši je pa izba ali »hiša« povsod središče kmetskega življenja. Premožnejša slovenska hiša jc šliristauičua, I. j. brez kamre. Tuintam se nahajajo pri Slovencih v nadstropnem delu — pri premožnejših tudi zidani — prostori s stropom, kjer hranijo žilo, suho meso in obleko. Nad glavno sobo je »gornja izba«, ki jc opremljena z naj-

lepšim pohištvom ter služi kot sprejemnica in obednica za goste, kakor tudi spalnica domačim dekletom. Ker je tu bolj razvita živinoreja kakor poljedelstvo, tvori glavno gospodarsko poslopje poleg hiše hlev, nad katerim so prostori za krmo in slamo.

Gorenjske hiše, ki se nahajajo v nižji Gorenjski, t. j. okoli Kranja, Škofje Loke in Kn.m-nika, imajo že bolj nižinski značaj ter preidejo proti vzhodu do Ljubljane v popolnoma drug, dolenjski tip. V nižji Gorenjski se pečajo kmetje poleg živinoreje še s poljedelstvom, ki jim ga nudijo obširna polja ob Savi. Zaradi tega so poleg hleva še kleti in shrambe glavni gospodarski prostori. Čim bogatejši je kmet, tem večja je hiša in tem več sob ima. Lega stavbe je z ozirom na cesto in sosednje hiše različna. Hiše so skupaj z gospodarskimi poslopji ali pa tudi ločene. Stavbe so lesene, zidane ali pa deloma lesene in deloma zidane. Leseno nadstropje se polagoma znižuje v kolenčasto pod strešic. Hodniki postajajo vedno krajši, strešni napnšč je s podstrešjem tako ven pomaknjen, tla so pod njim lahko zložena drva, ker tam ne tlelajo posebnih drvarnic,

Stene hiše stoje na zidanem podstavku, na katerem stoji lesena stena iz tesanih tramov »porezancev«, Na vogalili zgoraj tvorijo pore-zanci tako zvani kolenček, ki je na spodnji strani profiliran in nosi podstrešni napnšč. Vogali so zvezami z roglji, ki so enostavni ali profilirani, čelna podstrešna stran je z deskami

opažena in ima v sredi veliko izrezano odprtino »lino«, ki ima parapet obit z ličnimi prof i liranimi deskami. Ob straneh le line so še večkral manjše odprtine v obliki čaše, rože, križa, zvezale itd. Strehe so strme pod naklonom 45 stopinj, ob koncih imajo čope in so krite običajno s slamo in deščicami. Zidane stavbe so tudi pokrite z opeko »bobrove!« in škriljr. Na hodnikih so drogi za sušenje perila In za obešanje koruze v jeseni, kar napravlja jako prijeten vtis. Na ograji hodnika kakor tudi na oknih krasijo hišo rože, posebno bujni klinčki »nageljčki« z visečimi cvet!. Obcestne zidane hiše imajo tudi spredaj zidane nastavke »frčare ali kukrlc« nad glavnimi vrati, tla dobi hiša S tem še eno sobo pod streho in lepo obliko na zunaj. Ta nastavek je včasih malo naprej pomaknjen od glavne stene in sloji na stebrih tako, tla nastane spredaj pokrit predhišni prostor.

Vezna ali glavna vhodna vrata so pri zidani veži vdelana v kamenite podboje »hangarje«. Ti so na vrhu običajno polkrožni, robovi posneti in podstavek jc proti sredini vrat včasih precej razširjen. Krila so obila s profilira! deščicami v obliki zvezd, okrašena s kova žeblji ali pa so polnila dekorirana z reliefi vaz in rož. Delana so i/, mehkega lesa in so ple-skana ali nepleskniin. Poleg kljuke imajo neka tera vrata lutli še železen primež in t tkalce v bogati obliki.

Okna so različne velikosti. Pri starih lese

Veža z ognjiščem na Gorenjskem Hali with llcarlh in High Carnia

nili hišah so velika okrog 30 cm v kvadratu in napravljena na »zapah«. Novejša okna so večja, dvokrilna, s štirimi ali šestimi šipami in v razmerju širine proti višini kot 1:1 in pol. Zunaj imajo okna vobče lesena polkenca, ki so večkrat poslikana, pri zidanih hišah so pa tudi železna ter okrašena s kovanimi rozetami in peresi. Podboji pri zidani hiši so kameniti, imajo zgoraj in spodaj zidce ali pa so tudi brez njih. Skoro pri vseh zidanih hišah so okna zamrežena z okroglim ali pozneje tudi s kovanim železi cm, Večkrat so mreže jako umetniško izdelane v različnih oblikah. Prav pogosto so zidani deli hiše na vnauji strani okrašeni s podobami, ki jih je izvršil kak vaški uuietnik-samottk,

V tlorisu se deli stavba v vežo s kuhinjo, v »hišo«, kamro in shrambo ali gornjo klel. Glavna vrata vodijo v vežo, katere zadnji del tvori kuhinja, ki je deljena s steno ali pa samo s polkrožnim lokom. V kuhinji je ognjišče in odprtina krušne peči, ki je v glavni sobi. Ognjišče imenujemo prizidek pred pečjo. Pod ognjiščem je pepclnjak, t. j. votlina za pepel. Nad ognjiščem je obok, koncem oboka je običajno tudi dimnik. Ta obok je zidan iz kamenja ali pa pleten iz šib]a ter ometan z ilovico ali malto. Podolgoma pod obokom sta dva ali več drogov, kamor dajejo svinjsko meso v preka-jenje. V tej kuhinji se nahaja poleg ognjišča ali v drugem kotit še kotel za prašičjo kuho.

Iz veže se pride v »hišo«, v veliko družinsko sobo, ki nam služi kot stanovalnica, jedilnica in spalnica. V kotu poleg vrat je velika peč, ki sestoji iz treh delov. Spodnji del je iz zidanega in ometanoga podstavka, ki ima često obokano odprtine, kjer shranjujejo čevlje iu »zajeti« za sezuvanje. Sprednji dol sestoji iz pečitic, na katerih so bili včasih oblikovani tudi cesarski orli in na vogalu česlo svete podobe. Gornji del je okrogel ali Oglat ter toliko oddaljen v kotu od obeh ali ene stene, da nastane zadaj precej prostora, kjer leže pozimi otroci, pa tudi odrasli zlezejo radi na poč. Ta vrhnji dol je imel v starejših hišah precej vdol-bljenc pečnice, podobne štirioglatini, mi znotraj zoženim loncem. Okrog peči jc debela klop z izrezljanimi podstavnimi deskami, na katerih pozimi presodi vsa družina veliko časa. Nad pečjo vise leseni drogi ali »gavtri«, na katero so obeša ■-obleka.

Na drugem koncu hiše, nasproti peči, stoji velika miza iz javorjevogn losa. Okrog mize ob steni so klopi, daljše od mize, z dekorativ-

nim naslonjalom. Stoli imajo naslonjalno desko, »pero« imenovano, ki jo obkroženo v lepem profilu in z običajnim izrezanim srcem v sredini. Ob steni so šc skrinje za obleko in navadno še ena velika postelja, ki jo imenujejo »špampot«. V kotu nad mizo je križ, ki ima spodaj leseno knjigo za podstavek. Na obeh straneh križa so pritrjene ona poleg druge podobe, prvotno slikane mi steklo, a sedaj so večinoma papirnate. O Božiču odstranijo iz kola križ in napravijo tam lepe jaslice. Prej so imeli v navadi po vseh hišah še lesen sklcdnik in žličuik. V zidu se nahaja še omarica, kamor spravljajo steklenico, kozarce in druge malenkosti. Nad vrati jo polica, na kateri so se nahajale običajno majolike, svetiljke, »štober«, knjigo itd. Včasih je polica tudi ograjena s profiliranim! stebrički.

Stropi v vseh sobah so leseni. Po sredi sobe leži močan tram »ghijt«, na katerem so naslonjeno močne desko. Spodnja, vidna roba. trama sla posneta ali pa okusno profilirana in narez-ljana. Na tem stropniku je navadno vrezana letnica, ki pove, kedaj so poslopje zgradili. Razen letnice je tu pa lam tudi vrezano Jezusovo ime .ITI S. Ob njem so navadno še pritrjene polico, kamor sc shranjujejo orodje ali knjige. Stropne deske ali stropnice imajo tudi spodnja roba posneta ali profilirana. Drugi konec strop-nic leži na zidu ali na leseni steni in ima še spodaj za okras nabite deske. Te strope so v prejšnjih časih celo umivali (ribali), zalo so bile sobe tako nizke, čeprav je bila hiša v splošnem velika. V novejšem času so pa ti stropi že večinoma pobeljeni ali ometani.

Iz le sobe, hiše, se pride v manjšo sobo ali čiuuualo, tudi kamro ali štibeljc imenovano. Tu stanuje ponavadi ded ali pa babica v pre užitku.

Iz veže se pride po stopnicah više v hram ali gornjo klet. Tukaj imajo- postelje za odrasle otroke ali pa se rabi kot kašča in shramba. V zemlji je spodnja, klet, ki je pod gornjo kletjo in je dohod vanjo od zunaj ali znotraj v veži. Ta klel se rabi za poljske pridelke.

Ostrešje, zvano »eimper«, je dostopno po lestvi ali stopnicah, ki so v veži. Tu se nahaja kašča za žito, ki je shranjeno v predalih ali v velikih skrinjah. Shranjuje se še suho sadje in staro orodje. Na drugem koncu- podstrešja je prostor za obešanje perila, zvan podstrešje ali »dilo«. Ako je stavba velika, se nahaja v podstrešju še soba za otroke.

DIPL. AGR. A. JAMNI K, Ljubljana:

Gorenjski kmetovalec spoznava položaj

Naš gorenjski kmetovalec dobro ve, tla jc pred 1(11) leti naš znanec maršal Marmont v Franciji ustanovil za takrat moderno veliko tvornico za sladkor. Ta je na leto predelala I milijon kilogramov pese in iz nje dobila 40.000 kg sladkorja. Znano mu je tudi, da današnji srednji cukrovar predela več kot stokrat več kakor cukrovar maršala Marmouta. Dalje ve, da jc odtlej količina pridelka, sladkorja v tvornici porasla za šeststokrat zaradi in s pomočjo izboljšanih strojev, izboljšanih delovnih metod, na polju in v tvornici ter zaradi znatno povečanega odstotka vsebine sladkorja v pesi (na podlagi selekcijske vzgoje); in končno mu ni neznano, da danes pridelovanje I kg sladkorja baš zaradi omenjenih okolnosti mnogo manj stane kol pred sto leti, dasi so se otl takrat delavske mezde silno podražile.

V sto letih je torej tehnika naravnost čudovito napredovala, ne samo v industriji, ampak ravno tako tudi i) kmetijstvu.

Pred sto leti je praded gorenjskega krnela na kmetiji spodobno preživljal 10—12 glavo družino, današnji oratar pa se je dolgo čudil, kako tla ne more ustvarjati zadovoljstva v manjši, 4 -6 glavi družini.

Toda uvidcl je, da, je njegov deti za tiste čase moderno gospodaril, imel pa malo potreb; vsega, kar je potreboval za vase iu za nase — mu je dala kmetija kot domač pridelek. Pretirana konservativnost in preveliko oboževanje tradicije je povzročilo, da. so sc nasledniki teh pradedov le enostransko ozirali na pradedovo kmetijo kot delovni in prehranjevalni naturalno gospodarski instrument iu

so pozabili prilagoditi se mogočno napredujoči tehniki in gospodarskemu razvoju.

Današnji kmet se je uveril, tla doslej njegovo gospodarjenje ni bilo na odgovarjajoči stopnji, ampak da je zaostal za duhom časa. Izprevidel je, tla mu kmetija vsled mogočno izvedene delitve tlela in pofinjenega načina življenja ne more v naturi več dajati vsega kar potrebuje, ampak da je danes

gorenjska kmetija pat; obrat, kol vsak drug pridobitni obrat, ki mora bili urejen in vojen tako, da donaša denar.

Saj kar ima gorenjski kmet danes na sebi ni več njegov domači pridelek, celo velik tlel tega, kar nosi v usta, mora kupovati. Za to je treba denarja.

Uvidcva tudi, da svojih pridelkov ne prilagođuje zahtevam trga in jih odjemalcu nudi v taki prezentaciji, kakršne Ic-ta ne išče. Zato je njegovo vnovčevanje težavno iu slabo, in to še tembolj, ker doslej ni mogel bili brez posrednikov; a zdaj uvidcva, da mora. postati sam svoj veliki trgovec, kar mu bo omogočilo zdravo zadružništvo.

Krajevne in podnebne prilike dajejo Gorenjski izrazil značaj živinorejske pokrajine.

Toda v nobenem delu: Slovenije se ni raz vilo toliko industrije kakor tu. Tudi turistični promet je močno porastel.

Gorenjski kmet priznava, da sta mu ta dva činitelja pri vnovčevanju lahko močno koristna, čc se gospodarsko bolje organizira iu tako po ložaj v obče zadovoljstvo izkoristi.

Pretežni večini Gorenjske

omogočajo zdrave, sočne planine precej močno živinorejo.

Planšarstvo jc Gorenjcu

ustvarilo in doslej precej razvilo njegovo sirarstvo.

Samo v radovljiškem okraju se nahaja polovica, vseh slovenskih planin, ki tudi po površini predstavljajo to polovico. Toda čc bi bilo nekoliko več strumnosti pri proizvodnji in več trgovskega duha, bi bilo to sirarstvo lahko na dokaj boljšem glasu kot je. Tu je potrebno več modernizacije, ureditve vnovčeuja in brezpogojnega vpoštevanja zdrave reklame, te poslovne velesile, ki kmetijstvu ni prav nič manj važna, in potrebna kakor občni trgovini iu industriji. Z najboljšimi izdelki trdega sira bi Gorenjci lahko tekmovali s Švicarji, da bi se le prav zganili, a doslej so veliko zanemarili. Ne

bi bilo treba že doslej vedno sc pritoževati zaradi slabili možnosti izvoza, kajti gorenjsko mlekarsko in sirarsko proizvodnjo bi ob večji krizi lahko placiral na nacionalnem trgu v državi sami. Samo podjetnosti je treba in ta se sedaj budi.

Sicer pa gorenjsko mleko najde v industrijskem prebivalstvu razmeroma dobrega odjemalca:, stvar producentov samih pa je, tla s kakovostnim izboljšanjem ustvarijo predpogoje za pomnožitev mlečne proizvodnje.

Proizvodnja in vnovčevanje mleka hi se mogla še zelo povečali, ne da bi blago zaostajalo,

S tem, tla se v vseh letoviških iu turistično živahnih krajih ustanovijo moderne mlečne pivnice, dalje tla se po železniških postajah v okusnih steklenicah nudi res prvovrstno, zdravo planinsko mleko iu da se to uvede tudi po gostilnah. Po vsem kulturnem svetu jc v to že vse urejeno, a. Slovenci, ki se radi pohabamo s svojo kulturnostjo, prodajamo mleko takšno, kol se samo proda, ter v taki kakovosti in opremi, kakor skoraj še pred slo- leti. Vse to pa se ne ho samo storilo. Velja zavihali rokave iu reklame ne pozabiti. Naprednejši gorenjski kmetje bodo storili vse potrebno, tla glede mleka tudi Slovenci pridemo med kulturne ljudi,

Pridelovalec pa mora pri vsem tem postali strog tudi s samim seboj,

nuditi mora glede kakovosti vselej res prvovrstno, brezhibno blago ter v polni meri izpolniti vse, kar bo v pošteni reklami obetal.

Pridelovalec mora naj res ik je stremili za. tem, da odjemalca resnično zadovolji!

S tem ga priklene nase iu zopet ne bo treba tarnati, da ni izvoza, kajti mleko bo lahko doma šlo v denar. Sicer pa jc prodaja svežega mleka še vedno najbolj rentabilna.

Svoje Iravnišlvo in 'pašništvo bo Gorenjec, vedno bolj izboljševal iz lastnega, nagiba.

in ne bo več čakal, tla se mu vse to izvede s podporami, ker tudi te ne pridejo z neba. Smisel za samopomoč postaja z dne v dan večji.

Sadjarstvo

je nekdaj donašalo prav lepe denarje. Premalo pa se je storilo za vnovčevanje kakovostnega sadja in premalo za njegov sloves. Tudi sadnemu drevju bo v bodoče posvečati več pažnje.

Perutninarstvo, zlasti, jajca rstvo

mora Gorenjcem v bodoče donašali več. Treba pa ga bo gojiti bolj racionalno in inoderneje, kakor pač zahteva današnji čas.

Sir, mleko, jajca in sadje vse to je še vedno tako rekoč lukrativno blago,

katerega poraba kljub nekakemu prenasi-čenju svetovnega živilskega trga še vedno rasle, doma v drŽavi pa bi se njega poraba dala še močno stopnjevati, Tu sc ob primerni usmerjenosti proizvodnje ter organizaciji vnov-čevanja ni bati razočaranj, kakor jih je prinesla gorenjska konjereja, ko sc ji je izmaknil avstrijski trg iu ko poleg tega avtomobil iu traktor vedno bolj izpodrivata tudi težkega delovnega konja.

Reja prašičev-špeharjev na Gorenjskem ni umestna,

razvcu za domače, hišne potrebe. Iz južnejših krajev države je glede cen konkurenca premočit;!. Iz tropičnih krajev pa prihaja na svetovni trg povrhu vsega še rastlinska tolšča in si ga čimdalje bolj osvaja, kajti svet se setlaj bolj kot kdaj prej — prehranjuje racionalno in ekonomično. Pač pa obeta vedno bolj naraščajoča mala in srednja prekajevalska industrija tudi tiri nas postati dobra odjemalka za hitro-rasle

prašiče-pršnl nike

z nežnim, finim, okusnim mesom, In reja teh se v gorenjskih razmerah veliko bolj splača kot pa reja špeharjev. Tudi za izvoz imajo pršutniki danes mnogo več izgleda kot špe-harji. Naprednejši gospodarji sc pričenjajo baviti z mislijo listana vijanja zadružnih prekajc valnic, ki bi svoje proizvode lutli v nadrobni prodaji spečavale. Danes, ko se n. pr, šunka še vedno v detajlu reže po cenah od 60 Din za kg in ko je sicer že težko prašiča spravili v denar po 7 Din za kg žive teže, je razlika med obema cenama že tako velika, da jo je vredno imeti pred očmi.

Lan in ovčarstvo

sta nekdaj nosila cekine. Danes ne kaže zanju preveč se navduševati, ker se v leni ozirti obeta huda konkurenca iz drugih ovčarskih pokrajin in iz Rusije, kjer tudi v ti dve panogi uvajajo mehanizacijo.

Velik del Gorenjske je dobra

krompirjeva dežela.

Dom ne more biti brez njega, pa tudi za prodajo se ga močno prideluje. Vnovčevalna kriza pa je zatleia lutli krompir in čas je, lotili sc

vprašanja industrializacije krompirjeve letine (izdelovanje krompirjeve moke, strgancev i. tir., kateri izdelki so drugod po svetu močno v rabi v vsakem gospodinjstvu. Propaganda, reklama, bi jih uvedla tudi v naša gospodinjstva).

Pridelovanje krmskih rastlin na polju

se v živinorejski pokrajini priporoča samo od sebe.

Ostale poljske kulture

bi bilo uvaževati le v toliko, v kolikor to naj-nujneje zahteva kolobarjenje. Pridelovanje žila se na Gorenjskem ne splača, vkolikor pa kolobarjenje zahteva tudi žilo, gre ječmenu prednost.

Gozd

je Gorenjcu doslej še vedno bil najboljša železna rezerva in tudi še bo. Žal pa je v zadnjih desetih letih sekira preveč pela. Tudi cene lesa bodo poskočile, ko naša lesna industrija ne bo več tako divja in se bo tako uredila, da bo lahko proizvajala in dimenzionirala po naročilu. Pa ne pozabimo

čebelarstva,

bodi povedano, da je ono donosna panoga, ki ji bo gorenjski človek posvečal vedno več pažnje in poskrbel za njen sloves.

Treh težkih, grehov

pa tudi ne sme gorenjski kmet več delati, marveč naj stremi za leni, tla jih čimprej odpravi.

Prvi težki, gospodarski greh

je dejstvo, tla gorenjska kmetija kot obrat ni tako u reje n a , tla bi nje funkcioniranje bilo ekonomično in racionalno, in tudi sicer marsikateri gospodar vse preveč pozablja, da v

svojem obratu ni samo delavec, ampak tudi podjetnik. Povsod naj zavlada zavest, da svinčnik daje podjetniku navadno več dobička kot pa. vse garanje.

Drugi težki gospodarski greh.

je silno z a o s t a I i način k r m 1 j e n j a , posebno pri govedi. Ni dosti boljši kot pred stoletji. Vsaka mašina ti bo dajala, tem več proizvoda, čim bolj boš z njo ravnal tako, kot sc mora ter pokladal vanjo, kar je za izvršbo proizvoda potrebno;. Krava molze mi gobcu!

Tretji težki gospodarski greh.

jc zanemarjanje rodnosti zemlje. Najbolj enostavno je iz sklede zajemati, a končno se posoda izprazni, čc istočasno ne dodajaš. Da zemlja ne rodi več kot nekdaj v starih časih, tega so krivi rodovi, ki so jo izropali. Gnojiti je treba izdatneje in razumneje.

Danes je gospodarstvo celega sveta v hudi krizi. Nahajamo se na najnižjem stanju konjunkturne depresije, ki pa ji bo po zakonih gospodarske znanosti ob normalnem razvoju stvari o svojem času

sledila doba konjunklurnega izboljšanja, učvrščavanja kupne moči in izboljšanja cen.

Najvažnejši činitelj za prestop iz dobe depresije v boljše dneve ni morda zmanjšanje produkcije, ampak edino

zaupanje produktivnih slojev v boljšo bodočnost.

S pretiranim črnogledstvom vsak podjetnik, tudi kmetijski, dela sani sebi škodo iu zavira možnost gospodarskega razgibanja.

Gorenjec noče biti črnogled, zaupa v bodočnost in se pripravlja, da se bo pokazal možaka, ko se začnejo boljši dnevi.

A. SIČ:

»V Gorenjsko oziram se skalnato stran

Triglava blišče se vrhovi«

Semrajc

Od Ljubljane proti severu in severozapadu se dviga polagoma naša slikovita (iorenjska, ki privablja leto za letom na tisoče obiskovalcev, domačinov in tujcev vseli krajev. Poleg naravnih krasot visokih gora in strmih sten ima (iorenjska tudi obilo rodovitnega polja, zelenili travnikov in obsežnih planinskih pašnikov, iio katerih se pase nešteto glav plemen ske živine najboljših pasem, ki je kmetu lep vir dohodkov.

Rodovitno polje mu daje toliko pridelkov.

da more brezskrbno preživljati sebe in svojo rodbino. Od žitinih posetev mu posebno dobro uspeva ajda. Iz njenih cvetov srka nebroj pridnih čebelic sladek med tudi dober donos. Posebno dobičkauosiia je sadjereja, ki se je v zadnjih petdesetih letih dvignila. Gorenjsko sadje je jako čislano in je vedno veliko povpraševanje po lijem.

Glavno zaslugo za la lepi uspeh v sadjereji si je vsekako steklo gorenjsko učiteljstvo, ki je z veliko vnemo bodrilo k napredku v tej

Gorenjska narodna noša:

Gorenjka s pečo SloNvcnische Trnchtcii: VVeises mit Spitzeu besetztes Kopftuch, die sogenanute »peča« Costumes nationau« slovenes: I laute-Carniole

Gorenjska narodna noša:

Gorenjki v avbah SloNvenlsche Trachten:

Oberkrainische Madchen mit

Goldhauben Costumes nationaux slovenes:

Haute-Carniole

stroki. Oče tega pokreta med učiteljstvoiu je /.a. gospodarstvo in napredek vrlo vneti Janko Žirovnik, bivši nadučitelj v Gornjih Gorjah. Mil je prvi, ki je začel med kmeti gojiti žlahtno sadje in spodbujati svoje tovariše bližnje okolice k smotrenemu delu v tej panogi narodnega gospodarstva. Še danes, v svoji visoki starosti, spodbuja kmetovalce kranjske okolice k izboljševanju njihovih sadovnjakov.

Največje bogastvo i>n ima (iorenjska v nepreglednih gozdovih, iz. katerih izvažajo vsako leto ogromne množine nterknnlilnega lesa. Po njihovih temnih goščavah živi obilo vsakovrstne divjačine od navadnega zajca pa do plemenitih divjih koza in stasitih jelenov. Ni torej čuda, da je med Gorenjci tako globoko vkoreninjena lovska strast. Ta strast jc že marsikoga zavedla na napačno pot, da jc postal divji lovec. O divjem lovcu nam pripoveduje

tudi narodna pravljica. Prišel jc tak lovec iz nekdaj naše Trente v kraljestvo »belih žena«, da ubije mogočnega belega kozla »zlatoroga«, vodnika črede »belili koz«. Eden njegovih zlatih rogov, da je ključ do neizmernih zakladov zlata iu srebra, ki ležijo v Bogatinu, gore skal nate Koiiiue, jugovzhodno od 'Triglava; in njega se je hotel lovec polastili, da bi maščeval napuh svoje neveste. Krogla zadene in smrtno nmi zlatoroga. Ko pa je le-ta zavžil čudotvorno zel belili žena »triglavsko rožo« (= sleč, ravš, rhododendron), jc nanovo oživel in se pognal proti lovcu. Lovec sc je zvrnil s strme skale v brezno, njegovo truplo pa je na pomlad, ko se je raztopil sneg, pripiavila Soča.

Dobičkanosen je tudi ribji lov. V bistrih mrzlih vodah švigajo sem in tja živahne postrvi, kakršnih je po drugih vodah dobiti le redko.

Gorenjska je torej pravi raj, jc lepa in bogata. Njene naravne krasote so navdušile marsikaterega pesnika, da je clal duška svojim čuvstvom v vznesenih pesnitvah, še narod sam je zapel:

»Po Gorenjskem je fletno, so visoke gore, so bistri studenci, pa bele ceste«

Zdravemu gorenjskemu podnebju pa tudi odgovarja Gorenjec PO vsi svoji čvrsti naravi in svojem vedenju. V občevanju se ti zdi trd. kakor da je obdan s hrapavo skorjo. Ko pa ga spoznaš bliže, se prepričaš, da je njegova duša blaga; gostoljuben je, usmiljen in radodaren. Posebno ga odlikuje njegova odkritosrčnost. Pri Gorenjcu ni zahrbtnosti, pove ti mimo v brk, kar ima na srcu. Tudi ni maščevalen. Nehote se pri tem spomniš one fantovske:

»Pa smo se skregali, pa smo se zbili, pa smo se vzglihnli, pa smo ga pili.«

Kar se tiče starih šeg in navad, sc je (iore-njec v teku zadnjih 60—80 let precej izpre-menil. Marsikaj je opustil, kar je bilo prej v navadi. Uklonil se jc tudi modi, ki se je polagoma spravila na kmete. Zamenjal je svojo prvotno (narodno) nošo s praktičnejšo moderno. Prej se je oblačil v ozke i r h a s t e hlače, pripete na lepe rožnate naramnice. Telovnik, prvotno iz rdečega sukna, je bil pozneje iz rožastega ali raznobarvnega pikčastega baržuna. Zapenjal ga je z. belimi kovinskimi, premožnejši s srebrnimi, navadno kro-giičastimi gumbi, ki so bili spredaj našiti v dolgo, gosto vrsto. Poil položni vratnik mehke snežnobele srajce si je zavezoval rožasto svileno ruto, nje konca pa je potegnil tiri ramah izpod telovnika.

Crn ali modrikast suknen jopič je bil kratek. V vročih dneh ga je nosil le obešenega čez rame.

Obuval se je v visoke škornje, ki jih je potegnil preko kolen. V poletnem času Pa jih jc zavihal pod kolena, tla je bilo videti bele spodnje hlače, ukrojene iz domačega platna.

Na. glavi jc nosil volneno pisano čepico s Podaljškom, »cofom«, ki je visel do ranic niz. dol. Vrhu te čepice, ki so jo pozneje Opustili, si je pokril črn klobuk, z ne posebno širokimi krajci. Fantje so si za trak zapenjali

šopek iz nngeliia, »roženkravta« in rožmarina, ako jim ga njih izvol.ieuke niso pripele na jopič. Če ni bilo svežega cvetja, jc zadostoval tudi »pušeljc« iz suhih rož. Poleg šopka so v poznejšem času nosili fantje krivec od ruševca. Če je bila njih krivulja obrnjena naprej, je bil to znak posebnega poguma; rekli so, da nosi krivec »na korajž.o«, kar je pogostokrat dalo povod za neprijetne incidente.

Pozimi so nosili ženske in moški bogato vezene kožuhe, kakršne vidimo danes le še pri zelo starih ljudeh.

Ženskam so segala krila skoro do gležujev; bila so široka, iz pisanega ali enobarvnega volnenega blaga, iz libela, ali ludi kambrika. Premožnejše so nosile svilena krila, navadno ba-krenordeče barve. Spodaj so imele prisil širok črn baržunnst trak. Podobleklc so pa več spodnjih belih š k r o h a n i h kril, da so izgledale bolj široke iu močne. Spodnja krila so bila spodaj okrašena z bogatimi vezeninami ali širokimi čipkami.

Modre je bil prikrojen iz enakega blaga kakor krilo, prej pa iz zlatega ali srebrnega roža stega brokala, zato so ga nazivale »zlati« ali »srebrni« modre. Bil je kratek ter prisil h gor njemu krilu.

Predpasnik je bil širok, črn, svilen ali volnen, bil je nekoliko krajši od krila. Krog in krog so mu bile prisile 3 do 4 cm široke črne čipke. Privezovale so si ga s tankima t rakoma. S tema je bila obenem privezana zadaj precej velika široka pentlja, katere konca sta segala skoro do roba kril. Prvotno pa so bili predpasniki iz belega, tankega, bogato vezenega blaga. Pozneje so nosili ožje predpasnike.

Škroban s r a j č n i k je bil iz finega per-kala. Okrog vratu so bile prišite ozke, nabrane čipke. Pod vratom so ga zapenjale z malim belim gumbom, ali pa ga zadrgnile z belim trakom. Rokavi1 so bili široki s položenimi, trdo pol i k an i mi gubami. Zapcstniki so bili ozki in okrašeni z belimi vezeninami ali prišitimi ozkimi čipkami.

Povrhu srajčnika so si položile svileno ro žasto ruto, zloženo na tri vogale lako, da sta se dva vogala na prsih križala in ju vtaknile za predpasnik. Na prsih jc bila ruta speta navadno z zlalo brožo.

V jeseni in pozimi so nosile ženske kratek jopič, spenzer. Bil je ali iz enakega blaga kakor krilo ali pa ludi iz teiunozclenega, teiu-noinodrcga ali drugačnega blaga. Imel je široke rokave, ki so bili proti zapestju zoženi v zapestnike; zapenjale so jih z zaponkami, ob robu pa so jim našli e ozke, bele čipke. Spenzer je bil ob rami nabran, imel je širok, črn, baržu-

nast vratnik. Zapenjale so si ga spredaj z zaponkami. Ob bokih mu je bil našit širok pas iz istega blaga ali iz bar/ama, zadaj je bil pas nabran v kokardo.

Nogavice so bile bele, gladke in so se lesno1 prijemale nog.

Obuvale SO se poleti v črne, nizke čevlje, solne, spredaj okrašene z majhno svileno pentljo, kokardo, ali belo (srebrno) zapono. Pozimi so nosile visoke čižme iz črnega usnja. Pete obuval so bile srednje visoke.

Krog pasu so si ženske opasovalc kovinast, srebru ali tudi pozlačen pas, sklepanee,

1) Iz raznih starejših opisov slovenskih narodnih noš (Benedik Franc Herraan-1783, Anton Linhart 1791, B. llac-quet-1801, lleinrich Georg llofl-1808) povzamemo, da so naše prednjice svoja oblačila rade nagubavale, pa nogavice tudi. Da so ljubile gube, je res, da bi pa namenoma nagubavale tudi nogavice, je manj verjetno. Bržkone so se nogavice nad členki sesedle v gube same od sebe, ker niso bile podvezane. (Tedaj še niso poznale gumijevih podvez, podvezavaleso jih z belimi ozkimi trakovi.) Podveznvale pa so jih morda iz zdravstvenih ozirov (motenje krvnega obtoka, krčne žile in drugo), nekatere tudi iz komodnosti.

ki jc bil izdelan prav umetniško in cesto tudi obložen s steklenimi biseri raznih barv.

Uhani so bili ali zlati, t. zv. »murčki« ali pa taki z obeski.

der aux

Na glavo so si žene in dekleta zavezovale v tri ogle zganjene bele škrobaue peče" iz finega perkala, pozneje iz angleškega tulja. Srednji vogel je bil okrašen z bogato vezeno »rožo« in je visel po hrbtu nizdol. Ostala konca so imele žene zavezane okoli podbradka, ua vrhu glave pa je bil vozel z navzdol visečima koncema. Dekleta pa so potegovala konca kri žema pod viseči vozel in ju zavezavala vrhu glave v pentljo, zvano »petelinček«.

Avbe so nosile le žene, na ženitovanju pa tudi nevesta in družica, »čelo«8 (form) avbe je bilo bogato z zlatom vezeno (zlate avbe). Vrh avbe jc bil visok grebenast ali nizek, iz finega,

-) Glej A. Sič, Vezenine na Kranjskem, III. del ■i) „Ženski svet" 1927. sir. 85 ima članek: A. Sič, Zlate avbe, opremljen z 81 risbami avbnih čel v naravni velikosti.

nagubanega, prosojnega blaga, podložen z rdečini perkaloni ali taftom.

V Bohinju in okolici so nosile žene in dekleta za vi jače. Tudi sedaj je zavijača prav priljubljeno pokrivalo liri mladih ženah in dekletih.

Opisana moška in ženska narodna noša je v navadi še danes, toda oblečejo si jo le ob posebnih slavnostnih prilikah, zlasti čc jc treba poudariti slovensko narodnost.

Ko je ljudstvo začelo opuščati narodno nošo, je to bolelo marsikoga, zalo je med ljudstvom nastala pesem, od katere naj navedem le nekaj značilnejših kitic.

»Pesem starega Kranjca«.

Če zmešnjavo oblek pogledam, skoraj Kranjcev ne poznam: vsi podobni so sosedom, bil' Slovenci jih je sram.

Vsak oškoinbau po soldnško, zaje mu striže pod brado, hlače nosi po francosko, Nemec, Lah .ie za pestjo.

Zdajle kmetiške dekleta kakor žlahtne so gospe, vsaka 'z škatlice vzeta v zlatu, svili, to se vč.

Oblačila vse imajo iz angleškega blaga, vsem domačim slovo dajo, kar je tuj'ga, to velja.

Se po d'viškilt šapljih" praša, proč so prešli že povsod;

I) Šapelj, ozek baržunast trak, ki so ga nosile dekleta zarezanega preko temena.

Od šegr' in navad, ki so se deloma še ohranile, naj zaradi pičlega prostora omenim tu le sledeče. Ohranil se je še običaj, da napravijo »o f r c h t« domačemu rodbinskemu članu, ki bo obhajal naslednji dan svoj god. Pred vrati ali pod oknom razbijajo po škafih, tolčejo s ko-vinastimi pokrovkami, trobijo na rog in delajo oglušljiv ropot, ki se razlega daleč po vasi. Navadno naropotajo »tri vrže«, ako jih godov-nik ne prepodi z vodo.

Posebno zanimivi so običaji pri ženitova,-u.iili," ki se vrše po kmetih navadno pred pustom.

Komur se je pa poroka razdrla iz tega ali onega vzroka, temu pri vlečejo na pcpeluično sredo »ploh«. Preoblcčcjo se v maškare in vlečejo kako desko, star zaboj ali staro skrinjo s silnim truščein iu hriiščem pred hišo dotič-nega dekleta, fantu pa postavijo pred hišo ali celo na streho s slamo nagačeno žensko, ki mu jo ponujajo v zakon.

(iorenjska je res zanimiva v vsakem oziru, zato zahajajo tujci kaj radi v te kraje. Krasne gorenjske pokrajine nudijo letoviščarjem in športnikom vsega, česar si poželijo in to v vsakem letnem času. Prometne zveze so dobro urejene in glavna železniška proga, ki vodi od juga do severovzhoda, omogoča zvezo z vsemi gorenjskimi kraji. Z železniških postaj vozijo na vse strani avtobusi in vozovi in so na razpolago, kadar jih kdo potrebuje.

5) Pod naslovom „Na gorenjskem je llelno" je izdala Manica Komanova v mali knjižnici opis različnih gorenjskih šeg, navad in vraž.

|;) V Vodnikovi Pratiki iz leta 1929. se nahaja spis A. Siča ,,Kmečka svatba na Gorenjskem".

JOSIP LAVTIŽAR:

Ob vznožju Julijskih Alp

Dolgo, dolgo nismo znali po vrednosti, ceniti gorenjske domovine. Zdaj je vendar prišel čas, da spoznavamo kras naših planinskih pokrajin. Od leta do leta uvidevamo vedno bolj1, da sc zlasti (iorenjska dolina ne boji tekmeca tudi z najdtvnejšimi slikami, ki jih nudijo druge dežele. V čast si .stojmo in v ponos, da smo vprav mi tako bogato obdarovani s prirodnirni lepotami.

Oprtimo si nahrbtnik in vzemimo v roko popotni les, da si ogledamo s skalnatimi vršaci zastraženo dolino od Mojstrane-Povjcga, pa tja gor do najvišje točke, kjer leži selo Rateče in kamor nas vabi že tolikokrat opisana iu tudi opevana Planica.

Kdo šc ni občudoval izpred cerkve na Dov-

grandijoznost bajnega kraljestva, v katerem domujeta, divja koza in planinski orel. Prav poleg nas pa počiva ob cerkvenem zidu tisti, ki nam je odprl ta bajni svet in seznanil ž njimi tudi tujce. Na njegovem nagrobnem spomeniku čitamo:

Vsako jutro v zarji novi naši zažarč vrhovi, gledajo, kdaj prideš spet, ki si varili bil jim svet: Naš triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega — Aljaž.

Ko zapustimo Dovje, pridemo kmalu do skalnate soteske, v kateri bobni ob deževnih nalivih divja Belica. Ta hudournik jc opustoši! ves tamošnji svet tako*, da, sploh ne more storiti

Planica:

raj smučarjev

jem razgleda proti Triglavskemu pogorju! V dolini teče po širokem belem produ Sava, ob njenem desnem bregu pa je vas Mojstrana, oskrbljena z vsem, česar potrebujejo turisti na, svojih izletih. Pred nami so odprte kar tri doline, druga za drugo. Prvi dolini pravijo Vrata, drugi Kot in tretji Krma. Na vseh straneh se ob njih dvigajo gorski velikani: Debela peč, Rjavfna, Cmir in Steu.ar z ostalimi tovariši, ki obkrožujejo kot častna straža svojega glavarja, očaka Triglava. Zares, že samo ta pogled izpred dovške cerkve nam da okušati

— Skilauferparadies

nobene škode več. Ob koncu soteske ugledamo 2144, m visoko Kepo,, ki stoji kot obmejna točka med bivšo Kranjsko in avstrijsko Koroško.

Odtod nas pripelje cesta v naselbino P'od-kuže, broječo kakih deset hišnih številk. Ti kraji so bili popolnoma ločeni od sveta, ko šc ni bila zgrajena železnica. Zdaj so pa, zvezani na vse strani. Kdor nima čuta zai naravne lepote, smatra to okolico za puščavo; pravi turist pa najde tukaji krasne vzorce gorskih oblik.

Naša pot postaja; vedno bolj samotna, toda čakajo nas velika, presenečenja. Ob desni: strani

nas spremljajo strme stene Karavank, poleg eeste teče Sava in se ustavlja v zelenili tolmunih, na oni strani pa kipijo v višavo opasne čeri Kukove Špice in njenih sosedov. Višek veličastva se nam odpre v dolini Martuljek. Noga nam noče dalje; obstati moramo in občudovati sliko, ki nam jo nudi ta izredna gorska skupina. Tudi govoriti si skoraj ne upamo, ker tu ima odločujočo vlogo le strmeče in uživajoče oko. Na uho nam udarja mogočni slap v Martuljkovih prepadih, v sredi vrša.ccv pa drži kraljevo žezlo Špikova! piramida, ki jo skoraj simetrično obdajajo častni trabanti. Ne naveličaš se zlepa tega edinstvenega, prizora.

Zdaj pa skozi vas Gozd proti Kranjski gori. Od daleč nas pozdravlja množica hiš z lepo gotsko cerkvijo Matere božje in z osivelim romanskim zvonikom iz 14. stoletja. Vsa. ta okolica, je bila v davno preteklih vekih zaraščena z gozdi, v katerih so imeli medvedje in volkovi udobna bivališča. Toda s sekiro iu krampom so prvotni prebivalci spremenili nerodovitni svet v njive, travnike in senožeti. Grofje Ortenburžant, lastniki teh krajev, so ljudem1 sezidali cerkev, oglejski očak Ludovik della Torre pa jim jc z listino, izdano 311. novembra 1,362., ustanovil župnijo in poslal prvega duhovnika. Ortenburžani so bili zelo iino-viti, mirni in pravični gospodarji. Več mest, trgov, župnij*, samostanov in drugih kulturnih zavodov je bilo ustanovljenih po njih vplivu in podpori. Sezidali so tudi grad v Radovljici in grad Kicselstcin v Kranju. Nekateri izmed njih so se posvetili cerkveni službi; nahajamo jih tudi kot župnike v Radovljici. Velika posestva so po izumrli rodovini Orlenburžanov leta 1420. podedovali celjski grofje.

Ko je bila. leta 1870. dograjena, železnica iz Ljubljane na Trbiž, je prihajala Kranjska gora do vedno večje veljave. V najnovejšem času pa je postala središče tujskega prometa v Gorenjski dolini. Nje krasna lega iu zdravo planinsko podnebje jo upravičujeta do tega velikega napredka. Na južni strani je obkrožena z belim vencem Julijskih Alp. Glavni orjaki so: Prfeamk, Razor, Škrlatica in Mojstrovka, vsi nad 2000 m nadmorske višine. Do njih podnožja pelje skozi dolino Pišenco dobra cesta tja gor do Vršiča, kjer je zdaj meja med Jugoslavijo in Italijo. Ob severni strani je Kranjska gora zavarovana s poraščenimi vrhovi Karavank, oh vzhodu in zapadu je dolina odprta.

Ker je doltotl tujcev ne samo poleti, ampak tudi v zimskem času od leta tlo leta večji, so sezidali Kralijskogorei mnogo novih hiš in jih oskrbeli s potrebno opravo. Nastali so lutli moderni hoteli, kjer dobijo gostje dobro po-

strežbo. Vse kaže, da bo lo letovišče napredovalo bolj iu bolj.

Pri nadaljnjem potovanju iz Kranjske gore si ogledamo pol ure oddaljeno vas Podkoren, raztegnjeno ob državni cesti, ki pelje čez korensko sedlo v Beljak. Podkoren ima ugodno solnčno lego na bregovitem terenu, zato biva tudi tukaj vsako leto mnogo letoviščarjev na odpočitku.

Iz Podkorena rabimo še pol ure do Rateč. Ta planinska naselbina, ležeča 868 m nad morjem, je zadnja postojanka v Jugoslaviji, toda v prometnem oziru velike važnosti. Na 1511 nt visoki Peči, ki je oddelek Karavank, je meja treh držav. In prav na Leči je nenavadno lepa razgledna točka, s katere nam je odprt svet v najdaljše kraje. Zato ima poleti in tudi v zimskem času veliko obiskovalcev.

Ratečam pravijo kranjska Sibirija;. Ni baš pesniško to ime, kajti kljub temu prištevajo to okolico najodličuejšim pokrajinam naše dežele. Rateška planota je štiri kilometre dolga in en kilometer široka. Ob severni strani jo ščitijo Karavanke, ob južni jo stražijo Julijske Alpe. Čeprav sla. vzhod in zapad odprta, vendar ni hudega vetra, pač pa veliko snega, veselje za vsakega smučarja.

Izmed stranskih dolin je najvažnejša Planica, ki postaja v zadnjih letih Vprav glasovita. To je orjaška skalnata soteska, ki se začenja ob južni strani Rateč in sega v daljavi šestih kilometrov prav do vznožja sivih vr.šaeev. Ob strani sta obdani z navpičnimi stenami razklanega gorovja. Na desni strani jo obrobljajo Visoka Srednja in Mala Potica (Poldnevnica, Mittagskogel), Ob koncu teh treh stoji Strugova Špica. Na levi strani doline dvigajo svoje glave Ciprnik, Suhi Vrli in Sračnik. Konec Planice jc podoben velikanskemu amfiteatru, ki ga obrobujejo razčesame čeri dveh inogoč-njakov. Eden kipi s piramidalnim, presckauiin vrhom 2655 m visoko v zrak. To je silni Jalovec, Triglavov in Mangarlov tekmec. Druga višina je ponosna Mojstrovka, dvigajoča svojo ponosno, 2367 m visoko glavo proti nebesnemu oboku. Med njo iu Jalovcem se vleče ciklopski zid, ki ima orjaško skladov je, v terasah nagro-madcuo drugo nad drugim.

Toliko večjo zajemljiivost daje Planici Sava-Dolinka, ki tukaj izvira. Ze kot vrelec iz pečin jc jako močna, peneča in valeča se proti dolini. Ko pa pridrvi na piano, ponikne v pesku. Le ob dolgotrajnem deževju se napolni izsušena struga z vodo, ki hiti proti rateški planoti in dela meti Ratečami in Podkorenom podolgovato jezero. Iz jezera teče kot krepak potok in se končno nad Radovljico združi s svojo

Kranjska gora: zelo priljubljeno zračnu letovišče in zimovišče Hohenkurort, alpine Sommerfrische, Wintersportstation (.si2 M ii. d. M.)

posestrino Savo-Bohinjko. Dolgo časa so trdili, tla izvira Sava-Dolinka iz omenjenega jezera. Zdaj je dognano, da se iz jezera samo izliva, pravi vir pa ima v Planici. Domače ljudstvo jo nazivlja Nadižo, ker prihaja šele tedaj na dan, ko je že del.i časa deževalo.

Naj dodamo pričujočemu spisu o naravnih lepotah še nekoliko folkloristike, tla spoznamo tudi ljudstvo, ki prebjva v »kranjski Sibiriji«.

Vse kaže, da je naselbina v Ratečah zelo stara, (ilede imena »Rateče« trdijo jezikoslovci, tla pomenja to, kar »raztečje«, ki je enako z besedo »razvodje«. Na tej gorski planoti teče namreč Sava proti vzhodu, nekaj drugih potokov pa proti zapadu na koroško stran.

Kedaj so neki prišli prvi prebivalci v kranj sko Sibirijo? Cerkev Sv. Tomaža ob koncu rateške vasi kaže s svojim romanskim zvoni kom, da je bila zgrajena v davnih stoletjih. Govorica celo ve, da je bil občini zato izbran sv. Tomaž kot zavetnik, ker prvotni Ratečani niso bili posebno vneti za sprejem krščanske vere. Ustno izročilo bi torej pričalo, da so bivali tukaj ljudje že v poganskih časih.

Stari prebivalci pa niso bili sami svoji, ampak uslužbenci mogočnih gospodarjev. Robovali so vitezom, ki so imeli utrjen grad v Bell peči. Nekaj časa je bilo to viteško gnezdo lasi Ortenburžauov in celjskih grofov, za njimi ga je dobil cesar Friderik IV. (1439. 14'J.l). Grad, stoječ na precej visokem hribu, je že dolgo v razvalinah, lotla Ratečani še dobro pomnijo pripovedovanje svojih pradedov, kako hudo tlako so morali delali pri zidanju grajskih poslopij. Zjutraj so šli z v 111111 i otl doma iu vozili ves dan kamenje na vrh hriba, zvečer pa so prinesli domov odrto kožo izmučene živali.

V sedanji, 145 hišnih številk broječi vasi prebiva delaven rod poljedelcev in živinorejcev. Vseh župljanov je nekaj nad 700. Govorica jc precej trda in zalegnjena. Hoj z naravnimi silami; vsakdanji opravki pri živini iu ne-dostajanjc duševnega tlela daje jeziku bolj oster značaj.

Narodna noša jc pri moških izginila, ženske pa se šc nekoliko drže domačega blaga in starih vzorcev. Pozimi predejo in plete. Ruševina, tkana iz volne iu preje, ima hihitam še

vedno svoje pravice. Krila iz črno batrvanega rasa, obšita oh .spodnjem koncu s širokim zelenim trakom, so v nekaterih družinah še dandanes v navadi. Iu pa lesene eokl.ie! Tudi te niso popolnoma opuščene. In čemu tudi? Saj so v vsakem oziru zelo praktične. Noge, ki tičijo v njih, se po kamenitih in ledenih potih trdo prijemajo tal, da ne spodrsnejo. Vrhtega so cokle poceni iu drže dolgo časa. Da je to obuvalo dobro, priča njega starodavni obstanek. Kar je slabo, ne ostane dolgo, dobra, roba pa ima trajno vrednost.

Glede narodnih običajev jc pripomniti, da ginc.io stare navade bolj in bolj. Nova doba je našla pot tudi v to, tujemu vplivu težko dostopno vas. Hiše, ki so bile nekdaj nizke in lesene, so zdaj že večinoma enonadstropne. Pohvaliti moramo pa gospodinje, ki zelo ljubijo snago. Rateška gospodinja skrbi, da je hiša vsako leto dvakrat prebeljena. Mize in klopi morajo bili ob sobotah pomite, prav tako pod večkrat s peskom osnažen. Na stenah so svete podobe, druga poleg druge. Starih podob, slikanih na steklo, ni več videti. Tuintam visi na stropu lesen golobček, gledajoč dol na. mize, z belim pitoni pogrnjene, kamor postavljajo jedi.

Ne pozabimo tudi posteljne oprave, ki je gospodinjam posebno v čislih. V vsaki hiši sloji lično urejena postelja brez pogrinjala. Opravljen;] je z blazino, s snežnobelimi rjuhami in pisano odejo. Vsaka nevesta, katera le količkaj premore, prinese k hiši <S 12 posteljnih odej. Zglavje postelj je visoko, napravljeno iz blazin, povitih v platnene preobleke, ki imajo oh koncih rdeče ali višnjeve čopke. Zglavje je vedno ob spodnji strani postelje, tako namreč, da noge ležečega niso obrnjene proti hišnim vratom,, ampak proti oknom. Ljudje pravijo, da človek ne sme imeti nog obrnjenih k vratom, dokler je živ, ampak šele potem, ko

umrje. Gospodinje imajo tudi željo, naj jih pokopljejo zjutraj iu uc proti večeru. Kot razlog navajajo to, da. niso nobenega popotnika, kateri jih je prosil prenočišča, odslovile, ampak vsakemu dale večerjo in ga obdržale pod streho. Zato naj tudi njih uc nosijo proti večeru od hiše. —

(ilede tujskega prometa pa opažamo v zadnjih treh letih velik napredek. Rateče so po stale zelo priljubljeno iu zato močno obiskovano letovišče. Leta 1928. je bivalo tukaj 550 tujcev, leta 1929. jih je stanovalo- 760, leta 1930. pa že nekaj nad I DUMI. Hitro naraščajoča številka kaže, da ima la kraj lepo prihodnjost, iu sicer iz sledečih razlogov:

1. rateška gorska planota je veliko širša ko druge postojanke Gorenjske doline;

2. zaradi tega ima tudi več sobica kakor one, ki so bolj stisnjene med gorovjem;

3. izmučeni meščani potrebujejo miru iu tega dobijo v Ratečah, kolikor hočejo;

4. življenje je v tem kraju ohranilo še tisti značaj, ki ga je imelo v prejšnjih časih. Ni godeb

Pogled na Kranjsko goro

in zabavišč, ni kinov in barov, ni treba vsak dan druge obleke, ampak je vse domače iu preprosto. Saj nam nihče ne more dali večjega veselja in lepšega užitka kakor nam ga nudi veličastna narava.

LASTNI DOM

MESTNA HRANILNICA

USTANOVU. L. 1893 V KRANJU USTANOVU. L. 1893

Uraduje za stranke vsak delavnik od 8. do 13. ure

Hranilne vloge obrestuje po 5%, večje vloge proti trimesečni odpovedi pa tudi višje.

Za varnost hranilnih vlog jamči ne samo hranilnično imetje, ampak tudi mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem ter z vso svojo davčno močjo, tako da je pri hranilnici naložen denar popolnoma varen.

Kranj v Valvasorjevi dobi

Kranj — gorenjska metropola

Tam, kjer Kranj na trdi skali Sedež svoj star kaže zali,

Ona zemlja slavoglasna Moja vlast je, dom je moj.

C i m p c r m a n.

Od Kamnika proti severo-zahodu in jugu se razprostira dokaj široka in plodo-vita ravnina. Če potuješ po njej, se ti vrste pred očmi na levi in desni lepe vasi, sredi njih in po bližnjih holmcih pa je posejanih mnogo cekva. Proti severu zapirajo ravnino Karavanke, proti severozapadu pa Julijske Alpe, i/nad katerih sc ponosno dviga velikan — Triglav. Nekako v sredi te ravnine ob pogorju, kjer se steka Kokra v majko Savo, stoji ponosna gorenjska metropola — mesto Kranj.

V zgodovini bivše Kranjske dežele predstavlja Kranj zelo znamenito mesto. Po njem je dobila vsa dežela svoje ime. Mejni grofje so si izbrali v mestu svoja bivališča in zgradili trdnjavo, ki jc imela nadvse primerno in proti sovražniku dobro zavarovano lego na strmem bregu dveh rek.

Na tem kraju, ob izlivu Kokre v Savo, jc stalo že za časa Rimljanov starodavno mesto Santicum. Teta 788. si je bil podjarmil frankovski kralj Karol Veliki poznejšo deželo Kranjsko in jo razdelil v krajine (marke). Kljub temu pa jc obdržala dežela šc svoje lastne slovenske kneze, ki so bili podložni furlanskim mejnim grofom. Ker sc pa mejni grof Balderik ni zoperstavil prodiranju Bolgarov, jc bil 1. 828. za kazen odstavljen. Njegova grofija je bila razdeljena na štiri mejne grofije, med katerimi je bila tudi Kranjska, obsegajoča Gorenjsko stran in del Koroške. Kranjski mejni grofje so bili podložni kraljevim namestnikom na Bavarskem, kasneje koroškim vojvodom in naposled oglejskim patrijarhom. Glavno mesto Kranjske marke je bil Kranj.

Nemški kralj Ljudevit jc izročil I. 854. vladarstvo na Koroškem in Kranjskem svojemu sinu Karlmanu, ki jc dolgo gospodoval v Kranju. Pred smrtjo pa je prepustil vladarstvo svojemu sinu Arnollti.

Nato je 1. 972. cesar Oton. I. izročil kranjsko marko Kunonu, ki jc nosil naslov mejnega grofa kranjskega in baje stanoval v Goričanah. L. 974. se je pojavil v Kranju mejni grof Popon, 1. 989. Waltilon, 1. lorr. Uldarik L, 1. 1040. Eberhard, 1. 1058. Uldarik IL, 1. 1173. Bertold IL, ki je bil slavnega rodu Andeksov na Tirolskem,

(irb mestne občine v Kn

1. 1253. »gospod Kranjske« Ulrik, sin koroškega vojvode Bernarda, istega leta je Ulrik dosegel, da sta se poravnala frižinski škof Konrad II. in njegov oskrbnik v Škof ji Loki, Henrik, pl. Helke; Ulrik je prevzel poroštvo, da oskrbnik povrne škofu nekaj denarja.

Po nekaj desetletjih pa je prišel Kranj v last oglejskih patrijarhov, kakor smo že omenili; vojvodske pravice pa so še vnaprej ostale koroškim vojvodom. Llen-rik IV. je namreč podelil 1. 1093. kranjsko krajino oglejski cerkvi. Ze 16 let prej pa je bil podaril Henrik IV. istrsko in kranjsko marko oglejskemu patrijarhu Sighardu, ki je istega leta preminul nagle smrti v Ratisbonu, kamor je bil pohitel z vojsko na pomoč svojemu kralju. Henrik je nato po nasvetu slabih svetovalcev oddal istrsko

S

-

HOTEL „JE

i

1

_EN" KRANJ

lllIBjJMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllll

Pristna štajerska in dolenjska Centralna kurjava, avtogaraža vina. Vedno sveže pivo. - in avtodelavnica. — 32 tujskih Priznano najboljša kuhinja. — sob s toplo ali mrzlo kopeljo.

Hotelski sluga pri vseh vlakih na razpolago. — Velika dvorana društvom in korporacijam vedno odprta.

V sezoni lep senčnat vrt.

Postrežba točna!

Cene zmerne!

27

1 S

IIIIIIIIIII11.S IMNK

Kranj: Pogled tla gorenjsko' metropolo iz savskega, predmestja

Drauer Banat (.lugoslavvicn) — Wo sich die dem Hoehgebirge entstromende Kokra mit der Save vereinigt, licgt am linken Ufer des letztgenannten Flusses die schone Stadt Kranj (385 M. ii. M.), in prachtiger Umgebung, mit cca. 5000 Einwolmern (Bahn-Station Linie Jesenice Ljubljana) mit mehreren Sehenswurdigkeiten wie: Alte goti-sche Kirchc aus dem XIV. Jahrhundert, Rathaus aus dem XVI. Jahrhundert und mo-dernes Nationalhatis mit Cafe und Restauration. Mittelpunkt grofier Textilindustrie, Lederindustrie usw. Schone SpaziergSnge auf dic Šmarjetna gora. (695 M.), groBartige Atissielit, gute Restauration. Kranj ist Ausgangspunkt zu deu Touren iu versehiedene Riclitlinieu, z. B. in die Sanntaler Alpen (Orintovec 2559 M., Skuta 2530 M., Kočna 2541 M., Greben 2225 M. usw.). Kleinere Ausfliige fiihren auf den Sv. Jošt usw. Krtini wird vom eiiropaischen Zenter in II) 15 stundiger Fahrt erreicht. Die Stadt vcrfiigt mit erstkli tssigctt Hotels und ist 3 Minuten vout Biahnhofe cutfcrut. Lcrner bcsitzt die Stadt eine nctie l"lochqiicllwasserleitung

in kranjsko krajino koroškemu vojvodu Luitspoldu, ne pa novoizvoljenemu patrijarhu, ki jc držal s papežem.

Prva desetletja 13. stoletja je imel Kranj v lasti zopet bavarski vojvoda Lu-dovik. 2c 1. 1230. pa je ponovno prišel v last oglejskih patrijarhov. Takrat je žup-nikoval v Kranju župnik Peter, kakor je razvidno iz pogodbe, ki jo jc sklenil s Tomažem, opatom vitrinjskega samostana, v zadevi dohodkov preddvorske cerkve in desetine.

Leta 1266. je stanoval v Kranju koroški vojvoda Ulrik, ki je frižanski cerkvi izročil nekaj zemljakov. Po smrti češkega kralja Rudolfa, sina cesarja Alberta, so izvolili Čehi 1. 1307. namesto njegovega brata Friderika Habsburškega koroškega vojvodo Henrika kraljem. To je podžgalo cesarja Albrehta, ki se je maščeval s tem, da je napadel koroškega vojvodo. Tako sta prihrumela na Kranjsko goriški grof Henrik in ortenburški grof Majnard I. Podjarmila sta deželo, a za odškodnino sta si v zastavo pridržala Kranj, Kamnik in Višnjo goro. L. 1310. pa sc je moral koroški vojvoda umakniti nemškemu kralju Henriku VIL Po pogodbi se mu je sicer Koroška vrnila, kranjska posestva in z njimi tudi mesto Kranj pa jc moral odkupiti od Fri-derikovih vojskovodij. Po petih letih (1. m 15.) je koroški vojvoda in bivši češki kralj odkupil Kranj od Majnarda Ortenburškega, namreč s privoljenjem cesarja Friderika. Kasneje pa je bil Kranj last celjskih grofov.

V prvi polovici 15. stoletja je prepustil nadvojvoda Friderik celjskemu grofu mestni stolp. Nekako štiri leta kasneje pa sc je vnel prepir med avstrijskima vojvodoma Friderikom in Albrehtom radi razdelitve dežel. Celjska grofa Friderik in Ulrik

Kranj, capitale dc la Haute Carniole (Yougoslavie) - Kranj od jugozahoda

sta bila na strani Albrehta. Vojskovodja celjskih grofov Vitovec jc neke temne in viharne noči v 1. 1435. napadel mesto Kranj in ga premagal. Toda ni sc dolgo veselil zmage. Cesar Friderik je hitro poslal pomoč in njegovi vojaki so se na podoben tiho-tapen način ponoči prikradli v mesto in obkolili posadko Albrehtovo in celjskih grofov. Odvzeli so jim konje in jih razorožili. Ker pa celjski grofje vsa naslednja leta nikakor niso prizanašali cesarskim podložnikom, jc dne 2. avgusta 1. 1437. cesar Friderik IV. pisal iz Wiener-Ncustadta celjskemu grofu Ulriku in ga pozval, naj on in njegovi ljudje puste v miru cesarske podložnike, in šc posebej, naj ne nadlegujejo kranjskih meščanov. Ako pa misli, da ima pravico kaj zahtevati, naj si jo poišče pri vicedomu kranjskem.

i

i ii

1

!

m

1

■m

A

TOVARNA ČEVLJEV „REKORD"

LASTNIK IVAN PREŠERN, KRANJ, DRAVSKA BANOVINA

Račun : Poštna hran., Ljubljana 14.136 Tek. rač.: Ljubljanska kred. banka podr. Kranj

Brzojavke: PREŠERN KRANJ

Izdeluje vse vrste čevljev: Moške, ženske kakor tudi otroške iz boksa vseh barv, teletine in kravine vseh oblik: amerikanske, polušimi in boržuj. Zelo trpežne delavske čevlje. Elegantna izdelava samo iz čistega usnja. Dnevna izdelava do 500 parov.

TELEFON ŠT.

56

Solidna postrežba in nizke cene.

69

tli — 52

m

Dogajalo še je tudi, da so razni vladarji zelo pogostokrat ostajali v Kranju. Tako se je mudil 1. 1357. v mestu cesar Friderik IV., ki je za časa svojega bivanja potrdil več listin. Nekaj let kasneje (1. 1660.) pa se je na poti v Ljubljano ustavil v Kranju cesar Leopold in tam prenočil. Kranjski meščani so vladarja nadvse svečano sprejeli. Tudi cesar Karol VI. jc 1. 1728. prišel v Kranj in ga je tedanji kranjski sodnik Adelman Nikolaj pozdravil z nagovorom. Cesar je prenočil v hiši barona Eka.

V Kranju so imeli svoja posestva tudi grofje ortcnburški. Leta 1256. je dodelil koroški vojvoda in takratni lastnik mesta ortenburškima grofoma Henriku in Frideriku pripraven prostor za zgradbo trdnjave, to pa le pod pogojem, da ne naredita meščanom nikakc škode. Ako bi jo napravila, bi jo morala povrniti v šestih tednih. Medtem pa jima je umrl oče. Brata sta se sprla radi razdelitve očetove dediščine. Končno pa sta se 1. 1263. pobotala; Henrik je dobil posestva na Gorenjskem do Sore, tedaj tudi trdnjavo ali grad »Kiselstein« v Kranju. Sklepati je, da je to ime dobil grad šele mnogo let pozneje po lastniku Janezu Kizeljnu. Leta 157S. je slednjemu cesar Karol dovolil, da sme nazivati svoje stanovanje v Kranju »Kiselstein« in ga oprostil vseh davščin, ki so jih morali plačevati ostali hišni posestniki v mestu. Leta 1502. je grad zastavil svojima bratoma Francu in Krištofu Mazgonu v Ortencku za vsoto štirinajst tisoč goldinarjev. Kasneje (1. 1639.) se jc nahajal grad »Kiselstein« v lasti Henrika Paradaiser-ja. Valvasor pa je našel kot lastnika grofa Franca Barbo. Dandanes je v njem okrajno glavarstvo.

V srednjem veku so sc v Kranju pogostokrat shajali kranjski vitezi in prirejali tako zvane »turnirje«, takrat najbolj priljubljene viteške igre. Dogodilo se je, da jc 1. 131 1. pri vprizarjanju turnirjev ubil kamniški vitez Diepold poslednjega gospoda iz graščine Landprcis v mirnopeški župniji na Dolenjskem.

Kokriška dolina v Valvazorjevi dobi

Kranjčani so bili bojeviti, in kadar se jih je lotevala bojevitost, so napadali sosednje dežele. To pa zato, da bi jim pokazali svojo hrabrost. Tako se jc 1. 1478. pridružilo pet in sedemdeset kranjskih meščanov Ljubljančanom, Kamničanom, Škofje-ločanom in. Radovljičanom, da so v p a cl 1 i na Furlansko, kjer so požgali več vasi in uničili nekaj trdnjav, domov pa so pripeljali kot plen mnogo živine. Leta 1428. so združeni z Ljubljančani in Kamničani napadli celjsko grofijo, požgali več milj naokoli in naplenili 237 glav goveje živine.

Mesto Kranj jc imelo razne pravice in svoboščine, ki so bile potrjene od raznih vladarjev. Ernest Železni je 1. 1414. potrdil mestu prejšnje pravice, zlasti da jim ni treba plačevati mitninc. Isti vojvoda je dal ukaz, da morajo kranjski meščani vse hiše graditi le iz kamenja. Podelil jim jc tudi pravico, da so si sami volili sodnike. Takrat jc bil mestni sodnik Klemen Kawrein.

Pravice so mestu potrdili tudi drugi vladarji: Friderik IV. (1. 1488.), Maks L, Ferdinand I. (1. 1529.), cesar Ferdinand III. (1, 1637.), cesar Jožef 1. (1. 1706.), cesar Karol VI. (1. 1719.) in naposled cesar Jožef II. (1. 1784.) z dostavkom, da jih lahko poveča, zmanjša ali v slučaju potrebe tudi odpravi. Kranjčani so bili na vse svoje pravice zelo ponosni. Celo tako daleč jc šel ta ponos, da jih drugi niso hoteli niti naznaniti. Sam Vajkart Valvazor se bridko pritožuje pri opisovanju Kranja, češ da mu niso dovolili vpogleda v mestne arhive.

STEKLO, PORCELAN, KUHINJSKA POSODA, OGLEDALA, OKVIRJI. SLIKE ITD.

USTANOVLJENO 1B48

FERDINAND HLEBS

USTANOVLJENO 1848

STAVBENO STEKLARSTVO

KRANJ

STEKLARSKA DELAVNICA

8

Brzojavni naslov: INTEX

Telefon štev.: 51

Izdelovanje vsakovrstnih baržunov, bombažnih, svilenih, kamgarn in volnenih tkanin.

KRANJ

DRUŽBA

163

Pogled na Kranj iz ptičje perspektive — View on Kranj, Capital of tiiglt Carnia

Leta 1405. so Kranjčani skupno z Ljubljančani ustanovili beneficij pri oltarju sv. Cirila in Metoda v farni cerkvi Matere božje za slovenske romarje. Za to službo je bil imenovan duhovnik, ki je bil zmožen slovenščine. Pravica imenovanja pa je bila pridržana občinama. Kranjčani so kasneje — vsaj Valvazor tako pripoveduje — to pravico zapravili. Našteva do 1. 1675. enajst duhovnikov, ki so opravljali to službo. V mestnem arhivu sc nahaja listina z dne 19. maja 1536., v kateri priporočajo meščani »po narodnosti Slovenci iz pokrajine Kranjske« lcodiccjskcmu škofu

sleiu«, kjer je danes okrajno načelstvo

Kranj: Državni most čez Savo, zgoraj bivša trdnjava »Kiselstein«, sedaj okrajno načelstvo

Erhardu kot kaplana k oltarju sv. Cirila in Metoda v farni cerkvi v Ahenu Lam-berta Rechlingerja iz njegove škofije. Prosijo, da bi ga potrdil. Novoizvoljeni naj se izkaže kot vrl vojščak Kristusov z izpovedovanjem romarjev slovenske narodnosti.

V letih 1554 in 1557 jc razsajala v Kranju in okolici kuga, ki jc pomorila mnogo prebivalcev. Ko pa sc jc 1. 1579. pojavila kuga v Ljubljani, so se uradi preselili v Kranj. Leta 1668. poleti (10. avgusta) jc izbruhnil v mestu velik požar. Več ko polovica mesta jc do tal pogorela. Drug hud požar pa jc bil 1. 1811. Tudi ta je v pepeli! mnogo hiš, najbolj pa jc trpela mestna hiša. Pogorelo je mnogo starih listin v veliko škodo zgodovini kranjskega mesta.

Šolo je imelo mesto žc 1. 1494. Ustanovil jo jc meščan Janez Sluga, ki je k altarju sv. Nikolaja izposloval kaplanijo. Kaplanova dolžnost je bila opravljati vsako sredo peto sv. mašo in plačevati učitelju po 1 goldinar za petje. To potrjuje, da je imel Kranj v tem času tudi žc šolo. Leta 1609. pa je zapovedal nadvojvoda Ferdinand 11. zapreti tedanjega krivoverskega učitelja Janeza Daksa.

-

V©0©W©0(MI DIMeT^IL^CBJI

JT |-—■.....■■■'-"'-yJ II

LOVRO VIDDC

KRANJ

DELAVSKO DOM jjšjgj

Li

79

Načelnik kranjskega Gaštej pri Kranju

okraja Znideršič

Pred mestom je stal 1. 1640. dozidani kapucinski samostan. Za časa vladanja cesarja Jožefa II. ga je zadela ista usoda kakor mnogo drugih: bil je razpuščen. Pred samostanom se je nahajal prostor za okoliške živinske sejme.

L. 1797. in [805. so Francozi zasedli mesto. Zapustili so ga šele po sklenjenem miru v Požunu. Ponovno so Francozi zopet zasedli mesto 1. 1X09. V Kranju so ostali do 22. septembra 1X13., katerega dne so jih prepodili avstrijski vojaki.

Kolikor dopušča prostor, navedemo še nekatere slovite može, važne v zgodovini mesta Kranja. Lovro Pogačnik je bil rojen 1. 1695. v Kranju. Bil je jezuit in pridigar

Glavni trg v Kranju Fotoamater A. Pogačnik

svetovnega slovesa. Umrl je 1. 1769. kot pisatelj v Zagrebu. L. 1717. jc v Kranju umrl Gregorij Voglar, rodom iz Naklega pri Kranju; bil je znamenit zdravnik in je služboval kot domači zdravnik na dvoru ruskega carja Petra Velikega. Pri carju jc užival veliko zaupanje. Posebno dokazuje to carjevo zaupanje dejstvo, da jc Voglarja poslal v važnih cerkvenih zadevah v Rim do papeža. Na povratku iz Rima se je Voglar oglasil v Kranju, svojem rojstnem kraju, in ga šc enkrat obiskal. Usoda pa je hotela, da jc tu obolel in umrl. Tudi Florijan Sentimer, rojen Kranjčan, je slovel kot izvrsten zdravnik. Leta iX 12. je šel s francosko vojsko na Rusko in se naselil v Moskvi. Tudi slovenskega pisatelja Simona Klančnika pa Tomaža Pirea, širom vsega slovenskega ozemlja znanega zdravnika, ter očeta slovenskega naroda dr. BlciVeisa viteza Trste-niškega smejo Kranjčani s ponosom prištevati med svoje rojake.

V drugi polovici devetnajstega stoletja je imel Kranj okoli 2350 prebivalcev, ki so se pečali s trgovino in obrtom, deloma tudi s poljedelstvom.

V mestu je bila tedaj štirirazredna ljudska šola in nižja gimnazija. Cerkva je imelo mesto troje: farno, roženvensko in pangersko. Na kranjskem pokopališču sta pokopana slavna slovenska pesnika dr. France Prešeren in Simon Jenko.

Toliko o Kranju v zgodovini. Važna in polna sprememb je polpreteklost in sedanjost gorenjske metropole. Kranjsko mesto jc od začetka 20. stoletja do prvih povojnih let v mnogočem napredovalo. Posebno sc je razvijalo kot gospodarsko središče Gorenjske s prav živahnim in stalno napredujočim prometom. Prav poseben napredek jc bil viden v trgovskem in obrtnem udejstvovanju in jc imel že pred svetovno vojno vodilno vlogo v gorenjski trgovini, ki je vsa gravitirala in tudi še

' 11 Ipd

INIJILJ

llll||lll[«ll!|-T ril'\m *

! i im-

;.;-dd

   

BrV-l'

m.

Priporočamo domačo

PLETILNO INDUSTRIJO

VOLNENIH IN SVILENIH IZDELKOV

MHJjyCTPMJA BYHEHE M CBMJIEHE njlETEHE POBE

kakor suknjiče, puloverje, telovnike, dokolenice, nogavice iz volne in svile

1 KUŠLAN

KRAN3, GLAVNI TRG 5

(SLOVENIJA)

Blago prvovrstno! Cene solidne I

105

r

Oblastno konces. mestni tesarski mojster

JOSIP PERNUŠ - KRANJ

Prevzame po danih, kakor tudi po lastnih načrtih vsa v to stroko spadajoča stavbena dela. Solidna in strokovna izvršitev po zmernih

cenah! 143

Kranj: Jez na Kokri in stari drevored ob Savi — idealno sprehajališče

dandanes gravitira h Kranju. Prebivalstvo sc je do povojnih let gibalo med številom 2500 do 3000, danes pa jih šteje že okoli 5000.

Izvenreden je res in kolosalen napredek, kakršnega si šc v prvem povojnem času nihče ne bi mogel v realnosti predstavljati, pa jc postal živo in resnično dejstvo. Tujec, ki po daljšem času vidi današnji Kranj, se mora, ako ga danes pripelje pot v mesto, nemalo čuditi vsestranskemu, naglemu, prav res amerikanskemu tempu in dimenzijah vidnemu razvoju, ki se pa še ni ustavil, temveč se neprestano nahaja v nadaljnji razvojni fazi.

Gorenjsko metropolo je v teku nekoliko preteklih let preobrazila veleindustrija in industrija, katere prvi nastanek datira komaj pičlo desetletje nazaj, in vzporedno temu jc sledil tudi nagli vsesplošni razvoj mesta. Nemala zasluga, da sc je privabila in tudi etablirala tu v tako kratkem času številna veleindustrija ter dosegel v komunalnem gospodarstvu tako obširen napredek, gre v prvi vrsti občinskemu odboru in njegovi vnemi za napredek in blagostanje kranjskega mesta pod vodstvom zaslužnega, že dolgo let neumorno delujočega in dalekovidnega župana g. Cirila Pirca, ki jc sam rojen Kranjčan in mu jc vsa skrb in delo posvečeno v blagor in prospeh mesta.

Med številno industrijo, ki danes obstoji v Kranju, se je prva ustalila in začela z obratovanjem čevljarska industrija; njej so sledile druge industrijske panoge, posebno tekstilna veleindustrija, ki je šele zadnja leta takorekoč preplavila ozemlje mesta Kranja in njega najbližjega okoliša in ki se še danes nahaja v neprestanem razvoju z gradnjo nadaljnih novih tekstilnih tovarn.

V čevljarski industriji zavzema znaten obseg Jadransko-posavska čevljarska družba z. o. z., ki je letos dogradila na obrežju Save novo moderno tovarno za izdelovanje vseh vrst čevljev s strojnim obratom na električni pogon. Stavba je vsa ograjena na železobetonski konstrukciji s centralno kurjavo in ustreza tudi v ostalem vsem sodobnim higijenskim in estetičnim zahtevam. Istotako je pred kratkim povedala, z novimi stroji opremila ter modernizirala obrat tovarna čevljev »Rekord« g. Prešerna na tkzv. »Fidru« v Kokriškem predmestju. Nadalje jc omeniti tudi na izdelavo otroških čevljev specijalizirano tovarno Čcrnivec, ki se je opremila pred nedavnim z najnovejšimi stroji.

JUGOČEŠKA, Krani

je skrajšan naslov za Jugočeško, Jugoslovansko češko tekstilno industrijo d. d. Kranj, ki je največja tovarna bombažnih tiskanin in umetne svile v celi naši kraljevini.

Ustanovljena leta 1922

ima

20 milijonov dinarjev delniškega kapitala,

ter znašajo njene investicije daleko nad 60 milijonov

dinarjev.

Obširne tovarniške zgradbe, ki se nahajajo v Kranju na prostoru med kranjskim kolodvorom in reko Savo zavzemajo čez 25.000 m2 zazidane ploskve.

Tvornica ima tkalnico, v kateri je v obratu circa 1000 tkalskih strojev. Tiskarna je največja in najmodernejša tovarna za tiskanje blaga v Jugoslaviji. Obstoja iz prave tiskarne, ki ima 6 velikih, najmodernejših in najnovejših tiskarniških strojev, ki tiskajo lahko v 8 barvah, nabavljenih iz Francije in Nemčije, nadalje belilnice in barvarne. Obrat izpopolnjuje posebna tovarna za škrob, ki predela letno 300 do 500 vagonov krompirja.

Jugočeška ima lastno kalorično centralo za 2200 PH.

JUGOČEŠKA

producira letno 10 milijonov barvastega blaga, kakor tiske vsake vrste, flanele, barhente, žamete ter najnovejšo umetno svilo, katere ne prodaja le v tuzemstvu, ampak tudi v inozemstvu. Svileni produkti znamke Dagmar, Emona itd., uspešno konkurirajo v inozemstvu, kakor na Dunaju, Parizu, Amsterdamu, nadalje v Južni Afriki in Ameriki vsem enakim svetovnim izdelkom.

Na veliki mednarodni razstavi v Liegu (Belgija) vzbujali so izdelki Jugočeške po svoji izdelavi, kvaliteti in raznovrstnosti vzorcev občo pozornost in splošno presenečenje in se je tovarni priznalo največje odlikovanje „Hors concours" ter jo imenovalo za člana stalne internacijonalne Jury.

Jugočeška zaposluje circa 1000 delavcev in je za mojstre ter uradnike zgradila štiri velike stanovanjske hiše, za delavce pa gradi veliko poslopje, v katerem bo nastavljena delavska kuhinja in kopališče, v nadstropjih pa dekliški dom za 100 delavk.

Najbolj znani in najznačilnejši izdelki Jugočeške so:

Sava, Tibet, Vardar flanel, Dagmar svila, Emona svila in Krep Sloven,

katere ima vsak večji trgovec v celi naši kraljevini vedno v svojem obratu.

Povprašajte po naših izdelkih pri trgovcu, pri katerem navadno kupujete in zahtevajte, da Vam predloži naše vzorce.

253

Nagrobni spomenik največjega slovenskega Notranjščina župne cerkve v Kranju

pesnika-prvaka tir. France Prešerna (1800. do 1849.) — Grabstcin des groBten slovve-nisChen Dichters Dr. Franz Prešeren in Kranj

Tudi strojarska industrija jc v Kranju prav dobro zastopana. Tako obratuje stara strojarna C. Pollak, ki jc znatnega obsega; nje tovarniški objekti leže ob izlivu Kokrice v Savo. Obrat se jc v zadnjem času moderniziral. Poleg imenovane tovarne v tej stroki obratuje šc splošno znana usnjarna in tovarna čevljev Anton Rakovca.

Kot glavna in dominujoča velcindustrijska panoga v kranjskem mestu pa jc tekstilna. Po številu grupacije in obsega zavzema prvo in vodilno mesto v naši državi. Nje razmah v zadnjih par letih je tolik, da moremo Kranj imenovati po vsej pravici in brez pretiravanja — jugoslovanski Manchcstcr. Lepo število tekstilnih tovarn častno opravičuje ta najnovejši nadevek gorenjski metropoli. Prva in največja tekstilna industrija d. d. jc »Jugočcska«, ki zaposluje nad tooo delavcev; njeni izdelki so si žc doslej pridobili sloves v vseh balkanskih deželah. Tovarno tvorijo precej obsežni objekti za tkalnice in tiskarne itd., ki jih jc videti prav dobro iz vlaka, preden zavozi na železniško postajo. Tovarna ima lastno kalorično centralo in 6<j m visok dimnik, ki je eden največjih v Jugoslaviji. Tovarna jc letos zgradila tik ob savskem mostu

Najcenejši in najfinejši

i stroji, kolesa in gramofoni

pri

Franjo Potočnik, Kranj

Pralnica, svetlolikalnica, kemično čiščenje in barvanje oblek.

59

za svoje delavstvo impozanten, dvonadstropen in z mansardo nagrajen ter sodobnim zahtevam ustrezajoči dekliški dom, kjer bodo uslužbenke imele svoje zavetišče. V stavbi nahajamo kopalnice, kuhinjo, velike jedilnice, stanovanja in prenočišča.

Na levem savskem bregu pa so razprostrti objekti druge tekstilne vclcindu-strije »Intcks«, tekstilne industrijske delniške družbe, ki sc nadvse lepo razvija in

Spominska plošča, pesnika Simon Jenka v Kranju na hiši, v kateri je umrl

neprestano razširja obratovanje. Dalje nam je omeniti še sledeče večje tekstilne tovarne: »Tekstilindus«, Kranjske tekstilne tovarne »Jugobruna« družba z o, z., ki je z vso naglico ravnokar dogradila nove tov. objekte in ki v sedanjem razmahu kaže tendenco, postati ena največjih industrij. V neposredni bližini že omenjene tekstilne tovarne »Tekstilindus« (Kranjska tekstilna industrija d. z o. z.) na Gašteju pa je etablirana tkalnica »Triglav« Franca Sirca. Najmlajša in tudi lepo napredujoča je mehanična delavnica tkanin Adolfa Praha.

V Dravski banovini edino industrijsko podjetje v stroki je Kranjska industrija juta-izdelkov Jan. Ev. Sirca, ki izdeluje poleg vseh vrst juta-izdelkov tudi vreče za vsakovrstno porabo.

Kranj: Delavski dom — zgoraj zgradba doma in moška obednica, spodaj dekliška

spalnica in kuhinja v domu

Desno: Kalvarija pod Šmarjetno goro pri Kranju Levo: Zarica, soteska Save med Čirčičami in Drulovko pod Kranjem

Številno je zastopana v Kranju tudi plctilska industrija, ki sc je poleg čevljarske najprej ustalila v Kranju in je vsa brez izjeme izključno v rokah podjetnih domačinov. Po obsegu prvači »Ika«, mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, družba z o. z.; zelo so pa v tej stroki razširjena obratujoča pletilna industrijska podjetja M. Ogrizek, J. Kušlan, Macarol, Kocmut in šc nekaj drugih. Poleg tega pa jc v Kranju, kot nikjer drugje, razvita domača pletilna obrt, ki jc zastopana malone v vsaki drugi hiši in torej dovolj poudarja sposobnost za času odgovarjajočo prilagoditev in podjetnost prebivalstva. Z vsem navedenim pa še ni izčrpana vsa v Kranju obstoječa tekstilna industrijska panoga, ker semkaj bi bilo prišteti tudi že dalj časa obstoječo tovarno perila P. Kocbeka in industrijo perila, kravat, naramnic in nahrbtnikov Ivana Savnika.

Poleg vseh navedenih industrij pa obstoji v Kranju že dokaj časa, t. j. šc iz prvih povojnih let znana tovarna gumijevih izdelkov »Vulkan«, ki proizvaja raznovrstne v svojo stroko spadajoče predmete. Ta industrijska panoga prej pri nas ni bila zastopana in jc bila ustanovljena z namenom, da dotedanjo popolno odvisnost od inozemskega uvoza paralizira ter nudi domačemu trgu domače enakovredne izdelke. Šc iz predvojnih časov pa obratuje parna tovarna za milo, margarino in kristalno sodo J. Poka.

Tiskarn jc v Kranju in okolici kar troje. Največja jc tiskarna »Sava«, delni-

TISKARNA SAVA DD D,

KRANJ

TIELJHFOIM ulMTlEIRUJIReo ŠIL S

Tiskarna izvršuje vsa dela hitro, točno in najceneje. — Lastna tovarna šolskih zvezkov in kartonaže. — Knjigama. — Izdelava štampiljk.

______

JOSIP LIROZAR, KRANJ

TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM IN KOLONIJALNIM BLAGOM, LASTNA PRAŽARNA KAVE

GLAVNI TRG štev. 128

nudi špecerijsko in kolonijalno blago, samoprodaja Meinlovih specialitet

21

Elektrarna P. Maver in drug na Kokri v Kranju

ska družba, ki ima priključeno tudi tvornico gumi-štampiljk, knjigoveznico, tovarno šolskih zvezkov in knjigarno. Nedavno tega je okrat povečala in dopolnila z nekoliko najmodernejšimi stroji ter spada v vrsto večjih tiskarn v Dravski banovini. Večjega obsega je poleg omenjene tudi tiskarna Tiskovnega društva, ki izvršuje naročila tudi za inozemstvo. V predmestju Stražišče pa nahajamo tiskarno »Kolektor«, ki je specijalizirana posebno na izvrševanje trgovskih tiskovin.

Z električno energijo v industrijske in javne svrhe je gorenjska metropola zadostno preskrbljena. In baš to je velikega pomena za ugodno etabliranje industrijskih novih, kakor tudi za mogočno uspešen razvoj že obstoječe industrije. Nekatere tovarne imajo svoje lastne električne centrale, medtem ko vse druge prejemajo pogonsko silo iz mestnih zasebnih elektrarn. Elektrarni Majdič Vinko nasl. in Pavel Maver & Drug, katerih poslednja je posejana ob strmi breg Kokre v neposredni bližini znamenitega kokrskega mostu, imata zelo razširjeno omrežje in oddajata tok za vse potrebne javne in zasebne porabe.

Elekitiramnia MAVR & dirug ima irekii Kokirii (last Pavel Nayr-a in Dr. Franc Šemro-va)

o Km j/d j«

za razsvetljavo mesta Kranj in bližnje okolice z elektroinštalacijskim podjetjem in

trgovino elektromaterijala. 103

Spomenik Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju pred Narodnim domom v Kranju, ki je bil odkrit v navzočnosti Nj. Veličan, kralja in kraljice, dne 1. avgusta 1. 1926. (To je bil prvi spomenik kralju Petru I. v Sloveniji.)

Kranjska industrija zaposluje sedaj nad 4000 delavstva obojega spola ter daje možnost kruha in zaslužka vsej bližnji okolici, odkoder prihaja večina delavskih moči.

S šolstvom jc gorenjska metropola dobro preskrbljena in jc to opisano v posebnem poglavju. Na tem mestu hočemo omeniti, da jc preteklo leto dobila tudi zaželjeno Državno tekstilno šolo, ki je edina v državi. Šola bo vzgajala domač, strokovno naobražen naraščaj, ki bo zavzel mesto v tuzemski tekstilni industriji; ta jc bila namreč dosedaj navezana izključno na inozemske kvalificirane moči. V prihodnje bo to odpadlo; baš v tem jc razvidna neprecenljiva korist in važnost te pri nas nove in sploh prve strokovne šole, ki ima prvovrstno vodstvo in nudi najboljše nade v res uspešen razvoj. Na to pridobitev more biti ponosen vsak zaveden meščan. Šola ima lastno poslopje, opremljeno z vsemi potrebnimi pripomočki za teoretični in praktični poduk.

Omeniti moramo, da jc bila gorenjska metropola prvo mesto v Dravski banovini, ki jc postavilo veličasten spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju. Spomenik stoji pred krasno in impozantno zgradbo nedavno dograjenega Narodnega Doma, okoli katerega jc urejen lep in bogat park. V tem parku je bil spomenik nadvse slovesno odkrit dne 1. avgusta 1, 1926. Na predvečer sc je vršila velika bakljada, pri kateri jc sodelovalo vse

NAJSTAREJŠA MILARNA V JUGOSLAVIJI

IGNAC FOCK, KRANJ

priporoča svoje znamke jamčeno-čistega jedrnatega mila

Ustanovljena 1669

„SRNA", „OREL", „OVEN"-Terpentin in belega Marzelj-skega „KRONA"

308

MEKE FRANC

MODNI BRIVSKI SALON

KRANJ — „NA BEKSELJNCJ"

67

LAKNER JOŽA, gostilna in trgovina

KOKRICA PRI KRANJU

Priporoča dobro pijačo, pristne domače suhe kranjske klobase in drvita mrzla jedila; priporoča se posebno letoviščarjem in turistom, ker so na

razpolago tujske sobe. Postrežba točna!

Cene solidne l 112

meščanstvo. Mesto je bilo okićeno z zastavami in cvetjem. Po bakljadi jc bila v dvorani Narodnega doma slavnostna akademija, kateri je prisostvovalo veliko število meščanstva. Na dan odkritja, točno ob ii. uri se je pripeljal z Bleda Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. s kraljico, ki je prišla prvikrat v slove n s ki n a r o d n i noši. Narod jima je priredil nadvse navdušen sprejem. Prisostvoval je odkritju od-

poslanec vlade dr. Niko Peric, takratni finančni minister, in dr. Baltič, veliki župan bivše ljubljanske oblasti, dalje celokupni odbor za postavitev spomenika ter predstavniki kranjske mestne občine. V imenu občine jc pozdravil kralja in kraljico, predstavnike vlade in ostale goste mestni župan Ciril Pire. Za njim jc povzel besedo občinski odbornik Maks Fock. Nato jc sledilo polaganje vencev s strani društev in korporacij. Venec so položili: »Sokol«, društvo neosvobojenih bratov »Soča«, Narodna obrana m drugi. Potem jc spregovoril Nj. Veličanstvo kralj sledeči nagovor:

Sprejem ministrskega predsednika generala Petra Zivkovića v Kranju, 9. nov. 1930., ob

kateri priliki se jc napram kranjske........estnemu županu g. C. Pireu izrazil: »Gospod

župan, če bi bili povsod meščani taki kol v Kranju, poleni bi imela vlada lahko delo!«

s*

67 —

Levo: Kokošijer prud izlivom v Savo v sredi: znamenje na Sv. Joštu pri Kranju (zimski motiv) desno: kapelica sv. Marjete na Šmarjetni gori z razvalinami prvotne

kapelice

»Sastali snio se u Kranju, da otkrijemo spomenik kralju Petru u znak velikega spoštovanja. Potrebna je saradnja sviju nas, da povedano otadžbinu putem napretka. Neka Vam je hvala na Vašem daru.«

Po kraljevem nagovoru je sledil defile čet. Defilirala je vojska, Sokoli, bivši Orli, Gasilno društvo, društvo »Soča« itd. Ko je bila revija dovršena, sta se kralj in kraljica, spremljana z najprisrčnejšimi pozdravi, odpeljala z avtomobilom na bled.

Vsa proslava jc bila izredno lepo in dostojno aranžirana in je izpadla v vsesplošno zadovoljnost. Navdušeni in topli sprejem jc napravil globok vtis na Njiju

VSAKOVRSTNE TISKOVINE

naročajte v TISKARNI „KOLEKTOR", Stražišče pri Kranju, ob drž. cesti Ljubljana — Kranj (vrh Gaštejskega klanca).

253 b

r\l IM AH zavarovalna delniška družba v ii l/ft A fcJII I DUNAV zagrebu, glavno zastopstvo V KRANJU

po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanje avtotaksa, avtojamstva ter sklepa SUVELJEIMSIKA 2A¥Alrl®VAWJA vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev.

Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri glavnem zastopstvu za Gorenjsko g.

ŠTEFANU ¥ARL°U v KRAMJU

___ 110

Hotel »Stara Pošta« v Kranju: pogled v kavarniški prostor

Veličanstvi, kar se je na njiju licih vidno odražalo. Naš kraljevski par, kot je znano, zelo rad prisostvuje važnim dogodkom, a ko se je o priliki tega odkritja pojavila kraljica v slovenski narodni noši, ni bilo navdušenju med pristnim meščanstvom ne kraja ne konca. Zelo lepa in slikovita slovenska narodna noša je kraljici izvrstno pristojala.

Društveno življenje je v Kranju zelo razvito, kar najbolje ponazorujc seznam društev in korporacij, ki ga objavljamo pod posebnim poglavjem v naši knjigi.

Hotel »Stara Pošta« v Kranju: pogled v eno izmed številnih komfortno urejenih

tujskih sob v hotelu

----- rnAL03ZIJ ERMAN

KRAN3 stev. 60---

kokrško predm.

Šjt splošno vrtnarstvo, izdelovanje šopkov in Rvtotaksi vedno na razpolago. vencev; velika izbira cvetlic in sadik.

144

SSIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIlIIIIIBIIHIIBIIIlIllIlIIIIHRIIIIIIIilllllllilllllHIllllMIIIIIIIlIF^

FRANC BERJAK, KRANJ

ŽELEZNINA - ŠPECERIJA - STEKLO, PORCELAN - BARVE, LAKI IN VSE POTREBŠČINE ZA SLIKANJE IN PLESKANJE

Najstarejša trgovina te vrste na Gorenjskem

USTANOVITELJ FRANC OME RS A, LETA 1864

aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiig

— 70

 

t- --------- .

,'; ■ ■ * . •

 

i - . L

1 BiS

[rt h __JL

Romarska cerkev i/. I. 1660 tia Sv. Joštu (SIS m) pri Kranju, odkoder je nadvse lep iu prostran razgled. Izredna točka za leto viščarje. V stolpu cerkve je veliki zvon z lepim Prešernovim verzom, slaven pa je ludi zato, ker je vlit iz lopov na turških bojnih ladjah, potopljenih lela I.N27. pri Novarinu

foto jug, kranj

IVAN LEVJČNIK, urar

KRANJ, GLAVNI TRG

Vedno v zalogi zlate, srebrne in niklaste ure svetovnoznanih znamk: Schaffhausen, Zenith, Ornega, Doxa itd., namizni okraski, jedilno orodje in razni optični predmeti po brezkonkurenčnih cenah. Velika izbira ročnih prstanov in drugih daril po zelo nizkih cenah! Vsa zlatarska in urarska dela, popravila in predelovanje zlata se točno in najceneje izvršujejo.

ANGELA VARACHA

MODNI DANSKI SALON

KRAN3 ŠT. 45

98

Zelo veliko delavnost ter v vztrajnem in resnem prizadevanju na področju diletantske gledališke umetnosti uspešno delujeta Sokolsko gledališče in Ljudski oder. Tudi več javnih knjižnic pospešuje prosveto.

V mestu je sedež oz. posluje več večjih denarnih zavodov. Trgovin, med njimi več takih, ki po opremi izložbe lahko tekmujejo z mnogimi velemestnimi, jc nad sedemdeset.

Akoravno jc v mestu osredotočena tolika veleindustrija, jc in ostane Kranj kljub temu prvovrstno in nad vse priporočljivo subalpinsko klimatsko letovišče. Posajeno 285 m nad morjem v krasno planinsko ozemlje nad Julijskimi Alpami in Karavankami v prijazni dolini reke Save Dolinke, obkroženo z lepimi smrekovimi gozdovi more zadovoljiti vsakega letoviščarja. Klima je izvrstna, oster, zdrav planinski zrak,

ALBIN TERČON „pri Puščavniku", KRANJ

TRGOVINA DELIKATES, VINA IN ŠPECERIJA

priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega delikatesnega blaga.

Telefon interurban št. 53 Čekovni račun št. 15.618

34

Rotovž in mestna hiša v Kranju

dvoje javnih kopališč in možnost številnih izletov v prekrasno gorsko okolico — vse to ga v polni meri usposablja kot ugodno letovišče vsem oddiha potrebnim in kot uspešno okrevališče za bolne na pljučih, živcih in za rekonvalescente. Sezona traja od začetka maja do konca avgusta. Za udobnost letoviščarjev, turistov in izletnikov jc vsestransko preskrbljeno. V mestu je več večjih prvovrstnih hotelov, ki ustrezajo z moderno, komfortno opremo vsem zahtevam tudi razvajenih letoviščarjev. Samo hoteli »Jelen«, »Stara pošta«, in »Nova pošta« razpolagajo z nad ioo tujskimi sobami po 25 do 30 Din. Z ostalimi hoteli, restavracijami in gostilnami, ki jih jc v mestu nad 30, je tudi v veliki izbiri podana mogočnost zadovoljitve.

Pripominjamo, da jc na razpolago šest zdravnikov, lekarna, kakor tudi drogerija in rotomanufaktura, kino in več kavarn. Lepih sprehodov tudi v mestu samem ne manjka; sprehodi po Prestolonaslednikovem parku in oni ob Savi in Kokri so

kaj prijetni. Ogleda vredne so posebno sledeče mestne zanimivosti: znamenita gotska cerkev iz 14. stoletja, katere zvonik je zgrajen iz samega rezanega kamenja, lep gotski portal z reljefom. Nadvse lep razgled pa se nam nudi, ako se povzpnemo na zvonik. Dalje mestna hiša iz 16. stoletja.

Avtobusne zveze obratujejo v več smeri: proti Jezerskemu, Tržiču, Ljubljani, Šenčurju, Smledniku itd. Tudi več avtotaksov je vedno na razpolago.

Informacije letoviščnikom, turistom in izletnikom daje tujsko-prometna pisarna, ki se nahaja v mestnem občinskem uradu.

Kranj nudi izhodišče za zelo številne sprehode, izletne varijacije in gorske ture v vse smeri okolice, ki jc povsod naokrog krasna in privlačna. Zelo zanimiv jc sprehod do dobre četrt ure oddaljenega kokrskega mostu, ki sc spenja nad romantično kokrsko sotesko in v katerega bližini jc že prej omenjena elektrarna z jezom. Od tam je prelep razgled na Storžič, Grintovcc, Greben, Krvavec in druge vrhove.

Dobre pol ure hoda jc do Zaricc in od tam k divje romantični savski soteski, ki je med najlepšimi na Gorenjskem in ima pridevek »Kranjski Vintgar«. Naj bi si vsak letoviščar in sploh vsak, kdor sc kedaj mudi v Kranju, ogledal to prirodno lepoto. Poleg teh in že prej omenjenih promenad ob Savskem drevoredu in Kokri se nudi še nešteto lepih sprehodov. Posebno priljubljeni pa so izleti na Šmarjetno goro (654 m), odkoder jc prekrasen razgled po okolici in alpskem svetu, in k Sv. Joštu (860 m), ki istotako nudi prav lep in zanimiv razgled in jc zato vedno dobro obiskan.

