GLAS Slovenci-bratjezdriižiniose! V slogi je moč! Štev. 40 Ali je lakota koris-tonosna zaveznica i proletarc0v? "Ljudje žive predobro; stradati bi morali, da bi jim pokale kosti..." Tako pravi in Rqvori marsikdo, komur se dozdeva razvoj družabnega preobrata prepočasen, ki bi rad v enem dnevu strmoglavil današnjo gnjilo meščansko družin). Ali je to pravi pot, ki naj nas pošlje do družabnega preobrata? — Ne I lakota privede čestokrat ljudi do brezupnih činov in dejanj. Toda navadno spreminja lakota ljudi v tope sužnje, ki sicer preklinjajo skrivoma žalosten položaj; v resnici pa ne razmišljajo o sredstvih, s katerimi bi se dalo odstraniti zlo in gorje v človeški družbi. Gorje, človeški prihodnosti, če bi kedaj prišel čas, da bi lakota odločevala edino o usodi narodov. Vse, kar nas zgodovina uči o tem, je tako grozno in strašno, da ne želimo, da bi se še kedaj vrnili slični časi. Na Kitajskem, v Indiji je lakota doma. V Indiji, v deželi, katero je narava obdarovala bogato z vsemi prlrodnimi bogatstvi, umirajo ljudje skoro vsako leto lakote, kakor za kako drugo boleznijo — kugo itd. V Avstriji, sosebno na Kranjskem in na Primorskem so plače tako nizke, da delavec ali mali kmet, ki ima 4, otroke, ne zasluži toliko. da bi s krompirjem otešil glad svoji lačni družini. Tudi na Kranjskem in Primorskem vmirajo ljudje počasi vsled lakote, ker si zavoljo nizkih plač ne morejo nabaviti toliko hrane, da bi se telo vpiralo krepko proti raznim boleznim — je-tiki itd. Marsikdo bode rekel: "Kaj mene briga Kitajsko, Indija, Kranjsko ali Primorsko? Jaz živim v Ameriki.'" Le počasi! Kitajsko,Rudija, Kranjsko, Primorsko in druge jednake dežele nas uče, da so prebivalci omenjenih dežela napravili in prestali skušnjo lakote, in da se je ta skušnja slabo obnesla. Zgodovina nas uči, da so ljudje umirali lakote v srednjeveškem času po Evropi kar na cesti. I.e red-kokedaj so ti nesrečniki poiskali si kruha v palačah ljudskih krvosesov. In kaj nas uči sedanji čas? Kamorkoli izgledamo, takoj opazimo, da so gladni siromaki povsem zadovoljni z miloščino in drobtinicami, ki padajo raz bogato obloženo mizo današnjih izkoriščevalcev. Ako bi imeli statistične podatke o ljudeh, ki vživajo miloščino v vseh kulturnih državah, tedaj bi zapisali številke, da bi se vsacemu mislečemu človeku ježili groze lasje na glavi. Le na Angleškem in Irskem je pet milijonov tacih siromakov. In -to v državi, ki se prišteva najbogatejši v Evropi. Če pa kedaj ti gladni siromaki — brezposelni delavci prosijo v večjih skupinah za delo, ne za kruh, tedaj žvižgajo po delav-skih hrbtih in glavah policijski cepci in sablje. s Marsikdo, ki dt biva dlje časa v Ameriki, dobro ve, kako se je postopalo z gladnimi delavci I. 1892 In 1893?. Kafco žalostno Je končal pohod Perrv-a * Washington, ki je vodil gladite proletarske čete v glavno mesto Zdr. drž.? Nauk, katerega nam dajeta srednji vek in sedanja doba, nas uči, da moramo odločno odklanjati lakoto kot zaveznico v borbi za osvoboditev človeštva iz sedanje, novodobne sužnosti. Mi se moramo sploh upirati temu. da bi se gospodujoČim slojem posrečilo potisniti vse delavstvo oa beraško palico. Kdor je enkrat padel tako daleč ntzdol, je navadno za nas — socialiste popolnoma izgubljen. Ali zamoremo sploh pričakovati, da bi gladni, iztradani ljudje imeli toliko moči, da bi preosnovall današnjo človeško družbo po socialrti-čnih načelih?? Ne l Vsak socialist, ki smatra lakoto za rešiteljico floyestva iz današnje bede in siromaštva, je isto-tako smešen, kakor človek, ki ve- Chicago, 111. 30. septembru 1904 Leto III iruje, (la bode "vsegamogočni' bog kur čez noč potom kacega. čudeža spremenil današnje zlo in gorje v dobro. , Mi ne skušamo v prvi vrsti pridobiti onih slojev za naše ideji in načela, ki so padli že na najnižjo stopinjo v človeški družbi, ker vemo, da imajo ti ljudje za naše ideje in načela le slabe dovtipe. .Mi skušamo pridobiti za socialistična načela le duševno zdrav proletariat; kar je obrodilo dober sad. Kamor koli pogledamo se množe socialistične čeiC. V Indiji, Afriki, Evropi, Ameriki, Avstraliji, mej Kitajci, Turki, iKponci, povsod moj vsemi kulturnimi narodi se širi socializem. Mi nismo socialisti le radi tega, ker nekateri krvosesi dandanes izkoriščajo ljudstvo tako nesraijmo, da nam preti lakota, temveč ker nas sili v to logičen razvoj človeške družbe, ker je neumnost, da bi 95 odstotkov vsega ljudstva izkazivaio 5 odstotkom krvosesov topo poslušnost in udanost. Nas ne vspodbuja lakota v boj proti današnji korumpirani človeški družbi. Nas sili v la boj naša pamet, naše prepričanje, ker smo fpo« znali, da je današnji družabtfnVd krivičen in gnjil. / Mi ne pričakujemo vsled laktr.e rešitev iz modernega sužeiutva, tem več zahtevamo ves svet za vse ljudi, katerega so gospodujoči slojevi ukradli proletariat!!, da žive v raz-košnosti, brezdelju, lenobi in izobilj«. Josip Lojc.fan. j Razgled po svetu. iz rusko-japonskega bojišča. i General Saharov poroča, da je; potisnil japonske predstraže mej cesto Mandarinov in vasjo Tumt-ca nazaj, t ieneral Kuropatkin poroča, da nameravajo Japonci obkoliti ga. Iz Cifua izročajo, da so Japonci ]x> groznih in strašnih bojih pri Port Artluiru zasedli 6 manjših in 3 večje forte. Japonci so izgubili v teh bojih 9000 mož. Rusi pa j8oo mož in 46 topov. Poročila iz Cifua so navadno lažnjiva. < ieneral (>rlov je dobil plavo polo, ker je v l>oj\i pri Kiaojanu vodil slabo njemu jwdrejene čete. Miroljubni ruski car namerava odposlali >0 300,ckk) mož v klavnico na Daljni j Vztok. Poveljnikom druge arma-j de je car imenoval generala Grip-j penberga. (ieneral Grippenberg se je odlikoval na morišČu leta 1863. v |M>ljski revoluciji, v Turkestanu leta 1867—68 in kasneje v turško-ritski vojni. Japonci nameravajo zgrabiti Ruse severno nli pa severnovzhodno nd Mukdeiia. ker nočejo oskruniti z bojem grobove cesarjev mandžur-ske dinastije, ki so pokopani v Muk-denu. Vreme se je zboljšalo in boja-željni vojni |>oročevalci poročajo, da pride kmalu do večje bitke. Tudi Mikado je odposlal nove čete 11a morišče. Armada okolu Liaojana in Mukdena šteje pribli-ino 500.000 mož. Avstrija. Avstrijska vlada je naročila na Angleškem 22 torpedovk. Ta slučaj zopet očitno kaže, kam dandanes privede države vedno naraščajoče oboroževanje, V Avstriji so gospodarske; razmere tako žalostne, da vse beži v Ameriko ali še pa izseljuje v take kraje, kjer se vsaj zasluži za vsakdanji živež. Kljub temu se pa iz-sesanemu ljudstvu nakladajo nova bremena za morilno orodje. Avstrijski državni poslanci, ki imajo vedno na jeziku narodnost ati vero, ali pa oboje, kimajo v državnem zboru, mesto da bi se postavili odločno v bran proti izmozgavanju avstrijskih narodov, ki bode Avstrijo postavilo glede splošne bede kmalu na stopinjo Izscsane Italije ali Španije. Človek misli, da je Avstrija v Turčiji, ako čita o nastopu orožnikov proti delavcem v Mostu in okolici. Rudarja Hejkala. kojega so aretovali v uredništvu "Omladine". so orožniki bili s pestmi in suvali t nogami. Ker ni vedel, kje sta urednika Kalina in Krizek, so ga orožniki zgrabili za lase. t glavo pi tolkli ob zid. Kasneje so mugse-zuli čevlje ter ga po golih podplatih pretepali z bičem iz kavčuka. T MI ne dodamd temu poročilu nobene kritike, ker že gola dejstva tfrko včinkujejo na vsakega poštenega človeka, da mu kri zastaja po žilah. Francija. , Francoska policija se je zppet enkrat blamirala do kosti. Politična policija v Parizu je obesila na veliki zvon, da se ji je posrečilo vjeti nevarnega ruskega nihilista. Arctovanec je bil mlad Rus, ki je študiral v Nancy-u ter šel na razvedrilo v Pariz. Mladenič seylj6 malo preveč napil ter razsajal ^o Parizu. Policija je aretovanefea dijaka izročila takoj ruski tajni liciji, ki ima tudi svoj oddelek! v Parizu. Ruska policija je svoje imenitno delo razglasila drugi dan 1*> dnevnikih, kar je mladega dijaka rešilo ječe. Seveda so se sedaj zglasili njegovi prijatelji, ki so dokazali, da je nesrečni aretovanec le dijak, ne pa kak nevaren nihilist. Vse socialistično časopisje obsoja ojstro nastop policije, ki vidi jv vsacem pijanem, ruskem dijaku nevarnega nihilista. Švica. švicarski človekoljub Henri Du-nant, ki si je pridobil velikanska zasluge za mednarodno postrež!k> iji oskrbovanje ranjencev v vojni, leii v največji bedi v bolnici Alpenztll. Dunaiit je dobil leta 1901 de! N<|-beleve ustanove — 50 tisoč frankov kot pospesevatelj svetovnega miriu V svoji dobrodušnosti