Političen list za slovenski narod. Po pošti ^гојвтш ▼olj»: Zs «el? isto predpisi« 15 gld., za pol Ista 8 gld., za četrt le'» 1 rld., ut ;k!»s me»ec 1 gld.10 kr. V administraciji ргајзтап т»!ја: Zjk «»l« leto 19 gld., s* pol ista в gld., iz Jetrt leta 3 gld., ta jedsn ntenec 1 gld. V Ljuujani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. v«i na leto. Potasm« Številke po 7 kr. Naročnino in osnanila (in sera te) vsprejema upravniitvo in ekepedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve niiee it. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tiprejemajo. Vredniitvo jt ▼ SemenlSkth ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne ©v. 65. V Ljubljani, v ponedeljek 22. marca 1897. Letni li XXV, „Narodna" stranka. Dne 29. novembra 1894 sklicali so kranjski liberalci zaupne može iz vseh slovenskih dežel. — Glavni namen shodu je bil, izreči prekletstvo katoliški stranki, proglasiti naš program za poguben in nenaroden in orgauizovati jedno, sveto, občno narodno stranko, izven koje ni slovenstva in ni narodnega čuta. Na tem shodu vsprejeli so tudi naslednjo resolucijo, obsojajočo katoliško stranko : „Konštatuje in obžaluje se, da se je deloma, osobito na Kranjskem, zapustil slovenski narodni program, a vstvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri (program) daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih!" Odkrito rečemo, da nismo pričakovali, pravi po pravici „Prim. list", da se bodo slovenski liberalci z ravno to resolucijo v tako kratkem času samih sebe vdariii po zobeh, da bode „narodna" stranka y tako kratkem času vrgla raz sebe krinko narodnosti, ter se pokazala v pravi luči, kot pristna liberalna stranka. Kmalu potem je nje vodja dr. Tavčar v deželnem zboru izjavil: Raje s Švegljem, kakor z Mah-ničem. In res se je zvezala narodna stranka, da uniči katoliško z nemškimi liberalci, našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki. Nekdaj „absolutno narodni" Ivan zoblje sedaj liki pohlevno jagnje iz rok renegata Sveglja. Zveza kazala se je vedno očitneje. — Izvolili so Nemca dr. Schafferja v deželni šolski svet, barona Berg-a v komisijo ža pregledovanje zemljiškega katastra, opustili samoslovenske ulične napise v Ljubljani (katere je najognjeviteje zagovarjal dr. Tavčar, pozneje pa jih je sam pobijal). A roka roko umije, tudi Nemci niso bili nehvaležni. Kočevski Nemci dali so pri zadnji deželno- in državnozborski volitvi glasove kandidatu narodne stranke Višnikarju, pozvali nemške volilce v Ljubljani, naj glasujejo za Kušarja. Po milosti barona Sveglja zlezel je tudi dr. Tavčar v upravni svet dolenjskih železnic itd. S svojo zvezo z nemškimi liberalci so slovenski liberalci odpadli od narodnosti, zato jim nihče več ne veruje. Obmejni Slovenci, tudi oni, ki so se do zadnjega časa ogrevali za jedino narodno stranko, so jo obsodili ter ji obrnili hrbet. V stranki sami nastal je upor proti nenarodni „narodni" stranki, kar se je pokazalo pri zadnji državnozborski volitvi v Ljubljani. A ob zadnjih volitvah se je narodna stranka pogreznila še bolj. Ponudila je za peto kurijo v Ljubljani kompromis mejnarodnim socijalnim demokratom, onim, o katerih je „Slov. Narod" (št. 38) pisal: „Ogromna večina kranjskega prebivalstva nasprotuje z vso odločnostjo končnim socijalističnim težnjam, na katerih nevarnost pač ni treba še le opozarjati." Zadnjo nedeljo je namreč javno pri shodu socijalni demokrat Kordelio izjavil nekako tako-le: „Narodna napredna stranka nam je za volitve ponudila kompromis, toda socijalna demokracija ne potrebuje kompromisa. Zato smo ponudbo naravnost odklonili." Ti pojavi so značilni za narodno stranko. Kažejo nam, da je jedini nagib „Naroda" in njegovih pristašev sovraštvo proti katoliškemu gibanju in njihov jedini cilj — uničenje tega gibanja med ljudstvom. Ta dejstva so najjasniši dokaz, da je „narodni stranki" narodnost bila le plašč, s katerim so odevali svoje pristno liberalstvo, bila le limanica, na katero so lovili lahkoverne kaline. Sedaj pa, ko se je pokazala v vsej svojej nagoti, se s studom od nje obračajo njeni lastni pristaši. Kakor mrlič v smrtnem boju, napenja vse moči, da se vsaj nekaj časa še vzdrži na površju, toda vse je zaman. Pogina je ne reši ne kranjsko nemškutarstvo, še manj LISTEK. Albert Ognjan pl. Štriga f (Konec.) Leta 1849 je bilo zagrebško glasbeno društvo, kateremu je bil predsednik kanonik Ivan Kralj, radi slabe podpore tako oslabelo, da je imelo že prenehati. Striga se je uprl temu odlcčno ter obljubil, da bode on zbral toliko članov, da se more društvo vzdržati. Kako