Strokovna razprava GDK: 935 + 85 Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnih proizvodov - izhodišča in aktualno stanje Mitja PIŠKUR* Izvleček: Piškur, Mitja: Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnih proizvodov - izhodišča in aktualno stanje. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 9. V slovenščini, cit. lit. 10. Prispevek poda definicije osnovnih pojmov s področja standardizacije, predstavi slovensko standardizacijo in status evropskih standardov. Podrobneje prikaže pregled veljavnih slovenskih standardov na področju gozdnih lesnih proizvodov. Prikaže tudi ureditve na področju gozdnih lesnih proizvodov v Avstriji, Češki in Nemčiji . Ključne besede: standardizacUa, lesni proizvodi, Slovenija. 1 UVOD Na področju standardizacije je prišlo v zadnjem desetletju do nove zakonske ureditve. Ustanovljen je bil Slovenski inštitut za standardizacijo, ki se je preoblikoval iz Urada za standardizacijo in meroslovje. Z vključevanjem Slovenije v evropske integracije so nastale nove okoliščine tudi na področju standardizacije in rabe standardov. Novejše stanje na področju gozdnih lesnih proizvodov je v slovenskem gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji malo poznano. Zaradi tega je smisleno osvetliti nekatere vidike na področju standru·dizacije ter predstaviti veljavne standarde. 2 IZHODIŠČA 2.1 Definicije osnovnih pojmov s področja standardizacije • Standardizacija je dejavnost vzpostavljanjc1 določiL glede na dejanske ali možne težave za skupno in ponavljajočo se uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju,· • nacionalna standardizacijaje standardizacija, ki se izvaja na ravni posamezne države; • evropska standardizacijaje standardizacija, v katero se vključujejo ustrezni organi evropskih držav; • mednarodna standardizacija je standardizacija, v katero se vključujejo ustrezni organi iz vseh držav. • Standard je dokument, ki nastane s konsen­ zom in ga sprejme priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezuLtate ter je namenjen za občo in 384 večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju; • nacionalni standard je standard, ki ga sprejme nacionalni organ za standarde in je dosegljiv javnosti; • evropski standard je standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je dosegljiv javnosti; • mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardi­ zacijo in je dosegljiv javnosti. • Organ za standarde je standardizacijski organ, priznan na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni, katerega osnovno dejavnost, opredeljena v statutu, sta priprava in sprejemanje standardov, ki so dosegljivi javnosti; • nacionalni organ za standarde je organ za standarde, priznan na nacionalni ravni kot nacionalni član usrremih mednarodnih in evropskih organizacij" za standardizacijo. 2.2 Slovenska standardizacija Slovenske standarde sprejema Slovenski inštitut za standardizacijo (v nadaljevanju Inštitut), ki ima vlogo slovenskega nacionalnega organa za stan­ darde. Inštitut je član mednarodnih organizacij: • ISO (Mednarodna organizacija za stan­ dardizacij o); • IEC (Mednarodna elektrotehniška orga­ nizacija); • ETSI (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde). * M. P. