ČAS DRUŽINE
V današnjem svetu hitrih sprememb, razvite komunikacijske tehnologije in večne naglice ostaja premalo časa za tisto sociološko kategorijo, na kateri je še pred nekaj stoletji temeljilo prav vse. Premalo se namreč zavedamo, daje družina še vedno tista vrednota, ki biji morali pripisovati večjo pomembnost, predvsem pa ji posvetiti več časa. Adventni čas, torej čas pričakovanja, je obdobje, ko lahko nadomestimo vse zamujeno. Sto-rimo tol
Na božič in dneve okoli njega gleda vsak drugače. Gospod Anton Markelj, župnik iz Polja (fara De-vice Marije), jih vidi takole:
¦  Kaj pomeni božič in sploh adventni čas za vcs?
Adventni čas je čas pričakovanja. Čas, ko se vsa družina pripravlja na dan, ko proslavljamo rojstvo Odre-Šenika Jezusa Kristusa. To lahko primerjamo s pričakovanjem no-vega člana družine, ki se bo kmalu rodil. To je čas, ki ga družina izkori-sti zase. Nabira mah ter pripravlja vse, kar je potrebno za izdelavo ja-slic. To je vesel čas, čas razumeva-nja. Adventni čas se zaključi z boži-čem. Ta dan je, lahko bi rekli, splet mnogih stvari. Gledano iz verskega stališča je to seveda prihod Odreše-nika, v cerkvi se obeleži novo roj-stvo. Drugo, morda še pomemb-nejše pa je družina ob jaslicah. Meni je iz otroštva to še posebej ostalo v spominu in mi ogromno pomeni.
¦  Pa tisti brez družine?
V naravi je vse sestavljeno iz na-sprotij. Medtem, ko je božič že po definiciji vesel dan, pa je lahko za nekatere zelo boleč. Kajti marsikdo prav na ta dan spozna, da rnu v bi-stvu veliko manjka. In sploh ni nujno, da na to gledamo negativno. Tovrstno razmišljanje lahko človeku tudi koristi. Tako kot ljudje brez družine lahko tudi ateisti v božiču najdejo svoj pomen - v družini se-veda. Da ta dan vendarle veliko po-meni, dokazuje tudi na prvi pogled nepomembno dejstvo, da pacienti bližnje bolnišnice za duševne bo-
lezni  kljub pozni uri prvi pridejo k polnočnici.
Gospod Anton Markelj je že 21 let župnik v Polju. Po rodu je iz Bohinja. Pred tem je študiral v Ljubljani, služ-boval pa v Domžalah in Jesenicah. Na vprašanje, kje in zakaj se je počutil najbolje, je odgovoril: »Tu v Polju.« Zakaj? Zaradi odnosa mladega rodu do življenja. Pomagali so mu ,odraš-čati', kljub temu, da je po letih starejši od njih. Naučili so ga smučati. in še mnogih drugih stvari. ki se jih sam, kot pravi, ne bi nikoli. »Mladi v Polju mi ne pustijo, da bi bil osamljen. Vsi sku-paj živimo zdravo življenje.«
¦ Otroci so še pred kratkim v glavnem vedeli le za dedka Mraza. Sedaj pa kaže, da mu bo Božiček zasedel mesto?
To deloma drži, deloma pa ne. Včasih otroci daril niso pričakovali ne od dedka Mraza, ne od Božička, saj je za vse poskrbel že Miklavž. Tudi v času, ko so Ijudje jelke raje kupovali nekaj dni po božiču, jim je ta dan vendarle nekaj pomenil. Kljub temu, da se v javnosti ni ve-liko govorilo o tem, je ta pozno decembrski večer imel svoj čar. Novo leto in pa božič sta v bistvu dva nasprotujoča si dneva. Prvi je veseljaški, buren in hrupen, drugi pa le vesel, umirjen in tih.
¦  Kakšen bo vaš božični večer? Zvečer bomo najprej imeli mašo,
ki je v bistvu ,polnočnica\ le da je namenjena tistim, ki le-te ne morejo obiskati ob polnoči. Po tej si bom vzel nekaj časa zase, se spomnil svo-jih radosti in bridkosti. Ze nekaj let na ta sveti večer obiskujem družino, ki je pred leti v prometni nesreči izgubila otroka. Tu preživim nekaj prijetnih uric. Ob polnoči pa seveda polnočnica. Petindvajseti december bo zame povsem navaden, delaven-dan.
¦  Če bi imeli možnost, da se vam zdaj izpolni želja, katero bi izbrali?
Mir na Zemlji. Trenutno ni po-membno nič drugega.
¦  Kaj bi ob koncu najinega po-govora sporočili bralcem?
Skušajmo razumeti in spoštovati drug drugega. V vsakem človeku je nekaj božjega, pa če to priznamo ali ne.
Božič je torej pred durmi. Eni ga
bodo preživeli tako, drugi drugače.
Kakor koli bomo storili, bo prav, le
da bodo nameni dobri. Vese[ božič.
IZTOK STRŽINAR