vspešno je bilo delovanje Strigino v tem pogledu, vidi se iz tega, da se ni samo vzdržalo društvo, nego da se je poleg njega osnovala celo glasbena šola. Z absolutizmom se je povrnila tudi nemškuta-rija v Zagreb. Razumi se, da je tako odzvonilo tudi hrvatskemu gledališču. Ponudili so ravnateljstvo gledališča Strigi, ali on je zahteval, da se mora tudi še nadalje le hrvatski predstavljati. Ta velika energija Strigina je zadivila celo trdovratne nemške či-novnike in jeden njih je rekel: „Zagrizen Hrvat je ta Striga, ali njegov narodni ponos se mora spoštovati". Ko bi imeli mi in sploh Slovani dovelj takih ponosnih mož, ne bi se nam sploh tako slabo godilo, kakor se žalibože godi po vsem slovanskem svetu. Gledališče je bilo od tega časa ponemčeno, vendar pa so dozvolili Strigi, da je mogel včasi prirejati hrvatske koncerte ter se ni niti najmanje nad tem spodtikal niti bal, da jih je občinstvo pozdravljalo z demonstrativnim odobravanjem. Leta 1852 se je oženil Striga s Slovenko Julijo Videč, ki je pela krasnim sopran glasom. Da se izurita oba v petju, podasta se na Dunaj, kjer ju je podučeval v petju glasoviti talijanski umetnik Salvi. 2e čez nekoliko mesecev sta imela peti oba v koroškem gledališču. Ali to se ni izvelo, ker so poklicali Štrigo nekoliko dni poprej v Zagreb, da poje ptigodom obiska cesarjevega (2. oktobra 1852) v hrvatski operi „Ljubav i zloba". Prispevši v Zagreb je zvedel Striga, da so spremenili vspored svečanosti ter med drugim tudi izpustili hrvatsko opero. Zlovoljen se povrne na to Striga na Dunaj nadaljevat nauke svoje v petju ter je gostoval leta 1853 v Pragi, kjer je sijajno vspel. Nadjal se je, da bode mogel vsled tega dobiti mesto pri zagrebškej operi, ali ta želja se mu ni izpolnila; tujci, ki so bili takrat vsemogoči, so ga iztisnili, ker je bil vedno ponosen Hrvat. 31. maja leta 1854 umre Lieinski, kar je Strigo tako razžalostilo, da se je poslovil od gledališču» umetnosti in petja ter se posvetil vino-gradarstvu. Kupil si je v to svrho lepo posestvo pa socijalna demokracija. Ob njenem grobu pa že sedaj peva socijalua demokracija: „Zgodovinska osoda začela se je spolnjevati nad našo nekdaj liberalno, napredno, sedaj le še skromno „narodno" stranko. Kar je doletelo nekoč ponosno liberalno stranko, preti sedaj tudi slovenskim liberalcem. Vse na svetu umira, a ta stranka, katero sedaj zapuščajo njeni pristaši, kakor podgane ladijo, ki se začne topiti, umira prav zgodaj. Njeno telo ob-jemlje agonija, nasledniki se pa že pulijo za njeno dedščino." Preje, kakor smo pričakovali, vresničijo se besede dr. Mahniča, ki jih je zapisal v „Rimskem Katoliku": „Da tudi slovenski liberalizem bode zginil, ostane pa radikalizem in - njemu nasproti naša katoliška stranka." Politični pregled. V Ljubljani, 22. marca. Volitve na Dunaju. Minulo soboto je bilo prebivalstvo dunajskega mesta zopet poklicano na volišča, da si izbere 14 zastopnikov v državni zbor, do katerih ima pravico mesto Dunaj v mestui skupini. Vseh volilcev je v 19 okrajih 94.647, volitve se jih je pa vdeležilo 67.855, toraj nad 2 tretjini vseh volilcev ali 71-7% proti 65 7 leta 1896. Krš-čansko-socijalni kandidatje so dobili skupno 41.777, liberalni iu socijalno politični pa le 18.099 glasov. Razloček je toraj velikansk. Boj se je bil v glavnem mej krščanskimi socijalisti, liberalci in socijalnimi politiki; sem ter tje so poskušali svojo srečo tudi nemški nacijonalci Schonererjeve barve, dalje Cehi in socijalni demokratje, ki so pa dobili tako neznatno (nekako 400) število glasov, da je skoro ni vredno omenjati. Najljuteji boj se je bil toraj mej krščanskimi socijalisti in združenimi židovskimi liberalci. Vspeh boja je nastopen: I. okraj: Ožja volitev mej liberalci Noske (2251), Wrabec (2149) poleg Zagreba v romantičnej dolini Ksaverskej, kjer je sadil po Okrugljaku najplemeniteje trte ter hrvaškemu vinu odprl pot tudi v tuje zemlje. Leta 1858 ga je nagovoril glasoviti hrvatski pesnik Peter Preradović, da se poda v Rusijo ter tamkaj po večjih mestih prireja koncerte. Bil je zares v Moskvi in Petrogradu, kjer so ga z oduševljenjem pozdravljali ter po časopisih pisali o njem tako laskavo, da si Striga gotovo ni mislil k&j takega. Važno je, kar so pisali tedanji ruski časopisi, da poje Striga prav po slavjanski, kar drugi umetniki, seveda po navadi tujci, tega ne razumijo. To odlikovanje od bratskega naroda je bila za Strigo velika uteha za krivice, ki jih je moral pretrpeti doma od brezobzirne tuje vlade, ki je zmatrala vsakega poštenega Hrvata za panslavista, kar se je začelo žalibog zopet dandanes ponavljati. Ko je bil leta 1860 po oktoberskej diplomi v Avstriji odstranjen absolutizem, zavzel se je Striga zopet za eamostalnost Hrvatske. Leta 1861 ga je imenoval ban Sokčević za provizornega deželnega arhivarja. Od tukaj je bil prestavljen 1. 