je Dunant razdelil vso svoto dobrodtluim zavodom in sedaj je popolnoma sU romak. V današnji človeški družbi urni* rajo človekoljubi v revščini in bedi. Krvosesi in izkoriščevalci v družbi demimondk — nenravnih žensk pri bogato obloženih mizah s šampanjcem, pecivom in 1 UmgimiJui kulskmi jedili, uživajo veselje na račun delavnega ljudstva. Nemčija. Neki naselnik v kapski koloniji Izroča, da se je rod Uondelcvartov, s katerim so Nemci še le pred kratkim sklenili mir, pridružil ilere-rom. I)andanes je že javna tajnost, da se je vojna proti llererom, skoro p >|)oluoma izjalovila. Nemški klovn in vsezna, Viljem II. je postal delničar "hamburško ameriške črte". Gotovo se Vilče boji, da jojile necega lepega dne kraljevska obrt k vragu. Zato se je pa kot srkbui oče in dober špekulant že sedaj oprijel tacih obrti, ki nesejo. Če tudi človek ni oblečen v škrlatasti plašč in pokrit s kraljevsko ali cesarsko krono. Zastopniki nemških, italijanskih in holaudskih prekomorskih črt so se zjedinili znižati ceno za potnike medkrovja iz Ogrske v Zdr. drž. na 10 tolarjev, Rusija. Vsled napada na policijskega načelnika Neidgarta v Odesi, bode car, batjuška najbrže odložil svoj obijk, Veledusni car, batjuška se je hotel posloviti od vojakov, ki gredo umirat za njega na Daljni Vztok. Sedaj je pa neki zlikovec j »okvaril zabavo dobrosrčnemu, belemu carju. To bi njegova miroljubna duša veselja poskakovala, ko bi gledal n^ moriiče odhajajoče vojake. k o ji nfbi stalo na čelti začrtano} "Ave caesar, morituri te salu-tant l Pri mobilizaciji v Odesi je okolu 5000 rezervistov vteklo, ki nočejo oditi v klavnico na Daljni Vztok. Prav so imeli! Ako je vojna potrebna, tedaj naj odidejo na bojišče kapitalisti, ple-menitaži in druga taka sodrga s carjem na čelu. ki ima dobiček od vojne. Italija. .' Papež Sče potom okrožnice do katoličanov slovesno pfokleti zborovanje svobodomislecev v Rimu. V ikrtični okrožnici bode povdarjal neodvisnost papežtva ter zahteval obnovitev papežke države. To je pametno, da sveti oče svoje Je!je in svoje kletvine napise na potrpežljiv papir, ker bodo lahko takoj romale v koš za papir svetovne zgodovine. Njegove kletve proti ; prostomislecem bodo žele isti vspeh, I kakor njegova zahteva za obnovitev papežke države. Njegova kletvjna ne l>t>de v^ila nijedne muhe kakor tudi njegova zahteva za obnovitev piipcškc države ne bode vznemirila nijednega diplomata Mi vemo, da člqvek lažje prenaša svoje gorje, če malo preklinja in ječi. Zato želimo "ubozenm jetniku" v Vatikanu, kojega trpljenje in muke so nebeški ttgehtje že čestokrat očrtali v živih barvah, nekoliko spremenitve in olajšanja. Ilratsko glasilo "Avanti", v Rimu poroča, da je soproga oskrbnika na l>osestvih kneza Ruspoli neki siro mašni ženi izročila malega psička, da ga doji. Dotična žena je pi vzela sramotno ulogo pasje dojilje, ker živi v strašni bedi. — V današ-nji gnjiti človeški družbi se jemlje siromašnim otrokom živež, da se krmi pse. Potem pa še nekateri ljudje trdijo, da socialiizem ni opravičen. — Fej, takim ljudem 1 Srbija. Peter 1., ki je po milosti revolverjev in sabelj postal srbski kralj, se je da! svečano kronati. Raz zvonike v LSelegradu je otožno in jednakOineruo glasil se glas zvonov, vmes so pa grmeli to-|>ovi, najboljši in najvarnejši zaščitniki kraljev, ljudstvo ie hodilo v predpisanem veselju |>o belgraj->kih ulicah, mej tem ko si je Peter lastnoročno postavil 8 funtov teško krono na svojo gl?vo. Kralj je bil nervozen, bolan, vsaj taku |x>ročajo listi. Morda se je bal, da ga bode strašil umorjeni Aleksander, kakor Batiquov duh Macbetha. Ali se je morda bal, da kak Obrenovičev pristaš 'z bombo v zadnjem trenotku prepreči sijajno komedijo. Kraljevska obrt je dandanes zelo riskirana, ker ne varujejo kralja v teške oklopc oblečeni jezdeci in pe-šči. Gotovo, se nihče ni tako tresel na dan kronanja za svoje drago-7 kTHmrPelef T. Ta bojazen, ta strali mu privoščimo za celo njegovo življenje, da bode vsaj spoznal, kako se živi v škrl.itastem, kraljevskem plašču, po katerem je tako željno hrepenel. Mogoče je, da ga ta strah tako objame, da se ne bode upal upirati željam srbskega naroda, da ne bode teptal z nogami ustavo srbske države. kakor sta storila oba njegovega prednika žalostnega spomina. Ameriške vesti. Udarec delavccm v obraz. , Republikanska stranka je (»stavila Jill Peabotly-a kandidatom za guvernersko službo v Coloradi. Pre-drznejše in odkritosrčnejše ni še nikdar republikanska stranka pokazala svoje delavcem sovražno lice. Jim Peabodv, kandidat republikanske stranke! Delavci, ako hočete, da se coloradski sistem za vni-Čenjc stavk razširi po vsi Ameriki, tedaj glasujte ta republikansko stranko ali demokratično stranko. Ako bodete zastavkali, tedaj bodo planili na vas uniformovani rokov-njači, ki vam bodo s puškami in bajoneti vtepli pokorščino do delodajalcev. ■>— Zavedni delavci bodo glasovali za socialistične kandidate, ker je le v Socializmu rešitev za delavno ljudstvo. Židovski rabinarji In rimsko katoliški duhovniki v bratski slogi, V resnici pogled za bogove I Kaj stičnega se doživi le v Ameriki I V Cliicagi se nam nudi sedaj ta krasni prizor. Vzrok temu so javne šole. V pesmaricah druzega in tretjega razreda so nemara pesmice, s katerimi se opeva slava protestantovsk?-ga Kopa. To je pa proti verskim čutom pobožnih židovskih in katoliških duhovnikov. Ako bi se v omenjenih pesmicah pela slava židovskemu bogu — Je-hovi, ali pa prečastiti devici Mariji, ki je že potisnila v kot katoliškega boga, tedaj bi bili židovski rabinarji in rimsko-katoliški duhovniki povsem zadovoljni. Tako se pa hipoma spominjajo, da so ameriške javne šole brezkonfesijonelne in protestujejo proti pristudenemu bogu Martina Lutra. Res, bujne cvetke poganja verski boj mej nebeškimi agenti raznih ver na tej grešni Zemlji, dasi vedno trdijo, da njih kraljestvo ni kraljetvo tega sveta. Najrajše bi drug druzega vničili. 1 Mir ln blagor ljudem na zemlji. Tako nekako se glasi geslo na lepakih, katere je prilepila republikanska stranka na cestnih voglih, Vzvišenejše in krasnejše geslo, kakor nebeških trum, si gotovo ni moglo izumiti bogudopadljivo in nrav-nočisto spremstvo Roosevelta in Morgana. Mir na zemlji! Mir delavcem, da lahko zvršujejo svoje dolžnosti napram svojim gospodarjem v ne-sili in 11a zemlji. Proč z nemir-neži, hujskači in puntarji, kateri delavcem, katere je bog le za delo vit varil, vedno pri|>ovedujejo, da je delavni čas predlog, da njih plače, niso v razmerju z njih delom. Proč z vsemi, ki jih poslušajo! Proč s stavkami. Pokorni in poslušni morajo biti.vsi! Saj imamo puške in bajonete, da jim lahko v interesu rlo trustovskih kraljev vtepemo pokorščino v puntarske možgane. lllag ir ljudem! Blagor le takim ljudem, ki v pasji ponižnosti dan za dnevom tlačanijo za nenasitne bisage kapitalistov ter se valjajo v nepopisnem veselju, ako jih siti kapitalisti imenujejo: vrle državljane. Z vsemi drugimi nezadovoljne-ži pa v ječe, na vislice, da lahko vsega siti krvosesi v miru vživajo svoj plen. Mir in blagor ljudem na zemlji! V tem znamenju hoče zmagati republikanska stranka, ^li pa k temu geslu in znamenju pristavljamo še to-le: Na vsako stran gesla, naj se naslika bič; nad geslom puške z'na-sajenimi bajoneti; pod geslo naj se pa nariše delavca vklenjenega v teške verige. ••Sveti" Elija II. Dasi je blaznost, vendar ima svojo metodo. V delovanju John Aleksandra Dovie-a, ki se sedaj ime-Jiuje kar »a-kraiko le-John Aleki der, vidimo poleg metode tudi preudarek. Najpro se je imenoval mej slavospevi svojih neumnih ovčič prvi apostol krščansko, katoliške, apostolske cerkve. Sedaj išče med svojimi tepci podapostole. Ke-dar bode imel zadostno število bedakov, takrat bode pa spoznal v sebi odrešenika, katerega je sam bog poslal na ta svet, da reši ljudi pogubljenja. Gotovo je, da si bode lutein nabral precejšne število revnih na duhu in da se liode denar še hitreje stekal v njegovih nenasitnih žepih. Zasmehuj zdrav razum in vedo! Ljudstvo Ixxle kar drlo k tebi, če IkmIcš govoril največje bedastoče. Nastop Dovie-a dokazuje to v polni meri. Neumnost in bedastoče zmagujejo! In to se bode ponavljalo, dokler se bode vero smatralo za zasebno stvar, dokler bode lahko vsaki hina-več*, fakir ali ljudski slepar z babje-verstvom sleparil ljudi, ne da bi bil kaznovan, Zaltali plačo. Družba za izdelovanje jekla, ki vposluje 1400 delavcev v Passaicu, N. J., je znižala plače za 50 odstotkov. 