ostaja j a pro kmenjegov i prestranil j ki bo | plačilo dke. , Minister prosvete Pvie Maiiunovic. Prišli so i pri nas ijuojc aa krmiio, I kl so taitoj ob prevraiu pnuezaii m za- j seuu vazaa mesta v nasi upravi. beuaj seue in zaaašajo reakcioaarea uuii v aaso upravo, pouiejtae _juui iprejciuajo Oi.auao, z ne_-0 prejjoteaco, na:_.oya_o oDla.iao prou po-amezaii_oia, ceiou se uoonkajo ui po saoioai avstnjSkfcga birokrauzaia oe posiavijajo na visor_o stausce, ces, ,rmi saio vidua, ufclin vaai boa.o uodroie, cc ooueie priuai, uoogijivi m — mirra.' Uiiioc proc ou ueaiokracije vodijo našo ur_avuo upravo, i\es je, uemokracija Jc aajiezja otmka viauaaja, a ueua na vouuna .afcsta cutecin ijuui — in sio bouei _. aoso.u.isti procl Ł>eoi_ra.i-i-a ,,-Naiouna Prosveta" prinaša pou nasiovoia ,,u. favie Mar iako v i c l uci t e _ j _'" sieuece porocao: Giavni odbor ,,Učiteijskega Udruženja" je ou pruaoran ocrnui se oseono in neposreuno n_i g. ministra prosvete, aa resi ,,ociteijski uom", ki ga je urzava začasuo poraona za stanovanje visokošoict.ai in ki se zaraui nereua, ki viaua v njcm, ruši in upropašca. Moralo se je cimprej preprecni upropašcanje zgraube saiae, ki ie za ucueijstvo- zivljeaKega vprasanja; z uruge strani se je raoraia oulocno zaatevati vrnitev zgraube, ki jo uržava ekspioatira brezpiacno za rugo potrebo, ineutein ko mora uciteijska ueca — in posebao siroraasna — p.ekiujuti šolanje zaraui niatenainega in staaovanjskega poiaanjkanja. Moralna uoiznost napram MUdruženju", ki ga reprezentirajo, in napram svojun arugoni-uuteijeni iz notranjosti zeaiIje, je pruaoraia ciane giavnega oabora, da greuo osebno k mimstr-u prosvete in zahtevajo njegovo intervencijo in pomoč v tej zauevi. Na urugi strani ]e zakon o učitejskih plačah še veano na papirju. Uciteijstvo ie v tem pogieuu pozabijeao kot brezpravni stan, oakar ni vec y ministrstvu prosvete g. Ljube Daviaoviča. uetuui ]e zakon o piačan stoph v veijavo že 26. avgusta, t. j. 6d dneva, ko je bil objavijen v »biužbenih Novinaii", vendar se š uanes postavijajo novi učiteiji s plačai 60 dinarjev mesečno! Giavni odbor je hotel vprašati za obvestiia o vsem tem. Ta obisk ni uonesel one koristi, zaradi katere je bil napravljen; donesel je pa korist v drugeai pogiedu: dal je možnost, da se v vsej luči in pied v&era javniin nmeiijcm nase nove dotnovine pckaže demokratizem g. Pavla Marinkoviča, ki uanes setii na stolu tninisira pro svete v kraljevini Srbov, hrvatov io Slovencev! Skoro 20 se nas je uvrstilo v sobl ministrstva prosvete. Minister nas je, stoječ poleg svoje inize, molče opazoval. Nikogar od nas ni pozdravii, nikomur ni podaJ roke. Na vse je padai prezirljiv pogied, \ katerem se je čitala neka vrsta skrajne apatije, utrujenosti, dolgočasnosti, prezirljivosti in začudenja, zakaj ga nadlegujemo! Občutili srrro tako), da ni nič skupnega med nami in njim in da je tu vse zaman. Dva popolnoma si različna sveta sta si stala drug drugemu nasproti. Predsednik ,,Udruženja" D. J. Slovic je razložil zahteve, da naj se «Učiteljski dom" »Udruženju" in nasv kratkem stanje, ki vlada v ,,Domuki je dovedlo do upropaščanja tako in dragocene zgradbe. Na ministra ni napravilo to nikavtiska. Izgledalo je, kakor da se je hipzamislil v nekaj drugo. Šele po dpavzi je odgovoril z nekim neodločglasom: ,,Dobro, videl bom!" Izgleje, kakor da mu je že dovolj razgoz učitelji in da žcli, da odidemo čimToda ko so ostali člani Glavnega odpodkrepili zahteve predsednika Sokviča, je odgovoril minister kratko: drekvirirajo za javne potrebe celo prina stanovanja in da z ozirom na tomamo ničesar protestirati. — Ako se mora rekvirirati, je odvoril podpredsednik ,,Udruženja" Č. dorovič, potem naj država rekviriraštuciejite zgradbo kakega belgrajskmilijonarja, in ne, da vzame zgradbo, namenjena učiteljski deci: — ,,Pa tudste inllijonarji." le odgovorll mlf,t\ai bocete vi? VI ste uauCUi sv\&Ue ua nekake milijouarje. Vi stKi bie uoveaii uo ta_.ega stauja. da aes pi e.resa poeuuncu, koiu_o syb lastiil iitsL — iNOfclie posieaic«, kate&a_ai v_ro_,...' Na naše nadaijnje vpra_anje o uciieljskin placan je govorii ministebiizuo tako-ie: Zakou o piačaii je bacsen na dobro ene korporacije, da dovoiji vsaj nekao; toda, ni se popri stvari tedaj, ko Je bii zakon predaa niaieriaina sreastva, ki so potrebizvrsitev. --ato tudi seaaj manjkajopoaaiki o po.rebai vsoti z\ti piij/riivga;it.i-i, pu ttittereui uaj ui Dua zaceiati.ij-».a piaca «0 uiuarjev mtitviiu.iwj je fe-^iivu i^ii«iu__-vic po-HJ.iluanes ni vec 1_W1 letu, u j. cas usort.^uua, liego iyi% leiu; oo kaze, uaCubU l- itii Ui prav iac upremeail.U ar.evnicati ucucijev v osiaakrajiaaii; v vojvouim, v lirvatskspiou ai notel nicesar sašati. — lNaj caka^o novega zakona, veljal tuui zn uje — saiao toiiko je voru. Ko je Milan Popovič, član Glavodbora, lzpicgovorn o uegrauaciji uSkc lzourazbti na ucite_ji_ua ou . naia, je laui. vpra-Hi porogijivo Uiavni.or: ,,Kdo vaua dajt nuvko, da opja.e uianstibivo na ujegove posier liiaie za cu uooeiie pravite... vi lpiusne saiuu za Kaj ut>e.iiega in oe a_eoaie v zaueve uiuusirbtva. Mjeiau je bno nekaj popolnomavega, Kar je .ui o zaizaaju umeijskooiazPt. ou 4 na a leta, m se manj je o tein, ua je to prekacano za osiaiekrajiae m ua veija saiao za stare bruije: bplua &e je viueio tz uie^ov;uv-ra, ua ui uneuuraa nni o uaja_i«ei_ai btvaieu v .voiem __i>uMr_ivu, u-u ie te_o iezko lai.ml o teiu. izgua so lievec iuait.un.ostaa. INo, venuar pa juiko uooer, ua je raziozu svoje napraazore o umeijski staiaosii. b tou.ua.eieui je zaibia oua s>i_ra turzaja Loi.e_j3_v u, je iiaia poveual, ua soiucie iuacedouije pra.ue v pugleuu uuev, ua uuua iiiaugur, ua ga taiu uatii t_a_io ugieuajo ucutiji s svojo uusiju tfot popuvi s hvu.imi parubiuauur ua suio dobili ,.uene siridjeaet-o uusinnnu pravicu ua pi.euiau u_vmeio ->e ie, ua mu je jako zal, ua ne ul>o scariu u_etuuau m po svoji volji i__escaii uciieijev. Uašli smu iz pisar__e brt- i_u_drGredcč po stopnicah se i«e je polastiiii i._a_iota. bramota zaraui lega, ker biii z otiisKOiu, ki bmo ga uiorali napr_araai nastalih razuier, ponižaai; srd,siiio dočakali. da nas danes — v eri bv.ue in demokracije — tm.či človek, ual nikdar in nikol. nikakili žrtev nisvobodo, niti za uemotaacijo iu ki jsvojega rojstva nadalje od države iuroda — satno jemal. On se veae danes tako proti pstavnikom našega stanu, ki je doprinza politično in nacionalno svobodo tožrtev! bedaj je na vrsti edino izredna ,,.eljska skupščina", da obračuna o vseda pokaže g. Pavlu Marinkoviču, ddanes nihče ne more igrati z dostostvoin in pravico učiteljstva — iji najnje on!