1870 k žu-panijskemu arhivu; a leta 1876 je bil zopet postavljen za pristava pri deželnem arhivu. Od leta 1858 se je bavil Striga prav malo z glasbo. Le leta 1869 je priredil predstavo opere „Trovatore" v fU in dr. Kopp (1567), krščanskimi socijalisti dr Neu-mayer (1723), BriluBdorf (1717), Noltsch (1702) in dr. Porzer (1702) ter soc. politikom dr. Kronawettrom (1546 glasov). 11, okraj: ožja volitev mej krščanskim socijalistom Jos. D i 11 r i c h o m , ki je dobil 4311 glasov, in liberalcem Kareisom, za katerega je glasovalo '4445 ali le pet volilcev manj, kakor je bilo potrebno do absolutne večine. Ožje volitve se vrše danes in je upati, da si kristijani osvoje drugi okraj, prvi bo pa najbrž ostal tak, ka-koršen je bil, ker se bodeta zjedinili obe nasprotni stranki. V III. okraju je zmagal kršč. socijalist Steiner s 4044 proti 1077 glasovom, v IV. in X. kršč. socij. Mayreder s 3756 proti 1250 glasovom, v V. okraju kršč. socij. župan Strobach z 2996 proti 499 glasovom, v VI. okraju kršč. socijalist dr. P a 11 a i z 2366 proti 841 glasovom, v VII. okraju kršč. socij. Gregorig z 2818 proti 1216 glasovom, v VIII. okraju kršč. soc. Schlesinger z 2034 proti 677 glasovom, v IX. okraju kršč. socij. Weisskirchner z 2683 proti 2234 glasovom. V uaslednji skupini (XI,—XV. okraj) je premagal kršč. soc. Schneider s 6971 glasovi nasprotnika Kronawettra, ki je dobil le 1446 glasov. Zadnji volilni okraj (XVI.-XIX.) je z velikansko veČino izvolil svojim zastopnikom princa Lichten-s t ein a, ki je dobil 8081, njegov liberalni protikandidat pa le 1551 glasov. Zmaga je torej razun dveh ožjih volitev na vsi črti krščansko-socijalna. Danes pri ožji volitvi bodeta vporabili obe stranki vse svoje sile v 2. okraju, vendar ima krščansko-socijalni kandidat, vrli prvoboritelj Dittrich, precej opravičene nade. Državnozborske volitve. Poleg dunajskih so se vršile volitve tudi v nižje-avstrijskih, štajerskih, dalmatinskih, tirolskih ter predarlskih mestih, nadalje v nekaterih obrtniških zbornicah in v velepo-stsstvu. Na Nižje Avstrijskem so izvoljeni krščanska socijalista Jax s 1468 in Foller s 1704 glasovi, ter somišljeniki nemške ljudske stranke Heincmanu s 1110, Richter z 2218 in Kienmann s 1034 glasovi. Na Štajerskem je prodrlo 6 pristašev nemške ljudske stranke, mej njimi dva v Gradcu ter dr. Pommer proti Slovencu dr. Kra-šovcu, nadalje do jeden liberalec in nemški nacijonalec dr. Wolffnardt proti dr. Rozina. Tirolska mesta so izvolila 2 katoličana in 3 liberalae poslance, na Predarlskem je pa potrebna ožja volitev mej kršč. socijalistom AVegelerjem in liberalcem Drechselom. V D a 1 m a c i j i sta prodrla Hrvata Borčić in Supuk. Trgovinske zbornice in veleposestvo so volile skoro na vsi črti liberalno. Izvoljenih je dosedaj 343 poslancev, ki se z ozirom na stranke razdele v glavnem nastopno: 46 konservativcev, 28 krščanskih socijalistov, 16 Slovencev, 37 pristašev nemške ljudske stranke, 6 Rumunov, 8 Hrvatov, in 2 Srba, 37 Poljakov, 11 Rusinov, 59 Mladoče-hov, 38 nemških liberalcev, 9 liberalnih Italijanov, 14 socijalnih demokratov, 6 pristašev Stojalovskega in nekaj malega somišljenikov drugih frakcij. S tem so razun ožjih volitev popolno dovršene vse volitve v Bukovini, na Kranjskem, Koroškem, Moravskem, Solnograškem in v Sleziji, v kmečkih iu mestnih skupinah so pa volitve završene na celi črti. Danes, jutri in pojutranjim se vrše toraj le še volitve za narodnem gledališču. Glavni pevki so bili gospe Julija Striga in Lesic, a glavna pevca Grbić in Kaš-man. Vspeh je bil sijajen in Striga se je nadjal, da ga bode ban Rauch imenoval za intendanta narodnega gledališča. Tudi v tej nadi je bil preverjen, ali njegovo podjetje je imelo ta znamenit vspeh, da so se od tega časa pele v Zagrebu opere v hrvatskem jeziku. Od tega časa Striga ni nič več stopil v javnost, pač pa se je zanimal za vsak pokret na glasbenem polju hrvatskem. Se pred nedavnim je pisal v hrvatskih časopisih o predstavi Lisinskijeve opere „Porin", za katero se pripravljajo že dolgo na našem gledališču, da jo zapojejo pred občinstvom. Pravijo, da je to krasno delo, in Striga je zahteval, da poje glavno ulogo jedua od glasovitih hrvatskih umetnic Trnina ali pa Kernic, ali pa še morda obedve. Zategadel je želel, da se še nekaj časa počaka s predstavo, ali gledališčna uprava se je pa vender