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot2, 1000 Ljubljana GozdV 61 (2003) 9 Piškur, M. : Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnih proizvodov - izhodišča in aktualno stanje V evropskih organizacijah CEN (Evropski komite za standardizacijo) in CENELEC (Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki) bo Inštitut postal polnopravni član s 1.1.2004. Za izpolnitev pogojev za vstop v organizacijo CEN je bilo potrebno privzeti najmanj 80 % evropskih standardov in sprejeti evropsko primerljive postopke in načine sprejemanja in rabe standardov. Vse te zahteve pa so prinesle nekatere novosti tako na področju dela tehničnih odborov, kot tudi na področju navajanja standardov v slovenskih predpisih. Pri sprejemanju nacionalnih standardov je prišlo do omejitve produkcije izvirnih slovenskih standardov, ki morajo biti notificirani preden stopijo v veljavo po določilih Uredbe o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (2000). Znotraj Inštituta obstajajo tehnični odbori (TC), ki so strokovni posvetovalni organ v okviru Inštituta, in imajo več funkcij (prevajanje standar­ dov, priprava standardov, sodelovanje v evropskih standardizacijskih telesih, sprejemanje stan­ dardov, ... ). Sestavljajo jih člani in predsednik. Način sprejemanja standardov (ali drugih tehničnih specifikacij, ki predstavljajo normativni dokument z tehničnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev) opredeljuje Navodilo o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s področja slovenske nacionalne standardizacije (2002). Nove naloge TC so predvsem: • privzemanje evropskih standardov, • predlogi za program dela, • predlogi za prevajanje, • sodelovanje v tehničnih odborih CEN pri nastajanju in sprejemanju evropskih standardov in • seznanjanje industrije z novostmi na področju standardov. Sprejeti novi slovenski standardi so objavljeni v prilogi Sporočil, ki jih izdaja Inštitut. V njem so objavljeni tudi preklici slovenskih standardov. V sako leto izide tudi Katalog SIST, s pregledom standardov, ki vsebuje sezname po področjih ICS (Mednarodna klasifikacija za standarde), po umaknjenih standardih, po referenčnih oznakah in po tehničnih odborih. Vsebuje tudi predloge standardov po področjih, po referenčnih oznakah in po tehničnih odborih. GozdV 61 (2003) 9 Pri nastajanju slovenskih standardov (tudi pri prevodih evropskih standardov) je pomembna stopnja nastajanja. Ta ima naslednje stopnje: 1 -Projekt (pottjena pobuda), 2- Stopnja notifici­ ranja, 3 - DSIST (delovni osnutek), 4 - OSIST (osnutek standarda), 5 - KSIST (končni osnutek standarda) in 6 - SIST (izdan slovenski standard). V principu temelji standardizacija na pro­ stovoljnosti, zato je taka tudi uporaba slovenskih standardov - SIST (v nadaljevanju SIST). Izjemo predstavlja obvezna uporaba, ki je lahko določena s predpisom. Predpis, ki določa obvezno uporabo standarda, se mora po določilih novega Zakona o standardizaciji ( 1999) sklicevati na SIST. Obveznost uporabe SIST je torej lahko določena le s pred­ pisom, ki ga (jih) na določenem področju praviloma predpisujejo resorna ministrstva. 2.3 Status evropskih standardov Evropski standardi (z oznako EN) predstavljajo na nivoju držav članic EU usklajene standarde, ki s sprejemom v posamezni članici postanejo nacio­ nalni standardi. Slovenski standardi so lahko bodisi privzeti bodisi izvirni. Močno prevladujejo privzeti evropski in mednarodni standardi. Tuji standardi so večinoma privzeti v angleškem jeziku, naslovi so objavljeni v slovenskem jeziku. Z Zakonom o standardizaciji (1999) je urejeno področje priprave, sprejema in izdaje slovenskih nacionalnih standardov ter njihove uporabe. SIST se lahko pripravi z oblikovanjem izvjrnega besedila ali s privzetjem