OBČINE SV. ANDRAŽ
V SLOVENSKIH GORICAH
Vitomarci, december 2003	Št. 15
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
mammmmtàm sv. woM
V SLOVENSKIH GORICAH
Letošnja občinska j nagrajenca sta bila Justa Veršič, Turistična kmetija pri" Kapeli" in sadjar Ivan Šilec starejši iz Drbetinec.
Osnovno šolo Vitomarci so v šolskem letu 2002/2003 z odličnim uspehom zaključili: Martina Zadravec, Simona Peršak, Simona Žižek in Mitja Vogrin. Za Mitjo Vogrina je zlati obesek prevzela njegova mama.
Pogled na polno dvorano udeležencev proslave ob 5. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Na sliki župan Franci Krepša pozdravlja vse prisotne.
-2-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Lep božični, skoraj že novoletni pozdrav vsem tistim, ki ste se odločili prebrati naše NOVICE.
Kot ponavadi, smo vam tudi v tej številki poskusili nanizati dogodke, ki so si sledili od zadnje izdaje naših Novic pa do danes.
Med pomembnejše dogodke bi lahko uvrstili proslavljanje petega rojstnega dne naše občine. Odločitev prejšnjega občinskega sveta je bila, da je to na prvo adventno nedeljo, ko goduje naš farni patron si/. Andraž . Ta peti rojstni dan je obeležen z velikim številom dosežkov ter tudi dogodki, ki so se zgodili v tem letu.
Veliko doseženega je bilo na področju kulturnega ustvarjanja, kjer je bilo zelo aktivno naše Kulturno umetniško društvo pod vodstvom Milana Črnel in Valerije llešič.
Lepi rezultati so se dosegali na športnem področju, pa tudi na ostalih področjih društvenega življenja v občini.
Bilo je tudi veliko pomembnih političnih odločitev občinskega sveta. Te odločitve so ponavadi odgovorne in zahtevne. Prijetno se je odločati za investicije, ki pomenijo pridobitev za širše ali ožje dele občine. Manj prijetno pa je odličanje za zadeve, katere še dodatno - predvsem finančno, bremenijo vse nas. Na žalost pa temu ne moremo ubežati.
Na področju investicij, ki so glavno merilo uspešnosti posamezne občine, pa smo v letošnjem letu dosegli rekord. Investirali smo okrog 87 milijono, kar pomeni skoraj 60% denarja občinskega proračuna.
Naj tukaj dodam, da še povrh tega v naslednje proračunsko leto prenašamo preko 40 milijonov privarčevanih sredstev za novogradnjo šole, vrtca in telovadnice.
Največ denarja (41 milijonov) je bilo vloženega v izgradnjo športnega igrišča in zemeljska dela za novogradnjo šole. Čeprav so vas nekateri pred lanskimi volitvami hoteli prepričati, da tega igrišča nikoli ne bo in da vas župan samo zavaja, ga danes imamo - celo nekoliko večjega, vsekakor pa boljšega. V tej fazi smo naredili tudi zemeljska dela, tako, da je vse pripravljeno za
-J-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
gradnjo, katera se bo začela v sredini naslednjega leta.
Dobrih 30 milijonov smo vložili v razširitev in preplastitev 2200 m dolge ceste Gibina-Slavšina. Zgradili smo tudi del kanalizacije, gospodarsko poslopje na Hrgovi domačiji, vodovod na Gibini ter nekaj deset vodovodnih priključkov. Sofinancirali smo tudi izgradnjo reševalne postaje na Ptuju.
Tukaj se zahvaljujem vsem vam, drage občanke in občani, kateri ste kakorkoli prispevali oz. pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Žal pa nismo realizirali Izgradnje še kako potrebne zdravstvene ambulante, ker g. Čuček noče izprazniti prostorov, ki jih ima v najemu. Še huje, izgubili smo tudi 6 milijonov, katere bi za ambulanto prispevalo ministrstvo. Poleg sredstev za neplačane najemnine ga bomo bremenili tudi za teh 6 milijonov. Prepričan pa sem, da bo ta zadeva dobila pravičen sodni epilog.
Glavna investicija - šola, vrtec in telovadnica, katero smo v nekem smislu že začeli, se bo nadaljevala v sredini naslednjega leta. Po prvih ocenah nas bo stala okrog 730 milijonov Sit. Ministrstvo nam, kot je bilo velikokrat že povedano, priznava samo prvi dve tria-dif vrtec in telovadnico, zadnja tria d a pa bo na grbi občine.
Država bo tako pri celotni investiciji prispevala približno 310 milijonov, dobrih 420 milijonov pa bomo morali zagotoviti sami. Z drugimi besedami to pomeni] da bomo za to porabili skoraj ves denar naslednjih šestih let.
Praznovali smo tudi 490 let prve omembe naše cerkve si/. Andraža. Med nami je bil tudi škof dr. Franc Kramberger, kateri je skupaj z domačim župnikom Janezom Vagnerjem in drugimi župniki naše dekanije vodil slovesno mašo. To je dalo poseben pečat našemu že g nanju.
Na naslednjih straneh boste lahko prebrali še kaj več o tem.
Prebrali pa boste lahko tudi marsikaj zanimivega o življenju in delu naših društev, katera se predstavljajo s svojimi članki.
V njih nam predstavljajo svoje člane, dejavnost, uspehe, programe dela...
Na eni izmed zadnjih strani pa imamo priložnost videti ustvarjalnost naših najmlajših. S svojim pisanjem in likovnim ustvarjanjem so popestrili naše Novice občine Si/. Andraž.
Želim vam prijetno branje.
Vaš župan Franci Krepša
- 4 -
V T
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
5.občinski praznik občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v sliki in besedi
Letošnje praznovanje 5. občinskega prazni-	Cerkvenjak Jože Kraner z ženo, župan
ko je sovpadalo s praznovanjem 490 letnice	občine Trnovska vas Karel Vurcer, župan
obstoja cerkve Svetega Andraža v	občine Hajdina Radoslav Simonič, župan
Slovenskih goricah. Temu primerno je bilo	občine Dornava Franc Šegula, podžupan
praznovanje obeh obletnic.	občine Starše Adolf Šerdoner, podžupan
občine Majšperk Cvetko Pepelnik, ravnatelj
Občinsko praznovanje se je začelo že v	OŠ Cerkvenjak - Sveti Andraž Mirko Žmauc z
soboto, z otvoritvijo sadjarsko - vinograd-	ženo in Stane Tement TMD Invest Ptuj. niške razstave, lovske razstave in z občinsko
proslavo v gasilskem domu Vitomarci.	Postrežbo za skoraj 250 gostov je brezhibno
pripravilo gostišče " Pizzeria 29" iz Lenarta,
Občinsko priznanje - plaketo za pomemb-	za glasbo je poskrbel Slovenskogoriški kvin-
ne dosežke na področju turistične ponudbe	tet, namestitev miz in razdelitev pijače je
je dobila Turistična kmetija " Pri kapeli"	izvedlo gasilsko društvo Vitomarci in športno
Juste Veršič, grb občine Sveti Andraž v	društvo Vitomarci. Pecivo so spekli v pekarni
Slovenskih goricah pa je dobil sadjar Ivan	Šijanec iz Benedikta, za razdelitev peciva pa
Šilec starejši za pomembne dosežke na	so poskrbele gospodinje. Vsem prav lepa
področju sadjarstva, ki so pomembni za	hvala. Hvala lepa tudi mladima napove-
ugled in razvoj občine Sveti Andraž v	dovalkama ter društvu MLADIH, ki so nas
Slovenskih goricah.	spomnili na nevarnost AIDS-a.
Na občinski proslavi so bili podeljeni tudi	Praznovanje 490. letnice obstoja cerkve
zlati obeski. Tako so zlato petko za odličen	svetega Andraža se je pričelo s prihodom
uspeh v vseh razredih osnovne šole	škofa dr. Franca Krambergerja v Si/. Andražu
Vitomarci prejeli: Martina Zadravec,	in z godbo na pihala iz Svetega Jurij ob
Vitomarci 47, Simona Peršak, Župetinci 35,	Ščavnici. Po slovesni maši, ki je z ubranim
Simona Žižek Župetinci 32 in Vogrin	petjem trajala več kot uro, so bili vsi prisotni
Mitja Slavšina 37. Vsem iskrene čestitke.	postreženi z dobrotami, katere so pripravile
gospodinje naše fare, manjkalo pa ni tudi
Tudi v letošnjem letu je kulturni program	žlahtne kapljice. Za organizacijo je poskrbel
pripravilo KUD Vitomarci, v programu pa so	župnijski svet. sodelovali še šola in ljudski pevci.
Župniku Janezu Vagnerju želimo uspešno
Župani, ki so se udeležili letošnje proslave so	poslanstvo v župniji Sveti Andraž v
bili: župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici	Slovenskih goricah. Anton Slana z ženo, župan občine Juršinci Alojz Kavčič z ženo, župan občine Kidričevo
Zvonimir Holc z ženo, župan občine	J. Kocuvan
- 5 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vitomarci 71 2255 Vitomarci
Datum : 23. 10.2003 Številka: 025/03 - 894-53/1
Na podlagi 16. člena Statuta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 18/99, 71/01 in 81/02), 5.člena in 14.člena Odloka o priznanjih Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 16/01) je občinski svet na svoji 6. redni seji dne 23.10. 2003 sprejel
SKLEP
o podelitvi grba Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2003 sadjarju Ivanu Šilecu, Drbetinci 67, 2255 Vitomarci
Utemeljitev
Sadjarju Ivanu Šilecu, Drbetinci 67, 2255 Vitomarci se podeljuje grb občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za pomembne dosežke na področju sadjarstva, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Ivan Šile se je rodil leta 1930 v Vitomarci h št. 74. Osnovno šolo je obiskoval v Vitomarcih. Šolanje je nato nadaljeval v Lenartu v Slovenskih goricah. Kljub temu da je na Ptuju končal državno gimnazijo, ni nadaljeval šolanja na univerzi, temveč je doma prevzel kmetijo in se ukvarjal s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom.
Ivan Šilec se je i/se skozi ukvarjal s sadjarstvom. Lahko rečemo, da je začetnik sadjarstva v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, saj je prvi začel z intenzivnim sadjarstvom v kraju. Tako je prvi zasadil sodoben intenzivni sadovnjak na M9 podlagi.
Po letu 1970 so mu sledili mnogi drugi sadjarji v občini. Začela se je obnova sadovnjakov po vzoru Ivana Šileca in Evrope. Tako imajo sadovnjaki Ivana Šileca 3.000 do 4.000 in več dreves na ha, odvisno od gostote sajenja. Jabolka Ivana Šileca so znana daleč naokoli. Poznajo jih po vsej Sloveniji kot kvalitetna jabolka iz Slovenskih goric.
Tradicijo sadjarstva v večjem obsegu nadaljuje tudi njegov sin Branko Šilec, kije sadjarstvo tehnološko dvignil na višjo raven.
Ravno zaradi naglega razvoja sadjarstva se je kmetijstvo v občini razvilo v sodobno kmetijsko panogo, ki mnogim sadjarjem omogoča večji zaslužek in boljši življenjski standard.
Za to ima nedvomno zasluge pionir sadjarstva v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah Ivan Šilec. Njegovo delo je velik dosežek, kije pomembno vplival, na razvoj občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Občinski svet ugotavlja, da je glede na 5.člen odloka Ivan Šilec upravičen do dodelitve grba občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Predlog za podelitev grba Ivanu Šilecu je na občinski svet naslovil župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša.
Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goric
Župan Franci Krepša
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vitomarci 71 2255 Vitomarci
Datum: 23. 10.2003 Številka: 025/03 - 894 -53
Na podlagi 16. člena Statuta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 18/99, 71/01 in 81/02 ) in 6.člena Odloka o priznanjih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 16/01) je občinski svet na svoji 6. redni seji dne 23.10. 2003 sprejel
SKLEP
o podelitvi plakete občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Turistični kmetiji " Pri kapeli ", Drbetinci 26, 2255 Vitomarci
Utemeljitev
Na Turistični kmetiji 'Pri kapeli" je Veršič Justa začela s turistično ponudbo že leta 1984. Pogoj za to so lepo urejeni gostinski prostori, sobe za prenočevanje, lasten vinograd in druge kmetijske površine. Sobe za prenočevanje je Republiška turistična komisija ocenila z najvišjo oceno, saj je za urejenost sob dodelila tri jabolka.