le odločila, da se poje ta opera že meseca aprila. Striga se je veselil, da bode mogel prisostvovati tej predstavi ter slišati to velikansko delo svojega po-bratima Lisinskega. Ali Bog je obrnil drugače. Striga ni dočakal tega veselega večera, nego ee veleposestvo in trgovinske zbornice ter ožje volitve na Dunaju in na Češkem. Nemški driavni *bor je minulo soboto po tridnevni, zelo burni debati konečno vender v drugem branju pritrdil sklepom budgetne komisije z dne 12. in 13. t. m. To se je sereda zgodilo le s pomočjo centruma, ki je tokrat zapustil svoje dosedanje stališče in po svojem boritelju pokazal, da se prava barva pokaže še lahko pri tretjem branju. Blokada Grške in Krete. Dosedaj še nimamo nikakih poročil o odločilnem koraku evropskih velevlastij napram grški vladi. — V ime avstrijske vlade je naznanil grškemu zunanjemu ministru sklep velevlastij poslanik baron Calice. Istodobno je bila o tem koraku obveščena tudi turška vlada. — Razni listi pišejo raznovrstne članke, v katerih razmotri-vajo to vprašanje. Kaj stori Grška, sedaj še ni gotovo, vender pa sklepati iz ljudskih pojavov na polotoku se ljudstvo ne bode dalo tako lahko ukrotiti. Glede turško-grške vojske je tudi le toliko gotovo, da se pripravljate obe stranki na ta korai. Dnevne novice. V L j u bi j a n i, 22. marca. (Instalacija.) Jutri ob desetih bo v stolni cerkvi slovesno vmeščen novoimenovani stolni dekan dr. Andrej C e b a š e k. (Državnozborska volitev v Ljubljani.) Kako je narodna strauka zmagala v Ljubljani, o tem jako značilno piše „Tagespost", da so se Nemci po navodilu vodstva nemške btrauke udeležili volitve za Kušarja, ter pravi: „Ohne diese Theilnahme der Deutschen au derWahl wiire Kusar, von dem man nun eine lebhaftere und auch den Deutschen Rech-nung tragende Tbiitigkeit im Abgeorduetenhause er-wartet, jiimmerlich uuterlegen." (Ako bi se Nemci ne bili udeležili volitve, bi bil Kušar, od katerega se sme pričakovati, da bo v državnem zboru živahueje delal in se pri tem oziral tudi na Nemce, žalostno pogorel.) — Preje, nego smo pričakovali, začeli so naši Nemci zahtevati plačo za svoje glasove, in sicer v svoji skromnosti tirjajo, da se mora zastopnik prvostolnice slovenske ozirati pri svojem delovanju v državnem zboru na — Nemce 1 — Te besede ljubljanskega dopisnika v „Tagespošti" so jako zanimive in značilce za zmago „Narodove" stranke v Ljubljani, katere se res smejo veseliti samo — nemškutarji in odvisni kimovci. (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji, katera se je vršila v torek dne 9. marcija t. 1., smo prejeli nastopno poročilo : Potem ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o došlih ku-rencijah in pove, kako so bile rešene, kar se vzame brez ugovora na znanje. Pri ravnateljstvu c. kr. zaloge šolskih knjig je izposlovati še naknadnega kredita za knjige ubožnim učencem in učenkam. S 1. aprilom t. 1. je otvoriti na obrtni pripravljalnici I. mestne deške petrazrednice v I. oddelku vspored-nico in v pokritje nedostatka napraviti prošnjo na občinski s\et, deželni odbor in trgovinsko zbornico. Dalje je deželni odbor in trgovinsko zbornico naprositi, da svoje prispevke za vzdrževanje obeh obrt. pripravljalnic primerno zvišata. Prošnii pomožnih ka-tehetov Frana Birka inFranaFerjančiča je preselil v večnost iznenada 7. marca ter je bil 8. pokopan na centralnem pokopališču v ilirskej arkadi. Pokop je bil veličasten, kar je vredni starček zaslužil. Bila so zastopana vsa pevska društva, ki so mu odpela zadnje slovo ; le to se nam čudno zdi, da se ni našel nobeden od glasbenega zavoda in od gledališča, ki bi se bil poslovil od tega podjetnega moža, kateremu se ima toliko zahvaliti jeden ali drugi zavod. To je znamenje naše velike mlečnosti, ki se silno razlikuje od velike gorečnosti, s katero so tako-zvani Iliri postavljali temelj naši narodni bodočnosti. Gotovo je med drugimi Iliri zaslužil Striga, da se ga je kdo spomnil pri ti zadnji žalostni zgodi. V ilirski arkadi je Striga sedemnajsti pokojnik. Leta 1885 so prenešeni v njo: Babukić, Gaj, De-meter, Kurelac, Lisinski, Seljan in Vraz, a potem so sledili: Anton Mažuranić, Utješinović, Kukuljevic, Zigrović, Ivan Mažuranić, Vukotinovic, Bogovič, grof Drašković in Suleg. Striga je bil po rojstvu najmlajši od vseh, dočim je Draškovič. bil najstareji. Prvi je od vseh Ilirov umrl Seljan že leta 1848, a po dobi je bil najmlaji Lisinski, ki je umrl v 35. letu. Poleg Lisinskega leži zdaj tudi njegov zavetnik in pobratim. Slava mul za nakazilo nagrade glede pouka v verouku za I. polletje tekočega šolskega leta in pa prošnja nekega učitelja za novčno podporo se priporočilno predlože deželnemu šolskemu svetu. Ridi podiranja starega in priprav za zgradbo novega župnišča se ima ob velikonočnih počitnicah na vnanji uršulinski šoli pouk prekiniti do 10. majat. 