Frančiška Serajnik

modni šiviljski salon

Kranj, Savsko predm. 55

97

Priporočamo staroznano gostilno

Pri Jahaču", Kranj

kjer postrežejo z najboljšo jedačo in pijačo! Velik hlev in dvorišče!

lil

KAMNOSEŠTVO

za marmor in granil s strojnim obratom Stavbeno kamnoseštvo in kiparstvo Spomeniki, grobnice, ploščezaopra-

ve iz raznih vrst marmorja Plošče za električne instalacije Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi graniti, plošče iz

raznih vrst granita NAČRTI PRORHČUNI

RUDOLF JEGLIČ

KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO

KRANJ JUGOSLAVIJA

68

MODNI KROJAŠKI ATELJE

JOSIP IN ZORA KOS, KRANJ št. 50

priporočava se za izdelovanje vsakovrstnih damskih plaščev, kostumov, oblek in plesnih

toalet za dame; kakor tudi vsakovrstna garderoba za gospode. Efektuacija reelna in kulantna. Najnovejši modni listi so v veliki izbiri vedno na vpogled.

61

Državne in zasebne ustanove v Kranju

Mestni uradi:

Županstvo mestne občine. Mestna policija. Mestni ekonomat.

Mestna podjetja:

Mestna hranilnica. Mestna klavnica.

Mestna tehtnica v Kokriškcm predmestju. Mestna tehtnica pri kolodvoru. Mestna tehtnica pri klavnici. Javno kopališče ob Savi. lavno kopališče ob Kokri.

Državni uradi:

Srcsko načelstvo. Okrajno sodišče. Davčna uprava.

Glavni oddelek finančne kontrole. Katastrska uprava.

Postajni in prometni urad na kolodvoru. Poštno-brzojavni-telefonski urad in uprava. Zandarmerijska četa, vod in stanica.

Cerkvene oblasti, uradi in zavodi:

Mestni župni urad. Sirotišnica.

Bratovščina sv. Jožefa.

Šolstvo:

Osnovna deška šola. Osnovna dekliška šola. Višja realna gimnazija.

Državna tekstilna šola. Obrtno-nadaljevalna šola. Trgovsko-nadaljevalna šola.

Strokovne zadruge in udruženja:

Gremij trgovcev za src/. Kranj. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev in kavarnarjev. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtOV. Zadruga mesarjev in prekajevalcev.

Denarni zavodi:

Mostna hranilnica (glej oglas). Hranilnica in posojilnica (glej oglas). Podružnica ljubljanske kreditne banke. Podružnica Jadransko-podunavske banke. Podružnica Zadružnc-gospodarskc banke.

Društva, klubi in korporacije:

Društvo hišnih posestnikov, francoski krožek.

Krajevni odbor Rdečega križa kraljev. Jugoslavije.

Kolo jugoslovanskih sester, podružnica.

Družba sv. Cirila in Metoda.

Gorenjska sokolska župa.

Olepševalno in tujsko-prometno društvo.

Narodna čitalnica.

Podružnica I'crijalncga saveza državne gimnazije. Podružnica »Jadranske Straže«. Podružnica Slovenskega planinskega društva. Savezna streljačka družina.

Telovadno društvo »Sokol« (Sokolsko društvo). Učiteljsko društvo za srez Kranj. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo.

ZALOGA POHIŠTVA

DOZE ZUPANČIČ

STROJNO MIZARSTVO

PRIMSKOVO PRI KRANJU

Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih ter sprejema naročila za stavbeno poftištvo. Delo solidno! Cene konkurenčne!

142

Dva motiva i/. Kranja: zgoraj izliv Kokri, v Savo. spodaj rožcnkranska cerkev.

Kraji v okolici Kranja

StraŽiŠČe. Občina Stražišce leži v severnem kolu Sorskega polja med Savo in pogorjem sv.Jo-sta ter obsega vasi: Stražišce, Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Šmarjetno goro ter del vasi Gor. Sava. Ostali del vasi z železniško postajo Kranj in tovarnami je bil pred 6 leti priključen občini l\ ran j.

Najstarejša naselbina je gotovo Stražišce; pro stor med Stražiščem in Loko je bil do [I. stoletja prazen, potem pa so trižinski škofje, ki so dobili oblast v te kraje, naselili Bavarce; tako so nastale vasi Bitnje, Zabnica itd. Ti nemški priseljenci pa so se popolnoma poslovenili. Stražišce je znamenito zaradi svoje sitarske in žimarske obrti. Do vojne so se prebivalci po veliki večini preživljali od zaslužka pri tej obrti, po vojni pa je mlajši svet popustil staro obrt ter odšel rajši na delo v tovarne, kjer ima boljši zaslužek. /. izdelovanjem sit se pečajo dandanes starejši možje in pa gospodinje v prostem času.

Ta obrt ima dve panogi, sitarsko in žimo-prejsko. Sitarji izdelujejo iz žime sita, prav za prav dna za sita, ki se po drugih krajih vdelujejo v obode. — To rokodelstvo je zelo komplicirano, 'že s pripravo žime, ki jo dobivajo sitarski podjetniki — večinoma s posredovanjem židovskih prekupcev iz Poljske, Rusije in celo iz Kitaja, nekoliko tudi iz domače države — je veliko posla. Treba je umazano žimo temeljilo oprati, kar se

dela na Savi I udi v najhujšem mrazu; potem pa jo je treba na železnih grebenih očistiti, sortirati, belo tudi pobarvati. Nato jo dobe v roke rav-nalke, ki žimo zravnajo po dolgosti, in šele potem jo dobi v roke sitar, ki stke iz nje sita. Raznih sit je gotovo nad 50 vrst. Izdelana sita prodajajo trgovci večinoma v inozemstvo: v [talijo, Nemčijo, Francosko, Ogrsko. I kulo konkurenco delajo žimnatim sitom sna 1/ svile in pa iz kovinske žice. Bati sc je, da bo ta obrt, nekdaj tako cvetoča, morda že v doglednem času propadla. Odkod in kedaj je prišla sem, o tem ni zgodovinskih zapiskov, najbrž so jo prinesli seboj nemški naseljenci.

Boljšo prihodnjost kot sirarstvo ima žimo-preja, ki izdeluje žimo za zimnice. 'Za to se po-rabijo odpadki žime za sita, konjska griva, goveji repi, za slabše vrste pa ščetine od prašičev, lažja dlaka, tudi morska trava. Dobi se v Stra-žišču žima za postelje, zole ud. raznih vrst, od najfinejše iz belih govejih repov pa do zadnje vrste, ki ji je primešana morska trava. I vrdke, ki se pečajo z žimoprejo, so: Jos. Kmfic, Masten, M. Ježe, Ivan in Anton Bajželj. Največja in najstarejša jc tvrdka Jos. Knifica, ki obstoji že nad 100 let.

Kmetov, ki žive samo od dohodkov |iolje-delstva, je v občini komaj tretjina. Veliko pridelujejo krompirja, in ta iz peščenega Sorskega polja

Jn KINI D F H C

P>[ftU KHIiiJU (JS1L®V„

Brzojavni naslov: KNIFIC STRAŽIŠCE TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 2 ŽELEZNIŠKA POSTAJ R KRANJ TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽ. ZADRUŽNE GOSPOD. BANKE V KRANJU

POŠTNI ČEK. RAČ. 11.071 LJUBLJANA

TOVARNA ZA Z II M O

MA ILET^ H®2I®

PRIPOROČA SVOJO BOGATO ZALOGO SPREDENE ŽIME ZA ZIMNICE (Rosshaar) OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH. VZORCE RAZPOŠILJAM NA ZAHTEVO FRANKO IN BREZPLAČNO

89

je na zelo dobrem glasu. — Na Šmarjetni gori se jc svoj čas kopala železna ruda, ki jo je tam veliko in dobre vrste. Pred 4 leti je nekdo začel zopet z rudokopi, pa je delo kmalu opustil.

Znamenitosti v občini posebnih ni. Nad Stra-žiščem je gradič St. Peter, nekdaj Schrotenthurm, z zanimivo staro grajsko kapelico. Cerkve so v občini 4, poleg župne cerkve še podružnice v Zgornjem in Srednjem Bitnju ter v Stražišču. — V cerkvi v Sred. Bitnju je znamenita oltarna slika sv. Uršule, ena najstarejših cerkvenih slik, delo neznanega slikarja.

Podružnica cerkve na Šmarjetni gori je od časa cesarja Jožefa v razvalinah. Stolp je še ohranjen. Nekoliko nižje pod cerkvijo, na strmi skali nad Savo, je razvalina starega gradu, ki se je imenoval Wartenberg — Stražišce.

ŠCnlur. Komu ni znan Šenčur pri Kranju? Starodavna župnija. Razteza se po ravninskem svetu med polji in gozdi od deroče Save na jugu proti severu, tja do vznožja Kamniških gorskih velikanov: Kočna, Grintavce. Zares, slikovito gorsko ozadje! Proti zahodu meji semkaj iz tužnega Korotana z drznim padcem prišumevajoča Kokra, s čarobnim razgledom na Triglavsko pogorje. Ob zahodu pa jo obkrožujejo bližnje župnije Vcle-sovo, Cerklje, Smlednik — tjc proti Kamniku.

Zgodovino Šenčurja nam opisuje Valvazor v osmi knjigi. Podrobneje pa šc naš znani zgodovinski in potopisni pisatelj župnik Josip Lavtižar. Iz teh virov naj sledi tu nekaj podatkov: Zgodovina Šenčurske župnije sega daleč nazaj v sedmo stoletje. Vrhovno cerkveno oblast je izvrševal nad njo ondaj Oglejski patrijarh. Za časa očaka sv. Pavla (776.—802.) je stala na tem mestu, kjer sedaj kraljuje prostorna župna cerkev sv. Jurija, le kapela. Izmed patrijarhov je iz one dobe naj bolj znan znameniti Bertold. Ob času verskih zmešnjav in zmot, ko se je tudi našemu dobremu ljudstvu vsiljevalo luteranstvo, nam pove zgodovina, da je šenčursko župnijo prezentira! 1. 1570. sodnik in mestni svetovalec kranjskega mesta župniku Antonu Killerju. Dolgo časa, namreč od

Šenčur pri Kranju

1. 1635.—1671.) je v Šenčurju Župnikova! Antigoni Oktavij. Bil je rodom Italijan, mož odličnih duhovnih zmožnosti. Imel je velik vpliv pri takratnem patrijarhu Marku Gradniku, ki je župnika Amigonija visoko čisljal in ga postavil za svojega namestnika-komisarja. Podelil mu je oblast nadzorovati sosedne župnije, spovedovati redovnice v

Šenčur: Glavni oltar v cerkvi sv. Jurja, slikal Jurij Subic

gorenjskih samostanih in sprejemati celo redovne obljube nun.

Leta 1704. je štela župnija 2450 duš. Sedaj jih ima ca. 3125, torej precej velik porast od takrat!

V župniji sami so razni dobrotniki ustanovili tri beneficije, in sicer Olševk, Voglje in Hrastje. Za časa cesarja Josipa II. (1780.—1790.), ko je bilo mnogo župnij razdeljenih, je šenčurska ostala celota. Župnijske matice so vse iz sedemnajstega stoletja, krstna knjiga se prične 1628. 1., poročna 1630., mrliška 1670. 1. Sedanja župna cerkev je bila sezidana I. 1774. Napis nad cerkvenimi vrati slove: »Župnija jo je postavila blaženemu prvaku konjikov.« Štirinajst let pozneje jo je posvetil goriški knezonadškof Karol Mihael grof Attcms 9. avgusta 1761. I. Lična je notranjščina. Obok nad velikim oltarjem predstavlja mučeniško smrt sv. Jurija. Slikan je bil 1. 1750. Slike so podobne onim v škofijski cerkvi v Ljubljani. Leta 1922. je bila cerkev tudi primerno poslikana. Slikal jo je Matija Gradaška iz Kranja.

Podružnice v župniji so: Hrastje, Luže, Ho-temože, Prebačevo, Sv. Ragunda v Srednji vasi, Sv. Katarina v Srednji vasi, Olševk, Voglje in Voklo.

V župniji je troje županstev: Šenčur (največje), Voglje in Hrastje. Ljudstvo v župniji je

verno in delavno. Po veliki večini so poljedelci. Poleg poljedelstva pa se pečajo, zlasti manj premožni, tudi z obrtjo copatarstva. Posebno v Šenčurju in gornjih vaseh se bavijo s tO obrtjo v /nilskem času kajžarji in bajtarji ter nosijo in vozijo izdelke na bližnje sejme. Nekateri izvršujejo to obrt kar »na debelo«. Ti imajo svoje lastne izdeloval-nice, po vaseh opredeljene, ter vozijo izdelke po železnici daleč po Sloveniji: v Maribor, Celje, tudi v Karlovac, Novisad, Zagreb itd. Prej so hodili eelo na Goriško, posebno v Gorico. Kakor Kibničani s suho robo, tako ti s copatami.

V gospodarskem pogledu ljudstvo napreduje. S,i| je ui skoro vasi, kjer ne bi uporabljali pri gospodarstvu modernih strojev. Tudi imajo že povsod najieljano električno razsvetljavo m tudi električno moč izrabljajo v gospodarske namene Ta prihaja iz bližnje centrale iz Cerkelj. Domačin Cimžar, ki je bival nekaj let v Ameriki, se je tam toliko izučil, da je, vrmvši se v domovino, uporabil domači potok ter z lastnim umom napravil tako koristno električno razsvetljavo, ki je velikega gospodarskega pomena. Posamezni Žagarji in mlinarji ob Kokri in Savi pa tudi izrabljajo votlno moč za električno uporabo. V občim imamo tudi že vpeljan električni tok iz Završnice, tako v vaseh Olševk, Visoko in Milje. Zadružništvo je primerno razvito: v Šenčurju krasna moderna mlekarna, kjer izdelujejo prvovrstni sir, ki slovi daleč naokoli. Nadalje hranilnica in posojilnica, Kine tijska podružnica, Kmetijsko društvo, Gospodarsko društvo, Prosvetno društvo z lastno godbo. Kat. prosvetno društvo z. lastnini domom, Sokol; Gasilna društva so razen v Šenčurju še na Visokem, Lužah, Vogljah, prosvetna društva v llra-siju z lastnini domom, v Vogljah, Živinorejska zadruga v Šenčurju in Sadjarska zadruga. Napredujemo torej kulturno ter v vseh panogah kmetijstva in obrtnega gospodarstva.

I. Piber, župnik.

Velesovo (Adergaz). V Velesovo leži to km

oddaljena od Kranja in je sedež, istoimenske občine. Nad vasjo se dviga Štefanja gora. Fara vele-sovska šteje okoli 600 duš. V kraju je dvoraz-redna osnovna šola, nekaj obrtnikov in več go-stilen. lina tudi Prostovoljno gasilno društvo.

Iz Velcsovcga vodi steza na Krvavec in Grintavce. Posebno znamenita je stara velesovska cerkev 1/ 1. 1163., nekdaj dobro obiskovana božja pot. Poleg cerkve je bil 1. 12 (S. ustanovljen nekdaj /.namenili samostan ilominikank, ki je bil razpuščen z razglasom cesarja Jožefa II. 12. jun. 1782. 1. Cerkev je sezidana v baročnem slogu, nje notranjost slovi radi dragocene umetniške izvršitve, l/med številnih umetnin pa se prav posebno odlikujejo prelepe slike na sedmerih oltar jih. Dahnila jih je na platno mojstrska roka Janeza Martina Schmidta iz Kremsa na Nižjem Avstrijskem (Kremser Schmidt), ki ga prištevajo med najboljše slikarje njegove dobe.

Omenili je tudi daleč na okrog sloveče vele-sovske prestarske pećnice, ki izvirajo še izza ea-sov, ko so bile tam nune dominikanke, in so se do danes obranile. Nekatere kmečke ženske se bavijo samo s tem, da raznašajo velike koše prest daleč naokoli, 1 ja do Kamnika, Ljubljane in Radovljice.

Predoslje. Občina Predoslje je oddaljena okoli

5 km ml Kranja, ob avtobusni progi Kranj-Jezer-sko. Prebivalcev ima 26^0. Vas leži ob potoku belca in desnem bregu Kokre. Nadmorske višine ima 420 m. V predoseljski občini sta dve šoli: 4 razredna osnovna šola v Predoslju in 2 razredna v vasi Primskovo. Dalje so tamkaj sledeče industrije, oz. nje objekti: Zabret & Co., tovarna olja, in Zabret sinovi, parna opekarna, ter tekstilna tovarna Inleks. Občina ima v Predoslju ludi hranilnico in posojilnico. Trgovin je šest, obrtnikov pa devetdeset.

LETOVISTE D PEINIION

RONTOVIEC

GRAD PREDDVOR KOD KRANJA

Krasno i najlepše planinsko boravište. Zdrava i okrepčujoča klima.

Direktan brzovlak Monakovo Kranj—Beograd.

331

Levo: Šmarje

[zletri'ikom je priporočati ogleti Zoisovega gradu z lepimi parki m ribniki.

Občina Predoslje je bila doslej izključno samo kmetijska, kar je v bistvu še danes. V zadnjih letih je ogromna industrijalizacija Kranja pritegnila večino mladega ljudstva in ga okupirala zase, kar gre seveda na račun kmetijstva. Društveno m zadružno življenje predstavlja v občini 5 gasilnih društev in 1 prosvetno društvo, 1 živinorejsko, 1 mlekarsko in 1 strojno zadrugo.

NaklO. Naklo pri Kranju je večja vas z železniški) postajo na progi Tržič---K ran g in leži 406 m nad morjem. Občina Naklo šteje 1965 prebivalcev in ima > šoli, 4 razrednici) v Naklem m > razrednici) v Podbrezju. V vasi Naklo se nahaja tudi župni urad, orozniska postaja m jsoštni uiad. Domača obrt je v občini dobro razvita, prav posebno čevljarska; povsod so znani tudi strahinjski bičevniki. Vseh obrtnikov v nakeljski občini je nad So, trgovine so 4 in 7 je gostilen, nekatere od teh razpolagajo tudi s tujskimi so bami.

Društva so sledeča: Prosvetno društvo, Gasilno društvo, Živinorejsko društvo, Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Podružnica Kmetijskega dru-

štva, Lovsko društvo, Sokolsko društvo (v Naklem in Podbrezju), Marijina kongregacija m bralno društvo. Denarni zavod: Hranilnica v Naklem. Zadruga: Mlekarska zadruga v Naklem.

V Naklem je bil rojen I. 1651. Gregor Voglar, znamenit zdravnik (glej več o njeni pri opisu Kranjske zgodovine), v bližnji vasi Sterževo pa slovenski pesnik lila/. Potočnik.

Preddvor

JOSIP LAIVVrINK:

Cerklje pri Kranju

O lepoti cerkljanskega raja pričajo največ poslednji odmevi slavnih doinačiiiov-lileralov.

Veliki umetnik in pisatelj Ignac Borštnik je vzdihuil ob Vavknoveni grobu:

Ko zadnjikrat mi solnce zlato sine. Življenja, meni se odnrnla nit, Takrat .še mislil boni na vus, planine, Na tebe, dnin, v gorah visokih skril.

Kruta usoda je tirala daleč j)i) svetu cerkljanskega rojaka Antona Kodra, poštnega rav-

natelja, kil ga je hotela nekdanja avstr. vlada radi njegove literarne delavnosti odtujili ožji domovini. Priklenili so njegovo Življenje na tujino, večni pokoj pa ga veže s cerkljansko grudo, ki živo svetloči njegovo nepremagljivo ljubezen tlo domače zemlje, iz katere je kol pisatelj zajemal mistnesl cerkljanske duše ne-potvorjene. V svoj nagrobni spomenik si je dal vklesati: Počivam naj v slovenski zemlji, ki

sem jo tako neizmerno ljubil.

»Daleč, daleč so planine«, toži slavni skladatelj Davorin Jenko, ki je ob izlivu Save ubiral strune v čast svoji domovini, svoji rodni zemlji.

Cerkljanski okoliš ima res prelepo naravno lego. Središče se sicer razteza v lepi ravnini (401) m), večji del pa se dviga po temnili brdih, visoko v zelene planine (1854 m), iznad kate rili se ošabno ozirata po ravnini plečala Kočua (2549 m) iu ostrorobati Grintavec (2556 m), ki jima drugujeta ob sirani zobaiti Greben in va lovita Dolga njiva. V raj prelcstiie planinske lepole odpirata vrata zeleni Krvavec (1854 m) in Veliki Zvok (1900 m) z deveterim odmevom. Planinec, ki ga zanese nepojmljiva ljubezen dO pkiniuske lepote po oslrili robovih Korena na Kompotelo nad Mokrico, pač ne more najti v 'ostali domovini lepših zakladov prirodne lepote.

Da »tvorijo svetu to prelcstno zakladnico, so domačini vzpodbudili SPI) v Ljubljani, da je

ob Pešati: Pešata, Požcnik in Šmartno;

ob Vaščici se raztezata Cešnjevck iu Vasca;

ob Poliščici: Pšenična Polica.

V bregu leže: Stcfan.ia gora, Stiska vaš in Sv. Ambrož.

Lastno župnijo ima Šciilurška gora s 7 vas mi: Ravno, Apno, Šenturška gora, Sv. Lenart, Sidraž, Viševca, Vrbovje.

K cerkljanski župniji spadajo razen nave denih 14 vasi še Zalog (podružnica), (ilinje, Cerkljanska Dobrava in l.ahoviče (podružnica) z Vopovljami. Nad Olševkom pa sloni na nizkem bregu še Možanica, ki je všolama v Preddvor, spada pa v občino Šenčur.

Cerkljanska občina obsega torej 21, župnija 211, šciilurška gora pa 7 vasi.

Cerklje: rojstna hiša skladatelja Davorinu

I. 1925. zgradilo na Jezercu pod Krvavcem prelepi Planinski Dom (1700 m), ki se um je v I. 1929, pridružila še mlčna kapelica Matere božje in Sv. Izidorja, varuhu in zaščitnika mnogobrojne črede (160 glav), uživajoče v poletnih dneh planinske dobrine po zelenem obnožjii Križke planine, ki jo je Pašna zadrugu pri Sv, Ambrožu odkupila v lasi I. Iu28.

Cerkljanska občina in župnija se ne skladala popolnoma v svojem obsegu.

V občino prištevamo 21 vasi. Ob potoku Reka leže: Grad, Dvorje, Cerklje. Zg. Brnik; Sp. I Umik;

Jenka iu spomenik pisatelja Antona Kodra

Foto Rov.šek, Kranj

Cerkljanski šolski okoliš se sklada z občinskim obsegom v domači, župniji. Šciilurška gora ima svojo šolo.

Cerkljanska šola proslavi na letošnji Vidov dan 120 letnico (LSI I1), kar jc bila stalno ustanovljena, dočim segajo ujemi viri že 2(1 let pred io dobo.

Prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno preti 70 leli (1860.), razširjeno pa pred 30 leti. Iz eiiorazrednice se je tekom dolge dobe razvila šestrazrednica z. dvema vzporednicama ter posebnim oddelkom za oddaljene (s poukom vsak drugi ilau v 2 skupinah),

AUGUST NANUT, KRANJ

oblastno preizkušeni mestni zidarski mojster_

Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi izvršuje načrte in daje nasvete

DELO SOLIDNO!

CENE KONKURENČNE I

99

Cerklje: poslopje pok. Andreja Vavkna, župana, nadučitelja, poštarja, trgovca, gostilničarja in skladatelja, kjer so sc shajali sodobni duševni veljaki v »cerkljanskem štabu« znanem širom Slovenije. Hiša je po njegova hčerki Juliki last družine Lapajne

I/, cerkljanske šole so izšli znameniti pisatelji: Matej Ravnikar Možeiičan, Anion Koder, Jakob Bedenek, dr. Hacin, Ivan Železnikar;

Sp.

Cerklje: šola zgrajena 1. 1860., razširjena k 1899. in grad Strmol

Foto Rnvšek, Kranj

skladatelji: Davorin Jenko, Andrej Va.vken (nadučitelj), tir. Kimovcc; umetniki: Ignac Borštnik, profesorja Franke in Mežan ter trmo go drugih kulturno delujočih mož, ki so se zbirali in družili v gostoljubni Vavknovi hiši iu v vili gosp. ministra Kana Hribarja.

Prosveto podpirajo: Javna šolska ki ca, CMD, Prosvetno društvo v Cerkljah Brniku ter Občinska godba.

Gospodarsko družijo občane Hranilnica in posojilnica, v Cerkljah, Kmetijska podružnica, Živinorejska zadruga, Kmečka mlekarna, Strojna zadruga v Cerkljah iu na Zg. Brniku, Pašna zadruga pri Sv. Ambrožu in Čebelarska podružnica.

Proti ognju varujeta občane Gasilno društvo v Cerkljah in na Zg. Brniku. Prebivalci so večinoma le kmetje, med katerimi se razen domačih obrti izrazita industrija še ni pojavila. Poleg poljedelstva se pečajo občani z živinn-rejo, sadjarstvom in gozdarstvom. Občno bla gostanje je povoljno.

Cerklje vezeta dve avtobusni podjetji, eno s Kranjem (IS km) in Ljubljano (25 ozir. 28 km), drugo preko Most z Ljubljano (15 km). Podjetje o. Žužek vozi preko Vodic, Skaru čine in Št. Vida, ljubljanski) pa preko Most, Mengša in Črnuč v Ljubljano.

Cerkljanska -okolica ima radi krasne pla-ninsko-ravninske lege in zdravega podnebja vse predpogoje za občni tujski promet. V kraju

Cerklje: vodna veternica in električna hidrocentrala, last I. Čimžarja.

6

81 —

jc več dobrih gostiln, v nekaterih od teh so na razpolago tudi tujske sobe. Cerklje imajo tudi elektrarno, ki je zasebna last in oskrbuje s tokom še dve veliki •občini, namreč Velesovo in Šenčur.

Za- gradom Strmolom se vije divna steza proti starodavnemu velesov.škenni samostanu Iu dalje skozi senčne gozde proti Ol.ševku in Preddvoru. Proti severu le vodi romantična dolina Reka čez Davovec s prekrasnim pogledom na (irintavčevo skupino doli v poezije polno Kokriško dolino ali proti Krvavcu, posejanemu z uličnimi pastirskimi domovi. Nad vse ljubke in zanimive so stezice proti Kamniški ISistrici, ki le vedejo k njenemu objemu preko Sv. Ambroža, Šciiturškc gore, Klemeni čevega ali Zakala. Romantični sta tudi gozdni pešpoti proti Kamniku in Kranju, nič manj ona proti Vodicam.

Posebne zabave Cerklje ne morejo nuditi,

pač pa obiilo zdravja, zdravja neprecenljivega. Zato so Cerklje letoviščarjem, kateri nimajo posebnih zahtev, pa. si želijo letovanja v mirnem kraju z ostrim, čistim zrakom ter ob zmernih cenah, vsega priporočila vredne.

^i^HP^Sj^

I )om na Krvavcu (1699 m)

ELEKTRARNA F. CIMZAR

Izvršitev električnih inštalacij, montaža motorjev in popravila vseh v to stroko spadajočih del.

Delo solidno. Cene brezkonkurenčne!

CERKLJE PRI KRANJU

122

ANTON SORN, KRRNJ

krojaštvo Savsko predmestje

IZDELOVANJE OBLEK, SUKNJENIH JOPIČEV IN ČEPIC

162

ANDREJ MURINIDK

LESNA TRGOVINA IN GOSTILNA

y ClElrl&ClLJAlH PRD KRANJU

Lesna trgovina obstoječa že nad 35 let.

luili ■ I Mnrnlk

Gostilna splošnoznana daleč naokoli uživa radi prvovrstne postrežbe, izbornih bizelj-skih in drugih vin. ki jih toči, najboljši sloves ter je v tem kraju najbolj vpoštevana in dobro obiskovana. Obstoji že od I. 1863.

Lastnik g. Andrej Murnik, župan cerkljanski, bivši dolgolelni občinski svetovalec, sedanji odbornik Hranilnice in posojilnice ter Krajnega Šolskega sveta v Cerkljah, zapriseženi sodni cenilec In cerkveni ključar, ki ima največjo zaslugo za obnovo mogočnih zvonov v cerkljanski (ari, je bil rojen I. 1867 v /tdergazu pri Velesovem. Vsestransko za slu/ni g. Murnik je bil v naši novi državi prvi izvoljen županom in še danes vrši težke županske posle v dokaj obširni cerkljanski občini.

Toplo priporočamo njegovo lesno trgo" vino. Dalje njegovo renomirano in strogo solidno gostilno vsem izletnikom, tujcem in domači publiki.

208

Gorsko klimatsko Ijetovište

vSOLNDK

PENSION MALI- GOLNIK

10 km od stanice Kranj na pruzi Ljubljana—Jesenice ili 5 km od stanice Križe—Golnik na pruzi Kranj — Tržič. Iz Kranja avtobusne veze. Po naručbi se pošalju kola. Otvoreno celu godinu. Sezona maj—oktobar. Leži 570 m nad morem u blizini poznatog sanatorija Golnik. Od severozapadne strane zaklonjeno divnim planinama, med j u kojima se ponaša po lepoj flori poznati Storžič (2134 m). Cist planinski vazduh,bez prašine, umereno-mila planinska klima. U neposrednoj blizini mno^o jelovih šuma, divne šetnje, lepe ture na Storžič, Tolsti vrh (1800 ni), Krišku goru(J600 m). Preporučuje se rekonvalescentima, a osobito osobama, kojim je potreban odmor i oporavak. Pošta, telegraf i telefon. Lečnik u blizini. Tople, hladne, vazdušne i sunčane kupke. Za zabavu radio Za odštetu 1 Din po danu može gost da raspolaže sa stolicom za ležanje preko dana. Sobe se izdavaju samo sa celim pensio-nom po 50 Din ili sobe sa parketom i tekućom vodom do 65 Din. Raspolaže sa 25 soba sa 42 kreveta. Penslonska opskrba prvoklasna, obroci obilati. Deca ispod 10 godina plaćaju za jelo polovinu, a krevet ceo.

Preporuča se :

JflMKO DOLŽAN

254

83 -

Golnik v Valvazorjevi dobi

Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik

Ob južnem pobočju 2134 m visokega Stor-žiča, tugu najmarkantnejšega gorskega velikanu v Karavankah, na katerega je tako lep pogled Od Kranja, kadar se koplje v zlatom menih žarkih zahajajočega solnca, se dviga sredi krasot svetovnoznano gorenjsko z d r a -v i I i š č e (i o I u i k. Prelep razgled se odpira od tod očem. Nanizan venec alpskih vrhov ujema tvoj pogled; oko li kroži otl Triglava do Karavank iu Kamniških planin, tja tlo prijazno obraščenih blejskih gora, ponosnega Kranja in mrkega notranjskega soseda Snežnika.

ZDRAVILIŠČI: GOLNIK je z ozlrom na ugodne železniške zveze zelo lahko dostopno ter otl končne postaje Križe—Golnik (na progi Ljubljana Kranj Tržič) oddaljeno le -l km. Važna izhodna točka pa je Kranj, železniško križišče in postaja brzovlakov. Po slikoviti cesti z, izredno romantično okolico in pokrajino pripelje pacijenta v nekaj minutah zavodov avlo tlo cilja.

ZDRAVILIŠČI: GOLNIK je dobilo ime po znamenitem gradu Golnik, ki ga imenuje Val vazor Glavnik. Plemiči (iallenfelški, po katerih je dobil grad svoje ime, so mu bili lastniki. Po pričanju Valvazorja jc grad sezidal sicer plemič Čreutz.er, po čigar smrti je prešel v last Obcr-

burga, ki ga je okoli I. 1688. prodal Gallenfel-som. Ob upoštevanju vseh razpoložljivih zgodovinskih virov jc sklepati, da je bil grad zgrajen okrog I. 1600. Slednje bi potrjevala tudi sama lega gradu. V oni dobi so prenehali turški napadi iu plemenitaši so se jeli seliti iz svojih na parobkih iu težko dostopnih gričih zgrajenih gradov v nove, na lahko dostopnih gričih in brdih sezidane gradove.

Prvotno je bila grajščina lepo arondirano posestvo, ki pa so ga nje številni gospodarji do preti desetletji popolnoma razkosali.

Sredi svetovne vojne je »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov za Kranjsko« sklenil, nuditi brezplačno zdravljenje na pljučih obolelim vojakom, ki so se vračali iz vojne. Posebna komisija je pregledala vse v poštev prihajajoče kraje na Gorenjskem, tla bi našla kar najbolj pripravno meslo za nameravano zdravilišče. Ugotovila in prisodila je Golniku prvenstvo pred ostalimi kraji, ki bi event. prišli v poštev. Od leta 1925, pa se sprejemajo privatni bolniki.

Kraj ima izredno milo subalpiiisko poti nebje, čist in zdrav zrak v območju obsežnih smrekovih in jelovih gozdov, brez megle in z malo padavinami; obvarovan s severne, se-verozapadne in severovzhodne strani pred ve-

Zdravilišče Golnik: pogled od jugozahoda

Koto F. Jug,{Kranj

trovi, ki jih prestreza visoki Storžič in njegovo predgorje, luko du se solnčui žarki z južne strani blagodejno in obilno1 uveljavljajo ludi pozimi, luko izredno ugodne in blage klime skozi ves letni čas nima nobeno slično zdravilišče v naši kraljevini. Ne trdimo preveč, ako rečemo, tla ima Golnik prvenstvo celo med najbolj slovečimi sličnim! zdravilišči po srednji Evropi.

Zdravilišče obstoji enajsto leto. Ker grad sam ni zadoščal svojemu namenu, so sčasoma okrog njega sezidali več poslopij, katerih razvrstitev tvori kompleks v obliki nepravilnega četverokotnika. Na južni strani tega kompleksa sloji zgradba novega sanatorija s prizidkom, kjer je prostora za 160 bolnikov. - - Tu se nahajajo vsi zdravniški prostori, moderno ure-

jena operacijska soba in velika dvorana z gledališkim odrom. Zapadno od glavnega sanatorija se razprostira gospodinjsko poslopje. Na severni strani kompleksa so še trije objekti in sicer grad kot stanovanjsko poslopje za zdravnike in upravno osobje. Zapadno od gradu je enOnadstropno zdraviliško poslopje za rekonvalescente s 4i) posteljami, jugozapadno od tega na novozgrajeno upravno poslopje, kjer je nastanjen ludi poštni urad in telefon. Sredi vseh teh stavb pa se dviga novozgrajena, bogoslužju namenjena kapela.

Kot nujna izpopolnitev zavoda pa je nameravana zgraditev otroškega sanatorija.

Zavod ima lutli lastno ekonomijo z modernim, današnjim razmeram povsem odgovarjajočim gospodarskim poslopjem, ki stoji v nepo-

Dva motiva na Golniku: levo grajsko znamenje, desno pogled v zdraviliški park

Golnik: levo obednica v zdi

sreclni bližini na tako zvanem »Kolovratu«. — Celoten obseg posesti znaša nad 30 ha,

Zdravilišče ima lasleu vodovod z izvrstno pitno votlo, električno razsvetljavo in je opremljen z najmodernejšimi diagnostičnimi in tcra-peutičnimi pripomočki.

Zdravljenje se vrši po najnovejših in vsestransko preizkušenih metodah — tuberkulin,

•avili.šču, desno zimski motiv

Foto t". Jug, Kranj knjižnica, radio, temnica za plioto-amaterje itd. Pogostokrat se prirejajo gledališke predstave in koncerti, Sprehodi po divni okolici sredi senčnatih gozdov, nudijo najlepši užitek.

Posebno važnost se posveča prehrani bol nikov. Ta je izvrstna in obilna z nad 4030 kalorijami na dan.

Oskrbnimi s polno penzijo znaša:

Zdravilišče Golnik: pogled otl vzhoda

umetni pneumo-thorax, kotapsterapija, operativna terapija, thoracoseopija in thoracokavsti-ka, oleothorax, haemotheraptja itd. - Pa tudi sicer jc vsestransko preskrbljeno za uspešno zdravljenje. Prostorne ležalnice, balkoni in verande služijo za ležalno kuro. Otl zgodnje pomladi do pozne jeseni se lahko solucijo bolniki po naravnih solnčališčih.

Za razvedrilo je bolnikom na razpolago

Foto F. Jug, Kranj

za I. razred 141) Din na dan,

za II. razred 100 Din na dan,

za III. razred 75 Din na dan.

Poleg primarija-špecijalista za tuberkulozo in upravitelja so v zavodu nameščeni 4 pomožni zdravniki, 3 uradniki, I duhovnik, 24 šolskih sester in 38 drugih uslužbencev, od katerih je (> zaposlenih pri ekonomiji.

V zdravilišče, ki jc odprto skozi celo leto,

se sprejemajo bolniki z začetno pljučno tuberkulozo ter bolniki s težjo enostransko tuberkulozo, v kolikor je pričakovati pri njih uspeha od klimatičnega zdravljenja. Nesposobni za sprejem pa so (kontraindikacije): bolniki s traj-

no visoko temperaturo, težkim obojestranskim razpadajočim procesom, težka črevesna tuberkuloza, težko obolenje grla s težavami pri poziranju1 ter bolniki z. akutnimi infekcijskimi boleznimi.

Pogled na Tržič

Stadt Tržič iu Oberkrain, Drauer Banat (Jugoslaulen). GroBer Industrie-ort, Sommerfrische und vvichtige Touristenstation.

ALBIN LAJOVIC, ravnatelj mešč. šole

Tržič

letovišče

Mesto Tržič leži ob izlivu potoka Mošc-nika v Tržiško Bistrico ob vznožju Kamnika, Bistriške planine in Kokovnice, treh izrastkov gora, med katerimi se vijela dve izredno lepi dolini, namreč Šcntanska in Bistriška dolina, prva v severni, druga v severo-vzhodni smeri. Po svoji izredni legi je Tržič zavarovati pred vsemi vetrovi, nahaja se v nekakem kotlu, kjer ni hude zime, pa tudi, uc vročega poletja.

Tržič je prastara naselbina, ki sega s svojimi začetki še v rimske čase. Tod so hodile

že rimske legije, ki so korakale preko Ljubelja v Karanlanijo. V srednjem veku ni bilo o Tržiču dosti slišati, pač pa ve o njem Valvazor že prav veliko1 povedati. Ob vojnih časih je prihajala važnost edinega lažje prehodnega pasu v Karavankah, to je Ljubelja, vedno bolj do veljave, dokler niso avstrijski vladarji zgradili za. tedanje čase naravnost moderne ceste, ki se spenja v mogočnih serpentinah na 1370m visok prelaz, da pada na Koroški strani polagoma, proti Borovljaim. Za časa francoskih VO-

Sv. Ana pri Tržiču in cesta čc/. Ljubelj v Valvazorjevi dobi

jen jc bil Ljubelj priča srditih spopadov med Avstrijci in Francozi. Še danes kroži med Trščani ona okrogla: »Ko smo vrh [bela v šancah stali in od doma smo slovo jemali, ni blo cajt adijo reč, smo moral pred Francozi teč«. V polpreteklem času pa je Ljubelj mejil Koroško od Kranjske, a. danes čuva našo državno mejo na: severu. Vrh Ljubelja stojita dva. obeliska, kot vrata spoznanja, da smo zamudili ugodno priliko in prepustili nevredno najlepši del slovenske zemlje tujcu. Po svetovni vojni je bilo (udi na. Ljubelju par prask med našimi in avstrijskimi četami, ki so prišle celo pod sedlo do cerkve sv. Ane.

V zadnjih treh stoletjih jc Tržič večkrat menjal svoje gospodarje, od katerih pa ni bil niti eden izmed njih našemu življu naklonjen, kaj šele tla bi se zanj kakorkoli zavzemal. Že zgodaj je ugodna zemljepisna lega narekovala Tržiču prav poseben razvoj v obrtnem in industrijskem pogledu. Prebivalci so izrabili z vso prebrisanostjo vodne moči Mošenika in Tržaške Bistrice ter ustanovili za davnino naravnost ogromna podjetja. Veselo so peketala kovaška kladiva: in oblikovala vseh vrst žeblje, pritrko-vala so nakovala in pošiljala jeklene pile na vse strani sveta, vrtele so se statve, ki so da-

jale tople odeje daleč po svetu; potem so prišli »11 s r i j; i r j i - s 1111 - c H j i v c i:«, kakor jih imenuje naš Oton Zupančič, ki so poskrbeli, da je močmi voda Mošenika in Bistrice kar sama slrojila najboljše usnje, ki se je razpošiljalo na vse strani i sveta; kjer so usnjarji, so kajpada lutli Čevljarji. Blago pa so tovorili okoličani na svojih konjičkih daleč v Italijo in druge dežele, ki so ga radi solidnosti rade kupovale in dobro plačevale. Tako so se ustvarjale vedno nove in nove tovarne, dokler ni bila po nakupu stare vodne moči ustanovljena največja tovar-

Ljubelj (1370 m) jugoslovansko avstrijska

meja, najvišji prehod v Karavankah, kjer se vrše avto tekme — Loiblpass

Foto F. Jug Kranj

Levo: Tovarniški objekti predilnice v Tržiča

na, današnja predilnica in tkalnica Oassner & Glanzmann, ki je stare tovarne na Fabriki spremenila v stanovanjske kolonije, sama pa si je postavila na južnimi koncu Tržiča, velelo varno, kjer zaposluje danes več kol I 100 delavcev.

Od železarskih podjetij sla prišli v naše mesto kosariji K. (ilohočuik in K. Ahačič ter sekirarija N. Ahačič, ki so se vse moderno preuredile in krijejo naše potrebe s svojimi izdelki popolnoma. Kocarije so vse propadle, obdržala' sc je sicer popolnoma nova pilama »Triglav«, od usnjaren pa, ki so nekdaj slovele po vsem svetu, obratujejo 1'olakova iisnjarna v Kajži, ki jo ima v najemu g. Žagar, Devova

desno: Stanovanjske hiše Iržiške predilnice Foto Nadižar Janko, Tržič

usnjairna, danes usnjarska zadruga »Runo« r. z. z o. z. ter 1'charčcva iisnjarna, najemnik g. Toporiš .loško. Hišna čevljarska obrt daje zaslužka okoli op mojstrom, čevljarskih tovaren pa je več, med njimi največja tovarna »Peko«, potem Mali & Demberger, dalje Ivan Ražbor-šek, Pavle Bohinc in druge.

V najnovejšem času so se ustanovile tudi tovarne za predelovanje lesa. Meil temi je treba na prvem mestu omenili tovarno bele lepenke Ch. Moline, poleni velepodjetic barona Borna, znano tovarno pohištva A. Amana. A. Primožiča iu druge. Najnovejši čas je prinesel s seboj ludi strojno pletilstvo; tu jc treba omenili plelarno Aniona in Katarine Pretnar.

AVTOBUSNI PROMET, V. PERNUŠ

Tržič—Kranj—Ljubljana

Vozni red:

Odhod iz Tržiča. Veljaven od 1. marca 1931. Prihod v Tržič.

km

Čas

Postaja

Čas

10 13

17

31

42-5

6.30 6.35

6.43 6.48 6.53

7.00

7.29

8.00

8.00 8.05

8.13 8.18 8.23 8.30 8.45

9.14 9.45

 

13.00 13.05

 

13.13 13.18 13.23

13 10

13.30

13.36

13.59

14.00

14.30

18.30 18.35

18.42 18.48 18.53

19.00

19.29

20.00

Tržič (HotelLončar) i",1 Križe (g. Zaplotnik) J

Sebenje

Žigana vas

Zadraga

Duplje.....

Žeje ... Naklo (g.Marinšek)

Kranj.....priii

Mavčiče Jeprca MettoOdeOlMlh-Bohlnc)

Medno Št. Vid LJubljana (Figove). „,

7.45 7 40

7-32 7-28 723

7.15

6.52

6.30

12.15 12.10

 

18.00 17.55

12.02 11.58 11.53

11 45

12.55

17.47 17.43 17.38 17.30 17.15

11.22

12.32

16.52

1 1.00

12 10

16.30

19.25 19.20

19.12 19.08 19.03

18.55

18.32

18.10

Prihod v Ljubljano.

Odhod iz Ljubljane

* Vozi v času od 1. maja do 15. avgusta. ** Vozi samo ob delavnikih.

255

/r »>#'Sa UK

Levo: Kolodvor v Tržiču, v ozadju žaga bar v Tržiču na parno turbinski pogon, lasi bar Puterhof pri Tržiču,

Kjer je toliko industrije, lam je gotovo tudi razvita trgovina. Na glavnem trgu v Tržiču je v vsaki hiši vsaj en trgovski lokal, če ne več. Trgovcev jc toliko, tla imajo svoj greinijalni pododbor.

Bravec tega, članka se bo začuden vprašal, zakaj sem ga uatlpisal z letoviščem, ko jc ven-

I. RAZBORŠEK

TVORNICA CIPELA _ „

T R Z I C

Dravska banov.

Moderni in trpežni čevlji za gospode, dame in deco

Telegrami: RAZBORŠEK TRŽIČ

TELEFON ŠTEV. 20

TEKOČI RAČUN:

Poštna hranilnica štev. 15.630

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani

191

ona Kari Borna v sredi: Električna centrala ona Kari Borna desno: Divjačina v lovišču last barona Kari Boruti

tiar toliko najrazličnejših tovaren in obratov? Res je, kdor pozna Tržič od njegovega industrijskega in obrtnega slovesa, ta, si uc more predstavljati, tla bi bilo mogoče v Tržiču lutli letovati, in to še prav krasno letovati. Pa je vendarle tako. Vse tržiške tovarne so namreč na vodni in električni pogon iu zato v Tržiču odurnega tovarniškega dima sploh ne poznamo. Lep sprehod ob Mošeniku ali Tržiškl Bistrici nas poduči, kako umno so Trščaui izrabili vod no moč, koliko elektrarni si je postavila veleindustrija iu kako Tržič z ozirom na visoke tovarniške dimnike sploh nima industrijskega videza. Dimniki so sicer, toda iz njih se kadi le ob času najhujše suše, ko ni vode na razpolago, Po svoji prirodni legi pa je Tržič naravnost ustvarjen za letoviščarje, v to smer ho moral v najbližji bodočnosti krepko zavoziti, če bo hotel napredovati tako kot doslej.

Poglejmo si Tržaško okolico na podlagi lansko leto izdane turistovske karte Karavank. V 'Tržič pelje lokalna železnica. Na kolodvoru le pozdravi lepa orientacijska deska, ki ti po kaže toliko izletov in izletnih točk, tki si resnično v zadregi, katero bi si izbral. Na levem bregu Bistrice najdeš krasno izletuo točko Ku-kovnico, kjer je junija meseca rastlinstvo v najlepšem razvoju. Po grebenu prideš na T01 sti vrh in odtod dalje po malo strmi, pa oča-rujoči poti na Storžič, odtod se vrneš po planini .lesen ob Lomščici v prekrasno gorsko vasico Lom in dalje v Tržič; napravil si kar moči lep enodneven izlet. Lahko jo mahneš tudi na planino Javoruik iu odtod v Lom ali pa na .le zersko, obe varijanti sta jako zanimivi.

Odločil si se za. izprehod ob Bistrici. Pol

VSAK TRGOVEC IN OBRTNIK

potrebuje tiskovin! Naročajte jih v TISKARNI „KOLEKTOR" Stražišce pri Kranju. Telefon: Slražišče 4.

253a

Tržič: Glavni trg Tržič in Drauer Banat (,iugoslawien): Mauptplatz

te pripelje do Lukca, od tod kreneš na levo in v dobri uri in pol si na planini Kofce, kjer sloji najlepša planinska postojanka, že daleč pO svetu znani planinski doni na Kofcah, ki te vzame pod svo.ro prijazno streho z največjo ljubeznivostjo, za kolikor časa hočeš in ne bo ti žal, če ostaneš tu tudi par mesecev. Izpre hodi po južnih obronkih Košute te nikdar uc utrudijo, ker so nadvse ulični, solnčni in senčni, hriboviti in ravni, kakršne si poželi srce. V planšarskih kočah li povsod postrežejo z največjo ljubeznivostjo, okusiš pa tudi speci jaliiteto kofških planšarjev, namreč slovili »ma-slovnlk«. Planinski dom na Kofcah leži 1500 m nad morjem, nad njim sc dviga dolgi greben Košute, ki doseže mestoma celo 21011 in nadmorske višine, pa je vendar od vseh sirani lahko dostopen in votli nanj več markiranih potov. Prijazna najemnica, doma, ga. kani Kvedrova, zna vse kuharske umetnosti na pamet in postreže ti, da misliš, da si v velemestnem hotelu. S Kofc sc vračaš mi zahodno stran v mo.šeniško dolino. Spoloma obiščeš prijazno gostilno Ankele pri sv. Ani, kjer sc v poletnem času mudi in ustavlja toliko avtomobilistov, kakor pred kako švicarsko visokogorsko oslarijo. Ce si utrujen, počakaš na avtomobil, drugače jo mahneš peš in v dobri uri si na tržaškem kolodvoru. Tudi ta izlet napraviš z največjo lahkoto v enem dnevu in nikoli ga ne boš pozabil, čc si imel srečno roko pri izberi dneva.

Do Šentanski dolini pelje znamenita avtomobilska eesla na Ljubelj, po kateri se vrše mednarodne avtomobilske tekme redoma vsako tretje leto. Tam, kjer se začenja eesla. bolj strmo vzpenjati, se odcepi pri Jurjevem Jaki na desno pot na sedlo Baba, odkoder pelje nova plezalna pot na Veliki vrh Košute. Otl .lurja

Ivan Lončar, prvi župan preti kratkim v mesto povišanega Tržiča

do vrha rabiš I uro iu pol, dodaš še pol ure, pa si zopet na Kofcah. Malo nad cerkvijo sv. Ane se odcepi gorska pot na Zcleni.ško sedlo, kjer so si agilni tržaški smučarji postavili prijazno kočico, ki je stalno oskrbovana in sprejema leto in dan slo in slo turistov. Odtod

Dolžanov most pri 'Tržiču, jako zanimiva in romantična soteska s cestnim predorom v živo skalo — »Dolžanov most« bei Tržič, interessante Felsklamm mil VVasserfallen

kreneš lahko na BegunjšČico, Stol imaš pred nosom, povzpneš se na Vrtačo ali na Zelenico, pogleda.š ludi v Celovško kočo, prekobališ se na koroško stran do Ridovca ali Dnjčpctra, nikjer ne boš zadel ob kake posebne težave,

Nova koča na Zelenici (l534m)

Foto J1'. Jug, Kranj

lahek jc dostop in odstop. Zeleniška koča ima posebno za, zimski sport velik pomen. Ce ni nikjer prijetne smuke, je gotovo na Zelenici. Na Begunjščion, prideš lutli od Potočnika, in sicer najprej na planino Preval, potem pa kreneš proti Vilfanovi koči in dalje v Žirovnico. V tem predelu ic tudi prelep slap v Tominče-vem grabnu, ki se imenuje Tominčcv Slap; za

Najlepše gorsko letovišče v Karavankah, 1500 m. Odprto celo leto. Zimski šport, letna turistika. Prvovrstna preskrba, penzija, hotel, prenočišča. Lahek dostop, 3 ure od žel. postaje Tržič. Mlečne kure itd. Izleti na Veliki vrh, Kladvo, na različne planine po pobočju Košute itd.

Vsa pojasnila daje:

ZADRUGA PLANINSKI DOM NA KOFCAH

V TRŽIČU

R. Z. ZO.Z.

234

Zgoraj levo: »Kofce« planina desno: Podružnica Sv. Jožefa pri Tržiču — spodaj levo: Sloržič i/. Loma, desno Veliki vrh, v ozadju Bcgunjščieu iu Stol

2(1

lo otlsivotlov;

z lepim

Tako sem opisal šentansko dolino, ki je za tujski promel kot ustvarjena, pa se tega njeni prebivalci danes še ne zavedajo dosti. Prav posebno lepa točka je lovski gradič veleposestnika Borna, ki ima na svojem veleposestvu lepo urejena lovišča, divjih koz in znamenitih kozorogov', ki jih goji z veliko vnemo iu naravnost velikanskimi žrtvami. Teh živali je bilo

t Josip Potokar, duhovni svetnik je bil ustanovitelj meščanske šole in si je za razvoj Tržiča pridobil neprecenljivih zaslug

pred vojno že okoli slo, meti vojno pa so jih vojaki na slepo pokončali, da jih je danes komaj kakih 30. Racijonalna izraba veleposestva Boru nujno narekuje proglasitev sv. Ane za gorsko letovišče. Boruov lovski gradič pa naj

Pogled na Kofce ispod Koče

Koto Nndišar Janko, Tržič

gostoljubno odpre svoja vrata

(emu pro-

Cetrta izhodna stran za sprehode je Blejska cesta, ki zavije takoj za tržiškim mostom v ostrem ovinku na levo iu se popne na polico pod Bistriško planino, gre skozi vas Bistrica,

sc dvigne po krasnem smrekovem gozdu na pobočje Dobrče in gre dalje skoro po ravnem skozi vasi sv. Neža, sv. Lucija in Begunje ter dalje na Bled. Ta cesta hi se morala no pravici imenovati cesta kralja Aleksandra I., ki jo jc tako rekoč odkril in ki sc po njej najrajši vozi. Kadar prebiva Nj. Vel. kralj Aleksander na 141 cel u, skoro ni dneva, tki ga ne bi bilo v Tržiču. Po njegovi želji se bo lutli vhod na to cesto, ki je za sedaj za večje avtobuse nepre-

Planinski d<

na Kofcah s Kočilo Foto K veder

Udomačen kozorog, ki se sprehaja po kofškili planinah nad Tržičem

A. AMANN

TOVARNA POHIŠTVA

V v

TRZIC

PODRUŽNICA LJUBLJANA

hoden, toliko razširil, da bo Tržiču v okras. Tam pri sv. Neži sc nudi popotniku izredno lep razgled po vsej Gorenjski dolini tja do Ljubljane in še daleč preko nje, ki jo sicer zakriva, kepa Šmarne gore, in tega pogleda sc oko ne more nasititi nikoli. Sedaj sc gradi

za tujski proincl tudi gostilna »Ljubelj«, po-seslnica gdč. Ana, (ilobočnikova in več drugih gostilen, ki imajo tudi po eno ali več sob za tujce. Pri kolodvoru je restavracija Košir.

Za povzdigo tujskega prometa skrbijo sledeči faktorji: Podružnica SPD v Tržiču, za-

Pregledna karta tržaške okolice (Karavanke)

ravno na. vrhu prostorna restavracija, ki bo nudila obiskovalcem vse udobnosti iu ki je je Tržič kot izletne točke prav pogrešal. Vas Bistrica pa dobiva od leta do leta več letoviščarjev iz južnih krajev naše države, posebno priljubljena jc pri Splitčanih.

Iu I ržič sam ali ima v svoji sredi po goje za razvoj tujskega prometa? Da, ima jih, in sicer prav vse. Preskrbljen je z zdravo pitno vodo, ki je napeljana v vse hiše. Vsaka hiša ima električno razsvetljavo in tudi zadovoljivo kanalizacijo'. V Tržiču sta dva velika hotela, namreč bolel Lončar in Pošta, ki imata prav lepo opremljene sobe in kopalnico. Da znajo v tržaških hotelih kuhati, si lahko prepričan, prepričaš pa se še posebno, če si za želiš tržaške specijalitete, to so »tržaške bržo-le«. Posebno udobno se počutiš v restavraciji hotela Lončar, ki jo je opremila tovarna Amann. Takih lepih restavracij ne najdeš niti v velikih mestih. Poleg obeh tržaških hotelov skrbi

druga »Planinski dom« na Kofcah, in športni klub Tržič. Ta udruženja prirejajo različne tekme, izdajajo popise in turistovske karte. Če želiš podrobnih informacij, obrni se na nje. Družabno življenje je v Tržiču prav raz

Pogorje Košuta v Karavankah (nad Tržičem): vrh Kladvo 2095 m

Koto Nadišar Janko, Tržič

vito. Imamo Sokolsko društvo, Bralno društvo, Prosvetno društvo sv. Jožefa, več pevskih /.borov, tri gledališke odre, dva. kino, ki redno igrata, kino Nadišar predvaja tudi zvočne filme. Gledališke predstave, koncerti, predavanja SO vsako nedeljo.

Za narodih) izobrazbo skrbita deška in dekliška osnovna šola, katerima jc priključen

otroški vrtce: po svetovni vojni se je 1. 1010. ustanovila deška in dekliška meščanska šola, za vajeniški naraščaj skrbi obrtno-nadaljevalna šola, trgovskega pa vzgaja trgovsko-nadaljc valila šola. Šolsko poslopje meščanske šole je nova stavba, ki je v kras našemu meslii: slabše jc poslopje osnovne šole, ki pa bo v kratkem dobila novo stavbo.

Levo zgoraj: Štirioglate steklenice, lončki in lesene posode za vegetabilije v zbirki Mra Lavičke — v sredi zgoraj: Figure rudarjev v idrijski lekarni desno zgoraj: Skupina posod iz zbirke Mra Lavičke levo spodaj Majolike iz tovarne Castcl Durante z ene sirani desno spodaj: Majolike iz tovarne Castcl Durante z druge strani

Le redkim pocdiiiccni in malemu številu strokovnjakov je znano, da se nahaja v I ržiču ludi prav svojevrstna zanimivost. Tamošnji lekarnar Mr. ph. Bohuslav l.avička poseduje lepo zbirko predmetov iz. zgodovine farmacije in medicine, ki jo je zbral v dolgih letih /. velikimi žrtvami časa in denarja. V bogati zbirki se nahajajo dragoceni predmeti, s katerimi bi se mogel ponašati vsak svetovni muzej. Tako n. pr. troje okusnih majolik iz tovarne Castcl Durante. Koliko pa jc šc drugih redkosti; cela zbirka obsega več sto zgodovinskih predmetov. Farmacevtski muzej slavlja g. l.avička historiofiloin v študijske svrhe iz prijaznosti prav rad na razpolago

Priporočilo ljudem, kateri trpijo radi skvarjenih nog!

Celokupni javnosti vljudno naznanjam, da izdelujem čevlje za boleče in skvarjene noge, kakor za ploske noge, močno vzbuljene kosti, trde kože na podplatih, skrajšane in sploh za abnormalne noge, katerim se tovarniški čevlji nikakor ne morejo prilegali. — Izdelujem jih po najnovejši modi, tako, da se skvarjenost skoro ne pozna. — Istotako izdelujem tudi vse vrste športnih čevljev, to je: lovske, smuške, gorske in nizke k športnim oblekam.— Vse čevlje izdelujem iz najboljšega usnja, trpežno in prvovrstno izdelane. Na željo z Crep-gumi podplati. Cene kljub anatomični in ortopedični izdelavi, zelo nizke. Svoje izdelke sem imel razstavljene I. 1930 na lovski razstavi v Ljubljani, paviljon za lovstvo. — Ker sem si po večletni praksi pridobil zadostnega znanja in ker delam le s prvovrstnimi močmi, sem prepričan, da bodem slehernega naročnika vsestransko zadovoljil. — Priporočam se za

cenjena naročila

KONRAD MEHLE, iK^K3S; TRŽIČ (Gorenjsko)

187

Tržič: Poslopje meščanske šole.

V Tržiču je državna pošta z javno telefonsko govorilnico, oddelek finančne kontrole, okrajno sodišče, kr. notarijal in orožniška slu niča.

Za higijeno skrbi zdravstveni tlom z javnim kopališčem, v 'Tržiču so nastanjeni trije zdravniki. Za delavstvo je tu ekspozitura OUZD.

Tržič je bil pred svetovno vojno eden izmed nemških stebrov. Šele leta 1912. je prišla občinska uprava v slovenske roke. Prvi slovenski župan je bil iuž.iuar g. Franc Ahačič, ki

je vodil občino še leto ali dve po prevratu. S pomočjo pokojnega duhovnega svetnika in žup nika g. Josipa Potokarja, ki ima za razvoj 'Tržiča odlične zasluge, je ustanovil meščansko šolo. Pri prvih volitvah po svetovni vojni je bil izvoljen nov občinski odbor z, županom g. Ivanom Lončarjem na čelu. Ta občinski odbor načeluje mestni občini z. malimi izpremembami še danes. Zasluga sedanjega župana Ivana Lončarja je, da se je 'Tržič proglasil z ukazom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. I. 1027. za mesto. Podžupan tržaškega, mesta je znani delavski

Delavnica meščanske šole v Tržiču, kjer se mladina praktično uri v ročnem delu

Glavni oltar farne cerkve v Tržiču

Foto F. Jug, Kranj—Tržič

voditelj g. Hinko Snoj. Sedanji občinski odbor si jc za procvlt trž.iškcga mesta stekel že ne-venljivih zaslug. Zgradil je klavnico, vzdignil poslopje meščanske šole, pozidal mestne stanovanjske hiše, napravil kolodvorsko cesto, položil drugo vodovodno cev, vzorno uredil Socialno preskrbo mestnih ubožcev in storil sploh v vsakem oziru svojo dolžnost.

Za versko vzgojo skrbi župnija, ki jo sedaj votli Župnik g. Vovk Anion. Tržiška župnija je prav starti. Svoj čas je obsegala dosti več krajev, tako tla ie bilo v Tržiču kar 5 duhovnikov.

Dolina Sv. Katarina z Bistrico, ki je bogata postrvi zasajenih od barona dr. Kari Boruti Foto Nadišar Janko, Tržič

Sedaj je skrčena na vtis Bistrico, občino sv. Ano, mestno občino Tržič iu polovico občine sv. Katarina, t. j. vse hiše v bistriški dolini.

Elementarne nezgode tudi Tržiču niso prizanašale. Tako jc I. [811. pogorel ves Tržič na desnem bregu Bistrice. Takrat je celo Na-

KARL KOŽELJ, TRŽlC

Ček. zavod Ljubljana štev. 13.761

Tek. račun Ljubljanske kreditne banke podružnica Kranj TELEFON 21 amMaaaaaaamaaM~amamm^Hammam

Edino in največje skladišče čevljarskih po-trebščin.filcev, pliša, lastina, rinčic, drete itd.

Strogo solidne cene. Export čevljev.

poleon I. podaril trgu znaten denarni prispevek, da se je pogorelcem pomagalo. V spomin na največji Iraški požar se obhaja še sedaj vsako leto na dan sv. Florjana slovesna procesija po trgu, h kateri pribite ljudje od blizu In daleč. V farni cerkvi vidiš na levi strani pri velikem oltarju sliko gorečega Tržiča. Po vodnji so v Tržiču sicer redke, toda kadar SO, napravijo ogromno škodo.

Bodoči razvoj Tržiča, kot smo že dejali, mora kreniti v smer tujskega prometa. Razvoj industrije je dosegel višek, bližina meje ga precej ovira, ne ovira pa; turizma in letoviščarjev, ki prihajajo v vedno večjem številu v naš kraj. Poleti je redna avtobusna zveza preko Lju-

belja z vsemi kraji ob Vrbskem jezeru, iu si cer tako, da vozijo direktni avtobusi iz Celovca na Bled s postankom v Tržiču iu v nasprotni smeri od Bleda do Celovca. Tržič ima dalje, gotovo najlepšo avtobusno zvezo z Ljubljano. Vsak dan odhajajo iz Tržiča v Ljubljano 4 av-tobusi in ravno toliko se jih vrača;. Avtobusno podjetje VI. Periiuš jc znano po svoji izredni solidnosti in zanesljivosti. To avtobusno podjetje sprejema ob vsakem času na vsako daljavo naročene vožnje. Poleti je stalna avtobusna; zveza ludi med Tržičem in sv. Ano. Za promet pa je na razpolago tudi več avtotaksi-jev, ki imajo postajališče pred hotelom Lončar.

tivov iz. Medvodij pri Tržiču Foto F. .lug, Kranj—Tržič

Kraji v okolici Tržiča

Križe,

vas na desnem bregu Bistrice, 525 m nadmorske višine, je sedež samostojne občine istega imena s 3C00 prebivalcev, v katero spada tudi zdravilišče Golnik. V vasi Križe pri Tržiču jc tudi župni m poštni urad. Šoli sta v občini dve: 4 razredna v Križali in 2 razredna v Dupljah. Trgovin jc okoli 15, obrtnikov pa 150. Ne manjka tudi go-stilen, in pension »Mali« na Golniku, ki razpolaga z večjim številom komfortno opremljenih tujskih sob, je odprt celo leto, glavna sezona pa je od maja do oktobra. Radi čistega brezpravnega planinskega zraka in bližine smrekovih gozdov s krasnimi sprehodi, je letovanje tu res ugodno in priporočljivo. Iz Križ so možni ugodni izleti po vsej bližnji okolici, posebno na Golnik, Križko in Zaloško goro s kočami in vodovodom, Križka društva pa so: Gasilno društvo, Prosvetno dru-

štvo, Sadjarsko m vrtnarsko društvo in podružnica Kmetijskega društva. — Železniška postaja Križe—Golnik leži na progi Tržič—Kranj.

Kovor

je vas, ležeča ob tržiški Bistrici, 514111 nad morjem. Kovorska občina šteje okoli 1500 duš. Poleg občinskega urada je v vasi še župni urad in 2 razredna osnovna šola. Trgovin je približno 10, obrtov jc 70.

Gostilen je skupno 13, ki razpolagajo s 15 tujskimi sobami. Cd Tržiča je vas Kovor oddaljena 4 km in jo tangira avtobusna zveza, vzdrževana po podjetju Periiuš v Tržiču.

Na področju kovorske občine se nahajajo ruševine gradu l.amberger in rimske zidine. Kraj je zelo bogat s sadnim drevjem, ki tu prav dobro uspeva, za kar posebno skrbi podružnica Kmc-

Kovor pri Tržiču

tijskcga in sadjarskega društva. Zadrugarstvo je razvito ter zastopano s Pašno zadrugo, Hranilnico in Živinorejsko zadrugo.

Sv. Katarina.

Dobre pol ure od Tržiča oddaljeno vas sv. Katarino tvorijo štiri skupine prijaznih hišic, zidanih večinoma v pristnem gorenjskem slogu. Tudi vas sv. Katarina je sedež samostojne občine, broječe okoli 1020 prebivalcev, in ima dve šoli,

Koto Nadišar Janko, Tržič

eno v Lomu, drugo v Dolini, obe cnoraz.rcdnici. V kraju vzdržuje veleposestvo barona borna svoj gozdni urad, dalje se nahaja tu znana tovarna lepenke Ch. Molineja nasl. Močno razvita jc živinoreja, planšarstvo in lesna obrt. Gostilne so tri. Na Storžič, Kokovnico in Košuto nudi vas prav pripravno izhodišče. Med krajevne znamenitosti pa je šteti predor skozi skalo pri nekdanjem Hudičevem mostu (Dolžanov most), ki ga prinašamo v sliki.

Sv. Ana nad Tržičem, kjer so nedavno kopali živo srebro. Vtis leži nad izlivom Lom.šicc v Tržiško Bistrico v idilični dolinici pod Sloržičcm

Foto F. Jug, Kranj—Tržič

Sv. Ana nad Tržičem: bivši rudnik St. Ana bei Tržič, eliciuaiiges Oiiecksilberbcrgvvcrk Koto K. Jug, Kranj—Tržič

IM©N SMUK

iTOVARNA LESENIH ŽEBLJEV

242

Sv. Ana (ljubeljska)

je prav visoko stoječa vas in občina, saj kraljuje posajena na terenu 670—1300111 nadmorske višine na vznožju Begunjšcice in Košute in jo prepleta br/.eei potok Mošenik. Prebivalcev ima 600. Šola enorazrednica pa nudi mladini osnovni pouk. Ker leži ob meji, jo čuva finančna kontrola in orožniška stanica, oddelek carinarnice pa skrbi, da se vse, kar prihaja čez. ali odhaja preko meje, vestno pregledava. Pevsko društvo goji lepo slovensko pesem, Gasilno društvo pa bdi nad požari. Nekoliko trgovcev in obrtnikov skrbi za

promet v blagu in denarju. Pri Sv. Ani je tudi ubožnica. Za okrepčalo pa sta dve gostilni. Za zabavo občanov skrbi domača »šrameU-godba. Katarinčani se radi ponašajo s svojim ostrim planinskim zrakom in pravijo, da je pri njih najbolje v Jugoslaviji. Kot znamenitost pa imenujejo Toni inče v slap, Piramido vrh Ljubelja in bivši živo-srebrni rudnik.

Vas je tu nastala pred 500 leti. Leta 1600. je bil tam »Trg«, ki ga je, kakor piše Valvazor, zasula Košuta. — Sv. Ana je od Tržiča oddaljena 5 km.

Kamnik v preteklosti

Severno od Ljubljane, obkroženo od viso kih snežnikov stoji ljubko mesto Kamnik. Nešteto studencev in studenčkov žubori in brzi otl vseh struni snežnih velikanov v dolino in naprej tja proti Kamniku, kjer sc stekajo v bistro reko Bistrico. Voda te znamenite gorenj ske reke je čista ko ribje oko, krepilna ko planinska zeljad in mrzla ko leti. Kakor planinska

je dandanes cesta na Šiitno. Močan tok Bistrice, narasle vslcd hudournikov, pa je predrl jez in ločil grič Mali grad od hriba.

Ljudska govorica pripoveduje, da se je jezero razlilo po mengeškem polju ter odneslo seboj tudi neki samostan, ki je stal med Mengšem iu Homcem.

Da bi bilo na tem kaj resnice, je težko ugo-

Grb mesta Kamnika; značilen radi ajdovske deklice v sredini

srna brzi odtod Bistrica v objem svoje sestre Save.

Tam, kjer stoji danes mesto Kamnik, je baje bilo v pradavnih časih jezero. Razprostiralo se je po ueveljski ravnini ob mekinjskem bregu tja do Stranj. Griček sredi mesta, tkz. Mali grad, kjer stoji na robu cerkvica, sc je v onih časih naslanjal na velikega soseda, Križko ali Bergantovo goro, iu zaviral pol sedanjemu toku Bistrice. Voda pa sc je odtekala tam, kjer

toviti. Ako pa upoštevamo kotličasti svet nad Kamnikom in peščeni nasad po kamniškem iu mengeškem polju, bi ta ljudska pripovedka vendarle imela nekoliko verjetnosti.

Valvazor omenja, da so se še nedavno pred njim videli ob zidovju okoli Malega gradu železni obroči, na katere so pripenjali čolne.

Med ljudstvom šc dandanes kroži pravljica, da zvoni v Nevljah vsak dan ob treh popoldne prav zato, ker je ob tej uri odteklo jezero.

Na vrhu Križkc gore (Bergantovega hriba), ki izgleda kol bi bila na tri ogle odsekana, je mo goče zaslediti ostanke razvalin starega gradu. Tam, kjer so nekoč bivali vitezi, je vzrastel košat jčsen, line ovija bršljau, čuvaji so sove, namesto vitezov pa domiijcjo Iu kuščarji in druga golazen.

Grad Karnek so na tej strmi gori sezidali mogočni grofje Orteuburški. Za njimi je prišel v last istotako mogočnemu rodu (ialenber.gov. Po zgodovinskih virih je izpričano, da je že I. 1297. tedanji kamniški župnik Manfred della Torre potrdil svojemu faranu vitezu Siegfridu (ialeuberškemu novoustanovljenega duhovnika pri kapeli sv. Janeza Krstnika na gradu Kar neku. Nato je I. 12'Ž.S. še sam oglejski patrijarh odobril to listino.

Ko sta se sprla brata Friderik, ki je bil pozneje rimsko-nem.ški cesar, in Albrehl radi razdelitve dežela, je Janez (ialenberg potegnil z Albrehtom. Vslcd tega mu jc cesar Friderik odvzel več posestev, med njimi tudi grad Karnek, ki je prešel v last avstrijskih vojvodov. Ti so potem nastavljali tam svoje oskrbnike. —

Približno 1. 1572. je kupil grad od avstrijskih vojvodov tedanji oskrbnik grof Ahacij Turn. Štiri leta potem je strela udarila njegovo hčerko in mož ui več hotel stanovali v gradu. Preselil se je v mesto in bival lam, dokler si ni zgradil nove graščine Križ. L. 1670, se je na gradu Karneku udrla streha. Kljub temu pa so še nadalje hodili gori oo. frančiškani, ki so na dan sv. Janeza Krstnika maševali v grajski kapeli.

Na že omenjenem malem griču sredi mesta je stal v starih časih Mali grad. Baje sc jc kamenje istega porabilo za zidavo mesta. Vrhu hriba je lepa ravniea, ml koder je prekrasen razgled tja do Ljubljane. Ob robu na strani pečine stoji cerkvica, ki je res znamenita: pod eno streho so trije oltarji, drug vrh drugega. Pripoveduje se, da je v poganskih časih stal na tem mestu tempelj, V njem pa je bil malik, ki je rad prerokoval ljudem, ki so mu hodili daroval otl vseh strani, otl blizu in daleč. Dalje pripovedujejo, da. je na Malem gradu zakopan velik zaklati. Nekoč so sc gori igrali otroci. Neka deklica se je otl njih odstranila in vzrla podzemeljsko votlino, polno rumenih zlatnikov. Naglo si jih jc nnsiiln v predpasnik, ali izpre letel jo je ta hip strah in groza, vrgla je zlatnike od sebe in zbežala k tovnrišieam. Ko so šli nato iskal ono podzemeljsko votlino, je niso več našli.

Neki star Martin iz. Nemčije je lutli čul o tem zaklatili. Odpravil se je otl doma in prišel

okoli 1. 1665. v Kamnik. Izprosil si je otl kamniških gospodov dovoljenja, poiskati zemeljski zaklad. Pridno in z vnemo se je lotil dela iu kopal po malograjskem holmu. Dogodilo se jc pa, da ga jc pri delu skalni odlomek tako oplazil po licu, tla je oslepel in kmalu potem umrl.

Ta. zaklad baje straži ajdovska deklica. Stari ljudje govore, da še ni dolgo tega, ko se je ajdovska deklica še prikazovala posebno zjutraj in zvečer — izvoljenim ljudem v vsej svoji dekliški krasoti. Pripovedovala jim je, da je potomka stare poganske rodbine, ki je prebivala nekdaj na Malem gradu. Sedaj pa mora tukaj čakati hi trpeti do sodnega dne, ako je prej ne reši nedolžen mladenič s tremi udarci z leskovo šibo. Temu bi rada darovala vse svoje zaklade in mu postala žena. Po dolgem iskanju se je končno vendar našel tak mladenič. Njegova mati, kateri jc bila zakleta deklica večkrat razkazovala svoje dragocene Stvari, mu je prigovarjala tako dolgo, da se je odločil, rešiti zaklelo deklico. Toda ko }tv je drugič udaril s šibico, mu je podivjala in se ii je pri tej priči spodnji tlel telesa spremenil v kačji rej). Mladenič se jc grde pošasti tako prestrašil, tla je zbežal. Zakleta deklica pa je strašno zarjula in položila, tla hi bil odslej vsak poizkus njene rešilve brezuspešen in tla ho ostala, zaklela do sodnega dne. Potem je izginila in odtlej je nihče več ni videl, To navajamo povzeto po ljudski pripovedki.

Kakor za več drugih kranjskih mest, tako lutli za Kamnik ni znano, keda.i si je pridobil mestne pravice. Zgodovina ne ve o leni prav nič povedati. Znano je pa, da je stal tukaj trg že v srednjem veku. Ime je kraj dobil od kamenitih tal. V starih listinah iz I. 1205. je že zasletliti ime Kamnik. Omenjenega leta jc namreč potrdil istrski vojvoda Bertold Zajckloštru pravico, da se sme blago svobodno prevažati skozi njegov trg Kamnik. L. 1222. je zastavil isti vojvoda oglejskemu patrijarhu dva gradova v Kamniku. To sla vsekako morala bili Karnek in Mali grad.

V Kamniku je I. I22N. ustanovil oglejski patrijarh Bertold s svojima bratoma sirotišnico. Takrat je v Kamniku župnikoval Henrik. Velik požar I. 1804, je vpepelil poleg 90 hiš tudi siro-tišnico, ki je pozneje niso več pozidali.

Da je bil Kamnik že v sređujem veku znamenit kraj, priča med drugim lutli to, da so se razni vladarji večkrat mudili v iiieslu, tako n. pr. 1. 1241, poslednji babenberški vojvoda Friderik, I. 1271. češki krali Olokar in 1. 1444. cesar Friderik, ki se je naselil na Malem gradu. Slednji je v 1. 14X9. podaril mestu več pravic.

Za časa prvih turških vojn je mesto zelo

cvetelo. V njeni so se zbirali ljudje z vseli sirani, iščoč varnega zavetja. Mesto je bilo namreč obdano z močnim in visokim obzidjem, a poleg tega tudi dobro skrito. Kamnik je imel še v 17. stoletju obzidje s štirimi vrati: proti Šiitni »šutenska vrata«, zadaj za trgom pri mesnicah »eričevska vrata«, tretja proti Grabnu in četrta proti mostu. Izven mestnega obzidja so bila tri predmestja: Šiilna, Graben in Novi trg. —

Mesto je imelo med drugimi tudi pravico krvave sodbe in pregnanstva. Pravico jc sodil sodnik s starešinstvom, ki je bilo dvojno. Valvazor piše: »Dvanajst mož in njim na čelu mestni sodnik je notranji svet kamniški. Seje

Albreht zastavil Kamnik celjskima grofoma Iliriku in Hermanu za 3000 goldinarjev, za pla čilo pa, da ga spremita na Laško.

Pogorelo je mesto štirikrat, iu sicer I. 1511., 1660., LS1I4. in 1845.

Šolo je imel Kamnik žc tedaj, ko drugje po Kranjskem šc ni bilo čuti. Učitelj Friderik se je nahajal v mestu že I. 1491., a štiri leta pozneje je kamniški župnik Oton volil vrt poleg šole za vsakokratnega učitelja, ki naj zalo vsak dan opravlja večernice,

Proti zapadu na Brdovem vrhu na Žalah

jc že I. 1675. stala cerkvica, posvečena sv. Jožefu. Okoli cerkvice se je nahajalo pokopališče. Nekoliko višje od tu pa je bila sezidana

iiiii |u

Lil. I tf I't--',"

'ogled na Kamnik v

Btick auf Kamnik im VVinter

Ka

ima vsak petek zjutraj in razsoja vse težje zadeve. Sodnik sam poravnava le lažje pritožbe. Zunanje zadeve pa rešuje zunanji svet, obstoječ iz desetih meščanov mestne občine iu dvajsel-štirih odbornikov, ki se sestaja samo vsako leto o binkoštih.«

Mesto je imelo glasovalno pravico tudi pri stanovskih zborih.

Tekom časa so zadeli mesto poleg veselili tudi mnogi neveseli dogodki; med ostalimi n. ur. ta, da je prišlo v last Celjskim grofom. L. 1363. je namreč avstrijski vojvoda Rudolf dal mesto, mitnico in soduijo v zastavo celjskemu grofu Hermanu, za kar mu je la pomagal v bojih proti Bavarcem, ki so si hoteli prisvojili Tirolsko. Komaj štiri leta kasneje je vojvoda

statiou dc villegia Foto Fr. Aparnik, Kamnik

Odtod se

a cerkvica, nazivana Kalvarija muli lep pogled na mesto.

V Spodnjem delu mesla jc župna cerkev ua Šutui. V njenih podzemeljskih grobnicah je najti mnogo nagrobnih napisov, zlasti rodovine Lamberške.

Malo pod Šutno, na prijaznem griču, je leta 1551). Jurij Lamberg zgradil mali gradič »Za-price«. Meščani so se temu močno protivili, ker so se bali, da bi Turek, če bi dobil grad v svojo pest, mogel od tu obvladati vse mesto. Ker meščani Lambergu niso mogli zabraniti zidanja, so pa sami zgradili obrambni stolp na Žalah. Zapricc so menjale mnogo gospodarjev.

OI) vznožju žalskega holmca stoji že nekaj stoletij frančiškanski samostan. Ustanovili so

Ka grofje iz rođovJn Tluirnov in Holicnvvartov. Prvotni samostan je zob časa tako uničil, da je jel razpadati. Zato ga je I. 171)5. temeljito popravil in prenovil Jakob pl. Schelenburg. L. 1804. je samostan skoro do tal pogorel, a radodarni meščani so ga z darili znova pozidali.

Med narodom se je ohranila tudi sledeča pripovedka: Na nevcljskem polju, kjer se je v starih časih razprostiralo jezero, se je nahajal otok, na katerem je stala cerkvica. Ko so neko noč pripeljali nov zvon, sc je ladjica z zvonom blizu otoka potopila. Zvon leži v globini, a še vedno poje, toda samo enkrat na leto, in sicer na sveti večer.

V lepi, od Kamnika le malo oddaljeni vasici Mekinje je obširno samostansko poslopje s cerkvijo in ponosnim zvonikom. Na tem mestu je že 1. 1300. stal samostan redovnic sv. Klare. Zgradili so ga člani plemiške rodovine Gallen-berg ali. kakor trdijo nekateri zgodovinarji, Henrik Scyfried pl. (iallenbcrg. Stari mekinjski samostan so koncem 17. stoletja porušili in zgradili novega, sedanjega. Istotako so tudi prejšnjo gotsko cerkev prezidnli in prenovili.

V Kamniku, na mestu, kjer jc smodnišnica (ki je bila pod Avstrijo največja državna to-

varna za smodnik), jc stal v starih časih grad Kacenberg. V šestnajstem stoletju je v gradu živela rodbina Kacenbergcrjcv.

Ob Bistrici so bile tlo druge polovice I{>. stoletja številne kovačuice za žeblje, kar je VStvarjalo živahen promet in prijetno življenje. Otl tamkaj je bilo tako opisuje kronist »najbolj prijetno poslušali lepo, ubrano zvone nje kamniških in okoliških cerkva, posebno ob dnevih pred prazniki. Izza smrečja se jc čulo prijetno doneče zvončnic zvonov iz Tiinjic, veličastno odmevanje samostanskih in žalskih zvonov, votlo in zaleglo hučanje šuteuskih, kar vse je izzvanjalo v blagoglasni harmoniji. V lako majhnem okrožju, pa toliko lepih in krep kili zvonov ni kmalu kje slišati kakor v Kamniku«. (V to kraljestvo blagoglasja je pa brezobzirno posegla svetovna vojna., kamor je moralo odpotovati mnogo članov te blagoglasne harmonije; seveda so vsi junaško položili svoje glasove na »žrtvenik« domovine.

Mesto Kamnik jc štelo sredi 19. stoletja okoli 2.500 prebivalcev, katerih velika večina sc jc bavila s trgovino in obrtjo, skoro vsi brez izjeme pa so bili petični.

           

VOZNI RED

         
 

Linija Motnik

-Kamnik—Ljubljana in obratno.

 

km

Cas

Cena

 

Postaje

 

Cena

Čas

_—

6.30

   

_

 

37--

14.27

   

4

6.40

   

4 —

 

1 Špitalič.........'

 

33-

14.17

   

12

7.00

   

9-

     

28'-

13.57

   

13

7.05

   

10 —

 

Šmartno.........

 

27--

13.52

   

14

7 10

   

11--

 

Buč...........

 

26--

13.47

   

15

7.15

   

12-—

 

Potok..........

 

25 —

13.42

   

16

7 20

   

13--

     

24-—

13.37

   

17

7.25

   

14--

     

23 —

13.32

   

19

7.32

   

16-—

     

2T

13.25

   

23

7.42

   

20-—

     

IT-

13.15

   

26

7.50

13.00

18.30

22-

 

Kamnik.........

 

15'-

12 55

17.55

0.10

27

8.18

13.03

18.33

23—

 

Perovo ..........

 

14 —

12.52

17.52

0.07

29

8.20

13.05

18.35

24- -

 

Duplica.........

 

13-

12.50

17.50

0.05

30

8.23

13.08

18.38

25-—

     

I2-—

12.47

17.47

0.02

31

8.25

13.10

18.40

26 —

     

1V —

12.45

17.44

24 00

32

8.28

13 13

18.43

2650

 

Preserje.........

 

1050

12.42

17.42

23.57

33

8.30

13.15

18.45

27 —

 

Jarše.......

 

10-

12 40

17.40

23.55

35

8.35

13.20

18.50

28 —

     

9-

12 35

17.35

23.50

37

8.40

13.25

18.55

29--

 

Domžale . . .....

 

8-—

12.30

17.30

23.45

39

8.45

13.30

19.00

30 —

     

T-

12.25

17.25

23 40

46

9.00

13.45

1915

33--

 

Cernuče...... . .

 

4'—

12.10

17.10

23.25

48

9.03

13.48

1918

34--

 

, Jezica.........

h, Ljubljana...... . 0S

n.

3-

12.07

17.07

23.22

51

9 10

13.55

19.25

37'-

 

12.00

17.00

23.15

Največja

zaloga šivalnih

strojev, koles, gramofonov in

nadomestnih delov.

PERO SATIER. V KAMNIKU

                     

323

I>'!- FRAN OGRIN

Prirodne krasote in letoviško-zdraviliške prednosti Kamnika

Dr. Fran OgrJn, načelnik kamniškega okraja

Vsa Slovenija, zlasti severo-zapadni del ob Alpah, je v eeloli krasna in divotna. V pestrih slikah se vrste zelene doline in prijazne ravnine, temni gozdovi in senčni gaji, oživljeni po modrih, v brda stisnjenih jezerih in šumečih vodah. Vmes so posejane snažne, prikupne vasice, v bregovih se solucijo Iu skromni, lam ponosni kmečki domovi, na višinah se smehljajo bele cerkvice in iz zatišja mežikajo starodavni gradovi, ki se krog njih plete naša povestniea zdaj vesela, zdaj žalostna.

Ce želiš priti po železnici v Kamnik, sedeš v Ljubljani na vlak. ki oddrdra s teboj proti severu po širnem Ljubljanskem polju in čez šumečo Savo. Mimo tvojih oči se vrstijo bele gorenjske vasi in lični' trgi. Ravnina sc razširi in pogled li splava do samih Alp (Kamniških, Triglavskih in Karavank) ter njihovih predgorij. Že so za teboj Groblje, Jarše, Mengeš, s prijazno cerkvijo na griču in vedno bolj se skriva za gozd na razgledni majhni višini stoječi grad Križ. Vlak vozi počasneje, postoji. V Kamniku si.

Ko dospeš po predmestju Šulua do Samčevega predora, ki pa ni tunel, ampak preseka, se ti odpre širši pogled na mesto, v dalji pa zazreš visoke sinje planine.

Zasanjano, spokojno leži staroslavno mesio ob vznožju solnčnih hribčkov iu poljan. Sredi njega se dviga strmi, ljubki holmec Mali Grad s trodeluo cerkvico nad njim, onkraj šumlja-joče Kamniške Bistrice pa se spenja visoki, skalnati iu gozdnati hrib Stari Grad. Raz obeh zro v svet stare grajske razvaline kot pomnik davno minulih časov viteške gospode.

Drugi holmi oz. višine: Zaprice, Žale, Kal varija, Poljane, ki obdajajo Kamnik, so deloma

Novo kopališče in božja pol na Kalvariju v Kamniku Foto Fr. Aparnik, Kamnik

porasli z zelenimi sumarni, deloma prepreženi s pisanimi travniki iu polji.

Cerkvica na Malem Gradu, frančiškanska iu cerkev na Žalah (najlepše ležeče, proti planinam gledajoče pokopališče), Žalski gradič, mogočni grad Zaprice ter hišice v bregovih sc ozirajo zvedavo tja ven na Kamniško Mengeško polje in Kamniške planine. Ljubek jc pogled na te domove in stolpiče mimo predstražne podgorske cerkve izpred Duplice (2 km južno Kamnika) ali izpod Kratile malo bližje na vzhodu, kadar se bleste v solnčnem siju, in ti oko plava mimo mekinjskih stavb na silne gore. Očarljiv je pogled z, Malega Grada, Kal varije, Poljan, Starega Grada iu z drugih točk: Pod teboj lično mesto, dalje vasice Nevlje, V rh pol j c (severovzhodno), Mekinje, Godič, Stranic (severozahodno) z belimi hišami in cerkvami. In pogled ti hiti mimo njih po Kamniški kotlini, mimo holmov, tral in gozdičkov tja proti alpskemu predgorju s prijaznimi gorskimi cerkvicami: Sv. Primož H42 (stare freske) in Sv. Peter, Sv. Ambrož 1084 in Št. Urška gora in se ustavi oh krasoti Kamniških planin, ki tonejo, pozdravljajoč le, v sinji dalji (zračna črta h IU km).

Na nasprotni strani (južni) ti sega pogled raz več imenovanih točk po Kamniško-Men-geškem polju doli do prestolnice Ljubljane, raz Starega Gradu pa še doli do Snežnika in Loških gora. Po ravnini se vijejo mimo sel. trgov in polj odsvitajoča se Kamniška Bistrica, bele ceste iu železniška proga.

Kakor večglava družina sloje nehotični

vrhovi Kamniških Alp. Tam na zapadu družin ski gorski poglavar Grintavce, mogočen in vendar slok, visok (2558m) in mladostnega lica; njemu oh sirani »boljša« mu zakonska polovica Kokrska Kočna (2539), krepka in razoraua. V zadovoljstvu se ozirata po svojih otrocih, pa lutli po gorski tovariši ji preko daljin tja tlo Tur iu pradeda Triglava. Na desni (vzhod) njun sinček Mali Grinlavec. Kočna in Grintavec s Kamnika nista vidna, pač pa južno in južno-zapadno izpred mesta. Dalje na vzhod se vrste v spoštljivi oddaljenosti preko Dolgega Hrbta in Gamsovega Sireta ostali otroci: »flet-na« Struca, stasita, /ipočna, lepo oblikovana Skuta (2532 m), Rinke (Kranjska, Koroška, Štajerska), Turska gora (223$ m); meti to in š. Rin-ko je divji Turski žleb. Brana (2253 m) — pomu-tlimo se malo pri tej. Nekam jezno in trmasto gleda predse na jug in ti isi sama nima ravno moderne linije, je lako zamerila vzhodni sestri Planjavi (2399 m) njeno ogromno, trebušasto (moglo bi se to lutli drugače nazvali) gmoto, tla se je odmaknila otl nje in je nastal vmes širok gorski jarek, nazvan Kamniško Sedlo (I844m). Skupina otl Kočne tlo Brane se imenuje lutli Grintavci. No, res je ta Planjava tako neznansko obilna, da predstavlja veliko več kakor »Babo« najsmelejšega obsega. Planjavi slede Škarje in na skrajnem vzhodu lepa, vitka Ojstrica (2349m). Zalo streme proti njej (otl juga na sever) gorski kavalirji: Ržeuik, Konj, Dedec (2023 m), ostajajo pa navzlic svojemu orjaštvu kakor ukovani na mestu.

Očanec Grintavec ima tudi dve sestri. Eni,

Priporočamo keramično delavnico

Rudolfa Schnabla

V KAMNIKU

katera izdeluje beloprstene keramične izdelke kakor: krožnike, skodelice, sklede, vrče, lurške skodelice „findžane" v različni velikosti, vaze, žardinere, stenske krožnike itd. po lastnih io danih vzorcih Specijalna delavnica narodne posode. Postrežba in cene solidne!

314

TIMA HIRAIMniLIMIlOA V KAMNBKO

je največji in edini pupilarno varen denarni zavod v kamniškem političnem okraju pod državnim nadzorstvom. Za vse vloge jamči Mestna občina Kamnik z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri.

Posojila daje na poljuben način in proti nizkemu obrestovanju. Poštno hranilnični ček. račun štev. 11,031. Telefon Stev. 11.

280

Kamnik:

anorama s stari I lauptplatz

gradom in Glavni trg

Vue d i' K:

prešerno-široki Mokrici (1988m), ic kakor mož pridružen ponosni Greben (2223 m). Samo zavestno, Impozantno sedita sredi svojih otrok, kraljujoč na večnem prestolu visoko gori nad Kamniško liistrico in Kokrsko dolino, lesno se iu oklepajo otroci, sami krepki gorski fantje, razen dveh punc (Kal.ška gora in Kompotela), PO velikosti od severa proti jugu: Koren (1909111), Veliki Zvon (1944m) iu Krvavec (1853 ni), ki se kot Benjamin sramežljivo skriva pred Kamničani za daljno sorodnico Križko planino. Ves gorski hrbet poteka navpično na (iriutavce.

Druga sestra, Velika Planina najvišji vrh Njivice (1666 m), se je udomačila tam oh zeleni Štajerski. Dom ji je prostrana, široka gorska planota, segajoča na zapadu do Bistrice Razgleduje sc po širnem svetu, prav posebno pa kol dobra tetka k najbližjima nečakinjama Ojstrici in Planjavi. Pozdravlja pa lutli vso ostalo gorsko »ŽlahtO«, z Velikim Vrhom (2111 in) iu sestrično Mrzlo goro vred, ki kuka sem čez Kamniško Sedlo, posebno pa družino Greben-Mokrico. Dri tem je seveda uc ovira romantična vmesna dolina Kamniška Bistrica« (kratko Bistrica), z večnim siiinljunjem istoimenske reke in šuštcnjcin bistriških gozdov: poslužuje se pa tudi prometne službe Hudih Koncev, ki jim glavari Kamniški vrh (I2(>liu) in ki njih zadnja pošta posluje meti vhodom v Kamniško Bistrico. Mamici Veliki Planini ic v čast in ponos brhka hčerka Mala Planina (140(1), ki pa sc žc zaveda svojih čarov in močno sili sem h Kamniku.

Izza osrčja teh gora bili iu šumi po dolini, pogumno preskakovale ovirajoče jezove, kristalno čisla Kamniška Bistrica, nesoč — združena s potokom Nevljico ..... svojo večno šumno

popevanko skozi Kamniško mestece. Od Kamniškega Sedla sem pa pihajo sedaj božajoče sapice, jeseni — pozimi pa ostrejši, osvežujoči ve-

v pri-

Panorama mit Stari grad und k et chutcaii dc »Stari grad«

Foto Fr. AparniK, Kamnik

Irovi, združujoč se z Bistrice šumenja rodni simfoniji Kamniške kotline.

Planine! Vsekdar krasne, zanimive, mikavne. Zdaj kipe proti nebu v mogočni sivini iu sc ti zde kakor dosegljive z. roko, vabeč v svoje slikovito okrilje vrhov, gozdov iu planot; zdaj so zagrnjene v bel plašč, ožarjcu z, divniiui rožavijolčnimi odtenki vzhajajočega ali zahajajočega sobica, ko se dolina, že vsa zelena ali odeta v jesenske barve potaplja v polmrak. Posebno lepe so planine tudi v polni zimi!

S Kamniških Al|> (nekateri so jih neupravičeno krstili za Savinjske: morda bi pa pravilno rekli Kamniško Savinjske) uživaš prekrasen razgled na neizmerni alpski svet: čez Kara vanke proti Triglavskemu pogorju, proti Turam, Pohorju pa preko velike, pestre gorenjske

Kamnik: Predmestje Sutna s prostostoječlm zvonikom pri lami cerkvi; Mali grad z. zna inenito Iriuadstropno kapelico, ki ic najvažnejši in najstarejši spomenik romanskega sloga v Dravski banovini

Foto Fr. Aptrnlk, Kamnik

Motivi i/. Kamnika: Uršulinski samostan v Mekinjah, osnovna šola in kopališče (last konventa Usmiljenih bratov) ., ,......,

1'oto hr. Aparnik, Kamnik

ravnine proti Krnu, Nanosu, Dinarskim Alpam in hrvaškim hribom.

Bogato je tedaj poplačan trud turistu-planin-eu, ki obišče ta bajnolepi, tajinstvenl, planinski hram. Da mu ne opeša lelo in ne omahne duševni polel. mu nudijo okrepčila sledeče planin ske koče: v Kamniški Bistrici (bilI in), na Kamniškem Sedlu, nad Jermanovimi vrati, na Veliki Planini, na Koroška (I808m), Dom na Krvavcu, Cojzova koča na Kokrskcm Sedlu (1791 m). Do teh koč je od Kamnika X 7, 4'A, 7, 5, h ur pešho.ie. Severno Kamniškega Sedla, Planjave iu Ojstrice se razprostira znamenita, svetovuoznana Logarska dolina.

Kdor ni po srcu planinec ali sc mu stoži telesnega napora, ta sc bo kmalu vozil v osrčje Kanmiškili-Saviujskih planin: na eni strani po avtomobilski cesti Stahovica Kamni ška Bistrica tja do vabljivega Planinskega duma sredi gorske trate iu zelenih šum, obkroženega od veličastnega gorskega venca nad Koncem; na drugi sirani pa po črni čez. Volovljek (nad 11)1111 in), PodVolovljek do Luč iu naprej v Logarsko dolino, prelepo posestrimo Kamniške Bistrice. Z gradnjo obeh cest sc lirične pO vsej priliki že Iclos. Od Volovljeka bo podaljšati cesto na okoli 5 km oddaljeno Veliko Pla niuo, ki je zaradi višinske lege posebno pri-

pravna za solnčno in zračno zdravljenje ter za zimski sport.

Njiju pomen razen v gospodarskem oziru za razvoj turizma, planinstva in tujskega prometa bo Ogromen. Vsi kraji in postojanke ob teh cestah bodo po tisoč in inilijonletni ločitvi zvezani in oživljeni. Postali bodo živo torišče letoviščarjev in pisano izhodišče za, najrazno-vrstnejše planinske turu.

Veliko akcijo smo razvili tudi za železniško zvezo Savske s Savinjsko dolino, ki bo vodila najbrž skozi Škofjo Loko, Kranj Kamnik. Prinesla bo novega razmaha.

korporacija

^^^^ v Kamniku

Lesna industrija (samo lastni les)

rezan les, bukovina, zaboji, oglje.

336

KAROL SKALA

MANUFAKTURA - ŠPECERIJA - GALANTERIJA

KAMNIK

298

Kamniške planine: Na snežnih »Poljanah« (ugoden teren za smuko in sankališče)

Foto Fr.*Aparnik, Kamnik

Kaj pa letoviščar, kateri se bo nastanil v Kamniku iu okolici pa bo gledal na gorske velikane od spodaj navzgor? Ne bo ti dolgčas! Malokatcri kraj ima v svoji sredi in neposredni bližini toliko prijetnih odpočivališč in izpreha-jališč kakor Kamnik. O (cm sem deloma že govoril, ko sem omenjal mestne in bližnje razgledne točke. Naj dodam šc: Kamnik ima tudi tri parke, mestni park in onkraj reke Bistrice, že na mekinjski strani kopališki in Kršmančcv park, dalje posebno prijetno šctali.šče Zaprice (nad železniško postajo) ob enako nazvanim gradom in gozdnih obronkih ter mali drevored na Malem Oradu.

Vsa izsprehajališča iu razgledišča so nenavadno mikavna. K odpočivanju iu sanjarjenju

vabijo udobne klopi iu mize, ki jih je postavilo Tujsko-prometno društvo, oz. deloma tudi me sto in zasebniki, lam v senci ali v solncu sc udajaš lahko ure in ure svojim mislim in uživaš krasoto krajev, dokler te ne poboža sveža večerna planinska sapica.