Veršič Justa je skupaj z svojim možem Karlom večino svojih zasluženih sredstev vlagala v ureditev in povečanje prostorov ter v dvig kvalitete ponudbe, zato je v ta namen uredila kuhinjo in klet z lastno polnilno Unijo za vino. Kmetija ponuja gostom hrano in pijačo in se tako vključuje z kulinarično ponudbo v širše okolje občine in območje Slovenskih goric.
Justa in Kari Veršič ves čas sodelujeta v občini pri ureditvi kraja, aktivna sta pri več društvih kot so: Vinogradniško - sadjarsko društvo, Društvo gospodinj, Društvo Ivana Puha in Lovsko društvo. V slednjem je Kari predsednik.
Turistična kmetija "Pri kapeli" je lepo urejena in se primerno sklada v krajinsko okolje Slovenskih goric. Kmetija je vključen v razvojni projekt VTC - 13 in je opredeljena v vseh katalogih ponudb kmetij v Sloveniji.
Trenutno ima kmetija največ gostov iz tujine. Kar precej pa naši občani in društva koristijo prostore za druženje, sestanke, ocenjevanje vin in drugo.
Turistična kmetija "Pri kapeli" ima mlado in obetavno naslednico Mojco Druzovič, zato je kmetiji zagotovljena prihodnost. Tudi mlada naslednica je v občini zelo aktivna na mnogih področjih. Kmetija se redno predstavlja na letnih vinogradniško - sadjarskih razstavah v občini, na sejmu v Gornji Radgoni in drugje, kar pomeni promocijo kraja Drbetinci in občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v celoti.
Občinski svet ugotavlja, da je turistična kmetija "Pri kapeli" dosegla pomembne dosežke na področju turistične ponudbe v občini, zato ji občinski svet podeljuje plaketo kot spodbudo za na daljno delo.
Predlog za plaketo Turistični kmetiji"Pri kapeli" je na občinski svet naslovilo Vinogradniško - sadjarsko društvo Vitomarci.
Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Župan Franci Krepša
M@Fi« mam sv. ansomž
RPP - GURMANSKO-ROKODELSKA POT
SK0ZI SLOVENSKI GOiSCE
V	mesecu februarju 2003 se je zaključil šesr mesečni rok L faze razvojnega programa podeželja "Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice" ki je potekal v 5 občinah:
V	času od oktobra 2002 do februarja 2003je 10 anketarjev na področju petih občin: Trnovska vas, Destrnik, Juršinci, Sveti Andraž in Dornava izvedlo anketiranje. Anketarji so obiskali vsako gospodinjstvo v posamezni občini - po načelu od gospodinjstva do gospodinjstva oz. od hiše do hiše.
Obiskali so vse naseljene hiše. Dejansko stanje poseljenosti se razlikuje od statističnega stanja, saj je bilo v petih občinah anketiranih 69,6 % vseh gospodinjstev po statistični evidenci oz. 93 % vseh dejansko naseljenih hiš. V ostalih 7 % so vikendi, živijo v tujini ipd.
V	opazovanem vzorcu 2. 1 66 gospodinjstev je 3.174 aktivnih prebivalcev, od katerih je 1.377 oz. 43,4 % zaposlenih in 1.092 oz. 34,4 % nezaposlenih.
V	opazovanem vzorcu 3.134 aktivnih prebivalcev je 1.092 nezaposlenih oseb. Izmed teh oseb jih je samo 400 prijavljenih kot iskalcev zaposlitve na ZRSZ, medtem ko ostali nimajo urejenega nobenega statusa.
Med vsemi nezaposlenimi je kar 58 % žensk, v strukturi prevladujejo mlajši, stari do 30 let. Teh je skupaj 42 %.
Kar 66,8 % nezaposlenih ni prijavljenih na ZRSZ kot iskalcev zaposlitve.
Omenjene podatke je treba razumeti s predpostavko, da gre za vzorec anketiranih na območju osrednjih Slovenskih goric v petih omenjenih občinah. Nadalje moramo omeniti, da so na zgornjih slikah prikazana razmerja za tisto populacijo, ki smo jo Izluščili iz tistega dela nezaposlenih, ki so na ZRSZ prijavljeni (ne pa za i/se nezaposlene na območju). Kakorkoli pa lahko izpostavimo, da po posnetku dejanskega
stanja kaže, da se mlajše ženske (starostno obdobje do 30 let) prej registrirajo kot brezposelne, kot to storijo moški. Na opazovanem vzorcu se je pokazalo, da se največ prebivalstva ukvarja s poljedelstvom, s prašičerejo, vinogradništvom in govedorejo. Pri iskanju odgovora na vprašanje ali se ljudje želijo ukvarjati še s kakšno dejavnostjo, ki bi doprinesla k povečanju dohodka v posameznem gospodinjstvu, so bili najpogostejši odgovori: dopolnilne dejavnosti na kmetiji in med njimi domača in umetna obrt in zelenjadarstvo. Z anketo smo dobili informacijo, katere tradicionalne jedi še pripravljajo, katere tradicionalne izdelke še uporabljajo, katere šege in običaji so se še obdržali oz. kaj vse bi bilo možno ponuditi kot produkte v turistični destinaciji "Gurmansko-rokodelske poti".
Na celotnem območju se je 288 posameznikov opredelilo, da jih zanimajo dejavnosti, s katerimi se bi lahko vključili v celovito turistično ponudbo "Gurmansko-rokodelske poti".
V anketah in na delavnicah so ljudje povedali tudi, da pogrešajo:
razne oblike druženja, organizirano turistično ponudbo (v nekaterih občinah je sploh ni), obnavljanje zgodovinsko zaščitenih objektov (npr. stara viničarija), organiziranje sejmov in razstav ter prostorov namenjenih tej dejavnosti, izboljšanje infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija, čistilna naprava, kabelska), socialne ustanove (nova šola, vrtec, lekarna, zdravstveni dom), ureditev športnih in kulturnih objektov (igrišča, telovadnice, dvorane, kino), drugI objekti (banka, čevljar, bankomat, gostilne, kmečki turizem, trgovine, servisi, bencinska črpalka).
UGOTOVITVE: Prva ugotovitev:
Na obravnavanem območju je med aktivnim prebivalstvom 34,4 % nezaposlenih. Med nezaposlenimi prevladujejo ženske (57 %) in mlajši,
- 8 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
stari do 30 let, teh je 42%. To sta ciljni skupini, ki jima je že po Zakonu o zagotavljanju enakih možnosti potrebno zagotoviti posebno pozornost pri iskanju zaposlitvenih priložnosti. Anketa je pokazala, da je na obravnavanem območju veliko zaposlitvenih priložnosti za omenjeni ciljni skupini v dopolnilni dejavnosti na kmetiji oz. v raznih oblikah osebnega dopolnilnega dela.
Druga ugotovitev:
Na opazovanem območju prevladujejo kmetijske dejavnosti, saj se kar 1059 gospodinjstev ukvarja z eno od kmetijskih dejavnosti, medtem ko registriranih dopolnilnih dejavnosti skorajda ni. Iz posnetka stanja je razvidno, da bi se 288 posameznikov želelo ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi, vendar pri tem potrebujejo vso možno podjetniško podporo, ki jim jo lahko nudi okolje
Tretja ugotovitev:
Med potencialnimi dejavnostmi, ki bi lahko bile ponudba na "Gurmansko-rokodelski poti" so:
-	domača in umetna obrt - 54 posameznikov,
-	zelenjadarstvo - 28 posameznikov,
-	turizem na kmetiji - 19 posameznikov,
-	predelava živil rastlinskega izvora - 11 posameznikov,
-	predelava živil živalskega izvora - 6 posameznikov,
-	ostale dejavnosti (šola jahanja, etnografski muzeji, naivna umetnost, prevozi na tradicionalni
način ipd.) - 56 posameznikov,
-	112 posameznikov pa želi razširiti oz. prestrukturirati osnovno kmetijsko dejavnost, ki bi
lahko bila podpora gurmanski ponudbi na tej poti.
Četrta ugotovitev:
Obravnavano območje je del zgornjega Podravja, v katerem se je začelo oblikovati podjetniško podporno okolje za razvoj in trženje dopolnilnih dejavnosti na podeželju. To podporo predstavljajo:
- Podeželsko razvojno jedro - Center VITA, Zavod
Na sliki delavnica v sejni sobi občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki jo organiziralo podjetje EGIDA ob predstavitvi razvojnega programa podeželja z nazivom "Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice".
za razvoj podeželja,
-	Regionalni sklad dela Podravja,
-	Vavčerski sistem svetovanja v okviru Ekonomskega inštituta Maribor in ZRS Bistra Ptuj,
-	Organizacije za usposabljanje in izobraževanje: Animacija Ptuj, LU Lenart in Slovenska
Bistrica, Andragoški zavod Maribor,
-	Lokalno turistične organizacije Lenart in Ptuj,
-	Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Ptuj,
-	Lokalne skupnosti.
Aktivnosti projekta CRPOV se trenutno nadaljujejo v II. fazi. V letu 2003 je bila planirana izvedba delavnic s področja: -Kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, -Turizma
-Obrti in podjetništva.
Na delavnice so bili vabljeni vsi občani, še posebej tisti, ki so aktivni na posameznih področjih, v raznih organizacijah in društvih.
Vse občane vabimo, da aktivno sodelujete na vseh področjih, saj imate možnost soustvarjati razvojni program vaše občine, kraja in okolja v katerem živite. Vi določate, kakšen bo vaš kraj v prihodnje...
Vita Maribor, Olga Pregl
novice OBisms m. ambmmž
VINOGRADNIŠKO SADJARSKO DRUŠTVO
VITOMARCI - OBČINA SV. ANDRAŽ
Delo Vinogradniško sadjarskega društva
Grozdje in sadje je potrgano ter uskladiščeno za prodajo in lastno porabo, članom v korist pa tudi v veselje.
Sadja je bilo v tem letu veliko manj od povprečja, je tudi bolj drobno, posebno jabolka. Grozdje in vinogradi so obrodili blizu povprečja, ponekod celo več. Je pa kvaliteta vina lahko izredno dobra. Kakšno vino bomo prodajali in pili je pa odvisno tudi od nas, našega kletarjenja in upoštevanja nasvetov strokovnjakov na predavanjih. Letošnja nevarnost v vinih je več vrst bekserjev, kar ni vsako leto. Ne se zanašati na srečo, saj smo dali v klet dober mošt.
Društvo bo še naprej delalo v cilju dviga kvalitete grozdja, vina in sadja. Le to je največja garancija, da bomo sedanjo krizo vinogradništva na Štajerskem uspešno prestali. To velja tudi za sadjarstvo saj je bilo namakanje sadovnjakov letos več kot uspešno. Oboje velja za večje še posebno pa za male proizvajalce. Večji iščejo rešitve v masovni proizvodnji, kjer so cene le povprečne. Manjši pa imamo možnost uspevati le ob posebnostih in vrhunski kvaliteti, čeprav tudi prvi težijo k temu. Tudi letošnjo zimo bomo v sodelovanju s svetovalno službo nudili strokovno pomoč boljšo pridelavo, nudili informacije, kaj nas čaka v Evropski skupnosti in kaj se dogaja pri sprejemanju nove zakonodaje. Si pogledali kako to delajo in s tem uspevajo drugje ter se tudi poveselili. Od naše skupne in vsakega člana posebej ter naše pripravljenosti za sodelovanje v društvu je odvisno, koliko koristi bomo imeli od društva in koliko bo društvo uspešno. Delali bomo vse to kar smo delali lani (oglejte si lanski program) in več v smeri predstavitev naših pridelkov, da bi bila prodaja čim boljša.