1. Učitelju Augustu Kleču se pripozna s 1. marcijem t. 1. tretja služ-beno-staroetna doklada. Reši se več prošenj za dovolitev izpusta iz vsakdanje šole in pa zopet na prošnjo za oprostitev od obvezne slovenščine na mestni nemški dekliški ljudski šoli. Na znanje se vzame nadzornikovo poročilo o telovadnem pouku na isti šoli. Potem ko predsednik poroča o opazbah, ki jih je napravil povodom obiska I. mestne deške petrazrednice in mestne nemške dekliške šestrazred-nice, in odgovori na neko vprašanje glede (nameravane in sklenjene prezidave I. mestne deške petraz-redn;ce, sklene se seja po šestih zvečer. (Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 11. marca t. 1.) Stalno so se namestili: Na 4. učiteljsko mesto pri D. M. v Polju ondotni začasni učitelj Franc Potokar; v Smuki ondotni zač. učitelj Josip Samide; v Toplem R<*bru Matija Petsche ; zač. učiteljica Rafaela Inglič na dvorazrednici v Begunjah ; zač. učitelj Ant. Smrdelj na jednorazrednici v Planini. Nadučiteljem v Zagorju je imenovan Rudolf Horvat, učitelj v Oreheku. Novoustanovljeno mesto na meščanski šoli na Krškem je dobil nad-učitelj Jan. Klemenčič. — Nadučitelj v Kočevju, Franc Spintre, je prestavljen v Kamnik in nadučitelj Valentin Burnik iz Kamnika v Metliko. — Na šoli na Gori, okraj Ribnica, se je vpeljal poldnevni pouk. (Imenovanja na pošti.) Viljem Kaderavek je postal poštni kontrolor; Jan. Vidmar in Ed. R i a v i t z sta imenovana poštnim kasirjem v Trstu ; poštni oficijal Urh R o b b a poštnim oskrbnikom v Rovinju. (Umrl je) danes pu noči ob 1. uri po kratki bolezni obratni načelnik južne železnice v Trstu, g. višji nadzornik Alfred T h o m a s. N. p. v. m. 1 (Sv. misijon na Slapu.) Slap je lična duhov-nija v vipavski dolini. Pa kaj tako posebnega Slap se ni doživel, kakor je bil sv. misijon, ki se je tamkaj vršil letošuji predpust. Vipavec je leto in dan vedno vprežen v delo; drugod po Kranjskem po zimi počivajo, Vipavec tudi zimski čas suče svojo „štrapaco". Zato je za misijon skoro težko ugoden čas zadeti. — Ze minulo jesen je bilo vse vrejeno, da učakajo Slapenci milost sv. misijona. Ali radi bolezni v okolici je bila cerkvena pobožnost tako rekoč pred nosom prepovedana. Ljudje so molili, da bi se njim vendar srčna želja spolnila. To se je zgodilo. Zato so se pa duhovnijani sv. misijona res pridno vdeleževali. Pustili so vse vnemar; cel teden imeli so praznik. Marsikateri mlačnež je še imel sprva svojo trmasto misel o sv. misijonu ; temeljiti govori «misijonarjev so vsak dvom razpršili. Obha-jancev je bilo do 900 ; ljudi pri sklepni procesiji pa do 3000. B.'g daj lepo raščo semenu, katero so gg. misijonarji sejali. (Iz Rateč na Gorenjskem) 21. sušca. Letošnjo zimo si bodemo dobro zapomnili Ratečani. Povsod se oglaša spomlad in danes je njen astronomični začetek, pri nas imamo pa še snega cele kupe. Na severni strani cerkve so nagromadeni zameti, da se lahko skrivamo za njimi. Toda nič nas ne skrbi, ker smo tega že navajeni. Kadar pripiha nemili celir, bode moral tudi nas sneg zapustiti. A nekaj druzega je. Ker snega ne moremo prodati, prodajamo led in ga pošiljamo po vsem svetu: v Buda-pešto, Zagreb, Reko, Videm in Trst. Od tu gre po morju dalje v južne kraje. Te dni ga morajo napraviti vsak dan 30 vagonov. Ker je led poleg železniškega tira, pripelje vsak dan železniški stroj določeno število vozov. Pred deseto uro zjutraj mora biti led pripravljen. Od desetih do eue popoldne ga spravljajo v vagone, ko v tem času ni nobenega vlaka. Vse kar more, gre na delo. Ljudje zaslužijo vsak dan skupno 240 gld. (30 vagonov po 8 gld.) Da bi trajal ta zaslužek vsaj še en teden 1 (Iz Žirov.) Vedno in vedno se lahko bere v liberalnem lističu zdihovanje in pritoževanje, da je neizmeren pritisk itd. vzrok, da niso liberalci in socialdemokrati zmagali pri volitvah. Pri nas je vse ljudstvo zadovoljuo in veselo, da si je dežela čast rešila, le neki možic Lovric iu vinski potapljavec Zaduhel Otmar, ta dva, ki sta si posebno veliko truda dala pred volitvami in se poganjala za liberalce in socijaliste, zdaj vgibata, kaj da bi moral biti vzrok nezmagi ? Možic Lovric pravi, jaz sem raztrgal dva para podplatov, ko sem hodil po hribih agitirat, jaz sem storil, kar sem mogel. Tudi Zaduhel se je pohvalil, da se je veliko, veliko trudil. Poglejte me, vsaj sem ves truden od same