|
Virtualne razstave
|
»Alma M. Karlin«
Nenavadna ženska, bitje ženskega spola, kakor je Alma M.
Karlin (1889-1950, Celje) imenovala sebe, pisateljica,
svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja
ter svetovljanka, je eminentna celjska osebnost, ki je
neizbrisljivo zasidrana v spominu mesta in njegovih
prebivalcev. V slovenskem kulturnem spominu vedenje o njej
in zavedanje o njenem literarnem, raziskovalnem in duhovnem
izročilu najprej vedno trči ob nacionalni predsodek - »saj
je bila Nemka, saj je pisala v nemščini«.V Osrednji knjižnici Celje so se odločili to unikatno osebnost predstaviti v vseh njenih razsežnostih. Virtualno domovanje A. K. bo imelo glede na dinamično naravo spleta mnogo prostorov, prostorčkov in kotičkov. V primerjavi z njenim zadnjim resničnim domom v Pečovniku nad Celjem, ki se je sesedel sam vase, ga bodo vzdrževali, obnavljali in širili. Trenutno odpirajo vrata sprejemnice in vabijo k ogledu! Razstavo pripravil: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje Vizualna podoba: Damijan Kracina Tehnična izvedba: Damjan Leban |
|
|
»Zakaj bi še gospodinja ne imela počitnic?«
V vseh poklicih smo zdaj prišli že tako daleč, da dobi vsakdo, kdor dela, poleti nekaj dopusta, da se osveži in nabere novih moči za novo delo. Zato bo treba gledati tudi na to, da bo tudi gospodinja lahko vsaj za kratek čas pustila svoje vsakdanje in naporno delo in prišla do resničnega oddiha. Saj se bodo učinki takega dopusta povsod pokazali, ker bo potem lahko opravljala svoje delo bolje in tako možu in otrokom bolj koristila, kakor pa če bo utrujena in izčrpana, razdražljiva in nervozna. Privoščite torej tudi gospodinji nekaj počitnic!
…se je zapisalo neznanemu, najbrž ženskemu peresu v poletni številki revije Žena in dom iz leta 1935. Članek z zabavno vsebino je postal podlaga za poletno virtualno razstavo, s katero bi vas radi popeljali v svet priprav na tople poletne dni ter vam z nasveti in reklamnimi oglasi pomagali do idealnih počitnic. Popestrite si letošnje poletje z modnimi in drugimi nasveti izpred sedemdesetih let! Razstavo pripravili: Helena Janežič in Eva Potisek Digitalne kopije: Milan Štupar Tehnična izvedba: Tine Musek |
|
|
|
»V belini še belejša tiha svečka«
Ljubljana na svojih prvih razglednicah 
»Zasveti se, ugasne, zasveti se,« je nekoč zapisal Ivan Cankar, »v belini še belejša tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana?« Zgodovina je v našem največjem mestu našla veliko stičišč. O njem so govorili učenjaki in pesniki. Umetniki so tu iskali svoje navdihe, preprosti ljudje pa svoje življenjske priložnosti. Zato ni nobeno presenečenje, da so se konec 19. stoletja v Ljubljani pojavile tudi razglednice, ki so v svet nosile podobe naše prestolnice.
Pripravili smo izbor ljubljanskih razglednic z začetka 20. stoletja, ker smo prepričani, da ena izmed poti do zgodbe naše prestolnice vodi tudi preko razglednic. Podobe njene zgodovine so namreč hkrati tudi podobe njene prihodnosti. Skozi slike, ki potujejo kot kričeče priče preteklosti, se nam izrisuje arhitektura našega zrelega obličja, predvsem pa to, kar bomo postali. Pričujoči izbor je mali prispevek k prazniku, ki ga Ljubljana praznuje v letošnjem letu, ko je postala prestolnica Evrope. Obenem pa naj služi tudi kot dokaz, da se evropski duh v Ljubljani ni naselil šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, temveč da v njej prebiva že vsaj dve stoletji. Razstavo pripravila: Tomaž Bešter in Žiga Cerkvenik Tehnična izvedba: Tine Musek |