Da se dviguje kvaliteta pridelave vin in sadja dokazujejo rezultati dveletnega ocenjevanja vin v našem društvu, sajenju kvalitetnejših sort in prodaji lanskega sadja. Dvig kvalitete v vinogradništvu je tudi dokaz uspešne pridelave poznih trgatev - predikatov Druzovič Janez Laški rizling izbor 2001, 2002 in 2003, Renski rizling pozna trgatev 2001, 2002 in 2003 in Sivi Pino pozna trgatev 2002. Druzovič Mojca in Marjan jagodni izbor Laški rizling s
133 stopenj Ekslerja in izbor Renski rizling oboje leta 2002.
Kupčič Edi izbor Souvignon leta 200 in Izbor Dišeči Traminec 2003.
Nedavno je odbor vinogradniškega sklenil, da se v januarju ali februarju 2004 organizira strokovna ekskurzija po poteh vrhunskih vin Primorske ali Goriških Brd in Krasa po poteh terana in pršuta, kot nadaljevanje dosedanjih ekskurzij. Poskušali bomo organizirati še ocenjevanje vin v naši občini in naši vinski cesti ter promocijo teh vin. Ta izvedba je v veliki meri odvisna od nas članov in drugih društev, ki so izrazile pobudo in interes. Pozivam i/se člane pri sodelovanje na razstavah, na predstavitvi na radgonskem sejmu. Priporočam vam, da predstavljate svoja vina na ocenjevanjih tudi drugje. Primorci in Dolenjci to pridno koristijo in se jim obrestuje.
Zveza vinogradnikov in vinarjev opozarja, da se vključimo v večjem številu v register vinogradnikov. Posledice ne vključitve do EU si poglejte v uradnem listu 103 z dne 24. 10. 2003. Posebej si preberite člene od 4. do 17. člena. V 17. členu je važna 1, 3, in 5 točka. Važen je tudi 33. Člen, kjer so navedene kazni.
Drugo leto bomo zares priključeni v Evropsko skupnost.
Upravni odbor želi v letu 2004 čim več pridelkov, dobro letino in vrhunsko kakovost ter čim manj težav z predpisi in ujmami.
Želimo tudi čim wei zdravja in osebne sreče!
Predsednik: Edi Kupčič
- 10-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Odlomki iz zgodovine cerkve in župnije Sveti Andraž v Slovenskih goricah
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VITOMARCI - SV. ANDRAŽ Sekcija za zgodovino in kulturno dediščino
Prostor na katerem stoji cerkev Si/. Andraža je povezan z zanimivostmi, pestro zgodovino in mnogimi pripovedmi.
Prisluhnite temu kratkemu zapisu zgodovine naše cerkve in župnije, saj je to zgodovina nas, naših staršev in naših prednikov. Delo naših predhodnikov spoštujmo in ga ohranimo zase in za bodoče rodove. Po tem nas bodo cenili, in spoštovali. Ne dovolimo, da bi prihodnji ali daljni rodovi morali slabo misliti o nas. Bodimo jim vzgled in ponos. Tudi cerkev, župnija in i/se kar je s tem povezano je del naše zgodovine.
Cerkev se je pričela graditi 1513 leta, zato letos praznujemo 490 let naše cerkve. Zvonik je bil zgrajen 1529 leta, zakristija pa 1878 leta. Kdaj je bil sezidan prednji del cerkve ni znano. Prvo leseno župnišče na mestu sedanjega je bilo izgrajeno 1754 leta. Sedanje zidano župnišče je bilo zgrajeno 1821 leta. 1896 se je gradila preša - sedanja dvorana. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1880-82. Elektrika je v cerkvi zasvetila 1955 leta.
Cerkev je posvetil in blagoslovil leta 1519 lavan-tinski škof Lenart.
Prvo staro župnišče je bilo zgrajeno pred letom 1682 na prostoru sedanje občine. Bila je lesena enonadstropna stavba. V njem je prebival mežnar in občasno župnik, kaplan iz Si/ Lovrenca. Zunanjost cerkve in okolica se je pričela urejati in spreminjati z ukinitvijo pokopališča okrog cerkve 1787 leta in s selitvijo na sedanji prostor. Širše in ožje obzidje se je podrlo leta 1821. Iz kamna tega obzidja je zgrajeno sedanje župnišče in okoliške hiše.
Samostojno župnijo Si/ Andraž je ustanovil, na zahtevo krajanov 21. julija 1756 sekovski škof Leopold Ernest grof Firmian. Cesarica Marija Terezija je to ustanovitev župnije potrdila 23. maja 1757 leta. K župniji so spadale vse sedanje vasi razen Novincev in še del vasi Andrenci in Župetinci, od leta 1861 pa še vas Smolinci. Del Vršeča se je
priključil 1863 leta.
Pred letom 1756 do ustanovitve naše fare smo spadali v faro Si/. Lovrenc in to od leta 1415. Prej je bil sedež župnije na Ptuju, en del pa v Benediktu. Po pripovedi sta čez naš kraj potovala Ciril in Metod. Od takrat imamo cesto Cirila in Metoda -neuradno seveda. Za cerkvijo je bila meja treh grofij in sicer Ptuja, Dornave in Negove. Prvi župnik je bil od 20. julija 1757 g. Štruc Matej Jožef.Sledilo je kar nekaj duhovnikov. Kaplanov se je zvrstilo 34. Nekaj več je bilo mežnarjev. l/se to kaže na zelo veliko faro v daljšem obdobju. Po do sedaj znanih podatkih je bilo iz naše župnije posvečenih v duhovnike 27 faranov. Prvi znani župnik je bil g. Peter Nikolai iz Hvaletincev. Posvečen je bil daljnega lega 1466. Sedanja zgradba cerkve Si/. Andraža in okolica spominja na utrdbo, za katero je izdal listino o gradnji, 1. februarja 1297, nadškof in kastelan v Upnici Urlich Von Grauenbach kot obrambno točko pred Ogri. To je najstarejša znana letnica omembe
- 11 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
kraja Vitomarci.Točen kraj gradnje ni zapisan razen opisno.
Da je cerkev del te utrdbe predvidevamo in sklepamo po naslednjih pokazateljih:
■	Vhod na kor cerkve je enak ali zelo podoben vhodom v stražarske stolpe po gradovih.
■	Cerkev ima strelne line za lažje orožje. Za temi odprtinami je moral biti hodnik za obrambne strelce. Novejši del cerkve tega nima. Okoliške cerkve strelnih lin nimajo.
■	Okna cerkve pred letom 1878 so podobna kot okna na trdnjavah.
■	Obrambni zidovi zunaj cerkve služijo kot podpora proti zrušitvi, ker ni več notranjih zidov.
■	Do leta 1787 je bilo pokopališče znotraj ožjega obzidja cerkve.
■	Cerkev je bila grajena v več fazah - obdobjih.
■	Prostor cerkve je na starih kartah označen kot težko dostopen.
■	Ostanki jarkov in kurišč najdejo okrog središča.
■	Zidni kamni cerkve, župnišča in okoliških stavb so enaki.
■	Ravnina od cerkve do občine spominja na večji notranji prostor znotraj obrambe.
Mnoge slovenske listine omenjajo zapise o originalnih virih na Dunaju, tudi tista iz leta 1307. O tem priča ime vasi. Analitiki o izvoru imen so pozneje ugotovili, da se iz te starejše listine vidi, da ime Vitomarci izvira iz imena starešine - vodja vasi Vitomer. Kje je bila ta naselbina, se da najti in predvideti po opisu vasi nekoč in sedanjem opazovanju. Po mojih večletnih opazovanjih in primerjavami s starimi zapisi je to v stari vasi Vitomarci. Točno o kraju pa kdaj drugič. Torej dela za mlade zgodovinarje dovolj, da to podrobneje raziščejo in še mnogo drugega.
Pa se vrnimo k zgodovini notranjosti cerkve in njenemu opisu vsaj bežno za današnji dan. Kot je že bilo omenjeno, je bila posvetitev nove cerkve 27. oktobra 1519. Škof je blagoslovil tri oltarje. V sredini je bil oltar v čast si/. Trojice, na levi oltar v čast si/. Magdalene, Lazarja in Marte, na desni pa v čast si/. Simona in Jude. Cerkev je bila mnogo manjša.
Obnova oltarjev v sedanji cerkvi se je končala 1832 leta in jih je g. Strelec v župnijski kroniki opisal, mi ta opis lahko primerjamo z današnjim stanjem cerkve.
Veliki oltar ima v sredini kip s\/. Andraža, na desni je kip si/. Petra, na levi pa je kip si/ Pavla. Zgoraj v
sredini je podoba Antona Padovanskega, na desni kip Janeza Krstnika, na levi pa podoba Janeza Apostolskega. Ta oltar je leta 1878 predelal in pozlatil znan Mariborčan.
Sranski oltar na levi je posvečen si/. Boštjanu zavetniku pred kugo. Torej je zelo star. Na desni je kip si/ Neže in na levi kip si/. Pankracija. V sredini je podoba srca Jezusovega.
Oltar na desni ženski strani je posvečen Mariji kraljici nebes in zemlje. Tu stojita še kipa si/. Jahomina in Ane, v sredini pa podoba srca Marijinega. Ta kipa sta bila narejena 1871 leta. Na desni strani cerkve stoji prižnica. Ta je bila postavljena 1780 leta in dodelana 1878 leta. Sledi zapis kdaj so se kupili svečniki, postavile klopi, spovednice in podobe ter slike, zapisano je, kdaj so se tlakovala tla v cerkvi in drugo. Orgle so bile kupljene 1864 leta. Ura je bila kupljena 1853 leta. V zvoniku so bili takrat trije zvonovi. Njihova usoda in vrnitev je opisana drugje. To je g. Strelec, nadučitelj naše šole (poglejte si ploščo na občini) zapisal 1896 leta.
Podrobno je g. Strelec zabeležil tudi ostale nakupe in daritve, navaja darovalce in koliko je kaj stalo. Iz sedanjosti omenjam, da je na pokopališču postavljena nagrobnik - spomenik z imeni in letnicami naših tukaj pokopanih duhovnikov. Za konec pa še ugotovitev, ki jo je zapisal g. Strelec. Cerkev je urejena, v zvoniku so spet trije zvonovi, urejeno je župnišče ter dvorana, pokopališče in mrliška vežica.
Čisto na koncu pa velika hvala vsem, ki so mi omogočili, da je ta zapis nastal. Naj služi spoštovanju in vedenju o naši preteklosti ter iskanju naprej.
Viri in literatura: Zapisi iz Kronike naše župnije; Arhiv in knjižnica Ptuj; Knjižica 700 let Vitomarcev; Vezani časopis Za zgodovino in narodopisje. Izdalo Zgodovinsko društvo Maribor 1904. Pomoč ml je nudil tudi prof. Matjaž Zorko, zgodovinar. Zapiski Edlja Kupčiča, mojega sedemletnega opazovanja, zbiranja in dela med pripovedovalci po vaseh naš občine.
Zbral in zapisal: Edvard Kupčič
- 12 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Dogodki v slikah
Dne 20.11. 2003 je občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sprejel rebalans proračuna občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2003 in s tem zakoličil proračunsko porabo do konca leta 2003. Tako bodo proračunski odhodki za leto 2003 znašali 253.373.261,00 SIT. Od tega tekoči odhodki 84.468.658,00 SIT, tekoči tran sferi 47.268.649,00 SIT, investicijski odhodki 116.720.031,00 SIT in investicijski transferí 4.915.922,00 SIT.
Nadzor nad celotno proračunsko porabo v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah (proračun, društva, šola) izvaja nadzorni odbor v sestavi članic: Marte Petrovič, Marjane Braček ter predsednika Ivana Čeh.
Trnovska vas. Z naše strani so v podpisovanju sodelovali: Predsednik PCD Vitomarci Franc Šoštarič, predsednik zveze Anton Vogrin in župan Franci Krepša.