Kdor ljubi daljše, eno- ali dvoume izlete, ima prilike na izbiro po divni Kamniški kotlini v kraje, ki sem jih deloma že imenoval: Nevlje s cerkvico. Sv. Jurij nad jezerom, Mekinje z uršulinskim samostanom, nekdanjim gradom mogočnih (iallenbergov, cerkvijo z grobovi starih plemičcv in župniščem (vse v eni ponosni stavbni skupini), (iodič, Stranje (inična cerkvica in župnišče na strmem liolniu). Sta Ilovica (dobra stara gostilna »pri Korlnu« in

v Kamniku

priporoča letovišče

Ka mciSk.

Ono vodi evidenco in oddajo stanovanj. Za vse informacije se je obračati na društvo (tajništvo)_

planinski dom v kamniški bistrici

onkraj Bistrice Bodla]}, križišče cest v Črno Gornji grad, v Bisterčico Krvavec in v Kamniško Bistrico. Prav prijeten je tudi i/let če/. Zaprice v Tunjice z dvostolpno cerkvijo na prekrasnem razglednem hribu, dalje po cesti

dah. Prirodne zanimivosti: krasni slapovi I3rc-dasel.i ter Orglice (Orličje), dalje globoka tesen Bele, Žagana in Zala peč, Nandelova koča (nekdanje zbirališče rokovnjačev).

Celodnevni ravninski izleti, nudeč povsod

I/. Kamniških Alp: Pogled i/. Žagane peči na Skuto

Iz Kamniških Alp: Južna stena Štrucc in del Skute Fotoamater b. Kolman

ali čez Podgorski hrib v Komendo s starim gradom, mogočno cerkvijo na majhni višini in sirotiščem (ustanovitelj župnik P. P. Glavar), morebiti samo tlo Križa z divno ležečim gradom, do Volčjega potoka (grad) in Radomelj ter na Palovlče z lepim razgledom na planine in proti Ljubljani. Poln užitka in planinske romantike je izlet v Kamniško Bistrico (otl Kamnika 15, otl Stahovice H) km). Zložna pol vodi skozi zelene gozdove in ob šumečih V0

kaj novega, mikavnega, sc ponujaj© v doline, ki preprezajo kamniški srez (od severo vzhoda proti jugu): črna, Tuhinjska dolina (tlo Mot-nika), črni graben (otl Lukovice tlo Trojan, kjer se je odigravalo življenje glasovitih rokovnjačev, ki st;i ga opisala Josip Jurčič iu Janko Kersnik v enako nazvanem romanu), Moravska dolina s ponosnim središčem Moravče (Vegov spomenik).

Kdor se zanima za razvoj obrti in iiitlu-

MARLDA STARE

11,11,1 TOVARNA KISA li V KAMNIKU

nasl. KAROL STARE

315

Kamniško sedlo

Koto Kr. Aparnik, Kamnik

slrije, najde v predelu Ki.....lik Radomlje, Vir,

Domžale, Mengeš, Šmarca Duplica niz raznovrstnih večjih obrtnij in industrijskih naprav. Vredno si je ogledati n. pr, tvornico železnih izdelkov »Titan« v Kamniku (na Perovem), za pohištvo ter lesne Izdelke Remec čc Co. na Duplici, industrijo platnenih izdelkov Majeliče-vili dedičev v Jaršah, tovarno papirja in kartonov I. Bonač in sin na Količevcni, razne valjčne mline in žagarske obrate ter slamnikarsko industrijo v Domžalah in Mengšu. Zanimiva je v nekaterih vaseh (Mlaka, Moste) okrog Komende (Kaplje vasi) domača industrija lončarstva, iu ščctarstva.

Zaključek.

Idilično, poti planinami ležeče mestece Kamnik z 2000 prebivalci se more po svoji legi in okolici primerjati ischlu, tako da hi se smel nazivati slovenski [selil. Kamnik jc zato kaj prijetno, tiho letovišče iu planinsko zdravilišče

Najcenejše dobite garantirano dobro blago pri tvrdki

R. VIVODR

KAMNIK

v veliki izbiri klobuke od Din

35*—, narejene moške obleke od Din 200*—, kravate in nogavice od Din 6-— naprej. Dalje otroške oblekce, dežne plašče, suknje, raglane itd.

Prepričajte sc brez obveze, da bi kaj kupili!

Priporoča se tudi gostilna pri „Vinski trti**, kjer se dobijo pristna štajerska vina po najnižjih cenah. Lep senčnat vrt.

290

z vabečimi naravnimi krasotami, prijetnim letnim podnebjem in zgodovinskimi spomeniki,

Dasi jc Kamnik stale/, raznih oblasti, precejšne industrije, obrti in trgovine, poteka vendar življenje v njem povsem mirno. Zalo ugaja kamniško letovišče /lasti osebam, katere ne ljubijo bučnega razvcseljevauja, kakršno vlada danes tudi po nekaterih naših kopališčih.

Poleg bogatih naravnih krasot in prijetnega letnega' pdpočitka pa nudi Kamnik žc danes vse potrebno tudi bolj razvajenemu tujcu. Predvsem naj omenim novo, moderno kopališče, ki ga je kamniška občimi ob veliki naklonjenosti meščanske korporacije ter ob sodelovanju TujSKO-prometnega društva zgradila ob Nevljici. Ta prostor, oddaljen otl mesta 5 minul, ima idealno solučno lego in nudi diven razgled na Stari Grad iu planine. Bazen jc obširen in ho na zgornji strani I m in manj globok, proti dolenjemu koncu pa naraste vodna globočlna nad 2 m, tako tla ho tu razen za kopanje pri like lutli za skakanje iu veslanje.

Ko se vzpostavi šc staro kopališče usmiljenih bratov ta ima razen malega bazena tudi kadi za gorke iu mrzle kopeli ko sc vpelje hidroterapija in se združita event, obe kopališči v eno upravo, ho nudil Kamnik glede kopanja prav vse. Priprave za nakup starega kopališča se vrše.

Prilika jc za gojitev sporiti: ribiškega, lovskega, tenis.

Mesto, ki je kakor ustvarjeno za letovišče iu zdravilišče, ima še druge ugodnosti: bližina

Izdelovanje sekir, motik, lopat, krampov, vsega gospodarskega orodja itd. priporoča

JANKO HOLCAR

KOVAČIJA NA VODNI POGON

V KANNIKU

301

ZOFI KLEINLERCHER

DOMŽALE

ima vedno v zalogi sveže domače pecivo in delikatese vseh vrst po ugodnih cenah in pri solidni postrežbi.

372

ostale Gorenjske (Kranj, Bohinj) in Ljubljane, zdravniki, lukama, ugodne prometne zveze (avtobusi, avtotaksiji na vse strani), snažna stanovanja, dobri hoteli in gostilne z zmernimi cenami, kazen že omenjenih zanimivosti: Sad-niknrjcv muzej, gradiči Dolenje iu Gorenje Pe nivo ter v /dušah.

Poskrbljeno je in še bo tudi za drugo razvedrilo. Temu namenu služijo: razne prire ditve, zlasti koncerti (iiroiueiiadni. vrtni), družabni večeri in skupni izleti, izposojevanjc knjig i/, javno pristopnih knjižnic ild.

Ako pregledamo gorenje navedbe, vidimo, da so podane v Kamniku ter bližnji in daljnji

okolici izredno zanimive jiaravne krasote, ustvarjene na ludi še razne druge umetne naprave. Te se bodo seveda še razširjevale in izpopolnjevale. Splošno pa je usnjen Kamniku najlepši razvoj in častno mesto med letovišči, kopališči in zdravilišči Dravske banovine.

Ko končujem, želim še, da hi glede Kamnika obveljalo tudi v narodni pesmi, kakor mu gre, in se glasilo:

Dela Ljubljana, Cm je Kran(j), Pisana Loka, Kamnik krasan!

Kranjske tvornice željezne, bravarske i kovinske robe

»Titan« d. d. Kamnik

»Titan« d. d. u Kamniku tvornica bravarske, željezne, kovinske robe i ljevaonica mekog lijeva — osnovana jc god. 1896. — dakle preci 35 godina, a njeni produkti, /bog svojih k valit a -t i v n i h prednosti, uživaju več niz godina sveopće priznanje. — Princip fabričke uprave bio je od vajkada, da svoja postrojenja, u tehničkom na-

predku, kako bi joj produ k »t potpuno odgovarao sve većim zahtjevima gradjevinske industrije, potrošača. —

Počam od god. 1025,, od kada je »Titan« prešao u interesnu sferu Osiječke ljevaonice željeza 1 tvornice strojeva d. d. ti Osijeku, napredak u/.eo je još više maha, te je »Titan« danas jedna od naj-

KRANJSKE TVORNICE ŽELJEZNE, BRAVARSKE I KOVINSKE ROBE

TITAN" li

BB

KAMNIK - Jug©sH©VDja

VLASTITA LJEVAONICA SIVOG I KOVKOG LIJEVA USTANOVLJENO 1896

IZRADJUJE:

Spojnice za vrata i prozore, okovje, usadbene i brave za pribijanje, raznu limenu robu, presovane i stancane artikle, miSo-lovke i štakorolovke, pocinčanu robu svih vrsta, po-kalaisanu robu, strojeve za rezanje mesa, odlijevke i/, kovkog (temper) Ijeva kao naročito: ključeve svih vrsta, volovske potkove, puškice za kola (osovine), dijelove za decimalne i balans-vage, zatim razne odlijevke za poljoprivredne stiojeve i grdnju strojeva ild RADNIKA l NAMJEŠTENIKA 400 :-: :-: VLASTITA HYDROCENTRALA OD 400 HP

297

modernije uredjenih tvornica za manju željeznu robu, a najstarija ljevaonica mekog lijeva u državi. —

Njeni su produkti sveopće poznati, svaki ih željezar vodi. Tud je produkte, naročito inozemne uspjelo jc »Titanu«, da u kratkom vremenu nadmaši kvalitetom, pa mu je tako uspjelo da pridobije za sebe cijelo tržište.

Kapaciteta tvornice je tolika, da može pokriti svu potrebu zemlje, ali se danas ne iskorišćuje. — Produkti, koji se momentano ne mogu plasirati u tuzemstvo izvoze se u Italiju, Bugarsku i Levante. Naročito na stranim tržištima uspjelo je »Titanu« da se velikom uspjehom bori sa austrijskim i njemačkim tvornicama.

Izlažući svoje produkte u Barceloni za vrijeme svetske izložbe godine 1929., »Titan« bio je odli-

kovan zlatnom medaljom u znak priznanja kvalitete produkata.

Posve moderno uredjena ljevaonica mekog lijeva (Temperguss) donosi na tržište produkte posve odlične kvalitete, koja nadmašuje daleko prosjek normiranog njemačkog kvalitetnog mekog lijeva. Evartovi lanci kupuju sc danas samo u tuzemstvu i ne treba ih više uvažati. — Armature iz mekog lijeva jedan su od glavnijib produkata te ljevaonice. ■— Puške, tuljci, odlijevci za poljoprivredne strojeve i gradnju strojeva veliki program rada, kojim »Titan« ispunjuje svoju dužnost u našem privrednom životu.

Tvornica zaposluje danas pored 40 namještenika, oko 360 radnika i ima svoju vlastitu električnu centralu, — te predstavlja po svojoj veličini i najmodernijem tiredjaju jednog priznatog činitelja naše još mlade industrije.

Po kamniški okolici

Komenda pri Kamniku

Kapla vas (in Komenda).

Dobro uro in pol hoda po ravnini v jugozahodni smeri od Kamnika leži Kapla vas, ki tvori središče samostojni občini istega imena. V vasi sc nahaja poleg občinskega urada še 5 razredna osnovna šola in župni urad. Preskrbljen je kraj tudi s trgovinami in gostilnami, od katerih sta posebno znani And. Mejačeva veletrgovina z vinom ter gostilna v Komendi in pa gostilna »pri Vodeni«. Zupan kaplavaški, g. And. Mejač, vodi občino že 29 let in skrbi vzorno za njen vsestranski napredek. Že leta 1X98. je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, I. 1925. s srebrno kolajno za zasluge na polju gasilstva in I. 1929. z redom sv. Save V. razr. Je tudi predsednik k rajnega šolskega sveta, častni član Gasilskega društva ter nad 40 let delaven kot odbornik občine in okrajnega cestnega odbora.

Na področju občine delujejo naslednja društva in zadruge: Gasilsko društvo, Slovensko izobraževalno društvo, Hranilnica in posojilnica v Komendi ter Mlekarska zadruga istotam. Tudi hiralnica sc nahaja v Komendi poleg cerkve »Komen-

da«, ki je zgrajena v prvi polovici XII. stoletja kot župna cerkev. Komendski rojak je bil znameniti slovenski čebelorejec in mecen P, Pavel Glavar.

Križ pri Kamniku,

mična vasica sredi vrtnega cvetja in zelenja, je oddaljena od Kamnika približno 4 km. Šteje 433 prebivalcev. Vas je sedež samostojne občine Križ. Nad vasjo se dviga slikovita Križka graščina (405 m). Z graščine, ki ji po dominantnem položaju in srečni legi ni najti enake med vsemi alpskimi gradovi, ako izvzamemo blejski grad, se nudi prekrasen razgled daleč naokrog. Križki grad je star nad 300 let. in je zasebna last grofice Ivane Aplaltrern. V notranjščini so ohranjene zanimive I reske iz [8. stoletja in še mnoge druge ogletla vredne stvari.

V vasi se nahajajo 2 trgovini, 9 obrtnikov in dobra gostilna.

Omeniti je tudi v neposredni blizini lezeco prav čedno vasico Podgorje, ki je rojstni kraj slovenskih pisateljev Luke Svetca in Josipa Ogrina.

Vrhpolje

ob potoku Nevljici jc ljubka vas, komaj 2 km oddaljena od Kamnika. V vasi je sedež istoimene občine in ima tudi 2 razredno osnovno šolo. Prebivalcev šteje 757. Od društev obstoje Gasilsko in Prosvetno. Obrtnikov je 15, med njimi trije gostilničarji. »Zakaj v ncveljski cerkvi vsak dan ob 3. uri zvoni, nam pove pri opisu kamniške zgodovine omenjena pripovedka.« Prebivalstvo v občini je zelo vneto za napredek in izraža željo, da sc kraj asanira in preskrbi z. električno razsvetljavo.

Tunjice

so manjša vas, oddaljena od Kamnika 3 km. Leže ob potoku Tunjščica in štejejo 532 duš. V vasi jc občinski in župni urad tunjiške občine in farc

s

113 -

O*

VELETRGOVINA Z VINOM

STALNA IZBIRA VSEH

TVRDKA USTANOVLJENA L. 1887

AND. MEJAČ

KOMENDA PRI KAMNIKU

332

Račun pri poštne hranilnice podružnici v Ljubljani št 10.964 Naslov brzojavkam: M E J A Ć KOMENDA KAMNIK TELEFON INTERURBAN KOMENDA ŠTEV. 1

ter 2 razredna osnovna sola. Dalje dve trgovini, tri obrti in dve gostilni. Gospodarsko je občina prav siromašna: šteje le 82 davkoplačevalcev. Uredništvu naše knjige je županstvo izrazilo živo željo, naj bi se čimprej zgradila nova cesta Kamnik-Ccrklje. S Tunjic, ki leže 44S m nad morjem, se nudi potniku prav lep razgled.

Zgornji Tuhinj.

Vas in občina Zgornji Tuhinj z ugodno gorsko lego leži v Tuhinjski dolini in je oddaljena od Kamnika 13 km; leži ob avtobusni progi Mot-nik—Kamnik—Ljubljana. Občina šteje 729 prebivalcev. V kraju je 4 razredna osnovna šola in Župni urad. Obrtnikov je 34 in 4 gostilne, ki razpolagajo z 10 tujskimi sobami. Dalje deluje ram Podružnica kmetijskega društva, obstoji tudi Gasilsko društvo. Radi zdrave gorske klime, ker se nahaja sredi smrekovih gozdov in ima zdravo

pitno vodo, bi prihajal kraj v poštev tudi kot majhno letovišče.

Gozd.

Vas in samostojna občina tega imena leži 13 km severovzhodno od Kamnika in šteje 650 prebivalcev. V vasi je enorazredna osnovna šola, župni in poštni urad. Trgovine so v vasi tri. Zadružništvo pa pospešuje Živinorejska zadruga. V treh gostilnah tega kraja je na razpolago 10 tujskih sob. Naselbina bi bila priporočila vredna kot manjše letovišče za one, ki se zadovoljijo s skromnimi razmerami pa cenijo izlete in ture v lepo okolico. — Občani nujno žele, da bi se izpeljala cesta Crna—Luče—Vel. Planina, kar bi jim bilo v mnogotero korist v tem in onem oziru. Kraj leži ob cesti Kamnik—Črna—Gornjigrad in tvori postajo avtobusne proge med omenjenimi kraji.

!, šol. upravitelj:

Mengeš

Ob beli kamniški, oziroma ljubljanski cesti, 15 km od Ljubljane leži na ravnini trg Mengeš. Lepo obdelana polja se razprostirajo na vzhodu proti Jaršam, kjer je postaja kamniške železnice, pol ure hoda od trga. Leta 1X91. se je železnica ognila Mengša in dandanes se vrši odtod reden osebni promet po avtobusih proti Ljubljani, Kamniku 111 Kranju. Proti zahodu od Mengša se dviga hrib Gobavica, vsa porastla z mladimi, gosto nasajenimi smrekami. Ob nedeljah in praznikih se Mengšani kaj radi sprehajajo »pod hribom« in po

»Staretovem drevoredu« ter mimo vrta in gradu po drugem drevoredu do »Ravbarjevega gradu« v Velikem Mengšu. Okolica Ravbarjevega gradu nudi očem prijazen lipov drevored do male reke Pšate pod hribom, novo zasajen sadovnjak, pred gradom pa lepe cvetlične gredice. Mnogo zanimivega bi lahko našel zgodovinar v tem gradu; saj je bil sezidan leta 1567. Pa tudi Staretov grad in na grajskem griču razvalina, imenovana »Ogri-novo znamenje«, pričajo o davni zgodovini »mengeških plemičev«, ki so živeli tu pred 800 leti.

Mengeš: razgled z grajskega griča

g*

-X

Q7

Od Ravbarjevega gradu gremo po cesti do Marijinega znamenja v Velikem Mengšu. Znamenje so postavili leta 1857. v spomin na srečno prestane kužne bolezni, požare in druge nezgode, ki so nehale nadlegovati vaščane. Vsak večer gori pri znamenju luč, pred Marijinimi prazniki pa je glava kipa ožarjena z. električno razsvetljavo. Nize doli jc leta 1927. postavila občina spomenik v svetovni vojni padlim vojakom.

Mali Mengeš je ob občinski cesti proti vasi Loka in deloma tudi ob ljubljanski cesti. V Malem Mengšu jc rojstna hiša odličnega slovenskega pripovednika Janeza Trdine. Ob stoletnici njegovega rojstva (I. 1930.) smo vzidali na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Nadalje je v Malem Mengšu tudi pošta in telegraf, župnijska cerkev z župniščem in kaplanijo, šestrazredna narodna sola in županstvo.

Župnija sv. Mihaela v Mengšu je stara. Naši zgodovinarji trdijo, da spada — če ne v rimsko dobo — gotovo pa v dobo pokristjanjevanja Slovencev. Bila jc misijonsko središče za vso pokrajino med Karavankami in Savo. Veličastna cerkev v gotskem slogu sprejme tisoče vernikov; saj župnija šteje dandanes nad 5000 duš. Mogočni, štiri-oglati zvonik stoji posebej; ob njem so se borili stari Mcngšani proti Turčinu.

Že okoli leta 1697. je bila v Mengšu zasebna šola. Javna šola se je otvorila leta 1796. Šolskega poslopja ni bilo in pouk se je vršil v majhni sobi Oragarjeve hiše v Malem Mengšu št. 5. Leta 1835. je bila zgrajena stara šola, dandanes mežnarija nasproti cerkve. V mengeško šolo so hodili pokojni profesor in pisatelj Janez Trdina, Iv a n Hribar, nekdanji župan mesta Ljubljane, in drugi znameniti možje.

registrovana zadruga z omejeno zavezo

mengeS Ustanovljena 1907

Tovarna vseh vrst slamnikov. Solidna postrežba. Konkurenčne cene.

GnaMHHKapcKa h KJio6yqapcKa 3ajipyra

pei ncrpoiiana 3aflpyra ca orpaHHHeHHM jaMCTBOM

MEhTEUI OcHoriaita i. 1907

TBopHHtta CBujy npera cii;iMiiflTHx luciiiupa — CojiHAHa noABop.ua. KonKjrpenunc ueHc.

430

HRANILNICA IN POSOJILNICA r.z.z n.z., MENGEŠ

Ustanovljena 1897.

Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun. — Obrestuje jih po 5%. Članom daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu po 6 7-2% Uradne ure vsako nedeljo popoldne od 3. — 6. ure.

429

10

E^%X

Pogled na trg Mengeš z Oobovice

Od leta 1867. je Mengeš trg. Takrat je imela občina 210 hiš in 1471 prebivalcev. Kako je tr% napredoval, je pokazalo letošnje ljudsko štetje. V letu 1931, ima občina 300 hiš in 1761 prebivalcev.

goje na svojih oknih raznovrstno cvetje, med katerim seveda ne manjka kranjskih nageljnov.

Posebnost trga Mengeš je skoro pol ure hoda dolga obcestna vrsta hiš. Slikovit je razgled na

Mnogoštevilni obrtniki in trgovci — saj jih je v trgu čez 100 — ter podjetja, kakor parketna industrija, opekarna, tovarna peči, slamnikarske tvornice, zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen, gozdna drevesnica itd. so gotovo pripomogli, da se je število prebivalstva premaknilo navzgor. Mnogi obrtniki imajo najmodernejše stroje na pogon z elektriko, ki jim jo proizvaja električna centrala v Prcserjab ob Kamniški Bistrici; ustanovljena je bila leta 1917.

Oglejmo si tudi društveno življenje v trgu. V letu 1884. se je ustanovilo godbeno društvo. Mengeška godba je znana po vsej banovini kot najstarejša in ena izmed najboljših. Tri leta pozneje se je ustanovilo »Bralno društvo«. Lani je obhajalo prostovoljno gasilsko društvo 40 letnico. V letu 1897. je bilo pa ustanovljeno »Katoliško prosvetno društvo«. Tudi Sokol ima tu svojo organizacijo, in sicer od leta 1919. Mlado je sicer to društvo, a se čvrsto razvija; saj si že gradi svoj dom. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Protituber-kulozna liga, krajevni odbor Rdečega Križa delujejo v trgu za povzdigo gospodarstva in narodovega zdravja.

Mengšani in Mengšanke ljubijo cvetlice, zato

Kamniške planine ob solčnem zahodu in na Karavanke ter na Triglav v Julijskih Alpah.

Narodna šola v Mengšu

Hrib Gobavica in idilična vas Rašica sta priljubljeni izletni točki domačinom in izletnikom iz mesta. .

Mengeš je po vsem tem jako priporočljivo letovišče.

Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki je dnevnik

AMERIKANSKI SLOVENEC

Informativen list za pouk, prosveto in zabavo. Izhaja vsak dan, razen nedelj, pondeljkov in dni po praznikih. Stane za Združene države letno 5 dolarjev, polletno 2'50 dol. Za Evropo, Kanado, Chicago, letno 6 dolarjev, polletno 3 dolarje.

oglaševanje

kakršnokoli, ima v „Amerikanskem Slovencu" vedno najboljši uspeh, ker je najbolj razširjen dnevnik v Ameriki.

V KNJIGARNI

„Amerikanskega Slovenca" dobite vse slovenske knjige, ki so na trgu. Zanimivi knjigi

.DOLENJSKA in .GORENJSKA' GRAMOFONSKE PLOŠČE

se dobita v Ameriki v naši knjigarni. Povejte Columbia in Viktor izdelka, vse slovenske to svojim znancem in prijateljem, da pišejo plošče, ki so doslej izšle, ima v zalogi naša

po nje. knjigarna. Za cenik knjig in plošč zasledujte tozadevne oglase v dnevniku „AMERIKANSKI SLOVENEC" ali pa pišite direktno na:

AMERIKANSKI SLOVEN EC

H©4!.® — WIST m W. M m IflREIT (SHIICA©® II L, L, O IM © 0 S

265a

348

ALOJZIJ KANC, MENGEŠ

T O V A R NA PA R KE T O V

411 BRZOJAVI: KANC - MENGEŠ

3 BERNIK, beneficija! ^

Domžale

Domžale: središče slamnikarske industrije Straw-hats Centre fameux de

Domžale poznate, kajne?

Če ne drugače, pa vsaj po radio-postaji gotovo!

Tudi to veste, da so ji. marca 192$. postale trg. —

Saj je tiste dni list »Domžalec« tako glasno oznanjal to vest, da bi bilo res kar čudno, ko ne bi bili tudi vi O tem slišali.

Tudi o domžalski godbi ste brez. dvoma že kaj čuli, saj obstoji žc skoraj 50 let in že od leta 1885. vsepovsod vnema srca k veselju in zabavi.

Predvsem pa sigurno poznate domžalske slamnike, ki so Domžalam pridobili svetovni ugled in sloves.

Najfinejši moški in ženski slamniki, ki jili

Prane Bernik, župnik v Domžalah, je vsestransko aktiven kulturni delavec. Spisal je dosedaj že dve ilustrirani knjigi o Domžalah in ju izdal v lastni založbi. Prvo zelo obširno »Zgodovino fare Domžale« I. 1923 in drugo »Z nekdanje (ioričice« 1. 1925

The Eamous Centre of the Induslr.v for ITndustrie de Cb.ape.aux de paille

eelo v Parizu in drugih velikih mestih nosijo s ponosom, se izdelujejo v Domžalah.

Sprva je bila to preprosta domača hišna obrt, za katero so tudi kite iz slame po vsej bližnji in daljni domžalski okolici doma pletli. Polagoma pa se je razvila do res občudovanja vredne dovršenosti, v pravo veleobrt. Deset slamnikarskih tovaren, večjih in manjših, je šc nedavno zaposlovalo in preživljalo na stotine delavstva. Pa tudi izven Domžal so Domžalke hitro zaslovele kot izvrstne slamnikarske šivalke in bile z. veseljem sprejete, kamorkoli so prišle. Celo v Ameriki, posebno v New Yorkti, jih je še danes nad 300. Pa se — čast jim! — tudi v tujini dobro drže. Zavedajo sc dolžnosti napram domačemu kraju in domovini.

Toda danes tudi slamnikarska obrt, žal, ni na dobrem.

Sicer pa nikar ne mislite, da je v Domžalah samo slamnikarska obrt doma! Tudi druge obrti, posebno mlinarska, so prav zelo razvite. Do 60 raznih obrtnih mojstrov je tu.

Domžale: Pogled na del trga

00

Domžale imajo radi slamnikov, ki se i/.d svetovno ime. Gornji sliki nudita pogled podjetja za izdelovanje

elujejo po vsem okolišu v v delovne prostore tv.rdke slamnikov v Domžalah

številnih obratih Alojzij Skrabar,

Rojak Ivan Jerič, urednik dnevnika »Amerikanski Slovenec« v Chicagi, Illinois in predsednik slovenske tiskovne družbe »Edinost«. Ime uovani dnevnik obhaja letos 411 letnico svojega obstanka iu je zelo razširjen med gorenjskimi izseljenci, katerih je veliko število v Ameriki; samo v Ncw Yorku jc okoli 4iio domžalskih ro Jakov in rojakinj. Zveza med našimi izseljenci in domovino je vobče zelo lesna in živa.. Skoro vse slovensko ameriško časopisje je dobro razvilo (v samih Združenih državah izhaja 5 slovenskih dnevnikov), beleži vse kar sc dogaja v stari domovini, posveča stolpec propagandi domačih krajev in širi slovensko knjigo

Prav tako tudi trgovina, lesna, vinska itd., v velikem in malem. In lepota kraja!

Trg Domžale ima divno lego. 305 m nad morjem leži tik ob reki bistrici na obeh straneh starodavne dunajske ceste v prostrani ravnini, obdani kroginkrog z vencem krasnih gora.

Sloveče Kamniške planine so v primerni razdalji tako lepo razvrščene pred teboj, da ti jih pogled v hipu vse objame.

Vmes pa daleč naokrog same rodovitne njive, polja in travnikil

Le majhen griček se dviga sredi iznad trga. Goričiea je to z ljubko Marijino cerkvijo, sedaj Farno cerkvijo domžalsko.

Kdo bi si mislil, da je bil ta griček pred stoletji dobro utrjen turški tabor, ki je ljutlstvu ob uri nevarnosti nudil zavetje.

Pozneje pa, vsaj od leta 1776., so v prostorih tega tabora stanovali duhovniki, goriški benefi-cijati, in to do leta 1839., ko se je tik ob cerkvi sezidalo župnišče.

25. sept. 1908. se je duhovnija Goričiea, do tedaj mengeška podružnica, odcepila od Mengša in je postala samostojna fara Domžale z 2565 prebivalci.

Za pouk in napredek prebivalstva skrbi predvsem šola: šestrazredna osnovna, obrtno nadaljevalna, gospodinjsko - nadaljevalna in kmetsko-nadal jevalna.

V trgu deluje eela vrsta društev, kar ti pri čajo že imena raznih tukajšnjih »domov«: Gasilski dom Stob (1906), Društveni dom (1910) Sokolski dom (191 1), Gasilski dom Domžale (1911), Godbeni dom (1929), Dobrodelni dom (1929) za

Kes prijel un in domače sc počutite v gostilni

»SLOKAK« V DOMŽALAH

Priznano dobra kuhinja, pristna vina,

Itujske sobe itd. stotam je tudi trgovina s kolesi, motorji, nadomestnimi deli, olje, bencin, mehanična delavnica, garaže in vse potrebno za potnike in goste.

iRIBAR D V A NI

LJUBLJANSKA CESTA št. 76

GOSPOSVETSKA CESTA 13

368

Prosvetni dom na Homcu pri Domžalah

onemogle in hirajoče, Otroški dom (1930) z otroškim vrtcem in zavetiščem za dečke in deklice.

Tudi zadružno delo je dobro razvito. Domžalska hranilnica in posojilnica posluje že 33 let.

Razvojna možnost Domžal je velika. Pospešujejo jo: železniška postaja, pošta, telegraf, tele-

fon, avto-zveze na vse strani, izvrstni obrtniki vseh vrst, ki z duhom časa napredujejo in svoja podjetja vedno izpopolnjujejo, trgovina v velikem in malem, krasna lega, zdrav zrak, obilica še nezazidanega stavbenega prostora.

Domžale imajo prihodnjost.

Tudi kot letovišče so na dobrem glasu.

■HUM HHnnn

"""lih 1

Jo MENART = DOMŽALE

Zaloga manufakture, stekla, porcelana, špe-cerije, deželni pridelki, moka, trboveljski in splitski cement, premog, umetna gnojila itd.

357

Brdo pri Lukovici v Valvazorjevl dobi. Lukovica pri Domžalah je vzorna vas in posebno priporočljivo, sicer majhno, a mirno in prijetno letovišče. Dli/.u lani je znameniti črni graben ob Trojanski cesli, ki je imel važno vlogo pri rokovnjaških podvigih, o katerih nam ve zgodovina povedali marsikaj zanimivega. Nad vasjo sc dviga Brdska graščina (382 m) s parkom in lepim, obširnim razgledom. V preteklosti je bila last Lauibcrgov, lioheuuarlov in Apfallrcrnov, sedaj pa je lasi rodbine Kersnikove. Slov. pisatelj Janko Kersnik (11852 1897), ki je tu živel, je nadvse lepo opisal brdsko okolico in je tam tudi pokopan. V kraju je bila rimska postojanka Ad 1'uhlieanos. Danes je v graščini nastanjeno okrajno sodišče

Po domžalskem in mengeškem okolišu

Jarše.

Samostojna občina Jarše leži ob reki bistrici (325 m. nadmorske višine) in šteje 695 prebivalcev. Vas Jarše s postajo Jarše-Mengeš je sede/, županstva in ima osnovno šolo. Tam se nahaja in obratuje tekstilna industrija (Industrija platnenih izdelkov, družba •/. o. z.). Dalje je v vasi par trgovin in precejšnje število obrtnikov. Gostilne so štiri in razpolagajo tudi z nekaj tujskimi sobami. — V vasi Groblje deluje Katoliško prosvetno društvo. Na področju občine je tudi samostan 00. lazaristov z novicijatom.

Homec.

Vas leži 335 m nad morjem in je oddaljena dobra 2 km od Domžal. Prebivalcev šteje 607. Ima železniško postajo ob kamniški progi. Župnija Homec šteje štiri vasi: Homec, Nožice, Pre-serje in Smarco. Prve tri vasi tvorijo občino Homec. Homška cerkev stoji vrhu hribčka, ki ima prekrasno lego in se z. njega nudi zanimiv razgled na bližnjo in daljno okolico, na Julijske Alpe In Karavanke. Na Homcu je vreden ogleda Društveni doni (glej sliko meti opisom Domžal), prelepa

stavba, zgrajena v pristnem narodnem slogu in istotako notranja oprema. V občini Homec je 6 trgovin, lesna industrija Vlado Stareta in valjčni mlin Ivana Nastrana. Gostiln je šest. Od društev pa delujeta Gasilsko in prosvetno.

Ihan.

Občina in vas Ihan ob Kamniški Bistrici (301 m nadmorske višine) ima 953 prebivalcev. Sedež je občinskega in žujmega urada ter osnovne šole s tremi razredi. Društev je dvoje: Gasilsko in pro svetno. Razvita jc obrt in nahajamo v ihanški občini kar tri tvornice za proizvajanje zemeljskih barv. Gostilne, ki jih je precejšnje število, imajo na razpolago več tujskih sob. V Ihan prihajajo stalni letoviščarji, posebno cele družine, in stanujejo v graščini Mala loka, ki jo oskrbujejo sestre sv. Križa. Ihan je oddaljen od Domžal 4 km in je avtobusna postaja ob progi Domžale—Vir—Ljubljana.

Dcpala vas.

Leži ob avtobusni progi Ljubljana—Domžale, 2 km od Domžal. Šteje 229 prebivalcev. Nadmorska višina 310111. Ob vasi teče studenec Depal-

76

JOS. SENICA

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

D O MŽ A LE

Ustanovljena leta 1905. v Blagovici, preseljena v Domžale leta 1908. V sedanji hiši od leta 1913., povečana leta 1929.

Na zalogi: specerija, deželni pridelki, manufaktura, galanterija, porcelan, steklo, železo-železnina, cement, umetna gnojila itd.

355

šica. V vasi jc gostilna ii klub »Miran« deluje, k za tako neznaten kraj.

trgovina pa eelo športni r je prav res posebnost

Dob.

Prav prijetna je vas Dob ob potoku Kači (320111 nadmorske višine) s 664 dušami. Ima pošto, župni urad in 4 razredno osnovno šolo. V vasi je sedež občine dobske. Med društvi, ki delujejo, je omeniti »Sokola«, Katoliško prosvetno, Prostovoljno gasilsko ter Sadjarsko in vrtnarsko društvo; od zadrug pa Hranilnico in posojilnico Dob r. z. z n. z. Občina je postavila spomenik v

Vir pri Domžalah.

leži ob Kamniški Bistrici (360 m nadmorske višine). Prebivalcev ima vas in občina 750. V vasi je dvorazredna osnovna šola, nekaj trgovin in 6 gostiln. Obstoji tudi Prostovoljno gasilsko društvo. Dalje obratuje tovarna lakov Marx v Koli-čevem ter tovarna papirja in lepenke Bonae. Kraj je oddaljen od Domžal 2 km, nahaja pa se ob avtobusni progi Ljubljana— Domžale—Blagovica.

Šmarca.

Vas in občina Šmarca ob Kamniški Bistrici ima 740 duš. Kraj je dokaj obrtniški in industri-

Vir iu Dol) p,j Domžalah

svetovni vojni padlim vojakom-domačinom. Pri Dobu nahajamo grad Česenik. Trgovin je troje, gostiln pa 6, ki razpolagajo z nekoliko tujskimi sobami. Do Domžal je 3 km. V vasi je avtobusna postaja ob progi Ljubljana—Lukovica—Blagovica —Moravče.

jaliziran, »Triglav tk

šteje namreč 30 ob rtov m 3 za živila in testenine, Bratov Naglic za seetke 111 čopiče ter Remca & Co. za upognjeno pohištvo itd. — Šmarca prihaja v poštev tudi kot preprosto, a prijetno letovišče. Gostiln je v vasi 5. Društva: Prostovoljno gasilsko društvo m Kme-

tovarne 1

tijskega društva podružnica. Zadruge: Elcktro-strojna in mlekarska /adrnga. Najbližja žel. postaja je Homec, oddaljena i % km. leži pa ob avtobusni liniji Kamnik—Ljubljana.

Trzin.

(301 m nadm. V.). Ta vas slovi radi zelo raz vite prašiejereje in je ta panoga trgovine važen pridobitni vir prebivalstvu. Leži ob potoku P.šati In se razprostira ob državni cesti, ki se eepi proti

Kamniku in Celju. Ima 3 razredno osnovno šolo, poštno-brzojavni urad, železniško postajo in občinski urad. Prebivalcev šteje občina 732. Obrtov je okoli 40, gostiln 7. Krajevna društva in zadruge so: Prostovoljno gasilsko, Prosvetno društvo, podružnica Kmetijskega društva in živinorejska zadruga. Kol posebnost omenimo tamkajšnji spomenik, postavljen padlim Francozom na »travniku« pri Trzinu, ki pa je že močno razpadel.

Potne avtobusne zveze ima kraj z Ljubljano, Kamnikom in Motnikom.

370

Hranilnica in posojilnica v Domžalah

resistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena 1898.

Sprejema vloge na knjižice in tekočI račun. — Obrestuje jih po 6 "/,,.

Članom daje posojila proti poroštvu In vknjižbi. Uradne ure vsak pondeljek In četrtek od 10.—12. ure dopoldne.

Priporoča se vinska trgovina in gostilna

v Stobu - Domžale, Anton Muller.

364

Priporočamo: Vrvamo JOS. ADAMIČ - DOMŽALE

katera izdeluje in ima vedno na zalogi motvoz, štrange, vrvi, gurte, konopljene cevi ter vsa v to stroko spadajoča dela.

Blago prvovrstno! :-: Cene zmerne!

_ 367

IZDELUJEMO v prvovrstni izdelavi različne kuhinjske in gospodarske potrebščine, kukor vseh vrst Imk ionih kotlov, aparate za knvo in olje, brzoparil-nlke, moderne nagrobne svetilke itd. Sprejemajo se naroČila po nam danih ali lastnih načrtih.

JOS. O I OKI IM C ?«S?B£

v LJUBLJANI, Za Oradom 9 (na koncu Streliške ul.)

268

Sla minski grad za časa Valvazor ja

v

Zgodovina

Škofjeloški mestni (jrb. Zamorce v grbu je posnel i/, grba frižinskih škofov

Južnovzhodno od Kranja, oddaljeno 10 km ali približno dve uri hoda, ob vznožju po gorja, ki ga tvorita selška iu poljanska dolina, leži prijazno vabljivo gorenjsko meslo Škofja Loka. Prekrasen je od Iu pogled tja na sinje »ure, ki sc razprostirajo od koroški in bivši

Škofje Loke

štajerski meji. Pri mestu prihaja Poljanska Sora v objem Selške Sorc, ki brzi dalje po prijazno lepi okolici, tja proti Medvodam, da se združi z bistro Savo. Mesto sc je prvotno nazivalo Loka, katero Ime je dobilo po kraju. Loku namreč znači ravan ob reki ali potoku. Ker so si prebivalci postavili selišča na loki, so kraj nazivali -Loka«. Leta °7.L je podaril rimsko-nemški cesar Oton II. Loko In okolico frižin-skeiuu škofu iu mejnemu grofu koroškemu Abrahamu. Ta je bil baje po rodu Slovenec. Odtod ime »Skofja Loka«.

Škof ja Loka je bila pod gospodstvom frižinskih škofov tlo lu. stoletja. Po Liinerillskem miru pa je pripadlo posestvo frižinskih škofov v območju bivše Kranjske dežele kot državno imetje avstrijski cesarski hiši.

Prej omenjeni frižinski Škot Abraham (957. do 994.) je za slovensko slovstvo znamenit mož. V svojem poklicu kot duševni nadpastlr je obiskoval svojo podložno duhovščino ter po Korotunu in Kranjskem učil ljudstvo v materinem jeziku. Vse potrebne molitve je zapisoval v knjigo. Tako nam je zapustil najstarejše spomenike slovenskega jezika.

Znamenita hiša ob izhodu Glavnega trga v škofji Loki, v kateri so svoj čas bivali frižinski škofje. Hiša je tip veljaške stavbe iz XV. stoletja in je danes last g. IS. I ioman

Ko so I. 1803. na. Bavarskem odpravili samostane, dragocenosti pa prenesli v Monako-vo, so znanstveniki pričeli raziskovati tudi književne zaklade. Pri lej priliki so se našli med knjigami frižinske knjižnice trije slovenski spomeniki v knjigi »Vademecum« (molitvenik) škofa Abrahama. Vsebina prvega in tretjega jc očitna spoved, kakor sc moli pred spovedjo in po spovedi, vsebina drugega pa ic opominjanje za pripravo k spovedi. Navedeni frižinski spomeniki škola Abrahama spričujejo,

da je bil slovenski jezik že v takratni dobi na obrazen.

Nad mestom, na prijaznem, polagoma sc vzpenjajočem hribčku so si sezidali frižinski škofje lep grad. V njem so stanovali njih namestniki, ki so oskrbovali škofijska posestva, in ti SO bili početkoma le domačini. Od 17. stoletja dalje pa so jeli pošiljati na to mesto Bavarce. Pogostokrat so bivali v Škofji Loki (udi frižinski škofje sami. To potrjujeta" zlasti dva slučaja, dva nesrečna smrtna slučaja frižinskih Škotov, umrlih v Škofji Loki. Po redu sedemintrideseti frižinski škof Leopold pl, Šnitnburg je zgradil preko Sore umeten most. Nesreča je hotela, da je mož 5. avgusta leta 1.381., jezdeč na sprehod, padel z mosta v Soro hi utonil. Njegovi zemeljski ostanki so pohranjeni v nunski cerkvi. — Nekaj let pozneje pa se jc dogodil v gradu umazan zločin. Ko jc papež nameslo škofa I legenharthr imenoval krškega škofa Konrada pl. Hebenstreita frižinsk im škofom, jc le-la živel na svojem posestvu v Loki. Hranil je pri sebi 511(111 zlatov, kar je bilo znano grajskim uslužbencem, Ti so, pohlepni po tolikem bogastvu, nesrečnega škofa zaklali na zverinski način z nožem, truplo pa zagrebli na vrtu. Njegov naslednik škof

MESTNA HRANILNICA

V ŠKOFJI LOKI

SIMiKJKMA:

VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PROTI NAJUGODNEJŠEMU OBRESTOVAN JU.

DOVOLJUJE:

POSOJILA IN KREDITE NA POSESTVA, OSEBNO POROŠTVO IN DRUGE VARNOSTI.

IZVRŠUJE:

VSAKOVRSTNE DENARNE POSLE NAJKULANTNEJE.

HRANILNICA JE Pil IM L AKNO VARNA IN POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM !

480

Škof ja Loka v Valva/.orjevi dobi

Nikodem jc dal 1. 1430. truplo izkopati in ga prenesti v farno cerkev; to jc razvidno iz napisa na nagrobnem spomeniku.

Mesto je utrdil I. 1317. frižinski škof lier-lokl pl. VVehingen in ga. obdal z močnim ob-

zidje

Popo

mestne pravice z lastnim

Qrb frižinskega škofa Filipa, ki je vzidan na bivši žitnici (kašči) frižinsk ili škofov (sedaj skladišče pivovarne »Union«). Na grbu je napis: »Philipus, Dei ct aposto'licae sediš gratia epi-scopus frisnigensis, comes palatinus, regni Ha -varie dux 1513 (Filip, po božji in apostolske stolice milosti škof frižinski, grof in palatin, bavarskega kraljestva, vojvoda 1513)

sodstvom je Loka dobila šele koncem 15. stoletja, l.ela 1497. je namreč cesar Maksimilijan I. i/. Hala dovolil mejnemu grofu in frižinskemu škofu Rupertu, da sme v Loki za svoje podložnike imeti tudi sodnika. Po (cm odloku so postali Loka iu njeni podložniki frižiiiskih škofov neodvisni od cesarske sodnije v Ljubljani. Odtlej so imeli škofje neomejeno sodno oblast nad svojimi podložniki. Ta oblast je segala na Loko, Železnike iu okoliške vasi z nad 25.11011 prebivalcev.

Dne 20. sušca 1511. leta je hud iiolrcs porušil grad. Brat in naslednik škofa Ruperta, Filip, je na razvalinah starega' gradu v letih 1511.—1527. sezidal nov grad, ki se je tekom časa mnogo prezidavah L. 1723. so v gradu blagoslovili kapelico1. Kasneje so se lani naselili cesarski uradi, ki so imeli v Škofji Loki svoj sedež.

V davnih časih je stal grad Loka tudi v pogorju, ki se razprostira za mestom. Sredi sedemnajstega stoletja je bilo še opaziti z drevjem in grmovjem obraščene razvaline prvotnega gradu. V 13., 14. iu 15. stoletju so lam gospodarili mogočni loški gospodje, katerih imena se čitajo v raznih starih rokopisih iu listinah. Tako n. pr. I. 1200. Bertold Loški, čigar hči Adelajda se je imenovanega lela množila s Friderikom Ortenburškim. L. 1205. je bil loški vieedom Konrad Loški. Poslednji poto-

tncc tc plemenitu rodovinc jc bil Gal, I. 1446. gvardijan minoritskega samostana v Ljubljani.

V drugi polovici 14. stoletja, je kamniški župnik Otaker pl. Glogov'ić ustanovil v Loki samostan sv. Klare. Obstojal je več ko 400 let, dokler ui bil I. 1782. odpravljen. Potem pa so ga dobile redovnice uršulinskega reda, ki

Škofja Loka: Pogled na del spodnjega trga

vzdržujejo dekliško meščansko šolo in učiteljišče, združeno z internatom. Leta. 1458. je požar samostan vpepelil. Nato so ga nanovo pozidali. Samostanska cerkev je bila, blagoslovljena iu posvečena šele I. iw>9.

Vikarijat je bil v mestu ustanovljen začet-

kom 16. stoletja, leta 1804. pa povišan v faro. Gotska farna cerkev je bila pa dograjena leta 1532. Pa že davno pred časom (I. 1293.) se omenja v Loki cerkev sv. Jakoba.

Tekom časa so mesto zadele številne nesreče. Leta 1458. (ali kakor drugi domnevajo, I. 1457.) je .1. Vitovee, sloviti vojskovodja celjske grofinje-vdovc, napadel Loko in jo premagal. Mesto jc docela, izropal, pri čemur mu je padel v roke bogat plen v blagu in denarju. Nato jc mesto zažgal; od vsega je ostal satno kup razvalin. - • Nemajhno škodo je mesto utrpelo vsled požara. I. 1660. in 1698., ko je pogorelo nad 50 hiš. — Leta 1582. je razsajala v mestu kuga, ki je pomorila velik del prebivalcev.

Samostan očetov kapucinov je bil dozidan I. 1706. Dotlej so hodili v Škof jo Loko po du-šebrižnih poslih očetje kapucini iz Kranja. Ker so se meščanstvu zelo priljubili, so se mestni očetje odločili, sezidati jim samostan. Pri posvetovanjih, kje bi bilo najti pripraven prostor, se domisli stari mestni svetovalec in bivši sodnik Matija Cere, da je v svojih mladih letih slišal o oporoki I. 1047. umrlega Sebaslijaua Lukančiča, v kateri jc le-ta vse svoje premoženje zapustil v namen, če bi sc kedaj gradil

LJUDSKA HRANILNICA

IN

POSOJILNICA

V ŠKOFJI LOKI

REGISTROVflNfl ZADRUGA Z NEOM. ZHV, Poštni čekovni račun v Ljubljani štev 14.405

USTANOV. 1903

MESTNI TRG ŠTEV. 10

TELEFON 18

Uraduje vsak dan dopoldne

Najvarneje hrani Vaš denar in ga najbolje obrestuje.

Posojila na vknjižbo, osebno poroštvo, zastavo, zaznambo na plačo. Trgovski krediti. Ugodno odplačevanje. Zamenjava valut po dnevnem kurzu.

459

to

Škofja Loka: Summer Holiday Resort — Station de villegiature — Totalansicht auf die malerische, altertiimliche Stadt (Sommerfrische

und Touristenstation mit moderner Badeanstalt an der eisenhaltigen Sora)

REG1STR0VANA ZflDRUGR Z NEOMEJENO ZAVEZO

ŠKOFJA LOKA

USTANOVLJENA LETA 1900 URADUJE VSAK DELAVNIK od 8. do 14. URE V LASTNI HIŠI

Hranilne vlog*' in vloge na tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje po 5"/() brez odbitka rentnega davka. Večje vloge obrestuje proti trimesečni odpovedi, višje podogovoru.

STANJE HRANILNIH VLOG NAD 15,000.000 DIN

Za vse vloge jamči poleg lastnega premoženja zadruge tudi okrog 500 članov — posestnikov z v s o m premoženjem.

1'osojila daje samo zadružnikom in sicer na hipoleke in na osebni kredil. Na hipoteko dovoljuje odplačevanje potom amortizacije.

(moški) samostan. Vse dotedaj je imel to posestvo v lasli minski samostan sv. Klare. Po dolgem iskanju so končno iztaknili v mestnem arhivu zadevno oporoko. To je dalo povod hudemu prepiru med mestnimi svetovalci in nunskim samostanom, Naposled so se pobotali in sporazumeli tako, da nunski samostan izroči samo del dediščine, t. j. posestvo, nazvano »Pungart«, ki se je porabilo za zgradbo kapucinskega samostana.

Prostor je bil izročen o. o, kapucinom dne 13. avgusta I. 1706. po Jožefu Antonu Evzebiju pl. Ilalden-ii, tedanjemu stotniku ter namestniku frižinskih škofov. Gradba je hitro napredo vala, tako da so sc očetje kapucini še istega leta, dne 7. septembra, preselili v novi samostan iz male hiše poleg cerkvice sv. Trojice, kjer so prej prebivali. Že naslednjega I. 17117. (7. aprila) je bil položi n tudi temeljni kamen za zgradbo samostanske cerkve. Pri iwila.gaii.iu je bila prisotna velika množica pobožnega ljudstva. Slavnostni govor je imel loški župnik Andrej Hudačut. Vse gradivo je donašalo rado damo ljudstvo In tudi pomagalo pri delu. Poročilo o tem pravi dobesedno: da je kar mrgolelo delavcev, »kakor mravelj na mravljišču, če ga razkoplješ«. Cerkev so dogradili I. 1711).; blagoslovil jo je arliidijalvoo Janez pl. ITaehcn-feld. Leta 1713. pa jo je posvetil ljubljanski škof pl. Kannic.

Prav blizu mesta je bila »Stara Loka« ali »pri fari«, ki jc bila najstarejša fara v bivši vojvodini Kranjski. Kakor pripoveduje ustno izročilo, jc na tem mestu že sredi prvega stoletja oznanjeval krščansko vero sv. 1 lenim gora. Poslan je bil od sv. Marka, da ic v leh krajih učil in oznanjeval sv. evangelij. V potrdilo tega ustnega izročila je bila lutli staro davna kapelica sv. I.avrencija, ki jc pred 147 leti še stala na pokopališču. Ker je bila žc na-l'ol porušena, s,i jo 1. I7,N4. podrli. Že I. 107-1.

ALOJZIJ ŠKRABAR

TOVARNA SLAMNI KOV IN SLAMNATIH TORBIC

DOMŽALE

Brzojavi: ŠKRABAR DOMŽALE Poštnočekovni račun štev. 12.968 Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani.

je oglejski patrijarh Sighafd grof Plahi podaril Elenhardu, devetnajstemu frižinskemu škofu več posestev na Kranjskem ter mu potrdil patronatsko pravico starofoške fare, ki jo je leta 1355. papež. Klemen VI. spojil s stolno fri-žinsko cerkvijo Matere Božje. Starološki farani so si I. 1863. namesto stare, razpadle cerkve zgradili lepo novo svetišče v bizantinskem slogu. Slednja jc bila slovesno posvečena v oktobru I. 1865.

V tkivnih časih so frižinski škofje po oko lici Škofje Loke naselili mnogo nemških pod-ložnikov. Tako je n. pr. mejni grof in frižinski škof Emiho okoli I. 1283. poklical semkaj svoje podložnike iz puslrske doline na Tirolskem, tla hi mu iztrebili temne smrekove gozdove in potem obdelali tla, Nemški podložniki so sc naselili v Bltnjah iu Sorici. V Sorici so si skoro tlo nedavna ohranili svoj jezik. Ohranil se je lutli običaj, tla so šc pred desetletji pošiljali darove cerkvi v Innichen.

Podatki iz druge polovice It*, stoletja navajajo', da je imelo mesto la čas približno 4000 prebivalcev, ki so živeli od obrti, trgovine in poljedelstva, a najbolj razvito jc bilo plalnarslvo.

BETI HOMAN V ŠKOFJI LOKI

gostilna, pekarija in slaščičarna z raznovrstnim vedno svežim pecivom

475

Pekarna Viktor Žužek

Škofja Loka

Izdeluje priznano najboljše pecivo. Specijaliteta „loške preste" in Izvrsten ržen kruh

489

AJ10J3MJE LUKPAEAP

cpABPHKA CJ1AMEHHX lilEUJHPA H CJIAML-HHX TOPISMI1A

flOJVUKAJIE

1 cJicrpaMti: UJKPABAP ;iom>kajit:

IVivu uourr. une/tHOiiHuc Cp. 12.968 Tck. pa<JVH K0A Mcctiic xpaiiHJinnue v Jl>y6ji>aHH.

392

8

131 -

Zanimiv ic za tujca sprehod in ogled po spodnjem škofjeloškem trgu, kjer je ohranjenih še nekaj hiš s tipičnimi prizidki, Tam stoji tudi rojstna hiša rodoljuba in prosvetnega delavca Ivana Dolinarja, urednika »Jurija s pušo« i. dr. Pred hišo raste starodavna lipa; zato jc raz tunljiv njegov pseudonim Podlipčan. Poleg imenovanega je šc več škofjeloških rojakov, ki so se v preteklosti bodisi doma bodisi v tujini kulturno udejstvovali. Med temi so J. Basar, jezuit, ki si jc kot pisatelj in izvrsten pripo vednik pridobil svetovni sloves. Čadež, ki je bil v šestnajstem stoletju rektor dunajske univerze, podobar Jernej iz Loke in drugi loški podobarji, Bogataj, ki je deloval kot: profesor na dunajski univerzi i. dr.

Potrčimo je poudariti, da je Škofja Loka v narodnem pokretu preteklih časov bila kaj aktivna; nje veliko zanimanje in razgibanost najbolje odraža dejstvo, da so meščani že 1. 1862. imeli svojo »Čitalnico«, torej pada nje

ustanovitev v dobo, ko sla jo ustanovili Celovec in Gorica. Dovzetnost loškega meščana za izkoriščanje koristnih pridobitev moderne tehnike pa je vidna v tem, da je bila Škofja Loka med slovenskimi mesli prva, ki je izvedla elektrifikacijo, kar se je zgodilo že I. I<S0.3.

Življenje v Škofji Loki je vkljub vsemu tempu današnje viharne dobe v bistvu še dokaj patrijarhalno, in to v raznih ozirih kar tujcu, ki zna količkaj opazovati, ne uide iz oči. Tudi tradicija v mestu jc še trdna in zasidrana; preteklo bo še precej časti, preden se bo omajala. In lako je tudi prav: vse kar jc dobro, lepo in pošteno, naj se ohrani v običaju in življenju. Velika krivica pa bi bila z ozirom na omenjeno misliti ali ceio sklepati, tla so Skofjeločani morda ozkosrčno konservativni. Ne, lo pa niso! Napredek in volja za napredek se opaža povsod, v javnem in zasebnem ttdejstvovanjti meščanstva. Strumno koraka vsak z duhom časa in napredka.

Dl!- PAJDIGA VILKO:

Škofja Loka — danes

Pel j i sc na Gorenjsko ali v Ljubljano, obakrat te bo šc pred postajo od daleč pozdravljal škofjeloški grad in vabil, da si ogledaš zgodovinsko znamenito mesto in vedno bolj obiskovano letovišče Škofjo Loko.

Redni avtobus, ki prihaja k. vsakemu vlaku, te v 10 minutah pripelje s kolodvora mimo vojašnice na Glavni trg, ki ga obdajajo same dvonadstropne hiše, znamenje da so bili loški meščani žc od nekdaj važni ljudje.

Tudi danes šc ima Škofja Loka svojo važnost kot naravno težišče Selške in Poljanske doline, katerih reki sc stekata prav tu. V mestu jc ekspozitura okr. načelstva. Verjetno je pa, da bo Loka kmalu postala središče tc politične oblasti. Nadalje ima mesto šc okrajno sodišče, davčno upravo, pošto z zelo živahnim prometom, žandarmerijo, finančno kontrolo itd. Seveda je radi tega v mestu živahno, posebno ob sobotnih tržnih dneh, za katerih šc večji razmah bo poskrbela občina. Kljub temu, da postaja Kranj v trgovskem ozira vedno bolj privlačen, bo — upamo — znala tudi škofjeloška modra komunalna politika do-

mačemu mestu zasigurati še lep razvoj in napredek. Pogoj istega je v veliki meri šolstvo, ki v Škofji Loki visoko stoji. Takoj ob vhodu v mesto tc preseneti velikanska zgradba moderne šole, v kateri so nastanjene deška osnovna šola, meščanska šola, dalje obrtna trgovsko-nadalje-valna šola. Posebno znamenite so uršulin-ske dekliške šole v gradu (otroški vrtec, osnovna, meščanska, žensko učiteljišče), ki s svojo temeljitostjo in pedagoško višino privabljajo gojenke tudi iz drugih krajev. Ker Stara Loka nima svojih šol, sc ondotni otroci šolajo v Škofji Loki, kar seveda mesto zelo poživi.

Posebej moramo omeniti državno mlekarsko šolo, edino tc vrste v celi državi, ki ima zato tudi gojence iz vseh banovin Jugoslavije. V zvezi s šolo je dobro delujoča mlekarna, ki slovi po svojih mlečnih izdelkih, okoliškemu ljudstvu pa nudi z odjemanjem mleka veliko korist.

V kulturnem oziru je Škofja Loka precej znana, saj je dala našemu narodu že več odličnih slovenskih mož iz. mesta in okolice in jc žc od nekdaj imela razmeroma mnogo dijaštva. Za prosveto

Škofja Loka: Glavni trg s Toščern (1021 m) v ozadju

skrbita v prvi vrsti agilno Katoliško prosvetno društvo na Spodnjem trgu in živahno Sokolsko društvo na Glavnem trgu. Poleg tega je v Loki živahno delujoč francoski krožek z jezikovnimi tečaji, knjižnico in družabnimi prireditvami, nadalje Gasilsko društvo, podružnica Kola jugosl. sester, Planinskega društva, Športno društvo, Lovsko društvo, Olepševalno društvo itd.

V verskem ozira je dobro preskrbljeno. Stolpi številnih cerkva dajejo mestu poseben pečat. Poleg ravnokar umetniško prenovljene župne cerkve sv. Jakoba (zgra-

Škofja Loka: Most čez Saro

jene v goskem slogu z lepim portalom, ki ima relijef Kristusa na Oljski gori ter mrežastim stropom z grbi in okraski na šestih stebrih), so še cerkve o. o. kapuci nov in uršulink, potem farna podružnica v Špi-talu, kjer se nahaja tudi mestna ubožnica pod vodstvom šolskih sester. Slikovitost mesta in okolice povzdigujejo mnoga znamenja, med katerimi zavzema odlično mesto sv. Janez Napomuk, patron ob sotočju Sclščice in Poljanščicc ležeče Škofje Loke.

Včasih jc mesto slovelo kot mesto obrtnikov in je še mnogo spominov na dobo cehov in obrtnih bratovščin. Tudi danes je ta stan dobro zastopan, posebno po mizarjih, čevljarjih, glavnikarjih itd., toda porast industrije tudi tc vedno bolj izpodriva.

Sicer pa v industrijskem ozira Loka ne more pokazati kaj velikega, dasi so na razpolago prvovrstne vodne sile in močna električna centrala, ena prvih v Sloveniji. Težave so pač predvsem radi nerodnih prometnih zvez. A kljub temu obstoji par večjih industrijskih podjetij, tudi z inozemskim trgom. Tako n. pr. tovarna »Šešir«, ki izdela na leto 120.000 klobukov iz zajčje dlake. Na trg jih pošilja pod znamko Piccadillv. Zaenkrat je splošno gospodarsko krizo vsled načela prilago-

*I

ditve dosti dobro prestala. Velika je tudi tovarna vodnih turbin G. F. Schneitcr, katere lastnik ima tozadevno svetovno izobrazbo. S svojimi izdelki je tovarna mnogo pripomogla h koristni izrabi vodnih sil v naši državi. Omeniti je tudi tovarno mlinskih strojev »Mlinostav« na Trati in tovarno odej (Thaler).

Dobro uspeva lesna industrija (Dolenc, Heinrihar, Hafner), ki tvori glavni kontingent izvoza na loškem kolodvoru. Tudi mlinska obrt, ki meji žc na industrijo, sc ugodno razvija in melje tudi uvoženo žito (Leben, Košir, Trata — mlin).

V trgovskem oziru je mesto dosti živahno, dasi sc pozna bližina Kranja. Večje trgovine in obenem razpošiljal niče imajo Kašman, Savnik, Thaler, Zihcrl, na kolodvoru pa veletrgovina Ivan Avguštin. Zelo razvita je tudi lesna trgovina, ki je zastopana po številnih tvrdkah. Obrti jc okoli štirideset; močno jc zastopana mizarska, ki slovi zbog svojih priznano solidnih izdelkov. Umljivo jc, da imajo radi prometa v mestu in okolici trije dobro vpeljani denarni zavodi, Ljudska, Okrajna in Mestna hranilnica dovolj posla.

Vendar pa Škofja Loka svoje bodoč-

Škofjeloški motiv: Pogled na. »Krevsove netke« (lasi A. 6c F. Leben)

Foto A vb. Blaznik, Škotja Loka

be

nosti ne vidi toliko v trgovini in industriji, kakor v vedno živahnejšem tujskem prometu. Kdo pa si v počitnicah ne želi oddiha v kraju, ki je proč od velemestnega hrupa, tovarniških dimnikov in sopihanja železniških lokomotiv, ob zelenem Sorskem polju in na početku gričevja, posutega s cerkvicami. Romantika starega mesta, gradu, cerkva, zanimiva grupa hiš, vse to jc žc samo po sebi privlačno, toda čc se greš sprehajat za grad, v parkom podobne gozdiče, na »Krancl«, proti elek-

i

F. & A. LEBEN (po domače „Pri Krevsu"), ŠKOFJA LOKA

VALJČNI MLIN IN ŽAGE

TELEFON INTERURB. 2

Največji mlin za kmečko mletev. — Takojšna zamenjava raznih vrst žita za moko. — Zaloga banatske moke in koruznih izdelkov.

473

Škofja Loka: Javno kopališče ob Poljanski S> daljenih krajev. V poletni sezoni vozi

trični centrali in znameniti Stari Loki, na Kamnitnik, romantični Hribec ali proti pokopališču, tedaj še bolj vzljubiš pisano Loko. Za tujce so dani že skoro vsi pogoji, za izpopolnitev pa bosta poskrbela Olepševalno društvo in Tujskoprometni odsek občine, ki naj se zavedata važnosti svojega dela. Sicer nameravani hotel šc ni zgrajen, toda znane gostilne »pri Balantu«, Hafner »pri Cenctu«, »pri Kroni« »pri Pe-petu«, »pri Pepel n jaku« in druge nudijo tujcu sobe in hrano po zmernih cenah.

Kraj sam je z vodo in elektriko dobro preskrbljen, zdravstveno pa jc mesto radi podnebja odnekdaj na dobrem glasu. Sicer sta pa za to dana tudi dva glavna pogoja, kopališče in izleti.

Kopališče jc postavljeno na Poljanščici, ki doseže toplino 23° C in več in jo zato tudi Ljubljančani dobro poznajo. Ni ti pa treba nujno kopati se v kopališču, saj imaš zato celo Poljanščico in nekoliko hladnejšo Sclščico, ki sta po odprtosti krajev tudi za solnčenje primerni. Tudi za plavalni šport jc mnogo pripravnih krajev. Seveda zahteva ugled mesta, da skrbi za dostojnost v vsakem oziru.

Sploh je za šport mnogo prilike, saj obstojita kar dve športni igrišči. Mimogrede omenjamo, da tudi za zimski šport,

ri, kamor prihajajo obiskovalci tudi iz od-iz Ljubljane poseben izletniški vlak

Foto Avg. Blaznlk, Škofja Loka

predvsem za smučanje, vlada v mestu veliko zanimanje radi krasnih terenov, ki jih nudijo bližnji in daljni griči. To so zaznali že tudi tujci, ki jih gre vsako zimo več skozi Loko na vabljive smučarske višine.

Življenje v mestu jc živahno. Posebno ga poživlja sobotna in nedeljska promenada po trgih in po »Zvezdi«, ki sc je udeležujejo meščani, oficirji, študentje itd.

Fr. Levičnik, vodja škofjeloške ekspoziture okrajnega glavarstva v Kranju

Izletnikom in tujcem priporočamo gostilno

Milili«

„NOVI SVET

KAPUCINSKO PREDMESTJE ŠT. 13

v ŠKOFJI LOKI

kjer je na razpolago 10 tujskih sob, pristna pijača in dobra hrana.

469

Vršijo sc tudi promenadni koncerti mestne godbe. Za razvedrilo in zabavo pa šc posebej skrbijo prosvetne prireditve in Društveni ter Sokolski kino.

Za krajše in daljše izlete je Škofja Loka izhodiščna točka v prelepo okoliško pokrajino, v kateri so največji slovenski slikarji iskali in našli izvrstne motive. Če te ne more voditi na visoke Kamniške planine in Karavanke, ki jih lahko vedno zreš pred seboj, ti pa odkriva v nižjem gn-

il II.

čevju izredne razglede po naši Gorenjski, po zasedeni Goriški in Notranjski.

Vsem, kateri hočejo na tak način izrabiti dragoceni počitniški čas, par nasvetov. Lahko greš po Sorskem polju, ki ga Pregelj tako dobro pozna, proti Smledniku in Mavčičam, v Soro ali Crngrob, lahko pa greš tudi v hribe, kjer imaš še več možnosti za izlete. Tako n. pr. pol-dnevne izlete v Kranj (z železnico), nato na sv. jošt (860 m) in nazaj preko Čcpul

neg S

Z vsem zaupanjem se obračajte na valjčni mlin

JOSIPA KOŠIRJA

V ŠKOFJI LOKI

Na zalogi vedno sveži mlinski proizvodi po konkurenčnih cenah.

486

IIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

kateri melje in zamenjava moko za pšenico.

Škofjeloška graščina, nekdanja last Erižinskih škofov. V Loški graščini so stanovali škofovski oskrbniki; v začetku XIX. stok pa je prišla v državno last in je bila sedež uradov. Leta liS74. jo je na dražbi kupil Trpine, deset let kasneje pa Baumgartner, I. 1891. je prešla v last uršu-I i 11 k, ki so v njej nastanile interna!

v Škofjo Loko. Kdor laoče višje, naj gre' preko sv. Ožbalta (razgled) na Črni vrh in nazaj. V enem dnevu se bo do sitega napil lepote naše zemlje. V treh urah je mogoče priti iz, Loke skozi žalostno-zani-mivo Hrastnico na znani Tošč (1021 m). Ljubljančanom pa bo bolj znana pot iz

Medvod na sv. Katarino, sv. Jakoba in skozi Soro nazaj v Loko. Zanimiva je pot po novozgrajeni vojaški cesti okoli Ljub-nika in preko is v. Tomaža v Selško dolino. Podoben prehod iz ene doline v drugo tvori pot Poljane—Javorje—sv. Lenart— Bukovica. Za dvodnevne izlete je pripo-

B

N

N

A VELETRGOVINA M Z ŽELEZNINO

U ANTON T KAŠMAN

ŠKOFJA LOKA

Največja zaloga: Palič-nega in beton, železa ter traverz. Visokovredni Portland cement, steklo, porcelan, vsakovrstne barve in umetna gnojila. Okovje za cele stavbe in pohištvo, orodje za obrte, vodovodne cevi itd. V zalogi stalno kompletni štedilniki, domače in češke emajlirane plošče za peči in štedilnike.

Točna postrežba! Cene brezkonkurenčne I 460

škofjeloški iiioliv z jezom in kapucinskim mostom preko Selške Sore

ročati turo iz Poljan v Javorje (noč v gostilni »pri Marjani«) na Blegoš (1583 m) odkoeJcr jc prelep razgled po Goriškem, do Črne prsti, nato pot v Zalilog in Železnike. Tudi raz Ermanovec (1026 m), kamor dospemo preko Trebijc in Stare Oselicc, se nudijo najkrasnejši razgledi. Selška dolina sama nudi tudi polno izletov. Že pot Škofja Loka—Sorica jc zanimiva. Dvodneven izlet je lahko preko Češnjicc na Ratitovcc in v Bohinj, celodneven pa Škofja Loka—Sv. Križ.—Kropa

Škofja Loka: Podjetje za zgradbo vodnih turbin (i. F, S c 1111 c i 1 c r, ki je edino svoje vrste v dravski banovini

— Podnart. Tudi s sv. Jošta sc da priti preko sv. Mohorja v Selca. Lahko bi šc navedli izlete skozi Hrastnico v Polhov Gradec, pot na Osojnik itd., toda že iz povedanega vsak lahko sklepa, kaj pomeni za izletnike Škofja Loka, Opozarjamo, da sc po obeh dolinah vrši reden avtobusni promet.

Kdor tc kraje enkrat vidi in nekaj časa v njih živi, si potem šc vedno želi nazaj — to je o Škofji Loki že kar pregovor. Pridite!

»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

RESTAVRACIJA

ANTON HAFNER ŠKOFJA LOKA »

TUJSKE SOBE

Zastopstvo in stalna zaloga strešne in zidne opeke za škofjeloški okraj, tovarn: Bohn, Vinkovci, Velika Kikinda — Frohlich & Bichler „llovac", Karlovac — Zabret in Sinovi, Kranj — Združene opekarne d. d., Vič-Brdo, Ljubljana

490

♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t

Razgled po škofjeloški okolici

Stara Loka

je prav za prav nekako škofjeloško predmestje, torej v najbližji okolici Škofje Loke. Leži ob selški cesti pred vhodom v Selško dolino in je značilen tip dolge obcestne vasi. Prav stara je in zgodovinsko pomembna; saj je bila starološka župnija ustanovljena že 1. 1074. in je ena najstarejših v bivši kranjski deželi. Pripovedujejo, da so sc 111 pokopavali celo mrliči iz Kranjske gore. Pomembno za Staro Loko jc tudi to, da sc in nahaja stari Strahlov grad, ki stoji pod višje ležečo cerkvijo (kjer jc vredno ogledati si na njej vzidane nagrobne plošče), ob cesti v prav romantični legi. Ta grad, obdan z. lepim, skrbno negovanim parkom, hrani dragoceno tako zvano »Strahlovo zbirko«, ki premore nešteto redkih etnografskih, umetnoobrtnih m raznih ostalih starinskih umetniških predmetov 01 je sedaj last g. Dolenca. Velika večina teh je bila nabrana v sami Gorenjski, kot nekdanji lastniki gradu sc imenujejo Lam-bergi, Raspi, Papleri, Pečohari, Siegcrsdorf i, l.u-kančiči in Demšarji. Za njimi pa so postali lastniki člani Strahlovc rodbine.

Starološka obrt je številna, izvršuje jo nad 140 obrtnikov; prav posebno na glasu je mizarska. Tam je tudi nova električna centrala na parni pogon s 400 HP, ki je last t. t. Heinrihar.

Za okrepčilo domačinom in tujcem skrbe gostilne: Bergant, Gosar in Kalan; na področju občine jih je še 9. Razpolagajo pa vse s približno 20 tujskimi sobami.

Prebivalcev ima vas nekaj nad 400, vsa občina starološka pa 4109; šoli sta v občini dve, 2 razredna osnovna šola v Zabnici in 3 razredna v Rctečah. V vasi Sv. Duh je rojstni dom pesnika Ivana Cegnarja (1826—1892) in prav blizu tam Ajmanov grad (bivši Ehrenau), danes last dr. Demšarja, kjer je bilo v ilirski dobi nastanjeno francosko sodišče z ječami. Sezidan je bil grad v drugi polovici XVII. stoletja v slogu pozne renesanse. V njem hranijo zanimive stare slike. Omenjamo tudi, da je Stara Loka rojstni kraj škola Katjina in sociologa univ. prof. Aleša Ušeničnika. V kraju je izvenredno razvita sadjereja. Drevesa se prodajajo po vsej državi. Izmed društev delujejo: Sokolska četa v Rctečah, Prostovoljno gasilsko društvo v Stari Loki, Virmašah, Zabnici in

490a

Godešiču, Izobraževalno društvo v Stari Loki in Rctečah, Kmetijskega društva podružnice v Stari Loki, Zabniku in Godešiču. Zelo številne so zadruge, in sicer: Kmetijsko društvo Virmaše r. z. z o. z.., Kmetijska zadruga za Staro Loko in okol. r. z. z o. •/.., Strojne zadruge r. z. z o. z. v Zabnici, Godešiču in Revnem, Drevesničarska zadruga v Dorferjih, Mlekarska zadruga v Zabnici, isto-tam Živinorejska zadruga ter Hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Stari Loki. Na področju starološke občine leži tudi

Crngrob,

in sicer severozahodno od Škofje Loke, oddaljen uro in pol hoda. Vas je neznatna, tembolj pa pomembna radi zgodovinsko zelo zanimive romarske cerkve, ki je po sodbi strokovnjakov in znanstvenikov nadvse važen in efekten kulturno-zgo-dovinski spomenik. Crngrobska cerkev ima tridelno gotsko ladjo Iz XIV. stoletja. Prczbitcrij je tudi s tremi ladjami in podprt •/. vitkimi stebri, ki se vzpenjajo v gotski svod. Slednji je s figu-riranimi sklepniki pestro okrašen. K prezbiteriju je prislonjen mogočen stolp, redek in pri nas najlepši spomenik poznogotskega dvoranskega stavbarstva. Oboje je delo škofjeloškega gradbenika Jurko Streita (1J21-1524). Notranjščina cerkve pa ima po izjavah umetnostnih zgodovinarjev najbolj zajemljivo in privlačno opremo in arhitekturo izmed vseh ostalih v Dravski banovini. Izpolnjuje jo poleg glavnega oltarja, ki je največji zlati oltar na področju Gorenjske, vrsta »zlatih oltarjev« iz. prve in druge pol. XVII. stoletja,

dvoje kipov in relief poznogotskega izvora. V eni stranskih ladij hrani rebro Ajdovske (morske) deklice (ki je bila po ljudski pripovedki velikanskega obsega tolika, da je stala z. eno nogo na Šmarjetni, z drugo pa na Šmarni gori ter tako stoječa zajemala vodo iz Save). Poleg navedenega je v notranjščini cerkve več ostankov starih Ircsk iz druge polovice XIV. stoletja in še druge stare zanimivosti. Pred cerkvijo pa je lopa iz novogotske dobe.

Skozi Poljansko dolino.

kakor razvidi čitatelj iz opisa Škofje Loke, se tamkaj združujeta dve reki, Poljanska in Selška Sora, ki pritekata iz istoimenih dolin; izhodišče za obe je Škofja Loka. Idilično romantična poljanska dolina je dolga malone jo km, ali vobče dokaj stisnjena; vendar se tu in tam nekoliko razširi. Cesta nas votli ob levi strani rečice Poljanske Sore mimo nje na levi in desni obali posejanih vasi iz manjših selišč, od katerih pomembnejše v smeri od Škofje Loke bomo spodaj omenili. Dolina, oziroma kraji ob njej so zvezani z. redno avtobusno progo Škofja Loka—Ziri.

Visoko

je prva večja vas v Poljanski dolini; oddaljena je od Škofje Loke dobrih 12 km. Leži 37s m nad morjem v prijazni okolici. V bližnji vasi nahajamo »Tavčarjev dom«, bivši lovski grad brižin-skih škofov.

PODJETJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN

G. F.1CHNEITER, ŠKOFJA IOKA

DRAVSKA BANOVINA

Izradjuje vodne turbine sviju vrsta za pogon električnih centrala, tvornica, mlinova, pilana i različitih drugih obrata. Mvtomatičko precizne regulatore, zatvornice.

Kompletne transmisije za vene-cijanske i kružne pile, nihalne pile, mlinske garniture, čekić na pero, transmisije itd.

KONKURENČNE CENE PRVOKLASNE REFERENGIJE

kl3paijyje BOAne ryp6nHe cbhjv Bpcra aa uoioh ejieKTpniiHHx u,en-Tpajia, TBopnnu,a, rvuimiOBa, nn/iaHa

h pa3JiHiiHTHx ^pyrnx o6para. AyTOMaTHLii<o npeuH3Hc peryjia-

Tope, 3aTB0pHHU,e.

KoMiiJierne rapHH'iype 3a BeHe-UHJaHCKe m Kpy>Kiie nmie, nnxajiHe nnjie, MjiMicKC raptiMrype, qeKnii Ha nepo, TpaHCMHCMJe hivl

KOHKyPEHMHE UJEHE nPBOKJIACHE PEO>EPEHUMJE

481

v o z

N I

MATEVŽ ERŽEN

Proga Gorenja vas Škofja Loka in obratno

R E D

km

Čas

Cena

Postajališče

Cena

Cas

4 10 12 17 20

5.50 6.00 6.15 6 30

6.40 7.00

17.45

17.55 18.10 18.25 18 35 18.45

10- 30 1040 1055 11 10

11- 20 1130

12-15-18-

Gorenja vas.....i"111

Poljane.......A

Log........

Brode........

Y škofla Loka ' priti. kolodvor . ,„n,.

18

12 9-6-3--

H .00 13.40 13.25 13.10 13.00 12..5

21.20 21.10 20.55 20.40 20.30 20 20

915 905 850 835 825 812

Samo ob nedeljah in praznikih. — Otroci v spremstvu starišev do 4 let prosti! Prtljaga do 5 kg prosta, od 5—30 kg 1 kg 1 km 1 para.

533

Poljane

so takisto večja vas, dobre pol ure naprej od Visokega, z okoli 250 prebivalci in ima yji m nadmorske višine. Tu je rojstni kraj slovenskega kulturnega delavca, politika in plodovitega pisatelja dr. Ivana Tavčarja (omenjamo njegova dela in spise: »Visoška kronika«, »Cvetje v jeseni«, »V Zali«, »Slike iz Loškega pogorja«, »Grajski pisar«, »Čez osem let«, »In vendar«, »Gospa Amalija«) in slikarjev Jurija in Ivana Šubica. Pri Poljanah se dolinska ožina znatno razširi v smeri proti višje stoječim krajem in je od tu dalje tudi bolj gosto naseljena. Od vasi je nadvse pripravno izhodišče na Mali Blegoš 1364111 in Blegoš 1562111 visoko goro. Turo na Blegoš je radi lepih razgledov zelo priporočati in bi naj zato imel čini več obiskovalcev (pot vodi preko idilične vasi

J a v o r j e , 700 m sojnem položaju,

ob

tošenicar

nad morjem v prelepem pri-in mimo vasi Zgornja Zetina preko gozdov). V vasi Poljane je za okrepčilo dobra gostilna, v bližnji Srednji vasi tudi dve, v katerih je na razpolago 10 tujskih sob.

V Poljanah je petrazredna osnovna šola, pošta, žii|ini urad in orožniška postaja. Trgovcev in obrtnikov je tam okoli dvajset. Dalje obstoje: Kmetijsko bralno društvo s knjižnico, Katoliško prosvetno društvo, Prost, gasilno društvo, Posojilnica in hranilnica r. z. z o. z. in Elektro-strojna zadruga z o. z.

Gorenja vas,

kamor dospemo mimo S r e d nje vasi, je tretji večji kraj v Poljanski dolini v razdalji okoli

Poljane nad Škofjjo Loko

Gorenja vas nad Škofjo Loko

Kolo Avg. Hlaznik, Škofja Loka

5 km od Poljan ali 20 km od Škofje Loke, na levem bregu Poljanske Sore.

Gorenja vas Šteje približno 300 prebivalcev. Nadmorska višina 407 m in jc zelo pripravna kot preprosto manjše, a tembolj zdravo letovišče, priporočljivo radi možnosti lepih izprehodov v mično okolico, bogato naravnih sprehajališč ter daljših izletov naokoli po lepi dolini in jo oklepajoče gorske vršace. Za kopanje pa je uporabno naravno kopališče v Sori.

Tu je tudi odnekdaj razvita domača čipkarska obrt, katere izdelki vživajo v svetu lep sloves, zato jih razpošiljajo na vse strani. Ta vrsta domače obrti ustvarja prepotreben zaslužek marsikateri gorenjevaški družini. V kraju jc poštno-brzojavno-telefonski urad, štirirazredna narodna šola in zdravnik z hišno lekarno. Dalje so tam: Sokolsko društvo, Prostovoljno gasilno društvo, Kmetijsko društvo (podružnica) ter Prosvetno društvo. Dalje Obrtna zadruga ter Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Precej jc obrtnikov in nekaj trgovin, dalje več gostiln z razpoložljivimi tujskimi sobami po nizki ceni (5 do to Din). Informacije daje radevolje rest. Šorli in gostilna Percscutti.

Ko stopimo preko sorskega mostu na desni breg, dospemo po par minutah v nekoliko večjo

vas

Trato,

odkoder pelje cesta preko Horjula v Ljubljano. Trata jc samostojna občina s 2333 prebivalci; pripadata ji tudi Gorenja vas in nižje omenjena vas Hotavlje. V vasi jc župni urad, sedež, komande obmejnih čet in štirirazredna osnovna šola ter Hranilnica in posojilnica r. z. z. n. z. Glavno zbirališče tujcev in turistov v Poljanski dolini sta Gorenja vas in pa Trata.

Par kilometrov navzgor od Gorenje vasi se odcepi vstran cesta proti Goriškem, ob kateri leži žc blizu meje vas Hotavlje, v katere neposredni bližini (pičle pol ure oddaljen) se nahaja termalni izvirek, ki ima 28 " C. Izkoriščajo ga večinoma okoliški prebivalci. V ta namen služi enostaven bazen, poleg katerega je gostilna »Pri Topličarju« (oskrbuje Marija Kristan). Svoječasno (do leta 1869.) jc bila tu topilnica, ker so se v bližini na Kopačevem in pod Koljakom nahajali bakreni rudniki; topilnica je obstojala tudi v bližnjem selišču Spodnje Brdo.

Nad Gorcnjo vasjo sc Poljanska dolina zopet začne zoževati nad višje stoječo vasjo Podgora (kjer jc istotako bila fužina, oziroma topilnica), od koder vodi cesta proti Zirem, ki pa so že na Notranjskem in tik ob italijanski meji ob zaključku Poljanske doline.

Skozi Selško dolino.

V jugozahodno smer vodi iz. Škofje Loke od kolodvora lepa cesta proti že v začetku opisa omenjeni Stari Loki. Tam nekako pričenja vhod v mikavno Selško dolino, ki jo gorski hrbet deli od Poljanske doline. Leži med Blegošem in Bohinjskim pogorjem ter Poreznom (1632111). V časih, ko še ni bilo železnic, je cesta skozi selško dolino bila velike važnosti kot prometna trgovska črta, ki je kraje tostran doline in izven nje vezala s kraji v Soški dolini. Danes je uveden med Škofjo Loko in Železniki reden avtobusni promet, ki spaja kraje v dolini z ostalim svetom.

Ko jc za nami Stara Loka, premagamo še nekoliko klancev in kos poti ob slikovitem gozdnatem bregu rečice Selške Sore in že dospemo v pičli dve uri od Škofje Loke oddaljeno vasico

Praprotno,

ki se je udomačilo pod levo dvigajočlmi se gorami Lubnikom in Križno goro. To jc majhna, a ljubka vasica, 400 m nad morjem, kjer se potniku v par gostilnah nudi okrepčilo. Naprej, dober kilometer od tu, pa že srečamo prihodnjo večjo vas

Bukovica,

ki leži nekoliko nižje (395 m nad morjem) in šteje nekaj nad 150 duš. Kdor ima za naravne lepote dovzetno srce, sc naslaja tu v pomladi in poletju ob razgledu po valujočem bohotnem polju v prelepi zeleni dolinici.

Nadaljna pot po dolini, ki se od tti naprej širi in postaja vse krasnejša, mikavnejša, vodi mimo panorame skrbno obdelanih ravnic, trat, dobrav in gozdov ter pripelje do kraja

Dolenja vas,

ki leži nekako v sredi Selške doline. Leži 454111 nad morjem in ima okoli 250 prebivalcev.

Selca,

ki leže dva kilometra nad Dolenjo vasjo ali štirinajst km oddaljena od Škofje Loke, štejemo med večje vasi v Selški dolini in imajo radi prijetne okolice ter zdravega, proti vetru zavarovanega brezpravnega in prisojnega položaja vse predpogoje gorskega letovišča, ki je kot tako zelo priporočljivo. Dejali bi, da je to najprijetnejši kraj v vsej dolini.

Selca so 443 m nad morjem, imajo pošto in brzojav ter osnovno šolo. Razvita jc tu domača čipkarska obrt, lesna trgovina in še nekatere stroke obrti. Obstoji tudi krajevna podružnica Slov. planinskega društva, ki služi letoviškim interesentom z. vsemi pojasnili. Stanovanja in oskrbo je dobiti v več gostilnah. Izletnih točk je polno, kamorkoli sc obrnemo: na Sv. Mohor (998111), Ratitovec (1666 m), k slapu Nemiljščice,

lu

VIKTOR BENEDIK

AVTOPROMET

ŽELEZNIKI VOZNI RED

avtobusne proge Železniki- Škof ja Loka, kolodvor in obratno

km

V delavnikih

V nedeljah in praznikih

Postaje

V delavnikih

V nedeljah in praznikih

 

5.30

10.45

5.30

14.30

 

Železniki.....

P'

 

9.55

16.30

9.10

16.30

V.5

5 35

10.50

5.35

14.35

 

 

J

 

9.50

16.25

9.05

16.25

3.5

5.40

10.55

5.40

14.40

   

Studeno ... . .

   

9 45

16.20

9.00

16.20

5.5

5.45

11.00

5 45

14.45

         

9.40

16.15

8.55

16 15

7.5

5.50

11.05

5.50

14.50

   

Dolenja vas ....

   

9.35

16.10

8.50

16.10

9.5

5.55

11.10

5 55

14.55

   

Bukovica.....

   

9.30

16.05

8.45

16.05

10.5

6.00

11.15

6.00

15.00

         

9.25

16.00

8.40

16.00

16.

6.15

11.30

6.15

15.15

   

Stara Loka ...

   

9.10

15.45

8.25

15.45

17.

6.20

11.35

6.20

15.20

   

škofia loka

   

9 05

15.40

8.20

15.40

20.

6.25

11.40

6.25

15.25

prlh.

• o

h.

9.00

15.35

8.15

15.30

Podjetje ima najugodnejši vozni red iz postaje Škofja Loka v romantično lepo Selško dolino do trga Železniki, odkoder je izhodišče k lepim izletniškim točkam, kakor so: Ratitovec, Blegoš, Porezen, preko lepe gorske vasi Sorice v Bohinj in še mnogih drugih.

529

v Dražgošc itd. Z višin sc nudijo vsepovsod prekrasni obširni razgledi v planinski svet. Povsod na hribih okoli Sclc pa se belijo ljubke podružnične cerkvice. Kaki dve uri od Sclc visoko gori nad Selško dolino na južni strani 1410111 visoke Jelovice kraljuje po svoji edinstveni legi zanimiva vas Dražgoše, pravi skrit biser naše lepe domovine. Kako pisan, prisrčen m privlačen jc ta lepi košček slovenske zemlje s svojimi valovitimi sekanimi in višje in nižje prelivajočimi se tratami, njivami, vrtovi in košenicanu, vmes pa slikovite gorenjske domačije, med katerimi sc vijejo bele cestice — to je dehteča poezija narave, ki i/zvcncva v čudoviti harmoniji vesoljnega stvarstva. Zanimivost zase pa predstavlja dražgoška Žup-na cerkev, namreč radi lepe oprave, t. j. takozv. »zlatih oltarjev« iz. XVII. stoletja, s katerimi je v zvezi mikavna narodna pripovedka. Povprašaj /govornega domačina in rad ti jo ho povedal. Slavni so tudi dražgoški »mah kruhki«, izdelani v najrazličnejših oblikah s pristno narodno ornament iko

Češnjica

se imenuje naslednja, cca. 3 km od Selc oddaljena manjša vas z. okoli 240 prebivalci. Tu sc vzpne dolina že tlo višine 450111, dolina pa se zopet zožuje, postaja bregovita in zastira vsak razgled. V gostilni »Ratitovec« so na razpolago čedne tujske sobe in vsa potrebna oskrba. Do Železnikov vasi le četrt ure hoda.

Železniki.

Na severozahodu Dravsf v sredini Selške doline, 17 1 20 km od kolodvora, leži ol

lanovine, nekako od Škofje Loke, )b reki Sori 472 m

nad morjem starodavni trg Železniki, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju X6o prebivalcev s 157 hišami. Dolina je ozka in globoka, zato so Železniki dolgi 1 km 300 m. Dele se na tri dele: Gorenji konec, Trnje in Racovnik. Skozi vse Železnike padajo hribi strmo k reki Sori in cesti. Od Trnja proti Gorenjemu komu pelje cesta pod »Zijavko«, kjer moraš zlasti pozimi »zijati« (gledati) kvišku, da te ne zaloti plaz, ali v pomladi kamenje, ko prične odnehavati zmrzal.

Prebivalstvo se danes peča največ z obrtom, trgovino 111 čijikarstvom. Ko jc leta 1903. popolnoma prenehala železna industrija, je bila za Železnike pravi blagoslov ustanovitev čipkarske šole.

Na vse strani se dvigajo precej strmi hribi: Racmanski, Kovaški vrh, Špik, Gorenjski Kovaški vrh, Plešcnicc, Vancovcc, Kamilic, Štedcl, Lasnovec, Suha dolina in Snegovhik. Sosednje vasi: Češnjica, Rutino, Podlonk, Prtovč, Zali log, Martinj vrh, Ojster vrh in Smoleva. Potoki, ki pritekajo v Soro: Plenšak, Zadnja in Spodnja Smoleva.

Zgodovina prvih železniških naselbin, njihovih rudnikov in fužin, sega daleč nazaj v stare čase. Slavni Valvazor piše, da so bili Železniki že leta 1379. imenitni in cvetoči. Razna znamenja sve-docijo, tla so bile lužine v železniški okolici že davno pred Valvazorjcvo letnico. Pred nekaj desetletji so skopali pod Kališanii na tako zvani »Štalici« mnogo ješence in žlindre, kar kaže z gotovostjo, da jc tam stala nekoč fužina. Kako in odkod so dobivan tako visoko nad današnjo ravnino potrebno vodo, ali SO lužino gnale človeške moči ah kaj drugega, to bo gotovo ostala nedognana skrivnost. Verjetno je, da je našo rav-

Železniki v Valvasorjevi dobi

nmo nekoe napolnjevalo jezero m mogoče je, da so stale fužine OD jezerskem obrežju. Ce ostane lužina na »Stalci« uganka, je |->a gotovo, ila so pozneje stale železniške lužine ena v »Dašnici« in ena v »Farjevem potoku«. Še se dobi sled nekdanjih lužin v omenjenih dveh krajih m precej dobro je poznati, kje so stale. Kdaj so bile postavljene v »Gorenjem koncu« in na »Kacov-niku« se l tleli ne ve določno; Ic toliko pove ljudska govorica, da je bila fužina na »Racovniku« 90 let prej kot v •■Gorenjem koncu«.

Rudo za fužine so dobivali skoro gotovo največ v dra/govski gori. Odkladali so jo na Rudnem (zato ime Rudno), ki sc je včasih imenovalo pod Rudno goro. Pa tudi rudniki. Pravijo, da je bil na Racovniku hiša st. 92, ohranila ta hiša še do da-»Stolmu«. brez dvoma je okolici še več rudnih jam. Po ustnem izročilu je bila Palmada (sedaj hiša st. 88) prva hiša v Železnikih. Njeni lastniki so bili neki Lahi, doma od Palmanovc v Furlaniji. Ustanovitev Železnikov se pripisuje Lahom, kar kažejo še nekatera imena: Klovže chiuse — za-tvornice, vrata; vigenc — iguum — ogenj; kar-barnov — karbonium — oglje. Zgodovinski podatki vedo povedati, da so se omenjeni Furlani Ui naselili žc leta 1 148. Fužine, ki so jih osnovali,

»pod Rudnim«, t. j bližje so se nahajali ondi, kjer zdaj stoj velik rudnik; zato je našnjega dne ime v moralo biti v bližnj

so si že v nekaj desetletjih po ustanovitvi pridobile svetoven sloves. Kasneje so fužine prešle v last frižinskih škofov, za temi pa v avstrijsko državno last. Frižinski škofje so Železnikom dovolili mnogo pravic m ugodnosti. Ko so začele obratovati fužine na Jesenicah, je onim v Železnikih bilo nemogoče vzdrževati z njimi konkurenco, poleg tega pa sc je v zadnjem časti pogrešala železniška zveza, ki bi sicer morda vendarle omogočila nadaljnji obstoj fužin. Tako je nekdaj cvetoča in širom sveta znana lužmarska obrt popolnoma propadla; od njih je ostalo Ic značilno ime kraju in spomin na pretekle čase gospodarskega blagostanja.

Ustno izročilo pravi, da so bih Železniki nekoč v živahni kupčijski zvezi s Primorjem. Iz Železnikov je peljala stara, še danes ohranjena pot, ki je peljala mimo Pečnika šc. 52, mimo Krasa za današnjim jezom, mimo Petrača, dalje za jeseniško lužino, kjer pelje stara pot v Sušo m dalje ob Sori tlo deželne meje.

Kakor pričetek Železnikov, tako je tudi cas zidanja stare farne cerkve zavit v temo. Nič ni natančnega il.ttuma, kdaj je bila stara cerkev pozidana. Gotovo je, da je bila ta stran, kjer je stala stara cerkev in stoji sedanja, zaraščena s temnim gozdom, kajti zvala se je nekdaj naša cerkev »pri sv. Antonu v gozdu«. Tudi to ni znano, ali je bila na tem mestu najprej Ic kape-

lo.

147 -

OH

lica ali pa takoj cerkev. Ob Valvazorjevem času jc imela cerkev tri oltarje: sv. Antona, kot cerkvenega patrona, sv. Ano in sv. Andreja. Ko je bila fara ustanovljena, so prizidab k stari cerkvi novo zakristijo. Leta 1874. pa je bila posvečena nova župna cerkev, katere notranjščina je naravnost veličastna.

Preden je bila ustanovljena lastna fara, so bili Železniki podružnica selške fare. Za ustanovitev železniške fare ima največ zaslug fužinar in takratni ključar železniške cerkve Jurij Peter Plaveč.

Ta mož se je trudil s prečudno vnemo in požrtvovalnostjo v letih 1619. do 1622., da bi p r i -dobil Železnikom samostojno faro. Ljubljanski zapiski svedočijo, da se je mož. boril z mnogimi zaprekami, a najbolj sta mu pri tem plemenitem delu nasprotovala loški takratni župnik in frižinski škof, ki je bil lastnik loške graščine. Toda neutrudljivi Jurij Plaveč se ni dal oplaziti; kjerkoli je upal doseči svoj namen, tja se je podal, ne strašeč sc nobenih stroškov. V dosego svojega namena, priboriti Železnikom samostojno faro, je potoval dvajsetštirikrat (24) v Kamnik k nad-mašniku (dekanu), osemkrat (8) v Ljubljano, šestkrat (6) v Kranj, dvanajstkrat (12) v Videm k patrijarhu, enkrat v Vipavo, enkrat v Gorico, enkrat v Gornji grad na Štajerskem, štirikrat (4) v Škofjo Loko in enkrat v Radovljico. Za postrežbo duhovniškim in deželskim komisijam je potrošil osemsto (800) forintov (goldinarjev). Za posebna darila vplivnim osebam je razdal šest-dcsctštiri (64) cekine (dukate), sedemdesetosem

Vsem Gorenjcem se toplo priporoča tvrdka:

ANTON KRŽIŠNIK

NOVO MESTO pri mostu.

Trgovina strojev, koles, otroških vozičkov, tehničnih predmetov, šablon in predtlskarlja. 550a

Železniki:

Motiv iz. Cerkvene ulice

Foto Veličan Bešter, Ljubljana

(78) cekinov, sedem tolarjev, štirinajst (14) kron, dva para svilenih nogavic in štiridesetosemtisoč (48.000) kovanih zrebljev. Končno je bila po zaslugi Jurija Plavca tara ustanovljena leta 1622.

Šc preden je bila ustanovljena železniška župnija, so si napravili Železniki svoje lastno pokopališče. Blagoslovljeno je bilo leta 1619. Pri tej priliki se je pokazal Jurij Plaveč kot najpožrtvo-valncj.ši mož v I ari. Potočil je zastonj šest tovorov dobre, sladke brežanke m dva tovora terana. Jurij Plaveč je kupil dve hiši 111 vrt: od Jurija Varla, fužinskega lastnika v h'arjevem Potoku, da sc je sezidalo župnišce.

