RAZMIŠLJANJA NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA
Greznice ali kanalizacija?
V kakšnem odnosu smo do naših voda, aH naj gradimo greznice, kanalizadje, čistilne naprave, ali naj vse to še nadalje zanemarja-mo, ali naj vendar začnemo povsem zavest-no s sanadjo našega tako ogroženega oko-Ija.
Strokovnjaki našega mesta so osvojili osnovni predlog in pogoj, da je povsod tam, kjer zgradimo v mestu vodovodno napelja-vo, takoj zgradi tudi kanalizacija za odvaja-nje fekalnih, predvsem pa straniščnih, ko-palniških in kuhinnjskih tekočih odpadkov.
Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in Slovenije je priredila že več strokovnih predavanj na temo reševanja mestnih kanalizacij. Enotni strokovni zak-ljuček je bil, da na področju goste naselitve prebivalstva ni govora o tem, da nam grezni-ce lahko v kakršnikoli obliki nadomestijo fekalno kanalizacijo.
Mestni izvršni svet, Zveza komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin, Območna vo-dna skupnost Ljubljana - Sava, Društvo za varstvo okolja Ljubljana, združeno podjetje I. P. K. kanalizacija in vodovod in mestni sanitami inšpektorji trdno vztrajajo na za-htevi, da še tako dobro izvršena greznica ne more in ne sme nadomestiti kanalizacije.
Z ozirom na te zaključke je povsem ra-zumljivo, da se ne glede na visoke stroške za gradnjo fekalne kanalizacije, v Rakovi Jelši - Zalem logu (Sibiriji) in drugih sličnih str-njenih naseljih črnih gradenj v mestu pod nobenim pogojem ne dovoli začasna ali traj-na gradnja greznic kot začasno ali trajno nadomestilo za kanalizacijo.
Ukrepati je potrebno preventivno
Pri tem problemu se mesto ne more in ne sme umakniti, ker bo neko tifusno, črevesno ali slično irtnožično epidemijo reševalo me-sto, ne pa črnograditelji, Zato je pravilno, da ukrepa mesto preventivno in da začne brezpogojno ukrepati proti anarhičnemu širjenju greznic fekalij, smradu, nečistoči itd. v mestu in okolici.'
Sedaj, ko se je v Rakovi Jelši kot najbolj velikem in zanemarjenm čraem naselju v Ljubljani že pojavila množična tuberkuloza in je bila naša občina že prisiljena izvesti dodatno fluorografiranje vseh stanovalcev naselja, je pravilno, da prikažemo problem Rakove Jelše mestu tudi nekoliko bolj po-drobno.
Po že objavljenih podatkih imamo zgraje-nih v dokaj strnjenih 26 uličicah, imenova-nih.. Cesta na Mesarico, Koleševa ulica, Kraigherjeva ulica, Klemenova ulica, Ma-rentičeva ulica, Ulica Jožeta Mirtiča, Ulica Franja Novaka, Srebrničeva ulica, Ulica Andreja Kumarja, Vilčeva ulica, Delakova ulica, Kermavnerjeva ulica, Kusoldova uli-ca, Stermeckijeva ulica, Čanžekova ulica, Štebijeva ulica, Pot na Rakovo Jelšo kot zbirno cesto naselja in še preko Čurnovca, ulica Šrefke Zbašnikove, Travniška ulica Bi-striška ulica, Metliška ulica, Vrhniška ulica, Borovniška ulica, Preserska ulica in Razdev-škova ulica — 264 črnih gradenj.
Rakova Jelša danes
V  naselju imamo objekte zgrajene kot barake iz lesa in pločevine, zidane in polzi-dane hišice in hiše, pritlične, nadstropne in objekte do tretje etaže, da celo luksuzne hiše (vile) z vsem sodobnim komfortom. Povsod je opaziti vse zvrsti avtomobilov in veliko tovornjakov in kombijev, pa tudi an-ten in okrasnih, pa tudi zanemarjenih vrtov.
V zasilnih gramoznih preozkih uličicah se razvija pretežno le enosmerni promet. Vse fekalije in nesnaga pa se zlivajo neposredno v odprte jaške, kjer se kakor gosta smrdljiva masa pretakajo proti Čurnovcu ali pa nepo-sredno v Ljubljanico in Mali graben. Nape-ljava vode, elektrike in telefona je še nedo-končana. Urejanje javne razsvetljave, to-plotne napeljave ali plina je še veliko bodo-če vprašanje. Del površine je v območju
poplav, ker so posamezni lastniki gradili na-ravnost na zatečeno površino barjanskih tal, ne da bi z nasipi dvignili teren.