mednarodnih standardov (ISO, IEC), evropskih standardov, predstandardov, predlogov standardov (EN, ENV, prEN). Privzemanje tujjh nacionalnih standardov (npr. DIN - Nemčija, BS - Velika Britanija) je sporno, če na področju že obstaja evropski standard ali pa če je v nastajanju (prEN). V primeru direktiv novega pristopa pa bi tako ravnanje pomenilo hujšo kršitev evropske zakonodaje. Večina evropskih standardov je smiselni del implementacije direktiv. V tesarstvu je še posebej aktualna evropska direktiva o gradbenih proizvodih (CPD), ki temelji na označevanju s CE znakom, ki omogoča proizvajalcem neoviran dostop na skupen evropskj trg. Področje je urejeno s harmoniziranimi sistemskirru standardi, ki predpisujejo postopke in potrebne metode ter način potrjevanja skladnosti, ki privede do CE znaka. Posamezne preizkusne 385 Piškur, M.: Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnih proizvodov - izhodišča in aktualno stanje metode so opredeljene v podpornih standardih, ki so navedeni znotraj sistems!Gh standardov. Na področju gozdnih lesnih proizvodov še vedno velja direktiva starega pristopa iz leta 1968, ki opredeljuje klasifikacijo neobdelanega lesa (68/89/ EGS). Ker gre za direktivo starega pristopa, v njej ni navezave na evropske standarde, določila so vsebovana v samem tekstu direktive. Pomemben vidik te direktive je označevanje (A/EGS, B/EGS, C/EGS), ki je dovoljeno le z upoštevanjem določil direktive. V Sloveniji je bila direktiva imple­ mentirana s Pravilnikom o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov (2003). V tem pra­ vilniku gre za kombinacijo vsebin iz direktjve in vsebinami evropskih standardov, ki so vsebovani v samem predpisu. 3 PREGLED VELJAVNIH SLOVENSKIH STANDARDOV NA PODROČJU GOZDNIH LESNIH PROIZVODOV Standardi na področju gozdnih lesnih proizvodov zajemajo področja terminologije, merjenja di­ menzij, merje~a napak in razvrščanja po kakovosti glede na drevesno vrsto. Ta področja pokriva tehnični odbor TC LES Okrogli in žagani les (paralelna s CEN TC 175 in ISO TC 218). Glede na zahteve po privzemanju evropskih standardov so se v zadnjem letu sprejeli skoraj vsi standardi s področja gozdnih lesnih proizvodov. Večina privzetih standardov je bila sprejeta preko Sveta inštituta, predvsem zaradi neurejenosti in Preglednica 1: Seznam relevantnih terminoloških standardov SIST JEZIK SLOVENSKI STANDARD EVROPSKI STANDARD SL SIST EN 844-1:1998 Okrogli in žagani les- EN 844-1: 1995 Round and sawn timber - Terminologija - l. del: Skupni splošni Terminology - Part 1: General terms common izrazi za okrogli in žagani les to round timber and sawn timber SL SIST EN 844-2:1998 Okrogli in žagani les- EN 844-2:1997 Round and sawn timber- Terminologija - 2. del: Splošni izrazi za Terminology - Part 2: General terms relating to okrogli les round timber SL OSIST 844-3 EN 844-3:1995 Round and sawn timber- Okrogli in žagani les- Terminologija- 3. del: Terminology- Part 3: General terms relating to Splošni izrazi za žagan les sawn timber EN SIST EN 844-4:2003- Okrogli in žagani EN 844-4: 1997 Round and sawn timber - les - Terminologija - 4. del:~ Izrazi ~ Terminology - Part 4: Terms relating to structure za strukturo lesa content SL SIST EN 844-5:1998 Okrogli in žagani les- EN 844-5:1997 Round and sawn timber- Terminologija- 5. del: Izrazi, povezani Terminology- Part 5: Terms relating to z merami okroglega lesa dimensions of round timber EN SIST EN 844-6:2003- Okrogli in žagani les - EN 844-6:1997 Round