[zmed vseh duhovnikov železniške fare slovi najbolj župnik Miltael Grošelj, rojen v Kropi. Bil je najprej redovnik v stiskan samostanu na Dolenjskem. Ko je cesar Jožef II. po večjem razpustil samostane, so bili samostanski duhovniki poslani po raznih larah in tako jc prišel župnik Mihael Grošelj v jeseni leta [813. iz Ccrkclj v Železnike. Ta gospod jc, prišcdši v Železnike, kaj hitro spoznal potrebo šole, zato se je trudil z vsemi močmi, da jo pribori. Ustanovil in otvori] jo je leta 1815. Kronikar pravi, da so se že v začetku dosegli izvrstni uspehi, veselje med mladino pa tla je bilo neskončno. I bil večinoma nemški in tudi pri so otroci nemško peli. Ker šola imela lastnega poslopja, se je vršil sobi h. št. 6, kjer se je tedaj reklo pozneje pa »pri Preseljnu«. Dane hiši trgovina Janka Bogataja. Za šolo vneti duh Grošljev ni miroval. Venomer je premišljeval, kako bi šola prišla pod lastno streho. Zgodilo se je to, ko je bilo njegovo truplo že davno prah. Povedati se mora in še bolj zanimivo je, kako se je denar po njegovem prizadevanju pripravil. Naj sledi, kakor je zapisano: Župnik Mihael Grošelj

soli je m išah

Pouk v šolskih v začetku ni pouk v najeti »pri Kovaču«,

1 j c v dotični

Železniki: Splošen pogled

Sokolski doni,

rjen

je bil i/vrsten pridigar. Neke nedelje je tako ganljivo govoril o poslednji sodbi — kakor pove ustno izročilo — da je bila neka poslušalka Agata iz Smoljeve (vulgo Agatica), premožna posest-nica, tako presunjena, da je sklenila svetu popolnoma odmreti in le za Boga živeti. Po masi je šla v župnišče h Grožlju in mu rekla: »Gospod oče, danes, V tem trenutku. Vas proti temu, da me preskrbite z vsem potrebnim do smrti, postavim za posestnika vsega svojega imetja. Rabite

6. julija Kolo Avg.

1924

Blaznik, Škofja Loka

št. n, ki je bila kupljena z. Grošljevim fondom od ljubljanskega advokata tir. Blaža Crobatha in predelana za šolo. Šola je bila 83 let enorazred-niea, potem pa se je postopoma razvila v Štiri-razrednieo. Zelo pereče je danes vprašanje novega šolskega poslopja, ker prostori, v katerih se zdaj vrši pouk, ne odgovarjajo več ne higijenskim ne estetskim predpisom in je skrajni čas, da merodajni faktorji napno vse sile, da se uresniči nameravana gradnja novega šolskega poslopja.

Železniki nad Škofjo I .oko: zgoraj na levi »Racovnik«, un desni »Na Logu«, v sredi vhod

v trg s fužinarski

stolpom, spodaj na levi most čez Soro iz Ovčje vasi, na desni trg z župno cerkvijo

pre V Železnikih deluje danes društvo »Sokol«, ki

ima lasten dom, Gasilno društvo, Izobraževalno društvo, Ciril-Metodova podružnica in še nekaj drugih; dalje obstoji znana Sodarska zadruga z o. z. in več krznaru. Kol denarni zavod pa posluje Hranilnica in posojilnica r. z. z. o. z.

Trg prihaja v poštev tudi kot mirno planinsko letovišče in pomembna turistovska postojanka.

Jos. Primožič, šolski upravitelj.

g.i ah pa storite z i)|iii) po svoji volj vid nosi i!«

Pogodba je bila sklenjena In en del denarja jc naložil Grošelj za nakup primernega šolskega poslopja. Umrl je v Železnikih in ima v farni cerkvi v vzhodni zunanji steni viden spomenik:

Mihael Grošelj, fajmošter, oče teh ubogih, stvarnik tc šole, MDCCXV1.

Kasneje se je šola selila sem in tja, dokler se ni leta 1842. preselila v lastni dom, t. j. v hišo

Zali log.

Nad Železniki, 534 m visoko in 5 km oddaljena leži prijazna vas Zali log. Izrazit gorski položaj v ljubki, tihi okolici vsposablja to za-tišno vasico kot prijetno letoviščarsko postojanko med BlegoSem (1526 m) in Ratitovccm (1666 m). Nad vasjo Zali log se prične cesta močno vzpenjati, dolina se zožuje in vodi, večinoma med gorovitim terenom, mimo P o d r O s t a v Sorico.

Sorica.

Vas Sorica je ena izmed najvišje ležečih krajev na Gorenjskem (945 m nadmorske višine).

Prebivalcev šteje 514, t. j. Spodnja in Zgornja Sora. V vasi je pošta, tnrazredna narodna šola in Župni urad, dalje par trgovin in več obrti. V tamošnji gostilni I,. Pintar je razpoložljivih 10 tujskih sob. Popolna oskrba zna a $0—40 Din. V poletju prihaja v Soro dokaj letoviščarjev, posebno iz bližnjih mest Dravske banovine. Okolica je zelo slikovita 111 nudi izbiro izletov, tako n. pr, na Grmado, Osovnik, Sv. Katarino in proti Bohinju. Izmeti društev in zadrug v vasi omenjamo: Gasilsko društvo, Kmetijsko strojno zadrugo, Vodovodno zadrugo za uravnavo reke Sore, podružnici Kmetijskega in Čebelarskega društva. Razvita je tudi domača čipkarska obrt. - Oddaljenost otl Škofje I.oke znaša 10 km.

Kako Je Kranj postal industrijsko mesto in kako postaja letovišče

1.

Nesporno je dejstvo, da je izmed vseh slovenskih mest Kranj po prevratu gospodarsko relativno najbolj napredoval. Kranj, ki je zaposloval leta 1920. komaj 300 delavcev, jih zaposluje danes nad 4500. — Ta veliki napredek ni zgolj slučaj in tudi ne povsem posledica njegove ugodne naravne lege, ampak rezultat dobro pre mišljene gospodarske politike sedaj živečega kranjskega meščanstva, ki jc znalo izrabiti ugodni čas in je po razrušen ju svojega predvojnega gospodarstva takoj našlo pravilno gospodarsko orijentacijo, nakar se je z. brezprimerno pridnostjo in vztrajnostjo, pa tudi z dobro srečo lotilo tlela, ki rodi že danes obilen sad.

Pri tem delu jc sodelovalo celokupno meščanstvo, osobito oni pridobitniki, ki so danes glavni faktorji velikih gospodarskih edinie v našem mestu.

Gospodarsko stanje pred vojno v Kranju 111 bilo ravno slabo, če sc upošteva tedanji splošni gospodarski položaj cele dežele. Meščani so luli, kakor po ostalih kranjskih podeželskih mestih, šc poljedelci, vendar pa je bilo njih glavno opravilo trgovina in obrt. Samih poljedelcev je Kranj preti vojno imel že jsrav malt).

Ker je Kranj središče cele gorenjske kotline, kjer se je zbirala (in se še danes zbira) ob tržnih dneh, t. j. ob ponedeljkih, vsa bližnja in daljna okolica in se vrši živahna izmenjava blaga, zato jc naravno, da jc meščanstvo po večini živelo od ponedeljkov, zlasti obrt in trgovina; v ostalem so sc meščani bavili nekoliko s poljedelstvom, izvrševali polagoma svojo obrt ali trgovino in pri tem vobče precej dobro in udobno živeli. Vendar o kakem posebnem napredku preti pre-vratom ni mogoče govorili, nasprotno je gospodarski razvoj Kranja pred prevratom dolga desetletja skoraj popolnoma stal, ker ni bilo prave Inicijative otl strani meščanstva.

Stara obrt, ki jc bila svojčas v Kranju zelo mogočna, ki je za časa reformacije, organizirana v cehe, dosegla svoj višek, je že davno popolnoma

propadla. Pa tudi podjetja, ki so nastala v dobi merkantilizma končen) 17. stoletja, kakor zvonaru,), strojarnc, suknarne itd., so koncem 19. stoletja pO večini propadle. In od vseh te vrste starih, precej močnih gospodarskih edinie, sta se rešili v 20. stoletje le dve, namreč Maverjeva pivovarna, ki je bila ustanovljena leta 1653., m pa Fockova milarna, ustanovljena leta 1669. Vojno dobo pa je preživela edinole Fockova milarna, ki jc še danes v polnem razmahu, ki je otl svoje ustanovitve pa do danes v eni in isti družini ter brez dvoma najstarejša tovarna mila v celi nai kraljevini.

Industrije v modernem pomenu pred vojno Kranj prav za prav ni imel, z edino izjemo velikega Majdičevcga valjčnega mlina. Tudi potem, ko je v 70. letih stekla gorenjska železnica, se Kranj ni veliko iz.prcmenil.

Prebivalstvo sc je vedno kaj hitro menjavalo. In četudi so kranjski meščani na svoje staro mesto kaj ponosni 01 radi gledajo novega priseljenca od strani kot »pritepenca« tvorijo vendar ogromno večino sedanjega prebivalstva sami priseljenci.

Pred kratkim je »Kranjski zvon« iz. matrik ugotovil, da je v Kranju vsega skupaj Ic 16 tiru žin, ki prebivajo v mestu nad 100 let, in tla jc le N družinskih imen, ki so bila tu že nred 2co

leti.

tako hitra prememba prebivalstva pa Kranju vsaj v zadnjem času ni bila v škodo, marveč v korist, ker so novi ljudje večinoma pripomogli mestu k novemu napredku. Kolikor poznamo kranjsko zgodovino, je bilo tudi v prejšnjih časih tako. Mavcrji, ki so najstarejša družina v Kranju, so iz Bavarskega prinesli s seboj umetnost varenja piva, kocki pa, ki so prišli menda iz Sakson skega, umetnost izdelovanja mila. V 70. letih so prišli v Kranj Majdiči, ki so napravili prvo in edino veliko industrijo pred vojno v Kranju. Maj-dičev valjčni mlin, v velikosti, kakor ga je zgradil pok. Vinko Majdič, je bil eden izmed največjih mlinov v celi A vst ro-Ogrski; zalagal je s svojo moko vse avstrijske alpske dežele in jo po-

ŠUJaJ celo v prekomorske dežele. Tudi y Zadnji dobi so večino novih podjetij v Kranju ustanovili oni, ki so prišli od drugod, ki so prišli že »oblečeni« v Kranj.

Da je priseljenec v Kranju gospodarsko navadno agilnejši kakor domačin, si razlagamo tako', da se je sinovom kranjskih meščanov običajno bolje godilo kakor onim, ki so se semkaj šele priselili, in da so že po svojih starisih podedovali toliko imetja, da se jim ni bilo treba posebno truditi /a redne potrebščine. Ker je pa marsikateri kranjski nadebudni sin imel večje po trebe kakor njegovi stariši, sc je kaj pogosto zgodilo, da je podedovano imetje zapravil, pridobil ga pa marljiv priseljenec, čigar potomci so bili običajno že pristni kranjski sinovi. To je bil eden glavnih vzrokov, da so kranjske meščanske hiše tako hitro menjavale gospodarje. Upati je, da bo bodoča generacija zapustila CO kranjsko tradicijo.

Glavna gospodarska moč Kranja je bila preti vojno v njegovi trgovini. Tik do svetovne vojne ni bil Kranj samo trgovski center gorenjske kotline, ampak je njegova trgovina zalagala tudi velik del Goriške in imela k.t) živahne kupčije s Koroško in Trstom.

'/. ustanovitvijo Jugoslavije pa je bila velika trgovina Kranja zelo prizadeta. Robov i kranjske kotline tvorijo obenem mejo najsevernejšega tlela države. Vso trgovino, kar je šlo onkraj te meje, je Kranj namah izgubil, ostal jc zaenkrat navezan edinole na bližnjo in daljno okolico. Majdičcv mlin, ki jc izgubil prav vse zaledje, je definitivno prenehal z. obratom. Gospodarska situacija po končani svetovni vojni je lula skrajno neugodna; Kranj je padel na nivo ostalih kranjskih podeželskih mest. Tudi navidezni vojni dobički, ki so si jih nekateri pridobili, bi bih v kratkem izginili tako, kakor so drugod, ako se ne bi bih znali kranjski meščani tako hitro gospodarsko preorijentirati, kakor so to dejansko storili.

V zadnjih decenijih pred svetovno vojno jc bil dohod podjetnih pridobitnih slojev v Kranj precej velik, po prevratu pa sc je še znatno povečal. Po večini so bili pridni, marljivi, podjetni, delavni in tudi skrajno štedljivi ljudje, v nasprotju s starimi kranjskimi meščani, ki so vzrastli v dobrih gmotnih razmerah in se jim ni bilo treba boriti za svoj obstanek. Ko so vsi kranjski meščani stali po prevratu pred dejstvom, da je dosedanja gospodarska podlaga uničena, niso obu-pavali, marveč takoj začeli iskati novih virov pridobivanja.

2e v zadnjih dveh desetletjih preti svetovno vojno so kranjski meščani stremeli za tem, da bi pritegnili v Kranj kako večjo industrijo, zlasti tekstilno, In neštetokrat je bilo čuti pritožbe, tla je mesto veliko zamudilo, ker svojčas ni privabilo tekstilne industrije, ki sc je potem v Tržiču naselila. Želja j>o privabitvi industrije v Kranj je bila tako velika, tla so nekateri v te svrbe žrtvovali vse svoje ne ravno majhno premoženje. Vendar so bili vsi poskusi brezuspešni, deloma, ker časi niso bih ugodni — saj je imela avstrijska gospodarska politika vse druge tendence, kakor pa na jugu, v slovanskih krajih, podpirati industrijo — deloma, ker metode, ki so si jih oni, sicer podjetni možje posluževali, niso bile primerne.

Dejstvo je, da ob prevratu ni bilo v Kranju nobene omembe vredne industrije več, da pa tudi še ni bilo nobenih predpogojev za pnvabitev kake večje industrije.

Ker leži mesto Kranj na okoli (o metrov visoki planoti nad reko Savo, ob kateri je izpeljana železnica, m ker potrebuje vsako večje industrijsko podjetje vodo m železnico v neposredni bližini, dalje ker sta tvorili občinsko mejo Sava in Kokra m se je nahajal za industrijo primeren teren le na desnem bregu Save, v tuji občini, zato Kranj nt imel v svoji občini niti zemljišča, kamor bi postavil večjo industrijo. Manjkalo je tudi vsake pogonske sile. Edina tedaj obstoječa elektrarna Maver je zadostovala komaj za razsvetljavo mesta, ki pa tudi ni bila vedno sigurna. Seveda je lutli manjkalo potrebnega denarja, a predvsem krepke inicijative otl strani mestnega zastopa.

Kakor hitro pa se jc začela likvidirati vojna in povojna trgovina, kakor hitro je ponehalo največje pomanjkanje blaga in se je vrnil mir v deželo, se je takoj začelo marljivo gospodarsko delo v Kranju. Prvo industrijsko podjetje, ki se je po prevratu v Kranju povečalo v veliko tovarno in v povsem moderen obrat, je bila stara Polakova usnjarna, ki si je zgradila lastno električno centralo ob Kokri. Le žal, da je ta električna centrala radi nestalnosti vode precej nesigurna, takt) da si je morala tovarna omisliti še posebno parno rezervo, da svoje pogonske moči ni mogla dajali drugim, ampak jo rabila zgolj za lastno u porabo.

Prvo novo industrijo po prevratu je pripeljal v Kranj hrane Šumi, ki je v inozemstvu nakupu stroje za tovarno gumijevih izdelkov; te stroje je namestil v stari Sodarjevi pristavi. Iz. teb po-četkov je nastala tvrdka Vulkan, tovarna gumijevih izdelkov, ki pa je pozneje, žal, prešla iz rok domačinov v druge roke. Tvornica se danes krepko razvija, dasi ima neugodno lego v sredini mesta.

Odvetnik dr. Sabotby sc jc žc leta 1919. trudil, da bi spravil v Kranj večjo tekstilno industrijo, in je med drugim pridobil konzorcij, čigar člani so pozneje zgradili v družbi hrvaških pri-dobitnikov v Oroslavju večje tekstilno podjetje. Eksperti tega konzorcija so na licu mesta položaj Kranja za tekstilno industrijo proučevali ter prišli do zaključka, da je za večje tekstilno podjetje primeren prostor samo ob savski strugi in da bi bil posebno pripraven teren za to Gaštcjski pašnik, seveda pod pogojem, tla ni izpostavljen vsakoletnim poplavam. Ker ni bilo tedaj v Kranju nobene pogonske sile na razpolago, je ta konzorcij opustil namero, naseliti se v Kranju.

Gaštcjski pašnik, to jc savska naplavina na desnem bregu Save od savskega mostu pri Kranju med Savo in železnico, je bil sicer last Mestne občine, vendar pa se je nahajal v Stražiški občini. Pašnik je bil za občino skoraj brez vsake vrednosti. Vsaj donašal ni niti pare dohodka, ampak se je uporabljal za pašnjo koz in krav kakih prekupčevalcev (kajti meščani-poljedelci ga za svojo živino niso uporabljali), tudi so na njem gradbeniki kopali gramoz, namesto da bi ga vozili iz. savske struge, otročadi pa je služil za igrišče. Svojčas jc bil pri vsaki povodnji preplavljen. Odkar so pa zgradili novi most čez. Savo, ga je ščitil nasip pred velikimi poplavami, tako da so meščani na prejšnje poplave pozabili in zatrjevali,

da sedaj ni več nevarnosti za poplavo, tudi ob

največji vodi ne.

Ta Gaštcjski pašnik je bil torej po mnenju strokovnjakov ugoden za večjo industrijo, vendar bi ga bilo pri tedanjih konservativnih razmerah v mestnem zastopu težko pridobiti. Občinski zastop je tedaj stal na stališču, da je vsaka ped zemlje, katera je last občine, tako dragocena, da je ni oddati za noben denar. Značilno za tedanje mišljenje je bila odklonitev prošnje Rici Mayr-ja, naj se mu proda prostor med savskim mostom in njegovo pivovarno, ki se je taktično uporabljal kot jama za smeti, ki je bila pravi škandal za mesto Kranj. Njegovo prošnjo je občinski zastop gladko odbil, češ, da se ne sme prav nič mestne lastnine odsvojiti. In tako je ostala jama za smeti tik ob vstopu v mesto še celo vrsto let, dokler ni sedanji lastnik bivše Mavrjeve pivovarne, Delavski dom, napravil aranžma z. mestno občino, da se je odpravila.

Ko so se imele vršiti poleti leta 1922. prve občinske volitve, jc bila pretežna večina mestnega prebivalstva odločno mnenja, da je treba izbrati zastop, ki bo pripravljen izvesti vse potrebne reforme, ki bo imel tudi primerno inicijativo za potrebe mesta, ki se bori za svoj ekonomski obstanek. Ker pa povzročajo volitve po navadi tudi v takih mestecih, kot je Kranj, velike razprtije in onemogočujejo dalje časa vsako intenzivnejše delovanje, zato so se meščani potrudili, da se temu boju izognejo. In res, zgodilo sc je menda prvič v zgodovini kranjskega mesta, da so se vršile volitve brez. vsakega boja, — prav za prav, da se niso vršile nobene volitve, ampak da SO stranke le sklenile med seboj kompromis, vložile eno samo listo, ki je bila sama ob sebi izvoljena. Tako izvoljeni občinski zastop je izbral iz. svoje srede za župana dolgoletnega občinskega svetovalca Cirila Pirca, moža, ki je bil zavzet in dostopen za vsak napredek mesta in ki je še danes župan. V občinski zastop je prišla cela vrsta onih pridobitnikov, ki so ustvarjali nov Kranj in ga še ustvarjajo; in ta zastop je po večini žc danes v funkciji.

Eno izmed prvih del, ki jih je izvedel novi občinski zastop, je bila inkorporacija Gaštcjskega pašnika, kolodvora in gorenje Save v mestno občino Kranj. Vse, kar je ležalo onkraj Save, s kranjskim kolodvorom vred, je spadalo k občini Stražišce. Ce si je hotel Kranj pridobiti industrijo in imeti od nje za občino kakih direktnih dohodkov, je moral skrbeli pred vsem za to, da pride omenjeni svet, ki je bil last mestne občine, v lastno občino. To se je tudi posrečilo, čeprav stvar ni bila tako enostavna. Ze dovoljena pri-klopitcv se jc preklicala, čim se je prcmenil politični režim, pa se je zopet pri spremembi režima popravila. Da se je priklopitev izvedla, je mesto Kranj dolžno hvalo zlasti pok. ministru Gregorju Žerjavu in županu Cirilu Pircu.

Čim je bila inkorporacija Gašteja v mesto Kranj izvršena, čim jc bilo vslcd spremembe občinskega zastopa pričakovati uvidevnosti meščanstva za pridobitev industrije s tem, da se tudi tki industriji na razpolago vsaj bolj ali manj odgovarjajoč stavbeni svet, je mesto takoj začelo iskati zanj interesentov.

2e spomladi leta 1922. jc stopil dr. Sabothv s posredovanjem Franceta Vokača iz Ljubljane v stik s praškim industrijalcem Emilom Storža, ki jc zastopal konzorcij, čigar namen je bil zgraditi v Jugoslaviji veliko tekstilno tovarno. Franc Vo-kač je zainteresiral Emila Storža, da si je v zgodnji pomladi leta 1922. v Kranju situacijo ogledal na licu mesta. Radi pomanjkanja vsake pogonske sile, ki bi bila vsaj v začetku tovarni na razpolago, je imel interesent sprva velike pomisleke proti Kranju in ker so ga vabili v razne druge kraje Slovenije, se je bilo bati, da bo tudi ta industrijalec zapustil Kranj, tako kakor je to storila cela vrsta interesentov pred njim. In res se je skoraj že odločil za nek kraj v bližini Celja, ko je član konzorcija France Vokač v svrho, da se odločitev pospeši, vložil na občino Kranj prošnjo na prodajo enega dela Gaštcjskega sveta radi ustanovitve tovarne in se je ta prošnja na občinski seji dne 25. julija 1922. obravnavala. Na tej seji je poročevalec dr. Sabothv obširno pojasnil ves svoj industrijski program, ki ga jc že od leta 1919. propagiral. Po temeljiti debati sc jc sprejel njegov predlog, ki se jc glasil: Občinski svet na Gaštej-skem pašniku je rezerviran izključno le za večja industrijska podjetja. Mestna občina ga prodaja v ta namen po nizki ceni, ki se določi za vsakega reflektanta posebej po gospodarski vrednosti njegovega podjetja za mesto Kranj, vendar naj bo v kupni pogodbi določena kupnina bolj nekaka priznalnina, kakor pa resnična protivrednost sveta.

Za vsako pogodbo posebej veljajo šc naslednji pogoji:

1. Vsaka pogodba se sklene le pod pogojem, da se na odprodanem svetu tekom enega leta začne graditi, tekom dveh let pa prične z. obratom. Ako se pogoji v določenem roku ne izpolnijo, izgubi prodaja svojo veljavnost, kupnina pa zapade mestni občini;

2. sedež podjetja mora biti v Kranju;

3. podjetje mora vsem svojim uslužbencem, kateri se preselijo v Kranj, preskrbeti stanovanja v novih stavbah;

4. želi se, da naj podjetje nudi domačim interesentom možnost do udeležbe.

Predlog je bil sprejet skoraj soglasno. Proti je glasoval edinole umrli dekan Koblar. Ta sklep je tvoril podlago za prodajo zemljišča, na katerem se nahaja največje kranjsko podjetje, Jugočeška, bil je pa tudi povod dolgoletnim bojem in prepirom med meščanstvom; vendar danes lahko mirno trdimo, da brez tega sklepa ne bi bilo Ju-

ŠPECERIJSKA IN DELIKATESNA TRGOVINA

F. DOLENC, KRANJ

Cene zmerne. Postrežba točna.

70

gočeške v Kranju in brez nje tudi ne ostale večje industrije.

Sklep sc je sporočil tudi Emilu Storži in ga je mestna občina skušala pridobiti za končno odločitev. Njegove pomisleke radi pomanjkanja pogonskega toka je skušala ovreči z, dejstvom, da se je Vinko Majdič resno bavil z idejo zgradnje velike elektrarne na Savi. Ko mu je dal pokojni Vinko Majdič zagotovilo, da bo elektrarno na Savi gotovo zgradil, se je konečno odločil za Kranj.

Za razvoj Kranja je interesantno dejstvo, da je odločitev padla istega dne, ko se je položil vogelni kamen Narodnemu domu, dne S. avg. 1922. Kakor je bil vogelni kamen Narodnega doma izhodišče razvoja severnega dela Kranja, ki postaja letovišče in vrtno mesto, tako je bila Storzova odločitev 'odločilnega pomena za prihod tekstilne industrije, ki se je naselila ob Savski strugi v Kranju. Dne 8. avgusta 1922 se je krnil Storža s Francetom Vokačem prav ob istem času, ko je graditelj Narodnega doma, Maks Fock, imel slavnostni govor pri polaganju vogelnega kamna, v pisarni dr. Sabothv ja definitivno odločil za g radnjo tovarne v Kranju. Po končanem poslovnem opravilu se je podala vsa družba k polaganju vogelnega kamna. V vogelni kamen Narodnega doma vklesani datum je torej za Kranj v dvojnem oz.iru pomemben.

Ker je bil predpogoj razvoja vsake večje industrije za mesto Kranj obstoj velike električne centrale, ki bi dajala ceneje pogonski tok, je mestni zastop z. vso odločnostjo podpiral namero Vinko Majdiča glede izgraditve električne centrale, ki se je pozneje tudi res zgradila.

Sredi med ogromnim Majdičevim mlinom in ostalimi njegovimi poslopji se je nahajala majhna mestna hišica, ki je imela komaj par mL' obsega in ki sc je v njej nahajala črpalnica za črpanje vode v mesto. Črpalnico je še skonstruiral ženijalni jezuit Gruber in sc ni več uporabljala, odkar je dobil Kranj svoj vodovod. Hišica je imela tudi vodno pravico za circa 40 PH. Praktično je bila hiša in vodna pravica za mestno občimi brez vsake vrednosti, kajti zgradba moderne vodne naprave bi veljala za razmeroma majhno kapaciteto ogromno, poleg tega pa bi stavba, nahajajoča se v središču obširnega Majdičevcga podjetja, ovirala vsak razvoj večje vodne zgradbe na istem mestu.

V lokalnih političnih bojih je igrala ta črpalnica cela desetletja važno vlogo. Pri vsakih volitvah so se napravljali velikanski načrti, ki so pa seveda po volitvah zaspali. Temu brezplodnemu početju se je napravil sedaj konec. Na predlog dr. Sabothvja je občinski zastoji dne 22. septembra 1922 prav z ozirom na bodoči: industrijalizacijo Kranja sklenil odprodajo te hišice. Sklep ni bil več soglasen, pokazali so se še ostanki prejšnje mentalitete, pokazala so se nasprotja iz prejšnjih časov, vršili so se burni protestni shodi in vlagale se pritožbe; a vkljub vsemu je sklep kompaktne večine ostal v veljavi in mestna občina je dobila za malo hišico za tedanje čase ogromno vsoto, 1,200.000 K. Vinko Majdič je takoj začel graditi veliko savsko centralo, ki je danes povečini dogotovljena in oskrbuje pogonski tok za vso ostalo kranjsko industrijo, izvzemši Jugočeško.

Ako bi bil občinski zastop pri odprodaji mestne črpalnice ozkosrčen, kakor je bil prej desetletja in desetletja, ako ne bi bil v tem ugodnem času napravil z odprodajo črpalnice odločnega

koraka, ne bi imeli danes v Kranju velike Maj-dlčevc električne centrale in prav gotovo sc ne bi bila nobena industrija večjega stila v mestu naselila. Ako bi bil Kranj zamudil ugodno priliko, ki je bila dana v prvih letih mlade države za nove industrije, bi čakal zaman na velike tovarne, tako kakor jih čakajo drugi kraji.

Vprašanje zgradbe velike električne centrale je bila za Kranj ena glavnih etap njegove industrijalizacije. Zc pok. Vinko Majdič je začel z. gradnjo velike savske elektrarne, ki so jo potem po njegovi smrti njegovi nasledniki dogradili, in danes je Majtličcva elektrarna največja elektrarna na Savi, ki oskrbuje s pogonskim tokom ne le industrijo v Kranju, ampak lutli v okolici tja do Medvod. Majdičeva elektrarna je tako eden izmed stebrov kranjske industrije. Danes razpolaga z 2100 KS, vendar je vodni del zgrajen tako, da se strojno lahko vsak čas zviša na 4100 KS.

Pa kakor se je že pri prodaji mestne črpalnice pokazal odpor enega tlela konservativnega meščanstva, tako sc je odpor še povečal, ko je prišlo do dejanske izročitve Gaštcja graditeljem tovarne.

V seji dne [3. aprila 1. 1923. je občinski zastop na predlog dr. Sabothyja sicer soglasno sklenil, da se Emilu Storži kot zastopniku snujoče se delniške družbe Jugočeške odproda toliko sveta na Gaštejskem pašniku, kolikor ga potrebuje za nameravane tovarne, in sicer pod pogoji, ki so bih sprejeti na seji dne 25. julija 1922., ostali svet pa da se mu za dobo 5 let v svrho povečanja rezervira proti plačilu 5 K za nr; toda ko je začela Jugočeška z ozirom na soglasni sklep občinskega zastopa, še predno ga je nadzorstvena oblast potrdila, ker pač 111 bilo pričakovati kake pritožbe — torej ko jc začela graditi na Gaštejskem pašniku veliko tkalnico, tiskarno za tiskanje bombažnega blaga, belilnico, barvarno ter tri stanovanjske hiše 111 pomožna poslopja, in ko so bile stavbe ze v surovem končane, se je začel, prvotno v zvezi z odporom proti črpainici, potem pa tudi samostojen odpor proti odprodaji Gašteja. Pogostne spremembe političnega režima so sicer zavlačevale formalno rešitev precej časa, vendar niso novega podjetja v razvoju prav nič ovirale. Predaleč bi šlo, akti bi hoteli popisati vse laze tega boja, ki je zadobil kaj hitro loKalno-politično obeležje, kakor se to med nami pri vseh gospodarskih zadevah le prerado dogaja. K sreči podjetje na vse pritožbe in proteste ni polagalo posebne važnosti, in ker je Že v prvem letu tako velikt> denarja v zemljišče investiralo, se ni moglo več umakniti s tako malovrednega sveta, kar bi sc bilo gotovo že v jeseni 1923. zgodilo, ko je visoko narastla Sava ves Gaštej poplavila m sc jc pokazalo, da so se oni kranjski meščani, ki so trdih, da Gaštcjski pašnik ni več izpostavljen po-vodnji, zelo motih. Čim je fugočeška postavila tovarno, v katero je tekom let investirala nad 60 milijonov dinarjev, ji 111 preostalo drugega, kakor da je morala savsko naplavino, na kateri je stala tovarna, zavarovati [troti visoki vodi, kar se je zgodilo z milijonskimi stroški. S tem pa se je poprejšnja pusta, brezplodna in nekoristna naplavina seveda spremenila v prvovrsten kulturen svet. Četudi je bila prvotna cena j K za m2, pozneje 5 Din, navidez, nizka, se vendar v Kranju še nobeno večje zemljišče ni tako drago prodalo kakor Gaštcjski pašnik, če sc upoštevajo ogromne

investicije, ki so bile potrebne za samo obrambo sveta pred visoko vodo.

Posestno stanje pa se je na Gašteju končno-veljavno uredilo šele leta 1928. z razsodbami upravnega sodišča in državnega sveta, ki so ugotovile, da je bilo postopanje občine pri prodaji Gašteja tudi v formalnem oziru vselej pravilno m korektno.

Da je bilo to mestu koristno, dokazuje najbolj dosedanji razvoj celega Kranja; zato lahko trdimo, da ga danes v Kranju ni več človeka, ki ne bi pridobitve Jugočeške za Kranj odobraval. Z Jugočeško je pridobilo mesto prvo industrijsko podjetje velikega obsega, ki je dobro fundirano in ki ima od njega prebivalstvo mesta in okolice zelo velik dobiček.

Jugočeška je delniška družba m ima 20,000.000 delniške glavnice. Njene investicije v stavbah in strojih znašajo nad 60 milijonov dinarjev. Tovarna obstoji iz tkalnice z, nad 900 tkalskimi stoli, iz tiskarne za tiskanje tkanin, največje v državi, z barvarno, belilnico in pomožnimi obrati, producira na leto nad 10 milijonov metrov vsakovrstnega tiskanega blaga in umetne svile. Tovarna ima lastno kalorično centralo za 1200 PH, ki je v zvezi z deželno elektrarno na Završnici, s katero se medsebojno izpopolnjujete. Podjetje ima tudi lastno tovarno za pridelovanje krompirjevega škroba, kjer predela na leto do 600 vagonov krompirja, katerega precejšen del nakupi v kranjski okolici. — Jugočeška zaposluje že danes nad 1000 delavcev na dan, ki so po veliki večini okoličani, nadalje nad 100 mojstrov ter veliko število uradnikov. Vsi mojstri in uradniki stanujejo v novih uradniških hišah. Prvi ravnatelj jugočeške je bil Artur lleller, ki je zgradil prve stavbe in spravil tudi tkalnico v obrat. Sredi leta 1925. ga je nasledil sedanji ravnatelj Maks Ilorvic, doma iz, Sarajevega, ki je gradnjo dovršil ter dal podjetju današnji razmah. Kot dober poznavalec zlasti juga naše države je izvedel prvovrstno trgovsko organizacijo in ponesel tako Kranjske izdelke v zadnjo vas cele naše drŽave. Jugočeška pa ne prodaja svojih izdelkov samo v naši državi, ampak povečuje svoj eksport tudi v inozemstvo od leta do leta. Na visoko kvaliteto njenih izdelkov kaže dejstvo, da se prodajajo na Dunaju, Parizu in Amsterdamu. Precejšen je tudi eksport v Južno Afriko in Južno Ameriko. Leta 1930. je Jugočeška šc pridobila vse delnice Beogradske tekstilne d. d. Tako poseduje sedaj 3500 vreten, 1600 tkalskih strojev, dve največjih tiskarni za blago In dve kalorični centrali, zato se mora danes prištevati med vodilna podjetja tekstilne stroke v državi.

Jugočeška jc bila tudi vzrok in povod, cla se je naselila še ostala tekstilna industrija in da postaja Kranj nekako center tekstilne industrije v Sloveniji.

Privabilev Jugočeške v Kranj in način, Itako

sc jc izvršila, jc bila šola, ki so sc jc potem Še drugi v Kranju posluževali, včasih z večjim, včasih z. manjšim uspehom pri privabljanju nadaljnje industrije. Najmočnejši faktor je bil seveda vzgled sam, ki ga je Jugočeška dajala.

Ko sta leta 1925. poljska državljana Gustav Horak in Pavel Markgraf iz Loclza prišla v Jugoslavijo in iskala primeren kraj za ustanovitev tekstilne tovarne, sta se vsletl vsestransko pripravljenega terena hitro odločila za naselitev v Kranju. Prebivalstvo, ki je že videlo in vedelo ceniti vrednost industrije, jim je šlo rado na roke, tako da nista imela več takih težav že s pridobivanjem sveta, kakor ga je imela Jugočeška. Pokojni dekan Koblar, ki je bil od vsega začetka hud nasprotnik odprodaje Gašteja, je med tem časom svoje stališče napram industriji že v toliko revidiral, da jc leta 1926. za zmerno ceno prodal polovico župnijskega zemljišča na Farovški loki družbi fntex, tckstilno-iiitliist rijalni družbi z o. z., ki sta jo ustanovila imenovana industrijalca. Na tem, za industrijo ob Savi, naravnost, idealnem zemljišču, ki ni izpostavljeno nobeni povodnji, je zgradila družba lntex veliko, lepo in povsem moderno opremljeno tovarno za izdelavo volnenega in za izdelavo bombažnega blaga. Tovarna obstoji sedaj iz mehanične tkalnice za tkanje volnenega blaga, iz tkalnice za tkanje bombažnega blaga, in iz barvarne z. okoli 250 stroji in vsemi potrebnimi pripomočki. Podjetje se krepko razvija in zaposluje okoli 300 delavcev. Ker vodita podjetje oba ustanovitelja, ki sta izvrstna strokovnjaka, ni dvoma, da ima podjetje še veliko bodočnost.

Leta 1928. se je vrnil v Kranj Artur lleller in ustanovil nad Gaštejem veliko tkalnico za bombažno blago, ki jo vodi pod imenom Tcstilindus, družba z o. z. Tkalnica ima okoli 230 stolov, jc povsem moderno opremljena in se dobro razvija.

Istega leta je pridobila v Kranju tvrdka F. Brunna iz Plavv na Češkem zemljišče na gorenji Savi, ki ga je svojčas kupila Puškama, o kateri bomo še pozneje govorih. K temu zemljišču je prikupila še precej drugega sveta na gorenji Savi ter ustanovila družbo z omejeno zavezo, ki se jc prvotno imenovala Kranjske tekstilne tovarne, pozneje pa sc spremenila po ustanoviteljih in lastnikih v Jugobruna. 'Tovarna obstoji iz tkalnice, v kateri jc že v obratu circa 350 stolov in tiskarne. Tovarna zaposluje že danes okoli 300 delavcev, je pa deloma še v gradnji.

Vse dosedaj naštete tovarne so ustanovili industrijalci, ki imajo za seboj daljšo industrijalnO tradicijo in so svojo industrijo iz tujine k nam prinesli. Ta industrija jc prišla v Kranj na način, ki se je bil že v prejšnjih časih v Kranju obnesel. Kakor so pred stoletji prišli obrtniki in prinesli iz industrijskih krajev svoje znanje v Kranj, kjer so se krepko razvijali, tako se je v naših časih v drugi obliki izvršil enak historičen proces. Ker

ANDREJ RIBIC - STRAŽIŠCE PRI KRANJU

MODERNO UREJENA ČEVLJARSKA DELAVNICA

|„ x ■ vsa v stroko spadajoča dela od priproste do najfinejše izdelave po solidnih IZ. VI oujfc. Cenah in točno postrežbo!

jc vsa nova velika industrija v Kranju bila v rokah izkušenih industrijalcev, jim ni bilo treba sclc iskan izkušenj in jih drago plačevali, ampak so prinesli svoje bogate izkušnje s seboj; zato tej industriji ni bilo treba preboleti otročjih bole/ni in zato danes vse tudi uspevajo razmeroma dobro, vkljub današnji splošni gospodarski krizi.

Ker je vsa velika industrija naseljena ob Savski strugi in ker zavzemajo podjetja velik kompleks — saj zaposlujejo skupno circa 2000 delavcev — zato ima navadno tujec, ki pride v Kranj, pa večkrat tudi domačin pogrešno mnenje, tla obstoji vsa kranjska industrija le iz, te velike industrije, ki je bila bolj ali manj s pomočjo tujega kapitala ustvarjena. To mnenje je povsem napačno. Tudi domačini so se začeli že pred leti v tekstilni industriji prav krepko udejstvovati. Imamo v Kranju ze nekaj manjših tkalnic, ki so jih domačini ustvarili in ki obratujejo z. večjim ali manjšim številom stolov; skupaj je do 60 stolov. Adoll Prah jc ustanovil v mestu tkalnico, ki se uspešno razvija. Ivo Sire ima tovarno za juto. [zven Kranja nad Gaštejem je postavil hrane Sire tkalnico s circa 60 Stoli. Peter Kobal ima tkalnico za zastore.

Celokupna tkalska industrija obratuje danes s circa 1700 stolnu m zaposluje nad 2000 delavcev. Ce sc upošteva, da je začel prvi tkalski stol obratovati v Kranju šele leta 1924., je to danes rekord, kakršnega menila ni doseglo nobeno mesto v naši državi.

Zelo važna panoga kranjske industrije je pletilna industrija, ki šteje danes 12 obratov in je izključno v domačih rokah. Cela pletilna industrija sc je v Gorenjski kotlini precej bujno razvila, za današnje kritične čase mogoče še nekoliko preveč. V njej zavzema vodilno mesto brez dvoma Kranj.

Pletilno industrijo sta vpeljala v Kranj podjetna kranjska trgovca Edmund Kocbek in Anton Adamič leta 1922. Privabila sta iz Češkega strokovnjaka Jungmanna, s katerim sta napravila družbo »IKA« (beseda je sestavljena iz začetnih črk priimkov družbinih ustanoviteljev). Ker je bilo v tej družbi združeno strokovno znanje s prvovrstno trgovsko zmožnostjo obeh domačih podjetnikov, se jc nova industrija v Kranju kaj hitro in dobro razvila. Družabnik Jungmann je sicer kmalu iz družbe izstopil, domačina Adamič in Kocbek pa sta jo s svojo podjetnostjo in marljivostjo v par letih spravila brez dvoma 11.1 prvo mesto cele pletiljske industrije v Gorenjski kotlini. »IKA« zaposluje okoli 300 delavcev, njeni izdelki vživajo dober glas po celi državi. 1.. 1929. je tudi Kocbek izstopil iz >• Ike« in jc njegov delež prevzela Adamičeva soproga ga. Marija Adamič, tako da je »Ika«, ki se nahaja v krasni stavbi sredi mesta, danes last Adamičeve družine. Adamič je »Iko« šc izpopolnil in je poleg pletenin in trikotaže upcljal še oddelek za nogavice, ki je povsem moderno opremljen.

Večje pletiljske tovarne so še v Kranju M. Ogrizek, Jernej Ktišlan, M. Macarol poleg cele vrste manjših podjetij. Kranjski pletilski izdelki vživajo po celi državi zelo dober glas.

Prav tako važna kakor jsletiljstvo je v Kranju fabrikacija čevljev, ki se je razvila tudi šele po prevratu. Danes imamo v Kranju tri tovarne čevljev, od katerih je največja Jadransko-posavska čevljarna, d. z. o. z., ki si je ravno letos ob Savi na levi savski strugi nasproti Jugočeške zgradila

čisto moderno in precej obsežno tovarno čevljev, v kateri je zaposlenih okoli 100 delavcev. Jadran-sko-posavsko čevljarno so ustanovili podjetni čevljarski mojstri Bitenc Jože, Ivan Periiuš, Anton Perko, Peter Bajželj in drugi, v zvezi s trgovcem z usnjem Antonom Šteletom, ker so uvideli, da morejo napredovati Ic, če začno izdelovati čevlje na tovarniški način. Iz majhnih početkov je nastalo veliko podjetje. Tovarna čevljev Ivana Prešerna se krepko razvija in zaposluje okoli 70 delavcev, tovarna Andreja Černilca pa nekaj manj. Tudi te tovarne so vse opremljene z modernimi stroji. Domačim podjetjem se bo še pridružila tvrdka Vulkan, ki ravno sedaj namerava začeti s produkcijo gumijevih čevljev. Produkcija čevljev v Kranju je precej velika in gre večinoma v nase južne kraje, kakor Bosno, Črno goro, Dalmacijo, zlasti pa v Staro Srbijo in Macedonijo.

Otl oblačilne industrije je treba omeniti še tovarni perila Edmunda Kocbeka in Ivana Sav nika, ki sta po celi državi precej dobro vpeljani In zaposlujeta veliko število delavk, deloma v domačem obratu, a še v večjem obsegu na domu. Ivan Savnik ima poleg tovarne perila tudi tovarno za naramnice, kravate, turistovske potrebščine; v zadnjem času pa nanovo gradi posebno tovarno za rokavice.

S tem so naštete glavne panoge kranjske industrije; pa jc šc cela vrsta manjših podjetij, ki jih ne moremo posebej obravnavati, ker bi po-stal spis preobširen. Vendar pa moramo omeniti sicer ponesrečen poizkus privabiti še neke druge industrije, namreč ptiškarske. Četudi se je poizkus ponesrečil, jc vendar v marsikaterem oziru rodil dobre posledice.

Po nesrečnem koroškem plebiscitu leta 1920. je pribežalo v Kranj nekaj boroveljskih pušk n rje v in vsi učitelji boroveljske ptiškarske šole. Pripeljali so s seboj tudi nekaj strojev, ki so bili državna last. Kranjski meščani so jili sprejeli z odprtimi rokami in so bili pripravljeni, nuditi jim tudi gmotno pomoč. V ta namen se je napravila zadruga, ki bi se naj bavila z izdelovanjem lov skih pušk jso borovcijskem načinu. V zadrugo so vstopili mnogi kranjski meščani. A že v kratkem se je pokazalo, tla zadruga z majhnimi deleži ne bo mogla bogsigavedi kaj ustvariti; zato se je skušalo pritegniti meščane z večjo denarno udeležbo. Puškama se je nastanila v hiši Viktorja Omerse m je poslopje počasi preurejala v tovarno za izdelovanje pušk. Komaj pa se jc puškama začela razvijati v tovarniški obrat, žc sc je pokazalo, tla ji manjka predvsem večjega kapitala, a tudi strokovnega vodstva. Zato so začeli nekateri zadrugarji iskati v inozemstvu večje podjetje, ki bi dalo potrebni kapital, a tudi strokovne moči, da bi se puškama razvila v moderno tovarno orožja. Res se jc posrečilo pridobiti Čcško-slo-vensko zbrojevko, delniško družbo v Brnu, ki je bila pripravljena sodelovati in puškamo tudi denarno podpreti. Spomladi leta 1924. so se podali v Brno zadrugarji Rici Mayr, Viktor Onier-sa, Ivan Savnik, tir. Sabothy in Franc Sire in so z Zbrojevko sklenili pogodbo, po kateri se je Zbrojevka v znatni meri podjetja udeležila ter prevzela tudi vse tehnično in komercijelno vodstvi). Tudi se je dogovorilo, da se ima takoj nakupiti na gorenji Savi zemljišče, kjer se je nameravala postaviti in Zgraditi nova moderna tovarna orožja. Zbrojevka je dobavila večje število strojev ter opremila zlasti staro Sokolsko telovad-

nico v Omersovi hiši v popolno strojnico. Nameravalo se je izdelovati lovsko orožje vsake vrste, razen tega pa tudi vojaško orožje, zlasti puške. Na tej podlagi bi se kranjska puškama brez. dvoma lahko razvila v moderno tovarno orožja v pravcu, kakor je bil svojčas v avstrijskem mestu Steyr. Delavskih moči je bilo dosti na razpolago, ker je prišlo iz. Borovelj dovolj puškarjev, poleg tega pa se jc iz. Borovelj preselila tudi kompletna državna šola, ki je imela v Kranju skrbeti za pttškarski naraščaj. Ves načrt bi se dal prav lepo izvesti, če ne bi Kranj ležal tako blizu meje. Uspeli Puškamc kot zadruge bi bil mogoč samo tedaj, ako bi ga državna uprava podpirala in tlajala vojaška naročila. Ker jc pa državna uprava bila mnenja, da ni v obrambenem interesu države, ako se na eksponirani obmejni točki razvije velika tovarna orožja, je načrt moral propasti.

Vojaška uprava je sicer dala Puškami nekaj naročil, izjavila je pa, da tovarna nima pričakovati stalnih in večjih nabav. S tem je bila usoda kranjske Puškamc zapečatena, kajti izdelovanje zgolj lovskega orožja se je izkazalo kmalu kot nerentabilno. 'Zato ni preostajalo drugega, kakor tla sc Puškama likvidira, kar se je zgodilo na občnem zboru dne 30. aprila 1926. Likvidacija sc je izvršila na ta način, da se je vse preostalo imetje prodalo Jak. Pošingcrju, znanemu trgovcu z orožjem in ptiškarju iz Borovelj, ki je bival po prevratu v Mariboru in se je nato preselil v Kranj ter skušal s svojim strokovnim znanjem puškarno kot zasebno podjetje dalje voditi. Pa tudi ta jc kmalu uvidel, da more Puškama kot tovarna orožja eksistirati le, če ima državna naročila. Vojaška uprava jc tudi Pošingcrju izjavila, tla ga hoče zaposliti, vendar je stavila pogoj, da se preseli v Užice, kjer mu jc dala na razpolago primerna poslopja. Pošingcrju nI preostalo drugega, kakor da se je koncem I. 1926. z. vsem obratom in z mnogimi puškarji preselil v Užice, kjer danes prav dobro uspeva. S tem, da je odšla iz. Kranja velika puškarska industrija, je odpadla tudi potreba državne ptiškarske šole, ki jo jc potem državna uprava tudi sama preselila v Užice, kamor faktično spada. Namesto ptiškarske šole pa jc dobil Kranj tkalsko šolo.

Poskus ustanovitve ptiškarske industrije v Kranju se jc sicer v velikem obsegu, kakor jc bil zamišljen, ponesrečil, tudi so imeli zadrugarji, a se bolj Zbrojevka materijelne izgube, vendar poskus za Kranj ni imel ravno neugodnih posledic. Predvsem jc dala Puškama skozi leta precejšnjemu številu delavcev zaslužka. Saj je v svojih najboljših časih zaposlovala nekaj uradnikov in tlo 100 delavcev. Radi puškamc se je naselilo v Kra nju nekaj samostojnih puškarjev, ki tudi še danes samostojno in dobro izvršujejo puškarsko obrt in zaposlujejo še precejšnje število puškarjev. Poleg tega jc ostala poprej v Kranju povsem neznana trgovina z. lovskim orožjem in lovskimi potrebščinami, in ravno v zadnjem času ustvarja Viktor Omersa, ki ima sam trgovino z orožjem, tovarno za lovske potrebščine, zlasti za lovske patrone. Tako jc ta sicer ponesrečeni poskus prinesel v Kranj vendar le povsem novo panogo produkcije in pridobivanja, ki preživlja danes lepo število oseb.

Kranjska trgovina si jc po prevratu kaj hitro opomogla, čim se je povečal z industrijo domači trg in njegova kupna moč. Delavstvo, ki se re-

grutira iz. bližnjih vasi v kranjski okolici, jc brez. dvoma najboljše vrste delavstvo, ki si ga moremo misliti. Sinovi in hčere kmetovalcev v kranjski okolici, ki so bili v prejšnjih časih na domačih posestvih nepotrebni in so morali drugod iskati zaslužka, ostanejo sedaj v domači vasi in hodijo v kranjske tovarne na delt). Po končanem delu se vrnejo zopet v domačo vas in lahko pomagajo zlasti v poletnem času svojim bratom ali staršem pri poljskem delu. Sčasoma si prihranijo nekaj premoženja, pridobe v domači vasi ali dednim ah Kupnim potom majhno zemljišče, na katerem si postavijo lične hiše. Tak delavec ne postane nikdar proletarec brez. doma; na svojo grudo navezan ne zapravlja prostega časa s popivanjem v gostilni, ampak ga uporablja za obdelovanje svoje zemlje. Kupna moč takega delavca za kranjski trg je večja in solidnejša, kakor delavca, ki nima lastnega doma. Delavec, kakor ga ustvarja sedaj kranjska industrija, tudi lažje prenaša eventualno krizo.

Vitino znamenje takega gospodarskega načina so številne nove lične hiše, ki se veselo grade V okolici Kranja. Kot primer navedemo samo sosednjo vas Stražišce, kjer je zrastlo v kratki dobi čez 50 lepo zidanih hiš. Kakor v Stražišču, jc v vseh okoliških vaseh. Kranjska trgovina je v tovarniškem delavstvu pridobila precej močnega konsumenta, kar se zlasti v zadnjih letih kaže, ko kupna moč kmeta vsled vedno večje agrarne krize od dne tlo dne vitloma peša. Zato kranjska trgovina v zadnjih letih 111 bila podvržena večjim perturbacijam in ni doživela skoro nobenega gospodarskega poloma.

Kakor hitro si je trgovina kolikor toliko opomogla, je takoj začela iskati nadomestila za izgubljeni oddaljeni trg. Iskala ga je pa, ne kakor poprej, na severu in zapadu, ampak na jugu države in ga je tudi našla v veliki meri. Izvoz agrar nih produktov v Italijo je po prevratu nekaj časa vsaj vegetiral, sedaj je skoro popolnoma prenehal. Živahna je bila z Italijo do lanske krize lesna kupčija. Upati je, da lesna kriza ne ho konstantna, ampak da bo zopet oživela, četudi morda ne v tolikem obsegu, kakor pred krizo. Trgovina s kolonijalnim blagom in živili, ki je bila pred vojno velika, je za zunanji trg konečno pro-padla. Eksportni firmi za živila, zlasti za fižol in deloma za krompir, sta le šc A. & J. Majdič in F. Gorjanc, ki izvažata v Italijo in Francijo. Pač pa sc jc trgovina z. oblačili in sploh z vsemi industrijskimi produkti, ki jih Kranj sedaj proizvaja, zelo razvila, tako da se lahko trdi, tla trgovina, ki gre vsa v južne dele naše države, daleko in obilno nadomestujc vso predvojno trgovino.

Predvojni kranjski trgovec je imel navadno majhen lokal v hiši, v kateri je stanoval, stanovanja pa je še strankam oddajal in hišo deloma celo za poljedelstvo porabljal. V koliko se jc današnja trgovina v Kranju po vojni spremenila, dokazuje dejstvo, tla imamo v Kranju sedaj trgovske hiše, ki služijo izključno Ic trgovini. Semkaj je prištevati trgovske hiše Ivana Savnika, Antona Adamiča, Fdmunda Kocbeka, »Iko«, a deloma tudi trgovske hiše Ignaca Antlrašiča, Jerneja K ti -slana i. tir.

Po drugih naših podeželskih mestih so navadno trgovine z mešanim blagom; teh v Kranju nimamo, ampak se strogo ločijo trgovine z mešanim blagom in manufakturo. Z mešanim in kolonijalnim blagom obratujejo po večini na debelo

in zalagajo velik del Gorenjske kotline s svojim blagom. Podobno tudi manufakturne trgovine, ki

so v Kranju posebno na glasu. Tako trgovina Franceta Crobatba, Matije Koklna, Antona Božiča, Janka Sajovica itd. Tudi za železnino imamo posebne trgovine, tako Franceta Berjaka, Petra Majdiča in Ivana Fajfarja, za steklo pa Rudolfa I IlebŠa.

Pri velikem prometu je prišla na svoj račun tudi kranjska obrt, ki je vsa dobro zaposlena. Dejstvo je, da se v Kranju otl Piingrai a pa tlo Stare pošte ne dobi nobene hiše, ki ne bi imela vsaj enega poslovnega lokala. V središču mesta se v vsaki hiši navadno vsaj celo pritličje uporablja za poslovne prostore, mnogo hiš pa jc, ki služijo večinoma le v poslovne svrhe. Gene hiš v centru mesta pa so silno porastle m so relativno dražje kot v Ljubljani, ker se ta del mesta, ki leži na skalnati planoti, ozko stisnjen med reko Savo in Kokro, ne tla širiti. Kranj se širi, kakor bomo pozneje videli, samo na severni tlel, prebivalstvo pa se gosteje naseljuje in zitla v okoliških vaseh. To jc tudi vzrok, da se prebivalstvo, ki ga je sedaj nekaj nad 4200, ne množi tako, kakor bi človek pričakoval od kraja, v katerem je čez dan zaposlenih čez, 4500 delavcev. — Meščani-polje-delci so v Kranju popolnoma izginili. Le malo let po prevratu so še nekateri svoja polja obdelovali, a so drug za drugim 10 opustili, tako da danes ne poznamo nobenega človeka več v Kranju, ki bi živel le otl poljedelstva, in težko da SO še trije ali štirje meščani, ki se vsaj deloma preživljajo s kmetijo. Ekonomije so opustili popolnoma, m v kolikor se kranjsko polje ne zazidava ali odprodaja kot stavbeni svet, se tla je v najem okoliškim kmetovalcem; sicer pa vsak lastnik špekulira s svojim zemljiščem kot stavbenim svetom. —

Industrijalizacija je popolnoma preobrazila kranjsko lice, pa lutli kranjskega človeka. Ze leta 1924., ko je jtrvi občinski odbor polagal račun koncem svoje poslovne dobe, je župan Pire j-> r i -četek industrijalizacije reasumiral s sledečimi besedami: »Občinski odbor je s svojim velikopoteznim sklepom gletle odprodaje Gaštejskega pašnika omogočil razvoj mesta Kranja, kakor ga ni nihče pričakoval.« Kako resnične so bile te besede, kaže današnje stanje Kranja.

Priznati se mora, tla se je nuli struktura prebivalstva v zadnjih letih temeljito preobrazila. Celokupno meščanstvo, rekel bi, tekmuje med seboj v gospodarskem delu in pridobivanju. Zato se je tudi mišljenje meščanstva spremenilo. Spoštovan in veljaven je le oni, ki pridno dela m pridobiva, medtem ko brezdelci ne vživajo nika-kega ugleda več. Kar se je poprej v malih mestecih godilo, da so namreč obrtniki, pa tudi trgovci in sploh pridobitniki imeli svoj »blau«, je v Kranju popolnoma izginila. Ne najde se skoraj meščana, ki bi nedeljo podaljševal ter popival dva, tri

dni. Vse stremi za napredkom m blagOStanjertl. Zato ludi uspeh ne izostaja. V Kranju je podana možnost, tla vsakdor, ki hoče delati, lahko najde dober zaslužek. Svetovna kriza, ki prihaja tudi v našo deželo in ki jo posebno občuti ona trgovina, ki je veliko kupčevala z. našimi najbogatejšimi agrarnimi deli države, ho tudi v Kranju zahtevala svoje žrtve, vendar upamo, tla jo bo naše mesto relativno bolje preneslo kot drugi naši kraji.

Industrijalizacija Kranja, ki še ni zaključena, ampak stalno napreduje, je pokazala m rodila za Kranj tlosedaj bolj solnčne strani, dasi ni dvoma, tla bodo prišle tudi senčne, ki pa se bodi), — tipamo — ravno ratli posebne strukture kranjskega delavstva kakor tudi meščanstva lažje prenesle kakor drugod.

III.

Ne sicer tako hrupno, kakor sc je vršila industrijalizacija Kranja, vendar pa prav tako intenzivno sc je vršil m sc šc vrši danes proces olepševanja mesta 111 privabljanja tujske industrije v Kranj. Tudi v tem pogledu se je v zadnjem desetletju razmeroma več storilo kakor v katerem koli drugem podeželskem mestecu Slovenije.

Eno izmeti prvih del novega občinskega odbora v letu 1921 jc bil nakup Ogrinčeve hiše, ki je postala mestni rotovž, in sicer tak, kakršnega ni kmalu kje najti. Ogrinčcva hiša je bila po ustnem izročilu dvorec kranjskih mejnih grofov. Koliko je na tem zgodovinske resnice, se danes ne da dognati, vendar se lahko smatra kot zgodovinska resnica, da se je ta hiša, ki je pravi gosposki dvorec, morala zgraditi v sedanji obsežnosti nekako v istem času, kakor sc je leta 1491. gradila kranjska stolna cerkev. V letu 1617. se je dvorec, ki je bil prvotno pozidan v gotskem slogu, prezida] v italijansko renesančno palačo 111 v tej obliki )o vidimo še danes. Mestna občina jo je kupila za razmeroma nizko cent) 700.000 K in je denar za kupnino dobila iz skupička gramoznih jam pred kolodvorom, ki jih je istočasno prodala. Stavba je bila ob nakupu silno zanemarjena, vendar je bilo prvo nadstropje v obliki, ki jo je dobila leta 1637., vsaj toliko ohranjeno, da sc je dalo, četudi z. velikimi stroški, restavrirati. Zlasti je lepa sejna dvorana, s krasnim lesenim stropom in znamenitimi vrati. I lisa, ki jc bila po načrtih prof. Grebenca adaptirana, jc danes zgodovinska znamenitost Kranja in vreden sedež avtonomne uprave kranjskega meščanstva.

Velikega pomanjkanja stanovanj nI skušala mestna občina omiliti na ta način, tla bi sama zi tlala kako drago stanovanjsko vojašnico, ki se ne bi nikoli rentirala, ampak s tem, tla si je z. učinkovitimi ukrepi prizadevala gradbo stanovanjskih hiš pospešiti. Tako je zahtevala otl novih večjih industrijskih podjetij obvezo, tla se smejo uslužbenci, ki se priselijo otl drugod, nastaniti le v novih zgradbah. Nadalje pa tudi s tem, da je

brezobrestna posojila

za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipo- I 11 I■ R A

tek na hišah in posestvih daje svojim članom Ji "

Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1

Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48. Pravila proti plačilu Din 5 v znamkah-Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8 12. in od 14. —18. ure-

270

dajala svoje stavbene prostore skoraj zastonj na razpolago. Tako je občinski zastop na nujni predlog dr. Sabothvja že 13. septembra 1921 sklenil, tla se prodajo vsa zemljišča pod takozvanim Jelenovim klancem ref lektantom, ki se zavežejo, tekom enega leta na kupljeni parceli zgraditi stanovanjsko hišo, po raj Din za m'-'. Občina je torej prodajala prvovrsten stavbeni svet, ki se nahaja v sredini mesta m na zelo prometnem kraju, po isti ceni, kakor je leto pozneje prodala Gaštcjski pašnik. Kolike koristi je bil ta sklep, dokazuje dejstvo, da je danes pozidanih na svetu pod Jelenovim klancem nič manj ko 19 lepih stanovanjskih hiš, katerih vsaka ima v zračnih, solnčnih stanovanjih najmanj po dve družini. Na enak način je mestna občina iz, izkupička, ki ga je dobila leta 1925. za prodani zadnji tlel Gašteja Jugočeški, kupila od Rici Mavrja zemljišče za mestnim pokopališčem in ga ceneje, kakor ga je sama plačala, razdelila rellektantom, ki so tako dobili tudi skoraj zastonj stavbišča na sedaj najlepšem kranjskem stavbenem proStoru, kjer so postavili 9 lepili stanovanjskih vil.

Ena prvih posledic industrijalizacije Kranja je bila podražitev stanovanj, ki je tudi dala povod k pospeševanju gradbene akcije stanovanjskih hiš, ker je pokazal rentabilni račun, da se dajo nove hiše v prav kratkem času amortizirati. Saj so bili časi, ko je veljalo trosobno stanovanje v novi hiši do 2000 Din na mesec.

Gradbena akcija v Kranju šc ni pojenjala, marveč jc še v polnem teku, vendar z izpremembo, tla se gradi bolj na periferijah, ker se jc svet v bližini mesta preveč podražil. V mestu samem se je v zadnjih desetletjih pozidalo nad sto novih stanovanjskih Zgradeb. Veliko večje pa je število novih hiš na periferiji Kranja, izven mestnega pomerija.

Prav pogosto se čuje v Kranju očitek, tla jc mesto kot nalašč ustvarjeno za letovišče, tla se pa za privabitev tujcev ne stori nič, vkljub temu, da obstoji društvo, ki ima specijelno nalogo v ta namen. Tak očitek je neopravičen in mora izhajali Ic ah iz animoznosti ali pa iz zadolžene nevednosti, ker oni, ki tak očitek izreče, ne pogleda okoli sebe z odprtimi očmi. Res je namreč, da se je tudi v Kranju glede tujske industrije v zadnjih desetletjih storilo več kakor marsikje drugod. Ze takrat, ko se je gradi! Narodni dom, se je napravil podroben, velikopotezen načrt, kako se ima Kranj v bodočih decenijih razvijati in kako se ima poleg druge industriji' privabiti tudi tujska, za katero je Kranj res kakor ustvarjen. Po tem načrtu se ima naseliti velika industrija tam, kamor spada, to je ob Savski strugi v bližini železnice. Nacrt sc jc tudi izvršil, čeprav je šc mnogo prostora, kamor se lahko plasira še veliko industrije. Staro mesto je bilo namenjeni) zgolj trgovini in mali obrti, 111 tudi ta načrt jc danes tako izveden, da ga v starem mestu kmalu ne bo prostorčka, ki ne bi služil poslovnim namenom. Severni del Kranja, t. j. nekako otl gimnazije in Stare pošte naprej proti kranjskemu polju, Stra-lieči dolini in Prevaljem, naj sc izgradi kol vrtno mesto, katerega prometno središče bodi Narodni dom, ki naj se zgradi sicer kot doni vseh lokalnih kulturnih društev, vendar obenem nekako tako, da bo mogel služiti bodočemu letovišču kot Zdraviliški dom. Od Narodnega doma do gozdov, t. j. do Straheške doline in Preval j, naj vodijo drevoredi, tako da bo mogel letovišČar od Zdra-

viliškega doma do gozda 111 do kopališč, ki naj bodo v Kokri kakor tudi v Savski strugi, priti vseskozi po senci. Prostor med gozdovi in Narodnim domom naj se zazida zgolj S hišami, ki bodo imele okoli lepe vrtove, a vmes naj se napravijo parki. Zamisel je šla od vsega početka za tem, da se pokopališče čimprej iz. mestnega pomerija prestavi, prostor pa spremeni v park, ki naj tvori jedro novega velikega parka. Romantična kokrska soteska naj se odpre s stezo od Rtipenskcga mostu do Polakove tovarne m okrožna cesta po Kranjskem polju naj zvež.c savsko se-tališče s kokrskimi. Ta načrt se je, kakor bomo še pozneje pokazali, dosledno izvajal, tako tla stojimo danes že tik pred zaključkom izvršitve celega načrta.

Velik nedostatek predvojnega Kranja jc bilo pomanjkanje društvenega doma. Društva so bila večinoma nastanjena po privatnih hišah, le katoliškim društvom jc cerkev postavila Ljudski tlom, ki je v obsegu precej majhen. Tudi Sokol ni imel nobenega primernega prostora, še manj pa primerne telovadnice. Potrebo po ustanovitvi društvenega doma so občutili kranjski meščani že davno m so že leta 1910. ustanovili zadrugo Narodni dom, ki si je nadela nalogo postaviti društveni tlom, a je od leta 1920. nabrala celih 1.730 Din. Ko se je začelo z novim občinskim odborom leta 1921. v Kranju novo javno udej-Stvovanje je šlo meščanstvo za tem, da sc iz zadruge Narodni dom ustvari živa organizacija, ki naj zamišljeno prepotrebno stavbo v Kranju v resnici tudi zgradi. Začelo se je agitirati za pristop k zadrugi ter pobirati tudi prispevke. Agitacija je imela uspeh, tla je imetje že tekom leta 1921. narastlo za circa 40.000 Din in jc zadruga nakupila Šumijevo pristavo z motivacijo, da bo na njej zgradila Narodni dom; a ker jo je kmalu poten) tiskarni Sava naprej prodala, jc prišlo vsled tega nakupa in prodaje med meščanstvom tlo nesoglasja in se jc bilo bati, da bo zadeva zopet zaspala.

Od vsega začetka jc bilo jasno, tla mora Narodni tlom, ako hoče izpolniti stavljeno nalogo, stati na prikladnem prostoru, 111 jasno je bilo vsakomur, tla spada tako poslopje le na velik pro-Stor, okoli katerega se nahaja park. Zato je ležala ideja, da sc postavi Narodni dom v tedanjo Zvezdo, takorekoč na dlani, dasi sc je bilo bati, tla bo ta ideja znova vzbudila nezaupanje ne nejevoljo zlasti pri onih meščanih, ki so svojčas z velikim trudom m ljubeznijo Zvezdo po vzorcu ljubljanske Zvezde gradili in zasadili, za kar je šla zasluga zlasti neumornemu pokojnemu tir. Edvardu Šavniku. Da se zadeva na hiter način reši, da dobi zadruga konečno primeren, a obenem cenen stavbeni prostor, je stavil tir. Sabothv na občinski seji dne 15. novembra 1921 nujni predlog, tla se naj zadrugi Narodni dom od vzhodne strani Zvezde od prod a 4.000 ni'-' sveta po Din t-— nr; ta predlog je bil z. večino glasov tudi sprejet. Proti odprodaji tlela Zvezde je na stopila cela vrsta meščanov. Napravile so se pritožbe, poslale se deputacije in skoraj bi se bila namera lutli preprečila. Odločil jc takratni šel politične uprave, minister 11. r. Ivan I [ribar, ki si je situacijo na licu mesta osebno ogledal in polnili prodajo, potem ko je še zaslišal strokovno mnenje našega najboljšega arhitekta prof. Plečnika. Minister Hribar je pozneje večkrat izjavil,

KMETSKA POSOJILNICA

L J UiLJANSKE ©KOLJCIE V LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 18

je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki proslavi dne 18. septembra t. 1. svojo petdesetletnico. Pri njeni ustanovitvi so sodelovali naj-odličnejši slovenski rodoljubi, zlasti brata Vošnjaka, a njen glavni organizator je bil znani slovenski mecen ftnt. Knez. Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil vsestransko zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 225 milijonov dinarjev. Ves čas svojega obstoja je zavod z dosledno vztrajnostjo služil vsem panogam našega narodnega gospodarstva in naše gospodarske osamosvojitve, poleg tega pa žrtvoval lepe vsote v korist vsenarodnih kulturnih ustanov. Absolutna vrednost zavodovih naložb, previdna uprava in solidno poslovanje opravičujejo popolno zaupanje, ki ga ima naš

narod do tega zavoda.

469

kako prav je sloni s SVOJO odločbo, ki je Kranj za toliko olepšala.

krr je l)il del meščanstva radi odprodaje Šu-rnijeve pristave ncz.aupcn, tlel meščanstva pa radi odprodaje Zvezde nejevoljen, zato stvar ni šla naprej in morila bi se zidal Narodni doni zopei na daljnih deset let tako, kakor prejšnjih deset, da se ni našlo nekaj odločnih meščanov, ki so z energijo povzeli inicijativo ter Narodni tlom tudi zgradili.

Dne 25, februarja 1922 se je vršila običajna Sokolova maskerada v tedanji sokolski telovadnici, ki se je nahajala v Omersovi hiši, tam, kjer je pozneje imela puškama svojo strojnico. Ker je bila prireditev zelo dobro obiskana, sc jc šc posebno občutno pokazalo, kakšen nedostatek je v Kranju, ker ni nobenih primernih prostorov za kako prireditev večjega obsega, kar jc zlasti poudarjal pok. prof. Ivan Masten, ki je navdušeno propagiral idejo Narodnega doma. Na tej prireditvi so se dogovorili hrane Berjak, Maks Fock, Edmund Kocbek, Ivan Savnik in tir. Sabothv, tla se prihodnji dan zbero in resno preudarijo, ah se da v Kranju hitro zbrati primeren kapital 111 stavba postaviti, ali ne. Takoj drugi dan so se imenovani sestali pri dr. Sabothvju in prišli tlo zaključka, da hočejo poskusiti, jeh je meti meščanstvom pravo razpoloženje, čemur bo pritrdili, ako bo mogoče tekom enega tedna zbrati en milijon Kron za gradbeni sklati. Akt) se to posreči, potem se bodo dela lotih, ako pa ne, se prepusti zadruga Narodni dom, da živi svoje Življenje naprej, kakor poprej. Rečeno — storjeno.

Na pustni torek leta 1922. so se podali na pot hrane Berjak, Edmund Kocbek ter Ivan Savnik in Maks hock in so hodili z nabiralno polo od hiše tlo hiše, od meščana tlo meščana, pobirajoč sub-skribcijc. In glej, zgodilo sc jc menda prvikrat v zgodovini kranjskega meščanstva, tla so nabiralci pri vseh meščanih, brez razlike politične opredeljenosti, našli pripravljenost, za zgradbo Narodne ga doma dejansko prispevati velike denarne zneske; in tako sc je zgodilo tudi, da so imenovani štirje, še preden je poteklo teden dni, imeli sub-skribirano svoto nad 1 milijon kron. Ta uspeh je agitacijo za Narodni dom silno poživil.

Na dan 16. marca 1922 v gostilno Petra Ma-vi|a sklicani občni zbor zadruge Narodni dom je bilo pravo ljudsko zborovanje, ki se ga je udele žilo vse meščanstvo. Občni zbor je izvolil zadrugi /a predsednika Maksa Pocka, v odbor pa 24 odbornikov ter dal novemu odboru nalogo, zgraditi Narodni dom.

Izvoljeni gradbeni odbor je takoj začel z. delom'. Največjo zaslugo, tla se jc Narodni tlom v Kranju zgradil, in največ truda za stavbo jc imel brez. dvoma Makso Fock, ki ga upravičeno imenujemo zgraditelja Narodnega doma. Prav1 tolika zasluga gre pa tudi vsem onim meščanom, ki so pri gradnji dejansko sodelovali. Lahko se reče, da jc prvotno cel Kranj sodeloval, nekateri so celo prijeli za lopate in prav pridno pomagali delavcem. Gramoz za stavbo se je izvozil večinoma zastonj in predsednik Narodnega doma je obilo-krat v najzgodnejših urah hodil po mestu otl hiše do hiše ter budil hlapce in jih pošiljal v Savsko strugo po gramoz, (šele gore gramoza so navozih v Zvezdo in zgodilo sc je nekoč, da so ob zgodnjih urah na enkrat pripeljali z več kot 20 pari konj gramoza in sicer popolnoma brezplačno. Posebno so se odlikovali pri vožnji gramoza Ivan

Savnik, Prane Berjak, Makso Fock, tvrdka 1. & A. Majdič, prevoznik hrane Sire, Mihael Markic, Ptihar Leopold, Kari Zupane in še mnogi drugi.

A tudi okoličani so k zgradbi krepko prispevali. Tisti, ki so hodili z nabiralno polo po mestu, so šli ob nedeljah tudi v okolico ter nabrali precejšnjo množino brezplačnega lesa. Pozneje sc je začela proti nabiranju lesa neka gonja, ki je nabiralni akciji znatno škodovala, vendar pa se je nabralo lesa v vrednosti kakih 50.000 Din.

Pri vodstvu gradnje so pomagali predsedniku zlasti Ivan Savnik in davčni upravitelj Ivan Me-šek, ki je vodil vsa zelo obilna pisarniška dela meti celo gradnjo Narodnega doma. Večkrat se je poudarjalo, da se kranjsko meščanstvo otl tedaj, ko jc okoli leta 1491. gradilo mestno župno cerkev, ni povzpelo več tlo tako velike stavbe kot je Narodni dom. Ni najti kmalu podobnega primera, da hi bilo celokupno meščanstvo tako požrtvovalno sodelovalo, kakor tukaj. Zgodilo se je parkrat, da so zmanjkala denarna sredstva in da je grozila stavbena tvrdka z ustavitvijo dela. V takih primerih je stopilo par meščanov skupaj in v najkrajšem času so bile na razpolago velike denarne vsote.

Narodni dom je bil dograjen leta 1924. in je veljal circa 4,000.000 Din. Porabili) se je zanj nad 40 vagonov cementa, nad v" vagonov železa 111 preko 100.000 komadov opeke. Narodni dom jc danes center vecme kranjskih društev. V njem se nahaja Sokol, ki ima 24 metrov dolgo m 10 m široko dvorano. Narodna čitalnica ima posebno lepo gledališko dvorano s kinom. V domu se nahaja lutli kavarna in restavracija. V suterenskih prostorih jc bila nameščena puškarska šola. Park pred Narodnim domom je bil jso načrtih vrtnarskega nadzornika Hajnica urejen v lep angleški park, ki nosi ime našega prestolonaslednika m je v njem postavljen spomenik Kralju Petru Velikemu. Slavnostni govor ob priliki odkritja tega spomenika (1. avgusta 11)26), katero svečanost sta posetila Nj. Veličanstvi krali Aleksander in kraljica Marija, je imel graditelj in predsednik Narodnega doma. Maks hock, ki je med drugim omenil, da je kranjsko meščanstvo s spomenikom obenem postavilo tudi zaključni kamen k celemu kulturnemu delu, ki se je na tem mestu izvršilo.

Z zgradbo Narodnetra doma in s preureditvijo parka okoli njega je bil obenem položen tudi temelj novemu vrtnemu mestu na severnem delu Kranja. Center je bil napravljen, nakar se je začel velikopotezni načrt postopoma dosledno izvajati. Okoli Narodnega doma se je istočasno z zgradbo

izvršila kanalizacija.

Nadaljnji korak k prihodnjemu vrtnemu mestu je bila kolonija za pokopališčem, ki jo je omogočila občina s tem, tla je razdelila zemljišče sko-rai zastonj interesentom m jim poleg tega napravila še drago kanalizacijo, ki je veljala nad 15.000 dinarjev. Takrat je marsikdo, ki ni poznal celega načrta ali vsaj ni veroval vanj, ugovarjal, češ da je polaganje kanalov v tako odročnem kraju odveč.

Celo desetletje in še dlje se je vršil med meščanstvom boj za bodočo ljudsko šolo, vendar je veljalo nekaj samo ob sebi umevnega, da mora šola stati tik Zvezde na Savnikovi pristavi. Toda če bi bilo pri tem ostalo, se ne bi mogel zamišljeni načrt v doglednem času izvršiti. Zato je slo stremljenje onih, ki so si načrt vrtnega mesta zamislili in ga dosledno izvajali, za tem, da se po-

li

161 —

stavi novo ljudsko šolsko poslopje na odprt in širok prostor, tako da bo nova stavba, ki bo, natančno po sedanjih načrtih zgrajena, veljala čez 10 milijonov Din, postavljena na vidno mesto in tako, da bo znatno pospešila izvršitev vrtnega mesta. Trajalo jc precej časa, da jc kranjsko meščanstvo priznalo tako izpremembo; kajti ko je prvikrat slišalo, da naj bi se nova ljudska šola postavila na svet, ki leži med kokrsko cesto in kranjskim pokopališčem, jc imela ta ideja veliko nasprotnikov in prav malo pristašev. A danes, ko je mestna občina zemljišče za pokopališčem že kupila, ko sc žc vrše priprave za gradnjo, ki sc bo tekom tekočega leta pričela, in ko se bodoči šolski park že pripravlja — danes, mislimo, ni več meščana, ki bi gradnji nove šole na tem mestu oporekal. Park pred novim ljudsko-šolskim poslopjem bo po obsegu večji, kakor je park pred Narodnim domom. Med novim šolskim parkom in parkom Narodnega doma se nahaja krasno pokopališče. Ker je to Že prenapolnjeno in se ne da razširiti, ga bo treba v najkrajšem času opustiti. Mestna občina jc že v pogajanjih glede nakupa primernega sveta za novo pokopališče. Sc tekom tekočega ali najpozneje prihodnjega leta sc bo otvorilo novo pokopališče izven mestnega pomc-rija, a staro se bo spremenilo v park, v katerem bodo ostali le spomeniki slavnih mož, kakor Prešerna in Jenka. Ker bodo meščani po večini svoje grobnice prenesli na novo pokopališče, ne bo tre-

ulica. Pa tudi onkraj kokrske ceste jc že zgrajenih cela vrsta vil, in sicer tako, da se hiše nahajajo sredi manjših ali večjih vrtov. Že obstoječe vrtno mesto bo treba še izpopolniti z novimi stavbami, kar se bo v kratkem zgodilo, če se bo v sedanjem tempu gradilo. Spričo tega lepega razvoja gorenjske metropole in pa dejstva, da je dotok tujcev, ki preživljajo svoje počitnice v Kranju, vsako leto večji, je občinski zastop v svoji seji dne 19. septembra 1930 na predlog dr. Sabothvja opravičeno zaprosil pristojne oblasti, da se proglasi mesto Kranj letoviščem, kar se je med tem časom tudi zgodilo.

Tujski promet sc v Kranju toliko časa ni mogel dobro razviti, dokler je primanjkovalo boljših hotelov za publiko, ki je stavila večje zahteve. Z dobrimi gostilnami je bil Kranj že prej preskrbljen, saj je na 3000 prebivalcev prišlo 36 gostiln in vse so bile tako urejene, da so računale in obratovale največ s tujci, ki so v Kranj prihajali, seveda predvsem z bližnjimi in daljnjim! okoličani, ki prihajajo redno v ponedeljkih na trg. Mnoge izmed starih kranjskih gostiln so imele že poprej večje ali manjše število tujskih sob, ki pa niso bile prvovrstno opremljene in niso odgovarjale modernim zahtevam. V zadnjih letili pa so podjetni domačini spoznali, koliko dobička jim donaša reden tujski promet, in so v prav razumevajočem stremljenju občine in Gostilniške zadruge svoje tujske sobe modernizirali, tako

„KARTOTEKA" d. z o. z. LJUBLJANA

Najmodernejše kompletne kartotečne naprave ZA VSE VRSTE OBRATOV. - Kartotečno TELEFON 33-38 (kopirno) knjigovodstvo sistema 110LEX.

354

ba čakati postavne dobe za ohranitev starega, ampak sc bo via facti najpozneje v prihodnjih 5. letih lahko spremenilo v park svoje vrste, kakršnega ni v celi državi.

Na desni strani pokopališča sc nahaja takozvani Likozarjev kompleks, na katerem je deloma že zgrajena kolonija stanovanjskih vil. V načrtu, ki ga predpisuje občina za stavbe, bo tudi ta del Kranja, ki bo letos večinoma dograjen, izgledal kakor en sam vrt, na katerem se nahaja nekaj hiš. Pri parcelaciji tega sveta je pridobila mestna občina potrebni svet za pota, ki jih ravno sedaj ureja. S tem jc vrtno mesto od Narodnega doma pa do kokrske ceste in deloma celo čez. kokrsko cesto faktično že gotovo. Središče vrtnega mesta bo tvoril šolski park, ki bo segal od šole pa do vrta dr. Sabothvja.

Ker je za izgradbo vrtnega mesta potrebna iz-prememba regulacijskega načrta, je mestna občina naprosila arhitekta prof. Plečnika za mnenje. Profesor Plečnik načrta ni le odobril, ampak se o njem tudi zelo pohvalno izrazil ter toplo priporočil, da se naj v podrobnostih izvrši.

Ker bo ljudsko-šolska stavba s parkom vred še tekom letošnjega leta v surovem dovršena, bo s tem faktično zgrajeno tudi vrtno mesto od Narodnega doma do kokrske ceste, ki je danes do kokrskega mostu že dejansko zazidana mestna

da imamo danes v Kranju dovolj lepo urejenih sob. Razen tega so sc v zadnjih letih postavili trije novi hoteli. Miro Peterlin je zgradil v vrtnem delu mesta zelo ličen manjši hotel »Kranjski dvor«, Ivan Zabret iz Bobovka je kupil pred leti Kuraltovo gostilno v Kranju, ki jo je pozidal v povsem nov, moderno opremljen hotel s centralno kurjavo ter vodo v sobah pa s 30 lepimi tujskimi sobami. Največji in najmodernejši hotel pa je hotel »Stara pošta«, ki ima nad 40 tujskih sob, urejenih tako, da odgovarjajo tudi največjim zahtevam. Hotel »Stara pošta« jc last Franceta Gorjanca, ki je nakupil cel kompleks stare pošte ter pozidal na njem novi hotel, ki bi se lepo prezentira! v vsakem večjem mestu in ki mora zadovoljiti tudi tujca z visokimi zahtevami.

Z novimi hoteli in moderniziranimi letnimi stanovanji v privatnih vilah vrtnega mesta se je skušalo ustreči tudi najbolj razvajenim letovi-ščarjem, ki so tam z vsem preskrbljeni. Ko bodo dovršeni še novi parki in zvezani z drevoredi do gozdov in ko bodo spravljeni v medsebojno zvezo vsi krasni izprehodi, ki se nahajajo v celi kranjski okolici, potem bo kranjsko vrtno mesto letovišče, kakršnih imamo malo v naši domovini.

H kranjskemu letovišču spada tudi Šmarjetna gora, to jc 669 m visok hrib nad kranjskim kolodvorom, odkoder je najlepši razgled.

Ivan Cof jc v zadnjih letih prejšnjega stoletja kupil gorski vrh, ga iztrebil in postavil na njem sprva leseno gorsko kočo; ko pa mu je le-ta pred 30. leti pogorela, jc sezidal tam lepo gorsko hišo. Kranjska mestna občina je speljala do sedla, t. j. nekako polovica pota, lepe) položno pot, s katere je najlepši razgled na mesto Kranj. Od sedla naprej do vrba je zgradil pot Ivan Cof sam.

Ker jc bila po prevratu nevarnost, da se ta brez dvoma najlepša točka cele Gorenjske odtegne javnemu dostopu, je dr. Sabothv pridobil Ivana Cofa, da jc njemu in še 28 drugim kupcem prodal celo svoje zemljišče. 7,a upravitelja so si izbrali vsi solastniki Ivana Savnika, ki posestvo šc danes upravlja in ki je prejšnjo gorsko hišo z ve-

likimi stroški pozidal v pravi gorski hotel, ki je celo leto odprt in prav lahko dostopen. Od vsega početka je bilo jasno, da kupci od te krasne gorske postojanke nimajo pričakovati nobenih dobičkov, zlasti še potem ne, ko je povečanje stavbe zahtevalo velikih investicij; vendar prvotni namen je bil dosežen, četudi tako, tla so morali breme nositi posestniki, in ne kaka javna korporacija Planinskega društva. Čc se bo tujski promet prihodnje desetletje povečal tako, kakor s sigurnostjo pričakujemo, in čc bo Kranj tako napredoval, kakor je v preteklih 10 letih, potem ni izključeno, da bo tudi hotel na Šmarjetni gori postal kedaj pridobitno podjetje.

-y

!)'<• STttMP.HAR IVAN:

Gorenjsko

(nordokcidenta parto de Slovenio)

la natura parko de Jugoslavujo

Ni Jugoslavoj, precipe ni Slovcnoj estas komparc kun aliaj nacioj tre malmultnombraj kaj en la vasta mondo nekonataj. Ankail nia patrujo ne estas multe konata, se .ink.tii estas vera gemo kaj la gemoj estas malgrandaj kaj raraj.

Vi streku sur la karto, kiu prezentas la eftro-pan kontinenton la unuan rektan linion de Napoli gis Berlin kaj la duan de Pariš jiis Konstantinopel. Tiuj du rektaj linioj renkontigos kaj krucigos preskaii precizc je la loko, kie komencigas če la krucigo dc la limoj inter Italujo kaj Austujo la tria Stato, nia Jugoslavujo.

La teritorio de Jugoslavujo sur titt loko cn.šo-vigas kiel kojno inter la teritorioj de Aiistrujo en nordo kaj de Italujo en okcidento. La sttpra parto de tiu kojno largipas kontrau la sudorientO iom post iom, cnfermita inter du eenoj de montarkre-stoj, sur kiuj trovij>as la štatlimoj inter ambafi rajbaroj.

Sekvu la rektan linion, kiun Vi strekis lađ la rekta distanco dc Pariš gis Konstantinopel, gis la cirklo, apud kiu vi trovas la nomon »Ljubljana«, streku trans tiu cirklo la rektan linion en la di-rekton kontrau Graz en Austrujo; sur la karto Vi ricevas triangulon, kies malsupron faras la lasta rekta linio kaj la flankajn liniojn formas la ambafi štatlimoj.

Tio estas Gorenjsko.

Tio estas tiu parto de la mondo, pri kiu diris la Anglo (Sir Humphrv Davy), ke fti estas la plej bela alpa pejzago, de li ftis nun viditaj.

La alpa arko de la montaro, kiu levifjas čc la Metliteraneo el la lazura Riviero kaj kurbi£as kun la vicoj de gigantoj komence kontrail la nordo, poste en la larga zono de Mont Blanc antaficn kontrau la oriento, gardas inter siaj perloj en oriento, antaii ol gi perdigas en la panonia ebe-najo kiel siaspeca pendanto al la franca riviero: la alpa panoptikono, Gorenjsko.

En Gorenjsko Vi trovos la grandiozan minia-turon de alpaj belajoj, kiajn Vi renkontis en aliaj regionoj, trovante ilin cetere en pli granda for-mato, sed neniel Vi povas al ic trovi en miniaturo tian intimecon.

En Gorenjsko Vi trovos multajn rarecojn de la naturo, kiel se tiu naturo estus unu granda ko-lekto de la plej diversaj rarecoj.

Gorenjsko montras al Vi mirindan harmonion dc kolortvj, tonoj kaj formoj krom la variecon dela plej saga miniatura amplekso.

Gorenjsko estas la natura alpa parko de Jugoslavujo, gia plej okcidenta, plej kultura regiono.

Gorenjsko estas lulilo dc tiu Sava, kiu tiripas kvazail arterio tra la tuta nordokcidenta duono de la štato, ensorbante čiujn alfluojn ftis kiam gi mem alfluas gis la štatkoro: Beograd, enfluante Danubion.

11"

163 -

Gorenjsko naskis al Jugoslavoj kaj al la Slo-venoj grandan nombron da eminentuloj, kiuj mal kovris en la lastaj jaroj de la politika nacia skla-veco suh la malnova Ausirujo nesupozitajn talen-tojn kaj levigis tiun nacion al la štupo de la plej kultura ciiropa memstareco; gi naskis al tiu popola la korifeon de čiuj: dron Prešeren, kles vivla-boro estas viva bildo de la komparo de miniaturo kun infinito: etan libreton de poeziajoj, kiu signi-las por la Slovenoj pli ol kolektitaj verkajoj tle Goethe por la granda germana popolo.

La tipo de la loganto de Gorenjsko signifas pOr la eeteraj Jugoslavoj kiel Lipo de vera Slovc-110, de i iu okcidenta brančo tle la štata nacio kun speeiala literatura lingvo de Prešeren. 1'iel espri-rmta estas la influo de la naturo al la karaktero tle la logantoj.

Latllongc Gorenjsko kondukas de la plej okcidenta ti 11 ti a vilago en la štato Rateče gis Ljubljana normala relvojo, kiu havas la plej bonajn komunikajojn en Etiropo. La elirstacioj kaj ler-vojkrucigoj estas Jesenice kaj Ljubljana. En Jesenice krucigas la linioj Tarvisio—Ljubljana kaj Klagenturt—Gorizia kaj en Ljubljana—Jesenice— Beograd kaj Wien—Trieste. Sur nuj linioj vetti-radas precipe dum somero multnombraj inter-eti ropaj rapidvagonaroj kun di rek taj vagonoj (An-kaii kun dormovagonoj) krom tio ankaii multaj lokaj vagonaroj.

La trafikon pliigaš la stratoj, konataj kiel la plej bonaj en la štato: ill estas notne konstruitaj sur la firma alpa tercno; en La plej nova tempo ili akomodigas al la modernaj postuloj de atito-mobiltrafiko kaj en baltiaiia tempo ili egaligos al titij en najbara Afistrujo.

Publika sekureco estas perfekta, ne ekzistas la tirno liri io ajn kiel pensas la neinformitaj I rcmduloj, kiti) šangas tiun regionon kun la ne kolonutaj kaj nekulturitaj lokoj en la j>lej suda Balkano.

En la teritorio tle Gorenjsko dense logas Slovenoj, kiuj jjjis la jaro 191H servis al rremdaj po-poloj, eti al Germanoj, ču al Italoj. Krom no 1I1 konservis sian memsiarecon, Ili eč pliričigis tle la fremdaj kulturoj tiel, ke 1I1 prezentas bodiati la plej kleran parton tle jngoslava popolo; ne estas io eksterordinara, sc Vin alparolas la simpla kam-parano en germana lingvo. De la fortaj najbaroj, precipe tle la Germanoj, ellernis la logantoj tle tiu regiono diverson, antaii čio la ordemon. Ce Nia gastama kaj pura komplezo Vi povos tuj kompreni, kial farigas Gorenjsko de tempo al tempo pli mondkonata turista ral ika somerresta-dejo kaj travintrejo. (ii povas konkuri ce kun Svisu jo.

Tio estas tiu Gorenjsko, pri kiu la vasta mondo havis gis nun nek la geograhan scion, La

mondmilito alportis al tmj lokoj liberecon kaj la politikan memstarecon; la neorientita okcidenta mondo ekkonis la ekziston de malgranda slava popolo sen propra historio — Slovenojn, kiuj kune kun Kroatoj kaj Serboj fondis la novan .štaton — Jtigoslavtijon, la štaton, kies evolvigo en a! plej nova tempo vekas la atenton tle Etiropo: I a politika libereeo doniš al la Jugoslavoj la eble-con por la eluzo dc ibaj natura rieeco kaj talen toj per kiuj ili antaiic servis al la Iremduloj, restante 1I1 meni nekonataj.

Unu cl la eelaj naturaj ričenoj de Jugoslavujo kušas en nia Gorenjsko: en la originala natura beleco de tiu pejzago, kie konkuras la laktči-ela bltieco kun Freše verda kaj blankštona ambi-ento tle la montaraj konturoj, kie estas la tuta panoramo tinti sola tuto kaj kolekto tle unikaj gcnioj. Gorenjsko estas ankoraii tute alpa pejzago; nal ni ne miru, ke gi estas la cen trt) tle jngoslava alpinismo kaj vintra sporto.

En inallonga tempo depost la mondmilito Gorenjsko ekiamigis tra la internacia mondo kiel gis nun nekonata paradizo. Dnut)paj lokoj kiel Kranjska Gora, Bled, jezersko, Bohinj atingis la ramon tle unikaj somerrestadejoj kaj travintrejoj ui Meza Etiropo.

La jugoslavaj Jtiliaj -- kaj Kamnikaj (Sa-vinjaj) Aljsoj kaj Karavankoj farigis amataj turi staj celoj por nuj turistoj, kiujn genas la tro granda industriigo tle la fremdultrafiko en la okci-tlenlaj al|saj ceniroj kaj kiuj tleziras rilugi sin en la idilon tle malgrandaj, sed bonaj alpaj rifugejoj kaj valetoj kaj kiuj serčas netušitan naturon en štonegoj inter akvotaloj kaj abismoj.

LaOlonge la Sava kaj gin cnfluantaj riveretoj fltiras itlilaj urboj kaj vilagoj, neniu kun pli ol 3000 logantoj, kie trovas la rremdulo čie puran tranoktejon kun bona komforto, sanan akvon kaj elektran lumigon.

En pli grantlaj intervaloj sin sekvas malgrandaj urboj, en kiuj trovas la rremdulo tiun naivan miksajon tle tlormeteco kun motlernismo, kiu kiel konate la grandurbanoj dum la restatlo en lia ambientO tiel mtilte Satas.

Sen konkurenco estas Gorenjsko rilate la malgrandaj prezoj. Pri la karaj prezoj oni povus paroli nur en kelkaj lokoj, sed en litij estas je dis-pono al la gastoj la |sli kaprica komforto.

Krom la granda lukso tle kelkaj banejoj, kiel ekz. Bled, kiti estas eč la somera rezidenco tle la ji.goslava rego, ne malaperas antaii la okuloj tle la Iremtlulo la ' čarmo kaj soreo de la virga naturo, troviganta en la tuja proksimeco.

Se ankaii la nacio estas malgranda, tamen estas gia turista organizacio eminenta. La alpa societo (»Planinsko društvo«) sukcesis per la laii-volaj kotizoj dc siaj membroj kaj per privata ini-

CR

ciativo starigi grandan nombron de komfortaj alpaj domoj kaj rifugejoj, kies gastema servo pro gia simpleco, solideco kaj modereco superas et la similajn instituciojn en la s v i s a j AI poj.

Kaj la klubo »Skala« edukis tutan generacion dc spertaj turistoj — grimpantoj, kies sperteco savis jam kelkajn vivojn, minacaiajn tle la ele-mentara dangero tle la montegoj. I.a I i c rti de litij idealistoj, gia »pregejo«, estas Martuljek, alpa angulo en la proksimeco tle la somcrrestadloko Kranjska Gora sur la fervojlinio Tarvis—Jesenice. Pro gia sovaga romantiko kaj majesteco gi ne havas konkuranton en la AI poj. Martuljek estas la kulminacio tle la slovenaj alpaj ćarmecoj.

Al Gorenjsko mankas nur ankorafi datira vizito tle giaj amikoj el eksterlando, datiraj ami-koj, al kiuj gi volas prezenti eiujare dum somero kaj vintro, dum printempo kaj aiituno eiujn va-riecojn de giaj sorčoj.

Kiti ajn iam vl/jtis la belan Gorenjsko-n — la nombro tle regtilaj vizitantoj eiam pli kreskas - tiu ne pli lasos la okazon por tlenove eluzi sian libertempon en tiu montla paradizo.

Car per la plej laiivcra priskribo oni malfa-cile povus montri la ravecon tle tiu pejzago, ni konsilas al eiu travivi almenaO kelkajn semajnojn m nia Gorenjsko, kaj ni estas konvinkitaj, ke Ii revenos.

Jesenice

Jesenice so najmlajše slovensko mesto. Dne 20. marca leta, 192". je bil dotedanji trg z odlokom Nj. Veličanstvu kralja Aleksandra I. povišan v mestih — Jesenice so zelo obsežen industrijski kralj, ki je v zadnjem desetletju naglo in vsestransko napredovali in se še stalno razvijal. Leži ob obronkih !ll2(>iu visoke gore Mirca in ob gorenji dolini podkorenske Save. Industrija je gosto posejana na obeh bregovih tega vciletttkn Gorenjske. Mesto Jesenice je proti zahodu komaj kakih 28 km oddaljeno otl italijanske, na severu pa: okoli 9km od nemško avstrijske meje. Severno nad mestom se vzdihujejo veličastne Karavanke. V bližini Jesenic nahajamo popularno Golico, ki je 1836 m visoka. Dalje še sledeče, karavanškega pogorja sestavne gore (poleg že omenjene Mircc): Kočna, visoka 1459 m, in Rožica, ki ima 1777 m višine. Sedlo .lekcij med Rožico in Golico služi za prehod v Rožno dolino na Koroškem. Cez Rožico in Kočno so prišli 1. 1809. v naše kraje Francozi.

Jesenice so zelo važno prometno križišče: tu se namreč cepijo železniške proge proti Avstriji, Itaiiji, (Bled, Bohinj, Trst) in Ljubljani. Še bolj pa slove kol glavno izhodišče za neštete alpske ture: zato so posebno privlačno zbirališče turistov in leitoviščarjev.

Na Jesenice vodi lepa in dobro oskrbovana cesta, tudi Korenska cesta imenovana, ki se loči od Ljubeljske ceste nekaj kilometrov nad Kranjem pri vasici, Naklo. Odtod pelje Korenska cesta skozi Podbrezje in gozd Gobovce pri Podnartu, datlje mimo silovite gorenjske božje poli Brezje iu nato skozi vasi Spodnji: otok, Zapaze, mimo Brezniee, skozi Žirovnico, Javor-

nirk, Jesenice, Kranjsko goro in Podkoren. Tu se vzpeujai čez Korensko sedlo v Korotan. Cesta je že zelo stara še izza rimske dobe. Trasira! in zgradil jo je rimski cesar Julij, Cezar I. 57. pred Kr. Do srede 'osemnajstega stoletja je bil v Ziljski dolini 'ohranjen v skalo vsekan latinski napis, ki je slovensko slovel: »Gaj Julij Cezar je po lastnem načrtu in na lastne stroške Izpeljal to važno cesto.« Neka legenda pripoveduje, da sla po tej cesti potovala slovanska blagovcslnika Ciril in Metod, ko sla peš hitela Iz Rima na Moravsko oznanjal Kristusov evangelij.

Na kraju sedanjega mesta in po okolici so bili rudniki že v slairih časih. Bogate zaklade železne nule so izkoriščali lod okoli že podložniki Ortenburških grofov. Znamo je, da s<o obratovale po jeseniški okolici peči za topljenje železne rude iu kladiva že koncem 14. stoletja, V začetku 16. stoletja pa je bilo tod zaposle mili veliko številk* rudarjev, kar priča meti tiru gim lutli Io, da; so si 1. 152,1 ustanovili na Jesenicah Lastno župnijo. V'sa naslednja stoletja, do današnjega časa, se je izkoriščanje rudninskih zakladov postopoma razširjalo in je kraj poslajal vedno živahnejše središče železne Industrije, kar je seveda vplivalo ter pripomoglo k splošni povzdigi kraja.

