Strokovne razprave GDK: 945.31 : (497.12) Stanje in potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja v gozdarskih gospodarskih družbah F. FURLAN* Izvleček: V razpravi je prikazano trenutno stanje usklajenosti gozdarskega poklicnega izobraževanja z veljavnimi določili Pravilnika o minimalnih pogojih, kijih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih ter stanje in potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja delavcev gozdarskih gospodarskih družh. Podatki so pridobljeni z dvema anketama. Prvo _je i~vedel O~delek za gozdarstvo in obnovljive vire pri Biotehniški fakulteti v letu 1997. Druga, posebna vzorčna anketa, Je btla opravljena v letu 2002 in zajema le poklicno izobrazbo delavcev, ki so se zaposlili po 01.01.1996. . Prikazano je število vseh zaposlenih v gozdarskih gospodarskih družbah, število in razrnetje med delavcr neposredne proizvodnje in režijskimi delavci ter izobrazbeno in starostno sestavo vseh delavcev. . . . . Rezultati kažejo, da se v organizacije vključuje premalo mladih delavcev vseh izobrazbemh stopenJ m da z emm izobrazbenim profilom izvajamo dela zelo različnih stopenj zahtevnosti. Zanimanje za opravljanje del zlasti v neposredni gozdni proizvodnji je zaskrbljujoče majhno. Žal je izvajanje del v gozdni proizvodnj~ ~rez ustrez?e s~ro~ovne izo?razbe in izobraževanja pomeni visoko tveganje za nastanek delovnih nezgod, kar močno povecuJe stroške IZVaJanJe tovrstmh del. Ključne besede: gozdarske gospodarske družbe, izobrazba, delavci, neposredna proizvodnja, strokovni delavci l. UVOD Zakon o gozdovih je začel veljati 25. junija 1993. Z njim je bila dana podlaga za ustanovitev Zavoda za gozdove. Ta je s svoj im delom formalno začel 01.05.1994. S temje bila opravljena tudi ločitev med izvajanjem javnih in poslovnih funkcij. Sledil je sprejem podzakonskih aktov. Med prvimi je 2. julija 1994 začel veljati Pravilnik o minimalnih pogojih, kj jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. Ta med drugim določa najnižjo obvezno strokovno izobrazbo za izvajanje posameznih del v gozdovih. Pravilnik je opredelil prehodno obdobje do 01.01.1996, ko je bil zadnji rok za uskladitev stanja z njegovimi določili . Dejansko pa v celoti zahteve pravilnika še danes ne izpolnjujemo. Ne samo zaradi gozdarskih gospodarskih družb, ampak tudi zaradi splošnega pravnega stanja v naši državi. Izo­ braževanje je postalo >>donosen« posel. Vsaj videti je tako . Veliko subjektov bi ga želelo samo organizirati, veliko pa tudi, ki bi ga radi izvajali (Center za poklicno usposahljanje, Gospodarska zbornica Slovenije, pooblaščene ustanove, torej šole, Zavod za gozdove, itd.). Pogosto na tak način slušatelji ne p1idobijo potrebna formalna znanja, ki so z zakoni predpisana. Tako obstaja tudi množica papirjev, potrdil, certifikatov o opravljenih kratkih tečajih, ki so bili marsikje zadostna podlaga za izdajo registracije samostojnega podjetnika, čeprav * F. F. spec. univ. dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Postojna, Vojkova 9. Postojna. GozdV 60 (2002) 3 zakonsko ne ustrezajo. Šele v zadnjem času, se zadeve s tega področja na upravnih enotah odvijajo nekoliko bolj v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, je dejanska stopnja izobrazbe delavcev različnih izvajalcev istih del v gozdovih zelo različna. Del nelojalne konkurence izhaja tudi na tem področju s tihim pristankom države. Stroškovni vidik z nivoja države je tu zelo varljiv, morda tudi nekoliko zapleten. Namreč, ne moremo mimo mnogih z raziskavami potijenih ugotovitev, da je v nacionalnem jnteresu čim bolj dvigniti izobrazbeni nivo pri izvajnju vseh, zlasti pa neposrednih del v gozdu. To je edini način, s katerim bomo, z znatno zmanjšan im tveganjem pri izvajanju gozdnih deL znatno zmanjšali tudi število vseh vrst nezgod (nezgode s telesnimi poškodbami, smrtne nezgode, invalidnost). Samo tako je dolgoročno možno vplivati na znižanje vseh stroškov gozdnih del. Tudi pri izvajanju zahtevnejših in vodstvenih del opažamo spremembe. Danes zahtevnejša delovna mesta v gozdarskih gospodarskih družbah (vodja gozdnega obrata) zasedajo delavci z nižjo izobrazbo, manj zahtevna (merilci in odkupovalci lesa), pa delavci z višjo izobrazbo kot v preteklosti. To so inženirji oziroma diplomirani gozdarski inženirji. Sevada je to neracionalno za podjetje, ki delavca plačuje nekaj več kot je delovno mesto dejansko možno vrednotiti. Za posameznika pa je to nemotivacijsko, ker opravlja preveč rutinska dela in prejema plačo, ki je izpod pričakovane za to 153 Furlan F: Stanje in potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja v gozdarskih gospodarskih družbah Preglednica 1: Sestava zaposlenih po dejavnostih Delavci Strokovno- Finančno- Pomožni Dejavnost Skupaj v neposred. tehnični administr. delavci proizvod. delavci delavci Neposr. proizvodnja 1.215 950 Prevoz 115 97 Gradnje 137 119 Vzdrževanje 120 101 Druge dejavnosti 113 87 Strok. službe podjetja 216 Pomožna dela 63 - Skupaj 1.979 1.354 stopnjo izobrazbe. Zato je ta izobrazbe ni ni vo podvržen visoki fluktuaciji. Dejansko je tako stanje pogosto tudi izven gozdarske panoge. V tem prispevku bomo na podlagi sedanjih zakonskih zahtev, stanja v gozdarskih gospodarskih družbah, izobrazbene in starostne sestave delavcev, skušali opredeliti obseg izobraževanja gozdarske vertikale (profilov) z vidika potreb gozdarskih gospodarskih družb. 