Mnogo prezgodaj nas je v prejšnjem mesecu zapustil naš bivši podžupan Ivan Čuček iz Drbetinc. Vsi ki smo bili v njegovi bližini, smo ga poznali kot človeka z veliko posluha za starejše in uboge. Imel je izreden socialni čut za malega človeka, zato nam bo ostal v trajnem spominu. Na sliki od leve proti desni: Župan Franci Krepša, svetnik Slavko Krepša, pokojni podžupan Ivan Čuček, svetnik Drago Šalamun, svetnik Ivan Pučko in župan Trnovske vasi Karel Vurcer.
Podpisovanje izvajalskih pogodb PCD Vitomarci, PCD Trnovska vas in Zveze gasilskih društev Trnovska vas - Vitomarci, se je izvedlo v občini
Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah so v letošnjem letu pestile naravne nesreče. Najhujša je bila suša. Na sliki regionalna komisija za ele-
- 13-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
mentarne nesreče iz Ptuja, ki pregleduje prizadeto pšenico v naselju Vitomarci.
Novi župnik Župnije Sveti Andraž v Slovenskih goricah je Janez Vagner iz Maribora. Na sliki g. Janez Vagner na vljudnostnem obisku pri županu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
V župnijo Cezanjevci se je odselil naš bivši župnik Jože Kolmanko. Na sliki Jože Kolmanko v družbi delivcev kuhanega vina ob priliki praznovanja 4. občinskega praznika.
Strokovne ekskurzije na EKO sejen v Koln, ki ga je organiziralo ČISTO MESTO Ptuj, so se udeležili nekateri župani ptujske regije. Na sliki: Skupinski posnetek s sprejema pri županu občine Hilden. Od desne proti levi stojijo župani: župan Franci Krepša, župan občine Juršinci Alojz Kavčič in župan občine Starše Vili Ducman.
V letošnjem letu je po upokojitvi trgovca Ivana Vršič prevzela trgovino ga Ana Slatič. . Trgovina je organizirana po samopostrežnem principu. Na sliki lastnica trgovine pri blagajni.
Začetek preplastive lokalne ceste Gibina ■ Slavšina.
Omenjena cesta je bila v zelo razsutem stanju. Z rekonstrukcijo (sanacije, razširitev, preplastitev) je cesta dobila precej drugačno podobo.
■i
r
«LECNffiKLK! * ff
- 14 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
»DGB p
Asfaltiranje odprtega športnega igrišča Vitomarci.
Polaganje vodovoda v naselju Gibina.
J. Kocuvan
Divje odlagališče kosovnih odpadkov na asfaltnem platoju Perutnine Ptuj.
Obnova gospodarskega poslopja kulturnega spomenika "domačija Vitomarci".
- 15 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
DOVOLJ IMAM POKANJA
Policisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
otroke na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da s tem preprečimo telesne poškodbe, grobo ravnanje i živalmi, nepotrebno vznemirjanje občanov in dc preprečimo materialno škodo.
Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča neželjene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali, kakor tudi onesnaževanje okolja. Najpogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.
Pirotehnični izdelki razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati od 26. decembra do 02. januarja. Kljub navedenemu pa se ti izdelki ne smejo uporabljati:
Nastanek sleherne posledice ima znake storitve prekrška ali celo kaznivega dejanja.
Spoštujmo pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru praznujejo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino /r pred njihove domove in se vprašajmo, al so oslepitve, opečeni prsti, prestrašen, sosedi in materialna škoda, VREDNI POKA PETARDE?
■	v šolah in njihovi okolici,
■	v bližini zdravstvenih domov in bolnišnic,
■	vrtcev,
■	domov za ostarele,
■	v okolici cerkvenih objektov,
■	v strnjenih naseljih,
■	na hodnikih stanovanjskih blokov,
■	v športnih objektih in
■	na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi.
Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, da je nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti usodni posledici.
Na sliki vodja policijskega okoliša Herak Srečko na eni izmed sej občinskega sveta v podajanju poročila o varnostnih trendih v občini Sv Andraž v Slovenskih goricah.
Srečko Hera: Vodja policijskega okoliše
in
Zato policisti opozarjamo vse, še posebej pa
- 16-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Posebnost v našem kraju
Na sliki cvetoča begonja ga. Elizabete Fras na okenski polici njenega doma.
Fras Elizabeti iz Novinc 54 v Vitomarcih je uspelo v letu 2003 vzgojiti begonijo, ki je bila široka en meter in dolga meter in 30 centimetrov. I/ bistvu sta bili v eni posodi posajeni dve begoniji, rumena in rdeča, ki sta dali ogromno cvetov in jih gospe Elizabeti Fras ni uspelo prešteti. Pri hiši družine Fras stoji tudi velik križ, ki ga so postavili leta 1925 stari starši Frančeka Frasa. Očeta je namreč v Slavšini zasipala peščena ruda. I/ zahvalo, da se je vse dobro končalo, so stari starši postavili križ.
Franček in Elizabeta Fras.
Na sliki obnovljen Križ pri hiši Frančeka Fras v Novincih 54
- 77-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
kulturni dejavnosti. Lahko bi naštevala imena, veliko bi jih lahko navedli. Verjetno v Vitomarcih ni hiše, kjer ne bi bil kdo igralec, tamburaš aH pevec.
Ob kulturnem programu, ki smo ga tokrat ob zaključku stare sezone In kot uvod v novo sezono ponudili, smo posebno pozornost posvetili našim trem ljubilantkam, če jih lahko tako Imenujem, to so Anica Vršič, Leopoldina Firbas in Marija Kocuvan. Kulturni program je bil zasnovan tako, da smo govorili skozi njihove spomine, Izbrali smo takšna besedila, za katere smo izvedeli, da jih rade prebirajo. Izbrali smo Prešernovo Od železne ceste - recitacija, Kastelka - odlomek iz predstave, Ljudje iz Stržišča - slovenske i/ečernice, odlomek iz Puškinovega Jevgenija Onjegina- recitaci-jsko dramska uprizoritev, odlomek Iz Igre Kam iz zadreg, Minattijeva pesem Nekoga moraš imeti rad v izvedbi Otroške in Mladinske recitatorske sekcije, dve pesmi v izvedbi Ženskega pevskega zbora in - kar z velikim veseljem povem - pesem v izvedbi Mešanega pevskega zbora, ki je v Vitomarcih zapel po dolgih petnajstih letih. Nazadnje je Mešani pevski zbor pri nas pel v obdobju 1977-88 pod vodstvom gospe Vide Toš, zatem je kratek čas pel Dekliški pevski zbor, zdaj pa že osem let prepeva Ženski pevski zbor.
To leto je za člane našega društva posebno tudi zato, ker je minilo natanko pol stoletja, odkar je gospa Anica Vršič prišla v Vitomarce kot mlada učiteljica. Takoj se je vključila v Prosvetno društvo, zato je letos tudi 50 let njenega neprekinjenega aktivnega delovanja v društvu. Z Milanom Černelom sva gospo Anico obiskala pri njej doma, kjer naju je lepo sprejela in prijazno pogostila ter si vzela kar tri debele ure časa,
da je z nama podelila spomine na svoje otroštvo in mladost ter na njeno življenje in delovanje v naših Vitomarcih, posebej pa so naju zanimale njene aktivnosti v Prosvetnem društvu. Nekaj zanimivosti iz našega razgovora bom podelila z vami. Anica Bolčina se je rodila v Rakovem Škoc-janu kot druga izmed treh hčera. Oče je bil gozdar, mama pa šivilja. Prvi in drugI razred OŠ je obiskovala v italijanski šoli, kjer so smeli govoriti samo italijansko. Zatem je nadaljevala v slovenski šoli in je kot nadarjena učenka kar prestopila iz drugega v četrti razred. V Postojni je zaključila nižjo gimnazijo, učiteljišče pa v Tolminu. V njej je že dolgo tlela želja, da bi bila učiteljica. Ta želja se ji je uresničila, ko je bila z dekretom poslana v Vitomarce, za katere prej še nikoli ni slišala. V kraj se je iz Ptuja pripeljala z avtobusom, ki je takrat vozil v tej smeri le enkrat tedensko. Prišla je skupaj s se dvema mladima učiteljicama, z Zalo Toš in Vilmo Božič, s katerima Ima še vedno dobre stike. Takrat še verjetno ni slutila, da bo Vitomarcem, temu majhnemu kraju v osrčju Slovenskih goric, zapisala svoje življenje In delo. V Vitomarcih je namreč spoznala Iveka Vršiča, ki je večini izmed nas ostal v spominu kot izredno dober ljubiteljski igralec, predvsem kot komedijant. Z Ivekom sta se leta 1958 poročila, njuni hčerki Sonja in Nataša pa obe zdaj živita v Ljubljani. V Vitomarcih je Anica učila od leta 1953 do leta 1988, svojih učencev se dobro spominja, še posebej pa se ji je vtisnila v spomin njena zadnja generacija učencev. Gospa Anica je bila ob svojem službovanju, ko je delala kot učiteljica, ravnateljica in pedagoški vodja, tudi sicer v kraju zelo aktivna. Bila je predsednica KS, sodelovala je pri porokah kot matičarka, predvsem pa je bila ves čas
- 19-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
tesno povezana s kulturno prosvetno dejavnostjo v Vitomarcih. Odigrala je nekaj gledaliških vlog (Na straži, Divji lovec, Kam iz zadreg, Deseti brat, Sosedov sin), za sodelujoče v predstavi pa je pisala tudi besedila in tekste na roke. Dolgo časa je bila knjižničarka v društvu, eno leto je delala kot blagajničarka, 25 let je bila tajnica društva, ves čas pa je tudi prepevala v zborih in še danes je aktivna kot pevka v Ženskem pevskem zboru. Njen pomemben prispevek je tudi izredno natančno in pregledno vodenje društvene kronike, ki sta jo pred leti začeli pisati skupaj z gospo Vido Toš. Gospa Anica je povedala, da se je preizkusila celo kot šepetalka, vendar ji " posel ni šel najbolje od rok ", saj jo je bolj kot tekst zanimalo odrsko dogajanje, ki je bilo vedno zelo zanimivo. Danes, je povedala v razgovoru, jo najbolj veseli to, da je v društvu veliko mladih članov, predvsem pa otrok.
Gospa Anica rada bere dela ruskih književnikov, seveda pa ima zelo rada dela slovenskih avtorjev, Partljičeve komedije so ji posebej všeč (imela je tudi to čast, da jo je Tone Partljič obiskal na domu). Pesmi Župančiča in Minattija so ji med najlepšimi. Rada posluša skoraj i/se vrste glasbe, posebej všeč pa ji je zborovsko petje. Tudi opero ima rada. Njena najljubša barva je modra, najlepša roža je zanjo orhideja. Rada rešuje križanke, s katerimi si popestri mrzle in dolge zimske dni. Včasih je imela mačke, zdaj svojih nima več, še vedno pa jo radi obiskujejo mački iz Vitomarške "purge". Posebej vesela je, ko jo obišče njen vnuk Natan.
Verjetno je težko najti primerne besede, s katerimi bi lahko pojasnila, kako pomemben je prispevek gospe Anice v našem društvu. 50 let aktivnega sodelovanja na
raznih področjih društvenega življenja, j( jubilej, ki ji ga lahko marsikdo zavidc Domnevam, da se je gospa Anica, kc večina mladih ljudi, v društvo vključila l želje po sprostitvi in zabavi. Z leti pa jt njeno delo dobivalo nove razsežnosti ir kvalitete, s katerim je dala neprecenlji prispevek k ljubiteljski kulturni dejavnosti društvu in s tem celotnemu kraji Pomembno je tudi, kakšna je gospa Anicc kot človek, saj se njeni učenci od nje nismc učili le v šoli, ampak tudi v društvi Predvsem se še vedno učimo od njene pri jaznosti, skromnosti, iskrenosti, natančnost in zrele modrosti. Je ena tistih ljudi, ki jt znala in zmogla stopiti in pogledati prek med generacijskih razlik, zato ni naključje da je še vedno aktivna članica v pevsken zboru, kjer njen žametni alt, daje žlahtnos ženskemu zborovskemu petju. Naš skromr hvala pa pomeni pravzaprav veliko željo, di bi se z nami, v našem društvu družila št naprej. Vemo namreč, da je Anicc razmišljala o tem, da bi nehala prepevati zboru, pa si je "premislila, zaradi mladii luštnih dečkov, ki so letos prišli k zboru".