and sawn timber- Terminologija- 6. del: Izrazi za izmera Tenninology - Part 6: Terms relating to žaganega lesa dimensions of sawn timber EN SIST EN 844-7:2003 Okrogli in žagani les - EN 844-7: 1997 Round and sawn timber - Terminologija - 7. del: Izrazi za biološko Terminology - Part 7: Terms relating to zgradbo lesa anatomical structure of timber SL SIST EN 844-8:1999 Okrogli in žagani les- EN 844-8:1997 Round and sawn timber- Terminologija - 8. del: Izrazi, povezani Terrninology - Part 8: Terms relating to features z značilnostmi okroglega lesa of round timber EN SIST EN 844-9:2003 Okrogli in žagani les- EN 844-9:1997 Round and sawn timber- Terminologija- 9. del: Izrazi za značilnosti Termino1ogy -Part 9: Terms relating to features žaganega lesa of sawn timber EN SIST EN 844-10:2003 Okrogli in žagani les - EN 844-10:1998 Round and sawn timber- Terminologija- 10. del: Izrazi za Terminology - Part 10: Terms re1ating to razbarvanost in napad gliv stain and fungal attack EN SIST EN 844-11 :2003 Okrog]j in žagani les - EN 844-11; 1998 Round and sawn timber - Terminologija- 11. del: Izrazi za razgradnje Terminology- Part 1L Terms relating lesa zaradi insektov to degrade by insects EN SIST EN 844-12:2003 Okro~~:li in ža~~:ani les- EN 844-12:2000 Round and sawn timber - Terminologija- 12. del: Dolatni izrazi in Terminology - Part 12: Additional terms splošno kazalo and general index 386 GozdV 61 (2003) 9 1 ,, Piškur, M.: Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnih proizvodov- izhod išča in aktualno stanje Preglednica 2: Seznam re\evanlnih standardov SIST za merjenje dimenzij in značilnosti lesa JEZIK SLOVENSKI ST Al"\IDARD EN SIST EN 1309-1:2000 Okrogli in žagani les- Meioda metjenja izmer - l. del: Žagani les EN SIST EN 1310:2001 Okrogli in žagani les- Metoda merjenja značilnosti lesa EN SIST EN 131 ];2001 Okrogli in žaga ni les- Metoda merjenja biološke razgradnje lesa EN SIST EN 1315- J :2000 Razvrščanje po izmerah- l. del: Okrogli les listavcev EN SlST EN 1315-2:2000 Razvrščanje po izmerah- l. del: Okrogli les iglavcev EN Opomba: ne obstaja kot slovenski standard, na nivoju CEN pa je še v razvoju neorientiranosti v delovanju TC LES Okrogli in žagani les. Potrebe po sprejemu brez obravnave v TC LES pa so izhajale tudi iz potreb prilagajanja slovenske zakonodaje evropskim direktivam, med drugim tudi direktivi 68/89/EEC, ki opredeljuje klasifikacijo neobdelanega lesa, na podlagi česa je nastal Pravilnik o metjenju in razvrščanju gozdnih lesnih proizvodov (2003). Po mednarodni klasifikaciji za standarde (ICS, v okviru ISO) spadajo standardi s področja gozdnih lesnih proizvodov v področje Lesna tehnologija (79) v skupino 79.040 Les, hlodovina in žagan les. Terminološki standardi spadajo v podskupino 01.040.79 Lesna tehnologija (Slovarji). EVROPSKI STANDARD EN 1 309-l: 1997 Round and sawn timher - Method of measurement of dimensions- Part 1: Sawn timber EN 1310: 1997 Round and sawn timber- Methods of measurement of features EN 131 l: 1997 Round and sawn timber- Method of measurement of biological degrade EN 1315-1:1997 Dimensional classification - Part 1: Hardwood round timber EN 1315-2:1997 Dimensional classification- Part 2: Softwood round timber prEN 1309-2: Round and sawn limber- Method of measurement of dimensions - Part 2: Round tim.ber Pregled veljavnih slovenskih standardov je predstavljen v preglednicah l, 2 in 3. Legenda za preglednice: • kolona Jezik označuje jezik v ve1javnern slovenskem standardu (SL- v