Vzrok, tla se je sedanje mesto Jesenice v zadnjem času talko krepko razvijalo, leži predvsem v pospešeno rastoči, na podlagi moderne sodobne tehnike obratujoči industriji. Pa saj je krao že sam po naravi nekako pred est iniran za središče težke železne industrije. Ima na razpolago ogromno vodno moč in bogato rud ninsko ozemlje, s tem pa lutli vse glavne pred-

Jesenice — kolodvor

pogoje za uspešno industrijalizacijo. Mnogo pa je k napredku in razvoju pripomogla tudi I. 190f). otvorjena karavanška železnica, ki jc, kakor že prej omenjeno, dala Jeseničani značaj važnega: železu i ško-prometuega križišča.

Na. Jesenicah, ki kot industrijsko mesto tvorijo zelo važno postojanko, so tovarniški obrati ene izmed največjih iin najmodernejših težkih industrij v n;aši državi, namreč obrati svetovno znane Kranjske industrijske družbe.

Nekako simbolično stoji tu v tromejišču ob prestopu v jugoslovansko državo v lepem in romantičnem porodnem mfljeju ta čvrsta veleindustrija, ki opozarja tujca na našo delavnost in ustvarja v njem dojeni, da je prišel v ne samo prirodnih krasot bogato zemljo, ampak tudi v deželo, kjer prebival napreden in delo-ljubem narod.

Kranjska industrijska družba je bila ustanovljena 1. 1869. in jima danes tri velike tovarniške obrate. Prvi in največji se nahaja na Jesenicah, ostala dva pa v okolici: prvi na Ja

vorniku, drugi na Dobravi. V jeseniškem obratu se izdeluje v Martinskih pečeh surovo jeklo v blokih. Slednji se potem predelujejo v obratu na Javorniiku v polsurovine in končno, v kolikor se kot taki ne vračajo na. Jesenice, v gotove izdelke. Meti gilavne spadajo: železo v palicah, profitno železo itd. Na Jesenicah pa se iz pol-fabri.kata. izdelujejo: valjana žica., vlečena žica, žeblji in železo v trakovih, valjano v hladnem stanju. Tudi livnica za jekleni liv in sivi liv je vključena jeseniškemu obratu, ki je spojen z javorniškim z električno železnico. Zgodovinsko znamenita pa je tovarna na Javorniiku radi tega, ker je bil v tamošnji visoki peči p r v i k r a t na svetu izdelan, ferroinaingan,.

Kranjska industrijska, družba zaposluje okoli 25011 delavcev in par sto uradnikov in. mojstrov. Kapaciteta, je zelo velika: izdela se na leto do 70.110(1 ton jekla, poliisurovin pa nad 05.000 ton iu zelo velike količine prej, navedenih gotovih izdelkov.

Jesenice najmlajše gorenjsko rnesto in priljubljeno zbirališče turistov iu letoviščarjev

Samoposebl se razume, da je velcobratu, kakršen je jeseniška Kranjska industrijska družbai, potrebna obširno konsunino področje, sicer ne bi mogel razpečaiti tako ogromne produkcije. Z izdelki zalaga vso Jugoslavijo in

tudi v inozemstvo izvaža precejšnje množine. Predvsem izvaža elektrode (ki jih proizvaja dobravskii) obrat) itn pta hladno valjano železo v trakovih v [talijo, Čehoslovaško, Avstrijo in v druge evropske države.

Kranjska gora

(Hohenkurort, alpine Sommerfrisehe und Wintersportstation)

Kranjska gora liegt in der aussersten nordvestlichen Ecke Jugoslawiens, mitten in einer der grossartigsten Alpenregionen der Julischen Alpen und der Karavvanken.

Kranjska gora ist Station der Staatsbahnlinie Ljubljana—Jesenice—Planica—Tarvisio (Italien), die in Jesenice an die Tauern-Adria-Bahn Anschluss findet, und liegt u n mi t tel bar an der Bahn.

Fahrtdauer nach Kranjska gora: von Ljubljana i'/. St., Zagreb St., Beograd 16% St., Prag 14 St., Miinchen 9 St., Wien 9K' St., Graz 6 St., Trieste St., Gorizia (Gorz) z'/, St.

Kranjska gora ist Hohenkurort, alpine Sommerfrisehe und Ausgangspunkt fiir Hochtouren in die julischen Alpen und Karawanken.

- w-;-■-. • "-k-tt . • • ■...... ■ . —7i

Kranjska gora — vornehmste, viel besuehte jugoslavvische Sommerfrisehe (810 M. ii. d. M.)

Charakteristisch und angenehm bertihrend sind in Kranjska gora die holzornamentierten Hiiuser und der reiche Blumenschmuck, der fast jedes Fenster ziert.

Kranjska gora verfugt iiber alle Bequemlichkeiten zu cinem angenehmen Aufenthalte. Arzr (mit Hausapotheke), mehrere Verkaufsladen, Fleischer, Backer; mehrere Hotels und Gasthauser, viele Pri-vatvvohnungen, elektrisehes Licht, Hochquellenwasserleitung, neu gcbautes modernes Freibad »Jasna«, herrlich gelegene Frei-, Licht-, Luft- und Sonnenbadanlage, herrliche Spazicrgange. Reichliche Gele-genheit zum Tennis-, Schvvimm-, Fischerei-, Jagd-, Alpen- und Wintersport. Post- und Telegraphen-amt. Fremden v c rkeh rs v e re i n.

Kranjska gora ist trotz der hohen Lage gegen rauhe Winde geschiitzt und hat eine vollig itaubfreie, durch Nadelwaldungen ozonreiche, kraftig anregende Gebirgsluft. Milder und stets sehnee-reicher Winter, spater Friihling, nebelfrcier Herbst, sehr giinstige Witterungsvcrhaltnisse im Sommer,

wenigc Regcntagc. Dieser klimatisehen Vorziige halber eignet sich Kranjska gora als Hohenkurort und Sommerfrisehe zu langerem Aufenthalte, insbesondere f tir Rekonvalcszentcn, Anamische, Asthmatišche, Herz- und Nervenkranke, sowie zu Abhartungskuren fur Kinder.

I'tki* Gliste, die nach Seebadern einer Nachkur bedtirfen, isl Kranjska gora eine giinstige Obcr-gangsstation.

Fur Wintcrsportfrcimdc (Kis-, Rotlcl- und Skisport) ist Kranjska gora wegen giinstiger Schnee-verhaltnisse die vorz.iiglichste Wintcrstation in Jugoslavvicn.

BADER. Badeanstalt »Jasna« an der Pišencatalspcrrc. Wildromantischer Hintergrund. 7 Minuten vom Dorfe auf schbnem 1'romenadevvege erfeichbar, Badekabinen, Sehvvimmbasins, Licht-, l.uft- und Sonnenbad nach dem Vorbilde des Wiener Gansehaufels. Am Bade schone Parkanlage, Promenade-wege, Spielplatz, Tische und Ruhebanke.

UNTERKONFTE: Hotel »Razor« (17 Z.), Hotel »Slavec« (14 Z.), Hotel »Balkan« (5 Z.). Gast-htifc: Pristavec (13 Z.), Košir (10 Z), Juvan (4 Z.), Pension »Zlatorog« und »Škrlatica«, Kaffeehatis »Prisank«. Zahlreiche Som merwoh n u ngen mit oder ohne Kiichc.

SPAZIERGANGE UND AUSFLOGE: Promenade zur Parkanlage am Bade »Jasna« am Pišcnca-wasserfalle vorbei. 7 Min. fjber Mali rovt und DrČev rovt mit breitem Plaieau und entziickend sch8-nrai Ausblick auf die almenreiche Karawankenkette im Norden und die wildromantischen Bergkolosse im. Siiden. Am Wcgc viele Banke und Tische. I linab zum Bade »Jasna« 20 Min.

Auf die »Brda« (Hiigel) St. Linkes Saveufer. Herrliche Ubersicht des Savetalcs und Ausblick aul die gigantisehen Spitzen der Julischen Alpen: Špik, Škrlatica, Ki-iž.-Wantl, Razor, Prisank, Mojstrovka, Jalovec, Ponca, Mangart, Zahlreiche Banke.

Auf den »Srednji vrh« (Mitterberg) — 993 m ii. d. Meere. 1 St. Am linken Saveufer. Schone Aussicht aul dic eigenartig gestaltcte Felsmulde Martuljek mit hohem Wasserfall (1263111 ii. d. M.).

In die Velika (Gross-) Pišenca 2 St. Pittoreskes, von gewaltigcn Bcrgkolosscn umgcbenes Tal, sudlich von Kranjska gora. Bis zum Talschlus.se, der einen grossartigen Felscnzirkus bildet.

In die Mala (Klein-) Pišenca 2 St. Rcchtcs Seitental von Velika Pišenca. Hoehromantisehe Schlucht mit 2 Bachkataraktcn. Weg am linken Pišencauler.

Nach der Ortschaft Gozd (Wald). Gasthaus »Smolej« und Pension »Špik«. % St. Einzig schones Panorama in Siiden.

Ins Martuljektal. Bei Gozd von der Strasse nach Dovje-Mojstrana rechts einbiegend iiber Wiesen in einem Kessel, dann den mittleren Wcg hinauf in einen grossen Felsenzirkus mit llutten und 2 hohen Wasscrfallen. 2 St. Die oberen Partien, insbesondere die Hochmulde Za Akom, welche von den vvildzerrissenen Zmken und Tiirmen der Škrlatica und des Špik umrahmt ist, gehoren zu den grossartigstcn Alpcnlandschalten.

Aid den Vitranec (1631 m) 2 St. Waldweg. Interessantes Ilochgcbirgspanorama.

Nach Podkoren (Wurzen). Dort. Sommerfrt:che. Hier vvohnte der bcruhnite Freund des Ober-Save-Talcs, tler englisehe Nattirforscher Sir Humphrv Davy. (Gasthaus Rasinger u. Kirchmaier.) West-lich von Kranjska gora aul der Reichsstrassc, dic von Podkoren iiber Sedlo Koren (\Vurzncrsattcl) — (1073 m ii. d. M., osterr.-jugosl. Grenze) auf den Strmce (Krainberg) fiihrt. Ortschaft mit prachtigem Ausblick auf das Karntnerflachland und die Tauern. 'A St. von Kranjska gora. Sehr leicht und lohhend.

Aul die Vožica (1737 m) in den Karavvanken mit grossartiger Fernsicht aul die Tauern und auf die Višgruppe der Julischen Alpen. 3 St. von Kranjska gora direkt oder iiber Srednji vrh. Leichte Partic.

Nach Rateče. Station Planica. Sommerfrisehe, 875 m. Gasthofe: Žerjav, Kajž.ar, Kirchmaier. Ausgangspunkt fur Belopcška oder Klanska jezera (Weissenfelser Scen), Mangart (2678 m), Jalovec (2645 m), Ponca (2272111). Per Bahn 10 Minuten, zu Fuss 1 % St. von Kranjska gora.

Zu den Belopcška oder Klanska jezera (Weissenfelser Scen) (italieniseher Boden). Die Markie-rung weist vom Bahnhofe »Fusine Laghi in Valromana« aul bequemem Waldwege in % Stunde zum ersten Sce (Biiflet, Kahnfahrten). Den einige Meter hoher gelegenen, knapp unter den schneegefleckten Felsmaticrn des Mangart geratlcso idvliseh wie ijberraschend eingebetteten zsvciten See trennt ein Fels-riegel »Rutlollslcls«. Zum Besuche dieser zwei Scen ist die Bewilligung des Grenz-Polizei-Kommissa-riates in Jesenice notig.

In tlie Planica zum Nadiža- (Wurzner Save) Urspimig. 1100 m. Ober iom t i c f sliirzt die hier entspringende Save iiber die Felsen herab und verschvvindet nach kurzem l,aule im Gerolle. Oberwa'l-tigende Umgebung. 2y. St. von Kranjska gora.

Sehr lohnend ist tler Ausflug aul den Berg Peč (1505)111) in den Karawanken, an der Grenze

der 3 Staaten (Italien, Osterreich, Jugoslawlen). Herrliche Obersicht des Ziller- und Savetalcs und Ausblick aul die Julischen Alpen und Tauern.

DBERGANGE: ln das sagenreiche Trentatal (Ortschaft: Trenta und Log, Isonzoursprung, Baumbachhiitte, Gasthaus »Zlatorog« und andere (italtenischer Boden) iiber den Mojstrovkapass (Vršič-Saltcl). j Stunden. Langs der Strasse befinden sich 2 gut versorgte Scluitzhiittcn: Koča na Gozdu (1226111 ii. d. tVIeere), Erjavčeva koča (1515111), unter dem Mojst.rovka-Gipfel. 3 St. Hcrrlicher Ausblick aul das grossartige Amphitheater der Škrlatica, auf die steilen Wande des Prisank und dic sehlankc Felspyramide des Špik. Langs der Strasse, unterhalb der Schutzliiittc »Koča na Gozdu«, steht die liebliche Russišche Kirchc, erbaut von russischen Kriegsgefangenen zur Zeit des Wcltkricges.

Durch tlie Mala Pišenca in tlie Planica zum Nadiža-Ursprung. 4 Stunden.

Durch dic Velika Pišenca und Krnica iiber die Križka stena (Križvvand) in das beriihmte Vratatal unter der Triglav-Nordwand. Aljaž-Haus, modern eingerichtetes Alpenhotel. 7 St. Von hier fiihrt ein gut markierter Weg iiber Prag auf den Triglav (2863 m), der hochste Berg in Jugosla-wicn. 5 'A St.

Durch tlas Planicatal iiber den Pass Veliki Kot in das Koritnicatal (Koritnicahaus). 6 St.

HOCHTOUREN: Špik (2472111). Schlanke Felspyramide im Hintergrunde des Martuljekgra-bens Aufstieg von Velika Pišenca. Von Kranjska gora 6 St.

Mojstrovka (2332 m). Von Erjavčeva koča am Vršič Sattcl. Neuerbatiter Weg iiber dic Nord-wand. 2 St.

Prisank (2547111). Line der schonsten Dolomitenpyramiden zwischen Mangart und Triglav mit prachtigem Felstor (Prisankfenster, 100 m unter dem Gipfel). Neti crbauter Weg iiber die Nordvvest-Wand. Von Koča na Gozdu 4 St., von Kranjska gora 5 'A< St.

Jalovec (2643 111). Die begchrlichste Spitze der Julischen Alpen. Vom Vršič-Sattel (Erjavčeva koča) 6A St. Von Rateče iiber den Planieatalschluss S St. Nicht ohne Fiihrerl

Velika Ponca (2272 m). Von Podkoren oder Rateče durch das Planicatal. Klctterpartie. Schwierig. 6 Stunden.

Škrlatica (2739111). Klctterpartie. Nicht ohne Fiihrerl Von Kri/ki Podi 4 St.

Križki Podi-Križka jezera (2410111). Grandioses Gebirgspanorama. 2 Gcbirgsseen. Durch Velika Pišenca iiber Križka Stena. 4 St. Schvvierig.

Razor (2601 m). Vom Vršič-Sattel (Erjavčeva koča) 5'--» St. Von Križki Podi z% St. Schvvierig. Nordvvand-Klcttertour.

KRANJSKA GORA IM WINTER: Kranjska gora ist nicht nur eine beliebte Sommerfrisehe, sondern gctvinnt auch als Wintersportplatz immer mehr au Bedeutung, tla keine andere Gegend Slo-vveniens, die direkt mit tler Bahn errcicht vverdeu k.tnn, giinstigere Schnecvcrhall nisse atifzuweisen hat.

Fiir den Rodelsport bildet, neben mehreren kleinen Naturbahnen in der allernachstcti Uinge-bung, den Sammelpunkt tler Rodler dic alpine Rodelbahn vom Vršič-Sattel (1600111) durch das G rosspi.šcncatal auf der gut angelegten Fahrstrasse. Aufstieg 3 St. Tal fah rt 7—10 Min. (Fiir erfahrene Rodler.)

Eissport: Bati »Jasna«, knapp daneben eine Rodelbahn.

Skisport: Vielfaches Obungsgclandc in allernachster Nahc von Kranjska gora sowie reiche Aus-wahl von Gipfcltouren und Kaminwantlerungen in den Karavvanken, die herrliche Skiabfahrten ermog-lichen. In der unmittelbaren Nithe des Dorfes Ski-Sprung-Schanze.

SPECIJALNA RADIO TRGOVINA

Modernizira stare aparate Zahtevajte ponudbe!

RADIOVAL - LJUBLJANA

DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 13

dobavlja radio aparate vseh svetovnih tvornic po najkulantnejših cenah.

346

IVICA RUPNIKOVA, učit. v Kranjski gori:

Zgodovina Kranjske gore in okoliša

'Zgodovino Kranjske gore ni še nihče pisal; jaz vsaj nisem nikjer mogla zaslediti kakih urejenih in celotnih podatkov O tem. Temu bo najbrže vzrok to, ker jc potekalo življenje v tej skriti dolinici — ki je baje že okoli 1000 let obljudena — mirno, brez posebnih, velikih dogodkov, ki bi izzivali pero zgodovinarja. Ze lega tega kraja sama je nudila varnost pred sovražnimi napadi; in razne zgodovinske dobe, ki so prinesle toliko razburjenja in gorja niže ležečim krajem naše domovine, so komaj kaj večjih sledov zapustile tu. Mirno in sami zase so živeli tod ljudje; rod za rodom se je skromno preživljal in stoletja so potekla, ne da bi bila dala naselbini kaj posebnih značilnih izprememb. Iz virov, ki so mi bili na razpolago, sem črpala snov, ki bo vsaj v najglav-nejših obrisih nudila pogled v davno preteklost in na dogodke, ki so se odigravali tu. Ker pa leži kraj v kotu ob dveh mejah, je imel s Koroško in Belopečjo tesnejše stike kot pa z vzhodom. V tamkajšnjih arhivih bi sc morda našlo še marsikaj, kar pa je radi meja, žal, težko dostopno.

Kranjska gora leži v gornji savski kotlini in ima 806 m nadmorske višine. Proti jugu se dviga venec vrhov Julijskih Alp, proti severu jo varujejo grebeni Karavank, na vzhod in zahod pa je dolina odprta. Ime Kranjske gore nahajamo že pri Valvazorju poleg nemškega imena Cronau — Cranau — Crcinska gora. Kronati pomenja torej Aue in Krain. Kranjska gora — Kraingora — Creine mons je bilo prvotno ime za Karavanke. Valvazor pa stavi (d. E. d. H. Kr. [., 141 —168) Krainberg v okolico Kranjske gore in ga istoveti, kakor se zdi, s Prisojnikom (ima luknjo, t. j. okno). Pa Kronau kakor tudi Kranjska gora sta mlajši tvorbi. Kakor pripovedujejo ljudje, se je imenovala Kranjska gora prej Borovška ves ali Marija na Belem produ. Vaščani zovejo sami sebe Borovce, ne pa Kranjskogorce, kakor bi bilo pričakovati. To dejstvo potrjuje misel, da je Borovška ves v resnici starejše ime za Kranjsko goro. Podstava temu imenu je star bor, ki je stal, kakor pripovedujejo, na mestu, kjer stoji danes cerkev. Ime Marija na Belem produ pa izhaja iz. kakovosti zemlje, na kateri Kranjska gora leži. Saj žc Valvazor pravi: »Tla so kamenita in za rast malo prikladna.« In kakor je veljalo to pred 300 leti, velja domalega tudi še danes. Imena Gozd, Koren, Borovška ves pričajo o prvotnih razmerah Kranjskogorske doline. Pragozdovi s svojo divjostjo so imeli le malo privlačnosti k stalni naselitvi. Le potreba je mogla Slovene prisiliti k temu. Kot nekaka odškodnina za neizmerni trud pri obdelovanju zemlje in za vedni boj z divjimi elementi jim jc bila vsaj varnost pred sovražniki. Zato pa tudi zgodovina molči o teh krajih.

V temačnost je zavita preteklost Kranjske gore. Prvi prebivalci kranjskogorske doline so bili

Slovenci. Odkod so prišli? Na to vprašanje nant odgovarja ljudstvo samo. Pripovedujejo, da je njih prvotna domovina sedanji Korotan. Korošci so imeli planine na Kranjskem. Po solnčnih rebrih Karavank so stali njih pastirski hrami. Se sedaj se oni kraji imenujejo »stani«, od tega ime »V staneh«. Stan pomenja pastirski hram. Sčasoma so se vendar začeli koroški pastirji stalno naseljevati v »Kranj«, t. j. v Kranjskogorsko dolino. Verjetnost takega začetka vasi nam potrjuje tudi borovška govorica, ki sc najbolj približuje gornje-rožanskemu narečju, s katerim ima mnogo skupnih jezikovnih posebnosti; manj pa sc ujema s sedanjim gorenjskim in goriškim narečjem. Borovec in Korošec se kmalu sprijaznita pri delu, težje Borovec in Kranjec. Kranjec namreč imenujejo Borovci ostale Gorenjce. Najstarejša vas v kranjskogorski dolini so baje Rateče; pa tudi Koren je starejši od Kranjske gore.

Današnja Koroška in pretežna večina sedanje Gorenjske sta bila sestavna dela starega Norika. Tudi pozneje je »kranjska marka« spadala pod oblast karantanskili vojvodov. Ko so se naselila slovanska plemena, so postali marsikateri dosedaj ncobljudeni deli v teh deželah pristopni. Nove naselbine v obeh deželah pa so stremele po zvezah s kraji onstran pogorja Karavank potom ceste. Tako je nastala pot čez prelaz. Koren, ki je vezala Koroško in Kranjsko. Ime Koren pa v nemščini ni baš posrečeno prestavljeno z. »Wurzen«. Slovani, ki so se večinoma pečali s poljedelstvom, so radi uporabljali imena poljskih sadov za predmete, ki so jim bili slični. In gori, ki je imela obliko stožca, so dali ime po podobni ji rumeni repi, ki so jo narobe obrnili, a to so imenovali koren. In če so Slovani imenovali hrib Koren, so ga hoteli s tem označiti kot »stoikasto goro« (Kegelberg).

Ker je bilo takoj po naselitvi Venetov zelo živahno občevanje dveh delov med seboj, so se vedno pogosteje posluževali pota čez Koren, ki se je v srednjem veku razvil v zelo prometno obmejno cesto. Radi tega so se kmalu naseljenci deloma iz. Rateč, katerim je pripadal svet južno od Karavank, deloma iz onostranske Koroške tu naselili. Privlačevala jih je na eni strani zemlja, ugodna za obdelovanje, na drugi strani pa jim je obetal mnogo dobička najraznovrstnejši promet med obema deželama čez Koren. Ker so pa spočetka tu zgrajene hiše obdržale ime po hribu, zato se je tudi kraj, ki se jc sčasoma razvil v večjo vas, imenoval »pod Korenom« ali kratko »Koren«. Natančno pa seveda ni mogoče določiti časa, kedaj je nastala ta vas. Zgodaj že je morala biti tu carinarnica, kar potrjujejo najstarejše matrike, navajajoč družine, ki so bile tam zaposlene. Poleg živahnega prometa čez prelaz je pripomogla k povzdigi vasi tudi carinarnica. 2e skozi stoletja najdemo tu imena plemenitih družin: Ramschiis-

sel, Oexcl, Egger; zadnji so po ustnem izročilu ena veja, ki naj bi bila tu imela svojo dedno hišo, to so grofje von Egger.

Pol ure od Podkorena ob cesti, ki veže preko Korena beljak Z Ljubljano, leži vas Kranjska gora. Svet, kjer leži ta naselbina, je bil v davni dobi od Save in vanjo se izlivajočih hudournikov večkrat poplavljen in z naplavljenimi plastmi peska in kamenja opustošen. Prvotno je bil ta del doline mnogo nižji in ožji kot je sedaj. Ko se je pa do lina dvignila do sedanje višine in tako postala širša, so se začeli deli, katerih ni več dosegla razdiralna sila vode, polagoma zaraščati z gozdovi, ki so celo vodam odkazovali vedno ožjo strugo. Od naplav in pa, kakor tudi od sprhnelih vej in segnitega listja se je tvorila rodovitna plast zemlje, ki je pospeševala rast gozdov. V takem stanju se je nahajala zemlja za časa naselitve Venetov na Koroškem in Kranjskem. Manj vabljiva zanje je bila ta pokrajina vsekako od one v Ratečah, Korenu in onstranskem Koroškem. Ker so pa nekdanji karantanski vojvode vladali tudi Kranjsko marko, je bilo gotovo obema deželama na tem, da izpeljeta skozi to zaraščeno dolino pot bolj globoko proti vzhodu. Deloma iz tega vzroka, deloma pa zato, da bi s prodajo oglja v sosednje obrtne kraje dobili nekaj zaslužka, so prišli drvarji, toda ne iz Koroške, kot pripoveduje ljudstvo, ampak Iz nižje ležečih krajev Kranjske. In ko so spoznali, da je tudi ta zemlja v precejšnji meri porabna za poljedelstvo, so se tudi naselili ter združili ogljarstvo z obdelovanjem zemlje. Sc sedaj kažejo hišo (pri Pečarju Bobku, št. 36), ki je baje bila prva zgrajena in za katere zgradbo so dobili ves potrebni les na licu mesta. In tako so v tem prej zapuščenem predelu doline nastali tekom časa kmetiški domovi. Vendar nikakor ne more z. gotovostjo dognati, v katerem stoletju je nastala tukajšnja naselbina.

V VI. stoletju, ko so Sloveni zasedli dolino Save, je bila slovenska dežela vobče slabo obljudena. Frankovski kralj Karol Veliki (768—814) je imel v posesti tudi slovensko zemljo. Reka Drava jc ob njegovem času tvorila mejo med solno-graško in akvilejski) cerkveno oblastjo. Pokraji ne južno od Drave so pripadale od Si 1. I. oglejski patrijarhiji. In v tem času so bile zgrajene najstarejše cerkve v deželi, med njimi tudi radovljiška, b kateri je pozneje spadala cerkev v Kranjski gori.

Cesar Oton II. jc 1. 976. ločil Karantanije otl Bavarske in jo dal Henriku Mlajšemu. Tako se jc Kranjska, ki je bila združena s Karantaniji), priklopila k nemški državi. V tem času so dobili razni cerkvent dostojanstveniki obširnejša posc-?tv* .n? Kranjskem. Tako so dobili I. ,040. bri-ksenski škofje od nemškega cesarja Henrika lil posestva med Savo Bohinjko in Dolinko. 1 len rik IV. pa jim je I. 1073. podelil gozdno in lovsko pravico v Bohinju in v Gorenji savski dolini.

Kranjska gora je v XI. stoletju baje že obstojala. V Kranjski gori je bila neka utrdba (munitio), ki jo je okoli 1. 1075. plemeniti I [enrik prepustil briksenškemu škofu Altvvinu v zameno za neko posestvo na Koroškem. Ta utrdba sc omenja tudi okoli 1. 1080., ko jo jc v svoji lasti imela plemenita Wezala, soproga Henrikova. Okoli leta 1085. jc neki Vencegoj brezpogojno odstopil posestvo v Kranjski gori briksenškemu škofu. Gornji vrh nad Kranjsko goro (Karavanke) se omenja v listini iz 1. 1073. V darilnih in

kupnih listinah iz XI. stoletja se imenujejo skoraj vse vasi z. istimi imeni, kakor jih imajo še danes. Posestniki, ki se navajajo v teh listinah so: Win-rih, pleni. Azi, plem. Nepokor, svobodni Prisno-slav, neki Orcndil, plem. Perchtolt, osvobojeni Slavko pl. Charilinc, osvobojeni Trcbinjc, Bojno-slav, Mazili, plemeniti Henrik s soprogo Vezalo, Dobrisko, Bodigoj, Radogoj in drugi. Mnogi teh posestnikov so bili viničarji, nekateri različni veljaki blejskega okrožja. Večinoma so darovali oziroma zamenjavali posestva z. briksenškim školom Altvvinom.

Ze v XII. stoletju so se raztezala posestva Ortenburžanov daleč preko njihove grolijc na Koroškem, tako na Kranjsko in Štajersko. Največ sveta so imeli na Gorenjskem, z. nekaterimi presledki vso dolino Save od njenega izvira pri Kranjski gori pa doli do Soče. Kakor z dvema mogočima rokama jc ortcnburški svet oklepal gospodstvo briksenškib škofov, Seveda so bili 11 kraji le redko naseljeni. Vsa Gornja dolina otl Radovljice do Bele peči jc bila pokrita še z. ne-prodirnimi gozdovi. Ortcnburžani so v začetku XIV. stoletja poslali tja gori nove naseljence in jim sezidali cerkve v Kranjski gori in na Dovjem. Akvilejski patrijarh Ludovik jim je leta 1362. za ti župniji podelil patronstvo. O naselitvi Gornje savske doline in zidanju tamošnjih cerkva priča listina patriarha Ludovika della Torrc z. dne 30. novembra 1362.

Na podlagi tc listine je Kranjska gora v omenjenem letu postala duhovnija z lastnim duhovnikom, ki pa je bil podložen radovljiškemu župniku. Patron župnije jc bil ortcnburški grof kot lastnik radovljiške graščine, po 1. 1420.—1456. pa celjski grofje in potem Habsburžani.

0 nastanku kranjskogorske cerkve naj navedem sledečo pravljico. Pripoveduje se, da je cerkev sezidala španska kraljica. V snu je baje prosila Mati Božjo, naj ji sezida cerkev pri Mariji na Belem produ. Kraljica je začela po tem kraju vpraševati tlaleč naokoli. Pa je bilo zaman. Prigodi se pa, tla jo popotnik iz daljnega kraja pride prosit prenočišča. Pobožna kraljica se ga usmili. Tudi njega vprašuje, čc ve, kje bi bil kraj Marija na Belem produ. Z veseljem ji pove popotnik, da jc on od tam doma. Tako je kraljica zvedela za zaželjcni kraj ter sezidala cerkev tik prejšnje kapelice. — Zvonik je iz. samega rezanega konglomerata. Cerkev jc bila prvotno zgrajena v gotskem slogu. Mnoge poprave pa so ji v teku stoletij odvzele marsikatere znake gotskega sloga.

L. 1 -77. je sklenil Friderik Ortcnburški s celjskimi grofi dedinsko pogodbo, po kateri naj bi prišla vsa posestva, ako ena stranka izumre, na preostale. Friderik jc imel na Gorenjskem posestva: Naklo, Mošnje, Radovljico, župnijo Gorje in vikarijat Kranjsko goro. Po njegovi smrti I. 1420. so res prešla ta posestva v roke celjskih grofov. Friderik Celjski je sezidal 1. 1431. grad Belo peL; pod ta grad je spadala tudi Kranjska gora, kjer je belopeški graščak do 1. 1848. pobiral desetino. Ulrik Celjski je užival gorenjska posestva komaj dve leti, od 1. 1456. so prešla na Habsburško vladarsko hišo.

Ko je bila I. 1461. ustanovljena ljubljanska škofija, ji je pripadla tudi Radovljica z vikarijatom Kranjska gora.

V tej dobi so napravili mnogo gorja naši deželi turški navali. Ker so pa naši kraji precej oddaljeni, so komaj parkrat okusili njih silo.

L. 1475. so Turki pridrli do Radovljice in hoteli dalje na Koroško. Ker so pa našli gorske prehode Ljubelj, Koren, Jezersko dobro zavarovane, so se vrnili in dalje razsajali jso Kranjskem. Prihod Turkov so naznanjali na Jesenicah in Fužinah. L. 1476. so v tukajšnje tiho in delavno življenje kruto posegli fanatični sovražniki krščanskega imena. Nimamo sicer natančnega popisa njihovega divjega napada, lahko si jsa mislimo, tla so tu jsrav takt) gospodarili kot drugod, V četrtek pred sv. Kozinom m Damijanom (27. septembra) so prilomastili na Kranjsko. Bilo jih je 7—10 tisoč pod vodstvom Calumbeg Markuče-viča. Ob Savi so drveli na Gorenjsko skozi Kranjsko goro in Belo peč na Trbiž in dalje skozi vrata v Podkloštcr. Tu SO zažgali trg in vnel sc je tudi višje stoječi benediktinski samostan, kjer sc je zadušilo okoli 200 ljudi, ki so tu iskali zavetja.

L. 1478. — 23. julija — so prihrumeli v Soško dolino, v Log. V borovški soteski so jim Slovenci razrušili most. Tudi so zasedli bližnje hribe, odkoder so hoteli kamenje valiti na sovražnika. Toda Turki so si znali pomagati. Preplezali so visoke brezpotne pečine, po katerih prej morda še nikdar 111 hodila človeška noga. Konje so na vrveh vlekli kvišku in jdi prav tako spuščali od skale do skale v globočmo. lako se jim je posrečilo priti po ovinkih na Trbiž, odkoder so jo zopet utlrh na Koroško.

Za turških časov je bila zgrajena prva hiša v Srednjem vrhu, in sicer na voljo belopeškega graščaka. Njen prebivalec je imel nalogo, s kresom naznanjati prihod divjega Turka. Sc sedaj se pravi |)rl oni hiši jsn •> Merkcljnu« (od glagola mer-kati paziti). Vasi Rute (Rovte) ali Gozd in Potlkuže (iz kltiž.c Klause) sta mlajši. V Gozdu sta bila prvotno le dva gospodarja, prvi — Oman

— je imel posest do sedanjega postajališča, drugi

— Pmtar — pa vzhodni del sedanje vasi.

V XIV. stoletju jc žc vodila trgovska cesta po Gorenji savski dolini proti Trbižu.

V XVI. stoletju SO razburjali naše kraje tudi verski boji, ki so se pričeli z. razširjanjem lute-ranstva. Z veliko silo sc jc zastavila luteranska propaganda v blejskem m radovljiškem kotu. V Begunjah je pridigoval Klemen Bobek, ki je svoje krivoversko delovanje širil daleč naokrog. Vlada pa je začela energično zatirati novo versko gibanje. Ustanovila je »protireformacije« ah »verske komisije«, ki so imele nalogo, uravnati verske zadeve. Za to se je posebno trudil ljubljanski škof Tomaž Hren. Dne 22. decembra 1600 je pričela komisija delovati. 7. marca je šel škof na Gorenjsko in jsnčel s protireformacijo. V Kranjsko goro in Belo peč jc komisija poslala svoje pooblaščence. Protestantske krnele, ki se niso hoteli izpreobrniti, so vojaki spravljali v ječe, njih hiše pa podrli. Kdor sc ni odpovedal krivi veri, je moral v prognanstvo. Na ta način je komisija hitro dosegla velike uspehe in duhovi so sc kmalu pomirili.

Kmete so trle velike davščine. Kar so Imeli plačevati, je bilo zapisano v urbarjih. Ohranjen jc tak urbari j tudi iz. I. 1586. Knjiga je pisana v gotskih črkah in govori o pravdi, ki jo je imel kranjskogorski župnik Gašper Oparnik z. oskrbnikom (Pflegcr) graščine Bela peč, Gregorjem Komarjem, radi desetine, ki so jo dajali posestniki v Gozdu in Srednjem vrhu župniku v letnem znesku 7 kr, 2 pfen. od 13 pašnikov. Komar in za njim Schvvarz je trdil, da morajo dajati toliko

tudi graščini. Priče so morale priseči. Prisega sc jc vršila z, vzdignjenimi 3 prsti, m sicer ah pod milim nebom ali pa v sobi jsn odprtih vratih in oknih. Bilo jc 26 prič. Ze preti 1. 1582. so dajali Ratečani kranjskogorskemu župniku na dan svetega Tomaža za biro gotovo merico pšenice. Dobival je tudi kozlička 111 sir iz Srednjega vrha in Gozda. L. 15 5S. je bilo kranjskogorsko župnišče še Leseno. Ze takrat so dajali župniku ovco, kadar je umrl gospodar. Pravila se jc vlekla 4 leta. Večina prič (stare 80, 70, 60 let, ki so veliko pomnile) je izjavila, da so dajali Sred ja ni in Rtuar-jani desetino le župniku, graščini pa nič. Zmagal je župnik Oparnik in kmetom izvojeval pravico.

Urbarij iz. 1. 1706. — ko je nastopil župnijo Kranjsko goro Janez Jožef Haller hreiherr von Hallcrstcin — pravi: Biro so dajali tudi nekateri posestniki v Sebcnaeh na Koroškem. V Kranjski gori je 8 kmetij, vsaka da 10 snopov žita in 1 sir, V Podkorenu 12 kmetij, ki dajejo vsak tretji snop župniku, vsak drugi snop pa graščini. Ruiarjani jagenjčka m vsak 1- kr., 2 plen. m sir. Ratečani so dajali 1 sir, 1 hleb kruha, 1 klobaso, na dan sv. Ahaca pa vse mleko »von Gross tinti Klein-vieh«.

Leta 1674. je štel župnik kranjskogorske fare prebivalstvo z. Belopečjo 111 Ratečami vred 111 jih naštel 1953.

L. 1X06. so pisali latinsko »sub Katice« (Podkoren), »in Matrica« (pri fari), »in Sylva« (Gozd), ■on medio monte« (Srednji vrh). Rodbinska imena so pisali z nemškim pravopisom: Blenkusch, Smole/, Rabitseh, Peschar, Roggar itd. — L. 1867. je začel župnik Artl pisati slovenska imena farnih vasi.

Težki časi so nastopili ob francoskih vojnah. Avstrijske in francoske čete so večkrat šle skozi te kraje. L. 1797. se jc nadvojvoda Kari umikal čez Gorenjsko in Koroško. Dne 10. aprila 1809. so bile avstrijske čete postavljene v Savski dolini od Ljubljane tlo Trbiža in so začele prodirati v Furlanijo, Kljub zmagi so se morale vrniti proti Dravi. Po soški tlolmi so pa drli Francozi čez Trbiž m Celovec. Pred njimi je po Savski ciolmi hitel hrvaški ban Gyulai s svojimi četami j-roti Ljubljani. Trikrat SO slovenske tležele okupirali Francozi. Ilirija je obsegala tudi Gorenjsko; trajala jc pa le malo časa, komaj 4 leta. V tem času so se razmere nekoliko zboljšale; Francozi namreč niso nalagali tako strašnega davka kot ob času prvih okupacij, ko so zahtevali 3- krami davek, poleg tega pa šc velike dajatve za vzdrževanje francoske armade. Prvi guverner Ilirije je bil Marmont, ki je reorganiziral vojaško in civilno upravo v Ilirskih deželah. Njemu jc sledil grof Bertrand, ki jc bil tudi jako preudaren mož. Občine so upravljali meri (župani), ki so prevzeli tudi rojstne, poročne in mrliške knjige; v Kranjski gori se jc to zgodilo 9. oktobra iS 12. leta po županu (meni) l.ucas Suppanu.

Po izgubljenih bitkah 1. iS 12. so Francozi zapustili Ilirske tležele. Za njuni so pritiskale avstrijske čete. V francoskih časih je bil živahen pro met čez. Podkoren. Kolonialno m drugo blago so na težkih vozovih z železnimi osmi — »parizarji« — prevažali na Koroško. Podjetni vozniki ter krčmarji ob veliki cesti so pri tem služili lepe denarce.

Koncem 18. stoletja je imela Kranjska gora že šolo, kajti med 26 narodnimi šolami, ki so poslovale 1. 1792., se imenuje tudi Kranjska gora. Toda

tc sole so bile precej po domače. Tako n. pr. je bil okrog 1. 1806. v Kranjski gori učitelj Z imenom Anton Hribar, ki je bil obenem tudi gostilničar in je otvoril gostilno kar v šoli. /a prepoved oblastev se ni dosti /menil m je dalje točil. Potem so zahtevali, naj prevzame gostilno žena ali sin, ki je študiral. — Preden je izdal maršal Marinom 4. julija 1X10. ukaz, kako naj se šole preustroje po francoskem vzorcu, je imel učitelj v Kranjski gori plače 197 gold., kar je bilo za tisto dobo prav ugodno. Sedanje šolsko poslopje nosi letnico 1838; tedaj je tu učiteljeva) Lovrenc Hribar, ki se sam naziva c. kr. gimnazijskega profesorja trivijalke v Kranjski gori. Šola je bila dolgo enorazredna, I. 1883. je postala dvorazred nica, I. 1912. je dobila tretji razred, I. 191S'. pa še četrti razred; sedaj je šola petrazrednica.

Železnica je bila speljana minut Kranjske gore I. 1X70. — Leta 1872. pa je že posloval tutb poštni urad. Zupniško kroniko je začel pisati šele župnik Anton Zlogar I. 1894. — 4. oktobra 1894 je bila osnovana »Posojilnica« v Kranjski gori. Leta 1895. so začeli regulirati Pišenco. Novembra meseca istega leta se je osnovala farna knjižnica, za katero je daroval knjige f župni upravitelj na Št. Urški gori, Simon Kobič, znamenit žužko-slovcc, rojen 11. februarja 1824 v Kranjski gori.

Naslednje leto je v oktobru poplavila Sava mnogo sveta. ti. julija 1897. je prišel v Kranjsko goro na oddih za nekaj dni »goriški slavček« Simon Gregorčič. Leta 1900. so podrli pokopališki zid okrog cerkve ter napravili nizek zid z železno ograjo. Leta 1904. ic dobila kranjskogorska cerkev barvana gotska okna, narejena v fnnsbrucku. Cerkev je slikal Matija Bradaška iz Kranja. Leta 1911. je bilo otvorjeno postajališče v Rutah (Gozd). Tega leta so začeli zidati kapelico v Gozdu in jo do zime spravili pod streho. Leta 1914. je bila šc znotraj spopolnjepa in dobila zvon, 162 kilogramov težak, iz prejšnje Mojčnikove kapelice. Blagoslovitev cerkvice se je izvršila 16. julija 1914. Ta dan ostane vsem v živem spominu kot začetek strašne 4 letne svetovne vojne, ki je z ne-izbrisanimi črkami za vedno zapisana tudi v zgodovini naše doline.

Veliki teden trpljenja se je začel za Kranjsko goro, ko je 2t. maja 1915 tudi [talija napovedala vojno. Ze isti dan je prišla iz beljaka stotnlja mladostrelcev ter zasedla vse mostove, ceste, posebnu prehod čez Koren. Celit v vasi je bila potrebna legitimacija. 24. junija so prišli prvi begunci iz Bovca z vestjo, tla trg gori. Dan za dnem SO prihajali aeroplani. Vlaki so vozili neprenehoma, menda kakih ,00 na dan. Vse voiaškc transporte, vse topove, vso municiio in živila, snloh vse potrebščine za vojno na soški fronti — skoraj vse so spravili skozi Kranjsko goro, in to večinoma ponoči. Podkorenom in na Korenu so skopali strelske jarke. Mučna gora nad vasjo je bila vsa preprezena Z žicami. Topove «0 vlekli na Lomiče in na Lisjak. Pa lih niso rabili. Kmet In živina sta grozno trpela. Voziti so morali kmetje vse In brez prestanka. Ljudje so kmalu v-o vprežno živino poprodall. V juniiu so že prišli honvedi, ki so zasedli vsak kotiček. Bol je bila v hotelu »Pri pošti« nasprot' obvezovalnica pa v kaplani ji. Paroma so stali ranjenci po cele dneve, hudo ranjene so vozili v sivo Dregrnjenih dvokolnicah. Na farovskem vrtu ie bila pekarija na vozovih. I [onvedi so živeli jako dobro in so tudi mnogo živil razdajali do-

ti is ni ca zupnišča,

macinom. A nastopali so sila oblastno. Kmalu so odšli in za njimi je prišla 22. gornjeavstrijska divizija. Begunci so zanesli v vas legar. Epidemija je trajala do oktobra In je mnogo ljudi pomorila (okrog 50).

Vojaštvo je začelo z vsestranskim delom. V juliju je prišlo nad 5000 ruskih ujetnikov. Gradili so mostove, ceste, razširjali kolodvore in delali nove. Začeli so razširjati gorsko cesto skozi dolino Pišence in zgradili moderno avtomobilsko cesto tlo Stiče. Smeh viadukti, betonirani mostovi, zlasti na vrhu pod Vršičem, pričajo o živahnem gibanju m velikanskem prometu, ki se jc tu razvijal. Dokler niso — v pomladi 1916. — naredili vzpenjače od kolodvora čez Vršič do Loga v Trenti, se je vila skoraj nepretrgana vrsta trena gori in doli, noč in dan. Cesta- jc bila dovršena nekako začetkom oktobra 1917. Stala je ogromno človeških žrtev, zlasti ruskih; njih grobovi so ob poti. Pozimi leta 1915.—191(1. je bilo izredno veliko snega. Ker je bilo obenem skoraj vedno južno vreme, se je okrog božiča utrgala z gole Mojstrovke na Vršiču velikanska plast snega, ki je zasula vse barake, podrla močna bruna kakor vžigalice m žal, pokopala pod seboj 1S2 delavcev Rusov in okrog 80 naših straž. Rešil se je le en sam mož — pek — ki jc bil blizu peči.

V februarju 1916. so začeli pokopavati vojake na vojaškem pokopališču v Kranjski gori ob robu gozda pod Vitranccm.

Nastalo je nebroj barak. V pišenski dolini je bila cela naselbina barak. Na pobočju Vršiča, nekako v sredi, je bilo rusko taborišče — skupina treh barak za vojne ujetnike. Rusi sami so sj zgradili 1916.—11117. lično kapelico iz okroglega lesa 111 lubja. Imela je dva stolpiča v znani ruski obliki. Okrog cerkvice m ob cesti so ruski grobovi. Nedaleč je tudi Roseggerjev kri/, sedaj ruski križ.

Ves Vršič je bil posejan z barakami, ki so bile tudi na goriški strani. Za varstvo barak so naredili sicer močne »grnite«, ki pa seveda niso mogli zadržati plazov. Tudi v vasi sami so postavili nebroj barak (nad 100) po najlepših vrtovih: pri Slavcu »špital«, na /.upnikovem vrtu - barak /a klavnico in slednjič še kopališče. Podkorenom je bilo vse polno marškompanij, ki so jih vežbah kakih -—- tednov, potem pa pošiljali na fronto.

V novembru I. 1915. je prišel inspicirat tukajšnjo garnizijo in soško fronto nadvojvoda Friderik, decembra pa nadvojvoda Evgen; temu na čast se je tudi imenovala cesta na Vršič »nadvojvoda Evgena cesta«. Ob otvoritvi so spustili vodo po umetno narejenih terasah.

Šola je bila zaprta otl novembra I. 1915. do 1916. Bilo je po cesti toliko prometa, da je bilo smrtno nevarno otroke puščati na cesto. V šoli je bilo skladišče oblek, potem kave in slednjič je bila notri vojna pošta.

1 \. septembra I. 1916. se je sklenilo, tla občina z vojaškim sodelovanjem napravi v »Babi« električno centralo. Imeli so dote,laj od pomladi naprej električno luč na bencin. Vojaška oblast na ie tudi domačinom dovolila uporabo elektrike. Z delom so začeli takoj, a otvorili so centralo šele 2. septembra 1917.

Žalostno je bilo to. aprila 1. 1917-, ko so morali oddati zvonove iz lame cerkve in podkoren-ske podružnice sv. Andreja. Ostal je še »veliki« zvon; a 28. avgusta Istega leta jc moral tudi ta med »topove«. Težak je bil 1492 kg, prejšnji pa so skupno tehtali 2330 kg.

4- junija 1. t917. sc je peljal iz Beljaka čez Poljane v Rateče in Belo peč cesar Karol. V Podkorenu so napravili velik sprejem, nagovoril je cesarja župnik Kranjec.

V oktobru jc prišlo v vas nemško vojaštvo s trenom in topovi. 8. oktobra so Nemci zažgali Križnikov hlev sredi vasi. Na srečo je prihitelo vojaštvo in kmalu omejilo ogenj, sicer bi bila šla vsa vas v zrak, ker je bilo tedaj vse polno municije, tudi take s strupenimi plini. Barake za municijo so stale v neposredni bližini in prav do kolodvora. Vse, kar so rabili pri ofenzivi 23. do 24. oktobra proti Lahom v bovški kotlini, vse in še veliko več je bilo tedaj tu. Nad 2 meseca so potem odvažali streljivo.

V novembru so prišli italijanski ujetniki. V statusu jih je bilo 25 tisoč, pa so jih pošiljali na vse strani na delo, odkoder so na pol mrtvi prihajali nazaj. Umirali so grozno, deloma od lakote, deloma od mraza in naporov. Maja meseca 1. 1918. sc jc ujetniški tabor umaknil proti Pontebi. Proti koncu aprila so zopet vpeljali 2 redna vlaka.

Splošno veselje je zavladalo, ko se je v novembru 1. 1918. sklenil mir. Nekaj časa so še morali domačini čuvati, tla niso Italijani ali pa Nemci zasedli vasi, sčasoma pa sc jc zopet mir in red naselil v to lepo dolinico.

L. 1919. se jc podrl most čez Pišenco pri elektrarni. Po veliki povodnji 1. 1920. pa so postavili sedanji betonski most. Tedaj je voda utrgala za-tvornico in s peskom zasula pišensko dolino in opustošila mnogo sveta. Drugi most če/. Pišenco - imenovan Scottvjev most — je tudi lesen, pa sedaj žc precej slab. Povotlcnj I. 1920. bi bila kmalu uničila elektrarno. Občina se je na vse načine trudila, da jo je zopet popravila. Postavili so lesene rake, po katerih teče voda do betonske

struge in po tej dalje v elektrarno. 31. januarja 1921 je izvršila občina ljudsko štetje; naštela je 1569 ljudi (770 moških in 799 ženskih), t. j. 106 več kakor 1. 1910.

L. 1921. sta delovali ob mejah 2 razmejitveni komisiji, m sicer od 21. julija do 28. septembra komisija med Jugoslavijo in Italijo v Julijskih Alpah od Turna pod Prisojnikom do Jalovca, od 6. septembra do 21. septembra pa komisija med Jugoslavijo in Avstrijo po vrhu Karavank otl Belce do Peči.

9. oktobra t. 1. so došle granične čete, sesto-ječe iz. ruskih beguncev in vojakov — tudi višjih častnikov — Wranglovc armade. Prevzele so stražo meja.

V aprilu 1922. je dobila vas štiri nove zvonove iz jeseniške tovarne, v maju pa tudi Podkoren dva zvona.

V septembru se je definitivno določila meja med Jugoslavijo in Avstrijo, v oktobru pa med Jugoslavijo in Italijo.

L. 1923. — jeseni — je bila precejšnja |iovo-denj, ki je napravila zelo veliko škode. — Pred 2 letoma so postavili v »Babi« moderno kopališče z. velikim bazenom, 40 kabinami, restavracijo in prostorom za ogrevanje vode. Leto za letom se grade nove stavbe, popravljajo in dvigajo stare. Vas napreduje, četudi bolj polagoma, in sprejema vsako leto večje število letoviščarjev, ki jih vabi prečisti gorski zrak in divna okolica iz vseh pokrajin naše države, pa tudi že iz inozemstva. A ne le letna, ampak tudi zimska sezona je vsako leto bolj živahna, in tujski promet jc postal v življenju naše vasi vclevažen faktor, česar se ljudje tudi vedno bolj zavedajo ter skušajo po svojih močeh prihajajočim tujcem nuditi čim udobnejše bivanje med našimi lepimi gorami.

Šoferska Sola I. GABERŠČIK

LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 31.

_ 344

A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta 24

Brzojav: Volk Ljubljana Telefon 5t. 24-49

Lastni avtomatični valjčni mlin. Priporoča po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita, kakor tudi pienlčno moko iz prvovrstnih banaskih mlinov. Specijalna trgovina raznih krmil in semenskega žita. Import ribjega olja za živino. Zahtevajte cenik

345

Letoviška i lečiliška mesta u GorenjskoJ

(Dravska banovina)

Glavna sezona n Gorenjskoj počinje 10. juna i svršava 25.augjista. Proletmt sezona od I. marta do 10. juna, jesenska sezona od 2.r>. augusta do kraja oktobru. Ziifiska sezona

u mesecima decembar, januar i februar.

Bled. opravdani stihovi velikog slovenskog pesnika-

475111 nad morem; stanica Bled ili Lesce jc naj- P™aka dr. Franc Prešerna: ..Dežela Kranjska nima

lepše i najmodernije gorenjsko letovišče svetskog lepš'ga kraja, — Kot jc z okol'co ta podoba raja«,

glasa. Leži u l«poj savskoj dolini, nadareno veli- Na sredini jezera je dražestan otočić s crkvom, a

čanstvenofn gorskom panoramom Julijskih Alpa 1 zelenih Karavanaka. Bled jc usled svežeg pla ninskog zraka osobito zdravo zračno letovište i radi svojih termalnih izvora izvanredno jezersko kupatilo. (Bled jeste subalpinsko klimatsko mesto a kao kupatilo ide u red zemno-alkalnih gvoždje-vitih hipoterma [i6"C\. Klima je suha i vanredno zdrava, položaj dobro zaklonjen od vetrova. Preporučuje sc osobito za malokrvnost i živčane bolesti; protiv bolesti srca i konstitucionalnih bolesti. Znamenita su sunčana zdravilišta R i k I i i ostala.

Središte sve bledske divote je njegovo jezero. Malogdje je priroda na tako malenom prostoru toliko bogastvo krasote kako ovdje. Doista su

s jedne strane jezera stari grad Bled na strmoj pećini; lepo jezero okružuju planine a u pozadini izbijaju vrhovi Triglava. Bled imade prekrasne parkove i nasade i razpolaž.e svim komfortom i Ugodnostima mondenog i velikog svetskog leto-višta.

Vrlo podesan, preporučljiv a i svestrano poznat te obljubljen je Bled i kao prvoklasno zimsko letovište, koje razpolaže izvanrednim sklizalištcm na jezeru. Imade smušku skakaonicu, gdje se pri-redjuju internacionalne utakmice. Kao izhodištc služi nebrojnim lagljim i težim turama u najlepše predjele gorenjske pokrajine te u tom pogledu pruža mogućnost svakovrsnih kombinacija i varijacija. Uža pak okolica stvara jedan prelepi

Bled: Pogled na hotel »Toplice«

venac prirodne krasote i /ovc izletnika u svoje okrilje. Bled izabrao je kao svoju ljetnu rezideneu i jugoslovenski kralj Nj. Vel. Aleksandar L, koji tamo svake godine boravi u dvorcu »Suvobor«.

Od hotela na Bledu spominjemo: (brojevi u zaporcima označuju broj razpoloživih soba) Central (42), Evropa (35), Jeklcr (33), Lovec (22), Park Hotel (350), Petran (120), Starki (32), Toplice (300), Triglav (50), Troha (40), Turist (14), Zaka (30). Od pensiona: Gracelj (4), Gorcnjka (20), Dr. Hočevar (32), M on plaisir (85), Vila Jan (15), Raitharek (50), Rikli (100), Sevenard (20), Sas-novka (18), Svoboda (25), Thaler (11), Vovk (60), \Viilfling (50). — Od kupatila navadjamo: Toplo mineralno kupatilo »Toplice« akroterma temp. 23" C sa velikim drvenim i manjim kamenim busenom, fisio-, liydro- 1 elektroterapijom, masažom i dijetskom kuhinjom, kao 1 kupatilo (kod Hotela Toplice) ti rimskom stilu. Osobito poznato sunčano 1 prirodno zračno lečibšte »Grajska ko-pelj« raspolaže sa 400 otmeno opremljenih koliba

te imade parno kupatilo, elektroterapiju 1 naprave za sunčano 1 zračno kupanje. Uz. opalu jezera postoji još veći broj drugih kupališta <sa raspoloživim maserima, frizerima, mani- 1 pedutirom. Najveća kupališta uz jezero jesu: Petran 1 Grajsko kupalište sa cea 200 kabina. U jezeru leti dosiže toplina vode do 28" C a poprečna jc cea 26" C. Primjcči-vamo, tla imade Bled najdulju kupališnu sezonu medju svima alpskim letovištima.

Razume se, da Bled kao najveće i najlepše leto-vište u Jugoslaviji izvrstno je opskrbljen lekarima, apotekom, svakovrsnim trgovinama, bencinskim stanicama, garažama, električnom ra/svljctom itd. Imade vise kalana opskrbljenih sa svim većinu inostranim journalima, otmjene plesne etabhs-mente i zabavlšta (barove i varicteje). U sezoni priredjuju se dvaput dnevno u lečilišnom parku koncerti, brojna gostovanja kazališnih trupa, izabrani umjetnički pjevački i glazbeni koncerti. Bled imade krasan Zdraviliški dom (Ktirhaus) sa velikom salom za priredbe, sobama za čitanje,

Illed: Stari grud

Hled: Co'lnarenje (ladjarenje na jezeru)

Bled: Molel »Triglav«

biljar, kartanje itd. Svestrano mogu sc gosti posvećivati svakovrsnom sportu tako u letnoj kao i zimskoj sezoni.

Osim brojnih prije spomenutih hotela i pensiona razpoloživih je stalno veći broj stanova u vilama i ljetnikovcima, koje leže uz. jezero. Frekvenca u sezoni dosiže do 20.000 Ictovištara, iz celog sveta, koji broj dostalno opravdava obljub-Ijcnost tog kraja. O bledu postoji brojna literatura, vodici i opširni prospekti u raznim jezicima, koju svaki interesenat može nabaviti kod putničkih biroja »Putnik« ili kod Ijcčilišnog povjerenstva (Zdraviliške komisije) na Bledu, gdc može tražiti i detajlne informacije, Stoga našli smo shodnim ograničiti se na ovom mestu samo na kratak opis sa najvažnijim podatcima.

Bohinjska Bistrica.

Na krajnjom zapadu naše kraljevine diže se iznad sunčanih planina 1 srcbrnoblestcčih snežntka U nebesnu sinjimi veličastni Triglav, najviša jugo-slovenska gora. Uz. njegovo podnožje u mogućnom slapu nalazi se izvor Savice, bistre kčerke Triglava, koja se pretvara i postaje kao veletok Sava, kraljica jugoslovcnskih rijeka 1 spaja medju-sobno prestonice triju jugoslovcnskih plemena Ljubljanu, Zagreb i Beograd. Još jednom odmara se u tamnozelenom jezeru, da onda svojom pobjedonosnom mladostnom silom prodire skalnate gorske velikaše, koji joj preče put u strane daljine. Doline 1 tjesni uz koje se pjeni i proviruje prije nego dospije 11 bletlski raj, nazivamo Slovenci B o h i n j.

U ovom predjelu na žel. pruzi Ljubljana— Jesenice—Trst nalazi se Bohinjska Bistrica. Oddaljena je otl Ljubljane samo 96 km i leži 512 m nad morem te predstavlja središnje mesto Bohinja. Smeštena je podno zbog planinske flore sloveče Črne prsti (1844 m) odktida pruža se prekrasan razgled na triglavske snežnike i bohinjske planine, osobito koti sunčanog izlaza i zalaza panorama biva nadasve krasna.

Mesto broji oko 1000 stanovnika. Imade poštu, brzojav i telefon, liječnika, apoteku, vodovod, električno osvctljcnje, dobro uredjene hotele i gostione (hoteli »Markeš«, »Radića«, »Bistrica«, Mencinger i gostione Grobotek, Mavrič, Ravhe-kar), razvijenu trgovinu i obrt te industriju drva. Gorski vodiči, atitotaksi i fijakeri razpoloživi su. U kraju je kupalište i park »Danica«.

Bohinjska Bistrica obljubljeno je subalpmsko klimatsko letovišle i opravilište za živčano bolestne, bolesti srca, arterioskleroza!, iznemoglost, duševnu umorenost itd.

Još više kao u letu posjećivan je Bohinj u zimskoj sezoni kao najvažnija zimsko-športna

Bohinjska Bistrica:

Kopališče »Danica«

stanica u Dravskoj banovini, tc tada predstavlja središte medjunarodnog prometa stranaca i sastaju sc svi športaši: sankači, smućari i sklizaći. Sankanje vrši sc u velikom stilu na sankalištima »belvedere« (koje je dugo preko 2 km, iskopano je u zemlju tc nasipima osigurano. Imade dvije lepe »S« kurve i različite pade. Donji dio upotrebljava se kao zabavno sankalište), dalje na posebnom dječjem sankalištu i na serpentinskoj cesti iz Raven, dugo 2 km. Smuški (ski) sport

isto je vrlo razvijen. Održavaju sc smuški tečajevi (14 dnevni i sedmični te nedeljom poduka za novince). Prircdjuju se svakogodišnjc glasovite bohinjske smuške utakmice, ture 1 izleti. Teren je opširan i prvoklasan. 1 treće vrste zimski sport: sklizanje na ledu, jc vrlo živahno razvijen. Sk.lt-zalište »Danica«, (umetni basin na obrežju Savice) stoji posjetiocima na raspolaganje. Vrše se igre na ledu i može sc promatrati znameniti prirodni fenomen »pucanje leda«. Sva detajlna razjašnjenja

Zimski sport v Bohinju

Bohinjska Bistrica

i informacije kod Tourist-Off ice u Bohinjskoj Bistrici.

Bohinjsko jezero,

subalpinsko klimatsko mesto, Ictovište i opravi-liSte te obljubljeno zimsko-sportno sabiralište, na žel. pruzi Ljubljana—Jesenice—Trst (stanica Bohinjska Bistrica), 523 m visine nad morem. Sloviti biser Bohinjsko jezero u srcu Jv.lisk.ih Alpa smješteno je u tihu gorsku romantiku, kristalnočisto kao smaragd medju tamnlmi, šumom obraslim gorama vrlo podsjeća na Hallstattsko jezero. Bohinjsko jezero dugo je nešto više od 4.5 km te široko i km. Dubina 45 m, površina 6.60 km2. Od Bohinjske Bistrice udaljeno jc cea 5 km. Na južnoj strani jezera nalazi se krasna promenada i avtomobilska cesta, koja veže trojicu glavnih jezerskih tačka od istoka prema zapadu.

1. Sv. Janez uz Bohinjsko jezero sa slikovitom crkvicom više mosta kod izliva Savice na donjem kraju jezera sa pogledom na panoramu Bohinjskih planina u pozadini. U blizini nalazi se vila »Rova!« sa krasnim razgledom po Bohinjskom jezeru usred divnog prostranog planinskog parka, koji siže do Save Bohinjke. Prelaz, u borovu šumu 1

Bohinjska dolina

dostup do slovitog Bohinjskog Vintgarja (savske tesni). Uz vilu nalazi sc remiza, staje, garaža, tenis igralište, sunčane i zračne kupeli, čamci i kupalište kod jezera. Naokolo u šumi smještene

Motiv iz Bohinjske Bistrice

su klupe i stolovi te šetalište. U vili takodjer nalazi se čitaonica za otmjenu publiku. Par časaka odavle nalazi se Ictovište Ribčev Laz sa potpunom opskrbom. Dalje »Hotel sv.Janez« sa depandansom (40 soba, restavrant, vrt, kupalište, tenis, čamci, ribolov, lov na divlje koze).

2. Sv. Duh (527 m) u lepom položaju i pogledom na gorostasni Peršivec (1761 m) je naseobina u blagoj samoći usred južne obale jezera. Ovdje nalazi se hospic »Kod sv. Duha« (Restavrant sa 27 soba, vrtom, kupalištem, čamcima) i vila S. Pire.

3. Hotel »Zlatorog« u »Ukanci« na gornjem zapadnom kraju jezera, gdje pritutni Savica izpod

Hotel »Sv. Jane/.« ob Bohinjskem jezeru

Sv. Duh ob Bohinjskem jezeru

slapa iz stene Komarče. (U hotelu »Zlatorog«, koji lištem te čamcima). Od žel. stanice Bohinjska

je vlasništvo Slovenskog planinskog društva, raz- Bistrica oddaljen je »Zlatorog.« oko 8 kilometara,

položivib je 20 soba, depandansa 12 soba, veran- Spomenuti nam je ovdje i bohinjski! Srednju

da, parkovi, celogodišnja opskrba, kupaona, ku- vas (45 minuta od bospica »Zlatorog«) kao vrlo

Pel ji u basenu i jezeru, sunčano-vazdušnim kupa prijatno letovište sa više gostiona, u kojima se do-

Hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru

bije potpuna opskrba (»Hodnik«, »Triglav« i »Hodnik-Bercc«) tc ij minuta oddaljeno Ictovištc Stara Fužina. (Opskrba u gostioni »Gašpcrin« vul-go Mihovka.)

Bohinjsko jezero jedno je od najznamenitijih zračnih lečilišta n Gorenjskoj sa izvrsnim, ozona punim te mirisom planinskog cvijeća prepojenim zrakom.

Tkogod posjeti Bohinj i Bohinjsko jezero, neka nikako ne propusti ugodne prilike i neka posjeti glasoviti 60 m visoki iz divljcromantičnih stena prodirajuči slap Savice, kojeg je opevao slovenski poet-prvak Prešeren u svom opisu »Krst pri Savici« i koji predstavlja najinteresantniju sceneriju u Julijskim Alpama. Informacije u hotelu »Zlatorog« i kod Tourist Office, Bohinjska Bistrica.

Brezje kod Radovljice.

Kraj leži (516111 11. v.) na vrlo lepom uzvišenom položaju sa divnom okolinom. Stanica Otoče na pruzi Ljubljana—Jesenice, ođkuda je 45 minuta pešputa oddaljeno.

Brezje su najslovitije i najviše posječeno hodočašće u slovenskoj pokrajini. Na desethiljada hodočasnika iz. sviju krajeva svake godine dolazi ovamo »k Mariji Pomagaj«. Hodočasna crkva je vrlo lepa zgradba u modernom renesanskom slogu i oskrbovana od 00. sv. Franje, kojih samostan nalazi se tik uz. crkvu. Boravak na Brezjama osobito je preporučiti za kraće ljetne odmore. Opskrba i stanovi raz.položivi su u dostatnom broju. (Gostione M. Finžgar, Gabrijelčič, Ušaj i Murnik.)

Dobrava kod Bleda.

Kraj Dobrava uz. željezničku stanicu Vintgar— Dobrava na žel. pruzi Ljubljana—Jesenice—Trst maleno je ali vrlo ugodno stibalpinsko klimatsko Ictovištc, koje leži 577 m nad morem. Nalazi se u blizini Bleda (6 km) na ulazu veleromantičnog tesna Vintgar, dotično neposredno iznad vintgar-skog vodopada u divnom alpskom svetu. Zdrav sveži planinski zrak u mestu pruža rekonvalescentima, živčano bolestnim itd. vanredno preporučljivo boravište. (Opskrba: Hotel »Slon«, gostione Matjan i Stare.) Izletne varijacije brojne su. Tako n. pr. prije spomenutom vintgarskom vodopadu »Blejski šum«, na Bled, turistički izlet u Karavanke na Stol (2236 m) i mnogo drugih. U selu Dobrava, koji broji 600 žitelja nalazi se pošta i telegraf, na razpolaganje je garaža itd. Sve informacije mogu se dobiti od vlasnika hotela i gostiona.

Dovje

je vrlo obljubljeno letovištarsko mesto na želez. pruzi Ljubljana—Jesenice—Planica sa stanicom istog imena. Selo broji 600 stanovnika i leži 750111

nad morem. (PoŠta i telegraf nalazi se u vrlo bliz-kom mestu Mojstrana.) Smješteno je na ograncima KaraVanaka spram sunčane strane. Odlikuje se alpskom klimom i vanredno zdravim kristalno čistim zrakom. Zbog sunčanog položaja imade blagu zimu, ugodno proleće i jesen a ljeti ugodnu hladovinu.

Ovo, sve preporuke vredno gorsko Ictovištc zdravi anemiju, bolesti nerva i srca, astmu (organe za disanje) a osobito je prikladno za boravak rekonvalescentima nakon operacija i težkih bolesti. —

Kraj imade vodovod i električno osvetljcnje te prirodno kupalište u Savi. Pod senokošnim poboč-jima Rebra moguće su ugodne šetnje i sunčanje. Izleti i ture u Karavanke sa prekrasnim razgledima mogu se poduzimati u sve smeri a napose na Golicu (1833 m), na sedlo Mlinicu (1645 m), Je-picu (1587111), Babu (1892111) i romantičnu tesnu Belicu. Za zimski šport isto je kraj vrlo podesan, jer je smuški teren u okolini ugodan. (Hoteli i sanatoriji: »Triglav«, »Šmerc«, »Rabič«, »Aljažev dom« u dolini Vrata; pension Zeleznik te opskrba po privatnim kućama.) Informacije kod vlasnika hotela te kod Tourist-Office, Ljubljana.

Golnik

(gledaj na drugom mjestu zasebno poglavlje: »Znamenito gorenjsko zdravilišče .Golnik'.«)

Jezersko.

jezerska dolina idiličan je i divan komadić zemlje u kraljestvu veličastvenog mira usred prekrasne, božanstvene prirode, smještene podno smedjih gorostasa. Stara mična crkvica sv. Ožbolta sa ubavog brega blagoslavlja rajsku dolinicu, kojoj nema visinskog premca.

U davnim vremenima bilo je ovdje jezero, kojeg je već davno nestalo. Odtud ime Jezersko sadašnjemu mjestu u dolini.

Jezersko je najviše ležeče alpsko klimatsko mjesto i Ictovištc u Gorenjskoj i Dravskoj banovini uopće. Nadmorska visina 906 111. Kao oporavilište i za zdravljenje plućnih katara, nervu ih i srčanih bolesti zaslužuje prvenstvo. Odlična alpska klima tc potpunoma bczprašan i bez magle je taj divan, sunčanim zracima bogato obdareni kraj. Okolica bogata je na ubavim črnogoričnim sumama i obiluje ugodnim promenadama. Mnoštvo mogućnosti u svrhu poduzimanja zanimljivih šetnja, izleta i tura u romantični gorski svet Ka-ravanaka i Kamniških Alpa. Selište Jezersko broji cea 750 stanovnika. Imade poštansko-telegrafski ured, razvijenu trgovinu (osobito drvom) i obrt. Od hotela spominjemo »Kazino« sa većim brojem komfortnih soba, salonom, restoranom, baščom, parkom i kuglanom, od gostiona »Štular«, »kod

Strmca« i »kod Hudina«. Jezersko gravitira na željezničku stanicu Kranj na pruzi Ljubljana— fesenice. Iz. Kranja saobraćaju redovito avtobusi po izvrsnoj cesti kao i obratno. Vožnja na Jezersko traje nešto više od 2 sata.

l.ctovištu predlež.i velika budućnost. Uvjereni smo, da svatko tko si odabere jednom Jezersko kao ictovištc, vraćati će sc ponovno svake naredne godine. Zašto i ne, kad jc jednom upoznao njegove odlike i zdravstvene prednosti.

Kamnik

(gledaj na drugom mjestu zasebno poglavje: »Prirodne krasote i letoviško zdraviliške prednosti Kamnika«.)

Kamniška Bistrica.

Izhodižte za ovo Ictovištc jc Kamnik (na lokalnoj žel. pruzi Ljubljana—Kamnik) odkuda avtobusom ili taksijem treba produljiti vožnju do Kamniške Bistrice, koja leži u nadmorskoj visini 5ci m u središtu skupine Kamniških Alpa.

Leži 520 m nad morem. Kraj jc ubavo selo sa sjedištem poštansko-tclcgrafskog i telefonskog ureda i liječnikom. Imade i tri dvorce (gradove). Iz. stanice Kranj saobraća redovito avtobus. Ovo ubavo planinsko Ictovištc nalazi sc u zaklonjenom, mirnom položaju i okrenuto spram juga. Okolica puna je omorikovili i hrastovih šuma i lepih nasada. Odlično zdravo i lekovito podneblje. Zrak ozonovit, sasvim bez. prašine. Prirodno kupalište u Kokri. Polazna tačka za najlepše šetnje i divne izlete, kao i za visoke ture. Najpodesnije Ictovištc odmora potrebnim, za rekonvalescente, nervozne te za zdravljenje kroničnih katara disala, nervoznih pojava srca, slabokrvne i slabunjeve. boravak u prvorazrednom pansionu, obiteljski pansion »Grintovec«, gdje se mogu dobiti opširni prospekti, gostione Vclkavrb i Petcrncl.

Koroška Bela

maleno ali ugodno Ictovištc pod planinom Bclšči-com pokraj Stola (2336 m), najvišeg vrha u Ka-ravankama. Nalazi se u lepom zaklonjenom polo-

Kamniška Bistrica u zimi VVintermotiv aus Kamniška Bistrica

Pribraja se u red prvovrsnih alpskih klimatskih mesta sa kristalno čistim oštrim zrakom, slobodnim prašine. Okolina nadasve je romantična, bogata na prirodnim znamenitostima. »Dom« u Kamniški Bistrici na d ivnom položaju biva izvrsno opskrbljivan preko cele godine. Rekordan posjet, koji kreče oko broja 7000 najbolje svedoći koliko jc to obljubljena turistička postojanka. Radi orienta-cionog i informacionog u vezi sa letovištem Kamniška Bistrica skrećemo pažnju na sadržaj zasebnog poglavja u knjizi pod naslovom: »Prirodne krasote i letoviško zdraviliške prednosti Kamnika«.

Kokra — Preddvor.

Izlazna željeznička stanica za Ictovištc Kokra — Preddvor jc Kranj (pruga Ljubljana—Jesenice).

žajti spomenutog gorskog kuta. t'reporuCa sc osobito ljudima, koji vole letovati i u mirnom kraju bez. žamora i buke te polažu važnost na lepe izlete i ture, koje odavle mogu poduzimati u divnu planinsku okolinu. Stanovi 1 opskrba u gostionama (»Pri Jurčku«, »Pri Orehovniku«) i privatnim kućama. Koroška Bela leži u neposrednoj blizini željezničke stanice Javornik (pruge Ljubljana—Jesenice), većeg industrijskog sela. Nadmorska visina 609 ni. Selo broji oko 800 žitelja te ima poštu i telegraf.

Kranj

(gletlaj na drugom mestu zasebno poglavlje »Kranj — gorenjska metropola«.)

i okolišna mesta. U mestu jc električno osvet-1 jen je i vrsna pitka voda. Nadmorska visina 494111.

Lesce dolaze u obzir kao vrsno letovište i odmaralište za sve vrsti rekonvalescenata, nervno smalaksane, izcrpljene i odmora potrebne. Pošta i telegrafski ured u mestu. Avtotaksi i fijakeri raz-položivi. Za opskrbu dobro preskrbljeno. Hoteli: »Legat« (kupatilo, veranda, bašča i veći broj komfortnih soba), »Triglav« (salon, bašča, veranda, više soba) »Pri Krištofu« i »Pri Majdenku«. Stanovnika broji selo oko 500.

Mojstrana

je odlično uredjeno letovište i zimsko - športno sabiralište a kao najpodesnije izhodište za ture na Triglav dapače svetski poznato. Subalpinsko klimatsko mesto Mojstrana prostire se u ubavoj ravnici na izlivu Triglavske Bistrice i podno severnih ogranaka Triglava i okruženo gorskim vršacima obraslim omorikovim i crnogoričnim šumama. Nadmorska visina 650 m. Leži na žel. pruzi Ljubljana—Jesenice—Kranjska gora — Tarvis. Stanica Mojstrana (postajalište brzih vozova).

Na Savi letovištari imadu lepo prirodno kupalište i sunčališta; na izbor krasna šetališta i izletišta u okolicu kao n. pr. k slapu »Peričnik«, koji znači zbog svoje prirodne znamenitosti pravu atrakciju za svakog stranaca; glasovite tri triglavske doline: Vrata, Kot i Krma, dalje u velero-mantičan gorski amfiteater Klin itd. Uz Bohinj Mojstrana od uvjek slovi kao najobljubljenija zimsko-sportna i turistička stanica, od godine do godine sve bolje posjećivana.

Letovištarsko mesto Mojstrana broji oko 700 žitelja, u njem ima poštansko-telegrafsku-telefon-sku stanicu, električno osvetlenje te vodovod.

Pogled na letovišče Mojstrana

Kranjska gora

(gledaj u vezi sa ovim letovištem na drugim mestima zasebna poglavlja: »Ob vznožju Julijskih Alp«, »Zgodovina Kranjske gore in okoliša« i Kranjska gora njemački opis).

Erjavčeva koča (1515 m) Touristenhiitte »Erjavčeva koča« auf dem Vršičpasse

Lesce

žel. stanica na pruzi Ljubljana—Jesenice jesu manje ali nadasve ugodno letovište i odmaralište sa subalpinskom svezom klimom i zdravim planin-sko-čistim zrakom. Najbliže su izhodišče za Bled

Ujetnik i apoteka u blizini na Jesenicami. Avto-taksi, nosači i fijakeri razpoloživi su.

Zbog zdrave i blage alpske klime sa čistim planinskim zrakom, osobito se preporuča rekonvalescentima i odmora potrebnim za preboravl jen je u vreme letnih ferija. (Opskrba i stanovi ti hotelima i gostionama »Triglav«, »Šmerc« sa vilom •Zlatorog«, M. Kabič itd. kao i u privatnim na stanima.)

Poljčane — Begunje.

Izlazna stanica Lesce na žel. pruzi Ljubljana— Jesenice, odktida za nekoliko časova vožnje avto-taksom ili dobar sat pješke dospije se u kraj, dotično letovišta Poljče— Begunje. U nadmorskoj visini 507 i 578 leže Poljče—Begunje na podnožju planine Begun j Ičice (2063 m) oddaljene medju-sobno jedno deset časaka. Begunje su lepo uredje-no veće selo uz potok Begunjščica tc vrlo ugodno subalpinsko klimatsko mesto na sunčanom položaju sa blagom klimom i zaštićeno spram vetrova. Opskrba i stanovi dobiju se u gostioni »Bcgun-ščica« (koja imade za goste na razpolaganje salon i bašču sa verandom) i »pri Tavčarju«. Dalje u vilama i privatnim kućama. U Begunjama ima ženski kazneni zavod, koji se nalazi u nekadašnjem dvorcu Katzenstein iz 16. vijeka. U njem očuvane su lepe freske i krasne dvorane. Ulaz u svrhu ogleda dozvoljen samo uz predhodni! dozvolu uprave.

Poljče manje su ali umiljato selo na podnožju gore Sv. Petra usred šarenog zelenila a kao letoviško mesto vrlo dobro uredjeno sa poštansko-telegrafskim uredom, pansionom »Šturm« sa 2 depandansa. Razpolaže većim brojem komfortnih soba, kupatilom, oddelcnjem za zračne i sunčane kupelji, parkom i baščom. Takodjer je i privatnih stanova u vilama i kućama dosta razpoloživih. Prilika za gojenje ribolova, tenis-sporta itd.

Oba letovišta ini.uiu električno OSvetljenje, vodovod te valjaju kao odlična oporavilišta. Osobito se mogu preporučiti za zdravljenje: lakih plućnih katara, iznemoglosti, anemije i neurastenije. Šetnje 1 izleti mogu se poduzimati iz. Poljč 1 Begunja u divnu i romantičnu okolinu. Takodjer i interesantne gorske ture na Begunjščicu (Vilfanova koča), na Zeleniću, Sv. Ana nad Tržičem itd. Sve informacije kao I prospekte može se tražiti od pansiona »Sturm«, Poljče.

Rateče — Planica.

Divan planinski kraj medju Karavankama i Julijskim Alpama i na razvodju Save i Drave, usred divlje romantične visokogorske okoline, smešten je pred ulazom u veličastni! dolinu Planica. Odlično letovište i zimovište Rateče i Planica sa izlaznom stanicom Planica na pruzi Ljub-

ljana—Jesenice—Trbiž. (Tarvisio) sa nadmorskom visinom 870 m. Klima subalpinska sa vrlo svežim letom. Napominjamo, tla u selima Rateče i Planica uz vrlo umjerene cene u doskora svima privatnim kućama mogu gosti unajmiti lepe i čiste stanove sa ili bez hrane, koju si mogu po volji i sami pripremati. Ovaj izvrstan klimatski kraj biva iz godine u godinu sve više posjećivan i većinom svaki gost ponovno i redomice se povraća letovati u ovaj prirodnih lepota puni kraj, u kom je tako prijatan odmor i koji je izvor zdravlja i novih snaga. Sve informacije i upute daje naj-pripravnijc Društvo za promet stranaca u Rate čama. (Vitli na drugom mjestu poglavlje: Jos. Lavtižar: »Na podnožju Julijskih Alpa«.)

Radovljica.

Sreska varoš Radovljica leži 491 m nadmorske visine na visoravni Save te je vrlo ugodno letovište opkoljeno divnim vencem panorame Julijskih Alpa. Željeznička stanica pruge Ljubljana— Jesenice. Okolina krasna, već najkraći izleti vode do najlepših vidika, do gora i u plodnu ravnicu medju Savom i Karavankama. Stanovi i opskrba u više boljih gostiona (»l.cctar«, Avguštin Dernič itd.). (Vidi na drugom mjestu zasebno, opširnije poglavlje o Radovljici u slovenskom jeziku.)

Škofja Loka.

U vezi sa ovim letovištem skrećemo pažnju na zasebni opširniji opis na drugom mjestu u slovenskom jeziku.

Žirovnica.

Kraj leži na žel. pruzi Ljubljana—Jesenice— Bohinjska Bistrica i pruža sve uslove prijatnog letovišta. Vrlo podesno izlazište za ture na Stol, Zeleniću itd. Okolica puna zanimljivosti sa zahvalnim izletima. U Žirovnici kod crkve, u kojoj sc nalaze interesantne freske iz doba reformacije, bilo je odkriveno veliko staroslavensko groblje. Rotljeno je mjesto slovitog slovenskog jezikoslovca Matije Čopa (1797—1835).

Nedaleko nalazi se selo Vrba, rodjeno mjesto najvećeg slovenskog pesnika France* Prešerna (1800. tlo 1S49.). Njegova rodjena kuća još sve do danas je očuvana u prvotnom obliku sa ugradjenom spomen pločom. U domu nalazi se i spomen knjiga za posjetnike.

Selo Žirovnica (560 m nadmorske visine) ima poštu i telegraf te broji cea 300 žitelja. Stanovi i opskrba u više gostiona (F. Mešek, M. Čop, Svetina i Kržišnik). Dalje u 5 min. oddaljenom Selu gostiona-pansion »Pri Kuntu« (v. A. Osvald) razpolaže sa 15 komfortnih soba, lepim restoracij-skom lokalima, vrtom i kuglanom.

Najvažnejše določbe mednarodnega hotelskega reda

(IHO)

Zbirka v mednarodnem hotelijerstvu sprejetih in veljavnih zakonov in navad.

Sprejem.

1. Sprejemna pogodba (dogovor) je storjena z najemom sobe in sporazumom v ceni, kakor tudi z event. posebnimi pogoji. Osnove temu pogodbenemu razmerju so:

a) posebna določila hotela (hišni red), ki so redoma nabita v vsaki sobi ali se na kak drug način dado gostu na znanje;

b) državljanski zakonik dotične države;

c) mednarodni hotelski in tujsko-prometni običaji.

Pravice gosta.

2. Gost si s sprejemom pridobi naslednje pravice:

a) vporabljati najete prostore v smislu krajevnih navad;

b) souporabljati vse ugodnosti in naprave v hotelu;

c) do ostale posluge.

Dolžnosti gosta.

3. Gost pripozna posebno sledeče:

a) najem velja izključno le za njega in za osebe, ki jih je pri najemojemalnem sklepu imenoma navedel. V primerih podnajema je potreben poseben sporazum;

b) cene sob so ugotovljene s pridržkom, da se gost poslužuje prehrane v prvi vrsti v hotelu, kjer stanuje. Kjer je lokalno v navadi, da gost zajtrkuje v hotelu, velja to kot molče priznan predpogoj. V slučajih, da gost obeduje in večerja izven hotela, je hotelska uprava — z ozirom na potrebno vzdrževanje in pripravljenost kuhinje in visokih obratnih stroškov — prisiljena, mu povišati ceno sobe. Povišek se ravna po krajevni navadi;

c) živali sme gost vzdrževati le, ako se je predhodno sporazumel z. lastnikom, oz. z. upravo;

d) godba in prireditve vseh vrst, katere povzročajo v hotelu vrišč in motnje ali kratijo gostom potreben mir in domačnost, so dovoljene le v toliko, kolikor drugim gostom niso v motnjo.

Prednaročila za sobe.

Prednaročila sob imajo zelo pogosto za posledico neprijetnosti in razočaranja, zato naj ista, kadar so podana brzojavno ali pismeno (telefonska jc odsvetovati), vsebujejo:

a) število željenih sob;

b) število in razdelitev postelj;

c) v katerem nadstropju;

d) dan in čas prihoda;

e) ali za eno noč ali za več dni (brez obveze);

f) stalno bivališče naročnika.

(Pri brzojavnih naročilih naj se uporablja mednarodni hotclsko-brzojavni ključ!)

Z navedbo točnega naslova pridobi naročilo mnogo na vrednosti, namreč vsakemu naročilu, katero vsebuje tudi točen naslov, sc zasigura tudi večja vrednost in zanesljivost. Istotako daje navedba naslova gostu jamstvo, da se bo naročilu čim skrbnejc in kar najbolje mogoče ustreglo.

Hotelirju osebno nepoznani gostje, ki naroče vnaprej in si reservirajo v glavni sezoni ali v zelo obiskovani!) zimskih letoviščih sobe za daljšo dobo, naj istočasno z naročilom vpošljejo primeren znesek kot predujem. S tem obvežejo hotelirja, da jim pravočasno pripravi sobo.

Preklici naročil. Ako se pojavi nepotreba naročene sobe in da se hotel obvaruje škode, ki bi mogla nastati, je treba takojšnjega brzojavnega preklica.

Ncvporaba naročenih sob. V kolikor potnik že naročeno sobo iz kateregakoli vzroka — vis major je izjema — prekasno uporabi ali pa sploh ne, je dolžan hotelirju plačati polno odškodnino. To velja pa le tedaj, ako so bile dotične sobe dokazno in resnično reservirane in so po velikosti, položaju ter v ceni povsem odgovarjale naročilu. V vseh odškodninskih primerih pa je vpoštevati vse okolnosti in jih kar najlojalneje respektirati. Nikoli ne sme odškodnina predstavljati dobiček za oškodovanca.

Pravočasna napoved odhoda jc v interesu gosta, kakor tudi hotelirja. Ako gost zakasni /. odjavo in prepreči oddajo sobe, je razumljivo in pravilno trgovsko ravnanje, da se mu soba zaračuna tudi za

naslednjo noe. Istotako ako je bila soba naročena za zgodaj zjutraj, n. pr. za 5. uro, pa mora biti pripravljena že večer prej. Vsekako pa je hotelir upravičen, v prvem ali drugem slučaju zaračunati le pri velikem navalu tujcev.

Povišanje cen tujskim sobam nastopi običajno, če je gost na hrani izven hotela, s čimer odteguje hotelirju izvesten dobiček, ki je sam ob sebi razumljiv in že vnaprej pogojen ob določitvi cene sobi. Povišanje se giblje med 10 in 15 odstotki.

Deponiranje vrednot. V interesu potnikov je, da večje svote gotovine ali druge vrednostne predmete predado v hrambo hotelirju, da se tako izognejo izgubi in obvarujejo neprijetnosti.

Trajanje najema.

Zaračunavanje, odpoved itd.

4. a) Stanovanje sc zaračuna običajno le za en dan, oz. eno noč. Dan prihoda se zaračuna kot

cel, dan odhoda pa se, ako je pravočasno prijavljen in soba izpraznjena, ne računa.

Ako ni drugače dogovorjeno, velja najem za 1 dan. Najem velja za naslednji dan podaljšan, ako soba ni pravočasno odpovedana (kar se ravna po krajevnih običajih) najkasneje do 17. ure.

b) Potniki, ki dospejo z jutranjimi vlaki in so sobe naročili za uro prihoda, so dolžni plačati za preteklo noč, ker najem sob samo za del noči ni mogoč.

c) Znižanje cen se dovoli le v primerih, kjer je pogojen pension, arangements itd. Daljši odpovedni rok je v takem slučaju po zakonu obvezen.

Pri dogovorjeni penziji in kadar ni drugače dogovorjeno, se vzame znižana cena v obzir takoj, ko je gost prvikrat obedoval; prvi dan se zaračuna s polno ceno. Na dan odhoda odpadlo kosilo in večerjo je odračunati v odgovarjajoči protivrednosti. Ostale odbitke, n. pr.

za odpadlo nepovžito kosilo ali večerjo, se pri dogovorjeni penziji ne jemlje v poštev, ker jc radi rednega in daljšega bivanja gosta že prvotno določeno osnovno znižanje.

d) Ako so pri daljšem bivanju v veljavi posebni pogoji, sme hotel zahtevati popolno odškodnino, v vsakem primeru in okoliščinah pa plačilo po polni tarifi.

e) Povišanje najemne cene je dovoljeno, akt) gost zamudi odpovedni rok.

1) Ako je gost stanovanje v določenem terminu odpovedal in je bilo isto po upravi hotela drugemu oddano, ga mora gost na zahtevo izprazniti. Uprava hotela pa naj po možnosti preskrbi gostu drugo stanovanje.

Penzija (Arrangemcnt).

5. a) Penzija ali arangement pomeni za dalj časa med hotelom in gostom sklenjen dogovor za

hrano in stanovanje ali samo za hrano. Tako ostane delni znesek za hrano vedno enak, medtem ko je v ceni penzije že všteta najemnina za sobo, odvisna od kakovosti in cene hrane.

b) Pod nazivom stanovanje razumemo sobo (z. eno posteljo), običajno razsvetljavo in postrežbo (service), ne pa tudi napitnino, ki je v navadi.

Posebne kurilne naprave, kakor peči, kamini po francoskem vzorcu, nadalje razsvetljava v sicer neobičajnem času in v neobičajne svrhe, kakor tudi odvzetje električnega toka (likanje, kuhanje, pogon raznih aparatov) se posebno zaračunajo. Ponekod je vpeljano tudi posebno zaračunavanje posteljnih in stoječih svetiljk (električnih ali petrolejskih).

e) Pod hrano, če ne bi bilo drugače pogojeno ali določeno, se razume: zajtrk (kava, čaj itd. kompletno), kosilo (diner, table d'hotc) ali južina (Lunchcon) in večerja (souper) ali obed (diner); vedno pa vse brez pijače (tudi brez. čaja, mleka, mineralnih voda itd.) ter ob trdno določenem času. Za izven določenih časov pOvžite jedi se zaračuna primeren povišek.

Kazveljavljcnje najema brez predhodne odpovedi.

6. Brez odpovedi se smatra najem kot: razveljavljen poleg že v zakonu določenih slučajih:

Od strani najemnika:

Kadar sc v hiši pojavi nalezljiva bolezen in je podana nevarnost okužen ja, kar pa mora biti po pristojni oblasti ugotovljeno.

Od strani najemodajalca:

a) kadar najemnik ostro in ponovno prekrši hišni red;

b) kadar najemnik ali kdo drug izmed njemu pripadajočih ljudi oboli na nalezljivi bolezni ali se dozene, da se je že obolel vselil.

Jamstvo hotela za osebno prtljago.

7. Dolžnost jamstva predstavlja še iz. rimskega prava izhajajočo zelo težko obremenitev hotelske industrije. Vendar se novejše pravosodstvo v večini držav pri pravdorekih pogostokrat konku-

rcnčno poslužuje krivde gosta in odbija odškodninske zahteve, ako ni gost sam posvetil vso pažnjo in skrbnost, da bi se obvaroval škode.

V kraljevini Jugoslaviji, in sicer v področju dravske banovine, se v smislu §§ 970 in 1316 obč. državljanskega zakonika z dne 1. junija 1811., št. 946 zb. p. •/.., razteza jamstvo hrambe le na reči, ki so bile hotelu izrecno vročene v pohrambo.

Pohranjevanje predmetov.

8. Pri pohranjevanju raznih predmetov se vporabljajo splošne določbe državljanskega zakonika.

Plačilo (računi, čeki itd).

9. Računi se dostavljajo ali na dan ali na teden. Tedenski računi so plačljivi najkasneje tri dni po predaji. Kot plačilno sredstvo veljajo poleg državnega denarja tudi tuje valute, ki se obračunavajo po vsakočasnem dnevnem tečaju; kuponi državnih in drugih vrednostnih papirjev in obligacij pa le izjemoma in čc je bilo prej dogovorjeno.

Vsled vsakoletnih velikih izgub, ki jih mora hotelska industrija trpeti radi nevnovčljivih čekov, je mednarodno društvo hotelskih lastnikov določilo, da njega člani sprejemajo samo take čeke, ki so vnovčljivi v roku, veljavnem pri bančnih zavodih. Vse stroške informacij, brzojavov itd. trpi izdajatelj čeka. Kreditna in priporočilna pisma bančnih zavodov mora gost predložiti lastniku hotela, oz. v hotelski pisarni.

Jamstva za poštne pošiljke in nakazila radi dandanes skoro v vseh državah uvedenih poštnih izkaznih kart hotelirji nič več ne prevzemajo. Vrednostne pošiljke, ki dospo na naslov hotela, mora uprava ali lastnik slednjega prevzeti le, ako jc gost preskrbe! potrebno pooblastilo.

Napitnine.

10. Napitnine so nekaka prostovoljna nagrada za dobro in prijazno postrežbo; seveda za posebne zahteve je pa tudi treba plačila, ki ne spada med prostovoljno nagrado. Mednarodno društvo hotelskih lastnikov priporoča, da naj se priračunava pri manjših računih 15%, pri večjih pa le 10% k računski svoti. Sicer je pa vprašanje napitnine največkrat odvisno od tarifnih dogovorov z nastavi jenci.

Spori.

11. Spori se najpogosteje in najuspešneje rešujejo z mirno in stvarno pritožbo pri hotelirju, oz. v pisarni hotelske uprave. Če se pa sporazum ne da doseči, se je poslužiti razsodišča mednarodnega društva hotelskih lastnikov (Schicdsgericht des internationalen Hotelbesitzer-Vereines) s sedežem v Kolnu, Nemčija. Omenjeno društvo, ki ima namen, pospeševati hotelsko industrijo in skrbeti za nje ugled, se trudi, na podlagi svojih izkušenj biti pravično ne samo svojim članom, ampak tudi potujočemu občinstvu. Javne pritožbe v dnevnem in ostalem tisku niso priporočljive, ker se lahko zgodi, da prizadeti vloži tožbo za povrnitev škode; zato se take pritožbe gostom najresneje odsvetujejo.

FELIKS TRVČRR - opekarna

VODICE NAD LJUBLJANO.

izdeluje vsakovrstno zidno in strešno opeko, vsako množino po

konkurenčnih cenah, dostavi na željo na dom ali poljubno postajo. _ 732

BLAGO ZA MODNE, POTOVALNE, SALONSKE in ŠPORTNE OBLEKE NAJBOLJŠE V VELIKI IZBIRI IN

NAJCENEJE

VAM PRIPOROČA ZNANA SPECIALNA TRGOVINA

NOVAK— LJUBLJANA, ŠM^Štf

494

Mednarodni hotelski brzojavni ključ

za naročevanje sob.

Namen ključa je

olajšati naročila za sobe in da so prejemniku jasna in razumljiva.

Naročila za hotelske sobe naj vsebujejo:

1. število naročenih sob in postelj;

2. dan prihoda;

3. ali zgodaj zjutraj, ali tekom dneva, ali pozno zvečer;

4. ali samo za eno noč ali za več dni (brez obveznosti);

5. podpis in naslov naročnika mora biti točen.

(Z navedbo točnega naslova predstavlja podano naročilo jamstvo za čim boljšo izvedbo od strani prejemnika.)

Ako iz kateregakoli vzroka potreba naročene sobe izostane, se mora naročilo brzojavno preklicati. Zadostuje beseda: anul in podpis.

Primere:

1. Jutri arab bat matin stop Danilo Kostič Beograd Terazije 41.

Brzojavka znači: Za jutri naročam sobo z 2 posteljama in zasebno kopalnico za več dni, pridem med 7. in 12. uro.

2. 26. avgusta alba pass sera Milan Borić Zagreb Mihanovićeva 96.

Brzojavka znači: Rezervirajte mi za 26. avgusta 1 sobo z. 1 posteljo za 1 noč, prihod med 19. in 24. uro.

3. Danes birac sal stop sera Jovo Stanković Novisad Wilsonova 35.

Brzojavka znači: Za danes naročam in rezervirajte 2 sobi s tremi posteljami in salon za več dni, dospem ponoči med 19. in 24. uro.

Medjunarodni hotelski brzojavni ključ

za poručivanje soba.

Svrha ključu jeste

olakšati poručbine soba te jih učiniti primaocu tačne i lako razumljive.

Poručbine na hotelske sobe treba da sadržavaju:

1. broj poručenih soba i broj kreveta;

2. dan dolazka;

3. ili rano u jutro preko dana ili kasno u večer;

4. ili samo za jednu noć ili za više dana (bez. obaveze);

5. kao podpis tačna adresa stalnog boravišta naručitelja.

(Navedbom tačne adrese pridobije naručba na vrednosti te uplivi šc i jamči, da bude naručba što bolje i odgovarajuće izvršena.)

U slučaju, kad iz. bilo kojeg uzroka postaje već upućena naručba suvišna, mora se odmah brzojavno opozvati jedinom riječju: anul i podpis.

Primjeri:

1. Sutra arab bat matin stop Danilo Kostić Beograd Terazije 41.

Navedena depeša znači: Za sutra poručujem sobu sa 2 kreveta i privatnom kupaonom za više dana, dolazim izmedju 7 i 12 sati.

2. 16 avgusta alba pass sera Milan Borić Zagreb Mihanovićeva 96.

Navedena depeša znači: Rcservirajte mi za 26. avgusta 1 sobu sa 1 krevetom za jednu noć, dolazak izmedju 19 i 24 sati.

3. Danas birač sal stop sera Jovo Stanković Novisad Wilsonova 3$.

Navedena depeša znaci: Za danas poručujem i rcservirajte za više dana 2 sobe sa tri kreveta i salon, stignemo izmedju 19 i 24 sati.

Internationaler Hotel-Telegraphen-Schliissel

fiir Zimmerbestcllungen.

Der Zweck dieses Schliil'cls:

ist, die tclegraphischcn Zimmerbestellungen zu erleicbtern, und sic fiir Empfanger klar und verstandlich zu maehen.

Zimmerbestellungen sollcn cnthaltcn:

1. die Zahl der Zimmer und die Žalil der Betten;

2. den Tag der Ankunft;

3. ob morgen friih, tagsiiber oder abends spat;

4. ob fiir eine Način oder mehrere Tage (ohne Verbindbchkeit);

5. als Unterschrift die standige Adresse des Bestellers.