Pred petdesetimi leti se je kot mlada lju biteljska igralka v Prosvetno društvo vključile tudi Leopoldina Firbas, po domače Pučkovc Polda in društvu z nekaj prekinitvami ostale zvesta vse do danes, ko prepeva v pevsken zboru. Letos je minilo tudi trideset let, odko se je v svoji prvi vlogi na odrskih deska! preizkusila Marija Kocuvan, po domačt Stragoška Mima, ki je danes ena glavniI igralk v dramski skupini in seveda tuc navdušena pevka. Obe naši aktivni članic bomo predstavili v naslednjih številkah seveda z njunim privoljenjem.
Za KUD Vitomarci: Valerija llešit
-20 -
m&WI€S OBČINE SWo MM&mŽ
GLEDALIŠKA DEJAVNOST SKOZI REŽISERJEVE ©Čl
Ljubiteljsko gledališko ustvarjanje v Vitomarcih je prisotno že več kot 100 let, kar pomeni tudi več kot sto premier. Naši predhodniki so vadili in igrali v različnih pogojih, od iger na prostem, na dvoriščih in skednjih, v leseni baraki, na starem cerkvenem odru, od leta 1986 dalje pa končno na svojem odru, ki je zgrajen kot prizidek h gasilski dvorani. Včasih so v Vitomarcih imeli celo po več dramskih skupin in so v eni sezoni imeli po tri do štiri premiere. Največkrat so bile to komedije, posegali pa so tudi po dramah in tragedijah.
Po odhodu režiserja g. Frančeka Toša leta 1999, sva se z Valerijo llešič brez kakršnihkoli predhodnih režiserskih izkušnj lotila režiranja, saj sva se zavedala, da bi bila velika škoda prekiniti ljubiteljsko gledališko tradicijo v Vitomarcih.
Valerija je na novo ustanovila Otroško gledališko skupino, ki je do zdaj na oder postavila Mojco Pokrajculjo, Sneguljčlco, Pavliha se predstavi in Trnjulčico. Kar trikrat (leta 2000, 2002 in 2003) se je njihova skupina kot najboljša na Območnem srečanju uvrstila na Medobmočno srečanje. Daleč največji uspeh pa je Valerija s svojo skupino dosegla, ko so se maja 2002 s predstavo Pavliha se predstavi uvrstili na Linhartovo srečanje - 41. državno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije in se tako predstavili oz. zaigrali med šestimi najboljšimi otroškimi skupinami iz vse države. To je res nekaj posebnega in zato je lepo ob misli, da so se naši otroci pojavili v družbi otrok iz večjih mest, kjer je za kulturo veliko bolje
poskrbljeno. Biti v samem slovenskem vrhu ljubiteljskih igralcev res ni"mačji kašelj". V sezoni 2002/2003 je pod Valerijinim budnim očesom nastajala tudi predstava Videoklub. Na oder jo je postavila s skupino mladih, ki si je nadela ime Kalimero. Zaigrali so na Območnem srečanju na Ptuju in se kar s prvo predstavo uvrstili tudi na Medobmočno srečanje.
Sam sem prevzel delo režiserja v Odrasli gledališki skupini, kjer največkrat odigram tudi glavne moške vloge. V zadnjih štirih letih smo na oder postavili štiri komedije: Strogo zaupno, Micki je treba moža, Davek na samce, To imamo v družini. Letos pa pripravljamo Partljičevo komedijo Čaj za dve, premiera bo predvidoma januarja naslednje leto. Tudi naša skupina se je letos, kot ena izmed boljših, uvrstila na Medobmočno srečanje. Skoraj vsako od omenjenih iger vsako odigramo po več kot tridesetkrat na sezono, v zadnjem času pa nas vedno bolj vabijo, da zaigramo še po drugih krajih po Sloveniji. Tako smo igrali v Štanjelu in Ajdovščini na Primorskem, v bodoče se odpravl-
Na sliki mlade igralke in igralci KUD Vitomarci: Nataša, Nina, Andreja, Primož, Tadej,..
-21 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
jamo v Slovensko Bistrico, Krško in še morda kam. Ime majhnega kraja smo tako ponesli tudi na druge konce Slovenije, in tako presegli meje ptujskega območja in Slovenskih goric. Verjetno se Andrašovčarji še spomnite dramskega večera, ki smo ga v našem društvu pripravili v času pred lokalnimi volitvami Zdrahe v Občini Si/ Andraž v Slov. goricah aH V slogi je moč, kar je med ljudmi "dvignilo kar nekaj prahu". V dobrih dveh urah kulturnega programa smo odigrali odlomke iz petih komedij, ki smo jih v Vitomarcih igrali v obdobju zadnjih dveh desetletij. Izbrali smo dela avtorjev, ki znajo na politiko pogledati z distanco in z določeno mero zdravega humorja: Moj ata socialistični kulak, Štirje letni časi, Strogo zaupno, Politika - bolezen moja in Štajerc v Ljubljani. l/se omenjene predstave so bile vedno pri nas dobro obiskane, igralci pa smo znali odigrati tako, da so se ljudje zabavali in se sprostili. Nasmejati, zabavati in sprostiti je bil naš namen tudi tokrat - z Zdrahami. Zato smo v napetem ozračju predvolilnih stresov omenjene odlomke našim ljudem kot take - zabavne in smešne -tudi ponudili. Za celotno prireditvijo sva stala oba z Valerijo, pomagal pa nama je Milan Žvarc. Pravzaprav je zadeva imela dva pomena. Prvi, pod naslovom Zdrahe v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, je bil mišljen kot parodija na predvolilno dogajanje, ljudi smo preprosto želeli nasmejati. Opazili smo namreč, da so nekatera politična dogajanja v predvolilnem času posegla precej močno tudi na družinska in osebna življenja oz. v zasebne odnose med ljudmi. Kdor je pozorno spremljal dogajanje na odru, je lahko videl, da naše odrsko dogajanje ni bilo nikomur osebno namenjeno. Nekateri pa so zadevo vzeli vseeno preveč osebno. Kljub temu upam, da so bili tudi taki, ki so vendarle videli in slišali oz. razumeli globoko sporočilo prireditve, ki se "skriva" pod drugim delom naslova, l/ SLOGI JE MOČ I Živimo v majhnem kraju, kjer se poznamo med seboj, zato v letošnji sezoni ni moč spregledati tega, da je število obiskovalcev na nekaterih naših prireditvah v domačem kraju nekoliko upadlo. Ljudje, ki so v preteklih letih redno
spremljali svoje prijatelje ali sorodnike odrskih deskah, se letos sploh niso pojavili r našimi gledalci v dvorani. Zdrahe bi naj krive. So nekateri morda spregledali oz. poze da na našem odru vedno stojijo ljudje razlic političnih nazorov in prepričanj in da le to naše delovanje v društvu sploh nima poseb ga pomena? "Naše društvo se ni opredelile ali proti določenemu kandidatu ali stra Menimo namreč, da ima vsak človek prav da se sam odloči, za koga bo glasoval/" stavek so nekateri tako zamerili, češ Milan Valerija pa nista v naših političnih vodah. Kdo kdajkoli v zadnjih letih bil aktiven v naš društvu, je lahko sam videl, da med naš vrstami pripadnost ali nepripadnost določ stranki ni pomembna. Kdor je kdajkoli izkusil igranja oz. nastopanja v soju odrskih luči, lahko spoznal, da smo igralci povezani rr seboj v čudovitih, čarobnih, lepih gledališ vodah, kjer ni skritih osebnih interesov in politike. Res, ponosen sem na vse igralce, smo se sposobni osredotočiti se le na ig katere namen je sproščati in zabavati tc sebe, kot soigralce, najbolj pa naše občinst Zato med nami velja tiho pravilo, da se na vaj in na odru nikoli ne pogovarjamo o politia zadevah. To vodilo nam je pomagalo, da sr kot društvo "preživeli" v predvolilnem dogajat in zdi se mi, da smo sedaj še bolj tes, povezani. Le tako pa lahko dobro opravljan naše osnovno poslanstvo - sprostitev in zaba naših gledalcev oz. poslušalcev. Mislim oziroma upam si trditi, da v naše Kulturno umetniškem društvu delamo dobi saj daleč okrog ni kraja, kjer bi na oder v e sezoni premierno postavili tri predstave za v. generacije in za različne okuse, hkrati pa bi b, tudi i/se tri izbrane za najboljše na območju, katerem delujejo. Nam je to uspelo! Pravijo, da čas celi vse rane - in upam, da j res; da bomo Vitomarčani spet znali in zmot ceniti delo drug drugega ter razmišljati in del vati v dobro sebe in t/se občine. Torej - V SLO( JE MOČ!
Milan ČERNt
-22 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Turistično društvo v letu 2003
Aktivnosti Turističnega društva v letu 2003 so se začele z letno konferenco, na kateri smo sprejeli plan dela društva.
Plan dela društva smo začeli uresničevati z organizacijo ogleda smučarskih skokov v Planici.
Potem smo sodelovali v akciji čiščenja okolja v naši občini.
Na pohodniški ekskurziji smo si ogledali Puchovo domačijo v Sakušaku. Drugi pohod je bil v Cerkvenjak. V okviru praznika občine Cerkvenjak so se naši člani pomerili v tekmovanju košnje sena.
V okviru društva poteka tudi plesni tečaj v gasilskem domu.
Najbolj aktivni v društvu pa so vsekakor ljudski pevci, saj so letos nastopili že petnajstkrat. Nastopi so bili v domači občini, na medobčinskih
revijah, na medobčinskih srečanjih ljudskih pevcev, ter na državnem srečanju.
Največji zalogaj pa je bil koncert v domači cerkvi, ko je nastopila Slovenska pevska skupina ESKALA iz Dusseldorfa, ter naši ljudski pevci.
Ker pa še leta ni konec, tudi naše aktivnosti še potekajo, tako bo 13. decembra prireditev ob zaključku leta, ki jo skupaj organiziramo vsa društva za naše člane in njihove partnerje. 26. decembra, pa Turistično društvo že po tradiciji prireja kartanje za prvaka v Šnopsu, ki bo v gostilni Rola. Če vas kartanje veseli, se nam pridružite.
Ker so v društvu problem finančna sredstva, se vsem, ki ste nam finančno priskočili na pomoč, iskreno zahvaljujemo.
Predsednica TD Milena Čuček
Gospodinje so za " žegnanje" v domu upokojencev pripravile obložene kruhke in pecivo. Kuhale so tudi vino.
- 23 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
KULTURNO ŽIVLJENJE V VITOMARCIH
Kulturna dejavnost je v Vitomarcih že dolgo prisotna in predstavlja pomemben del zasebnih življenj mnogih občanov, smo pa vidno prisotni in dejavni tudi v družbenem in družabnem dogajanju v kraju. KUD Vitomarci je pred dvema letoma praznoval okroglo obletnico svojega delovanja -110 let zapisane kulturno prosvetne dejavnosti, katere začetki segajo v daljno leto 1891, ko je v Vitomarcih bilo ustanovljeno Bralno društvo. Kmalu po ustanovitvi Bralnega društva se je kulturna amaterska dejavnost razmahnila še na druga področja; tako so v Vitomarcih prepevali v zborih, prirejali dramske igre, igrali na tam-burice, odprli knjižnico. Dejavnost v društvu je bila bogata in raznolika, društvo pa je doživljalo svoje vzpone in padce. Kljub trdim časom in slabemu gospodarskemu razvoju, pomanjkanju in revščini, so Vitomarčani vedno našli čas za ljubiteljsko ustvarjalnost In s tem skrbeli za kulturno prosvetni razvoj celotnega kraja. Na bogato kulturno dediščino smo danes še posebej ponosni, hkrati pa nas le-to zavezuje, da dostojno nadaljujemo to tradicijo in ji dodajamo nove kvalitete.