slovenskem jeziku, EN - v angleškem jeziku); • v koloni Slovenski standard je popoln naziv slovenskega standarda; • v koloni Evropski standard pa popoln naziv originalnega evropskega standarda. Evropski predlog standarda prEN 1309-2 ni privzet kot slovenski standard, je pa pomemben referenčni dokument znotraj drugih standardov (pri SIST EN 1315-1 in 2, SIST EN 1316-1.2 in 3, SIST ENV 1927-1,2 in 3) . Večina privzetih evropskih Preglednica 3: Seznam relevantnih standardov SIST za razvrščanje po kakovosti JEZIK SLOVENSKI STANDARD EVROPSKI STAl"'DARD EN SJST EN 1316-1:2003 Okrogli les listavcev- EN 1316-1: !997 Hardwood round timber - Razvrščanje po kakovosti- l. del: Hrast in Qualitalive classification - Part 1: Oak bukev and beech EN SIST EN 1316-2:2003 Okrogli les listavcev- EN 1316-2:1997 Hardwood round timber- Razvrščanje po kakovosti - 2. del: Topol Qualitative classification- Part 2: Pop)ar EN SIST EN 1316-3:2003 Okrogli les listavcev- EN 1316-3:1997 Hardwood round t.imber- Razvrščanje po kakovosti- 3. del: Jesen. Qualitative classification- Part 3: Ash and javor in platana maples and sycamore EN SIST ENV 1927-1 :2003 Razvrščanje EN 1316-1:1997 Qualitative classification of okroglega lesa iglavcev po kakovosti - softwood round timher- l. del: Smreke in jelke Pari 1 : Spruces and firs EN SIST ENV 1927-2:2003 Razvrščanje EN 1316-2:1997 Qualilative classification of okroglega lesa iglavcev po kakovosti - softwood round timber- Part 2: Pines 2.del: Bori -- EN SIST ENV 1927-3:2003 Razvrščanje EN 1316-3:1997 Qualitative classificalion of okroglega lesa iglavcev po kakovosti - softwood round timber- Part 3: Larches and 3. del: Macesni in duglazije douglas firs SL SIST 1014: 1998 Gozdni lesni proizvodi - Opomba: Izvirni slovenski standard, reference na Hlodi iglavcev JUS standarde SL OSIST: 1015 Gozdni lesni proizvodi- Opomba: Osnutek izvirnega slovenskega standarda, Bukovi hlodi reference na JUS standarde, postopek ustavljen GozdV 61 (2003) 9 387 Piškur, M.: Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnill proizvodov - izhodišča in aktualno stanje standardov v preglednicah l in 2 je v postopku ali pa v programu za prevajanje v slovenski jezik. Predlog slovenskega izvirnega standarda PSIST 1015 Gozdni lesni proizvodi- Bukovi hlodi ima v zadnjih Objavah (priloga Sporočil SIST) oznako OSIST 1015 (oznaka OSIST pomeni osnutek standarda), postopek sprejemanja pa je ustavljen (SIST 2003b, SIST 2003c). Evropski standardi predstavljajo okvir sistema urejenega trgovanja. Standardi določajo način razvrščanja po dimenzijah (SIST EN 1315-1,2), način me1jenja dimenzij in napak lesa. Pri listavcih so poleg kakovostnih zahtev opredeljene tudi minimalne dimenzije (premer in dolžina). Evropski standardi pri listavcih opredeljujejo kakovostne razrede za okrogli les brez namena rabe. Pri iglavcih sicer niso opredeljene minimalne dimenzije, je pa sistem določanja kakovosti razdeljene v dva dela. V prvem so podane kakovostne zahteve za les brez znanega namena uporabe (A, B, C, D), v drugem pa so podana kakovostna merila pri trgovanju v primeru znane uporabe (vendar brez zahtev, ki so prepuščene sporazumu med prodajalcem in kupcem). 