hoje, tako sem agitiral, in tudi trdil, ako demokrati zmagajo, bomo župniku Štolo vzeli. Pohvalili so to njihovo neutrudno delovatrje trije liberalui in sociial-demokratičui župani: Zijčjižolc, Čipka in K. Fr« luga, ter so sklenili, da bodo šli čez šest let, ko bodo zopet volitve razpisane, ako bodo še pri življenju, vsi skupaj vštric po hribih in dolinah „agi-tirat: O Ziduhel, Zijčjižolc, Čipka, Frluga iu možic Lovric. Naa ! (Potni in opravilni načrt nabornih komisij ua Kranjskem za leto 1897.) A. Naborna komisija c. kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva št. 17 v Ljubljani. Dne 31. marca: Potovanje v Velike Lašiče. Dne 1. apr.: Nabor v Velikih Lišičah za sodui okraj Velike Lašiče in potovanje v Ribnico. Dne 2. in 3. aprila: Nabor v Ribnici za sodni okraj Ribnica. Dne 4. aprila: Potovanje v Kočevje. Dne 5. in 6. apr.: Nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. D.ie 7. aprila: Potovanje v Črnomelj. Dne 8. aprila: Nabor v Črnomlju za sodni okraj Črnomelj. Dne 9. aprila: Potovanje v Metliko. Dne 10. aprila: Nabor v Metliki za sodni okraj Metlika. Dne 11. aprila: Potovanje v Rudolfovo. Dne 12., 13. iu 14. aprila: Nabor v Rudolfovem za sodni okraj Rudolfovo. Dne 15., 16., 17., 18. in 19. aprila: Velikonočni prazniki; potovanje v Žužemberk. Due 20. aprila: Nabor v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk. Due 21. aprila: Potovanje v Trebnje. Dne 22. aprila : Nabor v Trebnjem za sodni, okraj Trebnje in potovanje v Mokronog. Dne 23. in in 24. aprila: Nabor v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. Dne 25. aprila: Potovanje v Kostanjevico. Dne 26. aprila: Nabor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica in potovanje v Krško. Dne 27. in 28. aprila: Nabor na Krškem za sodni okraj Krško in potovanje v Radeče. Dne 29. aprila: Nabor v Radečah za sodni okraj Radeče in potovanje v Litijo. Dne 30. aprila in 1. maja: Nabor v Litiji za sodni okraj L tija. Dne 2. maja: Potovanje v Višnjo Goro. Dne 3. in 4. maja: Nabor v Višnji Gori za sodni okraj Zatičina, dne 4. maja tudi potovanje v Ljubljano. Dne 5., 6., 7. in 8. maja: Nabor v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolice. Dne 9. maja: Potovanje na Vrhniko. Due 10. in 11. maja: Nabor na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; dne 11. maja tudi potovanje v Ljubljano. Due 12. in 13. maja: Nabor v Ljubljani za mesto Ljubljano; dne 13. maja tudi potovanje na Prevoje. Dne 14. in 15. maja: Nabor ua Prevcjah za sodni okraj Brdo. Dne 16. maja: Potovanje v Kamnik. Dne 17., 18. in 19. maja: Nabor v Kamniku za sodni okraj Kamnik; dne 19. maja tudi potovanje v Skofjo Loko. Dne 20., 21. m 22. maja: Nabor v Skofji Loki za sodui okraj Skofja L)ka. Dne 23 maja: Potovanje v Kranj. Dne 24., 25. in 26. maja: Nabor v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič. Dne 27. maja: Potovanje v Radovljico. Dne 28., 29., 30. in 31. maja: Nabor v Radovljici za ves politični okraj Radovljica; dne 31. maja tudi vrn.t-iv v Ljubljano. B. Naborna komisija c. iu kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva št. 97 v Trstu. Dne 10. maja: Potovanje v Idrijo. Dne 11. in 12. maja: Nabor v Idriji za sodui okraj Idrija. Dne 13. maja: Potovanje v Logatec. Dne 14. in 15. maja: Nabor v Logatcu za sodna okraja Logatec in Cirknica. Dne 16. maja : Potovanje v Lož. Due 17. in 18. maja: Nabor v Ložu za sodni okraj Lož. Dne 19. maja: Potovanje v Postojiuo. Due 20., 21. iu 22. maja: Nabor v Postojini za sodna okraja Postojina in Senožeče. Dne 23. maja: Potovanje v Vipavo. Dne 24. in 25. maja: Nabor v Vipavi za sodni okraj Vipava. Dne 26. (in 27.) maja: Potovanje v Ilirsko Bistrico. Due 28. in 29. maja: Nabor v Ilirski Bistrici za sodni okraj Ilirska Bistr.ca. Dne 31. maja: Vrnitev v Trst. — Z debelimi številkami tiskani dnevi pomenijo nedelje in praznike, ob katerih naborne komisije uradno ne poslujejo. * * * (V Ljutomeru) je zopet zmagala slovenska stranka pri državnozborskih volitvah. Dr. Fr. Rosina dobil 50 glasov, dr. Wolfhart 44 glasov. Vseh volilcev 112. Eden glas dobil dr. Ant. MihaliČ. Slava* našim volilcem 1 Naprej 11 (Državnozborske volitve na KoroSkem.) h Celovca, dne 21. marca: V soboto so se dovršile državnozborske volitve na Koroškem. O izidu za kmečke občine, mestno skupino in V. kurijo sem Vam že podrobneje poročal. V četrtek, dne 18. t. m. je volila tukajšnja trgovinska zbornica. Izvoljen je zbornični svetovalec K. Hinterhuber z 19 glasovi od 25. Hinterhuber je bil prej deželni odbornik. Z onega mesta so ga potisnili nacijonalci ter mu za odškodnino dali