V društvu danes deluje več kot 70 članov v sedmih sekcijah: Ženski - zdaj Mešani pevski zbor, Tamburaški orkester, Recitatorska sekcija, Knjižnica, Odrasla gledališka skupina, Otroška gledališka skupina ter Gledališka skupina Kalimero. Glede na sestavo smo tudi eno najbolj heterogenih društev, saj smo v društvu ljudje vseh generacij, različnih poklicev in izobrazbe. Posebej nas veseli, da je med nami
Na sliki llešič Jana, Nataša Kocuvan, Andreja Čuček,...
veliko mladih, ki svoje sodelovanje v društvu jemljejo odgovorno. Zato verjamemo, da ima kulturno prosvetna dejavnost v Vitomarcih še bogato prihodnost.
Ob zaključku sezone 2002/2003 ugotavljamo, da smo zastavljene cilje dosegli in celo presegli.
V	knjižnici je vpisanih preko štirideset bralcev, še letos pa bomo kupili tudi nekaj novih knjig.
V	tem letu je Recitatorska sekcija organizirala proslavi ob kulturnem dnevu in materinskem prazniku, sezono pa smo sklenili s kulturnim večerom: Nekoga moraš imeti rad. Ženski pevski zbor je vse leto pridno vadil in nastopal, pevke pa so se udeležile tudi Pevskega tabora v Stični. Letos je na našem odru po petnajstih letih ponovno zapel Mešani pevski zbor, moški del sicer še bolj v povojih, vendar je pomembno predvsem to, da je bil "led prebit". Obuditi petje mešanega pevskega zbora je bila v našem društvu že dolgoletna želja. Nekateri člani so vložili veliko truda in časa v to, da bi za zborovsko petje pridobili nove pevce, predvsem sta za to zaslužna Dušan Bezjak in Milan Žvarc. Velika želja vseh v zboru je pridobiti še več novih članov - pevk, predvsem pa pevcev, zato ste lepo vabljeni v naše vrste vsi, ki radi prepe-
-24 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
vate lepe slovenske pesmi. Vaje so enkrat zraven že ustaljenih dejavnosti (premiere, tedensko, naša zborovodkinja Nataša Žemljic proslave, nastopi na območnih revijah, sodelo-pa je polna energije in idej.	vanje na drugih prireditvah) zadali še dodatne
V pretekli sezoni smo na oder postavili tri pre- cilje. Želimo obnoviti naše prostore pod odrom, miere: To imamo v družini, Trnjulčica In saj jih je vlaga že močno načela. Zato bomo
potrebovali približno 2 milijona tolarjev. Iz "zimskega spanja" nameravamo zbuditi tambu-raški orkester, v bodoče pa bi radi dopolnili tudi društveno kroniko, ki sta jo začeli pisati Vida Toš in Anica Vršič, danes pa jo skrbno vodi Danica Žvarc.
Čeprav smo se tudi v našem društvu takoj po predvolilnem obdobju, žal, srečali z odhodom nekaterih naših članov -zdaj z veseljem ugotavljamo, da se število članov spet povečuje. Ljudi v našem društvu povezuje spoštovanje do kulturne tradicije, ljubezen do lepega materinega jezika, veselje do javnega nastopanja, predvsem pa navdušenje do petja, branja, pripovedovanja In igranja. Povezuje nas tudi odgovornost do kul-turno-prosvetne zapuščine naših prednikov ter skrb, da i/se to ne bi izumrlo. Na začetku tretjega tisočletja želimo dati svoj pečat, po katerem bomo v prihodnosti prepoznavni doma in tudi širše. Zato smo veseli, da je med nami kar nekaj ljudi, ki imajo bogate tovrstne izkušnje in veliko znanja, ves čas pa pridobivamo tudi nove člane, ki v naše dejavnosti vnašajo nove ideje in pozitivno energijo. Lahko se pohvalimo, da tudi nove generacije pridno in vestno vzgajamo za ljubezen do materinega jezika In slovenske kulturne tradicije.
Predsednik KUD Vitomarcl: Milan ČERNEL
Na sliki Valerija llešič in Milan Černel
Videoklub. Vse tri dramske oz. gledališke skupine so v pretekli sezoni skupaj odigrale približno petdeset predstav doma in tudi drugod po Sloveniji (Štanjel, Ajdovščina, Sladki vrh, Bled, Ljubljana, Murska Sobota, Ormož). Kot enega največjih uspehov pa štejemo, da so se vse tri gledališke skupine, kot najboljše na Območnih srečanjih, uvrstile na Medobmočno srečanje gledaliških skupin SI/ Slovenije. Vsi člani torej pridno vadimo skozi vse leto in aktivno sodelujemo na vseh prireditvah v in izven domačega kraja - skratka tam kamor nas povabijo. Ime naše občine dostojno in uspešno predstavljamo povsod, kjer se pojavimo. Vsi v društvu delujemo prostovoljno, večina mentorjev se je odpovedala honorarjem. Dobro sodelujemo s predstavniki občine in drugih društev, predvsem pa s Prostovoljnim gasilskim društvom Vitomarci, s katerim si delimo tudi prostore in z Društvom upokojencev. Ob začetku nove sezone 2003/04 smo si
-25 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Iz jajc (sneg), kristalnega sladki kakava, moke in limonine luj pripravimo maso za p• Brizgamo na papir za peko v o krogov ali školjk. Pred peko f. pamo z orehi, lešniki ali kokos Pečemo pri 200 °C. Po pek napolnimo z marelično marm, do. Pazimo, da jih hitro enakomerno brizgamo.
DRUŠTVO GOSPODINJ VITOMARCI
Društvo gospodinj Vitomarci deli smislu druženja in izobraževanja r članic. Na področju kulinaričnih spe nosti smo pokazali že veliko rezult Lansko leto smo naše izdelke prod\ v trgovskem centru City Maribor. L smo si organizirale strokovno ekski v okolico Celja. Ogledale sm( najstarejši mlin in gredice zdrai rastlin. I/ teh zimskih mesecih so c nizirani tečaji ročnih del ter peka sle dobrot. 1/ naše društvo vabimo gospodinje željne novih veščin kuhi
Predsednica dru. Anica Ci
Ljubezen gre skozi želodec
Čokoladno biskvitno čajno pecivo
■	10 jajc,
■	350 g kristalnega sladkorja,
■	350 g moke,
■	25 g kakava v prahu,
■	limonina lupina,
■	marelična marmelada,
■	posip 50 g mletih orehov ali lešnike
kokosa.
-26 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Prostovoljno gasilsko društvo Vitomarci
Gasilci smo ljudje, ki sami odločamo za prostovoljno pomoč in ko je potrebno, moramo biti pripravljeni, da se izkažemo s svojim znanjem pa tudi z željo, da
Tekmovanje mladih gasilcev v Bišu. Ekipa mladincev PGD Vitomarci je dosegla 1. mesto.
pomagamo v situacijah, ki to zahtevajo in ljudem, ki so naše pomoči potrebni. Poleg posredovanja pri požarih, pomagamo in posredujemo tudi v drugih situacijah, predvsem poleti, ko je zaradi sušnih dni, potreben dovoz pitne vode in hlajenje ostrešja piščančjih farm.
Veliko delamo z mladinsko desetino in zato so vidni
1. mesto mladinske skupine v Biš-u. Desetar Damir Toš prejema pokale.
tudi rezultati na tekmovanjih. V mesecu juliju je mladinska desetina, v okviru preverjanja znanja, na medobčinskem tekmovanju v Trnovski vsi, osvojila prvo mesto. S tem smo si zagotovili nastop na regijskem tekmovanju, ki je potekalo v okviru meseca varstva pred požari, 19. 10. 2003 v Podvincih, kjer je
sodelovalo kar 110 ekip. Na tekmovanju smo dosegli soliden rezultat. Tu gre posebna zasluga njihovim mentorjem, NGČ Borutu Berlaku. Skozi vso leto se soočamo z velikimi finančnimi težavami, tako pri odplačilu gasilskega vozila, kakor pri nabavi opreme in orodja. Pomaga nam občina, vendar se iz dolgov nikakor ne moremo "izkopati". Bilo bi veliko lažje, če bi občani - podpisniki pogodb v zvezi z gasilskim avtomobilom izpolnili svojo obveznost. Žal pa nam podpisniki pogodb še veliko dolgujejo. Za orientacijo (dolžniki po vaseh):
-	Vitomarcih: 13 pogodb (178.000,00 SIT),
-	Drbetinci: 7 pogodb (101.000,00 SIT),
-	Rjavci: 3 pogodbe (51.000,00 SIT),
-	Hvaletinci: 4 pogodbe (35.000,00 SIT),
-	Slavšina: 6 pogodb (59.000,00 SIT),
-	Gibina: 1 pogodba (7.500,00 SIT).
Samo Novinci nimajo dolžnika.
Kongres GZS na Bledu maja 2003
Letos je, žal, umrlo 6 naših dolgoletnih članov. V mesecu decembru bomo v okviru GZ Trnovska vas - Vitomarci organizirali tečaj za čin gasilec, kajti zavedamo se, da je le izobražen gasilec - dober gasilec in le dobro usposobljen gasilec lahko pomaga pri požarih in drugih naravnih nesrečah.
Vsem občankam in občanom želimo vesele praznike in i/se najboljše v novem letu!
Poveljnik PGD Vitomarci Alojz Čuš
-27 -
t- - - —
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Društvo upokojencev Sveti Andraž
Društvo upokojencev Sveti Andraž - Vitomarci šteje okrog 205 članov. Društvo ima izvoljen upravni in nadzorni odbor društva. Društvo vsako leto skliče tudi občni zbor društva, kjer se sprejmeta finančni načrt in zaključni račun društva.
Društvo je bilo v letošnjem letu organizator posebnega srečanja starejših občanov, starih nad 75 let. Ob tej priložnosti se nam je pridružil tudi župan in predstavnika regijskega DU. V društvu skrbimo za izlete članov, letos smo se udeležili srečanja upokojencev iz i/se Slovenije v Rakičanu.
Kakšnih večjih investicijskih vlaganj v dom upokojencev nismo izvajali. Letos smo izgubili dolgoletnega predsednika društva Ivana Čučka, ki je bil pobudnik in organizator mnogih akcij. Za njegovo požrtvovalno delo v društvu se mu najlepše zahvaljujemo.
Podpredsednik Društva upokojencev
Sveti Andraž
Konrad Danko
Srečanje starejših občanov občine Sveti Andraž v prostori" društva upokojencev Sv. Andraž.
Na sliki udeleženci romanja n; Svete Gore in na grad Štaten-berg v organizaciji društva upokojencev.
-28 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
STRELSKO DRUŠTVO VITOMARCI
Dolenjske. V oktobru smo opravili občinsko tekmo. Na tej tekmi so lahko tekmovali vsi občani Si/ Andraža. Tekmovanje je bilo z zračno puško in na glinaste golobe. Prvi trije tekmovalci so prejeli pokale v obeh panogah. Strelsko društvo in Lovsko društvo Vitomarci si prizadevamo za izgradnjo lovskega doma v MUŽAH. Upamo, da bo lovski dom, ki je tudi hkrati športni objekt, zgrajen naslednjih dve leth.
Ker se bliža konec leta, bi ob tej priliti zaželel vsem občanom občine Sveti Andraž Strelsko društvo Vitomarci je čez leto sodelovalo v Slovenskih goricah lep božič ter srečno, zdravo na več kot 25 tekmah po severo-vzhodni novo leto 2004. Sloveniji. Več let tekmujemo v medobčinski ligi z zračno puško. V letošnjem letu smo izvedli veliko
strelsko tekmo, katere se je udeležilo veliko strel-	Vinko Kocuvan
cev iz severovzhodne Slovenije pa tudi del
Pokriti del strelišča v MUŽAH, ki ga uporabljajo lovci in strelci.