500 delavcev je takoj ostavilo delo. — Vzlic temu neovrgljivemu dokazu, bodo pa še v prihodnje slovenski listi, ki so se prodali republikanski stranki povdarjaji, da za časa republikanske vlade cvete pro-speriteta v Zdr. drž. Gospoda, le tako naprej I Slovenskemu narodu v Ameriki se bodo prej ali slej odprle oči. da ga nesramno varate in dobili bodete, kar iščete: Brco! Dclavd združeni v unijah posnemajte jihl Pooblaščenci pivovarskih delavcev na zborovanju v Indianapolis-u so dovolili za stavkujoče in preganjane rudarje v Coloradi $1000. 2e leto dni bijejo naši bratje — delavci v Coloradi ljuti boj s kapitalisti za svoje pravice. Prestali so že nebroj preganjaj, a kljub tema vstrajajo pogumno v boju proti zakletim sovražnikom delavstva. Njih zmaga je naša zmaga, njih poraz je naš poraz. Delavci spominjajte se jih! Prispevajte po svojih skromnih močeh do zmage! Kapitalističen umor. ' Dva osebna vlaka sta v Newmar-ketu, Tenn.. trčila drug ob druzega. Okolu bo—75 oseb je mrtvih, 120— 150 pa ranjenih. Ena lokomotiv, en voz za prtljago, voz za kadilce in trije drugi vozovi za potnike so l>opolnonia zdrobljeni. — Tako se ponavljajo železniške nesreče vsled današnjega roparskega, železniškega sistema dan za dnevom. Prov-zročitelji nesreč se vedno iščejo le mdj nižjimi železniškimi vsluzbenci, mesto da bi postavili lastnike železnic, kot edino prave krivce na zar tožno klop. — Mi smo prepričani, ako bi sodišče enega samega lastnika žefeznic kot provzročitelja vmo rov na železnici obsodilo v večletno teško ječo, da bi se število železniških nesreč na ameriških železnicah skrčilo na neznatno številce. Ali ta-cega dogodka pričakujemo zaman, dokler IkhIo kapitalisti imeli vlado v rokah. Morilo se bode še v prihodnje v imenu svete, denarne, kapitalistične bisage. Sodba ameriškega katoliškega lista o smrti francosktga državnika VValdeck-Rousseau-a. Neki umazani katoliški listič, ki živi o lažeh iti častikraji, piše, da je že dve leti. kar je Waldeck-Rous-seau-a doletela zaslužena božja kazen. "V groznih bolečinah je umrl človek, ki je mislil, da je dovelj močan za borbo proti božji cerkvi". Waldeek-Rousseau je bolehal že »Ive leti za rakom. Seveda je to božja kazen po nazorih katoliških listov. Ako pa |M>l)ožiii hlapci in dekle gos|>odovc poginejo za srčno kapjo v kacem bordelu, ali pa žalostno umirajo za kako sifilistično boleznijo, toda i je to delo hudičevo. Gospodje v kutah in talarjih Si pomagajo vedno iz zadrege. Hlapcem Roosevelta ni všeč socialistična kritika. Dan za diievom jadikujejo plačani pisači v raznih republikanskih listih, da socialisti (X> krivici napada- to našega dobrega predsednika ?#>oševeita v svojih glasilih. Ako vsaki dan čitamo žalostinke teh prodanih duš o socialistični kritiki in slavospeve Rooseveltu, J. Pier|x>nt Morganovem vazalu, tedaj se nam nehote vriva misel, da je tem ljudem toliko za ljudski blagor kakor za lanski sneg. Ali so unijski delavci? David M(. Parry, ki se je zaklel, da vniči vse delavske strokovne organizacije, je našel mej organizo-vanimi delavci krepke podpornike. Neka izdajica, ki se ponosno imenuje dosmrtni član vlivarske unije, piše v razupitem listu "American Industries" to le: "Delo je potrebno za kapital in kapital je potreben za delo. Koristi so si jednake, ali delo hoče nadvladati kapital, Z drugimi 1>esedami: delo zahteva, da mu kapital izroči denar in dobiček." Na nečem druzem mestu se glasi: "Vzrok, da strokovna društva ne morejo izrabljati izjemnih sodniških odredeb, tiči v tem, da so njitj metode protizakonite. One ne pri-poznavajo zakonov, radi tega plačujejo kaznL" Tako nesramno piše človek, ki se prišteva k organizovanim delavcem. Uže davno nam je bilo znano, da so nekateri člani unije zelo nazadnjaških nazorov. Ali popolnoma razočarani smo. da so tudi taki ljudje člani strokovnih društev, ki v kapitalističnih, delavcem najbolj sovražnilj listih po stari kapitalistični navadi pobijajo unije. Skrajni Čas je. da se zavedni delavci otresejo tacih izdajic v svojih društvih, ki so v službi kapitalistov, zakletih sovražnikov delavstva. Listu v podporo. Yukoner t 5.00 Koledar la leto 1005. rprnvništvo "Glas Svoltode" bodo izdalo sta Mo 190Sprvi koledar, da ustreio želji somišljt-nikov "01. Svobode". Koledar l»ode obsezal okolu 100 •trani. Razni pisatelji so liani ie dopo-stali tvoje gradivo, kur jamči, da bode v koledarju zelo zanimivo čti-vo, ki je primemo duhu časa. Polag drusih zanimivih točk. l>ode koledar prinesel tudi glavne točke o ft-meriiki ustavi, ki «0 posebno važne za naseljence. Koledar bode lan 1 raznimi, lepimi 1 CW koledarju je le - "Glas Svobode'' [The voiqB of Liberty j Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik'. "Glas Svobode" Izide vsaki petek ID velja za AMERIKO: la celo leto................$1.50 ta pol leta .................75c ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 za po! leta .............kron B Entered at tli* I'oit Olflct *l CMmko.'III., M ■ Sremirt Clmn Mnttrr. Subscription $14(0 per year. Advertisement!on agreement. Naslov za dopise in pošiljatve je ■ledeoi: 'O-la* Svobode' 5(53 Tiiroop St. Pilsen Sta. •op Ch licago, 111. r Dopisi. Volilna borba. Virdcn, lil., 28. sept. 1904. Pred kratkim sem čital v listnici uredništva "Gl. Sv.": "Kot socialisti ne poznamo lojalnih ozirov". Tako je prav. To so tudi moji na-2ori. Sploh pa jaz urednika delavskega lista ne smatram za drugo, kot za zvrševalnega faktorja naročnikov, ki nima pravice črtati misli dopisovalcev. Zal, da je lojalnost posebno v slovenskih delavcih in obrtnikih tako čvrsto vkoreni njena. To hudičevo seme, katero so zanesli kutarji in nazadnjaško časopisje mej naš narod, je zakrivilo, da mali in veliki politični sleparji ribarijo v kalnem. Nekateri se odevajo z narodnim, radikalnim aili liberalnim plaščem, drugi zopet s socialnim, dasi resnico postavljajo na glavo. Tem ljudem se ne gre, da bi narod izbndili iz duševnega spanja ter ga povzdignili na višjo kulturno stopinjo. S zavijanjem resnice ali zamolčanjem podajo narodu krive podatke, da ujamejo le en milostljiv 'pogled kake avtoritete, ali da kori-itijo svojim zasebnim špekulacijam. 1 Vsi slovenski listi razim "Gl. Sv." delajo velikansko reklamo ža republikansko* stranko. Tu najdemo v bratskem objemu klerikalne in "liberalne" liste. Pa zakaj nc? Republikanska stranka ima v svojem volilnem skladu 10 milijonov tolarjev. Kaj načela? 'Znano je, da nihče ne more služiti dvema gospodarjema. To so spoznali tudi v uredništvu "Glas Naroda", radi tega je omenjeni list prestopil odprto v republikanski tabor, dasi ima ponosen napis: "List slovenskih delavcev v Ameriki". Citatelji "Glas Svobode" odpustite ;ni. ako javno priznam, da sem bil ob času zadnjih predsedniških volitev naročnik in vesten čita-telj "Glas Naroda", še dobro ,se spominjam, ko sem v "Glas Narodu" čital člauclt, v katerem se je stvarno kritikovalo obe vladujoč: stranki — republikansko in demokratsko. Koncem članka je pa stala umetna opazka: "Za katero navedenih strank naj rojaki oddajo glasove bodenio še kasneje razpravljali?" Očitno priznam, da sc je meni ta miglej dozdeval zelo nizkoten. "Gl. Naroda" je bil takrat še majhen listič in bogate stranke kapitalistov 60 se prokleto malo brigale za njega. Ali "Glas Naroda" se je za to preziranje maščeval; začel je pisati za socialističnega kandidata, za Debsa. Izhajali so članki, v katerih so navdušeno klicali slovenskim delavcem, da naj oddajo svoje glasove za Debsa. Tekom štirih let so se razmere predrugačile. Slovenski delavci so naročali "Gl. Naroda", ker so mislili, da je "Gl. Naroda" v resnici delavski list, ker je pri zadnjih volitvah priporočal kandidata delavske stranke. Lastniku lista g. Sakserju se je vsled tega povečala obrt in kmalu je pričel "Gl. Naroda" izhajati kot dnevnik. To je obrnilo tudi pdzor-jost ameriških meščanskih politi-kafjev na "Gl Naroda" in listu se ni bilo treba več javno ponujati meščanskim strankam. "Glas Naroda" nam priporoča Roosevelta, moža, ki je leta 1896, ko je bil še policijski načelnik, izjavil ob času železniške stavke: "Da je guvernerja Altgelda in njemu jednake ljudi postaviti ob zid in pofltreliti." ^ Tudi Se nisem pozabil, da je Roosevelt pričel prvi boj proti delav-organiiacijam. ker je obdržal tiskarni, Ako taka protidelavska dela divjega jezdeca, Roosevelta ugajajo urednikom "Gl. Naroda" in g. Sakserju je tudi prav. Ali povejo naj to odprto I Da bodo slovenski delavci spoznali, da bi njih lastni