(Mit der Angabe der standigen Adresse gcvvinnt namlich die Bcstellung derart an Wcrt, dalš dadurch die grofite Gcvvalir fiir bestmogliche Ausfiihfung derselben geschaffen ist.)

Beispiele:

1. Morgen arab bat malin stop Bohuslav Stanek Praha Wllsonova 4/II.

heifit: Auf Morgen 1 Zimmer mit 2 Betten und 1 Privat-Badczimmcr reservieren fiir mehrere Tage, Ankunft z.vvischcn 7 Uhr Morgens umi Mittag.

2. 26 Avgust alba pass sera Leo Ortner Miinchcn Berggasse 68/1.

heil.št: Reservieren fiir 26. Avgust 1 Zimmer mit 1 Belt fiir eine Nacht, Ankunft zvvischen 19 abends und Mitternacht.

t,. Hcute birac sal sera Alfred Kalos Budapest Donaugasse 5a.

heifit: Fur heute 2 Zimmer mit 3 Betten tinti 1 Salon reservieren fiir mehrere Tage, Ankunft z,wischcn 7 Uhr abends und Mitternacht.

Realni ti v to-promet z zanesljivimi in udohn mi avtobusi*

Celoletni promet: Redna zveza z vsemi vlaki postaje Lesce-Ble -Bled in obratno Postajališča Hotel Beograd—Jekler—Pan,-

> Hotel—'toplice — Central — t'etrnn Sezonski promet 0111. ma)a <lo 1. oktobru: Redna zveza z vsemi vlaki postaje Bled—Jezero Bled in obratno. Postajališča: Hotel Triglav—Potočnik—Troha—Jekler—Park-Hotel—Toplice— Ce.itral-Petran.

Vozni retl na obeb železniških postajali, v vsakem hotelu in restavraciji. 1'rlreju Izlete z udobnimi in razglednimi izletniškimi avtobusi v blejsko okelico: Vintgar, B*hlnj-SaviCa, Mojstrana-Kranjska Kora Itd. In <lal)se Izlete v tu- In Inozemstvo: Vrbsko jeze ro-Ljubelj -Jezersko-Gorica-Trst-Opatija-Posto.in:t itd.

DruStva, šole, zakl. izletn. družbe uiivajo znaten popust I

Informacije: Ždravko Rus, tel. 28 in A. Molnar, tel. 2.

68«

"Sik" obleka vae je Se pripraviJeno-in obleka prav po mali tudi Votii bo narntUln "spa»

III

F,

modno krojaštvo Mediuode š

684

BRATJE LOGAR — STROJNO MIZARSTVO

ŽELEZNIKI štev 92

Velika zaloga pohištva. — Prevzemamo vsakovrstna stavbena dela. — Prevzeta dela izvršujemo promptno in po najnižjih cenah.

596

Naročila — Narudžbe — Bestellungen

4

I

postelja krevet . Bett .

soba soba

Zimmer mit soba z dvojno posteljo . . soba sa dvojnim krevetom Zimmer mit zweifachem Bett

mit

soba soba Zimmer

soba soba

Zimmer mit sobi, vsaka z 1 sobe, svaka sa

4 soba T I soba 1 I Zimmer mit J

postelje kreveta Betten postelje kreveta Betten posteljo 1 krevetom

Zimmer mit je 1 Bett

sobi s sobe sa Zimmer mit sobi s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit

sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit sobe s sobe sa Zimmer mit

3sobe s T sobe sa

Zimmer mit J

3sobe s I

sobe sa h

Zimmer mit •

3sobe s sobe sa

Zimmer mit J

li

.............. /

4sobe s I sobe sa Zimmer rnit i

4sobe s sobe sa Zimmer mit J

4sobe s T sobe sa Zimmer mit u

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta ,

Betten .

posteljami

kreveta .

Betten

posteljami

kreveta ,

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

posteljam

kreveta

Betten

otroška postelja dječji krevet . . Kinderbett . .

salon salon Salon

soba za služinčad soba za poslugu Dienerzimmer .

posebna kopalnica privatna kupaona . Privat-Badezimmer

Prihod — Dolazak — Ankuiiii

med polnočjo in 7. uro zjutraj . . izmedju ponoči i 7 sati u jutro . . Zwischen Mitternacht und 7 Clhr . .

(0-7 ")

med 7. uro in poldnem . . . izmedju 7 sati i 12 podnem ... Zvvischen 7 Clhr und Mittag ....

(7-12 ")

med poldnem in 19. uro.....IMFIIF

izmedju podne i 19 sali ... miliA Zwischen Mittag und 19 Uhr .... UrJJIliil

(12-19 ")

med 19 uro in polnočjo.....

izmedju 19 sati i ponoči.....

Zvvischen 19 Uhr und Mitternacht . .

(19 24 ")

itivanjo — Boravak — Aufenthalt

eno noč ...........

jednu noč....... . .

Eine Macht..........

več dni ............1.

više dana . . . ,.......III

Mehrere Tage.........»»*

Preklic — Odkaz — Ahstellunj*

Pripombe

Napomene

Hemerkunjjen

Kakovost sob se more označiti Kakvoću soba treba označiti sa Die Qnalitfit der Zimmer kanu

z dodatnimi besedami „best" dodatnim rečima „best" za naj- bezelelmet vvertlen durch die Zu-

» najboljše razpoložljive sobe, bolje raspoložive sob«,,,bon"za ^SS^u!S%V9

„bon" za dobre sobe, „plahi" dobre sobe, „plahi" za obične gut„ zimmer, „plain" fiir eln-

sobe. (ache Zimmer.

za enostavne sobe.

5

1

LA

SI

4

1. Ostali podatki, katerih besede v ključu niso vsebovane, kakor:

dan prihoda;

ali po železnici, z ladjo, pošto, avtom ali vozom;

v katerem nadstropju naj bo soba itd.,

je brzojaviti kakor v običajnih brzojavih in jeziku.

2. Besede v ključu za naroče-vanje hotelskih sob so prirejene tako, da prejemnik brzojava razvidi po začetnih črkah število sob, po zadnjih črkah pa spozna število postelj, ki so naročene.

Primer: „calde", c je tretja črka v abecedi in znači tri sobe, e je peta črka in znači 5 postelj.

1. Svi ostali podatci, kojih rijeci u ključu niso sadržane, kao:

dan dolazka;

ili željeznicom, parobrodom, poštom, avtom ili vozom ;

u kojem katu je soba poželjna itd.,

potrebno je depeširati kao inače u običajnim depešama i jeziku.

2. Riječi u ključu za poruči-vanje soba su priredjene tako, da primaoc depeše razabire sa početnih slova broj soba, a sa posljednih slova raspoznaje broj kreveta.

Primjer: „calde", c jeste treče slovo u alfabetu i znači 3 sobe, e jeste peto slovo i znači 5 kreveta.

1. fllle weiteren flngaben, fiir welche keine Code-W6rter ein-gefuhrt sind, wie:

Tag der flnkunft;

ob per Bahn, Schiff, Post, Automobil oder Wagen;

in vvelcher Etage die Zimmer gevviJnscht vverden usw.,

sind in der bisher ublichen Weise und Sprache zu telegra-phieren.

2. Die Code-VVorter fiir Zim-merbestellungen sind so ge-wahlt, dass der Empfanger des Tolegramms aus dem Rnfangs-buchstaben die Zimmerzahl, und aus dem Endbuchstaben die Bettenzahl erkennen kann,

Beispiel: „calde", c ist der dritte Buchstabe des fllfabets und bedeutet 3 Zimmer, e ist der funfte und bedeutet 5 Betten.

Zgodovina Radovljice

Prav inićno gorenjsko mesto je Radovljica. Stoji na prijazni slikoviti planoti, visoko v gorenjski dolini. Razprostira sc v podolžno okrogli obliki nad obalo reke Save, ki šumi in sc peni doli pod mestom. Ta naravno utrjena lega kraja je v starih časih dobro varovala mesto pred sovražnimi napadi.

Radovljiška okolica jc bila obljudena žc v starodavnih časih, kar sc da zanesljivo sklepati po spomenikih iz rimske dobe, ki jih jc najti v mestu in okolici. Kcdaj jc bila Radovljica naseljena, sc uc da zgodovinsko dognati. Kljub temu pa se lahko trdi, da jc bil kraj začetkom srednjega veka žc obljuden in v njem žc postavljena prva bivališča. Mestni grb nosi sliko moža, ki drži v eni roki kolo, v drugi mesto. Zato domnevajo nekateri zgodovinarji, da jc bil ustanovitelj mesta kolar in da odtod tudi nemško ime Radmannsdorf. Jc pa to prav malo verjetno. Nasprotno pa jc dokazano, da jc bilo žc prvotno ime slovensko.

Kako iu kcdaj je dobila Radovljica mestne pravice, sc uc da sigurno dognati. Domnevajo, da koncem 15. ali začetkom 16. stoletja. Tako n. pr. omenja Valvazor, da jc Radovljici podelil te pravice rimsko-nemški cesar Henrik III. (1039.—-1056.), Hoff pa, da jih jc prejela žc za časa Henrika II. (1002. 1024.). V neki listini iz I. 1343. pa sc Radovljica šu vedno imenuje trg. (iraški grof (iaisclcher jc namreč v navedenem letu razsodil neko pravdo v trgu Radovljici. Na listini sc med drugimi čita ime

radovljiškega sodnika Ulrika. V neki drugi stari listini cesar Friderik IV. zopet naziva Radovljico trg. Mesto sc imenuje kraj prvič sclc I. 1510.

Tekom časa. jc Imela Radovljica razne gospodarje. V začetku srednjega veka jc bila podložna ne le v cerkvenih, ampak tudi v svetnih rečeh oglejskim patrijarhom, ki so izroče-vali svoja posestva v fevd raznim imenitnim rodbinam. Tc pa. so si posestva prilastile kot lastno imetje. Do Rudolfa Habsburškega jc bila Gorenjska večjidel pod oblastjo koroških vojvodov. Potem se jc dajala dežela razni gospodi v zastavo. V 14. stoletju so imeli Radovljico v lasti mogočni grofje Ortcnburški. Njihovemu imetju jc pripadal razen Radovljice ludi Wal-Icnburg-Lipniški grad, ki jc stal blizu na vrhu strme gore. Valvazor ga sicer omenja, a tedai jc bil žc zapuščen. — V Radovljici so bivali tudi graški grofje, ki so podložnikom razsojevali pravde. L. 1343. sc jc nahajal tu graški grof (Burggraf) (iaisclcher. L. 1337. jc radovljiška farna, cerkev kupila zemljišče v Zabrcznici. Na kupnem pismu sta podpisana Ortenhurška grofa Krištof in Oton. Pogostokrat so člani mnogih rodov prebivali v Radovljici. Po smrti grofa Albrehta Ortcnburškcga je preživljala svoje poslednje din v Radovljici njegova vdova Helena, ki jc tukaj tudi umrla. Nje zemeljski ostanki so pokopani v farni cerkvi, pri kateri jc ustanovila tri tihe iu eno peto sv. mašo zase, za prednike in potomce.

Notranjščina lupu gotske cerkve Sv. Petra v Radovljici, nekdaj zelo slovita božja pot, V stranskem oltarju jc shranjena sv. Kri Koto a, Vengnr, Radovljica

(irof Friderik () r t etilu i ršk i jc I. 1.377. v Oporoki določil, da, čc umrje brez potomstva, pripadejo vsa njegova obširna posestva celjskim grofom. K tem posestvom ju spadal tudi trg Radovljica. Velikašku rodovina Ortunburžanov ju izumrla 1. Mis. in potem so nju obširna posušiva prešla v last celjskih grofov. Celjski grof Friderik su ju po smrti svoju prvu žene zaročil s prelepo Veroniko Dusuuiško. To pa ui bilo po volji Friderikovemu očetu, mogočnemu grofu Hermanu II. Vrgel je v ječo sina in Veroniko Dcscniško, ki jo jc dal 17. okt, 142<S. zavralno umoriti. To jc Friderika tako užalostilo, da jc nedolgo potem v ječi nevarno 'obolel. Nečloveški oče ga jc slednjič izpustil iz zapora. Friderik su ju podal na svoj grad v Radovljico, kjer jc živci dve leti. Odtod jc romal v Rim, ker sc jc pojavil sum, da jc svojo prvo ženo v postelji zadušil. Njegov sin Ulrik II. jc podelil Radovljičanom razne pravice, Privolil jc, da smujo na malo prodajati sol in da sme radovljiški sodnik razsojevali v vseh sporih, ki su dogode v trgu.

Leta 1456. jc ta poslednji celjski grof umrl v Belgradu nasilnu smrti. Vslud obstoječe pogodbu so njegova posestva pripadla cesarju Frideriku IV., med njimi tudi Radovljica. Sedaj so svoj delež zahtevali tudi drugi; med njimi mladi ogrski kralj Ladislav, ki je bil bližnji sorodnik celjskih grofov. To je dalo povod vojni, ki jc povzročila Kranjski veliko škodo. Cesar jc poslal vojsko, ki naj bi zavzela radovljiški trg, iu jc celo sam prišel dnu hI. junija 1457. Ostavi! ju v trgu posadko iu odšel v Beljak. Komaj ju to zvedel Janez Vitovec, vojskovodja celjske grofinju vdove Katarinu, je pridrl z vojsko čez Trojane do Loke, jo pre-

magal in zažgal, nato pa zavil preko Kranja proti Radovljici. Gašper Lambert, poveljnik cesarske posadke, sc je zbal celjskih čet; zažgal jc Radovljico in pobegnil. Vitovčcve čete so požar pogasile, a v mestu ju ostala posadka, Kur so vojaki celjskih grofov nadlegovali pru-bivalslvo. je Friderik IV. zbral deželno hrambo iu prisilil posadko k udaji. Tudi je dal povelje, porušiti močno obzidje, globoki jarek pa za-

Radovljiea: Palača grofov Thurn-Valsaslna na Glavnem trgu

Foto A. Vengar, Radovljica.

13

193 -

i MESTNA HRANILNICA V RADOVLJICI

f ki je začela poslovati 1. junija 1896, je bila ustanovljena od mestne občine radovljiške,

! ki z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo jamči za njo ; poleg tega je prevzela

; še posebno poroštvo za vse hranilne vloge in njihovo obrestovanje. Je tedaj popularno

i varen denarni zavod, kamor nalagajo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in javnih fondov.

• Sprejema: vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje časovno najugodneje. i Daje: hipotekama posojila na amortizacijo, kredite v te(<očem računu proti zastavi menic, ? vrednostnih papirjev, posestev itd. pod najugodnejšimi pogoji. — Eskontira menice. —

Daje informacije o vseh v denarno stroko spadajočih zadevah.

I Uraduje vsak delavnik od 8. do 14. ure.

; Na račun pri poštni hranilnici št. 10.958 je mogoče vršiti vsa plačila in nalagati denar

i po položnicah.

i Ekspozitura na Jesenicah uraduje

• Telefon Štev. 5 vsak delavnik od 9. do 14. ure.

j 547

suti. Kmalu potem pa je Ulrikova vdova sklenila, s cesarjem mir ter mu izročila obširna posestva proti odškodnini; seveda tudi Radovljico, ki je tvorila del njene posesti. S tem je Radovljica postala cesarska; cesarji pa so jo zastavili zdaj temu, zdaj onemu. Leta 1476. jo je dobil Jurij Kacijancr, že dve leti kasneje na je Lenard Kacijancr, oče slavnega vojskovodje .lancza Kacijanerja, potrdil iz Gradca prejem cesarske graščine VVallcnbcrg, tamkajšnje sod-"i.ic, urada iu dolnje Radovljice.

V časih, ko je pripadala k celjski grofiji, in radi s potov v njej, jc Radovljica mnogo trpela. Cesar je uvidel potrebo, da sc povzročena škoda popravi, in je za to tudi skrbel. Podelil je trgu razne pravice; tako u. pr. jc leta 1473. odredil, da se mora prevažati blago1 skozi Radovljico, pobrana mitnina pa naj pripada radovljiški mitnici. Cesarjev oskrbnik Gašpar Havvcnspcck je moral skrbeti, da se jc ukaz vestno in točno izvrševal. Nekaj let pozneje je cesarski gospod dovolil Iržanom, tudi ino-zetnec sprejemati med tržane. Za sprejem jc bila določena pristojbina, ki je znašala 13 goldinarjev, iu se jc morala vplačevati v občinsko blagajno. Prisega, ki jc bila pogoj sprejema, sc jc vršila v slovenskem in nemškem jeziku.

Radovljica: Spomenik k. Hočevarjeve, izdelan od t .lancza Vurnika

KMETSKA KRMILNO IN POSOJILNICA

V rlDOMlCI

obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, — vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje Kmetska hranilnica sama. Varnost vlog je popolna, ker se denar ne izposoja nesigurni trgovini, industriji ali za kake spekulacije, ampak v smislu pravil le kmetskim posestnikom. Ker je zavod ustanovljen z neomejeno zavezo, jamčijo za vloge še vsi člani — posojilojemalci z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog, jamči pa tudi lastno premoženje, vredno nad 3/4 milijona dinarjev. Ker je torej vsaka izguba vsikdar izključena, so tovrstni zavodi najbolj varni za nalaganje prihranjenega denarja. Posojila daje Kmetska hranilnica na vknjižbene, poroštvene in amortizacijske zadolžnice ter na menice in tekoče račune. Čekovni račun ima

štev. 11.346.

554 i ......i

13*

195

POSOJILNICA V RADOVLJICI

reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom uslai 10vijena leta 1891

je najstarejši (lenarili zavod v radovljiškem srezu.

Sprejema hranilne vloge na knjižice in v tekočem

računu.

Daje posojila vseh vrst in oskrbuje za svoje člane vsakovrstna, nakazila in denarne transakcije.

Uradne ure ob delavnikih od 8.—14.

550

Naslednik cesarja Friderika, Maksimilijan I., je dne 21. marca 1510. 1. prepovedal v m u -s t u Radovljici vse krčme, katere niso bile mestne, ker so meščanstvu povzročale škodo. V tem času bržkone si je Radovljica pridobila mestne pravice. Kdo ji jih je podelil, kakor že rečeno, ni znano. Vsekako pa eden izmed zadnje imenovanih cesarjev.

Začetkom Id. stoletja je bilo mesto v polnem razmahu. Imelo je soduijo, vinotržtvo in kupčijo s soljo; istotalvo mitnice v Bohinju, na Jesenicah in v mestu, kar vse jc donašalo lepe dohodke. Graščinski gospodi je mesto plačevalo lc neznaten davek: 92 goldinarjev in 15 krajcarjev na leto.

Leta 1604. jc nadvojvoda Ferdinand mestu potrdil prvotne pravice in svobodščine. Tudi novega graščinskega gospoda, je tačas dobila Radovljica. Nadvojvoda. Ferdinand je namreč I. 1616, radovljiško graščino z vsemi pravicami prodal Janezu Ambrožu Thurn-Valsasiniju, ki jc bil deželni glavar iu zelo zaslužen mož. -Graščini jc pripadalo 441 kmetij, več drugih pravic in dohodkov. Po volji novega gospodarja jc postala Radovljica fidelkomls.

Cesar Jožef I. pa jc dne 6. februarja 1706. I. s pismom iz Luksemburga, torej po oseminde-vetdesetih letih, mestu zopet podelil stare pravice. Isto je storil dne 28, maja 1. 1721. cesar Karol VI., 1. 1784. pa Jožef II., ki je podelil še novo pravico, da. sme biti v Radovljici vsak torek tržni dan. Pri vsem tem pa je mestna občina hodila rakovo pot. Mestni očetje so pridobljeno občinsko imetje prodajali, občina pa je lezla v dolgove. Posledice slabega občinskega gospodarstva seveda niso izostale. Leta 1787. jc prišel dvorni ukaz, naj sc občinska samouprava izpremeni ter izroči tamošnji graščini. To sc je naslednje leto (udi izvršilo. Mesto z vsemi pravicami, svoboščinami in dohodki se je izročilo tedanjemu lastniku graščine, grofu Vincenciju Thuriui. Ta pa se je zavezal, vzdrževati sodnika, ter prevzel vsa. bremena in dolgove. Obljubil je, da pusti meščanom vse pravice glede posesti, nepremičnin in rokodelstva. Leta 1795. pa jc celo dovolil Radovl.iičanom, da si smejo izvoliti župana; seveda s pridržkom, da bo imel pravice, ki mu jih bo on določil. — Tako je mesto za-

pravilo samoupravo in pravice, ki so mu jih podelili razni vladarji, ter padlo pod grajsko upravo, kakor že nekoč za, časa Ortcnburških grofov. —

Okrajno glavarstvo je dobilo mesto 1. 1840.

Zelo stara jc tudi radovljiška fara, ki jc bila že v starih časih obsežna. V zapisniku kranjskih fara jo najdemo že za časa oglejskega patrijarha Pazana, ki je patrijarhoval začetkom 14. stoletja. L. 1348. je župuikoval v Radovljici Viljem dc Cucagna. Ko so v Kranjski gori in na Dovjem zgradili cerkve, je podelil 1. 1362. patrijarh l.udovik takratnemu radovljiškemu župniku in njegovim naslednikom pravico, v obeh duhovnijah postavljati namestnike, ki so jim bili podložni. Imenovani patrijarh je nato že I. 1303. ovlasti) ortenbur-škega grofa in njegove dediče, ki so bili obenem lutli patroni farne cerkve sv. Petra. Vpliv radovljiških župnikov se je tako povzpel, da so prejeli arhidijakonat kranjske iu slovenske meje. Naslednik Henrika je bil župnik Jakob. Ko je izumrl rod Ortenburžanov, je 1. 1421. prešla, pravica patronata na Ccljancc, za poslednjim celjskim grofom pa habsburškim vojvodom. Cesar Friderik IV. jc imenoval 1. 1461. takratnega radovljiškega župnika Lconarda pl. Jamničarja za. prvega ljubljanskega, prosta, obenem pa tudi podaril njemu in naslednikom vse dohodke radovljiške fare. Odtlej so ljubljanski stolni proštje podržavali v Radovljici svoje namestnike-župnike.

Potrebno se nam zdi na (cm mestu omeniti šc nekaj najbolj slavnih ter zgodovinsko pomembnih radovljiških rojakov. Jože in Matej Prešeren sta bila profesorja modroslovja; prvi jc izdal 1. 1698. zbirko pesmi v latinščini. Najslavnejši med vsemi pa je bil Anton Linhart, rojen dne II. decembra 1755.: opravljal ju razne državne službe in umrl 1. 1795. v svojstvu deželnega tajnika. Prevel je iz francoščine 1. 1790. splošno znano in priljubljeno veseloigro »Zupanova Micka« in »Veseli dan«.

Prebivalstvo v Radovljici se je v 1. 1850. do 1900. gibalo med številom 6011 700 duš. Bavili S0 sc večinoma s trgovino, obrtjo in poljedelstvom. Za olepšavo znamenite gotske farne cerkve se je koncem preteklega stoletja zavzel zelo zasluženi župnik J. Bononl.

BAEBLER

strojno pletiljstvo

RADOVLJICA

Izdeluje fine ženske flor, svilene in volnene nogavice. Cene brezkonkurenčne!

573

Radovljica, s Stolom, Begtmjščico in Sv. Petrom

JAKOB ŠPICAR:

Radovljica — danes

Kdor se pelje po železnici mimo našega mesta, opazi par hiš in zvonik cerkve in že leti vlak spet po grapi naprej, kdor pa priroma iz Kamne gorice ali Lipnicc preko Lancovega v našo dolino, zapazi na višini na levem bregu Save, slično Kranju, lepo, obsežno mesto, ki mu dajejo slikovito ozadje naše divne Karavanke. Toda kdor bliže pozna ta kraj, ve, da naše mestece ni tako brezpomembno, kakor ga vidimo iz vlaka, pa tudi ne tako obsežno, kakor sc nam kaže z Lancovega.

Po zadnjem, ljudskem štetju ima Radovljica 836 prebivalcev. Tu pa jc treba upoštevati, da jc sosednji Predtrg lastna občina, dasi je organično zvezan i. Ra-

dovljico. Prebivalci Prcdtrga tedaj v Radovljici niso šteti.

V Radovljici jc sedež uradov našega obmejnega sreza. Nahaja sc tu sresko na-čelstvo, okrajno sodišče, davčna uprava, žandarmerijski vod in drugi uradi, kakor v vseh mestih s sedežem okr. glavarstva.

2e pred vojno se je občina borila za meščansko šolo, ali do danes imamo šc vedno samo osnovno šolo, ki pa se jc radi pomanjkanja otrok od osemrazrednice skrčila na šestrazrednico. Edino, kar nas v tem oziru nekoliko dviga od. podeželske povprečnosti, je državna pletilska šola in obrtni nadaljevalni tečaji na osnovni šoli, ki pa se vrše samo pozimi.

V zadnjih letih se jc razvila plctilska industrija, imamo pa tudi tovarno klobukov, barvarijo in razne druge obrti. Da nismo brez lesne industrije, tega na Gorenjskem že skoro ni treba poudarjati. Industrija je, kolikor sedanji časi dopuščajo, v stalnem napredovanju, tudi delovanje trgovin jc za naše razmere dosti živahno. Denarništvo usmerjajo trije denarni zavodi. Imamo tri pridobitvenc in dve stanovski zadrugi in gremij trgovcev.

Tudi društev ne manjka v Radovljici. V Sokolskem domu deluje Sokol, v Ljudskem domu Prosvetno društvo, tudi Gasilsko društvo ima svoj dom. Poleg tega sta še podružnici SPD. in SLD. ter Kmetijsko in Obrtno društvo.

Mnogo znamenitosti Radovljica nima, a med prve je šteti lepo gotično farno cerkev Sv. Petra, včasih znamenito božjo pot, ki hrani v stranskem oltarju Sveto kri. Tu je sedež radovljiške župnije in de-kanije. Na lepem, idiličnem kraju z razgledom na obe Savi in na Triglav, kakor nekako odmaknjeno od vse vsakdanjosti, leži tiho med cipresami pokopališče s lca-pclo, grobnico grofov Thurnov. Napisi pričajo o močnem nemškem vplivu preteklih dob. Na trgu stoji mogočna palača grofov Thurn-Valsassina, ki bi, kakor pravi M. Zois, tako rada kopirala Italijo. Ta stavba jc zanimiva po zunanjosti, vredno pa si je ogledati vsaj stopnišče in dvorišča. Lepo je tudi poznogotično dvorišče prostije. Nasproti palače vzbuja pozornost nekaj gotičnili hiš. Edini spomenik, ki ga ima Radovljica, jc spomenik, gc. Hočcvar-jeve, delo pokojnega Janeza Vurnika.

Pred. vsem pa je Radovljica posebno pripraven, kraj za letoviščarje. Lepi sprehodi in. izleti na vse strani nudijo priliko za izvrsten odpočitek ljudem, kateri sc

Levo: Radovljica. Desno; Pogled iz

Dr. Vidmar Ivan, okrajni načelnik v Radovljici

hočejo umiriti od mestnega vrvenja in osvežiti v čistem planinskem /raku. Taki izleti so v Begunje, na Brezje, v Kam no Gorico, na Bled itd. Planinske ture na Bcgunščico in Jelovico niso težavne. Za bivališče in hrano skrbe dobre gostilne, pa tudi v privatnih hišah sc dobe sobe za tujce. Za prevoz na vse kraje služi avto-taks, redno vsak dan pa vozi avtobus na Bled in v Bohinj do Zlatoroga. V zdravstvenem oziru skrbita za vse potrebno dva zdravnika in lekarna. Kdor hoče oveko-večiti svoje bivanje tu, dobi izvrstnega fotografa, ki amaterjem izvršuje vsa potrebna dela. V vseh zadevah, tikajočih se tujskega prometa, daje pojasnilo županstvo.

E. Baycr jc pisal leta 1908. v »Reisc- u. Bader-Zeitung« o Radovljici sledeče:

»Posebne važnosti za Radovljico in okolico bi bila /gradnja velikega alpskega hotela. Spekulativna glava bi tti brc/, dvoma prišla na svoj račun, kajti, kar se tiče

Radovljice na Lancovo in Triglav

Foto A. Vengar, Radovljica.

okolice, bi moglo to skromno mestece konkurirati celo z našim Semmeringom. Ali. ne bi kazalo, da bi — recimo — Mestna hranilnica, Posojilnica in nekaj bogatejših in uglednih osebnosti ustanovili sindikat in bi se odločili za gradnjo takega hotela? Ali je treba, da bi ugrabil tovrsten zaslužek kdo drug?«

Ta nemški publicist je imel prav. Ali

žal, do danes se njegov nasvet ni uresničil. V bližini Radovljice (4 km oddaljena) leži tudi vas in občina Lancovo s 600 prebivalci. V občino spadajo še naslednje vasi: Sp. in Zg. Lipnica, Mošnja, Voščc in Brda. Povsod je zelo razvita lesna trgovina in industrija, celo podjetje za izdelovanje orgelj sc nahaja tamkaj.

BOHINC & VOGELNIK

TOVARNA PLETENIN

RAD OVL J ICA

£♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

543

Higijenski in moderno urejen moški in damski brivski salon

IVAN MRAK

RADOVLJICA

Specijalno striženje modernih frizur z električnimi stroji. — Vodna ondulacija. — Umivanje glave.

Parfumiranje.

Postrežba „comme II fot".

549

Pogled na trg Kropo s cesto proti Podnartu ter Dobrčo in Begunjščico v ozadju

Kropa

Marsikomu je znana ona, narodna »Kropa je en velik mest —- not' se pride skoz po cest'«, da pa vendar ne bi bil kdo v zmoti ter očital resnicoljubnim Kroparjem prešernost in niče-murnost, vam povemo, da jc Kropa prav prijazen gorenjski trg, ležeč ob potoku Kroparlca v tako zvanem kroparskeni kotlu 546 m nadmorske višine. Prijeten sprehod nas pripelje k 'romantičnemu izviru Kroparice (Prebrovke), ki je oddaljen od trga dobre četrt ure hoda pod Zidano skalo v Jelovici.

'trg Kropa, je zelo star in ima danes okoli 575* prebivalcev. Kropa je že odnekdaj slovela v svetu radi izdelovanja žebljev, ki so jih izvažali na vse strani sveta. Nalovarjali so jih na konjiče in se podali po kupčiji. Vselej, kadar

* Prejšnje čase je imela Kropa več kot še enkrat toliko prebivalcev kot jih ima danes. Naj navedemo v dokaz temu zanimivi odstavek iz I. 1889. izdane knjige župnika .lancza K. Ažma-na »Jožef Zupan, stolni prost ljubljanski« (na strani 32), ki glasi: »Še nam preostaja omenili, kaj je Zupan posebej storil za kroparski trg!

Tu je v prvi vrsti njegova hitra in velika pomoč ob času kolere meseca avgusta I. 1855. Takrat so bili res žalostni časi za Kropo, kakor se pisatelj teh vrstic še dobro spominja. Grozna morilka je neusmiljeno gospodarila med gosto naseljenimi in z živežem slabo preskrbljenimi kovači. Posebno s šnopsu udanimi je opravila

so odhajali, jc vsakemu zazvonil mrtvaški zvon, lakoimeuovani »uavček«, to pa: zato, ker niso vedeli, če se še kcdaj povrnejo v domači kraj, in ker »noč in dan so odprta groba vrata«. Ako sc vživimo v one čase, ko je bilo vsako daljše potovanje združeno z mnogimi nevarnostmi, potnik pa izpostavljen napadom itd., bomo najbolje razumeli, da je imel ta običaj svoj opravičljiv vzrok.

Stara žebljarska, hišna obrt sc je ohranila do današnjih dni. Izdelki pa uživajo povsod sloves in so zelo iskani. Njih izvoz je usmerjen v razne sosedne države. Proizvodnja železnih izdelkov: žebljev, žbic, spojk in kljuk se vrši z. ročnim kovanjem pri nedosegljivo veliki izurjenosti domačinov, ki jim je bila žebljarsko-

navadno prav hitro v štirih do osmih urah. Pri nekateri hiši sta: oče in mati oba en dan zbolela, ali pa tudi oba, en dan umrla. Delati se nikomur več ni ljubilo. Ljudje so klavrno okoli tekali in tiri Mariji pomoči prosili pa k spovedi hodili, uc da hi jih bil kdo silil. Bila sta takrat dva zdravnika v Kropi zraven domačega župnika Kalila, ki je dajal homeopatiška zdravila. Ali vsi trije so komaj zadostovali vsem bolnikom, katerih jc bilo ves čas okoli 151). Umrlo jih je čez 51» za kolero, tedaj dobro tretjina zbolelih. Kakšen dan je bilo po pet do sedem mrličev. Za kraj s .1300 prebivalci res grozno število!«

Kropa na Gorenjskem: Pogled na trg i/, takozv. »Kotlu«

kovaška obrt žc v krvi. Na moderen način s stroji pa sc izdelujejo v velikih množinah vijaki, matice, zakovice (Nicteu), žieniki itd. Produkcija jc v glavnem organizirana na zadružni podlagi in smotreno izvedena. Delo se vrši od zore do mraka, delajo pa ne samo moški, ampak tudi žene. Naš veliki poet Oton Zu-

pančič je v svoji pesnitvi tako lepo in plastično proslavil nentrudljivost teh ljudi. Pesem slovi:

Žebljarska.

Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene

voda nam kolesa, mehove nam žene,

nad nakli smo sključeni;

vsi, fantje, možje in dekleta in žene

od štirih do ene

žc vsi smo izmučeni:

Voda nam kolesa, mehove nam žene

od štirih do ene,

od štirih do ene.

Pol treh, pol treh

spet puha nam meh!

Žareči žeblji so nam v očeh,

do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.

Od štirih do ene

voda nad kolesa, mehove nam žene,

do osmih od treh

žareči žeblji, žeblji v očeh...

Smo jih v polje sejali?

Po polju naši žeblji cveto;

poglej v nebo:

vanj smo jih kovali

od štirih do ene, tlo osmih od treh,

da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Vijake

Matice

Tirfone

Izolatorske opore

Kovane žeblje

za

tračnice, zgradbe, za čevlje in

druge slične predmete izdeluje

Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici

r. z. z o. z.

Pa ondaii sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greli od štirih do ene, do usmili od treh.

Od štirih do en.', od štirih do ene

votla nad koksa, mehove nam žene,

do osmih od treh

žareči žeblji, žeblji v očeh...

Okolica Krope je prav inična iu romantična in nudi prijetne sprehode. V trgu je pošlno-brzojavni urad, osnovna in obrtfio-nadaljevalna šola ter dvoje cerkva, farna sv. Lenarta in romarska Matere božje, imenovana »pri kapelici«. Železniška postaja Podnart-Kropa ic od trga oddaljena 7 km. Kraj pride tudi v poštev kot prijetno majhno letovišče in tamkaj sta dve dobri gostilni, ki razpolagata s tujskimi sobami. Prirodno kopališče pa ima. oh Lipniei. Največje podjetje v kraju jc Prva žebljarska in železoobrtna zadruga z. o. z , ki ima urejen moderen tovarniški obrat. Večjega obsega pa so: 'tovarna železne žice iu žebljev Simon lire iu lovama žebljev M. Hafner. Nadalje obstoji tovarna mehov A. Supau nasl. in dve lesni žagi. I lenarili promet oskrbuje Hranilnica in posojilnica r. z. z o. z.

Kamna

je večja vas z okoli 500 prebivalci, oddaljena od Krope samo .i km in leži v ozki dolini na podnožju planote Jelovica (ki se razprostira v višini čez. Illlllliu nad morjem iu je pokrila deloma; s krasnimi jejovimi gozdovi, deloma pa s pašniki, kar vse je državna posest) in stoji Slinu nad morjem. V Kamni gorici, ki jc, kakor Kropa, že od prastarih časov bila središče hišne žebljarsko kovaške obrti, ki v zadnjem času nanovo oživlja in kjer udar kladiva neprestano zveni, sta se med drugimi odličnjaki rodila Lovro Toman, pesnik in politik, ki je tamkaj ludi pokopan in so mu v rojstno hišo vzidali

Kropa: Motiv ob Kroparici

Foto A. Vengar Radovljica.

gorica

spominsko ploščo, in Matevž Langus, znani slovenski slikar v sredi XIX. stoletja (čigar krasne freske so se marsikje ohranile in predstavljajo zanimive spomenike slovenske umetnosti, tako n. pr. kompozicija na oboku glavne kupole v šiuaruogorski cerkvi, ki predstavlja vnebovzetje Marije Device, oltarne slike v cerkvi na Vačah pri Liliji itd,). Kaiiino-goričan je bil tudi med Slovenci, žal, zelo malo poznani, toda meti svetovnimi prirodoslovci sloveči dr. Fran MegUŠair, ki ga je vzela vojna v najlepši življenski dobi in za našo državo zaslužni rojak Aleksander Toman (t 1931).

M. in N. GRACEU - BLED I.

Pension. Cementni izdelki vseh vrst.

Pogled na K

V bližini vasi (dobre pol ure proč) stoje 586.JT1 visoko nad morjem ruševinu Pustega gradu, kjer so nekoč gospodarili mogočni Celjski grofje. Pot ob potoku Vrčiči pa nas po kratki hoji pripelje v gozd do dveh zdravilnih izvirkov, »kisla studenca« vsebujočih železna-te snovi in ogljikovo kislino, ki se jih domačini zelo radi poslužujejo. V Kropi je (udi pensionat »Jelovica«, last magistralnih uslužbencev v Ljubljani.

Poleg par gostiln s tujskimi sobami je v vasi še pošta in osnovna šola. Žebljarska iu železo-obrtna zadruga Kropa-Kamua gorica pa ima tudi tu, ker je okolica bogata železne rude, svoj tovarniški obrat večjega obsega.

Posct Kamne gorice je zelo zanimiv radi najstarejše industrije, ki ji ni enake samo v Ju-

rico iz ptičje perspektive

Koto A. Venunr, Radovljica,

goslaviji, marveč v vsej zapadni Evropi ne. Marsikaj je ostalo tam še precej tako, kakor je bilo pred sto leti. Prastara žebljarska. in

ANA PREVC, STUDENO 7

p. ŽELEZNIKI

trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.

616

Priporoča se trgovina z mešanim blagom

FRANJE HAFNER

LESCE

717

JANKO NOVAK

tovarna najfinejših pletenin RADOVLJICA.

JAHKO HOBAK

TBopnnu,a iiaj<|>niuijnx ruieTennHa PAAOBJbMUA. 545

Kamna gorica na Gorenjskem, kjer je doma staroznana žebljarska obrt Kamna gorica in Oberkrain, wo dic umite Hausindustrie der Nagelschmiede noch heutzutage bewahrt blieb

Foto A. Vengar, Radovljica.

železo-obrtna domaća industrija skoro gotovo ne l)o mogla šc dolgo vzdržati; napredujoči tehniki namreč ne bo mogla trajno kljubovati.

Dalje radi starih zgradb, katerih večina je starih že po več slo let, nekatere celo po petsto in več let.

ALFONS SKALA, tajnik Tujsko-prometnega društva v Kamniku:

Tujsko prometno društvo v Kamniku

Kamnik, obdarjen z vsemi krasotami divne narave, se je že davno pred vojno razvijal v živahno letoviško mesto. Dohod tujccv-lctoviščarjev sc je od leta do leta večal.

Žc takrat se je izkazala nujna potreba, da se ustanovi društvo, ki naj bj pospeševalo in urejevalo promet izletnikov in letoviščarjev. Do realizacije te ideje je prišlo leta 1904., ko je bilo z odlokom deželnega predsedstva z, dne 10. oktobra 1904., štev. 3997/Prcz. ustanovljeno »Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico«. Njegov prvi predsednik je bil pokojni od vetnik dr. Alojzij Kratit, podpredsednik pokojni posestnik in gostilničar Josip Fajdiga, blagajnik sedanji mestni župan hran Kramar, tajnik pa pokojni tiskarnar in trgovec Anton Slatnar.

Društvo je razvilo obširno delovanje, uredilo izprchajališča v Kamniku in okolici, postavilo na izletnik točkah klopi, markiralo izletna in pro-menadna pota v okolico itd.

Med leti vojnih grozot sc je društvo razšlo ter bilo črtano, v registru društev leta 1919. Staro kopališče jc začelo propadati in ko sc tudi sicer

niso nudile letoviščarjem in obiskovalcem Kamnika posebne ugodnosti, je izgubil Kamnik prejšnji sloves in število letnih gostov jc postalo prav neznatno. Ob takih prilikah in razmerah sc je ponovno čutila potreba, da se ustanovi tujsko-pro-mcino društvo, ki naj z drugimi činitelji zopet dvigne Kamnik in okolico ter zlasti pripomore do razmaha tujskega prometa.

Tako jc dne 16. septembra 1929. leta občinski odbor mestne občine Kamnik izvolil iz svoje srede odsek za tujski promet, sestoječ iz treh članov, ki jc izvršil vse potrebne predpriprave za ustanovitev »Tujsko-prometnega društva v Kamniku«.

Z odlokom štev. 5249—1929/II-2 z dne 20. decembra 192.9. kraljeve banske uprave dravske banovine v Ljubljani so bila društvena pravila odobrena in društvo formalno potrjeno.

Na rednem ustanovnem občnem zboru društva dne 15. januarja 1930. jc bil izvoljen društveni odbor, ki sc jc konstituiral sledeče:

Predsednik s reski načelnik dr. hran Ogrin, podpredsednik faktor tiskarne Slatnar Rajko Kos,

21

3454

tajnik trgovec Alfonz Skala, blagajnik trgovec in pek. mojster Vinko Mozina, odborniki gg. mestni župan bran Kratnar, trgovec in gostilničar Anton Ccrcr, lekarnar dr. Rihard Karba, lesni trgovec Miha Kladnik, ter trgovca Miloš Kramar in Makso Žargi.

Društvo šteje nad 80 članov ter je na podlagi odborovega sklepa z dne [i. februarja 1930. pristopilo kot redni član k Zvezi za tujski promet v Sloveniji.

Tujsko-prometno društvo se je zavedalo svoje dolžnosti in pričelo takoj z. intenzivnim delovali jem.

Postavilo in delno popravilo je preko $o klopi iri preko 10 mizic na vseli izprehajalisčih v Kamniku in okolici. Vse to jc lično opremilo z. društvenimi tablicami. Izvedlo je obširen popis in pregled vseh za tujce-letoviščarje razpoložljivih stanovanj in sob v mestu in okolici; to ima vedno v evidenci ter se vrši oddaja stanovanj večjidel potom društvenega tajništva. Tajništvo društva vodi prijavo in odjavo tujcev ter skrbi za čim točnejšo evidenco in statistiko. Statistika za sezono 1930. n. pr. izkazuje nad 450 stalnih letoviščarjev s cirka 7000 prenočninami. Med temi so v pretežni večini Jugoslovani, zastopane pa so i

države: Grčija, Avstrija, Nemčija, Čehoslovaška, Anglija, Italija, Madžarska, Sev. Amerika itd.

Društvo skrbi tudi za razvedrilo gostov-letovi-ščarjev ter prireja s pomočjo dramatičnih odsekov gledališke igre, v zvezi s Kamniškim salonskim orkestrom m Mestno godbo pa vedno dobro obiskane koncerte.

Založilo jc skupno z. Zvezo za tujski promet v Sloveniji posebno, lepo opremljeno brošuro Kamnika v srbo hrvatskem in nemškem besedilu ter razpošilja te interesentom v tu- in inozemstvo.

Društvo je intenzivno sodelovalo pri zgradbi modernega velikega kopališča ob Nevljici nad Kamnikom, ki bo vsekakor velika nova privlačna točka Kamnika.

Pri vršitvi društvenih poslov je društvo v stalnem stiku z Zvezo za tujski promet v Sloveniji, dela pa po potrebi skupno z. lokalnimi javnimi činitelji, kot n. pr. z mestno občino, s src-skim načelstvom, podružnico SPD. (ki jc markirala okoliške poti in postavila lepe razgledne deske), s cestnim odborom itd.

Storilo in doseglo sc je marsikaj, skrbelo pa sc bo se v naprej, da dokažemo svetu, da zasluži Kamnik, ki ima toliko divnih prirodnih krasot, v resnici ime letovišča in planinskega zdravilišča.

PAVEL TAVČAR, mlin in strojno mizarstvo

ŽELEZNIKI štev. 82.

Trgovina nilevskili izdelkov domačega mlina. Strojno mizarstvo, izdelovanje pohištva in stavbnih del. Izdelovanje in eksport domačih drož za krušni kvas. Tvrdka solidna.

613

M. ŽUMER sin

ŽELEZNIKI

DRAVSKA BANOVINA

Delavnice kovinsko-galante-rijskih izdelkov. Strojni obrat, množinski izdelki lastnih patentov.

590

ALOJZ LANGUS - RADOVLJICA

Strojno pletenje specijelno moških in ženskih nogavic. Trpežna, izdelava. Vzorci na, razpolago. Cene zmerne.

LESNA INDUSTRIJA iN ŽAGA NA VODNI POGON.

_ " 574

Konservator FR. STEL&

Umetnostni spomeniki v kamniškem okraju

Kakor sem žc v uvodu k spomenikom kam niškega sodnega okraja pribil, je kamniški okraj razmeroma bogat na spomeniških posamezno stili, nudi pa le malo estetskih celot, ki so za turista kot neposredni istočnik! umetniško estetskih ali vsaj miljejsko estetskih utisov predvsem važne. Pod prvimi razumemo ostanke in priče umetniške preteklosti, ki same kot proizvodi na umetniško ustvarjanje usmerjenega človeškega hotenja, in dcjstvovau.ja neposredno učinkujejo in mikajo. K drugim pa prištevamo same po sebi sicer manj pomembne stavbe in umetnine, ki pa vsled svoje srečne združitve z naravo ali v skupine kot poudarek ali dopolnilo tudi že po naravi estetsko pomembne točke ali položaja zadobiju tako zvano miljejsko vrednost, ki jo doživljamo kot bistven del lepe narave.

Zgodovinski vzroki so povzročili zgoraj označeno stanje spomeniške posesti kamniškega okraja, Srednji vek s svojimi, v romanskih iu gotskih oblikah izvršenimi spomeniki jc doživel v tem okraju kakor drugod na bivšem Kranjskem začetek KS. stol., ko se je pod vplivom ojačenega kulturnega središča v Ljubljani izvršila do druge polovice It), stol. največja umetniška revolucija v naši zgodovini. Po stoletni pripravi od časov protestantizma do konca 17. stol. je nastopil okr. 1. 1700, pri nas na videz kar naenkrat popolen preokret umetniškega nazi-ranja, ki se javlja v vsem, tako v tlorisu in splošnem konceptu stavb, kakor v slogu in vsebini slikarstva in kiparstva, pa posebno tudi v njih skupnem uporabljanju v cerkvah, gradovih ter meščanskem in celo kmečkem življenju in njega estetiki. Zunanje se pa preobrat veže na organizirano družbo učenih in umetniško stremečih mož v Ljubljani, na I. 1693. ustanovljeno Academijo operosorum. Redko kje kakor v kamniškem okraju se tako neposredno čuti vpliv teh mož, v katerih krog je spadal tudi takratni kamniški župnik M. L. Rasp in njegov goreči sotrudnik tuhinjski vikar Paglovec. Možje istega duha so delovali v vseh drugih krajevnih središčih tako v Moravčah in Vodicah kot v Mengšu; neko svoje stališče, ki pa je

po svojih ciljih skladno z onim, pa zavzema komendska fara, kjer sta delovala P. .1. baron Testafcrrata in njegov varovanec legendarni duhovnik in narodni gospodar P. P. Glavar. Z malimi izjemami vse cerkve kamniškega okraja so bile takrat temejito rcslnvriianc in prilagojene zahtevani novega baročnega sloga, ako niso bile sploh podrle in na novo sezidane. Tak« je v cerkvenem stavbarstvu kamniškega okraja gotika potisnjena na razmeroma zelo majhno število, posebno čc vpoštevamo dejstvo, da nam stari seznami, posebno oni iz. leta 1526., pričajo, da število stavb koncem sred njega, veka ni bilo manjše od današnjega.

Drugo globoko rano jc zadala stari spomeniški posesti kamniškega okraja druga polovica 19. stok, ki je v novejši evropski zgodovini splošno najusodnejša doba estetske desorionti-ranosti, doba, ki je hotela za vsako ceno ustvarili novo, boljše od starega, a zato notranje ni dozorela. Dočim je barok nadomeščal stare vrednote z. neoporcčeniini novimi, je la novejša, doba stare vrednote pač pridno odstranjevala in nadomeščala z novimi, pa največkrat uničila, predvsem ono, kar je razen absolutne umetniške vrednosti najvažnejše, medsebojno harmonijo predmetov z naravo ali v notranjščinah stavb harmonijo med seboj, torej zgoraj imenovane miljejske vrednote. Na pomoč jc tej tendenci prišel ravno v kamniškem okraju še prav posebno potres leta 1895., ki je povzročil pogosto prenagljeno uničenje tega, kar bi bilo sicer bržkone kljubovalo sili človeške volje, če bi bilo uničevalno tlelo snnro njej pripuščeiio.

Ko govorimo o baročni umetniški preobra-zitvi kamniškega okraja, ne smemo pozabiti tudi imen tistih mož, ki so jo izvedli. Bili so to kar po vrsti prvaki domače baročne umetnosti, od katerih sla dva ludi kamniška rojaka: Slikar Prane .lelovšek ali llovšek, jc rojen v Mengšu, slikar Fortunal Berganl pa v Mekinjah pri Kamniku. V arhitekturi je igral vodilno vlogo stavbenik novega ljubljanskega magistrata Gregor Maček, ki ga srečamo povsod pri stavbnih delih v našem okraju. V kiparstvu ie delovala pomembna rezbarska delavnica, ki smo ji dali

ime frančiškanska, ker se zdi, da je identična s tisto samostansko delavnico, ki jo omenja kol izvršiteljioo novih frančiškanskih oltarjev samostanska kronika v Kamniku. Njeno največje delo je veliki oltar v Mekinjah. Med pomembne kiparje tega. časa moramo šteli tudi .lancza (iabriča, ki je izdelal veliki oltar v Komendi. Med slikarji srečujemo samo znana imena: Va lentin Metzinger ima v kamniški župni cerkvi in pri frančiškanih eno največjih serij svojih popularnih slik. Njegova dela srcčavain:) skoro po vseh važnejših cerkvah, na gradu na Križu pa doslej edine znane njegove historične slike. Mcngšan Fr. Jelovšek, najboljši slovenski fre-skant-iluzijonist, jc zapustil svoja najzgodnejša doslej znana dela mi sv. Miklavžu nad Smar-tinom v Tuhinju, freske pa v Kamniku, Grob-l.iah, Ncvljah iu Komendi. Vipavec A. Ccbej jc ustvaril poleg drugih del posebno serijo slik za Moravče. Najosebnejši meti slovenskimi baročnimi slikarji, Kamničau F. Bergant je zastopan s slikami v Kamniku: klican je bil kol strokovnjak v slikarski stroki na Križ, sicer pa. v svojem kraju ni veliko delal. Dobro sta zastopana dalje poznobaročna slikarja .1. Potočnik in L. Layer.

Kar se posameznih posebne omembe vrednih spomenikov tiče, moramo v prvi vrsti opozoriti na mesto Kamnik, ki spada že po svoji zunanji kompoziciji, posebno pa po srečni slikoviti zve-zanosli s položajem med iiajmikavnejša stara mesta naše domovine. Grajske razvaline, ua rob hriba pri vhodu v mesto srečno postavljeni grad Zaprice ter iz ozadja tujca mikajoč samostan Mekinje, dajo mestu izredno učinkovit kulturno historični milje. Kakor so posameznosti ua po dedovani starini v mestu že skoro povsod, razen malih izjem na Malem gradu, Trgu iu Veliki ulici, žc zabrisane, vseeno lako v celotni koncepciji mesta, njegovih ulic iu delov še jasno odseva vloga historičnega razvoja mesta in njegovega značaja kot svoj čas utrjenega selišča. Na Malem gradu jc v dvonadstropni kapelici s kripto pod prezbiterijem ohranjen redek primer srednjeveške grajske kapele z ogleda vrednim portalom in notranjščino. Serija pozuogotskih sktllptUT na fasadi hiše št. M na glavnem trgu in dve plošči z reliefi v mestni hiši so poleg drugih malenkosti vidni ostanki gotskega Kamnika. Estetsko visoko pa moramo ceniti pred vsem samostansko cerkev v Mekinjah, z. velikim oltarjem, dvema kapelama in izrednim koroni.

Izmed spomenikov izven mestnega območja je po svojem bogastvu iu estetski moči na prvem mestu sv. Primož, ki je obenem eden viškov naše umetniške iu spomeniške posesti.

Obe cerkvi sta še dobro ohranili starinski milje zunanjščine in posebno notranjščine. V veliki cerkvi sv. Primoža imamo opraviti z. bogato kasno gotsko arhitekturo, odlično predvsem radi bogatega figuralnega, okrasja svodov in vslcd vrste sinkih stebrov slikovite prostornine. Mal biser gotske arhitekture je v ladji postavljeni kameniti baldahin, pod katerim se nahaja mala grobnica za, relikvije palronov cerkve sv. Primoža iu Felicijana. Zelo dobro dopolnjujejo okvir te arhitekture trije oltarji iz prve' polovice in srede 17. stol. Med njimi je posebne pozornosti vreden najstarejši meti njimi, veliki, ki ga oblikuje neizrečeno nežna stara polihro-macija. Tudi prižnica z Metzingerjevimi slikami spada med zanimivosti le cerkve. Ladjo pa dviga izmeti stolih slovenskih gotskih cerkva v prvo vrsto pred vsem fresko slikarja iz ok. 1250. na obeh stenah. Novi lepotni ideal renesanse se

Sphinx bencin. Garage. Gargoyle Mobiloil

Op PRETNAR

BLED, UUKUANSKA C K STA št. 4

634

A. REBOLJ

tvornica ščetk in čopičev MEDVODE PRESKA

Pošta telegraf in žel. postaja

M (E B) V © O IE

PROIZVODI: vsakovrstne ščetke, omela in ščetke za

industrijske svrhe po naročilu.

Čopiči za zidarje, slikarje in pleskarje v vsaki kakovosti in velikosti.

687

tu pri nas prvič v večjem delu spaja v učinkovito estetsko enoto z gotsko tradicijo, ki se kaže posebno v sestavi posameznih prizorov, gubah oblek iu slikanem arhitektonskem okviru slik ter v premnogih posameznostih. Slike predstavljajo pohod in poklonitev sv. treh kraljev, Marijo zaščitnico pred kugo, lakoto iu vojsko s plaščem, ter obsežno, deloma zelo intimno pripovedovano življenje Marije.

Cerkev sv. Petra nad opisano je posebnost radi tega, ker je edina pri nas, ki je v notranjosti ohranila stari gotski leseni, bogato s patroni poslikani strop. Z rebri in sklepniki obokani gotski prezbiterlj in trije oltarji iz srede 17. stol. posrečeno dopolnjujejo sliko notranjščine do ene najbolje ohranjenih sploh.

Med gotskimi cerkvami sla velike pozornosti vredni ona v Praperčah pri Lukovici s slikarijami iz tretjega desetletja 16. stol. in po tlorisu in notranjščini brez prezbiterija edina pri nas ona v taboru na Krtini. Poleg gotske dvoranske obočne arhitekture jo oblikujejo predvsem ostanki fresk iz tretjega četrtstoletja 15. stok, ki predstavljajo svete tri kralje, rojstvo Jezusovo iu posebno zelo zanimivo iz posameznosti bogato sliko poslednje sodbe.

Izmed dobro ohranjenih iu učinkovitih baročnih cerkva je treba omeniti predvsem s freskami okrašeni cerkvi v (ironijah in na Skaručlni; prvo je slikal Jelovšek, druga pa jc tudi sorodna njegovi umetnosti. Kol arhitektura pomembna je Mačkova cerkev v Smartinu v Tuhinjski dolini, posebno bogata pa je tako po zunanjščini kakor po arhitektonski obdelavi tudi za okolico Kamnika velevažna cerkev v Ttmjicah, ki ima izredno harmonično notranjščino.

Pozabiti ne smemo dalje vrste zanimivih gradov, katerih je kamniški okraj zelo bogat. Mnogi se odlikujejo po srečno izbranih položajih, tako predvsem Križ, Habah, Brdo in Krumperk, Po arhitekturi starinski je posebno s te strani učinkoviti Krumperk. Sicer pa so podobno cerkvam tudi gradovi skoro vsi do-

živeli temeljito prezidavo in preureditev v 18. stol. Za baročno plemiško kulturo tega razkošnega časa nam nudijo šc marsikak ostanek, ki zgovorno ilustrira tako dobo gosposkega sentimentalnega pastirjevanja kakor galantno družabnost nekdanjih prebivalcev. — Posebno mnogo historično miljejskih vrednot je ohranil v svoji notranji opremi v prvem nadstropju Habah, nekaj tudi Zaprice s svojimi slikanimi sobami, posebno dvorano z lovskimi prizori, končno pa tudi Križ v bogato slikani dvoratri, v arhitektonsko učinkoviti drugi dvorani s finim marmornim kaminom in obsežno serijo plemiških portretov. — Pomembnejšo serijo slik tujih mojstrov hrani samo Habah v skupini šestih dopasnib slik apostolov, ki jih je koncem 17. stol. naslikal znani štajerski slikar H. A. VVcisscnkirchcr.

Izluščili smo samo najpomembnejše, kar ima kamniški okraj. Popotnik pa, ki bo peš ali z avtomobilom prepotoval ta kos naše domovine, bo odkril šc mnogo drugih skritih, malo opaženih iu mogoče ne tako vsiljivih vrednot kakor so opisane. Bodo to predvsem miljejsko vrednote selišč, cerkvic ali graščin. Kdor ima odprto oko za lepoto narave, bo brez mentorja sam občutil tudi lepoto kakega baročnega ee-buljasto ostrešenega zvonika, kakega znamenja na križpotju ali kapelice sredi polja. I.epa na rava bo v kaminskem okraju danes pred drugimi lisli element, ki bo v njegovih očeh dvigal tudi vrednost mogoče ne več pristnih, ker nerazumljivo spremenjenih, spomenikov. Narava iir davni vidni zgodovinski spomini, ki sc drže, je predvsem (ista, ki da.ie estetsko vrednost Kamniku kol selišču, ki ustvarja okvir, v kalo-rem skoro verjamete na resničnost hajk kakor jc ona o Veroniki na Malem gradu in druge. Boli vabljivih vrat do skritih lepot Kamniške Bistrice in Kamniških Alp bi človeška umetnost ne mogla ustvariti kakor so la, ki sta jih v sedanjem Kamniku dali naši domovini narava in kulturna preteklost.

ANTON ŠTEBE, tesarstvo

MOSTE pri Kamniku.

Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela — brez in z dobavo gorenjskega lesa. Izdeluje stopnice za vile iz politiranega hrastovega lesa, kakor tudi vsakovrstne ograje in vrtne utice.

_ ~ 735

H

209 —

BRUNON ROTER:

Planinske koče, zavetišča in hoteli na Gorenjskem

(Pregleden opis, seznani in vodnik.) Kratice: li ura, min. = minuta, s. - soba, p. = postelja, /.. = zimnica, stud. = studence, lež. ležišče.

I. JULIJSKE ALPE.

a) Skupina Mangartova, Erjavčeva koča (1523 m). Pod sedlom Vršič, ob prelazu iz Kranjske gore v Trento, malo pod drž, mejo. jc zgrajena 1. L900.

Oskrba : Od 29. junija do Ki. septembra, 8 s., 25 p., lež. za 20 oseb.

Dohodi: Kranjska gora: po Veliki Pi-šenei 2X> Ii, po Mali Pišenci 4% h. Log v Trenti čez Vršič V/t h. Rateče 5 6h.

Jalovec

Foto Fr. Pavlin, Jesenice.

Prebodi: V Rateče čez Rupe, Sleme in Planico VA— 4h. V Kranjsko goro čez Rupe 4 h. V Trento (Log) 2 h.

T u r e : Vršič .VA h, Rupe 'AU. Rupe Ro-bičje (1942 m) t h, Prisojnikovo okno 2 h, Mojstrovka (2332 m) čez Vršič (po ital. tleli) 2 h, po novi. poti SPI) 2 Ii. Prisojnih (2547 m) čez Vršič 3 h, po novi poti mimo koče na (iozdu

4 h, Razor (2601 in) 6 h, Jalovec (2643 m) 5AU (težka tura). Planica k izviru Nadiže 3h; čez Krnico na. Križ U h.

Dom na Vršiču (1630 m) zgrajen I. 1912, je zaseden po Italijanih.

Kočo v Krnici

namerava postavili Kranjsko-gorska podružnica.

Koča na Gozdu (I22d m) pod. Prisojnikom, A h pred Erjavčevo kočo, zgrajena, med vojno.

(j s k r b a : Od 29. junija do Id. septembra. 7 p. in lež.

Doli o d : Kranjska gora 2 h.

T ure: Iste kakor od Erjavčeve koče.

Ruska kapelica

stoji 211 min. pod kočo ter je bila postavljena med vojno po ruskih ujetnikih, ki so gradili cesto iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento.

Koča v Koritnici (1351) m), zgrajena. I. 1909, je popolnoma oropana in stoji v zasedenem ozemlju.

b) Skupina Triglava. Aljažev dom v Vratih (lOlOm).

Turistovski hotel stoji ob vznožju Triglava v romantični dolini Vrata ter jc bil zgrajen leta 19119. V krasnem kolobarju so gorski velikani Triglav (2863 m), Begunjski vrh (2461 m), Cmir (2391 m), Stcuar (251)1 m), Dolkova Špica (2582 ni), Škrlatica (2738 m).

Oskrba : Od 20. junija do 30. septembra, Ima 12 s., 30 p., II) ž. in lež.

Dohod : Od žel. postaje Dovje skozi Mojstrano iu Vrata 2A h. Iz Trente čez Luknjo

5 h.

J'u r e : Triglavski doni: po Tominškovi poli 4ki h, čez Prag 5 h. od Begunjskega vrha ua levo pot do Staničeve koče A h bližja. Triglav čez severno steno (nevarna plezalna tura). Po Bambergovi poti 6—7h. Križki podi (Križka jezera) 4 h, Razor (2601 m) 6 7 h, Dovški

Ruska cerkvica na pobočju Vršiča (/.gradili so

10 leta 1916 ruski volni ujetniki) v ozadju

Škrlatica (2738)

Foto Kr. Pavlin, Jesenice

Križ (2410 in) ,VA Ii, Sicnar (2501 m) 4 h, Škrlatica (2738 m) (ili, Sovalna (2274 m) 4'A \\. Čez Križko steno po Pišcnci prehod v Kranjsko goro K) h. Peričnik I h, Dovje 2 h, v Trento 5 h.

Aljaževa koča (stara)

stoji poleg Aljaževega doma iu ima lež. za d 10 oseb.

Aljaževa kapelica,

zgrajena 1. 1928, stoji med skalino »Malim Tri glavom« in staro Aljaževo kočo.

Triglavski dom ua Kredarici (2515 m).

Na sedlu Kredarice, tik nad Triglavskim ledenikom, pičlo uro poti vrhom Triglava, jc bil postavljen I. 1896, povečan 1900 in 1930.

Poleg koče kapelica za službo božjo. Meteorološka postaja.

Oskrba: Od 15. junija do 30. septembra.

11 s., 20 p. in 3 skupna ležišča za 40 oseb. Dohodi: Mojstrana- Vrata (Aljažev tlom)

2A h: po Tominškovi poti 4A h, čez Prag 5 h. Mojstrana — Kot Pekel — Kredarica 6 7 h, Mojstrana — Gor, Krma Kredarica 8h. Srednja vas — Lom - Uskovuica Velo polje Kredarica 7K> h. Stara Fužina (Bohinj) Voje Velo polje — Kredarica 7 h. Bohinjsko jezero — dolina Triglavskih jezer - Aleksandrov dom — Kredarica 10 h. Bled — Pokljuka — Konjščica — Velo polje —• Kredarica 10—lih.

Gozd: Martuljkova skupina. Špik — Martuljek-gruppe bei dem Dorfe Gozd im Ohcreii Savalalc (4 Km von Kranjska gora), wo sich ein prueht-vollcr Blick auf die bizarrc Martuljckgruppe bietel, dic iiberhnupt als nllersehbusle in den Alpen betrachtet wtrd

Foto Fr, Pavlin, Jesenice

Ture: Triglav (2863m) čez Mali Triglav I 'A h, Rjavina (2532 m) 2AU. Cmir (2391 m) 2'A h. Begunjski vrh (2461 m) I h, Urbanova špica (2299 m) 1 A h.

Sestopi: Vodnikova koča na Velem polju 2 h. Aleksandrov tlom I h. (V ostalem glej »dohode« ter Vodnikovo kočo in Kočo pri Triglavskih jezerih.)

Stanleevo zavetišče (2808 m)

sc nahaja 55 m poti vrhom Triglava; tam sc lahko vedri ob nenadno nastoprvši nevihti.

Aljažev stolp vrli Triglava

je postavil iu daroval O. o. SPI) I. 1895 blagopokojni župnik Jakob Aljaž. Pcriihartova panorama, spomin, knjiga, pečal.

Staničeva koča (2332 m).

Stoji eno uro poti Triglavskim domom na krasni planoti med Triglavskim ledenikom in kotlino Pekel. Postavljena I. 1886, povečana 1907 in 1930.

Oskrba: Od 29. junija do 25. septembra. 9 s., 12 p. in 10 ž.

Dohodi: Mojstrana — Kot — Pekel 5 h.

14»

211 —

Mojstrana — Aljažev dom 2V-< h, po Tominškovi poti 4 h, čez Prag 4 A li.

Ture: Begunjski vrli (2461 m) 'A Ii. Urbanova špica (2299 m) 1 h. Cmir (2391 m) 2 h. Rjavina (2532 m) 2 h. Vsa ta pota zavarovana. Triglavski doni /ili. Triglav 2h. (V ostalem glej Triglavski dom.)

Aleksandrov dom (240S m).

Stoji na ravnici pod vrhom Triglava nad planino Velo polje ter je bila zgrajena 1. 1911.

Oskrba: Od 28. junija do 25. septembra. 12 s., 19 p., 17 ž.

Dohodi: Mojstrana—Gorenja Krma Sli. Bohinjska Bistrica —■ Srednja vas 1 h. Uskov-nica — Tolstcc—Velo polje 5 -6 h. Stara lii-žina — Vojc — Velo polje 6 7 h. Bled Pokljuka - Rimo polje — Velo polje 10 h. Vodnikova koča 2 h. Bohinjsko jezero - preko doline Triglavskih jezer iu črez Hribarice 9 h.

Ture: Triglav (2863m): Mali Triglav I h po grebenu na vrh A h, skupno \A h. Težavna

Levo: Na poti iz Aleksandrovega

Savice

pot čez Dolič (samo z vodnikom) lAU ....... za

Planjo (Kugvjeva zveza) 1A h —- Triglav \ 'A h, skupino 4% h. Kanjavec (2568 m) 3 h. Triglavski dom 1 h.

Sestopi: Koča pri Triglavskih jezerih 5 h, Komarča — Boh. jezero (Zlatorog) 3 h, skupno 7 h. Vodnikova koča na Velcm polju I h. Srednja vas 4 do 5 h. Stara Fužina 4 5 h.

Vodnikova koča na Velcm polju (i805 m).

Stoji tik nad Velim poljem v kotu med "koscem iu Vernarjem. V bližini močen stalen studenec. Postavljena 1. 1895, prestavljena, 1908.

Oskrba: Od 29. junija do 25. septembra. Spalnica, 6 p.

Dohodi: Srednja vas_ Lom I h Uskovnica (1100 m) K h — čiprje 1 h - Gornji Tolstcc (1784 m) % h — Velo polje 1 h, skupno 4—5 h. Srednja vas — Lom — Uskovnica — Konjščica (1438 m) — G. Tolstcc — Velo polje

4/2- 5 h. Stara Fužina..... Voje — Spod. Vrtača

(na desno) čez »štapce« pod Toscein — Velo polje 4 5 h. Bled, Krnica 1 h. Mrzli studenec na Pokljuki — Kranjska dolina - Rudno polju) 4/3 h. Konjščica I h. Tolstcc % h. Velo polje I h, skupno 8 h. Mojstrana — Gornja Krma čez Vratca 5'A—6h. Bohinjsko jezero (Zlatorog) -Komarča — koča pri Triglavskih jezerih 4 h, Dolič 3 h, tu proti jugovzhodu nizdol skozi Mi-šeljsko dolino na Velo polje I h, skupno S h.

Ture: Triglavski doni 2 h. Aleksandrov dom lA h. Triglav: čez Triglavski doni 3% U, čez Aleksandrov dom 3 h.

Sestopi: glej »dohode«.

Koča pri Triglavskih Jezerih (1.683 m).

Leži v dolini med petim in šestim jezerom ter ima krasno lego in diven razgled. Postavljena 1. 1878, povečana 1913. Narodni park. Nekako 10 min. oddaljen jc grob ruskih mučeni kov-ujetnikov.

doma proti Hribarici — desno: Slap pri izviru

Oskrba: Od 29. junija do 25. septembra. 10 s., 24 p., 6 lež.

Dohod: Zlatorog oh Bohinjskem jezeru čez Komarčo 4 h. Po bližnjici do mosta čez Savico I h, po nadelani in zavarovani stezi slinio po (»Otl m visoki steni Komairče [Ah, krasen pogled na Bohinjsko jezero, skozi bujno vegetacijo do Črnega jezera A h, mimo Bele skale (studence) v gornjo teraso, potem na planoto »Pri dveh jezerih« in oh desnem jezerskem bregu do koče IA h.

Ture: V Aleksandrov dom 4A h. Od jezera vedno v severni smeri polagoma navkreber (ne na levo čez Kotimo) mimo 4. jezera, k 3., odtod desno navkreber proti severovzhodu (ne na levo čez Dol v Trento), na grušč ob steni in mimo razmetanih skal, čez snežišče pod Kanjevčcvinii obronki ua sedlo Hribarice (2357 m), od sedla navzgor ter v polkrogu na levo po grušču k razpotju na. Dolič (2151 m) 3 h. Tu proti vzhodu navzgor k Aleksandrovemu domu

Levo: Rjava mlaka ali takozv,

Drugo triglavsko jezero pod Kanjavcem takozv. Četrto jezero

desno: Črno ali

sedlo Hribarice . Vogel (2348 m)

1 % h. Kaniavce (2568 m) čez 3 h. Lepa: špica (1398 m) 2A h

2 Ii, težka pot.

Sestopi: Hotel Zlatorog čez Komarčo

3 h ali čez plan. »Na kraju« 4A h. Cez plan. Ovčarija Dedno polje in planina »Pri jezeru« v Staro Fužino 4 h.

Imena jezer: I. Pod Vršacoin ali »v Podstcnju« (21)1)2 ni); 2. Rjava mlaka (1993 m); 3. Zeleno jezero (1987 m); 4. Veliko jezero ali Ledvica (1830 m); 5. Na Močilu (1682m); 6. Pod Tičarico (1077 m); 7. Črno jezero v Ko mareali (1340 m).

Hotel Zlatorog (527 m).

In risto vski liotel z, dependanco v divni Ukanci ob gorenjem koncu romantičnega Bohinjskega jezera jc kupil O. O. SPI) 1.1913. P. Sv. Janez Ob Boh. jezeru. Primerno planinsko letovišče za daljše bivanje! Hotel ima krasno solnčno lego brez prahu, okrog travniki iu obširni gozdovi, ves sklep doline je prirodni park. Tik hotela se izliva Savica v jezero. Za izlete po jezeru čolni ua razpolago. Kopališče v jezeru 5 10 min.

x : Celo leto. 35 s., 50 p. : Od žel. postaje Bohinjska Bistrl-a v toni % h.

Slap Savice I h. črez Komarčo k jezerom In v Triglavsko pogorje, na Planino na Kraju. Bogatin in obmejno pogorje. Crez Globoko ali Škrbino v obmejno Bohinjsko pogorje (Vel. Vrh, Podrta gora, Vogel, Rodica itd.)

O s k r b Doli o d

ca 2 A h, z T u r e :

Triglavskim

Crez. K

Janez (530 m) jezeru ima o. o. od prevrata

Hotel Sv

ob Bohinjskem v zakupu.

Samo za letoviščarje.

V glavnem poslopju 14, v posebni depen-danci 23 zelo lepili in popolnoma moderno opremljenih sob (ON postelj). Hotel ima 2 obed-nici, kavarno, lovsko izbo, v dependanei elegantno opremljen salon, 2 verandi, prostor za tenis, kopališče z 20 kabinami za gospode in 20 kabinami za dame ter več prostorov v parku za oddih. Na razpolago več čolnov za vožnjo po jezeru, med temi tudi jadrnica. Hotel ima pošto iu brzojav v posebnem poštnem poslopju ter iuterurbau 'T.

Izleti: Stara Fužina 10 min,, Sv. Duh 20 min., Liotel Zlatorog 1 h. (Ture glej: Stara Fužina iu I lotel Zlatorog.)

c) Bohinjsko pogorje. Orožnova koca pod Crno prstjo (1349 m).

Stoji na planini Lisca na severni strani Crne prsti ter je zgrajena I. 1894. Poleg nje stoje pastirske koče.

Oskrba: Od 29. junija do 15. septembra. 16 p. in lež.

Dohodi: Iz Bohinjske Bistrice 2A h, otl Bohinjskega jezera (Hotel Sv. Janez) 4 h, iz vasi Polje 3 h.

Prehodi: Iz Podbrdn čez vrh črne prsti 5 h.

'Ture: Crna prsi (1844 m), krasna flora, \'A h. Višinska pot čez črno prst in po grebenih na Rodicu (1095 m) 3 h, Bohinjsko jezero 2 A h.

Malnerjeva koča pod Črno prstjo (1343 m).

Oskrba : Od 28. junija do 25. septembra. 2 s., 12 ž.., lež. ua senu. Prenovljena 1. 1926.

Dohod:' Iz, Bohinjske Bistrice 2A h.

'Tura: Črna prst (1844m) [A h. Višinska pot po grebenih od črne prsti ua Rodico, 1965 m, 3 h. Otl Rodice k Sv. Janezu 2A h, k Zlatorogu 3 h.

Zavetišče na planini Vogel (1424 in).

Pl

Oskrba: Od 29 Lež. za S oseb. Prir D o h o ti i : Koča pr .....la na Kraju Plai

a do 10. septembra, dil 1. 1924 TK Skala. Sedmerih jezerih na Govnjač -.......Planina

Vogel oh. Hotel Zlatorog 2 h. K Sv. Janezu 3 h (krasna pot z razgledom na Boh. jezero in 'Triglav). Orožnova koča — Črna prst po grebenih (Visoki vrli Rodica — Plan. Suha Plan. Vogel) 4 h.

Ture: Šija (INNOm) IA h. Konjski vrh (1527 m) 2 h. Migovec (1899m) 2 h. Vel. Škrbina (2045 nt) 2 h. Kuk (2080 m) 3 h. Podrta gora (2050 m) 3 h. Planina Suha (142S m) Rodica (1905 m) — Novi vrh (1968 m) Visoki vrh (19.37 ni) — Črna prst (1844 m).

Sestopi: Hotel Zlatorog IX h. Hotel Sv. Janez 1A h.

Krekova koča na Ratitovcu (1666 m j

je bila zgrajena I. 1925 na severni strani pod Gladkim vrbom.

Oskrba: V sezoni. — 4 s., 16 p., damska spalnica.

Dohodi: Iz Češnjice čez Prtovč 3h. Iz Nomnja 3A—4h, Iz Boh. Bistrice črez Nemški rovt 4 li.

II. KARAVANKE. Kadllnlkova koča na Golici (1835 m).

Prostorna koča stoji prav na vrhu Golice, ki je znana po svojem razsežnem razgledu in svoji krasni flori. Zgrajena I. 191)5.

Oskrba: Od binkošti do oktobra. 6 s., 20 p.

Dohodi: Iz Jesenic skozi Planino (Sv. Križ) Ih, mimo Karlovega rova. .1 h, čez Raj-henberg 3A h, skozi grapo Belega potoka naravnost na vrh 2V\ h. Iz Javornika čez Javor-niški rovt (krasna pot) 4'A h.

T ure: Stol (2236 m) 6-7 h: Podgorsko sedlo (1442 m) A h -..... čez gozd v sedlo in pobočje Kočnc (1459 m) I K'h — sedlo Kočna (1459 m) \A\\ Mcdjidol (1696 m) Ah čez planino Bielščica (1862m) lAh - poti Vajna Šem (2103 m) in ol) grebenih Belščicc do sedla pod Stolom In na vrh 1A h. Otl tega pota so sestopi: od Podgorskega sedla v Podgorje 2 h ali v Jesenice 2 h, od sedla Kočnc v Podgorje, ali Javornik 2A h, od Medlega dola v Bistrico 2Ah ali v JaVornik 2'A h. Kepa (2143 m) 6 h: črez Klek (Petelin 1754 m) sedlo Rožica (1594 m) za Sedlom pod Rožico in Babo

- sedlo Mlinica (1645 m, blizu studenec) 4 h Gebno (1974 m) K h, vrh Kepe I h. Od tega pota se sestopi: od sedla Rožica v Podrožčico 1 Yi h, od sedla Rožica v Dovje 2 h, od sedla Rožica v Hrušico 2 h, od Babe (1892 m) v Dovje 2 h, otl Mlinice v Podrožčico 2Ai h, od Milnice v Dovje 1 A h.

Sestopi: St. Jakob v Rožu: čez Kladje in Lesc 3% h, čez Klek na sedlo Rožico 4 h. Podgorje čez Podgorsko sedlo in Zaičii tlol 4 h. Sveče črez Podgorsko sedlo — skozi gozd do sedla Kočnc iu Suho dolino 5 h. Jesenice 2Ai h, čez Klek iu sedlo Rožico 4 h. Javornik 2'A h. lirušica črez Klek (Petelin) in sedlo Rožica 3 A; h.

(iolica v spomladi ko cveto narcise Fotoamater A. Pogačnik.

~~1

Pogled iz Stola

Fotoamater A. Pogačnik.

Spodnja koča na Golici (1582 m).

Ta koča leži samo A h nižje kakor Kadil-nikova koča. Prevzeta po prevratu.

Oskrba.: Od 20. maja do 15. scplcnibra. 7 s., IM p., 11) ž.

(Dohodi, prehodi in ture kakor Kadilnikova koča.)

Prešernova koča (2098 ni).

Na Malem Stolu, A* h poti vrhom Stola, zgrajena I. 1910, povečana I. 1928.

Oskrba : Od I. junija do 15. septembra. Dr. Kušarjeva soba, 5 s., 26 lež.

Dohodi : Iz Žirovnice 5 h. Iz, Javornika 6 h. Iz, Begunj 6 h. Iz Bistrice na Koroškem črez Klngcniurlcr-liiitle Oh.

J' ure: Stol (2230 m) A, h, (iolica (1835 m) po grebenih 7 h. Zelenica (21 <S() m) 3Yi h.

Sestopi: Žirovnica 3 h. Javornik 3Ah. Bistrica črez. Klagcnfurter lliitle 4 5 h. Podgorje 6—7 h.

Valvazorjeva koča pod Stolom (1180 m).

Oskrba: Celo leto. 3 s., 8 p. Prevzeta po prevratu.

D o h o ti i: Iz. Žirovnice I K' h. Iz Javornika 2 h.

Prehodi: Crez Stol v Klagcnfurter-Milite 4A h. Na. Golico po grebenih Karavank Oh. Tu re : Stol (2230 m) 2A 3h.

Vilfanova koča na Begunjščicl (1500 m).

Sloji na južnem pobočju Bcguujščice v neposredni blizini planšarije na Planini ter je bila zgrajena 1. 19119.

Os k r b a : Od I. junija do 30. septembra.

2 s., 7 p.

Dohodi: Begunje pri Radovljici črez Medvode po dolini Draga 3 h. Begunje črez Luknjo 4 h. Poliče pri Begunjah, črez Kulise ali Poljsko planino 3 h.

T u r e : Na vrh Bcguujščice (200,! m) I A h.

Sestopi: V TrŽiČ 4 h. V dolino Završnice mimo rudokopa ali črez Poljsko planino iu skozi Završnico v Moste (Žirovnica) 3A- h

Planinski dom ua Kofcah (1500 in).

Stoji na jugozahodnem pobočju Košute v krasni legi. Last je zadruge istega, imena. Doni

je večja stavba, ki ima poleg obednlce 8 sob s 5 posteljami in skupno ležišče za 40 oseb. Zgrajen je bil 1. 1928. - - Nedaleč nad njim na planini Kofce stoji privatna Klcmenčeva koča (1 s., 2 p., lež.).

Smučarska koca na Zelenici,

Kolo F. Jug, Tržič.

Oskrba: V Planinskem domu celoletna.

Dohod: Iz Tržiča čez Kal 3h, od Sv. Ane mimo Matizovca 2A h.

Izleti: Veliki vrh (2088 m), Visoka gora (1967 m), Košutnikov turu (2135 m), Košuta (2058 m).

Planinska koča na Zelenici (1534 m).

Stoji na. planini Zelenica v nadvse lepi legi in jc bila. zgrajena I. 1930. Last jc graditeljev: dr. Elberta, Stransky-a, Jocifa in drugih. Oskrbovana je celo leto (edina, v svojem območju) po solastniku g. Jocifu iz Tržiča. Zimskim športnikom je zelo priljubljena, točka. Tudi v poletju je dobro obiskovana. (2 s., 10 p. in 20 I.)

Dohod: Iz Tržiča čez Sv. Ano (ljubeljsko).

Izleti : Na Košuto in Begunjščico.

IU. SAVINJSKE ali KAMNIŠKE ALPE.

Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m).

Leži na zeleni terasi severno pod masivi Grintavca iu Kočne in je bila zgrajena po Češki podruž. SPI) 1. 1900.

Oskrba : Od 20. junija do 15. septembra. 3 s., 13 p., 10. ž.

Dohodi: Iz Jezerskega: čez Štularjevo sedlo (1330 m) 2% h po Ravenski Kočui k Ru-javemu plazu 2'A h. Od Cojzove koče črez, Mlinarsko sedlo 5 h. Od Frischaufovega doma črez Savinjsko sedlo ■ ■ Vodine — Žrelo 4 4Ah.

Ture : Kočna (2539 in) po Kremžarjcvi poli na Dolsko škrbino (2268 m), eksponirano, 2A; pred isto za veliko skalo na desno nova pot na. vrh 1 h, skupno 3A h. Grintavec (2556m): po

Frischaufovi stezi na Mlinarsko sedlo (2356 m) 2Yi h, desno črez Mali Grintavec 1 h, skupno 3% h; po Kremžarjcvi poti na, Dolsko škrbino, •na levo po Špremovi poli na. vrh 4 h: s Kočne črez Dolsko škrbino na Grintavec 3A h. Dolgi Hrbet (2454 m) črez Mlinarsko sedlo 3Vi— 4 h. Na severni sirani več plezalnih tur. Skuta (2532 m): od Mlinarskoga sedla levo pod Dolgim Hrbtom, strmo na sedlo pri Struci, mimo Struce (2457 m) na vrh 4 h; od Mlinarskoga sedla črez Dolgi Hrbet 4A do 5 h. Riuka. (2451 m); skozi Zrelo Vodine ■ Jezersko sedlo 2A h ua Križ (2429 m) (eksponirana, neza-znamovana pot) in desno na vrh 4 h. Babe (Koroške) (2123 m). Jezersko sedlo 2K'h, na levo po označeni poti IA h, skupaj 4 h. Sestop na Jenkovo planino (1493 m) 2 h, od lam na desno v Belsko Kočno iu Belo 2 h ali levo v Ravensko Kočno in Jezersko I K h. Mrzla gora (2202 m), črez. Savinjsko sedlo v Mrzli dol in na levo po Potočnikovi poti na vrh 4% h. Mala vratca Ai h, razgled na Jezersko.

Prehodi : Frischaufov dom: Zrelo I h Vodine % h — Jezersko sedlo Ah — Savinjsko sedlo 10 min. — Okrcšelj \Ai h, skupno 4—4A h. Cojzova koča: Mlinarsko sedlo 2A h —■ navzdol na Lcgarjc pod. Dolgo steno na Mala vratca in Kokrsko sedlo (1791 m) 1% h, skupno 4 h.

Sestop: Na Jezersko 2 h.

Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1791 m).

Oskrba : Od 20. junija do 15. septembra. 2 s., 8 p., 13 lež. Zgrajena 1. 1897.

Dohodi: Iz Kranja: Po drž. cesti do Povšnarja v Kokrski dolini; do Suhadolnika Wi h iu naravnost navkreber mimo nekdanje Frischaufove koče 2 h, skupno 3A h; od Suha doluika desno, sirmo v gozdu iu poti stenami

Cojzova koča na Kokrskem sedlu

Grebena 4 h, studenec 20 min,, pred kočo; od Povšnarja. (gostilna) lakoj zaznamovana pot, ki se višje združi z ono od Suhadolnika 4A h.

Iz Kamnika: Lanišče ...... Sidraž - Jagoščc (834

in) ....... Sv. Ambrož (1084 m) — Planina Na je-

zeru (1435 m) — Križka planina (1494 m) — Dolga njiva — Greben (2223 m) — Kokrsko sedlo 8 h. Iz Kamnika do Doma v Kamniški Bistrici 3 li, dalje po dolini severozahodno, mimo Žagane peči in strmo na sedlo 3'A li, skupno b% ure.

Ture: Grintavec (2556m): od koče črez Vh h razpotje: tu na lovo' po starem polu 2 h, od koče na Mala vratca 'A h, tu na levo po grebenu Dolge stene, potem sprekoma na zahodni greben, kjer sc združita oba pota % li in na vrh Vt h, skupno [Ah; na Mala vratca Aj h, desno skozi ista in na Legarjc I h, na Mlinarsko sedlo (2356 m) Ah, črez severni Mali Grintavec na vrh Ih, skupno 3h. Na Logarjih odboči drugi pot na levo, strmo na sedlo med Velikim in Malim Grintavcem, dalje skupen pot na vrh. Kočna (2539 m) po zaznamovani poti na Dolce in levo po stenili na vrh 4K'h; z, Grintavca čez Dolsko škrbino 3Ah, nadalje v Češko kočo 2 h. Skuta (2532 m): črez Mala vratca na Legarje \A li, tu desno navkreber, na prodišče strmo na sedlo med Dolgim Hrbtom in Štruco I h in na vrh A li, skupno 3h. Dolgi Hrbćt (2454 ni) na Mlinarsko sedlo

2 h, strmo na greben, dva vstopa po I li, skupno

3 h. Hoja po grebenu proti Struci precej težavna. Kaiška Greben (2223 rn) težavno. 3 h, od tam na Mokrico (1999 ni) ali Košutino (1972 m) va h.

Grintavec (2559)

Koto F. Jug, Tržič*.

Prebodi: Češka koca: čez Dolsko škrbino (2268 m) 5 h; črez Mlinarsko sedlo (2356 m) 4A Ii. Frischaufov dom: na Legarjc lAh, do Slemena 1 li, črez Sleme (zavarovano) A h,

po Malih Podih do Turškega žleba % h, na Okrcšelj lKh, skupno 5 h. Kamniška koča: črez Kotliće na Tursko goro 2A h, dalje črez Male Pode, Sleme, Legarje na Kokrsko sedlo 3 li, skupno 6 li.

Sestopi: Dom v Kamniški Bistrici 2 h, Kamnik 5 h, Kokra do Povšnarja 2 h.

Dom na Krvavcu (1703 m).

Zidana stavba na zahodnem odrastku Krvavca nad Kriško planino, postavljena 1. 1926. Najkrasnejši razgled po celi Gorenjski, bujna flora.

O s k r b a : Celoletno. 7 s., 14 p., 3(1 ž.

Dohodi: Iz Kamnika, črez Sidraž Sv. Ambrož 4 h. Iz Stahovice črez Osredek 4Ai h. Iz Cerkelj mimo Stiske vasi Sv. Ambrož 3K'h. Iz Kranja črez Štefanovo goro 5 h, iz Kokre ,VA h.

Ture: Krvavec (1853 m) Ah, Vel. Zvoh (1973 m) črez Ježo ua Koren 2 h, Dolga njiva Kalški (ireben (2223 m) 2 h, Cojzova. koča 2 h, skupno 6 h. Na Mokrico (1999 m) ali Košutino (1972 m) 2A h.

Kamniška koča (1884 m).

Na vrhu Kamniškega sedla, kjer je glavni prehod iz Kranjske ua Štajersko s krasnim razgledom po Savinjskih Alpah, Kamniškem predgorju in Logarski dolini ter proti jugu na ravnino proti Ljubljani, je bila zgrajena. I. 19(16.

Oskrba : Od 20. junija do 25. septembra. 6 s., 12 p., 7 ž.

Dohodi: Dom v Kamniški Bistrici 3h. Od Friseliaufovega doma ua Okrešlju IA—2 h. Od Kocbekovega Doma na Korošiei pod Ojstrico 2A—3h.

J'ure : Brana (2253 m) I h. Planjava (2399 m): po nadelanem potu črez Su.kahrik 2 h, plezalna tura skozi Brinškov kamin 5 h. Ojstrica (2349 m): na Planjavo 2 h, črez Babo na Škarje 2 h in ua vrh I h, skupno 5 h. Turska gora (2233 m): pod Brano v Boštjanico po nadela učni potu v Kotliće ter strmo na vrh 3 h. Skuta (2532 m) po potu na, Tursko goro, naprej do Turškega žleba in po zaznamovanem potu ua vrh 5 h.

Sestopi: Do Doma v Kamniški Bistrici 2 h, dalje do Stahovice 2 h in v Kamnik še I h Na Okrešelj 1 -1 A h.

Doni v Kamniški Bistrici (601 m).

V Bistriški dolini blizu vira Bistrice, zelo romantično. Kraj za planinsko letovišče. Svet je last: Kamniške korporacije, v najemu O. o, SPD od I. 1910. Novi Dom je SPD v letih 1927 in I92N zgradilo in preuredilo.

Os k rba : Celo leto kakor v hotelu. 13 s., 38 p., 21) lež.

Poleg koče kapelica za službo božjo.

Dohod : Kamnik — Stahovica 1 h, po Bistriški dolini mimo Predoslju (naravni most) 2 h, skupno 3 h. Iz Kamniške koče 2 h, iz Coj-zove koče 2 h, iz Kocbekovega Doma na Korošiei 4 h.

Ture: Na Kamniško sedlo 3h. Na Kokrsko sedlo 3 h. V kočo na Veliki Planini: do Kopišča A h, Dol 2 h, Konjščica A h, koča 1 h,

Kapelica na Krvavcu

skupno 4 h. Na Mokrico: Brusniki — Mokrica ali Košutiua 5 h. Na Korošico (Kocbekov Doni): po Beli črez Presedljaj 5 h. K slapu Orglice v dolini Bele 2 h.

Koča na Veliki Planini (1558m);

O s k r b a : Celo leto. 2 s., 8 lež. Poleg koče 70 pastirskih sanov. Krasen smuški teien.

Dohodi i n prehodi: Iz Kamnika: do Stahovice il h, Sv. Primož 1 h, v kočo 2 h, skupno 4 h. Iz. Stahovice v Kopišče i A h, na Dol 2 h in do koče IA h, skupno 5 h. Od Doma v Kamniški Bistrici po Beli na Presedljaj 3 h, Konj % h, Dol I h, Konjščica Ah in koča ! h, skupno 5% h. Od Kocbekovega Doma na Ko-rošici 4 A h. Iz Črne na Volovljek (kmetija Rak) in čez Malo planino 2A h. Od Sv. Antona v Podvolovljeku črez Volovljek 3 h. Iz Gornjega grada črez Črnilee 6 h.

Desno: Veliki Prcdasclj v Kamniški Bistrici levo: Mali Predaselj zgoraj: Stahovica pri Kamniku, odkoder je izhodišče na Velikoi Planino, Krvavec in

Kamniško Bistrico

Foto Fr. Apnniik, Kamnik,

„METLA trgovsko industrijska družba z o. z.

NOVO MESTO

priporoča vsakovrstne metle v najboljši kvaliteti po brezkonku-renenih cenah. ZAHTEVAJTE PONUDBE!

OPEKARNA - MENGEŠ, Gorenjsko

MILAN JENČIČ in DRU6

priporoča vsakovrstno zidno in strešno opeko iz najboljše preizkušene gline. #

731

VAVPOTIČ RUDOLF

čevljarstvo — Schuhmacher und SchuhgescMft BLED.

Priporoča svojo zalogo čevljev lastnega izdelka. Posebno specijalne gorske smuške in „haferl" čevlje. Popravila in barvanje čevljev. Nizke cene!

Empfehle meine Lager in Schuhen eigener Erzeugung.

Besonders aber spezielle

Touristen- (Berg-), Ski- und Haferlschuhe.

Miissige Prelse!

708

FoTOMC, MEDVODE stoli

LISNA DIMOUJSTIRO JA 0 IM (SOSTDILIN1A

Lesna industrija in skladišče vsakovrstnega lesa v Medvodah in Zg. Šiški, fllešovčeva ul. štev. 17

Gostilna ob izlivu Sore v Savo, 2 minuti od kolodvora, krasen prostor za kopanje. — Lasten ribolov, vsak dan sveže postrvi (forele). — Pristna vina.

Nosite© <s©ini©0 posifermiilb-m fc@<5trasi2

685

JOC. ;iABTH>KAP:

Ha noflHO>KJy JyjinjcKnx Ajina

/J,yro flyro hhcmo 3iiajin no BpeflHOCTH

UOHHTH rnpon.rui fleo IlOKpaJHHĐ y JJjpaBCKOJ OaHOBHIIH. CftflB HF1&K flOIIIJIO J8 liprMr, /|n v iii inun ua Mu ;piiinTY iiiiiiiiin ll.'lu m ii HCKH n lin

KpaJHiia. Or ni/muc 30 roflHiio eno iuiiih'

yuill)il.MO. ,Ha OCOČHTO roprinrl.a 11 <u,' pa J1111 n ur li.iauin it rai.Maiia lin y /ipvniM ue.M.i.n.Mu ca

M ('.'iii ko Mil, KOJG OHO lip\",l,c

v

naj;i

traOT II imune MOMCC 11; iM c,Tiy}KHTH to, Iliru jđc mu viipar.ii m i i tuku OoraTO o6flapeHH upu [)<),.■ i, [ 111 .m .'iriiuTa.Ma.

OnpTHMO ni na n.i|i"in,ai; n ,v:imiimii y pyi.'Y ii.vtiiii iirrnn, -rr riiprMUMii rr ua. (ii';ir,/l„ okiui ll.i lil M 1111111; i u 11 m : i a.url |i:r,i,Til v flOJIHIiy 03

MojcTpane-JloBjer t&mo ho uajmime TaiKe

1viji' Jli'VI.'ll rr.llo I ',1 li "K ■ u KaMO 11; 11' 30B6 TO-.'iiii.ii nujnim ua 11, la 11 u i la.

Tko CĐ jiuii nuje SHBH0 paaiMir;iy 'niMo 03 UpKIic ua floBJSM lipr.Ma, TpHTJiaBCKOM lin

rnpj.v! y .niuiiiiiii no uiiipiii.iiM nr.iiiiM npo3y 'i'rnr CaBa, ya 11 ,< 'i 11111 flecim 6por ctojh cojio MojcTpana, oncKp6jbeno ca cbhm ihto momcb TpooaTii t.vpucT na cbom u.vt.v. Iloiipe;! une

oTBopeiie cy najejtiiOM tihi hojihi-ib. 111 > n y ua

:uiuajy HpaTa, 3pyry Kot n Tpohv li'.p.Ma. Ila ono črpano ya 11,11 x ,.'1,11.vk>' rr roprKii i.ujloeli: 'lofiOJIil. 116% UmM|>, OTCIiap ca OCTaJIHM ru

i'|i''Tii,auiiMa, KoJH OKpyjKyjy Kao nunama

erpaviui runi' 1 lui'.'la ua pa. ;i.ji',Ta TpHrjiaBa. 3a-

HCTa, nrli riiMn uuaj norjies, i;nju ce upym'u

nmiMa lirupr.n n,pKBe y jlnujrvi flafle lia.m i»uy-

''"™ ''pniLaujnaiiurT naj.....• Kpa.neoTIta y KO-

J''M 30Myje /uucna ,,'uaa n tlJiai-IHIICKH npan.

.Vilpa un

iao, yn :ui;i iipicBe funti-......

KUJIln ('Milim oi-iaj, 1,'nju na,\i jr OTBOpHO raj najini CB6T rr inil.m viionuuu CTpaHUe, |hi u,o-rOBOM iin/irpoono.u < ■ 1111 m < > 11 i.','i.Miiy 'iutcmo y CJI0B6HCK0M ji'aill.'.V CTHX, KOJH rpnnxpliaTri,u

raacH:

OimKu j\"l pO y :iu|iii [IOBOJ Manili .; a , i,; 11 h upiua un,

r.iuviaj.vlm. i>';i,.'i, liiun oiist flohn, 1,'ujn ru jn.u nun nvimp iiiit': I In iu 'i'pil l'.'ia iickii i.pa.i, MaTJajK

acynHHK c' ^OBjera — A.u.a;ic.

Kafl ocTaBHMo flofije iiacKopo floijOMO 30

eiai.niinTo T6CHH y kojoj tvtii.ii y lipOMO Kllili-iiii\ iia.noua 3HBJM1 BejIHIia. Ona uvjiiua TO-.' 1111. t > je (in >' c ii 111111.1 n nii/inuiinii eiinjor, ,na BH-nir yonho uc m03k6 uo.vupokou.vrii iiiiKaKUC urrcrr. lin i.pa.jv roeini aanaa.a.Mn 2144 M uu-coKy Keny, Koja crnju icao norpaninua i.-iIii.a

na.McIjV nlinnir Ii'paibCK6 II anr'l |uIjrl,'r Ko-

pyniK6.

OflaBJie imvui uar pcrra y iiarrnniiii.v [lofl-1. \ vi.' ('. KOJfl npnjll 11 (• i,' 11 x fleCGT K.vh.m. Ollll jrnu nuja\y ciic ;iut/ic, SOK nuje uiuia uarpa-Ijcua :;i;r.!icaimua uinai.vikimu. puac'raii.'ncilii 03 eitrra. Ca;ia uai,' cy iiniicaaiiu ua cb6 c'i'palie. Onaj kuju iicMa ucjcluija 38 upiipu;|iir .ikmuito, flpaCH nn\' 0K0JIHHy nn uN'c'iapy; lipami inu>: TypHCT liauljr uul)r ua llpri.'.parne yaupi;r rnp-ci,ii\ unjiiiiai.