Prvoligaši iz Vitomarcev uspešni
18.11.2003
Klub malega nogometa Vitomarci, ki v letošnji sezoni beleži že 19. leto uspešnega delovanja je v tekmovalni sezoni 2003/2004, s svojimi uspehi zajadral v 1. državno ligo malega nogometa, kar je prvi tovrsten podvig v naši občini. Za uspešno delovanje je potrebno ogromno sredstev preko 4 mio. SIT, zagotavljamo jih s težavo, prepričani pa smo, da bomo sezono uspešno izpeljali, nekaj sredstev smo uspeli pridobiti z organizacijo kvalifikacij za Svetovno prvenstvo v malem nogometu, dobro voljo pa je pokazala tudi naša občina Sv. Andraž, katere svetniki in župan so nam namenili 300.000,00 SIT spon-zorskih sredstev za pokrivanje stroškov najema športne dvorane. Vsakakor pa je potrebno poudariti, da brez naših zvestih sponzorjev delo-
vanje ne bi bilo mogoče. Vedno več ljubiteljev malega nogometa in našega kluba se zbira na tekmah, kijih igramo v športni dvorani Center na Ptuju, na zadnjih tekmah jih je bilo že blizo 300. Dobre rezultate dosega tudi mladinska ekipa, ki je visoko uvrščena v Mladinski ligi MNZ Maribor. Člani KMN Vitomarci so po trenutno odigranih 6. krogih v 1. Slovenski ligi uvrščeni na tretje mesto, kar je gotovo spet en dokaz več, da gre za izjemno ekipo, ki je sposobna poseči v sam vrh Slovenskega malega nogometa ter ponesti ime lokalne skupnosti po vsej domovini.
Darko Rojs
-29 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Žreb nam je namenil svetovne prvake
18.11.2003 - Mali nogomet / reprezentance.
Po uspešno prestanih 1. kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo v malem nogometu, ko smo Slovenci odpravili Gruzijo, Moldavijo ter Srbijo in Črno Goro, nam je žreb dodatnih kvalifikacij namenil ekipo ŠPANIJE, ki je aktulni svetovni prvak.
Gotovo si takšnega žreba nismo želeli, vendar pa je dejstvo, da bomo imeli v MARIBORU 10. decembra videti eno najboljših moštev na svetu. Organizacija tekme je bila zaupana KMN Vitomarcem Petlja, kar je gotovo lepo prizananje za trud v naši organizaciji, ter izjemna priložnost za promocijo naše lokalne skupnosti. Vse ljubitelje malega nogometa vabimo že danes na največji malonogometni dogodek na slovenskih tleh!
Pari vseh skupin:
SLOVENIJA : Španija Češka : Bosna in Hercegovina Italija : Madžarska Belorusija : Ukrajina Portugalska : Polska
Prve tekme se igrajo 10. decembra 20 povratne pa 17. decembra 2003. Zmagovalci posameznega para se uvrstijo Svetovno prvenstvo prihodnje leto, ki bo Tajvanu.
Opravljen je bil tudi žreb za kvalifikacije Evropsko prvenstvo v malem nogometu, ki leta 2005 na Češkem. Tokrat res nismo Slove imeli srečne roke pri žrebu saj smo spet izvit Špance, Latvijce in Fince. Na EURO 2005 uvrsti zmagovalec skupine. Turnir bo v Šaniji rr 22.1.- 28.1.2004
Darko R
Reprezentanca Slovenije v malem nogometu 2003.
-30 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
ŠPORTNO DRUŠTVO VITOMARCI
Ekipa športnega društva Vitomarci, ki nastopa Pozdravljeni!
Po krajšem premoru se vam zopet oglašamo, saj vas želimo seznaniti z našimi aktivnostmi v preteklem času in v bližnji prihodnosti.
Člani našega društva smo aktivni kar čez celo leto. Prva naša letošnja prireditev je bila TURNIR 1/ NAMIZNEM TENISU. Turnir smo organizirali v gasilski dvorani v začetku meseca februarja. Turnir je bil odprtega tipa, zato so se ga udeležili tudi tekmovalci iz drugih občin (Lenart; Pesnica, Maribor, Cerkvenjak). Šlo je za kvalitetne igralce, saj so odnesli i/se tri prve nagrade, domači tekmovalci smo se lahko tolažili le s tem, da smo dobri gostitelji. V sodelovanju z g. Ivotom Šilecem, ki pustne običaje neguje že vrsto let, smo letos orga-
medobčinski ligi malega nogometa v Lenartu
nizirali tudi PUSTNO POVORKO (oranje za "debelo repo") po Drbetincih in Vitomarcih. Pri povorki je sodelovalo veliko mladih, kar je zelo vzpodbudno. Moramo povedati, da so nas povsod lepo sprejeli in obdarili in se ob tej priložnosti vsem občanom tudi lepo zahvaljujemo, z obljubo, da jih naslednje leto zopet obiščemo. Sodelujoči pri tem sprevodu smo v marcu obiskali tudi SMUČARSKE POLETE v PLANICI. Ob lepem vremenu so nas navduševali hrabri letalci na smučeh, bili pa smo tudi priča novemu svetovnemu rekordu. Vsi nestrpni smo že pričakovali konec gradnje novega šolskega igrišča. Ko je le to bilo zgrajeno, smo v sodelovanju z našo občino organizirali TURNIR OB OTVORITVI IGRIŠČA. To se je zgodilo na predvečer državnega praznika, 24. junija 2003. Na turnirju so sodelovale
-31 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
domače ekipe: KMN VITOMARCI[ KMN REMOS - SLAVŠINA in ŠD VITOMARCI. Naj se malo pohvalimo, na tem turnirju smo zmagali, čeprav je bil turnir revijalnega značaja, ne pa tekmovalnega. V poletnih mesecih smo sodelovali na kar nekaj turnirjih, seveda na katerih uspešno, na nekaterih pač ne. No vseeno, osvojili smo 2 turnirja ( Cerkvenjak, Jablance ), v Crabonšu pa smo bili drugi. Drugo mesto smo osvojili tudi v POLETNI LICI v Cerkvenjaku. Boljši od nas so bili le KMN Remos - Slavšina, tako, da lahko napišemo, da sta obe naši ekipi dostojno zastopali našo občino v tem tekmovanju. Po dveh letih premora smo se zopet vključili i/ tekmovanje v MEDOBČINSKI LICI MALEGA NOGOMETA v LENARTU. Kot "novinci" smo tekmovanje žačeli v B ligi, seveda pa je naš cilj napredovanje v A ligo, za kar moramo osvojiti najmanj drugo mesto. Trenutno se nahajamo na tretjem mestu, ampak zaostanek za prvo uvrščenima ekipama ni prevelik, tako, da računamo, da bomo naslednjo jesen tekmovali že v A ligi. Seveda, bo zato potrebno še veliko treningov in zmag.
Od 7. novembra naprej poteka vsak petek c 18- 19 ure, v Gasilskem domu, TELOVADBA Z ŽENSKE. Z veseljem ugotavljamo, da je intere kar velik in da naše občanke obiskujejo vadt v lepem številu. Ob tej priložnosti vabimo s vse ostale ženske, ki se še niste pridružile vadt da se pridružite in nekaj storite za svoje zdra je.
Za konec naj še samo omenimo, da bomo zimskih mesecih spet začeli z namiznim ter som, zato vas vabimo, da se nam pridružit-Pred novim letom bomo zopet organizirc TURNIR V NAMIZNEM TENISU ZA PRVAK OBČINE SK ANDRAŽ V SLOV. GORICAI Tekmovanje se organizira za naše občane občanke. Naj samo spomnimo, da prvo mes: iz lanskega leta brani Rudi Vršič. Ponovno v. vabljeni na to prireditev.
Športni pozdrav !
za ŠD VITOMAR Dušan Bezjc
Izlet šprtnega društva na Planico marca 2003
-52 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
DVORANSKI NOGOMET (FUTSAL)
Ob vnovičnem podvigu slovenskih malonogometašev
Slovenija gre naprej!
10. 11. 2003
Ko je bila konec poletja 1995 v Škof ji Loki ob botrstvu tedanjega prvega direktorja dr. Branka Elsnerja konstituirana nacionalna reprezentanca v dvoranskem nogometu, se navzoči najbrž niso povsem zavedali, kako obetavnemu rojevanju so bili pravzaprav priča. Resda je bila ta nogometna oblika pri nas že takrat dokaj razvita, vendar omejena le na domače prizorišče, medtem ko je bilo bolj ali manj neorganizirano nastopanje v mednarodni areni zgolj priložnostno, prepuščeno iznajdljivosti redkih klubov. Toda FIFA in UEFA sta poskrbeli za veliki preobrat, ko sta sredi minulega desetletja pod svoje peruti sprejeli tudi mlajšega nogometnega brata. Med tistimi, ki so zgrabili ponujeno priložnost na novonastalem prizorišču, se je zlasti v zadnjem času znašla tudi Slovenija in s tem samo še utrdila sloves države z neverjetnimi nogometnimi potenciali. Usoda malono-gometne reprezentance ob številnih začetnih porazih sprva ni bila preveč spodbudna, saj je bil časovni zaostanek preočiten. Do krepkega zasuka je prišlo leta 2000, še bolj pa leto zatem, ko je vajeti v svoje roke i/ vlogi selektorja kot naslednik Dušana Razborška prevzel prav tako zagnani dotedanji trener Darko Križman( TRENER KMN Vitomarci Petlja), napredek pa je nedvomno tudi plod pridobljenih izkušenj in i/se resnejšega dela v klubih. Potem ko je naša izbrana vrsta na kvalifikacijah na Hrvaškem le za las zgrešila uvrstitev na EP 2001 v Moskvi, je lansko jesen sledil veliki met na KEP na Nizozemskem, kjer je Slovenija ugnala tudi gostiteljico in si s prvim mestom priigrala letošnji zgodovinski nastop na EP v Italiji. Prvenec je bil sicer pospremljen s tremi porazi, toda z dobro igro in srditim odporom proti velesilama Italiji in Rusiji si je Slovenija pridobila velik
Novo, nepokrito športno igrišče pri osnovni šoli Vitomarci
ugled in se na Uefini jakostni lestvici povzpela na deveto mesto v Evropi. Da ta podvig ni bil naključen, je naša korenito pomlajena izbrana vrsta, ki je na letošnjih trinajstih tekmah kar sedemkrat zmagala (med drugim s 5:0 v gosteh proti Hrvaški), nepremagljiva pa ostaja že vse od februarskega EP, dokazala na pravkar končanih kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo v vrhunski izvedbi KMN Vitomarcev, komisije za mali nogomet pri NZS in športnega zavoda Slovenske Konjice ter MNZ Ptuj. Njena zmaga z 2:1 proti Srbiji in Črni gori (predtem sta bili na Ptuju in v Slovenskih Konjicah odpihnjeni Moldavija z 12:0 in Gruzija s 5:0), s katero si je utrla pot v drugi krog KSP, je v taborski dvorani v Mariboru sprožila val nepopisnega, doslej nepredstavljivega navdušenja med več kot dvatisočglavo množico. In nikakršnega dvoma več ni, da si je i/se prevečkrat zapostavljam' slovenski futsal naposled le izboril svoje mesto med slovensko športno srenjo. Četudi bi našim malono-gometašem v ostri konkurenci s Španijo, Ukrajino, Češko, Portugalsko in Italijo, možnimi tekmicami v dodatnem krogu kvalifikacij, spodletel naslednji korak - poizkus uvrstitve na SP 2004 na Tajvanu.
Borut Planinšič
-33 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Vsi smo bili nekoč mladi
Društvo mladih občine
Sv. Andraž v Slovenskih goricah
Res je! Nekateri smo mladi. Drugi se počutijo mlajše, kot so v resnici, a leta sploh niso pomembna, saj je najpomembnejše to, da se človek počuti mladega po srcu.