rojaki radi doživeli dan, ko bodo tudi slovenski zavedni delavci stali ob zidu, katere bodo pinkertonci in miličarji postreljali kakor garjeve pse. Komaj je mi nolo nekaj let, kar sem g. Sakserja opozoril v zasebnem listu, da se po njtgovih žilah pretaka klerikalno-liberalna kri, kateri je primešane malo narodne šovinistične. In razumel me je. še dobro se spominjam, ko je g. Sakserja "SI. Nar." predlagal za častnega slov. konzula v Zdr. drž. Ali uresničil se ta predlog ni nikdar. Pač pa se je prepetilo g. Sakserju povsem kaj druzega^ Mesto, da bi dosegel konzulat, so ga pa orožniki iz župnišča odpeljali v zapor, češ da kot agent izvablja ljudi v Ameriko. Tudi v uredništvu "SI. Nar.", dasi je omenjeni list liberalen, sodijo dandanes povsem drugače, llombastično napovedana reklama za sokolski trak je padla v vodo. Zaman sem iskal v "Slov. Nar." slavospeve g. Sakserju, Tudi onkraj oceana so spoznali, da ni vse zlato, kar se sveti v Ameriki. Konzulat, slavospevi v staro-domovinskih listih — vse je šlo rakom žvižgat. "Glas Naroda" sedaj poroča dan za dnevom, koliko državnih služeb so dobili inozemci po milosti republikanske stranke. AH morda tudi g. Sakser stremi za kako službo v naselniškem uradu? Saj drugače bi ne povdarjal, kako milostljiva je republikanska stranka v delen ju državnih služeb. Jaz nevem za druge državne službe, katerih so deležni Slovenci, kakor za službe tajnih in javnih policajev. Službo javnega jx>licaja pa g. Sakserju iz srca privoščim, ker vem, da je bolj sposoben za isto, kakor pa za urednika in izdajatelja lista, ki ima napis: "I-ist slovenskih delavcav v Ameriki". " '" Nepričakujcm, da bi slovenski zavedni delavci oddali svoje glasove za republikansko stranko, ker vendar nočejo, tla bi jih nemara Roosevelt postavljal ob zid, g. Sakser pa streljal. Zavedni delavci bodo glasovali za Debsa — za socialiste. Simon Kavčič. Iz Roslyna, Wash. Kar se tiče dela se ne morem posebno pohvaliti. Večkrat moramo kak dan v tednu izpustiti, kar je letos večinoma v vseh premogoko-pih v navadi. Vendar je pa še boljše tukaj kakor; drugod. Lansko leto so ustanovili v mesecu septembru, v tri milje oddaljenem mestu Cle, Alum unijo za pre-mogarje, ki šteje sedaj okoli tRoo članov.. Z dnem 1. s$pt. t. 1. je družba Northwestern Improvement Company pri|>oznala unijo, 8-umo delo ter se zavezala vzdržavati pravično tehtnico, da vsaki delavec dobi ]K)šteno izplačan svoj zaslužek. Vsaki delavec, ako se hoče potruditi zasluži za 8urno delo dnevno. Kesnica je, da nismo, vse dobili, kar smo zahtevali. Ali upamo vsaj, ko se vrnejo boljši časi, da dosežemo tudi to, kar se nam letos ni posrečilo. Ako se primerjamo z našimi bra-ti-sotrpini v Cbloradi, potem moram reči,'da smo tu na boljšem, ker smo Hurno delo in priznanje unije dosegli brez stavke. Zajedno se nam je obljubilo po preteku pogodbe, ki |joteče po enem letu ugoditi našim željam. jaz mislim,-da nam je pot v boljšo bodočonst odprta, ako ostanetno zvesti orgatiizaciji — premogarski nniji, da pazimo, da se tudi v naš kraj ne zavlečejo garjevci. Z veseljem moram konstatovati. da do sedaj še nisem opazil piirjevdtlh obrazov v naši sredini. Hodimo složni ter se držimo gesla : "Vsi za jednega, jeden za vse". Končno še omenjam, da sta tukaj ponesrečila dva rojaka v premogo-kopu. Enemu je odtrgalo na desni roki dva, druzemu pa tri prste. Eden je doma iz litijskega, drugi pa iz černomeljskega okraja. Anton Jatiovsck. Iz Murray-a, Utah. Tudi pri nas se je pričelo svitati. tjstanovili smo novo podporno društvo, ki je vstopilo v "S. N. P. J." Dne 10. sept. t. 1. smo se zbrali tukajšni Slovenci in Hrvatje v hjši brata John Vnksiniča z namenom ustanoviti novo podporno društvo. Naš trud ni bil mtonj! Takoj prvi dan se je vpisalo 32 rojakov; danes pa šteje društvo že 36 članov, Opozarjam vse rojake v Murray- u in okolici, da se vpišejo v novo društvo. Človek ne ve, kje ga čaka nesreča, ki nikdar ne praznuje. V nesreči pa človek potrebuje pomoči. Vsem rojakom po slovenskih naselbinah širom Amerike kličem: Vstanovljajte društva in se pa pridružite "S. N. P. J.". Naprej za "S. N. P. J." — naprej za blagor trpečega, slovenskega naroda, ki si v potu svojega obraza trdo služi kruh V Ameriki — klasični deželi novodobnega izkoriščanja! Mihael Žugel, tajnik. Iz Colorade. Okolu Aspena se je zaklatilo nmogo garjevccv. Posebno v Pitkin in Garfield okraju, jih kar mrgoli. Po narodnosti so Slovenci in Hrvatje. Nekateri so imeli V As-penu pošteno delo, a prijeli so rajše za garjevsko delo, ker so dobili nekaj centov več plače kakor v Aspe-nu. Nekaj jih je prišlo celo z družinami, ker izgubili so vso sramoto. Svoje lastne otroke prodajajo v sužnost. Ako bi ne bilo smrdljivih garjev-cev, bi brla vsaka stavka končana v 14 dneh. Vsled tega opominjam vse rojake, ne sprejemajte ljudi pod svojo streho, dokler se niste prepričali, da niso garjevci, kajti garjevci niso toliko vredni, da bi prenočili v svinjaku. Naše geslo je: Pošten slovenski delavec ne spi, ne je in ne pije v družbi z garjevci. Uttijcc. Nagajivi škrat. Škrat, kateremu smo obljubili v zadnji številki, da ga izročimo sveti inkviziciji, ako se ne poboljša, se iz nas vidno norčuje, V 39. št. je hudomušni škrat preobračal kar cele stavke, kakor da bi hotel dokazati, da se nas ne boji. V notici "Stara pesem" je spustil celo vrsto, neko drugo pa postavil dvakrat. Zadnji stavek omenjene notice naj soscben zdravniški oddelek, kateremu se morajo predložiti vsa patcntovaua zdravila, da jih ta odsek pregleda in izreče svojo sodbo. • Minoli mesec je bila proglašena sodba tega odseka, v kateri se zatiranju je prodajo necega patentova-nega zdravila, katerega so prodajali pod imenom: "Rastlinski čaj". Mi ojiozarjamo občinstvo na to dejstvo, ker dva izdelovateljev tega čaja tudi oglašujeta v ameriških časnikih. Mi mislimo in verujemo, da je Tri-nerevo zdravilno, grenko vino pošteno izdelano zdravilo, ki nima v sebi nevarnih zelišč. Ta lek je izdelan iz naravnega vina in izbranih zdravilnih zelišč. To zdravilo deluje izvrstno, posebno, če je človek bolan v želodcu ali na prebavnih organih, ker čisti kri, jači mišice in živce. Vsled vrlin, katere ima to vino v sebi, se priporoča samo brez agentov. Vsak član v družini ga lahko rabi; ker ima zelo prijeten okus. To zdravilo se dobiva v vseh gostilnah, lekarnah in pri izdelovalcu g. Josip Trineru, 799 South Ashland Ave., Pilsen Station, Oncago, 111. , Minira uredništva. Pneblo, C9I0. V .I. Zupanov l't>8-ljite nam Vnle ime. ime gostilno in imena dotičnih oaeb za katere ne gre. V tej cijllki je Vai dopis po-jadnoma nerazumljiv z« čitalelje. Pozdmv! Društvene vesti. Društvo "Slavija" fit. 1. S. N. P. J.] v Ctllcagu. 111., Ima evoJo redne meseno seje vsako Cotrto nedeljo v me- j seen v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 \V. 25th St., Chicago, 111. Društvo "Brntstvo" št. 1 S! N.' P. J. v Stoel, O. ima svojo redne mesečno- Bejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata »I <1 h n K o li o 1 n v Steel, ().. DruStvo "Naprej" St. 6 8. N. P, J. v Clevolandu, O., Ima svoje redne mesečne seje vaakl prvi Četrtek v meacl v prostorih brata J. Medena ivečer ob 8 url. Anton Benedlk, tajnik. 1778 St. Clair St. Dnifitvo "Bratatvo" it. 0 S. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-ClCa na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa. Ima svojo rodne mesečne »eje v. ak:> prvo nedoljo v mesecu. BrmUjeuikt so vnliljo v druStvo. Pnilvo "Delavec" fit. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, III., Ima svoje redne mesečno seje vaalco prvo nedeljo v mesesu v društvenih prostorih na 1019 Green Day Ave. Društvu sv. Petra in Pavla. ,J. 8. K. .1. poživlja tem potom vse svojo Slane, da so redno vdeležujejo sej fino 18. vsneega mesecu v društvenih prostorih 1207 S. Santa Fc Ave.. PUEBLO, COLO. Bratsko druitvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo v mesecu svojo redne mesečne sejo v društvenih prostorih na 31B Northern Ave. Kdor vstopi v druStvo do dno 31. dec. t 1., nn plača vstopnine. Drufitvenl zdravnik Je dr. Cfcr. Argyr, 1210 Berwlnd Ave. 7!a mnogobrojnl vstop ae priporoča Odbor. URBAN BRO'S [S 308 W. 18th. Nt. Chicago, III. C'KNA IN DOSHA POSTKEZlIA /\mu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogočo so "popolnoma zdravo zolie? Pusti si jih zaliti s zlatom ali »re-| hrom, kar ti za vselej dobro in po i najnižji ceni napravi Dr. B. K. Sinionek Zobozii ravnil 544 »LI K ISLAM) A V K. CHICAGO, ILL Telefon Morgan 433. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi s<) pretognjeni z zlatom' (lold filed, jamčeni za 20 let. Kole-novje na razpolngoElgin all Waltham. Zdaj samo §12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za ImŽKttko darilce. Jacob Stonich K« E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LIEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Najboljši svetovni obiskovalci bo na dobičku ako potujejo via Denver In Ktu (irntide železnlre preko Hock) Mountains okraja v Colorado, Hali all tIliooeoHiiKko obrežje, ki ima največ krušnih razgledov, gorskih slik. mineralnih studencev ter za lov in ribaretvo tako ugoden kraj, kakor nijedna druga proga ha svetu. Zdravo colonulsko podnebje je posebno mikavno za poletne počitnice Zdraviščn Manllon, Colorado Springs, Ulenwood Springs in Salt Lake city bo svetono /.nana. Znižane cene v C'nlo.-ailo Springs in Utah na vseh progah s primernim izstopom v colornilskih in zapadnih mestih. Hrzovlaki iz St. Louisa, t'hieago v Colorado, I'tnh in californijskfi mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carte na vseli brzovlakih. Najlepše ilufltrovane knjižice se na »nhteviuije razpnJU-jajo ZfisUtuj. S. K. lloot'KU, (i. P. & T. Agent. Denver. Colorado. NAZNANIL«. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupita veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Doni". Priporo cava c. občinstvu, sosebno raznim d ruš t vam veliko plesno dvorano za razne zabave in drage dvorane za društvene seje. V saloonu "pool table" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izltorno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izlx>rna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgundee. brli tokajec, risling in druga fina vina so dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežlio. Vsi dobrodošli! Mladic branje 5«5- 5«7 S. Centre Ave. na vogalu IH. cesti. Tel. Loomik it»8 Chicago, III. mat SortilMJeftfki naroitijte in priporočujte "OLAS SVOBODE" SLOVAN K SLOVANI]! t ETO JE Tdt Naša Itognta zalogu unijakih nujmodnejaih oblek in površnikov je popolne. V ga obleka je izdelana od linijskih krojače v m so nuj-modnejse in najcenejše nn trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge smo dali posebno pozornost na to, da bi te nase oMekr najdalje v modi oslale in tla bi cenj. ml jemalcem, kakor smo (Iobc-daj. tudi v bodoče ugajali. Ceno naših oblek in površnikov so on $6.00 do $20.00 -6* Izvolite si naročiti mijniodnejšo obleko ali površnik? Naša večletna skušnja v tem poslu vnrn jflmoi. da vam napravimo ix» vasi volji in okusu obleke in površnike iz naše velike zaloge vsakovrstnega domačega ali importimnega sukna /a takt. nizko ceno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali površnik txl *12.m naprej. Govorimo slovensko. VpraSaj po Številki 10 Svet za domačijo je na razpolago v Montani Idah! Pot preko NORTHERN PACIFIC PROGE. 0D 15. SEPTEMBRA 110 15. 0KT0BKA CENE SO JAKO NIZKE. Dobe se naselnifiki vozni listki za polovico pota. Prosta državna in železniška zemljiSča 1»0 jako ni/ki ceni, ki NO (zborna za pridelovanj« sadja, pšenice, masla In rejo kiiretnlne. Izvršno podnebje , . . .T_______________ , ■ —šole In rerkre. - r -. ...—^»i;,..! ' .n (Jlede voznih cen lit želez- Za podrobna poročila in »eni- nizkega Tozneua reda pišite Ijlj*€-tio mapo «e obrnite na A. M. CLKLAND, l\ W. MOTT, (•eneral l'te«eiiger Affnt, N. P. H. (leneral Aniigratlen Agent, N. 1». H ST. PAI L, MINN. HT. PAI L, MINN. Slovenska Narodna Pa. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stokuh, otMl S. (Vntru Ave., Chicago, 111, Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown I. tajnik: Mautis Konda, olji I Tliroop St.., Chicago, III. Poui, tajnik: Frank Pktiuč, f>l>H Troop Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Kmjbučau, 9(517 Ewing Ave,, South. Chicago, 111. I)an. lUpoviKAC, P.'O. Box 198 Lu Sallo, 111. JottK VKr§&U, 6?4 W. ulht PI., Chicago, III. »•• Nadzorniki: Porotni odbor: Bolniški odbor: Anton Mladic, liJ i W. lUtli Str., Chidago, 111. Jos. Duller, llti WuBhhurn Ave., Chicago, 111, Martin Potokar, olii S. Centre Ave.. Chicago, 111. Mohok mlabli, <117 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Vbrščaj, Ii7 t W. 21st PI., Chicago, 111. Jos. Duller, 41(1 Washburn Ave., Chicago, III. Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. YSE DOPISE naj blugovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajniku Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagojniku Fniuk Klobučarju. SODNJI DAN IN STVARJENJE RAZNIH NEBEŠKIH SVETOV. m Ako listamo učene knjige opisujoč^ prirodo in naravo vidimo, da so učeni in izkušeni zvezdogledi raznih opazovalnic (Stermvarte, Observatory) po večletnem, truda-polncm in vestnem opazovanju svetovnih teles in njih prigodkov dognali, da je naravna sila in moč mnogo teh vidnih svetov v teku časa predelala, razrušila oziroma vžgala ,da jih je doletel tako zvani grozni "sodni dan'' in, da se jih je nasprotno tudi mnogo na novo ali v drugačnej obliki prikazalo, ali po naše: so "nastali'1 oziroma bili "vatvarjeni" novi svetovi, ki se nam kažejo kot planeti pod različnimi imeni, h katerim spada tudi naša, majka — zemlja. Vzrok vničenja ali premeintie plavajočih svetovnih mas je, da se ena druzej preveč približajo ali še celo trčijo, Take trditve so se še ne pred dolgo leti zvale "fantazije" ali domišljije, predstavljanja; da celo astronomi sami bili so raznih mnenj in njih prepričanja nepopolna, brez podlage in dokazov. Ali dandanašnja razvita astronomija in tehnika je s pomočjo računstva in velikanskih daljnogledov s sigurnostjo zagotovila in vsem izobraženim narodom dokazala, da se svetovna telesa premi njajo, da se vnieujeyo, zginevajo ter se nao-bratno nova prikazujejo, se iz vidnih naravnih dogodkov ustvarjajo. Tako se je v novejšem času opazilo okoli 8o .zvezd tam, kjer prej ni bilo nobene videti. Masa. ki jih je tvorila bila je temna, nevidna; to kažejo daljnogledi, to so združene trdi tve vseh včenjakov, ki se bavijo s temi dogodki in, ki dokazujejo, da so prišla ta temna svetovna telesa z razsvetljenimi v obličje ali z ne-razsvetljenimi toliko v dofiko, da so se radi tunika razgrela, vžgala, . oziroma se razsvetlila ter s tem pokazala našem planetu — zemlji. Mogoče je na ta način zginilo in «e prikazalo ae mnogo svetov, kajti zvezdogledi imajo zabeleženih o/koli 300,000.000 različnih zvezd in upajo, da jih jc v nebeškem prostoru še mnogo temnih ali pa tako oddaljenih od nas, da jih z današnjimi daljnogledi ni mogoče opaziti. Leta 1898 mučila je noč na noč najimenitnejše zvezdoglede nova ne beška prikazen. Več noči, predno je narava vsi varila novi svet, opazoval je med druzlmi včeniaki posebno profe-or Doolitde^udne, svetle prikazni med severnimi nebesnimi svetovi. Naenkrat postalo je temno, pravijo opazovala, in ko je tema prešla videla se je nova žareča snov plavajoča in urno vrteča se med druzimi zvezdami; »nov, katera se je radi sunka z drugim svetovnim telesa razgrela in razsvitlila ter še dandanes redno nastopa na enej in istej poti, kot nova zvezda, novi svet |xxl imenom; Nova Per-seii. Črno vrtenje nebeških gorečih m negorečih svetov vniči, spremeni, spoji, razgrejc ali vžge drug druze-ga pri trčenju. Temperatura goreče zvezde sobica — okoli 1400 stop-pinj Fahrenheit — daje luč in toplo*-to našim planetu zemlji, luni in še mnogim drugim nebeškim svetovom. Solnce, ki se je mogoče tudi vžgalo radi sunka s kako drugo zvezdo, je bilo nekdaj morda bolj vroče, a se je v preteku tisoč in tisoč letij ohladilo do današnje temperature Vendar je pa, po trdnih dokazih raznih včenjakov, vročina solnca še danes tako huda, da bi v malih minutah popolnoma vničila vsak dosihmal znani planet, ki bi trčil ob niega. naj si bode svetel kot vidne zvezde na nebu alt temen kot naša zemlja, ki bi v takem slučaju doživela dolgo prerokovani "sodni dan" brez trobentanja in brez sod- nika ter brez upanja na boljše čase; neskončno veselje ter gledanja iz obličja v obličje na drugem svetu. Daljava med zemljo in solncem znaša 33,000.000 milj in v slučaju sunka teh dveh svetovnih teles ali planetov preteklo bi po preračunje-nju astronomov okoli osem minut predno bi zemlja pričela goreti. Ako bi pa slučajno zemlja trčila ob naj-bližnji goreči ali žareči planet preteklo bi le 3 do 4 minute predno bi mogoče nastopil naš "sodni dan" in bi zemlja pričela goreti, .