Da bi se začelo s sanacijo naselja je obči-na že odobrila zazidalni načrt in pozvala lastnike k sodelovanju. Na območju je mož-no dograditi še približno 200 objektov tako, da bi bila gostota naselja toliko večja, saj znaša sedaj samo 20 oseb na ha. Ker je gostota vsaj 100 odstotkov premajhna, od-pade na posamezno hišo prevelik prispevek za še neizvršeno komunalno opremo. Le tako bo na površini vsaj 500 hiš, bo znašal strošek za kanalizacijo na hišo okoli 600.000,00 din.
V kolikor pa bo občina legalizirala grad-njo začasnih ali trajnih nepropustnih greznic vsebine po 15 kubičnih metrov, potem bodo lastniki zainvestirali za večne čase 500 hiš x 200 - 250.000,00 din za vsako greznico ali skupaj ca 100,000.000 din.
Običajno kličejo lastniki Mestno higieno šele takrat, ko je greznica polna goste kaša-ste mase, ko se začnejo fekalije že razlivati v neposredno okolico. Po naročilu lastnikov v Ljubljani letno očistimo le 500 greznic.
Praviloma naj bi se v greznice smelo prik-ljučiti samo suho stranišče in ne na spiranje ter nobena kopalnica in največ 2 vodovodni pipi. Le tako ni potrebno večkratno čiščenje greznice.
Ker bi pa morali predpisano nepropustno greznico vsebine čez 15 kubičnih metrov prazniti vsaj enkrat mesečno naj ve Ljublja-na, da se vse fekalije iz nepraznjenih greznic ali celo nečiščenih ponikovalnic na sever-nem in vzhodnem delu Ljubljarie prelivajo v okolišni gramozni teren, kjer imamo pcxltal-nico oziroma največjo naravno shrambo najbolj dobre pitne vode, ali pa na zapadu in jugu, kjer imamo nepropustne sloje ilovice, tako da se fekalije pretakajo v odprte ze-meljske jarke, kjer fekalije izhlapevajo, onesnažujejo, zastrupljajo in smradijo vso
okolico. Ker pa znaša čiščenje greznice vsak mesec 2.000,00 din ali na leto ca 25.000,00 din, je gradnja greznic popoln nesmisel.
Združiti sredstva za primarni kanal
Da bi te zatecene težave vsaj v Rakovi Jelši občina pospešila, je zaprosila zvezo komunalnih skupnosti mestnih občin, da se naselje Rakova Jelša s cca 2.500 stanovalci uvrsti med usmerjena in prioritetna gradili-šča v našem mestu. Temu primerno naj bi se izvršilo rebalans plana za Ieto 1983 in 1984 tako, da bi se iz skupnih sredstev takoj začelo graditi primarni fekalni kanal po se-danji Cesti na Rakovo Jelšo. Za ta dela bi potrebovali ca 60,000.000,00 din.
V zameno za gradnjo hišne greznice naj bi vsaka nova in stara hiša v Rakovi Jelši vpla-čala v sklad za gradnjo uličnih kanalov takoj ob legalizaciji posamezne obstoječe hiše in ob izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo vsake nove hiše akontacijo vsaj v iznosu 200.000,00 din, kolikor stane greznica.
S tako zbranimi sredstvi bi še začeli z gradnjo fakalnih kanalov v onih uličicah, ki so najbolj gosto poseljene. Gradnja stran-skih fekalnih kanalov bi se gradila v več letnih etapah, kakor bi stanovalci zbrali po-trebna sredstva. Osnovati bo treba zadrugo ali gradbeni odbor v okviru krajevne skup-nosti, ki bo vodil gradnjo vse potrebne ko-munalne opreme,
Organizirano bo treba iskati sredstva tudi pri Stanovanjski banki, ki je tudi za druga usmerjena gradilišča dala posojila za sekun-darno ulično komunalno opremo, ki jo mo-rajo plačati sami lastniki.
Ko ugotavljamo, da greznice niso rešitev, temveč le zapravljanje sredstev in časa, saj nam na vseh koncih mesta že sedaj teče vsa nesnaga iz neizpraznjenih in zelo slabo zgra-jenih, le simboličnih greznic in ponikovalnic v našo pitno vodo in okolico, je naša dolž-nost, da podpremo javno vse naše odgovor-ne organe mesta, da ne odstopajo od spreje-tih predpisov in zakonov za zaščito človeko-vega okolja.