Za vse mlade po srcu, pa je že od 10. II. 2001 v naši občini ustanovljeno Društvo mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Clavna naloga Društva mladih je povezati i/se mlade iz naše občine in se povezovati z mladimi iz drugih občin. Med prioritetne naloge društva pa sodijo tudi organizacije kulturnih in zabavnih prireditev, izletov in športnih tekmovanj, pri čemer želimo čim bolj spodbuditi kreativno delovanje vseh članov društva in ostale mladine. Društvo trenutno šteje 70 aktivnih članov iz naše in sosednjih občin. Imamo tudi zelo sposobno vodstvo, predsednika Uroša Cigula, tajnico Damjano Vršič in blagajničarko Andrejo Čuček, brez katerih ne bi mogli realizirati toliko aktivnosti, kot smo jih. V letu 2002 smo tako organizirali pohod z baklami, pustovanje, ogled poletov v Planici inčiščenje kraja, l/se to pa seveda ne bi šlo tako gladko, če ne bi imeli prostorov, kjer se zbirajo ideje in sklicujejo sestanki. Na začetku lanskega leta smo si jih pridobili, bolje rečeno izborili, v kletnih prostorih občinske zgradbe.
Mladinsko sobo, kot imenujemo društvene prostore, urejamo že več kot eno leto in pol, tako da so rezultati našega dela že dobro vidni. Pravzaprav manjka le še nekaj malenkosti. Če se spomnite, je bila tu pred leti odprta diskoteka in prav zato je naša mladinska soba primerna tudi za praznovanja, rojstnih dnevov in praznovanj, ker nudi prav poseben ambient.
Član društva lahko postane vsak, ki je star med 14 in 35 let. Po 35 letu starosti pa lahko takšen član postane častni član Društva mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Za vse podrobnostih v zvezi z včlanitvijo, ali kakršnekoli odgovore na vprašanja glede Društva mladih, se lahko obrnete na vodstvo, ki sem ga že omenil.
Na koncu pa želim vsem bralcem mirne in pričakovanja polne praznike, ter zdravo in uspehov polno leto, ki je pred nami.
Božo Čeh
-34 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
MOJA PRAVLJICA
Nekoč je tam doli v podzemlju živel škrat. Živel je v revnem prebivališču. Škratje niso marali svetlobe•, zato so živeli pod zemljo.
Zgoraj, v vilinji vasici pa je živel vilin. Rodil se je v bogati družini. Bil je dober v streljanju z lokom, zato so ga začeli klicati vilin Lokostrelec.
Nekoč je škrat našel kocko s katero potuješ kamor hočeš.
Takoj je šel v vilinjo vasico. Tam je pristal pod drevesom, na katerem je bil skrit Lokostrelec. Nameril je lok vanj in zakričal: "'Stoj./" Škrat je od presenečenja spustil kocko iz rok. Lokostrelec je skočil z drevesa in vprašal Škrata:" Kdo si?" ".'Škrat sem. "je prestrašeno rekel škrat. "Jaz sem vilinec. Kličejo me Lokostrelec," je rekel Lokostrelec.
Škrat je vprašal: "Kaj mi boš naredil?" "Peljal te bom k poglavarju." je rekel Lokostrelec.
In tako sta šla. Ko pa sta prispela do poglavarjeve hiše, poglavarja ni bilo doma. Drugi vilinci so jima povedali, da je poglavar šel za neko gozdno vilo, ki je ukradla vilinji zlati prstan. Ko sta čakala na poglavarja, sta si povedala kaj delata. Ko je škrat povedal Lokostrelcu o kocki, je Lokostrelec rekel: "Ta kocka je velike vrednosti. Z njo bi lahko vilam ukradla prstan. Počakajva, da se poblavar vrne."
Tako sta postala prijaletlja.
Ko se je poglavar vrnil, sta mu pokazala kocko.
Poglavar pa je rekel: "Ta kocka pripada vil-incem. Z njo bi lahko vilam ukradli prstan. Če bosta to opravila namesto mene, vaju bom bogato nagradil."
"Jaz bom to storil, "je rekle Lokostrelec.
"Jaz pa bom ti pomagal" je rekel škrat.
" Dobro. Ampak zapomnita si nekaj. S kocko ne smeta skočiti v vas vil. Skočita samo v bližino vsi. Drugače bo kocka izginila, vidva pa se ne bosta mogla vrniti."
"Prav. Sedaj pa greva, "je rekel Lokostrelec.
Takoj sta skočila v bližino vasi. Lokostrelec pa je rekel škratu:
"Ko prideva do obzidja, se prekoplji na drugo stran. Jaz bom šel za tabo." Škrat je prikimal.
Na drugi strani zidu sta se čisto tiho priplazila v kraljičino hišo.
V omarici sta zagledala prstan. Lokostrelec je na srečo imel v roki lok in tri puščice kajti takoj ko se je škrat dotaknil omarice, so se prikazale vile. Lokostrelec je rekel:"Katera vila se samo premakne, jo ustrelim." Škrat je vzel prstan in kocko in skočil v vilinjo vas.
Tam se jima je poglavar zahvalil, škratu pa ponudil, da bi živel v vilinji vasi. Škrat je bil zelo vesel in se je zahvalil poglavarju.
Sašo Fekonja 5.r. OŠ Si/. Andraž
MOJA POT V SOLO
Doma sem na Cibini. Pot v šolo pa me vodi v 1/itomarce. Cibina je v naši občini najbolj oddaljena vas od šole. Naša hiša pa stoji ob koncu vasi, zato je moja pot v šolo najdaljša. Meri kar 8 kilometrov. Zato v šolo ne morem hoditi peš. Ponavadi me pelje mama, ko gre v službo. Včasih se peljem tudi z avtobusom. Iz šole se vračam z avtobusom, ki na srečo vozi mimo nas.
Tamara Rebrec 5. razred
- 35 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
MOJA POT V ŠOLO
Zjutraj petnajst do šest moram vstati. Oblečem se in odidem z atijem se od peljeva do babice. Pri babici še lahko malo spim. Ko me babica zbudi zajtrkujem in si umijem zobe. Nato veselo odkorakam v šolo. Med potjo opazujem naravo in pozdravim ljudi, ki jih srečam. Ko prispem v šolo se še malo pozabavam.
Uroš Vogrin Literarno - novinarski krožek
MOJA POT V ŠOLO
Do šole imam pet kilometrov. Zjutraj zajtrkujem si umijem zobe in se oblečem. Do postaje imam deset minut hoda. Na postajo hodi-
va skupaj z bratom Janijem. Tam že čakajo sošolci in prijatelji.
Včasih se skregamo ali pa se pogovarjamo. Ko pripelje avtobus vstopijo na avtobus še drugi učenci. Avtobus nas odloži pred šolo. Imamo še čas, da gremo na igrišče. Ko je ura pet minut do osem, stečemo v učilnico in prične se pouk.
DEJAN BROTŠNAJDER LITERARNO - NOVINARSKI KROŽEK
TRGATEV
Jeseni je v vinogradih živahno. Vsi, ki imajo vinograde takrat obirajo grozdje. Jeseni je vreme bolj vetrovno, zato se iz vinogradov slišijo lepe pesmi klopotcev. Klopotci so leseni in lepo klopočejo.
-36 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Na trgatvi je veliko obiračev in brentarjev. Ob vinogradu stoji velikokrat tudi majhna koča in v njej stiskalnica. Berači se zberejo zjutraj, kaj popijejo in gredo na delo. Vsak berač ima pri sebi tudi vedro v katerega trga grozdje. Grozdje berači režejo s škarjami. Na trgatvi so tudi brentarji, ki nosijo brente polne grozdja. Brentarji nosijo grozdje v prikolico ali v stiskalnico. Brentar ima tudi leseno palico in nožek s katerim si vrisuje črtice, ki povedo kolikokrat je grozdje nesel v stiskalnico ali prikolico. Berači in brentarji gredo vmes tudi malicat. Po maha se še malo pogovorijo in nadaljujejo z obiranjem grozdja. Ko je obrano, se vsi veselijo in zabavajo. 1/1/ stiskalnici grozdje počasi stisnejo in tako priteče mošt. Ko mošt zavre iz njega nastane vino. Na trgatvah je zanimivo in zabavno, če je tudi vzdušje temu primerno.
Tjaša Mlakar O.Š. Si/. Andraž Literarno-novinarski krožek
MOJA PRIJATELJICA
Moji prijateljici je ime Tamara. Piše se Rebrec. Tamara živi na Giblni zraven njenih staršev in brata. Stara je enajst let in rojstni dan praznuje sedemindvajsetega julija. Tamarina postava je majhna In vitka. Tehta okrog sedemintrideset kilogramov. Njeni lasje so svetlo rjavi In dolgi. Oči Ima zelenorjave. Tamara najraje obleče športna oblačila in obuje športne čevlje. Zelo je razposajena in živahna. Njen obraz je vedno vesel. V prostem času rada lenari, gleda televizijo, igra računalnik, kolesari in rola. Tamara je moja dobra pri-
jateljica. Tudi Ines In Tina sta moji prijateljici.
Tjaša Mlakar O.Š. Si/ Andraž Literarno-novinarski krožek
TRGATEV
Bilo je deževno jesensko jutro, ko smo se odpravljali na trgatev k omi in dedu v Zagorce. Tam zraven vinograda stoji majhna hiša, pod njo pa vinska klet. Tudi klopotec je postavljen in lepo je bilo poslušati njegovo petje. Prišlo je tudi veliko drugih beračev in nekaj brentarjev. Ker ni preveč deževalo so se berači odpravili v vinograd. Pri sebi so imeli veda in škarje. Usi brentarji so morali za njimi, saj so berači vedra z grozdjem hitro napolnili. Ker so brente zelo težke so imeli za oporo palico, na katero so si z nožkom označili koliko brent so že nesli. Grozdje so noslili v stiskalnico, kjer so ga prešarji tretali, potem pa stiskali. Mošt je tekel v kad, ki stoji pod stiskalnico, od tam pa so ga nosili v klet, v sode.
Vsi berači in brentarji so lili zelo izčrpani, saj je vinograd zelo strm. Bil i so zadovoljni, da je bilo delo opravljeno in kljub rahlemu dežju so na koncu zapeli.
Tina Čeh Literarno-novinarski krožek O.Š. Si/. Andraž
-37 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
MOJA PRIJATELJICA
Moji najboljši prijateljici je ime Ines Šilec. Že ko sva se prvič srečali sva se dobro ujeli. Stara je enajst let in je moja sošolka. Živi v Vitomarcih. Ima rjave lase in rjave oči. Je vitke postave, najraje pa obleče trenirko. Njeni hobiji so rolanje, kolesarjenje, igranje računalnika, gledanje televizije in še bi lahko naštevala. V šoli ima dobre ocene. Rada se smeje in včasih pove tudi kaj smešnega. Njena najboljša lastnost pa je prijaznost. Zelo dobro se razumeva. Je zelo dobra prijateljica in upam, da bova še dolgo ostali v tako dobrem odnosu.
Tina Čeh
Literarno-novinarski krožek O.Š. Si/. Andraž
♦
♦
AN DCEJ q t\ v T v:
¡1 ' i C ,;> v I i Ç rv, t: v C :
-38 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Na sliki od leve proti desni: Karel Veršič, Justa Veršič, Ivan Šilec, župan Franci Krepša in Vanja Gaber.
Letos je vinogradniško - sadjarsko društvo Vitomarci pripravilo sadjarsko in vinogradniško razstavo v "Toševi kleti". Na sliki Edi Kupč nazdravlja s Čeh Ludvikom.
Občinske proslave so se udeležili tudi nekateri župani sosednjih občin. Na sliki od leve proti desni: Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner z ženo, župan občine Dornava Franc Šegula, župan občine Hajdina Radoslav Simonič, podžupan občine Majšperk Cvetko
Pepelnik.
Lovska razstava
Izdajatelj:
Občna Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Uredniški odbor:
Jožef Kocuvan, Jožica Vršič, Božo Čeh, Ema llešič in Darko Rojs
Lektorica: Jožica Vršič
Za izdajo odgovoren:
Jožef Kocuvan
Naklada:
380 izvodov
Tisk: GRAFIS d.o.o. Požeg 4 Rače
Glasilo NOVICE občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 376.
-39 -