2. J.VIETODA DELA Podatki so pridobljeni z anketo. Naročnik je bilo Splošno združenje gozdarstva, vir podatkov pa gospodarske družbe, ki so članice tega združenja. Anketo je izvedel Oddelek za gozdarstvo in obnov­ lji ve gozdne vire pri Biotehniški fakulteti. Tam so podatke tudi sintetizirali. Anketa je bila izvedena marca leta 1997. Današnja številčna in starostna sestava pomembno ne odstopa od prikazanega stanja. Ob morebitni ponovitvi ankete bi ugotovili, daje starostna sestava še neugodnejša. To pa samo poveča zanesljivost prikazanih ugotovitev in rezultatov. Nekatere podatke smo za potrebe tega prispevka ponovno grupirali tako, da smo dobili rezultate ločeno za vse delavce v neposredni proizvodnji pri izvajanju gozdarskih del in ločeno za gozdarske strokovne delavce. 3. REZULTATI 3.1. Število, sestava po dejavnostih in izobrazba vseh zaposlenih Vsi podatki se nanašajo na sedemnajst gozdarskih družb, ki so bile zajete v anketo. Šestnajst ima pravico do koncesije, sedemnajsta pa se ukva1ja z drevesničarstvom. Vseh registriranih organizacij, ki se ukvatjajo s pridobivanjem lesa in izvajanjem drugih del v '154 221 44 - 12 6 - 16 2 - 13 6 - 24 2 - 67 149 - - 63 353 209 63 gozdovih je prek sto. Od tega je, poleg konce­ sionmjev in Semesadik še petdeset takih, ki so oddali poročila o poslovanju za leto 2000. Ti v bodočih kadrovskih potrebah niso zajeti, zato se kadrovske potrebe ustrezno temu lahko povečajo. Skupaj pa je samo trideset takih, ki imajo več kot štiti zaposlene. Dejansko gre tu za velik obseg dela na črno, ki ne prispeva k večjemu številu ustrezno izobraženega kadra in zmanjševanju tveganja pii izvajanju gozdnih del. Pridobivanje lesa združuje več dejavnosti, ki so prikazane s številom zaposlenih v preglednici l. Iz preglednice je razvidno, da v neposredni proizvodnji dela 1354 ali 68% vseh zaposlenih. Od tega zaposlujejo ostale gospodarske dejavnosti kot so prevoz, gradnje, vzrdževanje strojev in vozil ter druge dejavnosti (primarna predelava lesa) 404 ah 30% delavcev v neposredni proizvodnji. Strokovno­ tehnični in finančno-administrativni delavci ter pomožna dela (čistilke, telefonisti, vzdrževalci, itd .) pa opravlja 625 ali 32 % dealvcev. Na enega režijskega delavca je 2,17 delavcev neposredne proizvodnje. Preg lednica 2: Sestava zaposlenih po izobrazbi Stopnja izobrazbe Število Delež v% Delavci 1.483 75,0 Srednja šola 324 16,4 Višja šola 68 3,4 Visoka šola 96 4,8 Magisterij, specializacija 8 0,4 Skup~j 1.979 100,0 V preglednici 2 p1ikazujemo sestavo zaposlenih po izobrazbi. Iz nje je razvidno, daje na' tli delavce z največ poklicno izobrazbo en delavec z najmanj srednjo izobrazbo. Delež višje izobrazbe je razmeroma nizek, znatno višji pa delež z uni­ verzitetno izobrazbo. GozdV 60 (2002) 3 Furlan F: Stanje in potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja v gozdarskih gospodarskih družbah 3.2 Število, stopnja izobrazbe in starostna Tečaji in program- delavci, ki so se zaposlili in sestava delavcev v neposredni proizvodnji opravili tečaj ali program pred Ol.Ol.l996. pri izvajanju gozdnih del Poklic-končana 2-3 letna poklicna šola (gozdni Tu se omejujemo le na delavce, ki izvajajo gozdna dela v neposredni proizvodnji. Kot je razvidno iz spodnje preglednice je to skupaj 950 delavcev. Prc. gledni ca 3: Izobrazbena sestava delavcev v neposredni proi-zvodnji pri izvajanju neposrednih gozdnih del Delavec Izobrazba Število Delež v % Gojitelj Brez KV 17 8 Tečaji 95 42 Program 100 45 Poklic 12 5 Skupaj 224 100 Sekač Brez KV o o Tečaji 213 42 Program 177 35 Poklic 118 23 Skupaj 508 100 Žičničar Brez KV o o Tečaji 15 52 Program 11 38 Poklic 3 10 Skupaj 29 100 Traktorist Brez KV o o Tečaji 143 76 Program 16 8 Poklic 30 16 Skupaj 189 100 Skupaj Brez KV 17 2 Tečaji 466 49 Program 304 32 Poklic 163 17 Skupaj 950 100 V preglednici pomenijo: Brez KV -brez kvalifikacije Tečaji Program Poklic - tečaji opravljeni pri gozdno gospodarskih organizacijah - program usposabljanja sekač. gojitelj na Srednji gozdar.l