4 UREDITEV NA PODOČJU GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V DRUGIH DRŽAVAH (AVSTRIJA, ČEŠKA IN NEMČIJA) 4.1 Sistemska ureditev na področju gozdnih lesnih proizvodov v Avstriji Avstrijska ureditev na področju standardov gozdnih lesnih proizvodov sledi privzemanju evropskih standardov, v praktični rabi pa prevladujejo nacionalne uzance (Osterreichischen Holzhandel­ suzancen- OHU). Sistem je zasnovan podobno kot p1i evropskih standardih (SANDLER 2001): - določanje kakovosti, -ločevanje po dimenzijah (dolžina, premer), - ločevanje po namenu uporabe (sortimenti z določili o dimenzijah in kakovosti). Pri iglavcih in listavcih obstajajo trije opredeljeni kakovostni razredi (A, B, C). Sortimenti so: F- okrogel les za rezan furnir, S - okrogel les za luščen furnir, A - kakovosten okrogel les, B - okrogel les normalne kakovosti, C - okrogel les slabše kakovosti. Obstajajo še 388 posebni kakovostni razredi C+ (slaba kakovost), BB - 1javi hladi. Kombinirane oznake AlB označujejo kombiniran hlod s kakovostjo A in B. Pri listavcih p1idejo v poštev F. S, A, B in okrogel les za pragove. Poleg navedenih pa obstaja še cela vrsta posebnih sortimentov (npr. les za kurjavo, velika skupina industrijskega lesa namenjenega za papirna in celulozno industrijo ter industrijo lesnih plošč). Evropski standardi niso povsem primerljivi z uzancami OHU, saj vsebujejo štiri kakovostne razrede, avstrijske uzance pa tri . Iz tega izhaja neprimerljivost kakovosti po razredih. 4.2 Sistemska ureditev na področju gozdnih lesnih proizvodov v Nemčiji V Nemčiji so Direktivo 68/89/EEC prevedli v svoj pravni red leta 1969. Na njeni podlagi sloni "Trgovsko sortiranje po kakovosti za neobdelan les·' (HKS fUr Rohholz- Handelsklassensortienmg ftir Rohholz) (Handelsklassensortierung fur Rohholz (HKS-Rohholz), Rundholzsortierungs­ vorschrift - RSV 88). Poznajo štiri kakovostne razrede (A, B, C. D), z oznako se lahko označijo le prvi trije (A/EGS, B/EGS, C/EGS). Znotraj kakovostnih razredov pa so tudi opredeljeni sortimenti po namenu uporabe (npr. v kakovostnem razredu A spada okrogli les za rezan furnir, za luščen furnir, .... ). Po posameznih zveznih deželah so kakovostni razredi opredeljeni različno natančno. Zaradi ohlapno opredeljenih pravil določanja kakovosti okroglega lesa se zavedajo pomena novih evropskih standardov, ki postavljajo jasne kriterije in zmanjšujejo možnosti sporov. 4.3 Sistemska ureditev na področju gozdnih lesnih proizvodov v Ceški republiki S procesom vključevanja v Evropsko unijo so v Češki republiki potekale aktivnosti v dveh smereh. Pri implementaciji Direktive 68/89/EEC so se navezali na zakonsko ureditev v Nemčiji. Pravno gledano je težko smiselno implementirati direktivo starega pristopa z zastarelimi vsebinami. Praktično so prevedli direktivo v obliko zakonskega predpisa, podali pa so tudi pravno razlago in usmeritve za rabo. Poglavitno vodilo paje bilo izpolnjevanje pred pristopnih pogojev za vstop v EU. Na področju standardov so pri vzeli vse evropske standarde, ohranili pa nekaj svojih, ki zajemajo vsebine, ki jih GozdV 61 (2003} 9 r Piškur, M .: Slovenska standardizacija na področju gozdnih lesnih proizvodov - izhod išča in aktualno stanje ne pokriva noben evropski standard. Zelo po­ membni so še vedno veljavni standardi o sorti­ mentih glede na namen rabe. Pri prodaji lesa poudarjajo dogovor med prodajalcem in kupcem (možna uporaba Avstrijskih uzanc - OHU). Leta 2002 so izdali priporočena pravila za me1jenje in sortiranje lesa v Češki republiki - Doporučenf pravidla pro mefenf a tfldnf drfvf v Česke republice (2002), ki so priporočena tudi s strani ministrstva za kmetijstvo. V njihje opredeljena celotna vsebina, ki se nanaša na me1jenje, kakovostne razrede, načine določanja napak, opredelitev in razvrščanje