žariti. Solčni žar 1 ali hitrost svetlobe solnca potrebuje okoli 8 minut pridno doseže našo zemljo, svit zvezde Nova Perseii pa okoli 100 let po preračun jen ju učenjakov ; tako se je ta nam novi planet vstvaril ali trčil z drugim že okoli leta 1800, vendar jc luč te premembe naše daljnoglede še le 1898 leta dosegla. Astronomi ali zvezdogledi pa poznajo še veliko bolj oddaljene svetove ;• daljava do ''Mlečne ceste" znaša 2000— 3000 let, nasprotno pa do nam sosednega sveta, zvanega luna ali mesec, samo 240.000 milj. Če borne« sunili kedaj ob luno, solnce, veuus, mars, nierkur, jupiter, satum, nqrtun ali kateri drngi svet in kaj se 1» potem zgodilo s planetom na katerim bivamo, če se bo vtiičil, sprejel in spojil z drugim v eno maso, ili se morda razdelil v več kosov, katerih vsak se bo premikal |x> svojej poti, če se bo vse človeštvo vničBo ali ne, tega današnje 'človeštvo ni zmožno natančno izračunati in dognati in zatoraj današnji včenjaki ne trde kfdftj h« in če bo sploh doletela našo zemljo "vesoljna sodba*'. Vsi dosihnralši dogodki in spre inembe med raznimi bližnjimi in daljnimi svetovi —prve zabeležil je okoli 150 po Kr. t. imenitni grški astronom Hipparclms — biti so dosihmal brezplitni na zemljo, ter nas tolažijo še današnji včenjaki, da zemlja, ki preide v sekundi 19 milj, nebo zapustila'svoje poti — solarni sistem — in nikdar prišla v do-tiko niti s solncem. preplavajoč v sekundi 17 milj. niti s kako drugo nremičnico ali ncpremičnico, katera najhližnjo je 4 Irta oddaljena; da toraj naših in naših potomcev nev-merjočlh duš ^koraj gotovo nebo nikdar doletel strah in trepet pred "vesoljnim sodnim stolom". Viljem Radciky. RAZNO. Klerikalna blimala« One dni so sc klerikalci pripravljali na veliko manifestacijo v Mir-nu na Goriškem. Obetali so prave čudeže, ki sc bodo godili povodom razvitja "katoliške" zastave v Mir-nu. Samo društev »o obetali 48, ki *e udeleže te sla»uo*ti. A kaj je brio? Izmed 48 obljubljenih društev jih je izostalo — 44. Tudi ni hotel nihče gosti iti tako so morali prositi laške godce. Muzika jt bila strašna, in strašno je bilo tudi, kar sta klobasah dr. Krek in dr. Ijmpe, da bi delavce nafarbala Torej lepa izdatna hlamaža. — Koder so delavci zavedni, ni prostora za klerikalno agitacijo. Klerikalni odbor v Pijavi gorici. Veselje V občini Pijavi gorici se j 'je izpretnenik) klerikalnemu županu j in njegovim klerikalnim odborni-! kom v splošno žalost, kajti prišel je j revizor in pregledal občinske, prav po klerikalno sestavljene izpise in ; račune ter jih je potem okr. glavar- j s^vo poslalo deželnemu odboru. Boječ se kazni, trepetajo klerikalci noČ| in dan, kajti najbrže bodo morali, žu|ian županstvo, odborniki pa svoje odboru iške časti zapustiti. Klerikalci res mislijo, da smejo delati I-ar iKxeiO, ker mislijo, da jih far-ški žegni varujejo tudi pred ječo, če so zvrstli kako tatvino. , j Primeren odgovor. Neki kmet priteče ves spehan tri utrujen s hribovske vasi v župmŠČe prosit župnika, da bi šc! pre videt i Ixdnika. V župnikovi sobi najde okrog bogato obložene mize veliko množico samih duhovnov, ki so se pri ru j nem vincu dobro zabavali. Ko sc utrujeni kmet ozira po sobi, kje bi dobil kak stol, da bi se usedel, 11111 neko kaplaeče porogljivo reče: "Oče, le usedite se", dasi ni bilo praznega stola. Kmet se ozre še enkrat po sobi, potem pa reče: "Saj tukaj je' ravno tako, kot na mojem skednju, namreč: veliko cepcev, stolov pa nič!" Kdo ima od romanja korist. V prvi vrsti seveda prifrigani popje, nadalje pa se skušajo z ljudsko nevednostjo okoristiti še druge klerikalne korifeje. Te dni je bilo iz Kranjske romanje na Trsat. Vsak udeleženec jc moral k voznini priložiti še 20 vinarjev "za vodstvo". Za ta denar revnih, a neumnih ženic sta se vozila 11a Trsat mokar Velkavrh in neki Bašel. Znati se mora in klerikalec mora biti, pa še svojo dušo na račun izstradanih ženic reši pekla. _________ Pozor trgovci, obrtniki in gostilničarji! Znano je, dn so oglasi velike vrednosti posebno v koledarju, ker ostane koledar celo leto v rokah naročnikov. Čestokrat naši rojaki potujejo iz krajo v kraj, ker jih v to prisili pomanjkanje delu. V tnceni slučaji se iHishižijo oglasov, ker vedo, da upravništvo "GL Sv." ne sprejema sleparskih oglasov, ki so rojnkom v kvar in škodo. Ena stran stane $10.00; pol strani $5.00;"četrt Btrani $2.50. Vse gg. trgovce, obrtnike in gostilničarju tu* prosi, da dopošljejo o-giaso vsaj do prvega novembra, t.l. Cpravništvo "Gl. Sv." Delavci v Clticagi pozor! Socialni klttb jesklicalza nedeljo dne 2. oktobra javen shod v "Narodno dvorano" 5H7 So. Centre Ave. Začetek točno ob 2, uri popoldne. Na dnevnem redu je točka: Volitve. Na ta shod «e vabi jo vsi slavonski delavci. Vstop je vsakomur prost. Slovenski delavci, pridite vsi do zadnjega možu. Pokažh*-, da se zavedate svojegu žalostnega položaja da stremite »a lx>ljšoU»dočn<>Ht-jn za spbe in svoje otroke. Odlior. Naš zastopnik Frank Petrič o-bitfkuje sedaj rojake po JVHchiganu in potem v Minnesoti. Njemu lahko papolnoma zaupate v vseh zadevah glede. "Glas Svobode". UPRAVNIŠTVO. KJE JE Pran Skerbic, doma iz Zagorja na Kranjskem. Bival je nekje v Colo. Kdor v«; za njegov naslov, naj ga blagovoli poslati upravniltvu "GL Svolxxle. Somišljeniki naročujte t ti tripo-rolujte svojt časopise. NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u priluhjenemu unijiskemu krojaču 772 So. Hslutod na vogal« WvUHh Place ki čisti in popravlja tndi ženske in možke obleke. Gospod TyI je Slovan ter dobro zaau mej Slovenci vsled sW>jega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. j Frank Schonta j : Priporoča slavnemu občinst- : ; vu svojo prodajalno z moder- : : nlm manufak turški m b1a* • ; golil na H73 W. 22, ulici na ■ ■ vogalu ulice Robey. • • Zajedno prevzema vsa V kro- J jaako Stroko spadajoča delti, : : izdeluje fine in trpežne obleke ; : po naročilih! ; i VSI D0HB0 dOSLI! j K-fl Pozor rojaki!!! Potujočim rojakoui po Zdr. državah, onim v Chicogi in drugim po okolici naznanjam, »In točim v svojem novoureje-nim "sulooiiu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBko smodke nn razpolago. Vsace-niu v 'zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Z11 obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC fU7 S. Center Ave, blizo 11) ulico Chicaoo, it.l, K M POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja Cez sredo-zemsko-adrljansko morje, po proi»ku-Senl Črti Cunard Lino ustanovljena I. 1840. Najstarejša juekomorska črta. S ZG. aprilom je upoljala Cunard Line direktno votnjo Iz New Yorka v Trat In na Reko, a prestankom v Neapolju. TI Izborti! In moderni parnikl z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, Imajo« nad 10,000 ton tele, odpljujejo iz New Yorka kakor Bledi: Slavonia (z dvojnim vijakom) 10,60S ton težo. v torek 13. septembra. Pannonia (z dvojnim vijakom) 10,500 ton tele. v torek 27. septembra. Ultonla (z dvojnim vijakom) 10,402 ton tele. v torek 18. oktobra, zatem redno VBaklh 11 dni. Povprašajte pri nažlh agentih o nizkih cenalt in posebnih novih udobnostih v tretjem'razredu. Agenti se ISCe-Jo v vsakem kraju. T. G. Whiting Mgr., Dearbern In Randolph 8tm., Chicago. 111. I Poskusite uajlioljše linijske A B, X Lent in * Criterion suiodie J katere izdehijo J H. F. Aring t 016 Payne Ave. Cleveland, O. | J Postrežba točna. Cene nizke. £ K »♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»wmwuX Ali ste že preiskali Idaho? v Po pravici jo nazivljeino zemljo bodočnosti poljedelstvu, vihUIi, rudah pa lMxle kmalu ne prekošenn. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL Ali se hočete lwlje poučiti o državi T Če isi ete nove domovine za poljedelstvo, tedaj pišite uaui, Ako vas zanimajo premnkopi in rudniki v nnsem tako zvanem "T,hnnoliiu — more ne zdrii vil i. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan iu svojo bolezen neizkušenem zdravniku toži, namesto da so takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri jamči z svojo učenostjo, tla ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojnlii Slovoiu-i kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vašo dobro priporočamo, tla so obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to |V : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jediui zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, uko mo Y;iš<> bolezen pismeno opiSete, Citajtel Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSi rojaki zah-valujejo dn so popolnbma ozdraveli. '>ra^i gospod Profesor ! V začetki moje bolezni bul mras meje stresu, večkrat potem pa huda vroSina in bolela me je tflava, noge i roke, napetost v trebuhu iu nejsem mogu hodit. Imel sem j zdrav nike in nic mi nese.mogli po> Revmatlzem iu magnt. Potem se obrnem na Vas dr. a . ... bolezen želodca Collins in poslali sle mi i krat z.lra-g*"^«.'JJJJJI ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. " Toraj se Vam srčno zahvalim znto'u o^urai »jena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi naf bolSi zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strnil, fi«) Ari|n«in| St M.is-*illon, O. Walnut Lake, Ark. .M»lk Guštiil, Zdej jest Antoii Stainfei Vam dam Msria Sk UM*k, Bo* 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Hoiustiad, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojch rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. A lit on Stani fel. Proi; ColUimjiuuči popolno oz? (lmvlieiijo vneli l>olc«*li: I£i|ltoi* t>olefc»li na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrali, mehurju, ledvieah, srcu, grlu^iiervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenjc, revmatizem. prelivu nje krvi, otekle noge ali telo, vodenleo, bolečine v križu, zluto žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskeni obee Mili ju, izpadanje las, tifus, lešaj, tepenje iz ušeš ali oči, gluliost, slepost, r«r ka, hraste, garje in rano, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno probavanje zelmlea kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Pi'ol", C/oIHum je jedini kateri popolnoma ozdravi sušitto iu sililis kakor tudi vse Spalske bolezni pri mozkifi in ženskah, pravnih listin. Dedščine Zastopniki druib: bremške, hum-burške, antverpeke. rotterdamske in franeoske prekomorsko- volne črte. V New Yorku in ostalih ev- Xjskih pristaniščih sprejmo pot-tuši zastopniki. V slučaji sadrika oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. Prol', Colliim naj si de W. ^'Oltlv. rrof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite •* • 1'olezen g« 4.o»o »igdar veC ne povrne. * m t * * Izza temnili dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Naslednik papeža Inocencija III. je postal Honorij III. dne 24. julija 1316., ali v Lateranu s? je mogel naseliti šele 4. septembra tistega leta. Honorij je bil star moi, kateremu se ni moglo v nravnem ozim nič očitati in zato so bili Rimljani ž njim nekaj časa jaki zadovoljni. Ko so se Rimljani lotili vojne proti mestu Viterbo in je papež skušal v prid Viterba posredovati, so se 'Rimljani uprli, tem hitreje, ker se je bila v Perugiji začela velika vojna demokratov proti plemstvu in duhovšini. Maja meseca 1225. je moral papež Honorij III. bezati iz Rima in se Vsled prepira s cesarjem skrivati po raznih krajih. Sele po dolgih pogajanjih se je smel vrniti v Rim, kjer je umrl dne 18. marca 1227. Miroljubnemu Honorijli je sledil železni Gregor IX. iz rodovinc Conti in netjak Inocencija J^II. Gregor je bil kmalu zapleten v boj s cesarjem in z Rimljani. Papež je nastopal kakor kak turški paša. Prvo je bilo, da je pozval cesarja Friderika, naj začne novo križarsko vojno. Cesar je tudi odrinil, ali ker je na morju obolel, se je vrnil na kopno in se izkrcal v Otranto. V tem, ko je cesar tam ležal v težki bolezni, ga je papež kar na kratko —preklel, edinole zato, ker se je bil vrnil na kopno. S tem je papež zanetil strašen plamen in provzročil velik boj. Rimljani so koj stopili na cesarjevo stran in ko je papež na velikonočno nedeljo v cerkvi sv. Petra v svoji pridigi napadal cesarja in ga preklinjal, tedaj je narod v cerkvi napadel papeža, S palicami in brcami je narod segnal papeža jzpred altarja; skoro vse prebivalstvo je seglo po orožje'in papežu se je komaj posrečilo, da je pobegnil iz Rima. Sel je v Viterbo, a Rimljani so poslali ,celo armado za njiiti, tako da je moral bežati naprej, vprvo v Rieti in potem v Perugijo. Sicer je papež Rimljane slovesno preklel, ali Rimljani se za to niso dosti zmenili. Cesar nikakor ni imel namena opustiti obljubeno križarsko vojno. Čeprav ga je bil papež preklel, se je vendar odpravil v sveto deželo. Sedaj pa divji papež Gregor zopet ni bil zadovoljen, ter je cesarja, ki je šel osvobodit Jeruzalem, proglasil za roparja. Ko cesar ni šel v križarsko vojno, ga je papež preklel, in ko je šel, ga je pa|>ež zopet preklinjal. V tem se je prav jasno jtokazalo, da papeža votli edinole neizmerna go-spodstvažeijnost. A ta divji, ta blazni fanatizem je imel tudi svojo dobro stran. Papeževo postopanje je pokazalo, da je bila pri križarskih vojuali odločilna samo lakomnost cerkvenih mogotčev, saj če bi jim bilo za osvobojenje Jeruzalema, bi papež ne bil preklinjal tistega, ki je šel Mohamedance prepodit od zve-ličarjevega groba. Gregor je s svojim postopanjem proti cesarju provzročil, da od tedaj v Nemčiji ni bilo več mogoče vzdigniti križarske vojne in da so pozneje sploh prenehale te vojne, ki so cerkvenim poglavarjem done sle tako ogromnih zakladov. V tem, ko se je cesar Friderik 11. bojeval v ori-jentu, da osvobodi Sveto deželo, je rimski papež prav kakor kak paganski hajduk napovedal križarsko vojno — proti cesarju. Strme so narodi sedaj slišali, da oni cesar, k: je šel s Kristusovega groba pregnat Mohamedance, je krivoverec, ki se ga mora uničiti, strinč so narodi gledali, kako je papež poteptal državno in cerkveno pravo, ki je določalo, da je imetje vsakega križarja nedotakljivo. Toda paj>ež se za vse to ni zmenil, nego se je vojskoval na vseh koncih proti cesarju. V tem je cesar osvobodil Jeruzalem v*bc vsemu nasprotovanju papeževih pristašev in se je vrnil v Evropo. Cesar je bil velikodušen in se je hotel izlepa poravnati s pajiežem, ali trudil se je zaman. Zdaj je vzel meč v roke in pognal je papeževo armado v beg. Papež Gregor IX. je moral liežati iz Rima. V svoji jezi je novič preklel cesarja in povrh še Rimljane — seveda iz varnega zavetja v Perugiji. Dasi je bil papež v tem boju proti cesarju potratil ogromne svote, je vendar izsiljeval iz kristjanskih' narodov nove zaklade za vojne, a dobil jih je čedalje manj, ker je že vsemu svetu presedala uprav blazna, vsem kristjanskim narodom nasprotna gospodstvaželjnost tega papeža. Brez upa na zmago je sedel papež v Perugiji, ko je Rim zadela strahovita nesreča. Dne I. februvarja 1230. je nastala v Rimu velikanska povodenj, ki je provzročila silno škodo, povrh pa še strašno lakoto. Kuga se je pojavila in umorila kakih 7000 ljudi. Rimljanov »c je polastil neznanski strah. Tisti ljudje, ki so bili na papeža popolnoma pozabili, ki so njegove duhovnike neusmiljeno preganjali in dajali zavetišče vsem krivovercem, so zdaj v tej nesreči izgubili ves razum in vse mošt vo in prosili papeža, naj se vrne v Rim. Seveda je papež naravno nesrečo hitro proglasil kot kazen božjo in se vrnil v Rim. Seveda je moral odšteti lepe tisočake, drugače bi mu bili Rimljani kmalu zopet posvetili. ; 1' 1 ( Cim je bil papež zopet v Rimu, je hitel skleniVi s cesarjem mir, da bi imel v svoji državi proste roke. Predvsem je hotel uničiti "krivoverec", katerih je v celi Italiji kar mrgolelo, vzlic temu, da so božji namestniki prfclno \€lgall grmade \nhk njih morili poštene ljudi. Sploh se ni .-delal prav noben razloček med dogmatičnim in političnimi krivovetjstvom. Mestne občine, ki so duhovnikom sploh kak davek naložile, so že storile krivoverstvo. Vobce se lahko reče, da je Rim veliko laglje prenašal, če je kdo oznanjal krivo-verske nauke, kakor če se je uprl duhovsfcemu gospod-stvu v političnih rečeh afi se celo dotaknil bisage. Gregor je v Rimu strahovite divjal. Tribunal inkvizicije je bil pred vratmi cerkve S. Maria Maggio-re. Kardinali, senatorji in sodniki so imeli svoje sedeže na posebnih tribunah, da so bolje videli, kako 90 papeževi biriči sezigali ljudi. Posebno divje se je izvrševalo to morenje, ko je postal Anibaldi senator. S, posebnim zakonom se je določila znatna^ nagrada vsakemu, kdor ovadi kakega "krivoverea". Ta nagrada ie bila vzrok, da je bilo ovadenih m umorjenih na stotine popolnoma nedolžnih ljudi Z ustanovijo Inkvizicije so papeži dobili novo strašno sredstvo, da so ž njim narod tlačili in izsesavali. Že \sak razgovor o cerkvenih rečeh se je kaznoval s smrtjo na grmadi. Končno so se pa Rimljani vendar zbrali in ko je mesto slo v boj proti Vi-terbu, so mest j »ni papeža po**usiIi vjeti. Namen Rimljanov je bil papeža -unioruLatr-papež jim je ušel najprej v Rieti in j>otem v /Vnagni. Pred to iru-'sto so poslali Rimljani svojo vojsl|> Papež je zdaj videl, da mu pieli največja nevarnost in zato je prosil ce-s'adja, naj posreduje zanj. Rimljani so se res dali pregovoriti in so papežu dovolili da se vrne v Rim; se veda je moral to dovoljenje' z lepimi žaklji denarja kupiti. Komaj je bil'papež v Rimu, je pa že izdal cesarja, obenem pa spet začel zatirati Rimljane. L. 1234 so se Rimljani dvignili na boj proti posvetnemu gospodstvu papežev. Papež je z vsemi kardinali zbežal iz mesta in šel v Rieti. Po stari na' vadi papežev je najprej Rimljane preklel. To je; pa ljudi tako razburild, da so opnstošili iateransko palaio in stanovanja kardinalov ter zbrali armado, s katero so šli proti papežu v boj. Pal>ež josvetiiih vladarjev in abso litini vladar vsega sveta. Boj se je res kmalu vnel in traja! je dolgo. L. 1237. se je papež vrnil v Rim. Razdeliti je moral 10,000 funtov gotovega denarja, da so ga Rimljani pustili v miru, AH kmalu so se Rimljani razdelili na dve stranki: ena se je držala papeža, druga pa cesarja. Vzpričo temu se je papežu zdelo varnejše, da zojiet zbeži iz Rima, ali vrnil se je že čez nekaj mesecev, ker je bila njegova stranka v mestu zmagala in ker tudi cesar v Lombardiji ni lakti napredoval, kakor se je pričakovalo, Dne 24. marca 1239. je papež brez vsakega resnega povoda cesarja preklel in izobčil ter |>ozva! ves svet na kij proti njemu, Cesar je izdal nato manifest, v katerem je tlokazal vse nasilnosti in krivice, ki mu iih je storil papež in ]K>zvat nemške kneze 11a odjwr. Papež je na ta manifest odgovoril z encikliko z dne 21. junija 1239., v kateri je z nedosežno. nadutostjo napadal cesarja in ga lažnjivo dolžil, da sc hoče polastiti tudi duhovske oblasti. S tem se je začel veliki boj meti cesarji in papeži. Cesarjev namen je bil: osvoboditi države papeževe nadvlade in vzeti papeštvu politični vpliv. Cesar ni zmagal, ker narodi za tako nalogo še niso bili zreli. \li kar je cesar mogel storiti, je storil. Vsak odpor Vhufov*. duhovnikov in menihov je kaznoval s pregnanstvom, z ječo ali pa tudi s smrtjo. Duhovnikom je naložil iste davke, kakor so jih morali dnigi ljudje plačevati, cerkvena posestva je konfisciral, končno pa šel na vojno, da uniči papeževo jjosvetno gospodstvo v Rimu. Na dvoru paj>eža Gregorja so govorili, da se je cesar zaklel, da mora papež postati berač, da bo Najsvetejše vrgel psom in da cetkev sv. Petra izpre-meni v konjski hlev. Če je cesar res kaj takega izrekel, ni dognano; Friderik 11. tega tudi ni storil zgodilo pa sc je skoro dobesedno za vladanja cesarja Karola V. Spomladi leta 1240 je cesar naskočil papeževo državo, a že ko se je približal Rimu, so Rimljani še vedno stali na papeževi strani, Rimljani so papeža sovražili, ali vedeli so, da nima moči, jim vzeti njih čeprav omejeno svolxxlo, med tem ko je bilo znano, «la je cesar sovražnik mest in da bi zavzemsi Rim takoj odpravil avtonomijo in se polastil gospodstva. Iz tega vzroka niso Rimljani sedaj zapustili papeža, Cesar pa ni imel dosti močne armade, da bi se mogell lotiti boja. Papeževa |>olitika pa je zadela na odpor celo med kardinali. Hogati rimski knez, kardinal Ivan Colonna je bil prvi, ki se je uprl papežu in stopil na ccsatjevo stran. Papež je v tej «ti«ki I. 1240. sklical poseben koncil v Rim, da bi mu ta pomagal proti cesarju in proti odporu duhovščine. Cesar je duhovnikom prepovedal udeležijo pri tem koncilu, ali vzlic temu se je mnogo španskih in francoskih prelatov odpravilo na pot. Peljali so se iz Geneve, ali sicilijanska mornarica je genoveške ladje napadla in jih v veliki bitki dne 3. maja 1241 porazila. Mnogo duhovnikov je utonilo, ostali as bili ujeti. Tri tedne je trajalo predno so prišli*/prelati — "turba praelatorum'' jih je imenoval tesar — v neapolske in sicilske ječe. Po tem uspehu se je cesar zopet odpravil proti Rimu, predno je še to mesto mogel premagati in zavzeti, je papež Gregor IX. dne 21. avgusta 1241 star skoro sto let umrl. Hoj proti posvetnemu gospodstvu cerkve, ki ga je provzročil ta papež, pa je trajal dalje. Zanimivo in poučno bi bilo, da bi se naslikalo, kakofso se v ti dobi pojavile v cerkvi različne sekte, toda to ni namen tega spisa in zato naj bo samo mimogrede omenjena ena sama teh sekt. Za ča>a papeža Aleksandra IV., nekako 1. 1259.j je nastala sekta flftgilartdv. Nastata je blaznega verskega fanatizma. 2e dosti stoletij poprej se je bičanje uvedlo v cerkvi kot kazen in so duhovniki dostikrat v cerkvi kar lastnoročno bičali grešnike in grešnice, če so bile grešnice mlade. Tudi se je razglašalo in učilo, da je pri Hogu jako zaslužno delo, če se kdo prostovoljno biča. Versko fanatizirani ljudje so jako ra/li segli po biču. Ze sv. Anton Padovanski je organiziral cele procesije. prj katerih so se ljudje prepe-vajc svete pesmi javno bičali. Sčasoma se je to razširilo po vsi Italiji. Španski. Nemčiji in Angleški. -Ta navada je v sredi 13. stoletja postala prava strast, nekaka kuga, ki je v nravnem oziru provzročila strašno škodo, Tnunoma so ljudje v procesijah hodili po mestih in po vaseh, moški in ženske, starci in otroci, !»gataši in siromaki, dostikrat popolnoma nagi, in se bičali, da je kri curkoma z njih tekla. Ta sekta je dobila brez števila privržencev in privrzenk. Flage-lanti niso več bičali vsak samega seber-nego drug drugega, ženske so bičale moške, moški so bičali ženske. In končno so nastopali vsi popolnoma gcll na javnih trgih. Duhovniki so to perverznost pospeševali, kolikor so mogli, in razširjali nazor, da ne pride v nebesa, kdor se waj en mesec ne biča. j BflT Naj vetja slovenska tvrdka, EMIL »AHMAN. na 580 S Ceutro Ave.. Chicago, 111. No ttyko taborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi, da imate slabejši tek, da vaše mišice ni-so tako močne, kakor nekdaj, dft Izgledate starejši, kot ste v rt-suiei. vaSe obličje jo velo. Vso to dokazuje, tla vnsn kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavunje telesu. Trinerjevo zdravilno grenko vino jo edino zdravilo, ki vntu more pomagati, probavljanje v zdravem stana; To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrnni organe za Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohranili svoje zdravje, IhhIo prepričali se. dn je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Dajo doltcr tek in je v resnici najboljše zdravilo za želodec. Market« Kozel Tynclnll. S. Dakota. Se dobi v lekurnuh in dobrih gostilnah Joh. Triner, 71)9 S. Ashland Ave. Pilsen Station Chicago, III. Triu rje vo zdravilno grenko vino jo (IruJliinskozdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Dolnjo popolnoma zadovoljno. Jakob Košič, Mnmiiiott, Pa. Kednr koli potrebujete kako krepJSilno zdravilo za želedec, rabito Trinerjevo nn-geljsko krepčnlo, edino želodčno greučico, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni lioljšn, nko se občutita slnlm po leti. IOHN FEKBEZAK 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim veduo sveie Walterjevo pivo. Iz. vrstno žganje in fine smoclke 11a razpolago. WWWWWW MATIJA ERKLAVEC, g 8 . 433 W. lTtli 8t. Chicago, III. edini slov. krojač v Chicagi, . se priporoča rojakom v izde-f lovanje nove in popravljanju _ Btare obleki", katera bo izglu-' H dala kakor nova. Vse po S zmerno uitkih cenah. ##### ###MHWi posebno 5? Nazdur rojaki! Slovencem in dmgirn bratom Slovanom priporočam svoj lepo 4 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John K ose ič k a. * ---*f Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf —%—*—^—^— 391-393 Blue Island k na vogalu 14th Pl. Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vstanovljena leta 1883. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. | govc sko k po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadnr nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno /ležano pivo (Liiger-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.» & Blue Island Ave. O BV ESTILOI podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinčiea v Sumit, III. Moje uačelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsled cesar u- Earn, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v ob-ee zagotavljam, da bodo vBak čas postrežem točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji. "Portvini". Trinerjevim vinom itd. Za zaliavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urah. vživali bodete vsaj čisti zrak. Nazdart o-o FRANK KOENIQ. o-o Summit. Ill