Ilam ll\"i' iiucrajr rur niiiiir caMOTHHJH, a.illl Mriiiijv 11; 11 - uaOKOpO ur.i|iii,a luiiirna Ijrn.a. 5 :i ;|cc 11 y rrpaiiv npirrr uar 0K0MHT6 crnic K'a-pannuaiai. jiopefl prerr 'rrhr Oana, laija cc aa.yr'ran.i.a y 36JI6HHM 'I'u.'im.viiu.mu CraMiioac-JI6HHM i m )ii i ■ 11111 \i .a.N'nu ua Mu) na cy upoTiioj i"i'|)iiiin 114»;i,11,i>' rr y mir ullarur iicliiinc K'y-K0B6 uimiiii.c u i i, i >; i M111! x CyCJ6fla'. lilllliri.' uc-,:iinar'l ua liaiai rr lipr,n naMii nTiiapu y ;hi-.illlllll MiipT.V.l.oiv. I Ioni lin Mil niioTaje; noxo-tiiuc MiipaMu. ;|;i C6 aavera un mu u ;|iiiuiMo (miiiuii, KOJy liaM llpy,l,ll uua H3p6fllia 1'upcK'il

Tpyna. II roBop uum 3acTaje 6y;i,\li iimii;ic o;i.ii.\"iy.iyliy y.nury jeflHiio /iiiu.i.cii.c u yacH-j\'Le umi. lin >,nin \';iapn ii;im iiciiiliacntriin u jukii 'i'\"l'aii, r.iaua y MnpTN'.niaiiuiM iiiuio-piiMu, ycpc;i Bpraaiia uaK flpjKH upa^eBCKO

HC63JI0 11 llllll.'olia ii11 pa m ll/in, K'uj.v ciIMCTpil'll.'li

ni,py,i,yjy 'inrriiii Tpa6autii. Huje Mohn TaKO opao 11; i x j i; 11111p r 11 norjiefl obhm npeKpaoHHM u j( VU i McriKMM i m iipuaopoM.

Oii;la uai,' npciai cena Ton;! upcMii. lCpjilI.-ci.oj rupu. Beii un /iiuickii iio;i;ipii.n.'i.ii lisic MIlouiTlin i(,ylia, c;i jiciiom rOTCIfOM UpKBOM H3 II. nuj. Ona, oKo.niilia nlil;c oil.ua, jo y flaBHHM

111 u n uai 11 m BpeMBHHMa napiiiuToiia myMaMa, y KOJHMa jc u.Miio uyi." h meno y;ioouo Oopanii-iiito. llpa,o(jiiTa,naouu muc ey Taj iioiijuviouiitu

cbhj6t CjeiCHpOM npOMjeHHJIH y ibhbg, llllinibtt-

ne h ceiioiconiH. OpT6H6ypniKH rpotpoBH, rra-flaH>H BJiaciiHun y obhm upajoBHMa i-iapofly cy 3rpaflHJiri upKi«y, orjiojcitH uaTpHjapxa Jly/i<»-bhk dela Tore n.aic imi.vui. je flOK,ymghtom, ;i;i~uhii.m 30. uoBOMdpa 1.302. roAHiie ocnoBao 3Byny u noojiao iipBor cBCioimica. rpo$oBH ()|»T(inOypmBH oiuiii cy ijpjio dora/rn Te Miipo-ji,yOiiiiii n iipauo/um roonoflapu. Burne rpa-/iona, rpatiniiTu, JKyna, ManacTiipa n oc/rtuinx rcyjiTypHHX ycTanoBa dnino ocnoBairax h>hxo-BIIM yil.illllioM ii eyfnioilll,ll,iaMa. UcTH carpa-;:;niic .iBOjian y Piivuiiui.iihii. Oiiiniipint ivia-CTejiHi-icEa iiMaina, nation H3yMpelm Optgh-6ypm.KHX i'po'Jioiia y r. 1420. daiiiTiiiiii.ini cy nejbCKH rpoijioiin.

HaicoH ihto je fui.ua. 1870. rofliine norpaijena iKej[63HHHKa npyra. Jby6jbai-ia—TpfiujK ICpiui,-eiia, ropa, ,'i,o.iia:in Jia je ;u» ob g ueaor iipiianaina.. .V iia.jnoiiiijii ii|iomo upo./ie.Ta.u.n.a epo,n,HniT6 c/rpa.na.'iKor iipoMOTn y PopeEbCKOJ .ao.iiuini. I.lpeicpacaii uojiojicaj n napami, cy6ajirraiicKa ivjiiimii oiipai!,!i,a,ua.jy KpaaCKOJ ropu iio.iiiuv.ii lia-npe/ia.k.. Ha jyjKIIQJ oTpaiiii oiq>y,;it,yje jy noiiaii, .lyjiiijc,i;'iix A.iina,, rcpje TBOpe n na,e.iie/i,iiMi rjia.iiiin opjaintj: Hpucanic, Pa3op, lllicpjiaTiiua h MojCTpOBKa. Cbh hm;ijy iipoKo 2000 m liafl-MOpOK6 BHCHIIO. /Io ||,iix UOflHOJKJa BOflti Kp03 /|o.iiiiiiy 11 h iiiouii,e np.iio ."odpo ypol;ona uccra eno rope ;i,o Upiinna. ivijo je jtanac rpaiiHiia H3Mol)y JyrocjtaBH.je n IItujiiiju. Ca cjonepne CTpane neiirvpuiia jo Kpai-BOKa ropa i n y m n, m ; i. noii'piineimivi upliniiijimii. KapaBanai-ca, npoMii ipitokV n :iana.;i,y naj; jo flOJIHIia OTBOpoi-ia.

IloniTo jo /HijiniiiiK cTpaiia.ua no caMO Jiorii, noli n iiiimom ono noliii u Belin, cai'pa;i,iuiu ey ItpatfcCKOropCKH OTanonilllM.il miioiiitiio II0BHX i.'.V!. u TO HC/ri! OIIO.IfpdllJIM Ca IIOTpofJlMIM ua-M.joillTajOM'. I lo;i,iir.llll cy II lUIlllo caCBHM MO-,'tO|IIMIX 1-1 KOMlJlO|ITHIIX xOT0Jia, ii'ojii irpyjK8 rocTMMii 111) ni) ivjl ;i.c 11 y i'lOflBop(1y ll ony yflo6-

hoot. Cbh siianH noKaayjy, aa ke ce Kpa&CKa ropa Kao napačno, yroano ji.otobiuiiiihto o,t;ui~ ho paaiuijaTii m ono mimo nanpeflOBaTH.

Ako iipo,ny./niiMo nyT na KpaiBCKO rope, moitcomo oii orjuvuiTii hoji oa.Tii OflflaJbOHO oo.no I Io;m;o|)om, piuiiiyli(Mio y:t /tpjifnitu.v uoot.v, icoja iipojuuiii ripoKo Kopencicor npejiaaa h oauTJie

BOflH .v I ;o,/i,aK. IIoflKOpeil lIMIlflO yi'(i,.'i,a.ii oyn-'lami noJIOJKaj lia. dporonirroM 'ropoii.v, na 0T.0-

ra. nujo oo iitiMa.no iiyflir™ t«aa cBaico roanue ob/.;o dopanii n oflMapa, ce Taito mmopo jioto-Bitiirrapa.

I hi I tojtKOpona TpodaMo joni ca,Mo moji caTa HO 1'iiT'o'ia. Ona iiJiaiMiiioita, na.ooodiiiia, .nojicn 868 m na,.;t MopeM m riiopn nooJieflH>y, y tipo mot.v mini; upjio iu«Kiiy jyrocJiaB6HOKy ripejcr.-i ■ p; i, 1111 • 111 y GTany. Ha 1511 m bhcokoj lloau, icoja jo cacraBiiH floo KapaBaiiaica. II ynpaB0 ua IIioiii iia.naail oo liana uposlio Jioiia. pa.'jrJI.OflUa Tanita, oa ko je je otboj oh cbot y naj;i,ajioi>aijo upajoBĐ. Orora iimhao y jiotiio, icao n y bhm-oko ;i,oda mmopo riocJGTHOna.

Pa/tono iiaaiiuaj.v »K'.paiueini, Ciidiipiija.«. lio nujo on. 111 MoeTirinii ouaj iianiiu, dy;i,yh ycnp-i,'oo Tora oTa.iui.njy ony 0K0JiHi-iy y |io,/t najofl

.ji i i' 1111 [ J M X tlOICpaJHI-ia Mamo aoM.n.o. PaTGIUKa m.iia.iioTa (pa.iiiiiin,a.) ;tyi'a, jo noTiipu KHJI0M6-Tapa a arapoiea JGflaii KitJioMOTap. Ca cjouopiio CTpaiiG sa urni hoiia je KapaiianitaMa, na jy,K-iioj cTpariH hyua.|) oy joj Jyji:ujcKe A.imio. Ano iipoM jo ii|iomii H8T0Ky u o,aiia.;ty OTitopona, i m i n. iv. iiomii, jni£iix BGTpoBa juhi aaro Miio.ro citera, ua bgcgjbg CBaKor 0Myiapa (citHJama).

H:»Mo1)y o'i,paiicKHx Ronma jo najuiuiuni.ja I Ijiaiuiua, Boja jo uoe.iie;i,iinix rOflHIia nooTa.ua. yii|)n.i!ii rjiacOBlfra u aafjlodu.;ia, CBJOTCKH po

iiomo. Ona jecTG pni'atiTcica cKanoBHta Tjeoaii, K,oja laoMiino na jyjKiioj oTpaiiH PaTG'ia n on ;ii',o uiGOT KHTOMOTapa y A.vaiainii yupuao ,no i'o,a,iioji;,ja. cmg1jhx upitiana.

i)da;i,uojo ("rpiiiiii oi;py;ifyjy OKOMHTO otomo

DOMAČA ŽGANJEKCJHA IM DESTILACIJA

IVAN ZALETEL

STANEŽIČE 39, pošta ŠT. VID NAD LJUBLJANO

nudi domače, priznano najboljše žganje, posebno PRISTNI domači zdravilni brinjevec, hruševec, slivovko, borovničar, vinsko žganje, likerje, rum, želodčni zdravilni liker „JELEN".

Odlikovan z zlato kolajno na kmetijski razstavi 1928.

704

pa3ceheHHx rupa. Ha hbchoj crpami okpy-»yje jy BHooKa, Cpea&a h Ma.na, [IoHiia (ITo-.iia,/uH'iiiMina, Mittagskogel). — KpajeM obhx Tpoje otojh CTpyroBa lllnnua. Ha jioboj c-Tpa-aojiniie iioaii.vicy cBoje rviaBe Hhiiphhk, CyxH Bpx n CpaiHHK. CBpmeTaK 11, uiiiihlc

c.......u iii'Jii'i'iiioM aMi|niTi'aT|iy, ua KOJer 06 na-

riui,y pinrioe.inano aopn (iiohiiiio) ;uiujy ru

raiiTa. .Iiyia.ii kiiuh ca niipaMn,/i,a.iiiiiiM, npeoe-

Ihiiiii.m upiiiaiir.m 2(1,55 Meiapa bh00k0 y Hpa.it. To jecT <■ 11 .m m i .la.noiiou, TaKMaii ManrapTa n Tpinumiia. /I,pyi'a, BHCHiia je nonocua Moj-

1','rpiiBica, im.....ino no,/i,ii3i;',ylia, cBOJy 2367M im-

coKy iMia,uy cnpaM n.iia.iiiip tieCecnor cbo/i;a. MpIj.v cnoM6iiyTOM u.vliu ce hhkjioiickh 3ur, icujii HMaae unroMii.nono orpoMno cicjiaflOBje joauo uoupx apyror.

Tojihko Holiii 3axBaT Haje Ibiuminu CaBa

/1/n.iiiiilic.a, KOJe luuiop iia.naaii ce y moj. Moli Kan iianop na iioliimo upali i jo jura n iijniiviuii

n Tono iipoMii, ao.niiiiit. Kaa uphbhjg ho paniinuv, iininipo y rtecaic. Ca\ro 3a npoMo ayroTpajimx nima nanyH>aBa oo H3cyrneiia

crp.vra lin,'l,nM, KOJa npan ollpaM paroniKo luia hotg n ornapa Melj.v 1'a'ro'luMa ll IlOflKOpOHOM ayry.'l.ao'l'n jeiiepn. |]a jonopa npOTOlCa Kan flOOT.a B6JIHK diotok TO 00 Kiilin'lllo lina Pa-

.Tnii.'iaiuuM cnaja cbojom noooeTpHMOM CanoM

B0XHH>K0M, Ayro upOMoiia MuoTnja.ilo oy

Tiip.a.ipo, ,/i.a. iiamipo (laua.-Jln.iiiiiiKn v oiihmo ii.VTom joaop.v. Cajja jo yoTaiinii.,|,oiio, ;i.a oo ua J63epa oiimo iia.Miiua. lipami iianop naK 00 najinim v I lani mi 11.11. TaMOrrtH>h oTaiiuniiiiii.il iinnnuaj.v jo HaflHJKa* jop 06 nujaii/na tok' iio-KOJIHKO asi na lioejie hoji ii k: i i X Klliua.

Iloitn ,/|uiiyililMu niiaj nuno 0 npiipouiilM KpaonTaMa ca iioivn.iiinai piljenu o ijiiuiK'.'iopii-oTiinii, ;|a TiiK'n fjii.ii.i' viioHiiaMo HapOfl, K'o.jll '.K'iiiui y »H'piui.oK'nj ("iidiipnjil«.

Cb6 i i< • i i i i i i ' i v je, aa, je HaceoCroia y Puto-

TOMa npjio cTapa.. OfiuiipoM na, iimo »1'aTO'lo« 'i'up.ao ilniTo.iionii, aa onna'ivjo ono mri> »pa.H-Tonjc« ii mro niin'iii iicto Kao »paniiol)0«. Ila toj ropcKoj miaiioTH Teie na iimo npoMa. h3t0-it,y (1n.na, a nmt.iumit.o apyrnx noTOica npoMa, :ia,iia,ay ua, Knpyiiiicy o.Tpa'Hy.

rjiuoio it.a,/i,ii, oy j|oiiijiii upnu cTaiioiiiiiiuii y KpaaOKy ropy? Upitna cb. ToManca na ic.pn,jy paToiuicor o.o.na cBjeaoiH cbojhm poManoKHM Topil.oM, ,an. je (5n.ua aorpnljona y ,7:;i m 111 m b6-K'iimiMa. lio i(pii'iaii.y iiapoan, i5no je oipinmi ii:iiifip!i.ii Kao HaiiiTHTiiint on. ToMaJK n:t pan-jiora, mro 11pncrn1101m1111.11 y PaTenaMa imey

(5]|JIII fj'a ITT OKJIOHH lipilMUTH K|llllMaiIOIty UO.pO-

* Piljen aeiic, an.ia.no.K'.'niMitii »flHJK« uiiu'iu y cjiononoitoM J03Hicy »icmna«.

nciionocT. IipoMii nyiKOM yoTiioM n:ipy«ii'ii.y niianiiJio on aair.no, aa, ey .'(.yau 0BHJ6 ooiito-lia.ini iioli y noraiioKiiM npoMoiiiiMa.

C'i'apii craiioniiiiuii 1111 < • y diuiii oaMooiiojn iioli iinMJouiTOiiiiuii Ho.imica iiikiix roono;|a pa. Pii.hii oy podoiin iiiri'oHn, koju oy iimiijih yTBp-Ijoii .THopau y BeJIOJ llo'lll. IloK'o lipeMO 6ll.no jo ono iiiiTOjitKo rnonao HJiaoimiiiTiio Op'ron-(1yj)lliiciix li u<vi,ckiix rpoijiona. llnojinjo n,iix iipoinao jo y ii.iia.oT napa «|)piiaopiiifii. IV. (1489—14!):!). /liiopau crnju ua, flOCTa BHOOKOM rtpa.V T6 oo uoli a.vro Tora mulami y p.viuoitn im mu, ll paTOlllit.il craiioniiiiuii juni flanao flO-dpo iiaMTo iipiriau.o CB0JHX iipaaoaona, itnivo TeJitaK icyjiyic MopajiH cy odaiijnaTii itoa opna-ino ;iuopai|n. u Hrpn,!|a. Pano y jyi'po otuiu.hii cy uiuiouiiMa. o,t iv.vlio ii hohiijiii oa.n jinii Ka-moii.o Ha dp;io, na Beiep nar, oy ce upanajiii

K'ylill orpoooTii na \ia na itmitii ii HHMopomiM ■,i;i i m omi ii.;im;i..

\ oa;iaiiiinoM. 115 Kyha opojcioM c6Jiy '.k'ii UH pa.'Ulll 1 m pi >, l. lio. i.(n 11 n l lipo,Tll llK'a ll Mapno-rojaiia. ('iiiix ',i,'\'ll.na na iimii iioiliro umno o,T 7(10. Piiiinp jo aoCTa Tnp.T ii naToril,\"l'. liopoa 111) 11 [ > (>..' i, 1111 m oiuiaMa, < - u <-11.'i.' i ni ii.ii noe.'ionii itoa aiiM.'i'iiiN atiino'i'im.a u iio/iocra ja ino .tviiioh mir paaa ,'iana J63HKy oiii'i'piijn KapaK'i'op.

Ilapoano iioiini.o ito,u m >.' 111 i.n 1111,; i iieoTa.no

jo, BOK Itoa JKOHCKOr olllljOTa U0K0JIHK0 ii .lio

aanac oo oapjicana, TaKO u OTapnx ynopai;a.

y 3HMCK0 ao(5a. npo,'iy ii IIJIOT.v. I 'a llioilllllll.

■nama. uh n\'iio u rrpe^e HMaae oiimo raMo joiu yBJ6K CB0J6 upalio. C.vk'ii.o na upnor ooja-/liioaiior paoa, ofJinuiioiio o,y yo j|on,n pyrj on, ll 1111 u il,'( im 36JI6H0M npilUOM II y llOK'ojiiM nopo ,'liina.Ma unco oo joni ,'ian;ianao. On;ui .apnoiio UOK'v.Ho! Illl ono 1111 < - \' ho'i'iiviioMa iiaiiviiiroiio. Ha mro 6n u 011.110'? Y CBaKOM iior.iio;iy np.no oy 11 p; 11; ■ r 1111111'. Horo \' ii.ii.mo oo no Kfl moiiiitii m ii ,110,'ioiniM nv'i'oitiiMa Miipcro onpiiMajy tjiii,, aa no i ■ i, al 11 :t 11 y. ITopen Tora aproiio noityjio joijiTinio oy u no, ncrpoiiio oo Ta Kl' Tipao. }{;\. jo imnKa in5yl,a ao6pa, cBJeaohH ii.o. cTapo-aaBHH oncTanaK.

I IpiiMJivniTii jo, aa, c/rapn iinpoaim ofiirinjn ono iiiiiuo u milim im i m .V. llima aofja iipoit.pMii.na, on ii.vt n y ono, o/rpanoM yii,iiiiny Taito T65KK0 npiicryiia.>nio co,no. Kyhe, itojo cy Tioicaaa 6ii.no iiiio.Ko u apneiio, aaHao oy flooKopo ono .jo/moitaTimuo. HoxBa,iiHTH TpeO'a aoMahime, Koje ii|uio iio.iio oua,ry. PaTOiiiita .aoMirinua 6piino oo. aa 6una Kyha oiiaito roflHHe HBanyT okpekeiia. Omnomi u Kjryne Mopajy 6hth onaico cy6oTe oiipauo a, noa uooto iioobom o'iiiiutoh. Ila o.ToiiaMa unco cuo/ro cmiico jeana iiopoa apyro. CTapnx cJiHKa, o.niiK'auiix na. cTaicjio Burne ce ne bh^a. Ty h TaMO bhch na

WZ

arpony /ipnrma rwiy<5HiHna, rjiojiajyha /mjio

ua 0T0JI0B6, lli>K]mneile oivimm oToan.aniiMa, na, KOJe ll<ian;ry J6CTBHH6.

IIrr.mh.J0Mn nannpa miru inipcMV aa rpi'iio to, BOJa jo kor aoMa a u p,a 0C00HT0 v nuoaiiMa. V CBaKOJ KyliH CTOJH IIHHHO .vpeljoll Bp0B6T iiea llporpil ma lia. OnpOMJbOH jo jaOTyKOM, (Mio/iaionojniM ii.'i:ixt;imm n niuponnM nm.'pii aalio.u. ('mira nenjooTa, KOJa jo u laiMn Maao ll.m.vlilia, anneeo i.vlm napi'm 8—12 iiorpiinn-lia aa Rp6B6T6. .Varan b. po na Kp6B6THMfl Bpao jo BHCOKO T6 caoTOJH 11:1 jacrviaa Kujii oy nn-iiiijomi y i iaa ti i o 1111 iiprn.ua i,r n ii,\inay na rpajni.mMa ppitoiio ran miiinnenc mn|inno. -yaranna,o naaaan ce .vujor y:i ;uni,y CTpany BpeBOTa, imiiiMo Taro. an mire 0H0T B0JH aeviai 11111;; i.: [,; i imoy ni,poii\ ro kvIiiiiim itpsiTHMii m-li lipoMa lipuaiipiiMa. Ilapna lar.l.'o. an 'IOBJ6K

;im; jo aam H6CMHJ6 n.\ia ru nore 0KpenyT6 upa THMa, noli Ter Taaa man \'Mpo. ; In.Mirinue um; MMa;iy X6&y, an ux oaxpaii.yjy y jyrpo a no npoMa. iio'iopv. lian paa.iinr nnnaljajv. an niirv iiiiKaan miiaiM iivtvjvIiom, laijn jnx jo yM(uiim aa lama mi ihto HCTOr O/jpeKJie in-li ona KOT iiiio.N.Niiaiao HoaopiiM to ra uapanae na i,oiiai,y. C.Tora mi 11.11 x no TpeCa ripeMa bc

'lo]iy imoiiTll na l.'vlm.

IToiuioaom Ha upoMOT cTpanaua otiaataMO y iniojioaii.o Tpii ruaiiiro noamai nanpoaair. 1'aTo'io niicTa.io ry npan i >na,yna,ri n i u ornra fjpOJHO lliiojo'liina lin JloTiiHaaillllTO. 1'nailMO 1028. i5opn.lill.iln jo unijo 550 oTpnnaua, rOflHHO 1020. oTaiiiiiia.ini jnx jo 700, ruainio 1980. BOll i n' 11 iti i npoiai 1000. lipaai nopaOT Opoja 1101,'a-avjr, aa. HMaae Kpaj .uaiy nva.vliiinoT a to na oaeaoliiix pnainra:

1. i m n a 11 ropcita iianim-m Miioro jo iniipa i.aii mru oy ocrajie nocTojariKO y rop6H>cicoj aiuoi mm ;

2. paan Tura MMiiao milno ryim.n ran .....m-

Jio 1,'njo oy HHJKO ll mililo CTHCHyT0 Mel;y ro-paMa;

iriMiipomi oTaiiiiniiiiiiii na rpaflOBa Tpe-6ajy m 111 m n iialjv ra y PaTreiiaMa kobhbo xoliy;

i. jkhbot y iiiin.M Bpajy OflpJKao .jo joni ymr jen min j BapaKTep, Bojer je umiki v npoinuoM n|ioMoiiy. llcM.-i mi r,!iaai5a im aana im iirrn, momu, lailin iaiaa;ni iirra n napona, nujo iinTpeunn on.vliii iniaiai a,an Jj,pyro oaoan, Befc je ono an.vinlio n npenpooTO. Map hum mojkg tko auru nonor norca,n ii .i.omun vaoirai; run iiiim ra, 111) y vtv 11 no.iinaoi uoiia iipiipoaa.

MIHAEL OSTERMAN

MESARIJA IN PREKAJEVALNICA

Priporočam vedno sveže meso in razne mesne izdelke z električnim obratom izgotovljene. - Imam lastne hladilne naprave in led v kockah v poletju vsak dan na razpolago!

POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE!

FLEISCHHACIEREI UND SELCHEREI

Empfehle immer frisches Fleisch und verschiedene Fleischprodukte im elektri-schen Betriebe angefertigt. 1 Besitze eigene Kuhlanlagen und habe im Sommer Eis in Wurfeln standig jeden Tag zur Verfugung.

SOLIDE BEDIENCJNG! MASSIGE PREISE!

KRANJ, GLAVNI TRG štev. 105 g

1 _____ ____« r

Di ŠTEMPIHAR IVAN:

Gorenjsko

prirodni park Jugoslavie

Jihoslovanu, zejinčna pak Slovnicu nas jest malo v pomčru k ostatnfm narodiim, proto nejsme v širokem svetč znatni. Malo pak nas jest proto, jelikož jest naše vlast klenotem; klenotv jsou totiž malć.

Vcd'tc na tnapč, ktera Vam pfedstavujc evropski kontinent, prvou čaru od Neapole do Berlina, druliou pak od Paffže do Cafihradu. Tyto dve čary se setkavaji a kfižuji skoro presne na onom mistč, kde počina pri kfižo-vatce hranic muzi ltalii a nynčjšim Ruknuskcin tfeti stat, naše Jugoslavie'.

U/.eini Jihoslavie su na toni miste vryv;i jako klin niezi uzemi Rakouska na severu a Italie na zčpadu, jako klin, jehož plocha se zvolna rozšifuje proti jiliovyehodu, vklinčna niezi dva fetčz.v lifebenu, po kterych beži statui hranlce s občina sousedy.

Sledujte čem, kterou iste vedli ve vzdu-chove linii od Paffže proti Cafihradu, do kruhu, u klerelio najdete jiiieno »Ljubljana«, ved'te pfes tento kruh earu ve sinem proti Št.vrske-mu Hradci v Rakouskii: tak dostauete na ma pe trojuhelnfk, jehož upati tvori posledni eern, postrauni odvčsn.v pak obč štetni liraniee.

To je naše Gorenjsko!

•lest to onen kus sveta, o kterem pravil An-gllcan (Sir rlumphr.v Dav.v), že jest to nejlepši alpska krajina, kterou kdy vidčl.

Alpski oblouk hor, ktcry počina u Stfedo-zeiliniho more z azurove Rivier.v a ktery se s radon velikanu kloni nejdfive proti severu, na to pak v širokem pčsu od Moiit Blanku nejdfive proti vyehodč, dfive, než se ztrati v panonske planine, jako pedant francouzske Rivier.v sveho driiliu, alpske panoptikum: (iorenjsko.

Na Gorenjsku najdete grandiosni miniaturu alpskych kras s kterimi iste se setvkali v jiuych krajfch sice ve včtšiin formatu, nikoliv vsak ve vlastniin miniaturnim kouzlu intimnosti.

Na Gorenjsku odkryjete spoustu fldkosti

pffrody, jakoby sbfrku zvlaštnosti nejrozmani-tčjšiho driiliu.

Na Gorenjsku spatffte zčzrak liarinonie ba-rev, tonil a tvarii s niiniatiirou obsahu a pestrosti.

Proto seznate skutečnč v okouzlujfcfm skladu tohoto kusu svčta pramen iiiimofadnych schopnosti a kulturniho stupnč obyvatelstva, jež jest v opaeneiu pomčru se svim počtem, jako jest učinek a pestrost gorenjskveli pff-rodnieh kouzel v opačnem pomčru k obsahu kra.iin.v.

(iorenjsko jest pfirodiiim parketu J-ugosla-vije, jeji nejzapadnčjši, nejkulturiičjši dih

Gorenjsko jest kolebkou one Sav.v, ktera se vine jako artirerie celou severozapadni polo-vinou statu, čerpa všeclin.v pfitok.v, dokud sama nepfispčje do srdee statu: Bčlehradu, kde se vlčva do Dimaje.

(iorenjsko dalo .lilioslovanimi a Slovincum nespočetnč v.vnikajicieh I i cl i, ktefi v poslednich leteeli politickčho otroetvi za starino Rakouska vykopali iieslychanč talcnt.v a v.vzdvihli tento narod nad stupen nejkulturiičjši Evrop.v: rodilo tomu to nerodp prvaka všeeh: Dra Prešerna, jehož životni dilo jest živou podobou mi-niaturv nekonečnosti: drobna knižka poesie, jež nui pro Slovinee vetši vizumu, než vybrana dila Goetheho pro veliky narod tičmecky.

Gorenjski typ obyvatele plati muzi ostat-nimi .lilioslovany jako typ Slovinee, tčto zapadni vetve statnfho naroda se zvlaštnlm spi-soviivni jazykem Prešernovim, 'lak sveriiznv jest vliv pfirod.v ua povahu zevučjšku oby-vatel.

Po delce celeho (iorenjska od krajnč ze-padni prve osad.v ve statč Rateč do l.ublanč, bčži železiiieni trat s normalnimi kolejettil, ktera me vynikajfcf interevropska spojeni. Krajni stanice a železiiični kfižovatky jsou Jesenice a Lublaii. Na .lesenicicli se kfižuje trat' Trbiž—Lublari a Celovec (iorice, v Lublani

pak Jesenice.....-BŽlehran a Viden- 'Icrst. Po

tčelito tratich jezdi zejinčna v letni sezonč

četne interevropske rychlovlaky s p?fmymi vozy (takć spacimi), nepočftaje v to nesčetne vlak.v lokalni.

Dopravu podporuji silnice, jež se tčši povesti nejlepšfch ve sUitč: stavčny jsou na tvr-clćin alpskom terenu, v poslednf dobč sc pfizpu-sohnii modernim požadavkum automobilovć dopravv a. budou v doliledne dobe na stejne n'ysi, jako v sousednim Rakousku.

Vefejue bezpečnost jest uplini; zde neni alti slop.v po zjevech, jež straši neorientovane ci-zince, ktefi zamčiiuji neš kraj s kraji hluboko, dole na Balkanu, dosud ne zcela v.včišlenvini a ffdce obydlenymi.

llzemi jest liuste ob.vdleno Slovilici, klčfi h v i i do roku 1918 v otroetvi clzich narodu, al' již Nemcu aneb llalii, ktefi vsak v/.clor lomu ncl 10 v a 1 i si svoji sveraznost a jeste se obolialili z cizicli kultur tak, že (Ines predstavuji nej-vzdčlančjši dil jelioslovaiiskelio narodu; neni zvlaštnosti, oslovi-li vas prosti rolnlk iiuine-ck.v. Od siln.vcli soiisedii, zejmena Nemcti, na učili se bbyvatele tohoto uzemi lecčemus, zejmena poFedkumilovnosti. Pfi jejich pohostln-stvi a čiste obsluze snadno pochopfte, proč se stava (iorenjsko ode dne kil dni znatnejšim svčtnv.vm niisteui v.vlilcdavan.\ in v lete i v zimč cizinci, odkuil se bere konkurenčni sehop-uost tolioto kraje samotnemu Švicarsku.

To je loto (iorenjsko, o klorom do ilues ličnici široki svet o u i geografickć potuchy. Vis ledek svčtove valk.v pfinesl do tčelito kraji! svobodu, politickou samostatnost, po čemž zvč-dčl neorientovani zžpadnl svet o existenci ma-lelio slovanskelio naroda bez vlaslni hislorie Sin v i uc ii, ktefi společnč s Cliorvat.v a Srb.v utvofili novi stat — Jlhoslavil, stat, jehož vy-voj vzbuzuje prevč v iiosledni dobč pozornost Evrop.v: Političke svoboda dala. Jiboslovantlm možnost vzdeliini jejicli prirotlnilio boliatstvi a jejicli talentii, s kterimi dfive slou/.ili cizin-ciiiii, zalim co sami ziislilvali neznain.vini.

Jedcu z hlaviiicli druliii pfirodtiiho boliatstvi Jihoslavie jest pak pravč na našem Gorenjsku1: V pnvodiii pfirodni krase teto krajin.v, kde mlečna modrost misi se svčži zeleni a belostj skal horskich kontur, kde jest cele panorama jedini celek a sblrka jedinečnich klenotu. Gorenjsko jest ješle zcela alpski kraj; proto neni divu, plali-li. za cenlruni jilioslovanskelio al pili i si i n i a zimnicli sportu.

V kratke dobč po konci svčtove valk.v se Gorenjsko zatfpytilo v inezinarodnini svčtč iako dosud neznamv raj. .lednotlive kraje, jako Kranjska gora, Bled, Jezersko, Bohinj, z(skaly si povesti jedinečn.vcli letovisk a zimnicli krajij streti n i Evrop.v.

Jihoslovanske .lulskć Alp.v a Kanmicke (Savinjske) Alp.v a Karavank.v stal.v se oblibenym čilem turistu n alpinistu, ktefi sc lekaji pfiliš veliko industrlallsace cizineckćho ruchu v z&-padnčjšicli alpskycli ceutrecli, ktefi si pfeji uteci se v id.vlu dobrycli a malycli lrorsycli litulku a dolin, Ičcli, ktefi liledaji uedotkinr Ion dosud pfjrodu ve skalacli, votlopadecli a roklich.

Podel Savv a jejicli pritok ii kvetou id.vlicke mesta a vsi, same osad.v s nejvice 3.(101) ob.v-vatel, kdež najde cizinec všude noclcli a ob-sluhu, vodu i elektriku.

Ve včtšich \zdalcuostecli sledi za osadami lake malo ničsta, ve kterycli setkate se s onoii naivni smeši ospalosti s 111 otl c r n i saci, jež ua cizince z\.\klemu ru.hii \'elkomesla blaliodarne piisobi pri pfecliodnem pobytu v takovemto prostfcdi.

Pokud se pak tiče cen jest (iorenjsko bez konkurence. Zde Ize mluvlli o drnbotč pouze v učkolika krajfch, kdež vsak za to uri cizinec k disposici take najlepši knpriciosni komfort. Pfi všf modenosti letovisk, jako na pf. Bledu, kterv jest i letni resitlenci jilioslovanskelio knile, neujde cizinci kouzlo nezka/ciie pfirody v bezprostfedni blizkosti.

HOTEL-PENSION UNION-DEPENDANCE

BLED I. - JUGOSLAVIJA

Feiiibiirgerliclies llaiis, scliiiiie Zimmer mit Balkon und Fernslcht, Sceniilie, grossc Gartenanlagen, angenehme Aufenthalt, Gesellschaftzimmer, Wiener-siiddeutsche Kiiclie,

MiltelstaiKlspreise.

Prvotfidui mestanskv diini, krasne pokoje s balkonom i širokim razlilcdom velika zahrada pro hosty — Pfijemne bydlenf k dfspozici společenskć pokoje — videnska jiižnoučmecka kucli.vne. Ceii.v za stfedni sloj.

Prvoklasna gradjanska kuća, lepe sobe sa 'balkonom i širokim razgledom, blizina jezera — velik vrt za goste, ugodan boravak društvene sobe ■ - bečka i južnonjeniačka

kuhinja Cena za srednji sloj.

643

Pro nial.v sloviusky narod jest pfimo veliko-rysou organisace turistiky.

Planinski spolek utabofil sc na všcch važ-nčjšich bodech a postavil z dobrovolnyeh prispevki! členstva a s privatni iniciativou četne komfortni horske chaty, jicliž pohostinstvf zna-čnč podporujc turistiku a pfedstihuje ve /.načne mire stcjini zafizcui ve svycarskych Alpach, svoji prostotou, solidnostj a skrovnostf.

Klub »Skala« v.vchoval si celou generaci sportovnich nlpiiiisiu-liorolczeti, jiehž zkuše-nost zachranila ji/, ninohy život, oliro/.en.v elementarnim nebezpečim lior. Pycha tčehto idealisti!, jejicli chramem, jest Martuljek, al]>skč zakouti v bllzkosti Kranjske gory, na trati Trbiž Jesenice, jeinuž neni pro divokou romantiku a grandinsnost v Alpach rovna. Martuljek jest kiilminačnim bodem gorenjske alpske divo-kosti.

Gorenjsku chybi jeste trvala navšteva pfatel z cizin.v, stal.vch pfatel, ktefi si pfeji prožiti každnročnč, v Ic tč, v zime, na jafe i na podzim všecbn.v varface kouzel.

Kdokoliv nahodou prišel na Gorenjsko -

tak.vch je vsak stale mene a mene, jelikož jest stale vice pravidclnych navštčvnikii ten nikdy nepropase pfiležitosti, aby se vrati! opetnč k odpočinku.

Proto, jelikož aini nejskutečnčjši načrt uc-mjiže vystihnouti prave skutečnosti, radim kaž-denni, aby prožil aspon nekolik tydnti na Gorenjsku: vrati se sem ka/.delio roku.

ANTON KREMZAR

strojno podjetja — delavnica poljedelskih strojev ŠT. VID NAD LJUBLJANO

762

Mestna hranilnica ljubljanska

Med domačimi denarnimi zavodi zavzema prvo mesto Mestna hranilnica ljubljanska. Ustanovila jo je ljubljanska mestna občina 1. 1882. v spomin na zgodovinski dogodek, ko je prešla uprava mestne občine v narodne slovenske roke. Po dolgotrajnem zavlačevanju potrditve pravil je začela Mestna hranilnica ljubljanska poslovati dne 1. oktobra 1889. v majhni nizki sobici mestnega magistrata. Toda njen razvoj je bil tako nagel in živahen, da si jc po nekaterih selitvah 1. 1904. zgradila lastno palačo v Prešernovi ulici, kjer ima danes svoje uradne prostore.

Mestna hranilnica ljubljanska je osnovana po načelih hranilničnega pravilnika (regulativa) kot občinska ustanova. Na podlagi deželnega zakona z dne 8. novembra 1886. d. z. št. 27 je prevzela mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo splošno poroštvo za hranilnico in še posebno poroštvo za vloge in njihovo pravilno obrestovanje. S tem je zadobila Mestna hranilnica ljubljanska sirotinsko (pupilarno) varnost, vlagatelji pa jamstvo,

is

da so njihove vloge v tem zavodu popolnoma varne. V prvi vrsti jamči za vloge

Palača Mestne hranilnice v Ljubljani

225 —

hranilnica sama z vsem svojim aktivnim imetkom in s svojimi rezervami.

Zavedajoča se, da leži podvig in moč narodovega gospodarstva edino le v delu in varčevanju naroda, nudi Mestna hranilnica ljubljanska vlagajočemu občinstvu vse možne ugodnosti. Poleg navadnih, dnevno izplačljivih vlog na knjižice sprejema vloge tudi na tekoči račun in proti odpovedi, ki jih obrestuje po dogovoru čim najviše. Za sodne naložbe mladoletnikov in oskrbovancev ima upeljan poseben oddelek. Za nalaganje denarja po pošti daje vlagateljem na razpolago položnice svojega poštnega hranilničnega računa štev. 10.533.

Da bi se žc mladina vadila v štedenju, je uvedla »domače hranilnike«, ki jih izposoja otrokom, da nabirajo in shranjujejo v njih drobiž, katerega dobe ob raznih prilikah. Ko jc hranilnik poln ali že tudi poprej, ga prineso v hranilnico, kjer se odpre, prešteje denar in naloži na knjižico, glasečo se na mladega vlagatelja. Lični domači hranilniki Mestne hranilnice ljubljanske so kaj pripravna darila otrokom za krst, birmo, sv. Miklavža, Božič in ob drugih svečanih prilikah.

Do danes šteje Mestna hranilnica ljubljanska 205.918 vlagateljev, ki so vložili v njo ogromno vsoto Din 1.453,842.10902 in dvignili Din 1.127,198.635 11. Do konca leta 1930. je Mestna hranilnica ljubljanska svojim vlagateljem pripisala in izpla-

čala na obrestih Din 124,241.28027. Dne 30. aprila letos je bilo v njej naloženega denarja Din 481,302.731'91.

Te številke jasno pričajo, kako veliko je zaupanje, ki ga uživa ta denarni zavod med Slovenci doma in v tujini in koliko se vlagateljem nabere obresti.

Denar, ki se steka v Mestno hranilnico ljubljansko se proti zadostni (pupilarni) varnosti izposoja zasebnikom, korporaci-jam in občinam. S tem se podpira poljedelstvo, obrt in trgovino, zadružno in občinsko gospodarstvo. Stotine in stotine slovenskih kmetov si je uredilo svoje domove, zboljšalo in povečalo svoja posestva s posojili, ki so jih dobili pri Mestni hranilnici ljubljanski pod ugodnimi pogoji. Za podpiranje osobito malih trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno posebno »Kreditno društvo«. Največja opora pa je Mestna hranilnica ljubljanska mestu Ljubljani. Malo jc hiš v Ljubljani, ki so sc po potresu 1. 1895. zgradile brez pomoči Mestne hranilnice ljubljanske. Zlasti pa je ves čas svojega obstoja podpirala mestno upravo pri izvedbi njenih gospodarskih, kulturnih in socialnih načrtov z izdatnimi posojili pod najugodnejšimi pogoji ter na ta način pomagala lajšati stanovanjsko in gospodarsko krizo občine ter omejevati brezdelnost.

Mestna hranilnica ljubljanska posluje za stranke, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 8. do 12]/j ure.

OBČINI

TOMAŽ

STIR© J M ®

VAŠE št«

Priporočamo

HAFNER

l¥- Bi« Pn M

PV©0

Velika zaloga pohištva. — Moj stavbni obrat zadovolji vsem potrebam stavbnih del, ki jih izvršim po načrtu v najkrajšem času in najceneje.

Dsdl@Daivai fjsipgunifeiiirsuiTi® g © D ii <sl ra ®□

680

Objave

industrijskih, trgovskih in obrtnih tvrdk ter tujskoprometnih interesentov.

Objave v pričujoči knjigi kažejo

pravo pot

do prvovrstnih nabavnih virov.

KRANJ IN OKOLICA

Ustanovljeno 1924

Telefon 24

Jadransko posavska čevljarna

d. z o. z. v KRANJU Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra c. 25, liotel Tratnik

Oglejte si pred nakupom čevljev našo zalogo znamke

„JADRAN"

Velika izbira čevljev za šport, turistiko, smuk, dnevni štrapac, delavskih za rudarje in za šumarje. Zaloga snežnih čevljev in galoš. Ob dežju in snegu so naši čevlji neprekosljivi! Vsi izdelki so prvovrstno izdelani in priznani po vsej naši državi kot najboljši, nedosežni v kvaliteti in jakosti.

Na drobno. Na debelo.

Sprejemajo se vsa popravila, kakor tudi galoše in snežni čevlji. Cene popravilom konkurenčne.

29

šivalni stroji - kolesa - gramofoni

usti kopriva

Trgovina v novem poslopju hotela „stara pošta" JLM ¥% fk lUJ j

Postrežba točna! f""« hro»knnv„ron;noi * *m

J

Cene brezkonkurenčne!

Vil *11

L_:......

HRANILNICA IN POSOJILNICA

V KRANJU

(LJUDSKI DOM) TELEFON št. 69

ČEKOVNI RAČ. 11.603

registrovana zadruga z neomejeno zavezo

Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Posojila daje na vknjižbo in poroštvo. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. — Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje brez odbitka rentnega davka. — Večje hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo brez napovedi.

USTANOVLJENO L. 1907

56

PRIPOROČA SE TRGOVINA

GALANTERIJE, MODNIH PLETENIN IN ROČNIH DEL

M. OGRIZEK

KRAN3

Istotam se entla, ažurira, predtiska, veze na roko in na stroj — najhitreje po solidni ceni!

57

JANKO ZUPAN

STROJNO MIZARSTVO

KRANJ - ROŽNA ULICA 73

Raznovrstno pohištvo — Stavbeno mizarstvo Postrežba točna in solidna.

41

MIHAEL LUZAR

POSTREŠČEK IN PLAKATER ZASTOPSTVO „ PAKETOŠPED" TRANSPORT 1 PflKETSKO PODUZEĆE

KRANJ, CERKVENA UL. 162

HOTEL

v kranju

1'OTO .1110, KRANJ

40 krasnih tujskih sob, tekoča mrzla in topla voda, kopalnica, centralna kurjava

TELEFON ŠTEV. 58

Izvrstna kuhinja. Dobra pijača. Točna in solidna postrežba.

LEP SENČNAT VRT.

Avtobusna postaja vseli prog.

38

JOSIP FINK

TRGOVINA Z VINOM IN GOSTILNA KRANJ, Kokrsko predmestje 73

51

77

PA J E R d VAN

Motom® ^©gjsirtiie dlrrv III

11 KIRAIMJ0 mL ibo-fl HI «4

64

franc Sušnik

TFMMW3!KO VRTNAR ||||||||J iTAIRA P> © S ll'A

63

   
 

.' i® .j|p 1

FOTO JUG, KRANJ

HOTEL

„NOVA POŠTA"

KRANJ

Na razpolago tujske sobe. Prvovrstna kuhinja, pristna dobra vina in vedno sveže pivo. Cene solidne. Postrežba točna.

FRANCI in FRANCKA LIEBER

32

FOTO JUG, KRANJ

MESARIJA IN PREKAJEVALNICA

MD @OLOB

„IPRD M® STB CIKU)'"'

NASL.

Fo LIEBER

Priporoča vedno sveže meso domačih pitanih volov, telet, prašičev in ko-štrunov. — Velika zaloga raznega prekajenega mesa, mesnih izdelkov in priznanih pristnih kranjskih klobas. — Higijenski obrat! — Umetna hladilnica! — Točna in solidna postrežba!

33

ALBIN JAZBEC, konfekcija, KRANJ

Trgovina z izgotovljenimi J Izdelovanje suknjenih oblekami. gamaš.

31

IVAN ANZELC

ŠČETAR |||

I KRANJ, ROŽNA UL. 86

44

Tiskarna 'KOLEKTOR'

ALBIN POGAČNIK

STRAŽIŠCE PRI KRRNJU

Telefon interurban: Stražišce 4 — Poštni čekovni račun štev.: 13514 Brzojavi: Kolektor Stražišce — — Utemeljeno leta 1927. — — — —

Tiskarna stoji tik ob državni cesti Ljubljana-Kranj (pred Laborami). oddaljena cca 10 minut od železn. postaje Kranj. — Na željo se avtobus (Ljub/j.-Kranj) pred hišo ustavi. 151

AVGUŠTIN / LABE

KROJAŠTVO

KRANJ

izvršuje vsa v stroko spadajoča dela, kakor tudi duhovniške obleke ter se vsem p. n. č. gg. duhovnikom in ostalemu občinstvu toplo priporoča!

Solidna izgotovitev! Zmerne cene!

Marija

BUČAR

PEKARDA IN PEČNICA

KRANJ št. 6

71

RUDOLFRAKOVC

TRGOVINA Z USNJEM

KRANJ,

GORENJSKO

Nudimo:

vsakovrstno usnje najboljših kakovosti in vse čevljarske potrebščine po nizki ceni.

Postrežba točna!

153

GOSTILNA IN TRGOVINA Z VINOM

DVAIMA JE NK©

V CERKLJAH št. 67 pri Kranju

Ima na razpolago vsakovrstna vina. Postreže z jedili in ima prenočišča.

118

ERNEST RUČIGAJ

IZDELOVANJE SODAVODE ^| IN RESTAVRACIJA

KRANJ 104

91

Izletnikom priporočamo: AVTOBUS POSTAJO:

IVAN Ki

IN

GOSTILNA IN TRGOVINA

CEIRKILJIE po KFŠANJJU)

Toči dobra štajerska in dolenjska vina. Vseh vrst žganja in likerjev. — Sveže pivo. — Ma razpolago topla in mrzla jedila. Postrežba točna! Cene zmerne!

Špecerijska in delikatesna trgovina. Manufaktura. — Železnina. — Deželni pridelki. Konkurenčne cene!

119

ANDREJ RADANOVIČ

V CERKLJAH PRI KRANJU

TRGOVINA S ŠPECERIJO, DELIKATESAMI IN

MANUFAKTURO

PRIPOROČA

svojo bogato zalogo vseh v gorenjo stroko spada-jočih predmetov, kakor

Cene nizke I tudi steklo, porcelan, klo-

Postrežba točna! buke. itd.

121

PRIPOROČA SE

RUČIGAJ JERNEJ

SODAVIČAR KRANJ, Č1RČICE ŠT. 27

IVAN SC1STARSIC

KOLARSTVO

KRANJ ŠTEV. 22

77

PRIPOROČAMO NOVO TRGOVINO

VINKO BAR - CERKLJE PRI KRANJCI

Specerija, manufaktura, železnina, dež. pridelki. — Kolesa in posamezni deli v veliki izbiri po najnižji ceni stalno na razpolago.

120

PRIPOROČAMO

ZUPANEC VENCEL

I

ŠENČUR pri KRANJU

zdelovanje cementnih izdelkov: zidakov, cevi in strešnikov v solidni izdelavi in nizkih cenah.

TRGOVINA Z MEŠ. BLAGOM, DEŽ. PRIDELKI IN MANUFAKTURO

138

FRANC MAJDIC-KRANJ

Trgovina s kolonijalnim blagom, delikatesami in dež. pridelki, DOMAČA ŽGANJARNA. VELEZALOGA ZA GORENJSKO valjčnega mlina Franc Majdič, Vir pri Ljubljani.

Telefon št. 12 Poštno hran. račun št. 10.335

55

I. P F E D F

TIR@©¥OIMA m SiLI

KIF1AIM J

25

I

MANUFAKTURA

. ČERNELIČ

KRANJ, POLEG „STARE POŠTE"

24

I. ČOLNAR

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, STEKLO, PORCELAN, KUHINJSKA POSODA

i

KRANJ

22

VRVARNA

Priporoča svoje prvovrstne lastne izdelke vrvnr-v skega blapa: Strange, ujzde, vrvice in vseh vrst vrvi za stavbe in zvonove. Dalje motvoz, gurte za pogon* različne mreže itd. - Imam tudi vedno na zalogi: cvilh, cvilšne vreće, fedre za modroce, žimo, morsko travo, biče in bičevnike

Vse v veliki izbiri in po znatno znižanih cenah.

Na tlenvlo!

Nh drobno! Prevzema v izdelavo tudi vsako količino prediva.

A. ŠINKOVEC st., KRANJ

150

JOSDP LIKOZAR, KRANJ

in

Nudi špecerijsko kolonijalno blago. -Lastna pražarna kave

T f cg Bira© s spee. ii rm IkoiloinilijjaDFaiiinn) ©D ;§>(§© m

<S0giwinio tira 128

Samoprodaja Meinlo-vih specialitet.

21

ŠTEFAN ROVŠEK

I FOTOGRAF I

KRANJ

DRAV. BANOVINA

VALENTIN

STURM

specialna trgovina barv in lakov

KRANJ

nasproti hotela „Stara pošta"

23

Barvarna in kemična čistilnica U

ANTON KOLIAŠ KRANJ

DRAVSKA BANOVINA H

Barvanje in ken. čiščenje vseh vrst oblek, pletenin, blaga in si. Žalne predmete izvršuje v najkrajšem času. — Specielni oddelek za barvanje preje iz pavole, volne, jute, um. svile in dr. barvama Indanthren in Naphtol as. — Vsa dela izvršuje na moderni način s trajnimi barvami v brezkon-kurenčnih cenah.

73

PIVK IVAN

trgovina s čevlji in delavnica Kranj, Glavni trg 127

Izdelovanje vseh vrst čevljev. Vrši vsakovrstna popravila snežk, galoš etc. po najnižjih dnevnih cenah

Ho i o -Jug Kranj 20

Delo strokovno in brezkonkurenčno !

ZDRAV KO FALE

ŠPECERIJSKA TRGOVINA

KRANJ

IVAN VIDMAR

urar — KRANJ — Glavni trg

Prodaja ur, srebrnine in zlatnine, popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov po najnižjih cenah.

9

Stavbeno in galanterijsko kleparstvo

Vodovodne instalacije

LEBAR ROK & HABJAN STANKO

KRANJ, PUNGRAT 33

Priporočava se cenjenemu občinstvu za vsakovrstna naročila, spadajoča v to stroko.

Postrežba točna! Delo solidno!

78

ŠTEFE CIRIL

10

TR G O V INA Z M E S A NI M BLAG O M

K R A NJ, G L A V NIT R G

STROJNO MIZARSTVO

Postrežba točna! Cene solidne!

KAROL AŽMAN

KRANJ

SAVSKO l-KIIMHM.Ii:

Izvršuje vsa stavbena dela V stalni zalogi pohištvo

74

76

SIN K FRANC

SLAŠČIČARN/H in MEDIČ/HRNfl

KRANJ, GLAVNI TRG 107

Priporoča svoje prvovrstne slaščičarske izdelke vseh vrst, vrši nakup in prodajo medic, ima vedno v zalogi čokolado in bonbone domačih in tujih tovarn.

Nfl DROBNO!

Nft DEBELO!

4

|£ MANUFAKTURNA TRGOVINA

ETER ARNŠEK, KRANJ

Vedno velika izbira najnovejših vzorcev po priznano najnižji dnevni ceni.

5

Nove:

I Sl HlOVll. m.,

Hessian za moko, otrobe, kavo.riž. Bombav za sladkor, oglje. Tarpaulin za žito. Juta tkanine: Slamnjače. Embalaža. Vreče.

Nudi najceneje

IVAN EV. S1RC, KRANJ

Specialna in edina U ornim te vrtite.

84

M. PIRC

TRGOVIMA Z MANUFAKTURNIM IN GALANTERIJSKIM BLAGOM

V KRANJU

POLEG ŽUPNE CERKVE

USTANOVLJENA LETA 1863 ■

VELIKA ZALOGA TOVARNIŠKIH OSTANKOV SUKNA, BARŽUNA, CORD. ŽAMETA, SVILE, TISKA, BAR-HENTA PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH.

81

FRANC BRCILC

GOSTILNA

„ZLATA RIBA"

KRANJ

SAVSKO PREDMESTJE

28

IVAN ČEŠENJ, nasl.

sodarstvo in trgovina pletarskih ter lesenih izdelkov

KRANJ, Rožna ulica.

Vedno na zalogi sodi, pletarski in sodarski izdelki, kakor tudi drugi lesni izdelki.

42

PAVLA BIDOVEC

gostilna pri „CILKI", KRANJ Rožna ulica.

Toči priznano najboljša vina in dobra kuhinja. Točna in solidna postrežba.

40

ANTON BOH

gostilna „na Bekseljnu" in trafika.

Pristna dolenjska in štajerska vina. Domača kuhinja. -

Pivo, čaj in kava vedno na razpolago. Hrana abonentom.

Točna postrežba. Cene solidne.

66

Priporoča se:

Ob priliki 25-letnlce otvoritve (roovine

Jos. Hudobi vnika naKokrici -

trgovina z nieftanim blagom In pckarlja. m

Gostilna „PRI KNEDELJNU" - Kranj.

Pristna domača vina. — Sprejemajo se abonenti na domačo hrano. Na razpolago lep senčnat vrt.

POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE!

46

Kranj, Glaoni tirg 188.

lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllll

Gorke in mrzle pijače ter biljard vedno na razpolago.

Žganjarna FRANC GROŠELJ Kranj.

:- Žganjetoč na drobno in debelo. -: Na razpolago vseh vrst žganje in likerji.

154

gostilna

Kranj - Glavni trg 110.

JANKO BIDOVIC

KRANJ

GLAVNI TRG

GOSTILNA PRI STAREM

„MAYRU"

Toči pristna štajerska in dolenjska vina. Vsak dan sveže nastavljeno pivo. Domača, priznano dobra kuhinja.

POSTREŽBA TOČNA! CENE SOLIDNE!

52

NACE KO KALJ

GOSTILNA „PBI MATIČKU"

Toči pristna štajerska in dolenjska vina. - V zalogi vedno sveže pivo. Domača kuhinja s toplimi in mrzlimi jedili.

Cene solidne I — Postrežba točna!

KRANJ, GLAVNI TRG

53

Miha Burgar

gostilničar Kranj, Savsko predmestje

Framja Puilftair

Priporoča dobro jedačo in pijačo!

152

1.

IZLETNIKI!

FRANC BENEDIK

gostilna in trgovina poH Sv. Joštom

v Stražišču pri Kranju

Pristna dobra kapljica. — Razna topla in mrzla jedila. — Izdelovanje žime za blazine!

Zmerne cene, postrežba solidna!

147

Ivan Kumar

gostilna pri „ZORCU" Kranj, Savsko predmestje

13

PRIPOROČAMO VINOTOČ

Kati Martelanc, Kranj, savsko predm.

Toči pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina, žganje in likerje. Brezalkoholne pijače 1 Na razpolago različna mrzla jedila.

Točna postrežba ! Cene solidne !

148

ANDREJ IN MICA KMETIC

Priznano dobra pijača 1 GOSTILNA „V KOTU" Sprejemajo se abonenti Tujske sobel k" o a m i r^l aumitdP na dobro domačo hrano.

Cono solidne! rVrOAlNJ, VaLrAVINI 1 K« Postrežba točna 1

54

PETER I |AYER

!pri PETERČKU"

KRANJ, GLAVNI TRG 3

62

Resii&oir&ciij® pirii kplodooru

Kranj

12

TRGOVINA Z VINOM IN GOSTILNA

RANC LUKEZ, KRANJ, Glavni trg 118

18

BREZPLAČNI

SAMO PRI

načrti za vse vrste slikarskih in pleskarskih del

JOS. GREBENSKU v KRANJU

Podružnica v RADOVLJICI, kateri izvršuje stavbena in pohištvena, slikarska in pleskarska dela po najmodernejših vzorcih v solidni izdelavi in nizkih cenah!

161

STANISLAV PESJAK

izdelovanje tehtnic

KRANJ, Savsko predmestje Sprejema tudi popravila te vrste.

160

,'pKI np Talija

Kranj

6Q

101

PRIPOROČAMO STROJNO MIZARSTVO

JURIJ POLLAK, KRANJ

FAROVŠKA LOKA

Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi raznovrstne stopnice, stavbena dela in pohištvo po najnovejših oblikah in slogih. Solidna in točna izdelava!

159

FOTO JUG, KRANJ

ALOJZIJ SMOLEJ

KLEPARSTVOIN VODOVODNA INSTALACIJA

KRANJ

Sprpjema naročila vseh v to stroko spadajočih del, vrši strelovodne napeljave, prevzema po krivanje zvonikov po najnižjih dnevnih cenah.

Postrežba točna! Delo solidno!

37

ST. CYRANSKI/U.

^/ KRANJ

FOTO JUCi, KRAM I

J. J

II \U n PKIKA.

\j) ip'taieiK^jJiEVAiLiKS iAVSK© PIREOIM1IESTJ

KRANJ

17

Zaloga in postavljanje peči ter štedilnikov

VINKO KOKALJ

KRANJ

Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor peči, štedilnike, obkladanje sten z emajl ploščicami, polaganje tlaka etc. po konkurenčnih cenah in v solidni izdelavi.

107

MODNA KROJAČNICA

JOŽKO AMlROŽj KFŠANJ 140

V borbi za obstoj sem se potrudil preskrbeti cenj. občinstvu najmodernejše kroje ala Milan, Turin etc, katere izvršujem solidno in po najnižjih cenah.

96

RUDOLF RUS

URflR

KRANJ 138, Poleg lekarne

Velika zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga. Vsa v to stroko spadajoča dela se strokovnjaško izvršujejo. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Najstarejša trgovina te stroke na Gorenjskem.

Ustanovljeno 1. 1885

93

SPLOŠNO STROJNO MIZARSTVO V KRANJU

JURIJ WENDLING

ZALOGA RAZNOVRSTNEGA POHIŠTVA

43

VALENTIN ROZMAN

Moderna in higijenska brivska dvorana

KRANJ - GLAVNI TRG

45

f\. f\. ZUPANČIČ

Trgovina z južnim sadjem in zelenjavo

KRANJ

104

Velika izbira damske, moške in otroške konfekcije

LAD© <a©LTI

KRANJ,

iT. 1

V zalogi najmodernejši vzorci raznobarvne svile za perilo in obleke, nogavice, vseh vrst čipke, vezenine etc. po najnižji ceni.

95

Tovarniška zaloga trboveljskega in dalmatinskega

PORTLAND CEMENTA

Trsja za strope, lepenke in žice, manjše ali večje množine na razpolago. Dalje razne vrste prima pšeničnih mok, fina krmilna moka za živino, koruza in razno špecerijsko blago; oglje razne vrste, vse po najnižji konkurenčni ceni.

TRGOVINA PRI ..ZVEZDI"

LJUDEVIT SIRC

KRANJ

85

ANTON KRIZNAR

GOSTILNA IN TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

STRAŽIŠCE KRANJ

TELEFON INTERURBAN ŠT. 3

LOGAR S II

IL1H. iiiln zaloga, mil

GLAVNI TRG

82

Pletenine — galanterija — torbice perilo — nogavice

M. KANDUČ, KRANJ

Postrežba točna! Cene solidne!

72

Ferdinand Polak

modna trgovina Kranj, Glavni trg štev. 2

i

Pavel Rozman

posestnik in gostilničar Stražišce pri Kranju

92

Trgovina s čevlji in galanterijo

KrISTANČIČ ANA, KRANJ

60

Janez Hafnar

mesarija

Stražišce pri Kranju

90

ZUPAN IVAN

usnjarna, KRANJ, Savsko predmestje

14

DSL

YD

Strojno ključavničarstvo in mehanična delavnica

autogenično varenje

FRANC MARKIČ, KRANJ

Dela v naši delavnici so precizna Vsaka izvršitev strokovnjaška

Zato se z zaupanjem za

vsa sem spadajoča dela obračajte na nas. Načrt in proračun brezplačno.

Prvovrstna delavnica ograj za balkone; naprava štedilnikov, vsa stavbena dela po zmernih cenah.

113

ANTON MUSIC

MESAR IN PREKflJEVflLEC

KRANJ ŠTEV. 149

86

J@D@im<£ Ciril

strokovna puškarska delavnica

87

M. OGRIZEK. KRANJ

J

Izdeluje vseh vrst pletenine po najnovejši izvedbi. Prvovrstno blago, po zmerni ceni I

PLETILNA INDUSTRIJA

En grosl

En detail!

30

SLIKAR IN PLESKAR KRAN3 ŠTEV. 55

ANTON SOKLIČ

Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna!

Vzorci najmodernejši.

Cene solidne!

83

Kupujte in naročajte

 

pri tvrdkah, ki oglašajo v naši knjigi!

319a

Priporoča se prevozniška tvrdka FR. SIRC v KRANJU

   

11

6

 

1. SUHADOLNIK nasl. P. AŽMAN

UMETNO VRTNARSTVO - KRANJ

Na izbiro vedno sveže cvetje kakor tudi šopki in venci po solidnih cenah.

109

Priporoča se

FRANČIŠKA BURGAR

gostilna in trgovina ZG. BERNIK pri KRANJU

128

OSREDKAR IVAN

MANUFAKTURNA TRGOVINA KRANJ GLAVNI TRG 112

7

Priporoča se

Jauk® tE©Fmmn

gostilna in mesarija 03im lik pro Kpsifdjjoj

127

priporočamo tvrdko

MILOŠ VINTAR

trgovina z mešanim blagom

SP. BERNIK CERKLJE pri KRANJU

129

mihael uranič

DIPLOMIRANI KROJAŠKI MOJSTER

STRAŽIŠCE PRI KRANJU

franc Slabe

BRIVSKI SALON

 

ODLIKOVAN

z zlato kolajno na Fakulte Nationale de Coupe de Pariš 1926

146

STRAŽIŠCE — KRANJ

15

11

FRANC CAMERNIK, CERKLJE PRI KRANJU

SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO

Gnojnične črpalke, reporeznice, štedilniki, ograje, razna omrežja, ograjne:mreže, mreže za gramoz, železna okna, vrata itd. Popravila poljedelskih strojev vse v priznani solidni izdelavi. Cene zmerne.

_132

Priporočamo:

Strojno mizarstvo priznane firme v

CERKLJAH PRI KRANJU

JOŽE-TA ERZAR

kateri izvršuje poleg del navedene stroke še vsa ostala stavbena in pohištvena dela najsolidneje!

131

Pletemo vseh vrst pletenine. Izdelujemo samo dobro blago.

V ceni smo konkurenčni. Zato Vas postrežemo mi najbolje!

FRANC JAKOPINA, pletilna *2£sl V CERKLJAH PRI KRANJU

fUmiHarv*

125

ANDREJ LIPAR, CERKLJE PRI KRANJU

TRGOVINA KOLES IN DELOV

Ima vedno na zalogi moška in damska kolesa, pnevmatike in druge sestavne dele. Na razpolago kuhinjska emajlirana in lesena posoda po najnižjih cenah I

JERNEJ VOMBERGER, CERKLJE pri KRANJU št. 30

SLIKAR IN PLESKAR

Se priporoča v izvršitev vseh v stroko spadajočih del po najnoveišlh vzorcih in sprejema popravila I Izvršuje poljubne odrske kulise po najnižjih cenah, vsled česar se p. n. društvom najtopleje priporoča.

Delo solidno! V hiši nakup kož od divjačine I

___123

Franc Fende

gostilna in trgovina

Orehovlje pri Kranju

157

Marija Leben

trgovina z mešanim blagom

Šenčur pri Kranju

MARIJA KCIRALT, PREDOSLJE pri KRANJU

GOSTILNA IN TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

Priporoča dobro jedačo'in pijačo; na razpolago tujske sobe, izleti v gore — sprehodi po jelovih šumah in kopanje v Kokri. Voz na razpolago I

156

R. & F. OKORN

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

ŠENČUR PRI KRMNJU

_ 134

Franc Kristane, gostilničar

v Šenčurju štev. 176 pri Kranju

Ima vedno v zalogi pristna dolenjska in štajerska vina, dobro žganje, pivo. Na razpolago topla in mrzla jedila. Cono zmerne I Postrežba točna I

135

Ust. leta 1900 Lastni telefon

HRANILNICA IN POSOJILNICA

V ST. JURJI PRI KRANJU

registrovana zadruga z neomejeno zavezo

Sprejema vloge na hran. knjižice in jih obrestuje po 5%. Večje vloge pa po dogovoru. Ima lastni dom, 1 hišo nasproti farne cerkve in Ljudski dom (vrednost te rezerve 500.000 Din). Posojuje do 250.000 Din proti poroštvu ali vknjižbi. Poslovanje točno in postrežba kulantna. Uradne ure ob četrtkih od 8. —12. ure, v nedeljah in praznikih od 7.—12. ure. V potrebi je

hranilnica odprta vsak dan. ___ 139

MATIJA GAŠPERLIN

mesar in prekajevalec ŠENČUR ŠTEV. 134 PRI KRANJU

136

ALOJZIJ KOPAČ

podkovski in kovaški mojster

se osobito priporoča za kovanje konj in raznovrstnih vozov.

ŠENČUR št. 89 PRI KRANJU

137

GOSTILNA IN PRENOČIŠČE, GLAVNA ZALOGA PIVA — TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

!\/AN ASIDFOI I KI ,z|etnikom se posebno

I priporoča avtobusna zveza Kranj — Cerklje — Ljubljana z avtobusno postajo pred Ga-šperlinovo hišo. Na razpolago pristna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo, topla in mrzla jedača, po zmerni ceni.

POSTREŽBA TOČNA!

ŠENČUR

PRI

KRANJU

140

11»

JERNEJ LEGAT, kolarstvo, NAKLO

Izdeluje krožne žage, posebno varno za žaganje drv; reporezne stroje, garantirane proti

rji in vsa v to stroko spadajoča dela. Cene konkurenčne! Delo solidno!

250

FRAN30 SLEMC

TRGOVINA Z MOKO IN DEŽ. PRIDELKI

ZG. BERNIK, CERKLJE pri KRANJU

130

PRIPOROČAMO

Industrijo specijelno nizkih, moških, damskih in otroških čevljev, ki se izdelujejo iz najboljšega usnja po najnižjih cenah. Izvoz na debelo in detail.

MIHAEL ČERNILEC

STRAHINJ

Pošta Naklo, »rez Kranj

245

JOSIP

Tovorna tržaških bičevnikov

STRAHIN3—NAKLO

Priporočil specijelno Izdelavo garanja tiranih tržaških bičevnikov v vsaki množini po najnižjih cenah l

Kdor hoče dobro in trpežno obuvalo, naj se še danes obrne na industrijsko čevljarsko podjetje

katero izdeluje raznovrstne moške, ženske in otroške čevlje iz najboljšega usnja v šivani izdelavi in po nizkih cenah.

EN GROS! EN DETAIL!

andrej vidic- naklo

246

PripOrOČartlO BBBBHBB Predilnica volne in ročno ter strojno ple-

tenje volnenih jopic, rokavic in nogavic. Prodaja tudi spredeno volno v različnih barvah na drobno in debelo! — Kupuje ovčjo volno po najvišjih dnevnih cenah!

Dl ld ,_____NC ČERNILEC

Delo solidno!

Cene niikel NAKLO PRI KRANJU

249

TRŽIČ IN OKOLICA

PRIPOROČA SE

gostilna „PRI BASTEUNU", tržič

katera toči pristna dolenjska in štajerska

vina po zmernih cenah. DOBRA KUHINJA! POSTREŽBA TOČNA!

226

ZUPRN HUBERT, TRŽIČ

SEDLAR - TAPETNIK — TAKSI

Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela naj-kulantneje.

Sprejema vse vožnje — tudi v inozemstvo.

225

I. D. ZOPRN

TRGOVIMA Z MEŠANIM BLAGOM

SV. flNfl, NflD TRŽIČEM

HOTE1

IVAN LONČAR

■v V

TRZIC

Restavracija, kavarna, zimsko kegljišče, tujske sobe, radio-koncerti, poleti na razpolago senčnat vrt! Toči se pristni dolenjski cviček, štajerska vina, kraški teran, butelčna vina etc. Nastavljeno vedno sveže pivo v sodčkih. Priznano najboljša tržiška kuhinja.

Točna postrežba! Cene nizke!

223

PRIPOROČAMO:

tvrdko FRANC ŠOBER.trgovec PRISTAVA PRI TRŽIČU

Trgovina špecerije, delikatese, katera nudi vedno sveže blago iz svoje bogate zaloge po najnižjih dnevnih cenah!

V zalogi manufakturno blago doma-

čih tovarn. — Galanterija. ___228

S. DOVŽAN

gostilničar in trgovec. Edini nudi vsem turistom in potnikom dobra okrepčila v jedi in pijači.

V DOLINI PRI Sv. KATARINI

332

FRANJO STRDTIHj TRZOC

Ik©in)<s©eD inra^sfeiniD tes. innioiiet©!!0 ^E)p©wg[kaj b©no5>

Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, n. pr. ostrešja vseh vrst, planinske koče in domove, lesene hiše, vodne naprave itd.

___215

IVAN ENOELSBERGER, =7= v TRŽIČU

Zaloga tirolskih lodnov za turiste in lovce, delikatese, sadni sokovi, marmelade, pristni gorenjski med lastnega pridelka!

Postrežba točna! Bencinska postaja! Cene solidne!

165

GOSTILNA PRI „3 O ŽIT ■

TRŽIČ B

Priporoča pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina.

Pristna domača kuhinja! — Tujske sobe! Priporoča se posebno izletnikom in turistom!

POSTREŽBA TOČNA! ZELO NIZKE CENE!

168

I KANJA AIMKELE

modistinja, TRŽIČ, Glavni trg

Priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov in čepic najmodernejših vzorcev! Sprejemajo se popravila, kaiera se izvrše strokovnjaško. Cene solidne! Po Str« /ha točuai!

170

DANILO KRAŠOVEC, TRŽIČ

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Trgovina špecerije, galanterija, čevljarskih potrebščin. Zaloga „Puch" koles.

167

L. LflVŠ (VDOVA), TRŽIČ

Trgovina špecerije, manufakture, galanterije, porcelana, posode, čevljarskih in krojaških potrebščin, pletenin, klobukov, dežnih plaščev itd.

169

1'riporočamo:

BLAŽ JEGLIČ, TRŽIČ

MESAR IN PREKfUEVflLEC

Higijenično urejena mesnica in prekaje-valnica, katera ima vedno v zalogi la in sveže meso, govedine, svinjine, teletine, bravetine (koštrun) in perutnino. Na razpolago vseh vrst mesnih izdelkov, gnjati, kranjske klobase najboljše kakovosti. Hladilnica na razpolago! Cene zmerne!

180

Podpisani naznanjam vsem turistom, smučarjem in letoviščarjem, da sem prevzel planinsko kočo na

IELEMICI

višina 1534 m, katera je stalno oskrbovana. Tu se dobe prenočišča, mrzla in topla jedila ter pijača. Izhodna točka na Celovško kočo, Ljubeljsko dolino, Stol, Begunjščico, Vrtačo, vrh Zelenice in na Žirovnico.

Avtobusna zveza. — Dostop lahek I Za obilen poset se priporočam:

FERDINAND JOCIF

184

PRIPOROČA SE GOSTILNA

KAVČIČ JOŽEF

V TRŽIČU

kjer se dobi pristna dolenjska in štajerska vina. — Gospodinja^' pa pripravi zelo okusno domačo hrano!

Cene nizke! Postrežba točna!

196

M. @LOBOČNIK,

Tovarna kos, srpov in slamoreznih nožev

UNtun»vl|eiift 1. I7N--I Obratovanje na vodo lu turbino.

IZDELUJE:

kose kranjske, koroške, štajerske, pologrske, ogrske, polturške, „ turške oblike ,

KOSA ČUDO KOSA BLISK

v vseh mogočih izdelavah. Posebna špecialiteta, naravna siva kosa iz zajamčenega švedskega jekla. Za vsako koso se garantira. Cene solidne! Postrežba solidna 1 Izdelava dovršena!

TRZIC HOTEL

POSTA

nudi priznano najboljšo pijačo, na razpolago prvovrstna kuhinja — in na novo opremljene tujske sobe.

192

DERKO JOŽE, TRŽIČ

f^MESAR IN GOSTILNIČAR

ML V zalogi vodno raznovrstno sveže meso in mesni izdelki, kakor kranjske klobase. Sunka, salami itd. V gostilni prvovrstne pijače in

jedila. Postrežba točnu in solidno cene I

173

ANDREJ KRISTAN

urar in trgovec z zlatnino in srebrnino TRŽIČ, poleg cerkve sv. Andreja

171

J1*"!01. dk Franc Globočnik v Tržiču

Kupujte le pri tvrdki:

kateri ima vedno najbogatejšo'jzalogo manufakturnega, galanterijskega, špecerijskega blaga; turistovske potrebščine in raznovrstne vedno sveže konserve. Klobuke, največjo zalogo šolskih potrebščin, firnežev, barv, lakov, po najuaodnejših cenah. Zaloga vedno svežega „Portland" cementa.

178

EMILIJA SIMČIČ

trgovina z južnim sadjem in slaščicami

TRŽIČ

175

_K. PRETNAR«

MEHANIČNO PLETILSTVO NOGAVIC

TRŽIČ ™"™

186

KAVARNA JAVORNIK, TRŽIČ

Na razpolago mrzle in tople pijače, mrzla jedila, pristne kranjske klobase, vseh vrst žganje,

likerji etc. po zmernih cenah. Priporoča se posebno turistom pred odhodom na Ljubelj in okolico.

172

LEKARNA V TRZSCU = Ph. Mr. R. Lurička

Bogata zaloga inozemskih in domačih specijalitet, dijetetičnih in kozmetičnih preparatov in obvezil, rudninskih voda, pripomočkov pri živinoreji, domače kakor tudi žepne lekarne in

zdravila za turiste.

Gorenjski malinovec. Lastne kulture zdravilnih zelišč.

182

PAVEL BOHINC

ČEVLJARSKA INDUSTRIJA

TRŽIČ

185

Turistom in ostalim gostom se priporoča

B

z zračnimi tujskimi sobami, kjer je na razpolago topla in mrzla voda. - Dobra jedača in pristna vinska kapljica. Lastnica

,0= J) U m EL J«" M TRŽIČU

181

LOVRO KOSIR

Trgovina čevljev na debelo Bistrica pri .Tržiču

179

CIRIL PROSEN

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM TRŽIČ (Dravska banovina)

190

MATEVŽ LUKANC, TRŽIČ

STROJNO KOLARSTVO Priporoča se za Izdelovanje smučk In sank. Delo solidno l Cene konkurenčne l

188

KOS ALOJZ,

STROJNO IN STAVBENO Tn7ir KLJUČAVNIČARSTVO, 1 rCZ-lV-

Priporoča se za montaže vseh transmisij, sprejema popravila avtomobilov, motorjev in dvokoles. Izvršuje vse stavbeno in strojno ključavničarstvo ter avtogenično

varenje. — Delo solidno! ___^__mm__T89_

VIKTOR RflBIČ Hrhr TRŽIČ

Zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optike

183

ERNESTINA

ŠT E R

gostilna pri , Slugi"

V TRŽIČU

Priporoča vsem cenj. turistom svojo dobro pijačo in kuhinjo!

200

„TRIGLAV"

meh.de lavni ca in pilar na

V Tržiču (Drav. ban.) Pile in rašple vseh vrst in velikosti

„TPHrJIAB"

MeX3HHHHa pa;inoti;i u TvpriMJana

y TP/KMHy

Hpaitcua tiaiioitHiia

Ty pun j c n pa n me cuhx

BpCTH m ItLVlH'IUINi.

202

TRŽIŠKA POSOJILNICA

REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO

V TRŽIČU

Sprejema denarne vloge, katere obrestuje z 6"/o. večje po dogovoru.

Uradne ure ob nedeljah od 10. —12. ure in vsak delavnik od 13.-14. (L—2.) ure.

203

VINKO KOŠIR, kolodvor, TRŽIČ

gostilna, ki nudi vsem potujočim trgovina z mešanim blagom, razna okrepčila v jedači in pijači. delikatese, specerija etc.

Kegljišče Tujske sobe Poletni vrt

201

/jZs "X Tone Ovsenek

/ IIlin ~ __\ čevljarski mojster

((]/«) TRŽ1C

\. •<^^==r'^^ / Izvršuje vsa v to stroko

\s^_^____spadajoča dela solidno in

kulantno.

193

Rudolf Kogolj

čevljarstvo in razpošiljalnica cipela

Tržič 174, (Dravska banovina)

; 194

TIŠLER ANDREJ

KALIŠNIK 1

[čevljarstvo

Itržič

207

INDUSTRIJA ČEVLJEV

TRŽIČ

Izdeluje najtrpežnejše čevlje za turiste, smučarje in gozdne delavce. Na željo tudi z nepremočlji-vimi kreppgummi podplati. Popravila snežnih čevljev! Delo solidno! Cene zmerne!

205

1

Industrija in :xport raznovrst-mih čevljev 1

MARTIN SLAPAR, čevljarstvo, TRŽIČ

Izdeluje vseh vrst čevlje za šport, promenado, salon in štrapac. Sprejema naročila za izvoz in po meri na domu. Izdelava iz prvovrstnega usnja. Cene solidne!

206

florijan tadel

INDUSTRIJA VSEH VRST ČEVLJEV

TRŽIČ 8 ■■Specijalna delavnica sandal ■■■

195

Noži za ^^JiiPii« poljedel- ^fiŽ^^

Vsakovrstno poljedelsko orodje

D94B

DOVŽAN STANKO III MARIJA

SlAP PRI TRŽIČU

Nakup in prodaja raznega lesa vseh

vrst in oblik. Izvoz v tu- in inozemstvo.

Tekoči račun pri Tržiški posojilnici.

Trgovina s špecerijskim, manufakturnim, galanterijskim blagom in deželnimi pridelki.

SOLIDNA POSTREŽBA!

218

DVAIN1 O

:v

TRŽttC (GORENJSKO)

n n <s0 mi m t f b J s> aproai <jGsip@<gsiS>

Izdeluje la belo z drvmi žgano apno in dobavlja promptno vsako množino po kulant-nih cenah. Izvaža letno do 400 vagonov.

219

ERLAH IVAN

BISTRICA PRI TRŽIČU

Specijalna delavnica in zaloga raznovrstnih priznano najfinejših moških, damskih in otroških čevljev ročnega dela po nizkih cenah.

214

ANTON JEŠE

TRŽIČ .tf

Izdelovanje in izvoz vsakovrstnih čevljev

204

ANTON STRITIHJRŽIČ

MODNI KROJAŠKI SALON se toplo priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.

__ 212

PRIPOROČAMO:

KARLBOCAK

Strojno kleparstvo in vodovodne inštalacije, toplovodne naprave in centralne kurjave.

TRŽIČ

210

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN GOSTILNA =ji= |B) #> D (P* fl II PRI FARNI CERKVI V » U ^ ^=H

P* ITD P® G3®«!!!!! u Pristna dolenjska in štajerska vina, ka-...........................................n .i n-nun muni m minil i mm.......... kor tudi topla in mrzla jedila.

___216

PAVLA STRANSKY

TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM

Prodaja vseh izdelkov tržiskc predilnice na drobno, kakor bele In surove tkanine,

preje, vate itd.

Posebnost: pravo češko blago iz RElCHENKEltliiA CSK. Loden za turiste, lovce in

smučarsko blago.

D®fe>f® Ipd soDSdlini® p@s4iF@ž:te>3»S

RUDOLF STRANSKY, športna trgovina

213

JANEZ VERDIR

mesar in prekajevalec

Vedno sveže meso in različni narezki, klobase, suho meso, slanina itd.

V sezoni stalno v zalogi engro in detail jeleni, divje koze, srne, zajci etc.

TRZIC

209

Prlporoi amo:

UDE JERNEJ, BISTRICA

PRI TRŽIČU

Industrija in zaloga raznovrstnih čevljev najboljše kakovosti I Delo solidno in nizke cene I

220

LOVRO ALJANČIČ, BISTRICA

GOSTILNA pri TRŽIČU

Se priporoča cenj. gostom in izletnikom. Toči prvovrstna vina in postreže z dobrimi in okusnimi jedili po zmernih cenah.

221

XL.UI

PRIPOROČAMO T V R D K O

ANTONIJA KoKAU

TRGOVINA Z MEŠANIM pLAGOM===^=

166

PRIPOROČAMO TVRDKO

FRANC KOTNIK

POSESTNIK IN LESNI TRGOVEC

CERKLJE PRI KRANJU

Vodna in parna žaga

124

IAMkTI nPAQMFIFP specijalna tvornica šivanih TD7IP (dravska

JAIMr\U U K A 0 m lil K, dječjih cipela 1 sandalo, 1 KZ.IU banovina)

ustanovljena 1870

Industrija in izvoz raznovrstnih specijelno otroških šivanih čeveljčkov, sandale in šlap. (Kommod-schuhe). Obrat je urejen z najmodernejšimi v to stroko spadajočimi novimi stroji!

227

ANTON KOŠIR

trgovina z mešanim blagom in dež. pridelki

KOVOR, p. KRIŽE pri TRŽIČU

237

KOVAČ JOŽE

AVTOPROMET v TRŽIČU št. 135

Avtotovomi promet Tržič—Kranj —Ljubljana in retour. Avtotaksi na razpolago.

235

Jerhaste hlače "1/\«yC TY^Df\niC kjer si lahko ohladite žejo in lovske obleke JV^L 1 UKV/Kld z raznimi brezalkoholnimi Vam na roke napravi naj- y pijačami, gredoč na Lju-preciznejše splošnoznana TnI,rM /■ e ■ 25 *- belj in okolico in nazaj 1 krojaška delavnica TRZICIJ —CEGELSE tujske sobe!

230

Priporočam«:

JAKOB SMOLEJ J!™8™™

ROČIVNICA 38, PRI TRŽIČU

Izvršuje specijelno šivane vsakovrstne moške, dum-ske in otroške čevlje, sandale, špun^ereke, iz najboljšemu usnja, po nujnižjih cenuh. Cenik nu razpolago.

238

PrlporoCa sc:

ČEVLJARSKA INDUSTRIJA IN IZVOZ

FRANJO PRAPROTNIK

v KOVORJU PRI TRŽIČU

kateri izdeluje vsakovrstne moške, damske in otroške Čevlje iz najboljšega usnja in po nizkih cenah.

239

PRIPOROČAMO

JOŽE SITAR — strojno mizarstvo

iuit/1 ima (■okkn.iskem

kateri izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela po najmodernejših vzorcih, solidno in po zmernih conah. JO

MARIJA GOLMAJER

gostilna pri „JURČkU" v KOVORJU

priporoča svojo izborno kuhinjo in pristne pijače. - Na razpolago tujske sobe. - V hiši trgovina z mešanim blagom.

240

Lovro Ferjanc. jTsuTnS

STRAHINJ—NAKLO

Toči piizmmo najboljšo pijačo in ima nn razpolago prvovrstna jedila. Cene zmerne I Postrežba točna I

TRGOVINA Z MEŠANIM BLRGOM

244

J©iK© PR1M©II

® st ID in

PRISTAVA P>IRD TF§^D<ČU)

katera toči vedno najboljša vina in ima na III Planinska koča na Kofcah 1505 m. Pre-razpoiago iz priznane kuhinje izvrstne I nočišče, topla in mrzla jedila, vino, mleko, jedi. sir etc.

?29

FRANC VflRŠEK, S° TRŽIČ—KRANJ

Izvršuje nove zgradbe, zvonike, planinske in lovske koče, po lastnih in predloženih načrtih.

Izdeluje proračune, načrte etc. Delo solidno in po zmernih cenah.

233

Za zavarovanje proti požaru, vlomskim tatvinam, nesrečam na potovanju z avtomobili, železnico itd. in za vse vrste zavarovanja življenja se priporoča

DOMAČA ZAVAROVALNICA

T. 3.

Podružnice SO V BEOGRADU. ZAGREBU, SARAJEVU, NOVEM SADU, OSIJEKU In SPLITU

Lastne hiše v Ljubljani, Sarajevu in Osijeku.

LAVIJA

JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D.

V LJUBLJANI

Brzojav: BANKA SLAVIM TELEFON št. 21-76

199

KAMNIK IN OKOLICA

PRISTNI

Priporočamo t vrel ko

KAMNIŠKI BR1NJEVEC,

SLIVOVKfl, HRCJŠOVEC, BOROVNIČflR ITD.

NERIMft FERDO

KAMNIK

DESTILACIJA ŽGANJA

261

KAROL KUMER

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

V KAMNIKU

259

Restavracija pri „MEJAČU" v Kamniku

priporoča pristna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo, mrzla in topla jedila ala karta. Lep senčnat vrt. Abonenti.

Postrežba točna! Cene zmerne!

275

 

Priporočiimo čevljarsko delavnico

JOS. POGAČAH

V KAMNIKU

o kateri je splošno znano, da so Po-gačarjevi čevlji res najboljši.

Poleg tega se garantira, da v njih ni ne trsk in ne papirja.

Delo solidno! Cene nizke!

262

 
 

Soboslikarsku, pleskarska in Užarska dela izvršuje po najnovejših vzorcih, trpežno in po zmernih cenah

Stanko Windschnurer, ^

KAMNIH, Maistrova lil. 18

257

PRIPOROČAMO GOSTILNO

PRI „GROGU"

MATEVŽA PINTARJA

v KAMNIKU, na Grabnu

katera toči pristna dolenjska in štajerska vina. Vedno sveže pivo in razne žgane pijače. Na razpolago priznano najboljša kuhinja ala karta do 11. ure zvečer, kjer se dobe topla in mrzla jedila po najnižjih cenah!

260

PAVEL KEMPERLE

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

KAMNIK

277

J. HOČEVAR

ŽELEZNINA, PORCELAN IN STEKLO

KAMNIK

278

PlrinP©[R©eAM© IRIESTAVIRACOJ®

pi^AJSKI DVOIR" V KAM INI KO

kjer se dobi najboljša pijača in priznano dobra jedila

274

HALO! HALO!

Nabavite si čevlje samo pri čevljarstvu

DROLC v KAMNIKU

SAMOSTANSKA UL. 58

ker samo tam lahko dobite najboljše in najcenejše blago lastnega izdelka. Samo en poskus Vam zadostuje in ostati nočete naš odjemalec.

Naše geslo se glasi: Za mal denar se dobro blago dobil

283

Priporočamo tvrdko

KAROL ALBRECHT

trgovina z železnino, porcelanom in steklom

V KAMNIKU

ki ima največjo zalogo palčnega železa, kuhinjske posode, žag in raznovrstnih štedilnikov. Na razpolago ključavničarske mizarske in čevljarske potrebščine.

F> © F§ © IE LA IN „ ST EKL©.

Prevzema tudi vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela 1

265

PRIPOROČAMO

HOTEL JOS. KENDA. nasl., KAMNIK

w lk<s>t©[r©[nn] dl@Ibo pclstmi® jedlaiž® dfd pSJaiS® TUJSKE SOBE! POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE!

273

PRIPOROČAMO RESTAVRACIJO

GRAŠEKv KAMNIKU

Lep senčnat vrt, pristna vina in priznano dobra kuhinja.

279

Vsem c. gostom, tujcem i. dr. priporočamo

Albert Uršič v Kamniku

restavracijo na mirnem in brezprašnein kraju v SAMOSTANSKI ULICI št. 47, vis-a-vis (.lavnej-a trjja. Prvovrstna vina. Vedno sveže pivo, priznano najboljša kuhinja.

284

PRIPOROČAMO MODERNO UREJEN HIGIJENSKI BRIVSKI IN DAMSKI SALON

MARTIN GJURIN — KAMNIK

Zaloga parfumerija, ko- flw¥ A »AMi rWWI>š2 .. ,

linske vode etc. mmj/*.Wl^Jl A Mm UI Post režba so 11 d n a!

281

ZERTUŠ Co

KAM INI D K

Izdeluje vseh vrst pletenine solidno in po zmernih cenah.

v 285

P'iriip©iP©<SsiinTi)@ few€!]lk©

urar in trgovec z zlatnino in srebrnino

DCAMINOI!«,, IMIA iUTIMI katera Vas ob vsaki priliki najkulantneje postreže.

289

XLV1I

Ml

E H

KDINIJG

EVAR

KAM NI D K

DRUŽBA m, O. So

T©VAIR1N1^ W©E)1M0 P>©<0

KRAMPOV, IMI©T00«o elElKOlrlo L© P>^,T

Najrazličnejša izdelava, delo solidno in odlikovano z zlato kolajno v Osijeku.

Ceniki na razpolago!

302

IL@k<®m<a Dir. R. K<airb<a, Kamnik

Zaloga vseh tuzemskih in inozemskih zdravil, specijalitet, obvezi 1 itd.

299

CEH JOSIP

KAMNIK

SPLOŠNO MIZARSTVO IN POGREBNI ZAVOD. KRSTE NA ZALOGI.

300

VILKO CERAR, urar in optikar

KAMNIK, MAJSTROVA UL. 20

Zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. — Raznovrstni optični predmeti. — Prodaja koles in njih posameznih delov. Ugoden in cenen nakup na obroke. Sprejema tud popravila vseh v to stroko spadajočih del po najnižjih cenah.

ANTON STERGAR, KAMNIK

Eksport z drvmi žganega apna (kreč).

Nakup in eksport zdravilnih zelišč.

306

Kupujte in naročajte

pri tvrdkah, ki oglašajo v naši knjigi!

306a

Priporočamo splošno strojno mizarstvo

ALBIN JUSTIN V KAMNIKU

kateri izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najkulantneje! Specijalna delavnica žaluzij — šolske in cerkvene oprave itd. Delo solidno! Cene zmerne!

316

PRIPOROČA SE

KREGAR

FAJDIGA KAMNIK

Tehnične in elektrotehnične potrebščine, avtobus in avto-taksi, mehanična delavnica.

319

ANTON LAP

TRGOVSKI VRTNAR

V KAMNIKU Jk

Nucii razne vrste rastlin za vrt in okna, sadno drevje in lepotično grmičevje, izdeluje sveže in suhe vence ter šopke

320

PRIPOROČAMO llllll

ZORE ANTON

KOVAŠKA DELAVNICA

V KAMNIKU

317

FRAIN1C AHCDIM

L E C TA R IN SVEČAR

V KAIM1 IM Đ KUJ

Prodaja voščene sveče in slaščice

325

K. DR4SCEK

trgovina in mehanična delavnica

KAMNIK—ŠUTNA

Trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički, gramofoni in ploščami, za vse navedene predmete nadomestni deli Itd. Lastna specijalna mehanična delavnica.

291

DOLINAR CIRIL

V KAMNIKU

Splošno kleparstvo in napeljava strelovodov, se vsem p. n. župnim uradom, šolam in drugim toplo priporoča.

305

Priporočamo

ST. ŠAV S, KAMNIK, Majstrova ul. 20

prvo kemično čistilnico in pralnico v Kamniku, katera kemično čisti obleke, pere in lika perilo.

Ima največjo zalogo raznovrstnih moških, damskih in otroških čevljev po najnižjih cenah.

258

JH

„ETA

ii tovarna gorčice in konzerv, družba z o. z. v Kamniku

nudi svoje odlične proizvode: „ETA" estragon-gorčico, razne marmelade, brusnice, kumarce, gobice, kaperne itd. =—

CENIKI NA RAZPOLAGO!

295

Turistom in vsem potujočim priporočamo staroznano =====

Um® „„IPIRO VODETU" v La^alh

0D[

katera nudi vsakomur najboljše pijače ter topla in mrzla jedila. Trgovina z mešanim blagom! Hlev za konje! Autogarage! 330 Točna postrežba! Solidne cene!

Strojno mizarstvo in zaloga pohištva

MEJAČ & ROJEČ

KAMNIK.

Specijalna delavnica narodnega pohištva.

Šolske in cerkvene opreme. CENIKI IVA RAZPOLAGO!

_ 293

isHBi

Kamnik.

Velika izbira manufakturnega in galanterijskega blaga.

276

BERLEC 3EHNE3, KAMNIK, Sutnd 68

splošno čevljarstvo.

Barvanje vseh usnjenih predmetov in popravila gumijastih čevljev. 309

59

PRIPOROČA SE

ERNEST ŠKOF

IZDELOVANJE SODA VODE

KAMNIK 91

Nudi brezalkoholne pijače: American kola, Skaut, čokolad-limonada, oranž-limonada, nektar-planinski cvet, pristni malinovec. Vedno v zalogi pokalice itd.

313

MIHAEL PIRŠ

LESNI TRGOVEC IN POSESTNIK

KAMNIK

310

FRANC PETERLIN

KAMNIK ŠUTNA 15

Zaloga raznovrstnih čevljevdomačega izdelka. Sprejema naročila po meri — in popravila. Delo solidno in nizke cenel

■_ 311

DEISINGER MAKS

V

KAMNIKU

slika in pleska po najmodernejših vzorcih, lastnih ali od c. strank predloženih, solidno in najceneje. Izvršuje tudi cerkveno slikarstvo !

288

Splošna mizarska delavnica za raznovrstno najmodernejše pohištvo iz oklenjenega lesa

Franc Koncilja, M e k i nj e 45, Ka rrinl k

Vsem izletnikom priporočamo v Tuhinjski dolini

„GOSTILNO PRI ZLATI KAPLJI" V VRHPOLJU

3 km od Kamnika, kjer se ločijo najboljša dolenjska in štajerska vina. Na razpolago topla in

mrzla jedila. Vedno sveže pivo. Vrt. V hiši trgovina z mešanim blagom. V bližini smrekovi gozdovi. Točna postrežba! Cene zmerne!

__ 329

Piriporoču se

gostilna ,,prl l'luvelu", Mekinje

kjer se dobe dobre jednče in pijuče.

Gustel Ogrinec, gostilničar

Mekinje 30, p. Kamnik

Priporoča se

ANTON KOSTA

V KAMNIKU

SPLOŠNO MODNO KROJAŠTVO

318

Priporočamo

Restavracijo pri Cererju v Kamniku, Majstrova ul.

kjer se točijo priznano najboljša dolenjska in štajerska vina ter sveže pivo. — Iz kuhinje siastna jedila ala karta, abonenti, tujske sobe. — flvtogarage, velik konjski hlev, dvorišče. —

Glavna zaloaa Union piva.

312

IU'

V KAMNIKU priporočamo

tvrdko

ANTON JANEŽIČ

ki ima največjo zalogo raznovrstnih moških, damskih in otroških Čevljev — priznano najboljših domaČih tovarn, K vsem Čevljem, na izbiro pripadajoče nogavice. Galanterija, tratlka, trgovina razglednic, papirja itd.

POSTREŽBA SOLIDNA! CENE NAJNIŽJE!

264

Priporočamo kavarno na Glavnem trgu v KAMNIKU

PAVEL KOSAK

ležečo na mirnem in brezprašnem kraju, katera nudi vsem p. n. tujcem, gostom in domačinom poleg telesnih osvežil najudobnejši postanek v centru mesta.

______________________292

Priporočamo

GOSTILNO PRUSNIK

pri sejmišču v Kamniku

katera nudi vsem gostom najboljše jedače in pijače. Tujcem na razpolago miren in brez-prašen gostilniški lokal.

Avtotaksi v hiši vsak čas na

razpolago (podnevi in ponoči).

Cene nizke! Postrežba loma!

304

MAKSO ZARGI

trgovina manufakturnega,

KAMNIK.

galanterijskega in špecerijskega blaga STEKLO PORCELAN

282

Priporoča se veletrgovina z vinom in gostilna

FERDO VODE

V KRPLJI VASI pri Kamniku

kateri ima izbrano zalogo sortiranih vin po najnižjih cenah. V gostilni se točijo priznano najboljša vina; kuharica pa nudi vsak čas topla in mrzla jedila ala karta I Tujske sobe I

324

PRIPOROČAMO GOSTILNO:

TE R EZ IJR

FflJDIGA KAMNIK

katera nudi tujcu in domačinu prvovrstna dolenjska in štajerska vina ter topla in mrzla jedila.

296

,IPDC

splošno stavbeno in pohištveno mizarstvo

IKAM IM 0 K

zaloga vsakovrstnega pohištva v solidni izdelavi. Izdeluje po naročilu in v najmodernejših vzorcih.

Cene zmerne I

C II TAT E D__P

»T1¥AJ VIEOIN1© 1AP© TVRDKIEg ©SLAiOJIJ© V TEJ &CINlJ)D(®n S

328a

STROJNO PODJETJE

R. WILLMANN

LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3

TELEFON 20-55

Beneški jermeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. — Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. — Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigaine ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.

Vsakovrstna popravila strojev.

Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaku obisk.

347

Toplo priporočamo trgovsko tvrdko

SENOŽETNIK IVAN

TRGOVEC IN POSESTNIK

KRIVČEVO PRI KAMNIKU

Pripominja se, da je g. Senožetnik župan občine Gozd, v kateri župa-nuje že 10 let in ima zasluge za novo šolo. Dalje je predsednik krajevnega šolskega odbora, bivši v6letni predsednik urada za izravnavo sporov. Je tudi predsednik Živinorejske zadruge in sploh zelo delaven ter je bil za številne zasluge odlikovan z redom Sv. Save V. r.