sortimentov, ... V največji možni meri so upošte­ vani evropski standardi (pri merjenju napak, izmerah lesa, .. . ). Kot priloga so dodane sorti­ mentne tablice za drevesne vrste in namen uporabe z opredeljenimi dopustnimi napakami in določili o dimenzijah. Pot, ki jo je izbrala Češka republika, predstavlja zanimivo rešitev, ki bi jo vetjetno lahko smiselno uporabili tudi v Sloveniji. Za to pa so potrebni tako kadri kot tudi širša pripravljenost gozdarstva in lesno predelovalne industrije za tehnično urejanje področij v obliki dob1ih poslovnih običajev (kot npr. v Avstriji, Nemčiji, Češki republiki). 5 ZAKLJUČEK Namen slovenske standardizacije se je v zadnjih letih približal težnjam, ki se odvijajo v Evropski uniji. Z namenom odstranjevanja ovir v lrgovanju nastajajo evropski standardi na številnih področjih. Standardi se sprejemajo s soglasjem članic Evropske Unije. Standard ni več sredstvo obveznosti in prisile, nasprotno - proizvajalcu omogoča nemoten dostop in primerljivost izdelkov. Na področjih, ki jih urejajo evropske direktive novega pristopa, je raba evropskih standardov nujna za možnost ugotavljanja skladnosti in pridobitve CE znaka. Na nekaterih področjih evropski standardi zagotavljajo varnost pred dodatnimi nacionalnimi zahtevami. Seveda pa v določenih segmentih še vedno na koncu veljajo sporazumi med poslovnimi subjekti, ki pa se lahko nanašajo tudi na evropske GozdV 61 (2003) 9 .standarde. Standard je Lahko koristen pripomoček pri trgovanju. Tržna cena gozdnih lesnih sortimentov pa je določena glede na kakovost, potrebe kupcev (lesnopredelovalne industrije) in stanja na trgu . Les je predragocena surovina za enostavno določanje kakovosti . Za določanje in razvrščanje sortimentov je potrebno širše znanje in sposobnost prepoznavanja kakovosti tudi na podlagi znanja o lesu in tehnologijah predelave lesa. To pa zahteva visoko usposobljene kadre, ki bodo znali poiskati presek med kakovostjo lesa, tehnološkimi procesi v lesnopredelovalni industriji in stanjem na trgu. 6 VIRI 2002. Doporučenf prav id la pro mei'enf a tl'fdnf dffvl v Česke republice. Elektronska verzija, 56 str. Internelni naslov: (datu)ll 15.6.2003) http:// www.silvarium.cz/soubory/doporucena pravidla.pdf Handelsklassensortienmg fUr Rohholz (HKS-Rohholz), Landesforsten Rheinland -Pfalz Internetni naslov : (datum 15.6.2003) htip://www.foej-ring.de/download/ hks-rlp.pdf Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih proizvodov. -Ur. l. RS , št. 72/2003 Rundholzsortierungsvorschrifr - RSV 88. Landesfor­ stverwaltung nordrheim-Westfalen Internetni naslov: (datum 15.6.2003) http://www.fbg-serkenrode.de/ Rundholzsortierune-.pdf SANDLER. J ., 2001 . Holz richtig aus ge formi - hoherer Erlos. Niederosterreichische Landes- Landwirt­ schafrskammer. 42 str. SIST. 2002. Navodilo o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s področja slovenske nacionalne standardizacije. Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana SIST, 2003a. Objave 6/2003 XIII, 6. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljubljana SIST, 2003b. Program priprave nacionalnih standardov v slovenskem jeziku 2003- L Vlfl, l, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana STST, 2003c. Program priprave nacionalnih standardov v slovenskem jeziku 2003 -2 . VIII, 2. Slovenski inštitut za siandardizacijo. Ljubljana Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov. tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti. -Ur. l. RS, št. 66/2000 389