državnozborski mandat. Do letos je bil Hinterhuber še pristen .liberalec". Sedaj je ravno tako priden in z ist m prepričanjem „nacijonalec". — Vsak po svoje 1 — Včeraj, dne 20. t. m. je volilo veliko posestvo. Itueo prodrli nacijonalci. Izvoljen je veleposestnik M i le s i pri Beljaku s 55 glasovi. Udeležila se je ob tej priliki volitve v velikem posestvu prvikrat tudi katoliška stranka. N|e kandidat prošt Joas je dobil znatno manjšino 22 glasov. Na liberalca c. kr. okr. komisarja (I I) Myrb&cha v Beljaku je odpadlo 8 glasov; 2 listka sta bila prazna. — Od 10 koroških poslancev je torej 9 nemškonacijonaluih, 1 je naš. To, da smo „post tot diserimina rerum" prodrli Slovenci s svojim kandidatom, je močen pelin za nasprotnike. Tolaži jih pa, da ni več nobenega „liberalca" na Koroškem, da je vse „tajč-nacijonal". Hei'6 1 — m— (Krščanska škola.) Pedagogijsko-naučni list. Ta izvrstni list prinaša prav lepe, popolnoma strokovne in stvarne razprave. Zlasti opozarjamo na opis: „Pedagogika prama religiji i filozofiji" in na ljubeznivi spis: „Bogumila", katera daje učiteljem prelepe nauke, po katerih naj dosežejo svojo srečo in srečo sebi izročene mladine. Dokler nimamo Slovenci svojega krščanskega pedagogičnega lista, priporočamo ta list najsrčneje. Mažaronska vlada ga zatira — dobro priporočilo za list. Naročnina 2 gl. na leto se naj pošlje g. Matiji Seigerschmiedu, duhovniku v samostanu milosrdnih sestara v Zagrebu. Kako daleč je zabredla pedagogika na Hrvaškem, spozna se iz tega, da je dvobojevanje vpeljano kot šolski predmet na gimnaziji v Zagrebu in se zapisuje red iz tega „učnega predmeta" v spričevala. To so pač lepe razmere 1 Kak boj pa je v Celovcu za vpeljavo krščanskega nauka 1 (C. kr. poštnoliranilnični urad) na Dunaju je te dni razposlal okrožnico z računom za mesec fe-bruvarij. V tem času se je 1,162.977 krat vložilo za 134,782.397 gld., od tega v čekovnem in v varčevalnem oddelku skupaj na Štajerskem 56.186 krat v zne.tku za 4,411,307 gld., na Koroškem 17.403 krat za 1,390.809 gl., na Kranjskem 13 343 krat za 1,038.276 gld., na Primorskem 21.902 krat za 2 609.791 gl., po Dalmaciji 7.294 krat za 650.739 gl., vrnili so pa 303.757 krat skupno za 133,584.727 gl., od tega pride na Štajersko 8.857 krat za 2 275.461 gl., na Koroško 2.335 krat za 377.313 gld., na Kranjsko 1.608 krat za 356.598 gl., na Primorsko 4.705 krat za 1,290.013 gl. na Dalmacijo 672 krat za 110.626 gl. Od dne 12. jan. 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca minulega meseca seje po državi vložilo v hranilnico vsega skupaj — 102,962.474 krat za 12.179 989.693 gl. 09 kr., iz-vzelo pa 27 974.122 krat za 12.067,120.528 gld. 46 kr., — tako je v blagajnici preostalo čistih 112,869.164 gld. 63 kr. — V prometu nahaja se 12.397 rentnih knjižic, ki so vredne 26,412.110 gl., potem 1,202.401 vložna in 31.434 čekovnih knjižic. Vložnikom na željo je urad kupil in odposlal vrednostnih papirjev za 32,475.635 gl., ta znesek spada med povračila. Število vložnikov je naraslo za 9292 oseb v varčevalnem, za 203 v čekovnem, za 329 v nakazuičnem (clearing) prometu. Ob svojo knjižico je prišlo 124 vložnikov, po naših krajih po jeden v Poreču (10 gl.) iu v Slov. Gradcu (2 gld.), potem dva v Trstu (54 kr. in 62 gl.) — Pravico do nove knjižice ima prvi dne 10., drugi 13., tretji 24. in četrti 4. marca. Novo poŠto z nabiralnico dobil je kraj Trebiž v Primorji, opustili so pa „zanaprej" pošto v Jurjikloš'.ru pri Celju. V neuradnem delu okrožnice najdeš podatke o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italijanskem, Nizozemskem, Švedskem. Društva. („Katoliški napredek") se imenuje novo bralno društvo, ki se je ustanovilo včeraj dne 21. marca v St. Vidu pri Zatičini. Zbralo se je bilo lepo število mož in mladeničev, ki so pazno sledili poučnim besedam državnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka. Vpisalo se je takoj čez sto udov v novo društvo in izvolili so si deset mož v odbor in druge poslovatelje. Lapa pravila so se vsem prikupila in vnema za društvo raste. Z božjo pomočjo postane to društvo pravo ognjišče, kjer se bode rodilo in osnovalo mnogo dobrih in potrebnih naprav. (Hranilnica in posojilnica v Z g. B e s n i c i,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo je pričela z dnem 15. marca t. 1. svoje delovanje. V zadrugo se vsprejemajo osebe, prebivajoče v občini Besnica in sosedujih občinah kranjskega, Oveiše radovljiškega in Nemile, Log ter Njivce škofjeloškega sodnega okraja. — Kdor želi vstopiti, se mora oglasiti pri načelstvu. Udje prvega načelstva so pa: Fran Pokom, Jan. Poličar, Jakob Udir, Blaž Pisovec, Jak. Tomaževic, Jan. Papler, Andrej Siuk, Ant. Papler in Jožef Udir. (Slov. pevsko društvo v Ptuju) priznalo je razpisani nagradi po 80 kron skladbama „D.imovini", moški zbor s tenor-samospevom, katero je poslal gospod F. S. Vilhar v Zagrebu, in „Domovini". mešani zbor, katero je poslal gospod Lavoslav Pahor v Logatcu. Besede obeh skladb so našega dičnega pesnica gospoda Simona Gregorčiča. O teh dveh skladbah, kateri se boste pri letošnjem velikem koncertu pevali. izrekel se je ocenjevalni odbor posebno laskavo. Kar se tiče drugih skladb, izrekel se je ocenjevalni cdbor glede večine jako pohvalno, posebno pa gledć skladb „Večerna" od Petra Jereb v Litiji, „Vijoličen vonj" od A. Saksa v Ljubljani. „Srce sirota", „Vesni" in „Smehljaj se" od A. Jesena v Mariboru. „Izgubljeni cvet" od dr. Sehwaba ua Vranskem, „Planinarica" od Ferdo Juvanca v C rknici, „Kviško bratje" od D. Faigeljna na Serpenici in „Avstrija moja" od Franca Schnei-der v Ljutomeru. — Ker nam nekateri gg. skladatelji niso bivališča naznanili, prosimo, da reklami-rajou ako skladb do 5. aprila ne dobe. — Konečno izreka odbor vsem gospodom skladateljem prisrčno zahvalo za poslane skladbe in prosi, da ga tudi za naprej blngohotno podpirajo. Odbor. Telegrami. Zader, 22. maroa. Pri državnozborski volitvi za mestno skupino sta bila izvoljena zmerna Hrvata Supuk s 1382 in Borčič z 971 glasovi. Inomost, 22. marca. Pri državnozborski volitvi je bil izvoljen konservativec Kapferer s 1451 glasovi. Liberalec Kofler je dobil 815, nemški nacijonalec pa 552 glasov. Bukarešt, 22. marca. V zbornici je naznanil predsednik, da sta odstopila ministra Contacuzene in Stoicesco. Bern, 22. marca. Požar je razdejal včeraj zjutraj velik dol kolodvora. Škoda je ogromna. Berolin, 22. marca. Državni zbor je z 204 proti 148 glasovom odklonil razne zahteve za pomnoženje brodovja v znesku 10 milijonov in dovolil le nekaj manjših postavk. I>og-o •H 5 o a t* s O) o ri v« «J Ki •H a .2 a S o S e a. •n a. •H i5na55SB5BEraf ЖЗГ T. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. priporoča najceneje 59 104—24 cftčolf OCauptmannf I. kranjska tovarna oljnatih barv, ftr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. D vl is a j č* a. o r* ж a« «мзГ Da4 22. maroa. Sknpni državni dolg y notah.....1C0 gld. 90 kr. Skupni državni dolg v srebru ... .100 Avstrijska zlata renta 4%......122 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 Ogerska zlata renta 4%.......121 Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 Avtrtro-oserske bančne delnice, 600 gld. . 944 Kreditne delnice, 160 gld......358 London vista...........119 Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 58 80 mark........................11 80 frankov (napoleondor)............9 italijanski bankovci ........45 C. kr. cekini......................5 90 60 30 90 15 70 , 67'/, 72 . 53 . 05 „ 65 . Dn6 20. maroa. 4 * državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 152 gld. — kr. 5% državne srečke i. 1860. 100 gld. . . 154 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .188 „ 50 ., 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 , 10 „ Tišine srečke 4%, 100 gld..............140 . 60 , Dunavske vravnavne srečke 6% ... 137 75 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 60 . Posojilo goriškega mesta......112 , 50 , kranjsko deželno posojilo..........99 . 25 „ Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4% 99 „ 80 . Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 . — . „ , južne ieleznice 3% . 174 » — » „ , jnžne železnice b% . 127 , 40 „ , . dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gid....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v, Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogaraka družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........ 199 gld. 75 k u 146 19 . 50 . 27 » 50 . 68 . 50 „ 71 . 50 . 57 21 , 75 . 152 . -50 . 3400 389 84 . 25 . 159 80 . 75 . 157 126 П 62 . ------------- --------------- ----—————k K 3&ЈГ Nakup ln prodaja "ШЛЛ 1 »Kfckspvratnlh driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri Irebanjlh, pri iažrebanju I najuanjsega dobitka. 1 K « 1 a a t n a izvršitev narodll na borsl. Menjarnična delniška družba „M E K C U K" ' Woliziil« it 10 Dunaj, lirishiltiritraue 74 B. ЛЈГ Pojasnila TUJt v vseh gospodarskih in «nančnfh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoi|skih vrednostni pafiriov in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega >brestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, H