287

Priporočamo

gostilno »Pod skalco«

poleg kopališča

v Kamniku

Na razpolago lep senčnat vrt pri gozdu. Točijo se pristna štajerska vina, vedno sveže pivo, brezalkoholne pijače itd. Kuharica pa vam servira ala karta raznovrstna topla in mrzla jedila po najugodnejših cenah.

328

L02:AR IROMAIMA, DOMŽALE

nudi vedno sveže špecerijsko in delikatesno blago! Dalje manufakturo po najnižjih dnevnih cenah.

334

OBERWALDER TOMAŽ

INDUSTRIJA ŽENSKIH SLAMNIKOV

DOMŽALE—KAMNIK

349

M. STRAŽAR

TRGOVINA USNJA IN ČEVLJARSTVO

DOMŽALE, Kolodvorska ul. 18

352

A. PRAPROTN1K, DOMŽALE

Tovarniška zaloga koles, motorjev, šivalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov in vseh sem spadajočih sestavnih delov. Ugodne cene, dajem tudi na obroke. — V hiši mehanična delavnica, katera vrši popravila vseh gori navedenih predmetov.

351

LOVRENC URBANIJA

KROJAŠKI MOJSTER

DOMŽALE 49

333

AUGUST FIEK, PEKARIJA

DOMŽALE

nudi vsakovrsten vedno svež kruh iz pšenične in rže ne moke 339

FRAN FLERIN

KLOMIČAPSTVO

VINKO MULLER

TRGOVINA Z VINOM

DOMŽALE

326

DOMŽALE

Moški in damski klobuki po lastnih in da-en kros nih vzorcih

en detail ^g^ff^^gg^g^

POSTREŽBA IN CENE SOLIDNE!

343

RLOJZIJM BREGAR

STROJNO PLETENJE, DOMŽALE

Izvršuje vsa v to stroko spa dajoča dela n a j sol id n ej e !

327

GRAŠiČ STANKO, KLEPARSTVO

Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, spiejema naročila stavbenih del, pločevinastih izdelkov, napeljavo strelovodov,

POKRIVANJE ZVONIKOV

etc. — ter se vsem p. n. župnim uradom in ostalemu občinstvu najtopleje priporoča.

36

FRANC ZAPL0TN1K, KRIŽE pri TRŽIČU

Turistom in vsem potujočim priporočamo gostilno in restavrant na kolodvoru V Križah pri Tržiču, kjer se toči pristna pijača in je na razpolago priznano najboljša kuhinja. Tujske sobe. flutogarage. Senčnat vrt. Veranda itd. V

okolici krasni jelovi gozdovi in zdravilišče Golnik. Veleprodaja usnja!

241

ANTON BELHAR

mesar in prekajavalec

V TRŽIČU

nudi vedno sveže meso kakor tudi najrazličnejše mesne izdelke priznano najboljše kakovosti

Ustanovljeno leta INK)

197

Izletnikom na Kofce in Storžič se priporoča gostilna

„PRD KRVINU"

A. AHAČIČ, SLAP pri TRŽIČU

toči pristna dolenjska in štajerska vina, ima na razpolago mrzla in gorka jedila iz priznano dobre kuhinje. Lep senčnat vrt ob najlepši in najbližji cesti za na gore.

Cene nizke! Postrežba točna!

217

LOVRO MARINŠER

GOSTILNA IN MESARIJA

NAKLO PRI KRANJU

247

M. ŠIPIC, KRANJ

zaloga tapetniških izdelkov

2. OVGJAK, KRANfl

TRGOVINA MOŠKIH IN DAMSKIH KLOBUKOV TER KOŽUHOVINE

ROŽNA ULICA 126

19

Priporoča se tvrdka

Nikolaj Theuersehuh

steklarna in trgovina z meš. blagom

v Tržiču

174

Priporočamo

Gostilno „Pri Bundru" na Grabnu

v Kamniku

kjer se točijo najboljša dolenjska vina iz

Gadove peči in pristni „Štajerc". Na razpolago vsak čas sveža topla in mrzla jedila.

V hiši svetle in zračne tujske sobe s kopeljo-

Lep senčnat vrt. Trgovina z manufakturnim blagom, na zalogi vedno najmodernejši vzorci po nizkih cenah. Točna postrežba! Cene zmerne!

322

VEDNO KUPUJTE

IN NAROČAJTE SAMO PRI TVRDKAH, KATERIH OGLASE NAJDETE V NAŠI KNJIGI

I

I

OBISKUJTE

SAMO HOTELE, RESTAVRACIJE IN GOSTILNE, KATERE PRIPOROČA MAŠA KNJIGA

480a

Priporočil se: Gostilno „pri JurčfuT fliiocij Ramšak-a u Črni pri Kamniku

lesna trgovina, vodna žaga, mlin in komfortne tujske sobe pod „Veliko in Malo

Planino" v Kamniških Alpah.

Na razpolago: Pristna dolenjska In štajerska vina, pivo in druge pijače. Topla In mrzla jedila iz domače kuhinje.

Postrežba točna I Cene zmerne I

286

Priporoča se splošno mizarstvo

MATIJA GABRIČ v Domžalah

kateri izvršuj*! vsa v

to stroko spadajoča dela oajsolidneje.

342

O

usinjđ cenBjeu pri

222

Obračajte se za vsa mizarska dela le na tvrdko

URBANIM ALOJZ

v DOMŽALAH

ki ima konc pogrebni zavod in krste v zalogi.

341

LVIl

POSETNIKOM V DOMŽALAH PRIPOROČAMO STAROZNANO

»GOSTILNO Pil JOŽETU"

LAST FRANC JANEŽIČA

kjer se točijo priznano najboljša vina in dobe vsak čas topla in mrzla jedila po najnižjih cenah. TUJSKE SOBE VRT

337

Priporočamo

1

modno krojaštvo

DOMŽALE

Postrežba solidna!

369

Priporoča se čevljarska industrija in zaloga čevljev najsolidnejše izdelave

IVAN CERAR

v DOMŽALAH 59

Sprejema naročila po meri. - Vrši popravila snežk, galoš itd. naj-točneje in po zmernih cenah.

338

KAROL ZAJC

DOMŽALE

INDUSTRIJA CEMENTNIH IZDELKOV IN UMETNEGA KAMNA

se priporoča za napravo vodovodnih (kanalskih) izpeljav, nagrobnih spomenikov, terazotlakov v raznih barvah, vrtnih ograj itd.

Delo solidno! Postrežba točna!

350

MIHAEL OSOLIN

DOMŽALE

PRI LJUBLJANI

Dobavitelj livarskega in kremenčkovega peska (StahlguBform-sand) (Quarzsand).

I. Kranjska izdeloval-nica bičev, sedlarstvo in jermenarstvo.

371

LVII1

i

A. PRAPROTNIK, Domžale.

Tovarniška zaloga koles, motorjev, šiv. strojev, gramofonov, otroških vozičkov in vseh sem spadajočih sestavnih delov. Ugodne cene; dajem tudi na obroke.

V hiši mehanična delavnica, katera vrši popravila vseh gori navedenih predmetov.

351

]AHOB MARIhtEK, Dob pri Domžalah

Zaloga raznovrstnih moških, ženskih in otroških čevljev, kjer se sprejemajo tudi vsa popravila in naročila.

363

Jože Rape

trgovina z manufakturo, modno krojaštvo in konfekcija Domžale.

366

Priporočamo stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo

PETRA JUVANfl

v DOMŽftLflH-STOB

V zalogi vedno pohištvo raznih vzorcev po najugodnejših cenah.

365

TISKARNA VEIT IN DRUG

družba z o. z. ■

361

CIRIL KMETIC, DOB pri Domžalah

trgovina šivalnih strojev, gramofonov in

koles najboljših svetovnih znamk, ter

vseh sem spadajočih sestavnih delov.

362

KONČAN FRANC

I-

a < >«-»

< =)

n

O

z

>l/l

o

_1 D.

I/ 5

Izdelujem razna okovja, železna vrata in okna, železna stopnišča,škarjasta omrežja, železne in žične ograje za vrtove, vse vrste železje za štedilnike in ventilacije. — Popravilo vseh vrst strojev, ter vsa v to stroko spadajoča dela. — flutogeno varenje in rezanje.

DOMŽALE

CERKVENA ULICA ŠTEV. 7

Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi.

373

Priporoča se

JERMAN ETBIN, »"*5£A

Trgovina z vedno svežim špecerijskim in delikatesnim blagom. V zalogi najmodernejši vzorci manufakturnega blaga.

427

IVAN ROZMAN

posestnik in lastnik valjčnega mlina

v MENGŠU štev. 44

Priporoča svoje la mlinske izdelke.

434

Josip Per

vozni in podkov. kovač

Mengeš 86

400

Mihael Weit

Mengeš

405

FRANC TOMŠIČ

Izdelovanje keramičnih izdelkov

MENGEŠ ŠTEV. 116

Izvršujem kmečke, krušne in sobne peči, imam v zalogi tudi emajl plošče za oblaganje sten, štedilnikov in kopalnic po zmernih cenah.

DELO TRPEŽNO

424

FRANC PETERLIIM

KONCESIJONIRflN ELEKTROTEHNIK

PRESERJE, p. RADOMLJE

Izvrševanje vseh elektroinštalacijskih naprav in popravil. — Delo solidno in garantirano.

435

Tovarna slamnikov, M. Hribar, Mengeš, Slovenija ToBapHa cjiaMHMx uieiuMpa, M. Xpn6ap,

MEHTEIU

CJI0BEHH.IA

425

Trgovina HELENA RUČIGAJ

VEL. MENGEŠ št. 52

priporoča raznovrstno manufakturno blago in svilo za obleke, špecerijo, potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje itd. Postrežba točna. C«ne konkurečne.

433

Priporočamo splošno čevljarstvo in zalogo čevljev

VINKO WEIT v DOMŽALAH

PRIPOROČA SE

SPLOŠNO MIZARSTVO

FRANC IPflVEC, VEL. MENGEŠ

kateri izvršuje vsa pohištvena in stavbena dela iz zdravega lesa brez grč, najsolidnejše

422

Priporoča se

ŠKOFIC FRANC, krojaštvo

MENGEŠ

kateri izdeluje vsa krojaška dela najsolidneje in po znižanih cenah.

_ 416

Priporoča se

ŠTEMPELJ JOŽEF

splošno strojno mizarstvo v MENGŠU

Delo solidno in trpežno 417

JANCIGAJ ANTON «1

Izvršuje vsa kolarska dela iz presušenega in zdravega J. , lesa trpežno in po nizkih cenah. 3 I

MENGEŠ

423

AUGUST ŠUŠTARŠIČ - MENGEŠ

Strojno pohišt. in stavbeno mizarstvo z električnim pogonom V hiši trgovina z mešanim blagom

432

FRANC KOZAR, DOMŽALE

SBi KOVAŠKI MOJSTER BBBB Specijalno in strokovnjaško izdelovanje vozov vseh vrst

358

PRIPOROČA SE

Umetno in trgovsko vrtnarstvo

IVAN DANEŽIČ HI

Iv MENGŠU št. 132

kateri izvršuje šopke, vence ter razne arangmaje za godove, svatbe itd. — Velika izbira cvetlic-lončnic, vrtnic, sadik in raznih zanesljivih semen.

418

Priporoča se QGRIN TOMAŽ

čevljarska industrija

v »ii::\<..si

kateri izdeluje razna obuvala po lastnih in danih vzorcih najsolidneje I

401

SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO

•v v

IGNAC MUSIC v TRZINU

TRGOVINA KOLES IN DELOV.

IZDELOVANJE ŽIČNIH PLETENIN

428

edino

; pri

IVAN MOČNIKU

V MENGŠU

kateri izdeluje in liča vozove vseh vrst, bodete najsolidnejše postreženi. V zalogi ima vedno raznovrstne vozove na peresih. Cene razmeroma zelo nizke. V hiši kolarstvo. Sprejemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila I

408

USNJE

najboljše kakovosti, kakor: specijaliteta krom-usnja za suknjiče in plašče, boxkalf, box iz goveje kože nepremoč-Ijivo izdeluje, stroji po naročilu in prevzema v komisijo

USNJARSKA INDUSTRIJA

FRANC PODGORŠEK

DOMŽALE

391

ANTON TA3Č, dežnikar

MENGEŠ

prodaja novih in popravila pokvarjenih dežnikov. Blago in delo solidno. Cene nizke.

412

JOŽEF FLERIN nasl. GABRIJELA

MESARIJA MENGEŠ

Ima v zalogi vedno sveže meso in razne mesne izdelke, kranjske klobase etc. po ugodnih cenah.

415

Priporočamo gostilno

„Pri Kriškarju"

poleg postaje

Jarše-Menaeš

J

NEJ

kjer se točijo pristna bi-zeljska, štajerska vina, vedno sveže pivo in žgane pijače. Kuharica pa ima na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila, ob točni in solidni postrežbi.

387

LEVE

kamnoseško podjetje

Vel. Mengeš 54

Moderni nagrobni spomeniki. Rodbinske grobnice. Grobni okvirji. — Plošče, ograje etc. Graviranje novih napisov. — Zlatenje starih. Poprava starih spomenikov. — — Izvršuje vsa dela po najnižjih cenah. Delo točno in solidno po lastnih in danih vzorcih.

409

MILAN DEKLEVA, DOMŽALE

KOLODVORSKA ULICA št. 12 (v hiši g. Flerina)

mehanik in trgovec z dvokolesi, šivalnimi stroji in nadomestnimi deli. Lastna mehanična delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. Cene zmerne.

340

Se priporoča cenj. občinstvu manufakturna in modna trgovina

DANILO DEKLEVA

MENGEŠ ŠTEV. 86

413

Priporoča se:

MIHAEL KREMŽAR

DOMŽALE

stavbeno in strojno ključavničarstvo ter trgovina z železnino. Izdelovanje žičnih ograj in prevzem vseh v to stroko spadajočih del.

378

PRIPOROČAMO

FRANC STEINERJA v DOMŽALAH

MESARJA IM PREKAJEVALCA

kateri trna vedno na zalogi raznovrstno mesno izdelke. Specijelno lo svinjino, svežo in preknjeno. Prvovrstne kranjske klobase I

385

Obiščite v Mengšu staroznano gostilno

DO

FUIMTIEK"

na križišču cest Ljubljana—Kranj—Kamnik, kjer boste vsestransko najboljše postreženi.

406

IVAN GOSTINČAR, PŠATA-DOL pri LJUBLJANI

INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA

Izdeluje: cementne izdelke vseh vrst, cementno mozaične tlakove v raznih barvah in poljubnih vzorcih za cerkve, veže, kuhinje itd. Postrežba in cene solidne!

394

Priporoča se

K. FLERIN

mesar In prekajevalec

V DOMŽALAH

383

Vsestransko in po zmernih cenah Vam postreže

ŽIROVNIK CIRIL

MODNI KROJAŠKI SALON

v MENGŠU štev. 130

407

Priporoča se podobar-stvo in pozlatarstvo

Dr/] got m

H ROV/iT

DOMŽALE

_ 397

Priporoča se: Specijalni

za izdelavo kaše, ješprenja, ješpren-čka in moke, last

MLIN

VINKOTA FLERINA

V IHANU

PRI DOMŽALAH

381

Barve kupite najceneje pri

am Barv

W\ HERMAN GRČAR

\ """"^iiJ tovarna zemeljskih in kemičnih barv Jhar> jjj

IHAN-DOMZALE

380

Priporoča se:

Z najmodernejšimi stroji opremljena čevljarska industrija

ZALOKAR FRANJO

MENGEŠ št. 41

3AJ10KAP <f>PAH>0

MEHrELU 6p. 41

katera izvršuje vsakovrstne luksus in štrapac čevlje (bakandže, gojzere itd.) po najugodnejših cenah. Razpošilja en gros in en detail.

402

Soboslikarstvo in pleskarstvo

FRANC VOJSKA

DOMŽALE

Izvršuje vsa sobo-slikarska dela po n a j m o d e r n e j ši h lastnih in danih vzorcih. Pleskarstvo v okusnih in trpežnih barvah.

Točna in solidna postrežba!

374

ANDREJ PUCKO

IZDELOVATELJ UMETNEGA KflMNfl

VIR, p. DOB

376

V hiši, kjer je gostilna Januš, izvršuje vsa kleparska dela naj-solidnejše in po nizkih cenah

JOŽE GAŠPERIN

S P L O S M O K L E P A R S T V O

v DOMŽALAH

359

Vem cenj. gostom in posetnikom Gorenjske se priporoča restavracija

Orehek" v Domžalah

Vedno gorka in mr/la jedila. — Delikatese. Izbrana štajerska in dolenjska vina.

377

11

MARTIN MALI

specijalna, moderno „Duco-ličanje" intape-mobilij itd. - Večletna

M

urejena delavnica za ciranje avtomobilov, inozemska praksa 356

LOVSKE

P

ATRONE

ZNAMKE

!Zft CRNI IN BREZIMNI SMODNIK

KRAND—KPAhb

I Z D E L U 3 E

VIKTOR OMERSA

KRANJ

DRUŽBA Z O. Z.

114

PAVEL KOSEC

MENGEŠ

Toči najboljša vina in vedno sveže pivo. — Topla in mrzla jedila. Abonenti, radio, avtobus-postaja. V hiši strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo ter zaloga pohištva.

438

PRIPOROČA SE

GOSTI LNfl «

„PRI NAVZARJtl

V IHANU

KJER STE P0STREŽEN1 VSESTRANSKO NAJBOLJE

382

POZOR!

Poizkusite enkrat in priznali boste, da je res

najboljše kupiti ali naročiti čevlje v

Vel. Mengšu St. 88, pri „Frtlcarju"

tvrdka Zalokar Josip

ii a s p iti i i <|<»s<il n >• pri „IHIMIlskl"

Lastna novo urejena čevljarska delavnica in prodaja čevljev. V zalogi imam ročni in strojni izdelek v modni barvi in obliki. Obiščite me in oglejte si posamezne modele. Nil željo postrežem z vzorci nadom; zadostuje dopisnica. Vsa naročila in popravila izvršim vestno po Vaši želji in skrajno nizki ceni. Priporočam se!

421

JANKO AUMAN, VIR, pošta DOB

Izdelovanje vsakovrstnih vozov po lastnih in danih vzorcih. Do-vršilev strokovnjaško nenadkriljiva. Cene po dogovoru najnižje.

375

Jernej Bolhar

industrija usnja

Domžale

Strojim : boks, ševro, ševret, vsakovrstni „kronvlutter" usnje. Sprejemam v stroj vsako množino kož. Strojim po najnižji ceni. Usnje za suk-

njiče.

PRIPOROČAMO gostilno

„pri Matičku"

last

Petra Liparja v Mengšu,

kateri Vam postreže s priznano najboljšimi pijačami in jedili. Cene zmerne.

404

B|RATA NAGLIC, TS,cev,tk ŠMARCA—KAMNIK

Največja in najstarejša tovarna za izdelavo ščetk in čopičev v Dravski banovini.

Izdelujejo se ščetke in čopiči vseh vrst za vsakdanjo rabo, kakor tudi specialne ščetke in čopiči po vzorcih in rizbah prvovrstno.

_ 426

 

1. KRANJSKA KARTONAŽNA TOVARNA

111 1 £i '

 

FRANC ROPRET

   

MENGEŠ, SLOVENIJA

   

FRANC PREMK

 

BP>[L®ft[Nl® &€ IL E P A P§ f

MENGEŠ

ITFV®

114

USTANOVLJENA LETA 1897

419

F. PAPA

PAPIRNICA IN KNJIGOVEZNICA

ŠKOFJA LOKA

447

GABRIEL MATTEWEBER

_--__ ubaK--=-

ŠKOFJA LOKA (DRAVSKA BAN.)

Popravila se izvrše ločno in poceni.

446

LEKARNA V ŠKOFJI LOKI

PlhD Mra ©TOKA

Ustanovljena I. 1850

IUR OVCUH1

Zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet, mineralnih vod in kirurgičnih potrebščin. Vsa zdravila za domačo živino vedno v zalogi. Naročila — poštnoobratno.

442

RUDOLF ZIHERL

ŠKOFJA LOKA

Trgovina špecerijskega blaga, porcelana in stekla. Glavna zaloga najfinejše banaške moke, koruze itd.

Na drobno Na debelo

Brzojavni naslov: ZIHERL lnterurban telefon štev. 13 Poštni čekov, račun št. 11.676

441

JOSIP DEISINGER

ŠKOFJA LOKA

Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Zaloga špirita in fine banaške moke. Zastopstvo družbe: Vacuum Oii Comp. d. d. Zagreb za bencin in petrolej.

448

Priporočamo trgovino z vedno svežim špecerijskim blagom

VALENTIN DEBELJAK, ŠKOFJA LOKA

Specijelna prodaja domačega pšeničnega in rženega kruha.

443

ČAOEI J©^K©

ttVLJAlflSTV® J

Ima stalno v zalogi vseh vrst šivane in zbile čevlje lastnega dela po najnižjih cenah.

KOFJA LOKA

444

I. ŠTRAUS, ŠKOFJA LOKA

Zaloga vedno sveže špecerije in železnine priznanih tovarn. Glavna zaloga tobaka in trafika. Samoprodaja „Sparklet" aparatov za proizvajanje sodavice in zaloga sem spadajočih kapslov

449

FLERIN RUDOLF, MENGEŠ

splošno strojno ključavničarstvo in

zaloga poljedelskih strojev vseh vrst

439

Izletnikom in domačinom priporočamo gostilno

V SKOFJD L©IX0

kjer se točijo priznano najboljša vina. Nastavljeno je vedno sveže pivo. V kuhinji topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Lep senčnat vrt, tujske sobe.

V hiši je tudi mesarija, kjer se dobi vedno sveže tovrstno blago in razni mesni izdelki

453

Priporočamo trgovino t 01IDIP w OI/PiPII 1 fWI kJer ste najsolidneje z mešanim blagom L. OULJlU V Ol\Ul JI LUTvI postrežem.

451

Trgovina z železnino, AVG. POTOČNIK, ŠKOFJA LOKA (Dravska banov.)

Zalogu: železa, traverz (nosilk), cementa, štorje, razne pločevine, vodovodne cevi, štedilniki, steklo (šipe), porcelan, barve, laki, mazilna olja, ter umetna gnojila itd.

Zastopstvo: poljedelskih strojev, švedskih posnemalnikov z jamstvom; prima „Remscheid"-žag. — Nakup starega železa in kovin.

455

Priporočamo RUPAR FRANC vozni in podkov.ski kovač

Škofja loka

kateri izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidnejše.

440

FRANC BENEDIČIČ

ŠKOFJA LOKA, MESTNI TRG 12

Največja zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah.

456

Vsem cenjenim odjemalcem Poljanske In Selške doline,

kakor tudi ostali Okolici se najtopleje priporoča trgovina

Dvamika StrukeDJj, Sk®fja L®ka

nasproti kapucinske cerkve, katera ima vedno v veliki izbiri najsolidnejše manufakturno blago in galanterijo po konkurenčnih cenah

462

M. ŽIGON, ŠKOFJA LOKA

TRGOVINA MEŠANEGA BLAGA

Zastopstvo in razprodaja prvovrstnega kvasa. Izdelovanje vseh vrst pletenin.

461

KAVARNA y priporoča se

IVI INKA PLANTARIČ

V ŠKOFJI LOKI

457

JHNEZ POKORN

FUŽINA v ŠKOFJI LOKI

Izdelovanje na vodni pogon: sekir, lopat, krampov, le-mežev, motik itd.

Blago prvovrstno iz najboljšega jekla. Razpošilja engro in detail.

466

JOŽE OBLAK, ŠKOFJA LOKA

SPODNJI TRG 13

Splošno stavbeno in pohištveno mizarstvo. Delo garantirano! Cene zmerne 1

463

Priporočamo trgovino z deželnimi pridelki in sadjem

MARIJA KOŠENINA

V ŠKOFJI LOKI

Točna postrežba l Nizke cenel

464

GUBANC LUCIJA

STARA LOKA, p. ŠKOFJA LOKA

trgovina z meš blagom, ima vedno bogato izbiro najraznovrstnejšega mešanega blaga po zmernih cenah na zalogi.

485

CEMAZAR JOŽE

STARA LOKA štev. 6, p. ŠKOFJA LOKA

Izdeluje raznovrstne vozove in vsa druga kolarska dela.

479

anton subic

Wm Izdeluje: »ETAIL

KROPOMB, VRATOVE, OKHAJIKE .HOTIlAlfJKE

in raznovrstno gorenje usnje., STARI JAMSKI STROJ Belo in blago garantirano.

467

ALOJZ BERNIK

Industrija češljeva sviju vrsta iz celuloida, gala-lita i roževine.

Na malo! Na veliko!

ŠKOFJA LOKA (Gor.)

468

IVAN KREK

MESAR IN PREKAJEVALEC

ŠKOFJfl LOKM

482

19 '■■

IVAN BEBČIČ, krojastvo

STARA LOKA, p. Škofja Loka

Najsolidnejša izgotovitev oblek po znižanih cenah.

483

„ Splošno iiii/.nrsivo

Jože Žagar v Stari Loki

|>oSla Škok'ja loka

izdeluje vsa mizarska In stavbena dela najkulantneje.

487

Priporoča se splošno čevljarsko podjetje

FRANC BOZOVIČRR

STIH LOKA IL p. Škofja Loka

\>1 Kalen )7.iU'liiji*

in ima na zalogi

vedno raznovrstna Čevlje. Za delo garantira. Izdelava po želji šivana ali zbila. Cene nizke.

472

Priporoča se

ANTON BLAZNIK

strojno in stavbeno ključavničarstvo ŠKOFJA LOKA

474

JOŽEF KOKALJ

ŠKOFJA LOKA

Samozaložba masnih knjižic vseh vrst. Razpošilja engro in detail. Knjigoveznica.

465

JANEZ HUMER

slikar in pleskar

Škofja Loka, Klobovsova ul-

488

Priporoča se gostilna

„Plevna" v Suhi št. 9. pri Škofji Loki

kjer je vsakdo z pristno kapljico in svežim jedili najboljše'"postrežen.

478

Izletnikom, potnikom in tujcem se priporoča gostilna

„PRI RNZELJCCT

na kolodvoru v ŠKOFJI LOKI

kjer se toči pristni cviček, ljutomerčan

in bizeljc ter vedno sveže pivo. Na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila.

Tujske sobe. Cene zmerne.

491

FRANC HR1BERNIK

žaga in lesna industrija

PUŠTAL

p. ŠKOFJA LOKA.

499

JANKO LUKANC, Škofja Loka samoizdelava bakrenih izdelkov vseh vrst in kleparstvo.

495

F. ROBLEK

splošno čevljarstvo

v Škofji Loki

Novo predmestje.

500

JOSIP MARGUC, splošno mizarstvo

ŠKOFJA LOKA

Specijelna izdelava lesenih priprav za mlekarne.

498

TINE OBLAK, Škofja Loka

Higijenični brivski salon za dame in gospode.

496

Priporoča se restavracija

pri „OTETU" v Škofji Loki

kjer so izletniki, tujci in domačini naj solidne j se postrežem.

Tujske sobe — vrt — balinanje!

___________,___ ' 515

Priporočamo kulantno modno krojaško delavnico

FRANC PFEIFER-JA V Škofji Loki - Novo predmestje

kateri radi svoje strokovnjaške izurjenosti zadovolji vsakogar in prosi naj se

vsak z zaupanjem nanj obrne.

497

J

Najstarejše avtobusno podjetje

v Škofjo L©kBn

Proga Škofja Loka-Železniki.

AvtarlhakiBi Bim tpgjovuiniai ^ m <e š m n o m (bD©o©infun

450

Vsem, kateri se hočejo pokrepčati v hladni senci in na brezprašnem prostoru s prvovrstnimi pijačami in domačo šunko, salamo in

drugimi jedili priporočamo poset

RESTAVRACIJE VINCARJE v ŠKOFJI LOKI

kjer boste vsestransko najbolje postreženi. Kegljišče, balinanje vedno na razpolago.

545

Priporočamo splošno kovaško delavnico

Valentina Kalana

v Stari Loki p. Škofja Loka

kateri izvršuje: podkovanje konj,

vozov in vsa kovinska

dela solidno in po zmernih cenah.

484

Splošno čevljarstvo

PAVEL BOZOVIČAR, Škofja Loka

Zaloga vsakovrstnih

čevljev lastnega proizvoda. Naročila po meri.

Popravila. Delo garantirano. Cene solidne.

458

Matevž Hafner

mesar in prekajevalec

Škofja Loka, Mestni trg.

V zalogi

vodno sveže meso In razni mesni Izdelki.

492

ČADEZ ALOJZ

POLJANE

--slU--Jnad Škofjo Loko

Strojno, stavbeno in galant. kleparstvo Izdelovanje kotlov vseh vrst.

514

;;. .' yl I i 1»v i . i 11 • - i i.i:iifiiiii harmoniki-

P||^E\ vseh vrst dobite le pri

jI Alojzu Prostor

BfHff Srednja vas

R/f pošta Poljane nad Škofjo Loko 1 507

Priporoča se KLOBOVES FRANC

trgovec in posestnik

POLJANE

nad Škoflo Loko kateri ima pri solidni postrežbi vedno sveže blago v zalogi

509

VINKO JAMA

Trgovina z mešanim blagom in prodaja taksenih vrednotnic

IP© LJAN IE

513

IVAN DOLIN A R

POLJA NE

NAD ŠKOFJO LOKO

Trgovina z mešanim blagom in čipkami. — Solidna postrežba.

512

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN VINOM

tJwtillH»VljtM10

1. 188»

F. KS. JELOVCAN

H GORENJA VAS nad ŠKOFJO LOKO

503

GADEŽ ANTON

GOSTILNA IN LESNA INDUSTRIJA

SREDNJA VAS, p. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO

508

CIRIL MEZEK

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

TRATA - GORENJA VAS

506

LUZNAR FRANC, splošno ključavničarstvo

ŠKOFJA LOKA

= Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najkulantnejše.

493

Kupujte in posečajte tvrdke,

katerih objave prinaša naša knjiga!

20165927

Stavbeno in pohištveno mizarstvo

CIRIL GROHAR

ŠKOFJA LOKA

Izvršujem

vsakovrstno, kakor tudi luksuzno pohištvo po naročilu in po konkurenčnih cenah.

523

Ravnikar Franc

Škofja Loka

sodavicar in lov. prom,et.

Izdelovanje sodavice in vseh brezalkoholnih pijač priznane kakovosti.

525

Priporoča se industrija klobukov, klo-bučevinastih copat vseh vrst

PAVLA JAMNIKA

v ŠKOFJI LOKI, Spodnji trg št. 18.

524

P"P°roča se |VRN BERGMMT v STARI LOKI

trgovina z mešanim blagom in gosi.ilna, poleg cerkve, kjer je vsakdo vsestransko najboljše postrežen. CENE SOLIDNEI

526

Vsem, ki se hočejo v senci kostanjev ohladiti — pogasiti žejo in nasititi lačne žeiodčke se

priporoča gostilna in buffet

H. in I. KAVČIČ „pri Zvezdi" v Škofji Loki, Fužinsko predmestje.

Vedno sveži narezki in priznano dobra pijača.

Specijalno stavbeno in galanterijsko kleparstvo. Pokrivanje zvonikov, napeljava strelovodov itd.

Priporoča se za vsa tozadevna naročila Kavčič. 530

Restavracija IG. GUZELJA (avtobusna postaja) „pri Balantu"

v ŠKOFJI LOKI.

Lep senčnat vrt!

Avtogaraža !

Sobe za tujce!

532

Priporočamo vsem, ki hočejo v miru preživeti počitnice, gostilno in prenočišča

„RATITOVEC" v CESNJICAH

pri ŽELEZNIKIH.

Prvovrstna vina, sveže pivo, domača kuhinja, senčnat vrt. - V bližini naravne kopeli v Sori. - Izleti na Ratitovec, Blegoš

Jelovico in drugam. Postrežba solidna! Cene zmerne!

528

A¥T© F> © O) J [ETJ [E V §K©FJ1 L,©KD

Vozi k in od vseh vlakov v mesto Škofjo Loko in nazaj. Na razpolago vedno zaprt taksi (limuzina).

535

Priznano najsolidnejša in najkulantnejša mizarska delavnica je in ostane v vsakem oziru

IVANA ŠMIDA

MIZARSKEGA MOJSTRA V STARI LOKI

posla Šli 01.1 A LOKA

531

RESTAVRACIJA IN PRENOČIŠČA

JOSIP HAFNER, ŠKOFJA LOKA

Lesna trgovina, mlin in žaga na vodni pogon ob Sori.

534

LEBEN MIHAEL

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM

SELCA nad ŠKOFJO LOKO

522

KOS FRANC

TRGOVINA

POLJANE

nad ŠKOFJO LOKO

536

Trgovina kolonijalnega blaga, železnine in stekla

DANKO JAŠKE, ŽELEZNIKI (Dravska ban.)

Gostilna

Eksport ročno kleklanih čipk in oglja

Industrija sodcev za barve in zelje

520

Tujcem in izletnikom na Ratitovec priporočamo staroznano gostilno in prenočišče

I

THAL

:OJEZN0KD

■ Priznana štajerska vina,

sveže pivo, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, kegljišče.

518

PINTAR VALENTIN

ŽELEZNIKI

Izdelovanje šivanih in zbitih čevljev po najnovejših vzorcih in nizkih cenah. Specijelno izdelovanje gojzerc.

521

999999

7^666010

LOVRENC

SORICA 20

Gostilna in trgovina z mešanim blagom, tujske sobe, letoviške z 816 m nadmorske višine. Kopališče v Sori.

581

ALOJZIJ

KAČAR

MODNA KROJAČNICA

ZG. SORICA št. 48 p. SORICA

Izdeluje obleke po meri in prodaja gotove po zmerni ceni.

582

OR©L FRANC

trgovina z mešanim blagom in gostilna

Solidna postrežba. Nizke cene. Tujske sobe

583

MATEVŽ KEJŽAR - ZG. SORICA 43

p. SORICA

podkovski in vozni kovač, tik ob izviru Sore

Solidna cene za domače in tujce, prvovrstna delavnica

584

JOŽKO BAJŽELJ - AVTOPODJETJE

ŽELEZNIKI štev. 8

Prevzema vse tovorne vožnje, kakor blago za trgovce, les, selitve, opeko itd.

588

FRANC MARKELJ

SORICfl 3

trgovina z mešanim blagom in šolskimi potrebščinami.

586

ŠUŠTAR PETER

SORICA štev. 36

trgovina z obrtniškimi potrebščinami, špece-rija, šolske potrebščine in čevljarstvo.

585

ANDREJ KOSEM, ŽELEZNIKI št. 118

trgovina z mešanim blagom, eksport kleklanih čipk, deželni pridelki.

591

FRANC BOGATAJ

Gostilna, mesarija in prenočišča za tujce. — Solidna postrežba. — Vedno sveže blago. — Nizke cene.

JOŽEF GLOBOČNIK

INDUSTRIJA SMREKOVEGA LESA

ŽELEZNIKI ŠTEV. T

592

ŽELEZNDKD

594

LEOPOLD DOLENC

ŽELEZNIKI 129

modna krojačnica za gospode in dame

Hitra izvršitev! Solidne cene!

589

ŠTEFAN ZUPANC, ŽELEZNIK1119

SEDLARSKI MOJSTER izdeluje vsa sedlarska in jermenarska, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela

točiio, solidno in poceni.

593

83

Cenjenim potnikom in letoviščarjem se naj topleje priporoča gostilna pri

KAMNARJU v POLJANAH

Točijo se pristna dolenjska in štajerska vina in so na razpolago vedno topla in m rasla jed i l a po z merilih cenah. Za obilen obisk se priporoča

ALEŠ KLOBOVES, gostilničar

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO

511

POLDE KOS M E LJ

ŽELEZNIKI 94

mesarija z lastno najmodernejšo hladilnico. Vsak dan sveže meso. Za prodajo na debelo izdelujem la domače zimske salame ter imam vedno na zalogi suho meso. Cene solidnel Postrežba točna I

596

JOŽKO PFEIFER

SELCA Štev. 16 NAD ŠKOFJO LOKO

trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Eksport bukovega oglja Postrežba solidna! Cene nizke!

599

IVAN KOPCAVAR

SELCA štev. 17 NAD ŠKOFJO LOKO

trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Množinske dobave in eksport bukovega oglja.

600

PAVEL TAVČAR — mlin in strojno mizarstvo

ŽELEZNIKI štev. 82

trgovina mlevskih izdelkov domačega mlina. Strojno mizarstvo, izdelovanje pohištva in stavbnih del. Izdelovanje in eksport domačih drož za krušni kvas. Tvrdka solidna

613

JAKOB ZUPANC

STUDENO 10

p. ŽELEZNIKI krojaška delavnica

izdeluje po najmodernejšem kroj u obleke natančno in hitro. Cene solidnel 602

KLEMENCIČ

ANTON

SELCA 18

NAD ŠKOFJO LOKO

trgovina z mešanim blagom, pekarija in mesarija.

MARKELJ GABRIJEL

KROJRČ

SV. KRIŽ št. i

p. ŽELEZNIKI

izdeluje vsa v svojo stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih, kakor tudi lovske obleke in ,,gorenjske jerhovce".

.597

Brtoncelj Franc

krojač in trgovec

Se1cal5 nadškof joLoko

Izdeluje vsakovrstne obleke po meri. Na zalogi ima tudi že izgotovljene obleke. — Trgovina z manufakturnim blagom ter krojaškimi in šivilijskimi potrebščinami.

598

JANEZ FERLAN

gostilna pri Anžku

GOREHJA MS it. 21

nad Škoijo Loku

Stara kmečka gostilna z vedno svežo domačo hrano. Lepa letoviška okolica, tujske sobe. Dobra vina, veliko mleka in surovega masla od domačih krav.

605

p. »LEHIMD&CO

Prvovrstna stara domača gostilna in trgovina z mešanim blagom. — Krasna izletniška točka,

gorski zrak, mirna okolica.

606

Karkoli kupiš,kupi ali naroči vedno i; 1$ pri tvrtkan.katerih objave in ponudbe

in edi-e so

no le pri tvrtkan.katerin oDjave in ponucme so uvrščene v tej propagandni knjigi. - Bodi prepričan, da te dne najbolje postrežejo in za-

IVANKA

ŽELEZNIKI 48

trgovina z mešanim blagom in domačimi ročno kleklani-rni čipkami.

609

IVAN JAKOLIČ

ŽELEZNIKI št. 81

Stavbeno in pohištveno mizarstvo. -Strojni obrat.

608

SODRRSKR ZADRUGA

r. z. z o. z., ŽELEZNIKI

Izdeluje se po naročilih raznovrstna lesena posoda, ki se rabi kot embalaža za različne vrste kemičnih izdelkov, sodi za ribe, med, repo, zelje, barve in žičnike.

FRANC in ALOJZIJ

WEBER

pohištveno in stavbeno mizarstvo

JESENOVEC 53

p. ŽELEZNIKI

Velika zaloga trdega suhega lesa. — Delo natančno in po najmodernejših vzorcih. Cene nizke!

607

JANKO VRHUNEC

SELCA 78

IliMl &ltol'jo I .oko

staroznana gostilna

„FRTIČA«

izborna vina, najboljša kuhinja, tujske sobe,solid na postrežba, nizke cene.

604

ČEŠNJICA, p. ŽELEZNIKI

trgovina z mešanim blagom in trafika ter gostilna s kegljiščem. Toči pristna dolenjska In štajerska vina, vedno sveža in dobra hrana. _ 611

SODARSKA ZADRUGA

r. z. z o. z.

ČEŠNJICA

p. ŽELEZNIKI

izdeluje vsakovrstne izdelke: sode iz mehkega in trdega lesa, škafe, čebre, banje itd. po najnižjih dnevnih cenah.

612

PETER

GORTNAR

ČEŠNJICA 9

p. ŽELEZNIKI

trgovina z mešanim blagom in pekarija. Vsak dan bel in črn domač kruh. Vedno sveže blago. — Postrežba točna.

615

ANTON ERŽEN

ČEŠNJICA 21

1». ŽELEZNIKI

trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.

614

BRGANT

gostilna in trgovina z mešanim blagom

DOLENJA VAS 37

p. Selca nad Škofjo Loko

Staroznana gostilna ,,pri Jurju" toči najboljša dolenjska in štajerska vina. Dobra kuhinja. - Doma kuhana Žgana pijača — sadjevec, borovničovec.

617

PODOBNIK IVAN, BUKOVICA št. 27

p. SELCA NAD ŠKOFJO LOKO

trgovina'z deželnimi pridelki in eksport bukovega oglja (Holzkohle).

618

6896

1 »F« »!

IGO ZAGOREC, RADOVLJICA

Manufaktura, galanterija, mode, specerija, delikatese, železnina, steklo, porcelan, barve.

541

BOGATA] JANKO

ŽELEZNIKI

trgovina in industrija embalažnih sodov.

517

JAKLIČ FRANC

■fepsifllksj firm p®pDFiraDeaj RADOVLJICA

540

RDLC FRANC

MAIM U FAKTUR [NIA TR^CVOIMA mm* R A © ©V (L J DCA

DOBRO BLAGO. SOLIDNE CENE.

_ 537

Priporočamo splošno mizarstvo

TOMO JEGLICM

V RADOVLJICI

546

jo;

N.

V RADOVLJICI'

I p> © hii i> t w ie im © Km ^^l©<5!a

MI2AR8TV®

^©ihudStva

544

PREŠERN ANDREJ

STROJNO KOLARSTVO

PREDTRG, p. RADOVLJICA

izdeluje raznovrstne vozove, specijelno Izdelovanje dvodelnih lesenih jermenic.

551

P. ČERNE, Radovljica 45

ure, zlatnina, srebrnina, optični predmeti, gramofoni, dvokolesa, motorna kolesa, šivalni in pisalni stroji. Cene solidne.

553

Kmetijska nabavna in prodajna zadrusa o"

v Radovljici

ima stalno na zalogi vedno sveže špecerijsko blago, veliko zalogo koruze, moke, otrobov, kmetijskih potrebščin, umetnih gnojil, cementa etc. — Monopolska velikoprodaja soli. — Zastopstvo Vacuum Oii Comp. Zagreb. — Petrolej. — Bencin.

556

GORENJCI, RflDOVLJIČHNI

ni Vam treba hoditi v Kranj in Ljubljano na trg, ker dobite že v Radovljici pri

IVRNU BULOVCU

najfinejše delikatese in vedno sveže špecerijsko blago po znižanih cenah

555

PERC FRANC

pekarija in konditorija

RRDOVLJICn

560

MIHAEL MENCINGER

stavbeno in galanterijsko kleparstvo

V RADOVLJICI

557

GRDMŠOČAR & MAČEK

KHOJSlTVO 1

559

JANKO RESMAN

usnjar

RADOVLJICA

Prodaja usnja in vseh čevljarskih in sedlarskih potrebščin. Export surovih kož in čresla.

561

ANTON VVAGiMER

Barvanje in kemično čiščenje oblek

V RADOVLJICI

562

Ing. ZUPANC JERNEJ

Žaga in lesna industrija. — Produkcija mehkega rezanega lesa vseh dimenzij.

564

FRANC ZUPANC

Gostilna, trgovina, tujske sohe, vrt,

Priporom se

splošno ključavničarstvo, trgovina s kolesi

Solidna postrežba. L A IVC 0 VO PRI RADO VLJICI

563

in šivalnimi stroji v/ rPiF^dl^ifcšijtu) p IPD lfla)dl@wDJS<giio

572

Kdor hoče jesti kruh iz zdrave in sveže moke naj se še danes obrne na

VALJČNI MLIN D OŽETA RESMANA

v ZAPUŽAH, p. LESCE

■nHHHHnHRffiHM kateri ima največjo zalogo vseh visi.

' ' ' ' ' ■ ' ■ > : ' .i I i > I I ! i' '■. li I ! . i. !'! .

mWm99mWmWUmmmWllllmmh^m^mm Zaloga raznovrstnega žita. Engro En deta i I

__ 567

Prvu gorenjska tovarna sukna, odej i n pletenin

LOJZE KRISTAN

Ijana 12.987

Brzojavni naslov:

Kristan Lesce Slovenija

Izdeluje vsakovrstne pletenine, fine posteljne in konjske odeje (koce) iz čiste volne ter razne volnene štofe in lodne.

Cene konkurenčno! Zn.litevn.jte vzorce!

570

F. REMEC

tovarna lesenih izdelkov. - — — Rezan les, brodski pod in raznovrstni stoli.

V LANCOVEM PRI RADOVLJICI

565

Priporočamo trgovino z žganjem in mešanim blagom

Gabrijela Eržena v Zapužah pri Lescah

kateri Vas vsestransko najsolidnejše postreže.

568

Restavracija »Turist«

lastnik

JOŽE AVSENIK

restavrater in lesni trgovec

v BEGUNJAH

železniška stanica Lesoe-Bleu* (2-5 km); posta, telegraf, telefon vis-a-vis. Sesta-jalisee turistov, lesnih trgovcev, trgovskih potnikov itd. — Ima zračne tujske sobe s prvovrstno hrano in oskrbo, lasten lov (srna, divja koza, petelin itd.). Idealni izleti: Draga, Bsgunffičica, Sv. Peter, Bled, Tržič, Kranjska gora itd.

569

Tujcem, letoviščarjem in domačinom priporočamo restavracijo pri

„LECTARJU" V RADOVLJICI

kjer se točijo priznana dolenjska in štajerska vina ter druge pijače. — Vsak čas na razpolago topla in mrzla jedila „a la karte". — Tujske sobe.

Lep senčnat vrt.

Cene zelo nizke! Postrežba solidna I

_ 632

Priporočamo gostilno in prenočišča

GABRI JELČDČ

IMA ©RE^JAIHl

kjer se točijo pristna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo in druge pijače. Topla in mrzla jedila. Tujske sobe. Lep senčnat vrt. Autogarage.

Solidna postrežba!

'p,®^^;© v Ihan o.

Zmerne cene!

619

Priporočamo lesno industrijo in trgovino z lesom in ogljem

FR. STULARJA

V PREZRENJU

poŠta POD IV AKT

E N G R O I

EN DETfllLl

621

Vsem tujcem, letoviščarjem im domačinom se priporoča gostilna

„PRI KOSMAČU" V RADOVLJICI

kjer je na razpolago priznana pijača in jedila.

IHjsli«' soli«-. — l.cp Kcnfnat vrl.

Letoviščarjem, tujcem in domačinom priporočamo restavracijo

„PRI KUNSTEUNU"

V RADOVLJICI

Pristna vinska kapljica. Vedno topla in mrzla jedila. — Lep senčnat vrt. Kegljišče. — Tujske sobe s kopalnico. Solidna postrežba!

552

IVAN MOHORIČ

PREDTRO

pri RADOVLJICI

izvršuje vsa mizarska dela, stavbena in pohištvena, solidno in po zmernih cenah. — Zato se z vsem zaupanjem obračajte nanj.

571

PRIPOROČAMO

VINKO BOGATAJ

KLOBUČAR

RADOVLJICA

542

GRILC FRANC

oblastveno izprašani mestni zidarski mojster

RADOVLJICA

Delo in cene solidne. — Izgotavlja načrte in daje nasvete.

_ 575

L.

NAFIM

industrija kovanih žebljev, verig in čevljev za pilote

V K[R©P>D

626

Vsem, ki se hočejo na

BREZJAH

zadovoljno počutiti, priporočamo gostilno

FINŽGAR

kjer se točijo priznano najboljša vina in druge pijače. Topla in mrzla jedila vsak čas. — Tujske sobe s tekočo vodo in kopalnicami.

Avtogaraža Taksi in avtobus vedno na razpolago.

Lep senčnat vrt.

POSTREŽBA TOČNA! CENE NIZKE!

620

JAKOB in ELIZABETA SMREKAR

trgovina z mešanim blagom in pekarija

V KROPI

627

FERLIČ FRANC

trgovina z mešanim blagom ====== KROPA =====

624

Priporočamo strojno mizarstvo

RUDOLFA FINŽGARJA v KROPI

kateri izvršuje vsa dela najsolidnejše

628

"V

>»priJARMU«

v KROPI

kjer se točijo priznano najboljše pijače in so na razpolago topla in mrla jedila. — Tujske sobe, lep senčnat vrt. — Proizvodnja pristnega domačega žqanja raznih vrst.

631

ANDREJ SUPAN

izdelovanje kovaških mehov, poljskih kovačnic in decimalnih tehtnic

KROPA - DRAVSKA BAN.

*

Naslov brzojavk: SUPAN KROPA

Poštna hranilnica podr. Ljubljana št. 12.011

629

sumom pbrc gini _

Tovarna zicnikov KROPA NHID in žice

622

JOŽEF TRPIN, «™' KAMNA GORICA

Izvršuje poleg najfinejših moških, damskih in otroških čevljev tudi oficirske škornje, štrapac čevlje, gojzerje itd. Delo solidno! Cene nizke!

580

KATARINA ŠOLAR

INDUSTRIJA ŽEBLJEV

KROPA—KAMNA GORICA

Izdelujem vsakovrstne žeblje, kakor: planinčarje, žeblje za športne čevlje, kljuke za zid in cevi, klopnike, brodarske, zobe za brane, žeblje za normalne in rudniške tračnice itd.

Čekovni račun št. 14.742 pri Poštni hranilnici v Ljubljani.

625

LOVRO KOKAU

IISNJARNA IN STROJARNA V KROPI

630

FANI PREVC

GOSTILNA PRI „BAJŽELJNCi"

KAMNA GORICA

prenočišče, kegljišče, lep senčnat vrt ob potoku. Solidna postrežba.

_ 577

IVAN LAZAR — ŽEBLJARSKA INDUSTRIJA

KAMNA GORICA

GORENJSKO (DRAVSKA 6ANOV.) Železniška postaja Podnart—kropa Brzojavke: Lazar Podnart-Kamna gorica

USTANOVLJENO LETA 1876

Izdeluje: kovane žeblje za tračnice za rudniške, šumske, ozkotirne in normalne proge, za zgradbe, jezove in mostove, spone za prage in splave itd.

______________________ 576

VARI IVAN - KAMNA GORICA

Izvršuje nogavice, dokolenice etc. vseh vrst, kakor tudi raznovrstne majice. Delo priznano nenadkriljivo! Cene nizke! _____579

Priporoča se gostilna in mesarija

PAVEL PERESCIUTTI

V GORENJI VASI nad Škofjo Loko

Poljanska dolina

katera toči priznano dobra vina in Vam postreže z vedno svežimi toplimi in mrzlimi jedili. Za hišo kopališče v Sori in vrti

516

LXXX1V

Priporoča se vsem Škofjeločanom in izletnikom gostilna

„pri FRTUNOVCU"

V STARI LOKI

na periferiji mesta, kjer se točijo priznano dobra vina, sveže pivo in druge pijače. Na razpolago topla in mrzla jedila. — Balinišče. Lep senčnat vrt. Tujske sobe.

527

Priporočamo restavracijo

POD KLANČKOM

V GORENJI VASI

NAD ŠKOFJO LOKO

Prenočišča za tujce. Naravna kopelj v Sori 24° C topline. Prsna kopelj v hiši. Posebno priporočljivo letoviščarjem radi izvrstnega gorskega zraka in naravnih sprehodov po jelovih gozdovjh. flvtozveza 3krat na dan, Škofja Loka—Žiri. Sezona od 15. junija do 31. avgusta. Pension: Celodnevna oskrba 32— do 40— Din. Pošta, telefon, radio.

504

LEOPOLD MIKLAVČIČ

SODARSTVO

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO

■se toplo priporoča za prevzem vseh v stroko spadajočih del-

510

FRANC DEMŠAR

ZALILOG 22, pošta ŽELEZNIKI

Lesna trgovina, škrilolom in izdelovanje škriljevih plošč. — Promptne vagonske dobave. Prevzemam kritja vsakovrstnih stavb, cerkva in zvonikov.

587

PRIPOROČAMO TVRDKO

ŽLEBNIK IVAN

©PT18C DIM UJ [R! ^ [R

V DOMZA1AH

384

Priporoča se soboslikarstvo, črkoslikarstvo in pleskarstvo

IVANA POTOČNIKA na BLEDU

V vili „Drina" trgovina s šolskimi potrebščinami in papirjem

639

PRIPOROČAMO TVRDKO

MATEJ

MIKLAVČIČ

TRATA

KLEPARSTVO

IN

VODOVODNU INŠTALACIJE

NAD

SKOKI O LOKO

505

PRIPOROČA SE

FLERIN RUDOLF

strojno ključavničarstvo

MENO ES

439

J. DERMOTA, ŽELEZNIKI, Jugoslavija

USNJARNA, EKSPORT ČRESLA

TELEFON ŠT. 2 USTANOV. L. 1840

519

Vsem tujcem in letoviščarjem priporočamo

RESTAVRACIJO AŽMAN na BLEDU

Abonenti. — Hrana ala karte. — Tujske sobe. — flvtogaraža. — Lep vrt.

633

ASTORIA

JUGOSLAVIJA

PENSION ASTORIA u najlepšem južnom centralnom položaju, leži nad kupališnim parkom, samo jedan časak od jezera i tri časaka od Grajske kupelji oddaljen.

PENSION ASTORIA in schonster sudjicher, zentraler Lage, ober dem Kurparke gelegen, eine Minule vom See und drči Minuten vom Schlossbade (Grajska kopel) cntfcrnt. — Alle Zimmer mit fliessendem Kali- und Warmwasser, Zimmer mit Loggien, Ausblick auf den See und das Gebirge, schattiger Garten und luftiger Speisesaal. — Die Mahlzeiten werden an separaten Tischen im Speisesaal oder im Garten servlert. — VVeitere Auskiinfte durch die Leitung der Pension Astoria, Bled I, Jugosl.

PENSE ASTORIA v nejkrasnejši, jižni, centralni poloze, nad lazčnskvm parkem ležici, vzdalena jednu minutu od jezera a. tri m,inuty od jezernicli lažni (Grajska kopel). — Všeclmy pokoje s tekmici studenou a teplou vodou, pokoje s loggiemi s vyhlldkou na jezero a na liory, zalirada a vzdušna jidelua. — Strava se podava u sepanitnich stolu, die prani v jidelne nebo v zahrade, a pense sestava ze tri časti. — Dalši informace nejocliotneji podava majitel pense Astoria, IJled I, Jugoslavie.

645

STAVBNO PODJETJE

IVAN PLEMELJ — BLED L

TELEFON ŠTEV. 27

Prevzema in izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. — Daje informacije za nakup in prodajo vil in stavbenih parcel.

649

SOPAR ANTON

MODNO ČEVLJARSTVO

BLED

848

Priporočam vsakovrstno usnje posebno močno za delavne in boljše čevlje. V zalogi čevljarske potrebščine in posebno močni čevlji domačega izdelka.

IVAN JAMAR, BLED I.

MARTINOVA UL. 23

646

Pension Dir. Uočeoar ** Bled

644

HOTEL JEKLER, BLED — JUGOSLAVIJA

Centralni položaj — Dobry mčstansky dum — Prvotfldnl obsluha.

Zentrale Lane (lutes btirgerlich.es Haus — Erstklassige Bedienung.

640

ALBIN IZLAKER

SPECERIJA DELIKATESE VINARNA

PKNSION

KINO

BLED

LJUBLJANSKA CESTA

636

M. GOGALA

mizarsko podjetje

NA BLEDU

Telefon štev. 52

Specijalna tvornica

.STURMflNN" patentnih smučnih oken

638

Krojač za dame in gospode. Teilleur pour madames et messieurs,

JAN1K© M U 2 A (NI

<3 iraijjg lk<§> cs- H<& EBILIEO DD. v® qj gj <§> s D m v S e

On parle francaise. Man spricht deutsch.

iOHOpCTV no pycKH.

641

Kralj: dvorni dobavitelj

JURIJ RAVNIK

parna pekarna in slaščičarna

BLED, Grajska c. 94

642

PENSION VOVK BLED

JUGOSLAVIJA

allrenommierles feinburgerlich.es Familienhaus, liegt in angenehmer ruhiger, staubfreier Lage. Zwei Minuten vom See und Kurpark entfernt. Sehr groBer schattiger, an Wald und Feld an-grenzenderGarten. Von den Zimmern derPension bielet sich eine herrliche flussicht auf den See und Triglavgebirge. Das Etablissement besteht aus einem Hauptgebaude, flieBendes Kali- und Warmwasser, und einer Gartenhauschenkolonie. Diese Gartenhauschen sind einzelne, vollstandig eingerichtete Zimmer mit Japanischen Schiebe-fenstern und Turen, jedes mit Veranda, absolut staubfrei, mitten im Grun gelegen, als gesunde Sommerwohnung immer bevorzugt und sehr

beliebt. Reichliche und gute Wiener KCiche. _ 654

Priporočamo gostilno

pri „Planincu" na Bledu

Grajska cesta 5

Priznana vina, najboljše pivo, izbrana hrana. Tujske sobe. — Cene solidne.

Empfehlen Gasthaus

pri „Planincu" in Bled

(■rajska cesta 5

Bekannt erstklassige Weine, allerbestes Bier, vorz. Kiiche. Fremdenzimmer. Solide Preise.

651

HOTEL OLYMPIC, BLED

IZeimibiraiOe Laigj©„ dloir-ekt m\m See un<đi DCtaippsiiFk

(□©inifeFSiOifiisi D@f|S>, ■kiU @lb jj@s©Fty Bini p@D©<|| lk©pgiDii§lk©f|Si psupBssi ____653_

PENSION NORREGAARD

BLED CEIMTRUM JUGOSLAVIJA

Ganzjahrig geSffnet. Erstklassige Zimmer. Im VVinter geheizt. Ver-schiedene Kuchen. Auf Wunsch auch Diate. Herrliche Lage. Vor-zugliche Bedienung. SchSner schatiger Garten. Haus-Autotaxi

jederzeit zur Verfugung. lnformationen: E. Norregaard, Bled

OiBopeHo npo3 uejiy ro;iHiiy. I Ipno-KjiacHe co6e. y 3HMH jiomchc Pa3-jihmhtc KyxHii,e. Ha >i<eji>y Hjmera. itmiaii uoJio)Kaj. Y3opiia nocjiy)i<6a. Jlen cjenouHT ripT. y CBai<y ;;o6a na pa-iiiOJiaraiiiC i<y<iHH ayToiaKCH. Hii(|iopMauMJe: E. Hopperaap«, lijie«.

IIAH3M0H HOPPEi AAPfl

BJ1EJI UEHTPVM jyrOCJlABMJA

637

'ensfon* VH0

Sokol

>«f l.

oslaoija

652

Splošno strojno mizarstvo

Jos. Črnologarja na Bledu, Grajska c. 27

Vas vsestransko najbolje zadovolji.

647

PENSION SVOBODA

BLED-VELDES 3UGOSLAVIEN Vornehme Famillenpenslon.

In prfichtiger, ruhiger, staubfreier Lage, besonders geeignet fiir Erholungsbedtlrftige, 4 Minuten vom See und Žentrum entjernt, Wald in unmittelbarer Nfthe. Elegante sehr geraumige, peinlicli reine Zimmer; Oiessendes VVasser, Gros.se Veranden mit freiem Aus Mick auf das Gebirge. Sehr grosser schiiner Garten mit schattigenSitzplfttzen.Salon u.Badezimmer im Hause. Eteichliche, vorziigLVerpflegung :s Mahlzeiten taglich.

War VVirbel sucht, der bleibe fern, Wer Ruhe liebt, der wohnt hrer gern I

657

s£"Ld HOTEL CENTRAL - BLED

Pobrežni lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll^

Neu renoviert. — Direkt am See- gelegen. — See u. Sonnenbad im Hause. — Boote. — Garage. Seeveranda. — Schattiger Garten. VViener Kiiche. — Mittelstandspreise. — Tel. Nr. 57.

Na novo renovirano. — Uz jezersku obalu. — Jezerska i sunčana kupelj u kući. — Čamci — Garaga. Veranda na jezeru. — Sjenovit vrt. Bečka kuhinja. — Cene za srednji sloj. - Tel. broj 57.

Na novo renoviran. — Primo na jezeru. — Jazerska i slunečni koupel v dome. —Čluni — Garaže. Veranda na jezeru — Stfnna zahrada. Videnska kuchyne. — Mirne ceny. — Tel. č. 57.

667

ALBINI IP©T©<

URAR V1D®¥BAIM«

GroBe Auswahl u. Lager in (Jhren, Gold-Silber- u. Doubleartikeln. Optik. Bijouterie.

I INI D K =

LED DD

1 UHRMACHER

Velika zaloga ur, zlatnine, srebrnine in double robe. Optika. — Bijouterija.

668

VILLA TONNIES, BLED l„ Aleksandrova 25.

666

Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki

JOSIP PREŠEREN

mmm LESCE.

Zaloga

bencina.

675

LEOPOLD KOLMRN

BLED I., GRAJSKA C. 37

izvršuje vsa krojaška dela po najnovejši modi. Lika in čisti obleke.

656

Priporočamo splošno znano industrijo cementnih izdelkov vseh vrst.

ALOJZIJ KAPUŠ - - LESCE-BLED

TRGOVINA STAVBENEGA MATERIJALA Postrežba solidna!

669

Vsem izletnikom, turistom in potnikom priporočamo staroznano restavracijo pri kolodvoru Lesce-Bled

ff

Solidna postrežba. Vedno mrzla in topla jedila: avtogaraža. — Avtobus Lesce—Bled k vsem vlakom. - Tenis. — Vrt v senci. Kopalnice. — Tujske sobe.

672

JANKO ŠUMI, RESTAVRACIJA, LESCE-BLED

nudi vsem potujočim in domačinom priznana vina, vedno sveže pivo ter topla

in mrzla jedila.

V hiši mesarija in prekajevalnica. Vedno sveže blago.

674

Priporočamo splošno čevljarstvo

LOVRO ŽAGAR

LESCE pri BLEDU

673

Priporoča se trgovina z mešanim blagom

Franjo Mlakar, nasl. Lesce pri Bledu

Vedno sveže blago v zalogi. — Postrežba in cene solidne.

677

ANDREJ JEGLIČ - LESCE pri BLEDU

Telefon štev. 8.

Čekovni račun št. 14.729.

Trgovina z mešanim blagom. — Zaloga špecerije, galanterije, konfekcije, manufakture in volne. Zastopstvo in zaloga vsakovrstnega stavbenega materijala, umetnih gnojil ter semen —

Pletilna industrija, — Bencin črpalka.

670

Das direkt am See gelegene

m* HHI Pili m

BLED Jugoslavija

Direktno na obali jezera ležeći

ist vollstandig neu renoviert und eingerichtet. (Jnmittelbar am Strande befindet sich ein

schattiger Hotelgarten. Badegelegenheit fiir Schwimmer und eigene kostenfreie Boote. Erstklassige VVienerkuche. Prospekte stehen kostenlos zur Verfugungl Tel. Nr. 21.

je potpunoma renoviran i na novo opremljen. Neposredno uz obalu nalazi se sjenovit hotelski vrt. Prilika za gajenje plivačkog športa i vlastiti čamci besplatno na razpolaganje. Prvoklasna bečka kuhinja. Prospekti šalju se na zahtjev bezplatno! Tel. br. 21.

658

Obiščite trgovino z mešanim blagom in točilnico

ANICE BURJA na BLEDU

kjer Vam je najsolidnejša postrežba zasigurana.

Cene zmerne.

662

Trgovina z železnino, kolesi, stroji in sestavnimi deli. Durkopp, fldler kolesa; S. K. F. krogljični ležaji.

FRANC KUNSTELJ

icleh i.

mehanična delavnica, splošno ključavničarstvo, vodovodne naprave. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in po najnižjih cenah.

Telefon St. 7»

661

Priporoča se na novo otvorjeno SPLOŠNO MIZARSTVO

ANDREJA POTOČNIKA

na BLEDU, KREKOVA CESTA

707

AMBROZIC ALEXANDER

URAH

BLED L, CANKARJEVA C. št. 47

Zaloga srebrnine in zlatnine. Optični predmeti.

659

Priporočamo vsem, kateri se hočejo z dobro kapljico in izvrstno jedačo okrepčati

(^©STDLN© DIM P>lREIM®eDSeA

P IE RIN U S™ - ©LUP ima LIESCACHI

Velik senčnat vrt.

DD

nvtogarage

Zaloga pive itd.

716

Strojno mizarstvo ir|

MEJAČ & ROJEČ

Kamnik. ^S^S

vr|| Zaloga pohištva.

fy|[j| Specijalna delavnica narod-w^''jl nega pohištva.

W Šolske in cerkvene klopi.

293

PRIPOROČAMO

ST. SAVS, KAMNIK, MAJSTROVA UL. 20

prvo kemičnočistilnico inpralnico v Kamniku, II] Ima največjo zalogo raznovrstnih moških, katera kemično čisti obleke pere in lika perilo. ||| damskih in otroških čevljev po najnižjih cenah.

258

AUGUST NANUT, KRANJ

Obiastno preizkušeni zidarski mojster. — Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi izvršuje načrte in daje nasvete.

Delo solidno! Cene konkurenčne!

99

Najugodnejši nakup Vam nudi tvrdka

M. PANGERC IN DRUG dr. z o. z. BLED II.

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Telefon interurb. št. 40 Pošt. ček. rač. št. 11.459

663

Higijensko i moderno uredjeni

PENSION PLEMELJ

Splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo

LEBAR LEOPOLD

BLED, GRAJSKA CESTA št. 3

712

BLED, CERKVENA

Hygienisch und m

Otvoren celu godinu, položajem uz jezero i kod 1 ječi -

lišnog parka. Razjašnjenja daje uprava pensiona.

UL. 127, JUGOSL.

odern eingerichtet

Das ganze Jahr ge-offnet. Unmittelbar am See u. Kurpark gelegen. - Informa-tionen durch Pen-sionverwaltung.

706

Korošec Franc, tapetnik

Bled I., Črtomirova 49

Izvršuje vsa tapetniška dela najsolidneje.

Zaloga otoman, stolov, modrocov etc. Cene nizke. Postrežba solidna.

713

MATEVŽ ZVAB

splošno krojaštvo LESCE—BLED štev. 38

714

Priporočamo strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo

JAKOBA ERŽEN A

V LESCAH PRI BLEDU

715

LEOPOLD JESIH

restavracija in mesarija

MEDVODE št. 38

Tujske sobe Senčnat vrt Letoviški kraj

Idealno kopališče Sora

682

Najbolj na roko

Vam je v Irgovino

„k Marinku" A. ZALETEL

trgovina z mešanim blagom PRESKA (pri cerkvi), pošta MEDVODE

kjer Vas postrežemo z najboljšim, vedno svežim vsakovrstnim blagom najceneje in najhitreje!

683

FRANC OREL

pohištveno In stavbeno mizarstvo ter zaloga rakev.

Goričane 30

pošla Medvode

678

OVAN seunig ml. n=7

V T^CIEIM F> M D LJU1LJAMD *

688

FRANJO PERŠIN

sedlarstvo in vozno ličarstvo

ŠT. VII) nad LJUBLJANO

IZIDOR KOSMAČ

llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll

splošno čevljarstvo in izdelovanje gojzerc llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

GORIČANE štev. 2

p@ita M E O M © B> E

679

Se priporoča za izdelavo vsakovrstne konjske opreme, tapeciranje in ličanje voz.

692

FRANC JENKO, MEDVODE št. 3

SEDLARSTVO IN TRGOVINA Z USNJEM

Prodaja vsakovrstnega usnja za čevljarje. Cene konkurenčne!

686

GREGORIN

mehanična delavnica

V ŠT. VIDU

nad Ljubljano

IZVRŠUJE: vsa mehanična popravila avtomobilov, motorjev in dvo-koles, hitro, vešče in po solidni ceni.

694

EGIDEJ in ERJAVEC KAROL

POLEG TACENSKEGA MOSTU vas BROD, p. Št. Vid nad Ljubljano

Zaloga in prodaja pohištva.

S©im<e s mra e f m © S

Vsi izdelki zajamčeno lastni izdelki.

697

A. RUPAR

gostilna „Cebav"

V ŠT. VIOLI

nad LJUBLJANO

Toči pristna vina in daje svojim cenj. gostom izvrstno domačo hrano po zmerni ceni.

695

56

BENCINSKA STANICA

Zastopstvo in zaloga naj-jačje amerikanske gume

„GENERRL"

I

Hi .4.

TRGOVINA S. J. ROZMAN

ŠT. VID nad Ljubljano. -:- Telefon št. 2.

690

MLAKAR IGNAC

SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO

ŽELEZNIKI nad Škofjo Loko

se priporoča za slikarska in pleskarska dela po najmodernejših vzorcih. Prevzema popravila ali slikanje cerkva na novo.

Točna izvršitev in konkurenčne cene.

701

IVAN ŠMELCER

prva gorenjska izdelovalnica stolov različnih konstrukcij

PRESKA št. 6, p. MEDVODE

Izdelava garantirano solidna

Cene konkurenčne.

702

M. R. PLEVEL, PRESKA pri Medvodah.

Velika zaloga šivalnih strojev, koles, gramofonov, plošč ter vseh nadomestnih delov in pneumatik.

Zaloga ur, katere se izdelujejo tudi po naročilu.

Vsem cenjenim odjemalcem izvršujem brezplačna popravila.

Ceniki brezplačno 1 Točna postrežba, najnižje cene.

681

SODARSKA ZADRUGA reg. z. z o. z.

TACEN PRI LJUBLJANI, POŠTA ŠT. VID-VIŽMARJE

izdeluje vsakovrstne kletne in transportne sode ter kadi. Vsa v svojo stroko spadajoča dela vrši solidno in poceni.

689

SLAVKO OMEJEC, ŠT. VID št. 87 nad LJUBLJANO

Izdelovanje vsakovrstnih čevljev po meri, specijelno „GOJZERCE" &€®imky]imira<£[n)@ <đl<eD<§> dfd <s©in>©E

691

KRATKV ANTON, g@stSBnia

v PODSORI pri ST. VOBU nađ Mutoljam®

se priporoča za obisk vsem p. n. izletnikom, letoviščarjem, katerim nudim topla in mrzla jedila, pristna zdrava vina in vedno sveže pivo po zmernih cenah.

693

ŽONTAR JAKOB

TESARSKI MOJSTER

vas PRESKA pri Medvodah

Izdeluje vsa v svojo stroko spadajoča dela po lastnih in danih načrtih.

Specijelno izdelovanje stopnjic.

700

ŠUŠTERŠIČ JOŽE

stara gostilna „PRI TONETU"

SENIČICA pri Medvodah

Prodaja vina na debelo — Žaga

Ustavi se, prigrizni pristno kranjsko klobaso poleg naravnega vina. Drago ni!

703

MIZARSKA ZADRUGA

R. Z. z 0. Z.

ŠT. VID

nad LJubljano

prevzema stavbena in pohištvena mizarska dela, stalna bogata zaloga pohištva.

Električno-strojni obrat.

Dos. Kuhar, Val. . Mrak, J. Kajzar, Fr. Kregar.

696

MERHAR DVAN

STANEŽIČE 21, pošta ŠT. VID nad Ljubljano

Izdeluje in prodaja vsakovrstno pohištvo, prevzema razna stavbna dela po danih in lastnih načrtih. — Vsi izdelki garantirani in po konkurenčni ceni.

705

FANI BEZLAJ

vas VAŠE št. 2 pri MEDVODAH

gostilna s tujskimi sobami na lepem solnčnem in zračnem kraju v neposredni bližini Sore — najlepša točka za kopanje poleti in smučanje pozimi.

699

ANTON PDK©N

gostilna in prenočišča pri kolodvoru

LESCI°BLEO

671

41

MEKINC PAVEL — BLED I

Frizerski salon za dame in gospode

Vis a vis Hotel ,,Union'

Friseur-Salon fiir Damen und Herren

Salon friseur pour les dames et les monsieurs 665

FR. JEMC, BLED

MARTINOVA CESTA 90

Splošno priznano moderno in strokov-njaško soboslikarsko, pleskarsko in črkoslikarsko podjetje.

TEl.. ŠT. 79 UST. 1908

Lepe in zračne tujske sobe na brez-prašnem prostoru z razgledom po Bledu in okolici. 2 min. od jezera.

710

MARČA1M ZINKA, BLED, JUGOSLAVIJA

Handelshaus und Pension. Das ganze Jahr geoffnet. Eine Minute vom Seestrande u. Kurpark entfernt. — Wiener

Kiiche. Solide Preise. Modesalon und Ladengeschaft im Hause.

Maison de commerce et pension. Ouverte toute 1'annee. fl une minute de la cčte du lac et du pare courant. — Exelente

cuisine viennoise. Prix tres moderes. Salon de la mode et boutigue dans la maison.

Priporočamo trgovino z vedno svežim meš. blagom

JOŽETA PRISTOVA v GORJAH pri BLEDU

Sezijska stanovanja posameznim družinam.

Solidna trgovska hiša.

722

HOTEL „„LOVEC" = BLI

Najsolidnej Kopeli. —

Solidestes I Wnsser, —

Nejsolidne j:

•K......ein

DO

Sn blejska hiša. — Lega 1 min. od jezera. — Pension. Tekoča topla in mrzla vodu. Veranda. - Avtnjrurnire. --- Avtotaks v hiši. — Avtobusne zveze na vse strani. — Cene

nizke. — Postrežba točna, liius in Bled. — 1 Min. vom Seeufei entfernt. — Pension. -- Fliessendes heiases und kal te s Veranda. B&der. — Autogarage. Autotaxi im Haus, — AutobuBverbindungen in allen

Richtlinien. — Masaige Preise. — Aufmerksame Bodienung. H dum na Bledu. Stoji I min. od jezera. — Pension. — Tekoucl tepla a ehladna* voda. y. — Veranda. — Avtogarage. — Avtotaks v dome. — Avtobus sveze na vSechy strany. —

Cen v nizkč. — Obsluba vzorna. ,_■____711

FRANC PETAČ

trgovina z mešanim blagom in stavbenim materijalom

SP. GORJE PRI BLEDU - TELEFON št. 11

PODRUŽNICE: Spodnje Gorje 86, Dolgo brdo 23. Ribno 62.

Velika zaloga življenskih potrebščin, špecerije, kolonialnega blaga in galanterije. IZDELOVANJE

cementnih strežnikov, cementnih cevi (za kanale) vseh velikosti.

723

PENSION GORENJKA

BLED

Mirna, prahu prosta'lega., v cen-trumu, v neposredni bližini jezera. Velike, zračne, moderno preurejene sobe s toplo in mrzlo vodo. Kopalnica. Prvovrstna ~, dunajska kuhinja. Solidna in pazljiva postrežba. Zmerne cene.

■H

PENSION GORENJKA

BLED

Ruhige, staubfreie zentrale Lage in unmittelbarer Seenahe. Grosse, luftige Zimmer, renoviert u. neu eingerichtet mit fliessendem Kalt-u. Warmwasser. Erstklassige Wie-ner Kuche. Solide und aufmerk-same Bedienung. Massige Preise.

655

M. ULČAR — BLED L, MARTINOVA CESTA 16

Najstarejša trgovska hiša Das alteste Handelshaus Najstarši obchodni dum

664

Gostilna „pti ČOPU"

v ŽIROVNICI Posebno priporočljiva radi krasne le^e neposredno pod Stolom. Krasan vit. Izborna vin.-i. Domača kuhinja. Tujske sobe. Cene zmerne.

719

Priporoča se modno krojaštvo

JOŽKA SVETINE

V DOBRAVI—VINTGAR

Cene in postrežba solidne

721

Priporoča se največja trgovska hiša

F. KALAN v ŽIROVNICI

leži ob železnici in državni cesti

718

Priporoča se restavracija

„pri Kolodvoru" Dobrava-Vintgar

last IVANA STARETA

FRANC ZALETEL

VELEŽGflNJARNfl ŠT. VID NAD LJUBLJANO

priporoča vse vrste domačega žganja kot: brinjevec, slivovka, borovničar, vinsko žganje, kakor tudi vse vrste likerjev in ruma po konkurenčnih cenah.

727

HOTEL HOM pri BLEDU

Tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo. Kopalnica. Domača kuhinja. Do Bleda 15 min., do Vintgarja 10 min. V bližini naravi smrekovi sprehodi. Zelelezniško postajališče pri hotelu. Pojasnila daje vodstvo hotela.

Sobe za strance. Tekuča topla i mrzla voda. Kupaona. Domača kuhinja. Do Bleda 15 min., do Vintgarja 10 min. U blizini prirodna omori-kova šetališta. Željeznička stanica kod hotela. Razjašnjenja daje uprava hotela.

Fremdenzimmer mit fliefiendem kalten und warmen Wasser. Badezimmer. Biirgerliche Kuche. Bis Bled 15 Min.,, bis VVintgar 10 Min. In der Nahe Fichtenvvalder-Spaziergange. Eisenbahn-Haltestelle nachst Hotel. fluskiinfte bereitwilligst durch die Hotelleitung.

Pohostinske pokoje s tekući teplou i chladnou vodou. Koupelna. Domaći kuchvne. Na Bled 15 min., do Vintgarja 10 min. V blizkosti prirodni smrkove promenady. Železničnf stanice

vedle hotelu.

724

KRAMAR JOŠKO

trgovina in gostilna

VODICE NAD LJUBLJANO

Letoviški kraj, lepa točka za izlete ali stalen oddih. Mirna okolica med gozdovi Točijo se pristna vina izlastni h vinogradov na Bizeljskem in Dolenjskem. Domača in meščanska kuhinja, prostorne tujske sobe, kegljišče itd.

737

FRANČIŠKA CIRMAN

trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki

ŠT. VID

nad L|ubl|ano

Solidna postrežba I

Najnižje cene!

725

Prva žebljarska industrija kovanih žebljev vseh vrst

ZUPAN in STRGOVŠEK

V LESCAH NA GORENJSKEM

676

ANA

trgovina z mešanim blagom in gostilna

GORIČANE pri Medvodah

Solidna postrežba! Nizke cenel 730

KAROL NOVAK

ŠT. VID

nad LJUBLJANO

Oblastveno izprašani in koncesijo-nirani kamnoseški mojster.

Sprejema vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.

728

ANA FLORJANCIC

gostilna „PRI P fl V L 1 N Cl"

MOSTE PRI KOMENDI

toči pristna vina, dobra domača hrana, tujske sobe. Postrežba točna. Cene nizke.

734

GUBANEC IVAN

trgovina in gostilna

VODICE štev. 16 (Gorenjsko)

postreže vedno s svežim blagom, najboljšo pijačo in domačo, po naročilu tudi boljšo hrano.

736

ROZALIJA NOVAK

vas VAŠE št. 9 pri Medvodah

Trgovina z mešanim blagom, vsak dan sveže pečen domač bel in črn kruh.

729

IVAN REBOU - ŠČETKARSKA DELAVNICA

MOSTE štev. 55 PRI KAMNIKU

Izdeluje raznovrstne ščetke. zidarske in slikarske čopiče ter vsa v četarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Kupuje žimo in ščetine po dnevnih cenah.

733

Prav toplo priporočamo priljubljeno

gostilno CIRMAN v Mednem

pošta ŠT. VII) nad Ljubljano

kjer so izletniki z vsem najbolje postrežem. -:- -:-

698

VILFAN ALOJZ, modno krojaštvo KNAPE-BUKOVŠČIC A, p. Selca n. Škofjo Loko

izdelovanje oblek po krojih prvih svetovnih krojnih šol. CENE BREZKONKURENČNEI

603

Priporoča se

ANTON PLUT čevljarski mojster

KAMNA GORICA

kateri Izvršuje vsa čevljarska dela najsolidneje.

578

Priporočamo

FRANJO KflRBH, trgovec

JESENICE, Slomškova 2,

738

Priporočamo

R.in K. RBRGC

gostilna in trgovina T, na DOVJEM.

740

ANTOM MELNIK

zidarski mojster in posestnik

DOVJE 8 (Gorenjsko)

izdeluje

specijelne železobetonske ograje ročnega dela po lastnem izumu ter vsa

v to stroko spadajoča dela. Posebno vzorne hleve in gnojne jame.

739

Vsem

potujočim, kakor tudi domačinom se priporoča trgovina z mešanim blagom in manufakturo

F. IRABflČ M ©Istra ima

V novi hiši udobne tujske sobe!

747

Priporoča se gostilna, pension in dependance

JANŠA" na Dovjem

Gorska lega. - Lep razgled. - 10 tujskih sob. - Kopalnica. - Glasovir. - Radio v hiši.

741

Fran Mrak

splošno mizarstoo o Mojstrani.

745

Priporoča se izprašani podkovski in vozovni kovaški mojster

Jakob Zalokar - Mojstrana

Delo in cene solidne!

743

Tujcem in izletnikom se priporoča restavracija „RAE3IC", kjer so na razpolago udobne tujske sobe, vedno topla in lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll mrzla jedila, priznano dobra pijača.

Lep senčnat vrt. - Cene zmerne. - Kegljišče.

744

Hotel „TRIGLAV"

(J. Rabič) Mojstrana.

Priznano shajališče lovcev, turistov in smučarjev. - 32 sob z elek. razsvetljavo. Z lovskimi trofejami okrašene jedilne sobe. - Radio - Kopalnica. - Lep senčnat vrt. - Kegljišče - Izborna kuhinja in pijače. - Vodniki in nosači sa preskrbe. Pojasnila daje

vodstvo hotela.

748

Priporoča se restavracija

POD KEPO

v Dovjem - Mojstrani

pri kolodvoru.

Prvovrstna kuhinja. Pristna dolenjska in štajerska vina. Zračne tujske sobe. Lep

senčnat vrt. Glavno izhodišče v Triglavsko pogorje.

742

ERŽEN IVAN. splošno čevljarstvo

MOJSTRANA

izdeluje specijelno trpežne „gojzerce" iz ruskega usnja in vsa v to stroko spadajoča dela.

Podružnica: Kranjska gora.

746

1'KODA.IA NAREJENIH moških in otročjih oblek, klobukov, čepic, srajc in samoveznic. V zalogi imam raznovrstno tu- in inozemsko blago, iz katerega izdelujem obleke po meri v najkrajšem času — Izvrstna izdelava. — Solidna postrežba. — Itlago dobro.

IVAN ZVEZDA, Jesenice-Fužine, Cankarjeva cesta 5 (blizu tovarne).

750

Gostilna „ J A I) R A N - S P LIT "

JESENICE, Prešernova c. 7.

Točijo se pristna dalmatinsku vina iz lastnih vinogradov.

Z;i obilen olii.sk se priporoča MARASOVIĆ.

_ 751

I V A IM JEN K©

stavbeno podjetje Slovenski Javornik štev. 59

se priporoča za vsa v to stroko pripadajoča dela.

753

Trgovina z železnino, zaloga železa, cementa, štorja, strešne lepenke, barv, štedilnikov, kuhinjske in porcelanske posode ter vsakovrstnega orodja

AVGUST KLABUS - JESENICE, Gosposvetska c. 13.

Cene solidnel Postrežba točna 1

749

IVAN STOJflN

JESENICE-FUŽINE, Občinska 23.

Specijalist

za izdelovanje usnjatih jopičev in uniform.

754

Priporoča se

moderni frizerski salon za dame in gospode

PAVEL DEMAK, Slovenski Javornik.

752

ALOJZIJ SMOLEJ

strojno mizarsko podjetje KraumjSkai ^©irau

761

Priporoča se staroznana gorenjska hisa

M R A K

v KRANJSKI GORI

katera oddaja letoviščarjem tujske sobe.

763

Vsem letoviščarjem in tujcem

se priporoča pension

„Vila Mojstrovka"

Kranjska gora.

Velik senčnat vrt. Lega ob vodi Pišenci. Lep razgled na gore. Gozdnati izprehodi. Na izbiro 10 tujskih sob v novi stavbi.

756

Modemi In higijenski

frlseur-salon za dame In gospode

M. DORČEC

KRANJSKA GORA.

0

Zaloga parfumerije.

766

Preporučamo priznatu obljubljenu gorenjsku kuću sa balkonom

Mil M

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

KRANJSKA GORA

Edinstvena stara gorenjska stanovanjska hiša

FRANC LAVTIŽAR v Kranjski gori.

Brezprašen in brezhrupen prostor. Velik senčnat vrt z uticami. Ob vrtu potok.

Naravni gozdnati sprehodi. On parle francals, anglals, alleman, et 1' Itallen.

762

STANOVANJA

v novi hiši pod Vitrancem

A.ČERNE

KRANJSKA GORfl.

765

llllliilllllllllillnlilllillilililiiiill

koja raspolaže sa 9 soba za strance. Divan razgled na

gore 1 Položaj slobodan svake prašine 1

Vrt u sjeni!

757

Kaoama „PRISANK"

o dolini Pisemce pod Viliramcem. Solnčna lega. v bližini tenis in kopališče Jasna.

764

DANIEL ŠEFMAN

valjčni mlin in žaga

v KRANJSKI GORI.

ZALOGA VSEH VRST MOKE.

768

ALOJZ PANTER

prva manufakturna trgovina v KRANJSKI GORI.

759

Modni damski in moški krojaški atelje

ANTON ZAVODNIK, Kranjska gora

priporoča izgotovitev raznovrstnih damskih in moških oblek. Solidna izgotovitev. Najmodernejši kroji. Zaloga konfekcije, športnih čepic in klobukov.

755

V

SMOLEJ STEIFII, firgoBiiima z lmešaimihm blagom

KirMJska gordi.

Oddaja slcđ/morađinj — nooa hiša — gorska lega — lep razgled.

760

33

SMUK FRANC

KRANJSKA GORA

Jugoslavija, Dravska banovina.

CneuHJajiHCT 3a H3p;my uHnciia 3a mnopTauie,

TVpHCTe H CKHJailie.

Spezialist in Verferti-gung von Sport-, Touri-sten- und Skischuhen.

758

SEL AN VALENTIN

splošno čevljarstvo in tujske sobe v novi stavbi v KRANJSKI GORI štev. 119.

770

Priporoča se

FRANJA URBANI3A

strojno pletiljstvo in zaloga pletenin

v KRANJSKI GORI.

771

ŠENK ALOJZ

strojno mizarstvo PODKOREN, p. Kranjska gora

se priporoča za vsa stavbena in pohištvena dela, katera izvršuje strokovnjaško in po zmernih cenah.

769

Strojenje

usnja in raznovrstne kožuhovlne n. pr. ovčje in Jagnjetove kožice. Zaloga specijelno trdnega usnja za podlogo gojzerc.

767

PO

n> n< a

oo ui

Tujci, letoviščarji!

Z vsem zaupanjem se obračajte za vse informacije na

P

v RATEČAH.

Gorska lega 870 m. Divni sprehodi - zimski šport!

774

PENSION „ZLATOROG"

KRANJSKA GORA.

Brezprašna In mirna lega, 3 minute od postaje, diven razgled na Prisank in Razor. Velik vrt. 17 tujskih sob. — Prvorazredna dunajska in srbska kuhinja, dletetična kuhinja in razni mlečni proizvodi.

Staubfrele, ruhige tage, 3 Minuten vom Bahn-hofe entfernt. Herrliche Fernsicht aul Prisank und Razor. Grosse Gartenanlagen. — 17 Fremdenzimmer. Vorzugllche Wiener-, Ser-blsche und Diatetische Kuche. - Bedienung mit verschledenen Milchprodukten.

772

cm

Vsem letoviščarjem in tujcem se priporoča pension & gostilna

RflSlNGER (Stara pošta) v Podkorenu

pri Kranjski gori. fUlen Landungsgasten und Touristen empfehlt sich Pension & Gasthaus

RflSlNGER (Stara pošta) in Podkoren

bei Kranjska gora.

7?3

Priporoča se splošno ključavničarstvo

REBEK IX DRUG

t v Bohinjski Bistrici.

777

Priporoča se splošna čevljarska delavnica

VIKTOR RAVHEKAR v Bohinjski Bistrici.

Izvršuje nepremočljive smučarske in turistovske čevlje, kakor tudi štrapac in najfinejše čevlje solidno in po zmernih cenah.

779

Obiščite najstarejšo gostilno v BOHINJU

pri „BECU", last I.MENCINGERJA.

Prenočišča — vrt — veranda.

786 \

Priporoča se

splošnoznana kolarska delavnica

FHflNC KONIC u Bohinjski Bistrici

katera vsakogar najsolidneje postreže.

784

Bencin.

Auto-olic.

Največja trgovska hiša v Bohinju

G. BUDKOVIĆ

Zaloga: špecerije železnine - čevljev manufakture — galanterije — delikates stekla porcelana žita moke — šolskih in pisarniških potrebščin, razglednic in športnih predmetov za turiste, smučarje

in letoviščarje.

KUIANTNA POSTREŽBA. - ZMERNE CENE.

En gros. En detaiL

M/VTEVŽ HRIBAR - BLED I, Jugoslavija.

Letovišče. - Lažne. - Kurort.

Modni krojaški salon za dame in gospode, Črtomirova ulica 45. Vila Hribar 5 minut do jezera. Tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo. Kopalnice, flvtogaraža. - Senčnat vrt. - V bližini hotel „(Jnion" in Pension Dr. Hočevar.

Modni krejcovsky salon pro damu

i pany, Črtomirova ul. 45. Villa Hribar 5 minut do jezera, pokoje pro hosty sa tekouci teplou i hladnou vodou. Koupelny. - Autogaraže. Stinna zahrada. V blizkosti hotel „Union" i pension Dr. Hočevar.

Herren- und Damen- Modesalon Črtomirgasse 45. Villa Hribar 5 Min. vom See entfernt.

Fremdenzimmer mit fliessendem Warm- und Kaltwasser. Badezimmer. - ftutogarage. Schattiger Garten. In nachster Nahe Hotel „Union" und Pension Dr. Hočevar.

650

Priporočamo modni krojaški salon

Martina Mencingerja

o Bohinjski Bistrici št 105.

788

AUGUST ROZMAN

splošno ključavničarstvo

BOHINJSKA BISTRICA

izvršuje specijelno žične ograje, vsa stavbena in kleparska dela naisolidnejše.

778

Priporoča se splošnoznana industrija za izdelavo spec. smučk znamke ,.Triglav"

last JAKOBA ROZMAN A v Bohinjski Bistrici.

Izdelava po norveškem sistemu.

782

^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^

781

SIRARSKA ZADRUG/1

re^ i s trti va na zadruga z omejeno zavezo

STARA FUŽINA V BOHINJU

posta Sv. Da ne z. Bohinjsko Jezero

ki je ena največjih tn naj- ■I^^HMPP' ^

modernejših sirarskih /.a- ' .jM^^^F!;:^. .

drug v Bohinju.

Ustanovljena 1. 1887 i .^fSPERBfcM

Proizvajapolnomastnieinen- , ^SJJ' dolski sir v hlebih od Ifi—H0^*..'A.«. *d^SBLftm ki;. Ii'a/.pi mlaja sir na drobno i........ . J|i, ', •, jdjitaiS

in na debelo. Zmerni- cene. ' * ,,,u*t' *23E^3^

Čekovni račun štev. 13.SP7.i—.........- ~i

Solidna postrežba.

81

1 1

ZOFKA MALENŠEK

_— strojno pletenje — Mechanische-Wirkwarenerzeugung--

BOHINJSKA BISTRICA, Slovenija.

Svakovrstne damske, mužke i dječje pletenine — m Vorschiodene Wirkwaren fiir Damen, Herren und čarape Razašilje en gros i en detail. || Kinder — Striimpfe. Versand en gros und en detail.

787

GRAND HOTEL - PENSION „TRIGLAV"

BOHINJSKA BISTRICA

29 komfortabel eingerichtete Zimmer mit herrlicher Aussicht. — Bade-zimmer - fliessendes Wasser. Elektrisches Licht, — Autogaragen.

Liegehalle. — Sonnenbad. — Klavier und Radio. Abwechselnde und reichliche Kost. — Auf Wunsch Diat-flilchkuren. Erstklassiger und schattiger Garten.

3 Minuten vom Bahnhof und 5 km vom See.

Auto zur Verfiigung! Mittelstandspreise.

789

STANKO BUCflR

čevljarstvo

BOHINJSKft

BISTRICA.

780

Modno damsko krojaštvo

MINKA LOGAR

BOH. BISTRICA 61.

803

Obiščite staroznano gostilno

LOGRR

ob BOHINJSKEM JEZERU

kjer se Vas solidno postreže!

792

Najsolidnejša gorenjska hiša

v RRTEČRH je

gostilna ŽERJAV

katera nudi gostom priznano najcenejšo postrežbo in oskrbo. Zračne in udobne tujske sobe z razgledom na gorovje. Mirno bivanje. Brezprašna lega.

775

Prva parna pekarna v Itoliinj.slii Bistrici last FRANC ROZMAN-A, nudi vedno prvovrstno pecivo.

783a

Prva razpošiljalnica pristnega bohinjskega sira

FRANC ŽMITEK

BOHINJSKA BISTRICA

Jugoslavija.

Trgovina z deželnimi in gozdnimi

pridelki. Zdravilna zelišča.

Brzojavi: Žmitek, Boh. Bistrica. - Telefon št. 4.

790

Buffet

RESMAN pri Bohinjskem jezeru

priporoča vsakovrstne vedno sveže turlstovske potrebščine. Daje Informacije za stanovanja In druso; posojuje čolne itd.

793

Letoviščarjem in tujcem priporočamo

gostilno - pension „SAVICA"

ob BOHINJSKEM JEZERU

(FRANC RESMAN) Bohinjsko jezero št. 45.

795

Hotel „TRIGLAV"

SREDNJA VAS v Bohinju.

Gorska lega. - Zračne tujske sobe. - Prvorazredna postrežba. - Pension. - flvtozveze. Voz na razpolago. - Cene zmerne.

797

JOS. ODAR-JA

nasl. strojno mizarstvo

v SREDNJI VASI v BOHINJU.

Izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela. Specijaliteta

gozdarske klešče in mere za deske.

798

Franc Logonder

Bohinjska Bistrica

izdelovanje vseh vrst cementnih izdelkov.

791

REPINC MARIJA

damsko krojaštvo v BOHINJSKI

BISTRICI 18.

Modni vzorci.

804

Splošno mizarstvo

JOSIP KOVAČIČ

Stara Fužina 61

izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela.

802

Der herrlichste Alpenort fur Sommerfrisehe in Jugoslavien

Hotel und Dependance SV. JANEZ

am BOHINJSKO JEZERO.

Durch das ganze Jahr geoffnet. - 45 Fremdenzimmer. - Badezimmer.

Gesellschaftsraum mit Veranda. - Dunkelkammer.

Post, Telegraph im Hause. Tennis-platz. Einzige Badeanstalt am See.

Wintersport. - 525 Meter iiber dem Meeresspiegel.

und Staubfrei. - In der Nahe Savica-Fall.

Wind-

794

Priporoča se gostilna in mesarija

H ©O INI n K

V SRIEOINIJD VAS«

M © © IH DINIJ) LD

kjer je na razpolago tujcem in izletnikom pristna pijača, kranjske klobase in vedno sveža domača šunka. Udobne tujske sobe. Voznik v hiši! _ 796

Hotel in pension „MARKEŠ", Bohinjska Bistrica.

Oddaljen dve minuti od kolodvora. Prvovrstna meščanska kuhinja, dobre postelje, pozorna postrežba, kadna kopel.

Lastnica: JOSIPINA MARKEŠ-ČUDEN.

Hotel und Pension „MARKEŠ", Bohinjska Bistrica.

Zwei Minuten vom Bahnhof entfernt. Erstklassige burgerliche Kuche, gute Betten, aufmerksame Bedienung. Wannenbad.

Eigentumerin: JOSIPINA MARKEŠ-ČUDEN.

807

Avtobusne vožnje in avtotaksi pri vseh vlakih

v Bohinjski Bistrici na razpolago.

Vozi kolodvor-Jezero in obratno! — Priporoča se podjetje AŽMAN.

805

Najprijetnejše in domače se počuti vsak izletnik in turist

v gostilni pri V. GflŠPERINU, Stara Fužina štev. 27

kjer dobi na razpolago dobra vina in vedno razne sveže prigrizke, - Tujske sobe.

801

:

   

Priporoča se staroznano kovaško podjetje

JOS. BERNIK-A

v SREDNJI VASI v Bohinju.

799

     

FRANJO VOJVODA

JOSIP MARKELJ, strojno mizarstvo

KAMNJE 35 v Bohinju.

808

splošno ključavničarstvo in mehanična dela

v Bohinjski Bistrici št. 15.

806

Tujcem in izletnikom nudi prijeten počitek

gostilna GAŠPERIN

ob državni cesti v STARI FUŽINI.

V zalogi vedno domača šunka, kranjske klobase in izbrana vina.

800

Tujcem in letoviščarjem priporočamo

pension „ŠPIK" v Gozdu

pri Kranjski gori.

Krasni naravni sprehodi. - Lepe in zračne tujske sobe. - Diven razaled. - Cene zmerne.

776

Vsem letoviščarjem in tujcem se priporoča

pension in gostilna F. & T. KAJŽAR v RATEČAH

kolodvorska restavracija iroap. Kajžarja na postaji

Rateče-Planicn. Prvorazredna postrežba. Pristna vina. Lepe in zračne tujske sobe z razgledom na gore. Cene nizke! Odprto celo leto I

809

Trgovina z mešanim blagom in železnino

JAKOB KOZJEK

DOVJE.

810

cvm

OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ

00 1:

ali kiiim/ir

3

krat tako dolgo

kot druge vrste trajajo

štrange, uzde, vrvi za seno, povodci in drugo vrvarsko blago od

mm t d.

Grosuplje pri Ljubljani

To blago se razlikuje od drugega po tem, da ima privezano rdečo oznako, kakor jo kaže tale slika (pajk v sredini mreže z napisom Grosuplje).

Ta varstvena znamka

garantira za najboljšo kvaliteto. — Zahtevajte vse vrvarske Izdelke samo s to znamko I

Prepričajte se in zahtevajte pri Vašem trgovcu vse vrvarsko blago s tako marko! Zadovoljni boste in prihranili si boste mnogo denarja.

To blago priporoča kmetovalcem KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU

321

25

let

v UwiB3>0JjainiBj OirćmdJDilcše H® - T©D©f„ 11=SS

Začeli smo pred 25 leti s pisalnim strojem na kroglic, ležišča „Smith & Bross", prešli smo na močnejši „Underwood", toda 25 let dela, prakse in preizkušnje nas je dovedlo do prepričanja, da zadostimo največjim zahtevam le s

J3deal

kvalitetnim

pisalnim strojem

799a

A00135207B

11

20

D7A

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh