Štev. 314 TRST, v sredo 10 novembra 1909. Tečaj XXXfV sk sedsijsb bi prazni « B-. «6 s* i. ijflrtrsj. ^costaUB« ttev. m prodajaj« p« 3 n v5. .'S stat.) ▼ ^nogik iiftakrniti r Trsta is ckcliei, Gorici, Kranja, Št- Petru, Seisai, Kabroiiai Sr. Lzc^i, Tolminu, Ajdov- SosL Dc: »crmfeergn itd ZutersI« po 6 (10 i»LAtl SK RAČUNAJO HA MILIMETRE ▼ fcrokssU 1 i" im i (JENjE : Trgorinsk« im «brtae oglase poSat M, f^utaioc, usTfJe, poslaoice, oglas« 4anarr.sk aavcder -a —Z« oglas« t tekstu Usta do 5 tm* 20 K, v _ vrsta K 2. Mali ogUa p« S sto«, beseda, pa 40 stol Oglas« aprvjema Inssvstai OMek — — Plačcj« m iakljaža« W sproi "" „Edtnott^ za Prim«rtke» V MlHMtt IM« i ■SMaMIMHMnSBiiiBbUMSSBBSBMHM »AfiOČHINA ZNAŠA «a« Ji* K, pol leta (2 K, 3 mesece 6 !t; »•» roči:-* Vr*s cdprto ali prikrito udeležbo kake tretje države v upravi Krete. Nevarnosti neugodnega položaja se zamorejo cd »traci ti Ie, ako ne na otoku ustanovi staioi režim, ki bi bil oereda avtonomija pod turško suverenostjo. Menelik ozdravi. ADDIS A BEBA 9. Metlika se zdravje vedno bol ša. P Jože j v deželi za?zemlje z^pet stoj Dormaloi znača-. Portugalski kralj v Madridu. MADRID 9. Kralj M&nud in kralj Alfonz sta prisostvovala vojaškim vajam gtrJ-zije v Carabanchelu ter se potem vrnila v palačo. Francoska zbornica. PARIZ 9. Zocrnics je prič^a gdner&lao debato o preračuna za leto 1910. OGRSKA. BUDIMPEŠTA, 5. Ogr. bi.o poroča z Dana j a : Mibisiettki predsednik dr. Wekerle je danes pTšdpoludne di;e časa posvetoval 3 d/žavtim tajitikom 7e'te«j-jem in z niai* sirom a Utere grof m Zicij-jem. Pozneje je dr. Weker>e posttl ministra za uaanje stvari grcf& Aeientbaia in mioiatr^kčga predsednika barona B;gnertbs trr ce i n asa dije časa razgovarja!. — Dr. Waker!e se vrne 00 5. uri popoludne v Budimpešte. BUDIMPEŠTA 9. (Ogr. biro.) T.go-tias*i minister Košat je opolsdne vspraiel podpredsednika »t.anke nsodviinosti Pavla Hoit 7 in državnega tajnika Totba. Rt z javljali so o strank ni ko: ferenci, ki se bo vršila v petek popoludne. Konference se udeležit? tudi mini tra Aoponji in Koiut. BUDIMPEŠTA 9 Ogr. biro poroča z Dunaja. Ministarski predsednik dr. Wek?rle je bii cb 1*30 pop. pri cesarju na avdijenci. A di erca je trajala pol ure. Gesar je iziavil, PODLISTEK IGRALEC. ROIIAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Bsski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil B. K. Tedaj sem mu povedal, da sem heretik1) in barbar, que je suis h6rčtique et barbare, in da so mi nadškofi, kardinali, monsignori itd. ničle. S kratka, pokazal sem, da ne odneham. Opat me je pogledal z brezmejnim sovraštvom, pograbil moj potni list in ga odnesel. Čez par minut je bil že javljen (ridiran). Se hočete prepričati? ! Vzel sem potni list iz žepa in pokaaal rimski visum. .Toda to ste ..je začel generaL .Rešilo vas je, da ste se L ali za barbara in heretika," je pripomnil Francos z nasmehom. „Cela n' etait pas si bete." (To je bilo zelo pan „Poglejmo pa na£e Ruse! Sed* tu in Krivovsrsc. si ne upajo niti ganiti in so celo poleg tega pripravljeni zatajiti, da so Rusi! Sicer pa so se v mojem hotelu v Parizu takoj začeli vesti napram meni bolj pozorno, ko sem jim povedal o prepiru z opatom. Tolsti poljski pan, ki mi je bil najbolj sovražen med vsemi pri table d' hotu, je stopil v ozadje. Francozi so celo mirno prenesli, ko sem jim pripovedoval, da sem pred dvemi leti videl človeka, na katerega je leta 1812 streljal francoski strelec zato, da bi izstrelil puško. Oni človek je bil tedaj desetleten deček in njegovi stari ši niso mogli zbežati o pravem času iz Moskve." „To ni možno," je vskipel Francoz, „francoski vojak ne pade tako nizko, da bi streljal na otroka !• „In vendar je res," sem odvrnil. „To mi je pripovedoval spoštovan kapitan v p. in sam sem videl brazgotino od Krogi je na njegovem licu." Francoz je začel govoriti mnogo in hitro. General mu je hotel pomagati, toda jaz sem ga opozoril, da naj vsaj prečita na pr. odlomke „Zapiskov" generala Pe-rovskega, ki je bil 1. 1812 t francoskem ujetništvu. Medtem pa je začela govoriti da se odloči v kratkem. Prei to od!o5&ijo želi pa še vsprejeti v avdijenciji ministra Ao-drassj-ja in Koiuta. Rok teb avdiienc ie ni dotlej določen, vendar se bodo iste vxft.l3 v teh prihodoiib dneb. BUDIMPEŠTA 9. Pri predsedniku Juithu se je predpoidne vršila konferenca, katere se jo vdeležib več členov njfgiv? skupine. Z ozirom na čaonikarsko vest, da bo vlada na petkovi seji zahtevala iudemnitet^, so zbero* vaici razpravljali vprašanje o podelitvi indemni-tete in skleoiii, da na dovolijo kabinetu in-demnitćta in sicer tudi potem ne. ako bi bil kabinet vnovič imenovan, ker tiči v podelitvi imunitete zan jn^ *prašan:o par excellence. BUDIMPEŠTA 9. :Ogr. biro.) Poročilo, da namerava vlada na prihednji aeji poslanske zbornice predloži indemmteto, ne odgovarja dejstvom. _ Pangermanska društva v Avstriji. O delu pangermanov v Avstriji, posebno ▼ nafiem Primorju, goap. Heiret ne pripoveduje nn dolgo, ker bi se o tem predmetu dale napisati cele kn ige. Pisec je samo letimično seštel ge?m*nizatoreka društva v naši državi ia za naše čitatelje bo poučno, Č9 prinesemo nekoliko Šte* lk o naraščanju členov teb društev. Leta 1908. so štela germaniza-tcr«ki društva v Avttriji čieoo*: „Schulvs-rs>n" 100.000, „Suimarck" (ti dela proti Slovencem) 50.000, „Buad der Deutscbea in Bčhaen 35 400 „No.dmarck* 20.000, .Band der Deatiihen" (za ceterno Moravsko) 44 000, „Zveza krščanskih Neucav * Bukovini* 4900, „TiroUia l;udsk* zveza" 24 000, „Bohmen-Wildomh1" 36 000, „Z*'eza Nemcev za južao Morfmko" 7500, „Zveza Nemcev za Spodnje-Avstrijsko" 7000, „Zreza krščanskih Nemcev v Galiciii" 3500, „Nemška zveza v Gnnie-Av.trijskem" 3100 členev — s K 1,454 000 prihodka za germaciz£>c:'o S oranov tu v Ti-rtil»k~m Itiliianov« L, 1905 so imela ta dru štva 240.000 členov s 714.140 kron prihodta; torej d j 1. 1904 so por.stla ai, 38 •/» člano? iu 52°/0 prihodka! Leta 1909 štejejo a^etriVska t: zv. „Deu-tschd Scbntzrereiae" že 600 000 členov. Razan tega delujeio v Ogrski in Hrvatski razia društva, kakor »Gustav Adclf Vereia", w Alldeatscher Vcrband" itd., ki jih podpirajo ^Scbulverein" in druga podobna društva ia Borolina. V Nemčiji je aprofeno geslo: German najseseli najprej na kontinent proti Slovanu! — in res, nemški izseljenci potujejo vedno manj črez ocean. Na zboru „Sii lmarke" v Stammardorfu, dne 29. aprila t. i., je pozdravil potovalni Učitelj tega društva anek ijo Boine in Hercegovine z besedami: ... w il ja dieEzjansion Jer D utachan Oiiterreichs naturoo.vvendig nurnach dem Balkan sich erstrei-cken k dane. Zimis ijio ee pred temi itevilkami ter pokli^mo si v spomin vie germanizatorsko delo, ki je službena Avptriia Širi na našem ozeoi'iu. Tiiočfaki se trošijo za nemlke šole, z mrosa kaj pridobiti. Konečno ie rekfl dr. Kram&r, da je neobhodno potrebno, da se premeni sistem. — Ako sa to ne igidi, povežejo češki poslan«« brez druzega po obstrukciji, čim bo zopet sklican državni zbor. General Kuropatkin o razmerju Rusije do Avstro-Ogrske. G-neral N. H. Kuropatkin iivi sedaj na svojem posestvu Šušurin v pik trski guberniji in se bavi s historičnimi deli. V pitmu petro-graj. dopisniku luta „Ruikoje slovo", oporeka govorici o pogovoru, ki naj bi ga bil o • imel z nekdan im avstro-ogrsVim načelaikcm generalnega štaba, g-efom Bečkom o balkanskih stvareh. Vzrok postanku te govnrice vidi v nekdanjih svojih iz avah o razdelitvi sl.ra interetov na balkanskem poluotoku. Kuropatkin izjavlja v omenjenem pi-imu : „Jaz tf m bil izrekel mnen e, da je Rs-siia ia pred 30 let?, še pred turško vojof, priznala, da Srbija in Bosna b Ho r-cegovino spadajo k sferi vpliva obdonavske monarhije. Pog^ian.a o tem so pričela v spomladi 1876 v Reiek- bica zelo slaba, in potem čez dva dni, da !je že baje umrla. To nam je sporočil Timofej Petrovič," je pristavila Pavlina, „a on je zanesljiv mož. Čakamo poslednjega, končnega obvestila.44 „Torej tukaj vsi pričakujejo?" sem vprašal. „Seveda vsi in že dolgo; vse leto ia pol so stavili samo na to vse svoje nade." „Ali se tudi vi nadejate ?M sem vprašal. „Saj ji nisem nič v sorodu, ker sem samo generalova pastorka, toda za gotovs vem, da se me spomni v svoii oporoki." „Zdi se mi, da dobite lepo vsote," sem rekel pritrjevalno. „Da, ljubila me je. Toda zakaj se vam to zdi ?" „Kaj ne," sem odgovoril vprasige, „vaš marquis je tudi posvečen v vse rodbinske skrivnosti ?u „Zakaj vas to tako zanima ?" je vplačala Pavlina ter me pogledala strogo m hladno. „ „Kaj ie! Ce se ne motim, se }e generalu že posrečilo izposoditi si pri njem denarja." „Vi zelo dobro ugugqjete." (Pride de.) Stran U. >EI>INOST« št. 314 V Trsta, dn« 10. noTeMbra 1S0S stsdta. Polkovnik Bareosev priča t sto je m delu „Iz minolosti", da se je nai (ruski) poalsnik na Dunaja No riko? dne 16. decembra 1870 izjavil v smisla, đa bi bilo želeti, đa ai IvitrO'Ogrika oiroji Bosno i n lorcegori d o". Kuropatkin apominja nadalje v svojem pismu aa znaci članek, ki ga je Hanatsnx pricbčfl t oktobru 1908 ▼ „Revne đe Daox Mondes", ter citira iz tega članka to-le meate: ,T pričakovanju vojne je bil ie v juliju 187C, povodom aeatanka obeh cesarjev, sklenjen v Reicbstadtn sporazum med Rusijo in Avstro-Ogrsko. V tem sporazumu ■ e je A vatro-Ogrska obvezala v nevtralnost; za to pa se je Ruaija •drezala cd Srb je ter je privolila Avstro-OgraU, da t slučaju potrebe oku* pira Bosno in Hercegovino*. V a popolnitev je izvajal Kuropatkin: „Na berolinakem kongreau slednjič je Avstro-Ognka prejela evropski mandat, da Bomo in Hercegovino vojaški zasede ter ju upravlja. Kote Gorčakov je menil, da more to vprašanje zadobiti označen ja le v nastopnih besedah, postaviik pozneje historičnimi: „Ruaija ni in ter e tirana na stvari". Čemu smo tcrej v letu 1908 delali toliko hrupa radi bo-sanske-hpreegovskega vprašanja? Saj je vendar za pred SO leti padla odločitev v amialn, da bo Avstro Ogrska tam goapodarila. Nas je torej užalila forma anekaije in n e a j e b i t s t v o. Ali tudi pri tem bi nas bilo moralo poznanja zgodovine poučiti, da se balkanske stvari že skozi trideaet let razvijajo brez udeleže rania Rmiie, da, celo proti njenim nazorom. — L^ta 1885. je prišlo do združitve Kamelije z Bolgarsko brez udeležbe Ratije; v istem letu sta se Bo'garska in Srbija medsebojno vojevali, ne da bi te zme-' nili za mnenje Busi;e o tem; v letu 18971 se Turki premagali Grke, ne da bi bili vprašali Ruuje, da-li privol'uie v to vojno; ▼ leto 1908 se je končno Bolgarska prog1 a sila za kraljevstvo, ne da bi iakala poprej privoljenia od strani Ruaije. Avatro-Ograka je glede Bosne in Hercegovine le isto storila. A sedaj ae kar naenkrat čntimo užaljene? Slovanske novice. Novi kurs v Bosni. Sarajevska sokolska 2upa „Trrdko" je hotela priatopiti k kfvatiki sokolski zvezi, ali boaanska vlada je kila prepovedala ta »nevarni" pristop, „ker da je Bosna corpus separatu m", ter da zato boaanska sokoiaka druit>a ne morejo biti podružnice sokolske zveze * Zagrebu". Se ve, moj bog, Zagreb je za Bjsno inozematro. . . Ali slučaj hoče, da v Sarajevu obstoji nemško gimnastično društvo, ki je v zvezi v s e n e m š k e g s T u r -nerbnndal In tema nemškemu Turner-buda ae nabaja središče ctlo izven nafte monarhije 1 Malo čudno, aH •.. Bosna je Bosna, dežela orijentalnih čudežev. — Trgovska Šola v Dubrovniku. Včeraj ao ca svečan način odprli fcrgevako &o!o v Dubrovniku. Res čudno, da je nekdanja tekmovalka Venecije, dabrovniška repablika, komaj ob 100 letnici svojega pri-padcištva k Avstriji dobila eno — trgovsko iolo. Boli a bed a j, nego nikdar! — pravijo Krv&t'e. — Nadvojvoda Fran Salvator v Dubrovniku. Iz Dabrornika: Nadvojvoda Sahatoi je vzel v najfm za par mesecev tillo vdove gospe Bravfčis v Lapadu biiiu Dubrovnika, ter ae ▼ kratkem poda tja ca pozi mik o bivanje. — Boaanska cenzura. — Sarajevsko okrožno sodišče je obsodilo g. Simo Mitrovića, urednika „Srpske riječi-, na dm mesesa zapora radi dveh člankov, ki nista vieč cenzuri. 1 — Dalmatinska stranka prava ko tme?a svej letni občni zbor v Makarski, ane Sfi. t. as. — Dabrovniška občina je sklenila najeti posojilo milijon kron ter ta denar uporabiti za gradn;o vodovoda, kanalizacije i o zgradbe nove klavnice. Dnevne vesti. Nadeaestne volitve v III. državno-zberskea okraja. Za izpražojeno mesto državnega poklarca v III. okraju bomo imeli kar sedem kandidatov, in aieer: 8.o renski, ■ocijalno demokratičen, italijansko - liberalen, aviokandidat Depangher, kandidat mazinjan-eev. Pagnini, in konečno — nemiki fttevni kandidat! Za zbirati bo torej dovolj, a mi Slovenci ne bomo čisto nič v zadreg'. G-lasovali bomo vsi složno za nalega slovenskega kacdidata ;n s tem pokazali, da amo tadi ml tu! Smrtna kosa. S poštovano rodbino Ferdinanda PcrJuge na Opčinah je zadel hud udarec : v najlepši možki dobi je pieminol v taka Soji bolnišnici brat gavarja ta rodbine, g. Vinko F e r 1 u g a, posestnik ns Konkc-nelu. Poko;nik jo bil zaveden slovenski mož, neumoren agitator in organizator ob volitvah in njemu se je zthvaliti, da ima naia narodna stvar t*na gori ca Konkonelu pravo elitno četo. Globoko užaljeni po smrti tega vrlega moža izrekamo najiskrene;e sožalje vsej če a ti ta rodbini, i zla »ti pa vrednima bratoma pokojnikovima, Ferdinandi in Ivanu. „Slovenec" se nas jo zopet enkrat spomnil — po svojo. To pot nam očita, čet, da pač priporočamo kika gledališča, a pro- sklenila, da se ima ulica prekrstiti v „II. volitve (14. novembra 1909) iate osebno dvig" povedi po triaikih cerkvah da ne razglašamo. Na prvo očitanje kratek odgovor. Mi priporočamo zares dobre italijanske predstave, ker vemo, da je v to interesu kulturne povzdige, ako se naiinci seznanjajo z napredkom drugorodcev na polju znanosti in umetnosti. To je iola, ki izborno služi naiemu napredku. In v resnici so mnogi nali ljubitelji glasbene in dramatične umetnosti naravnost zahtevali od nas, naj jih obveičamo o važnih dogodkih na tem polju med naiimi sodfželani, ker bi bili sicer — so rekli — prisiljeni čitati italijanske liste. Na drugi del očitanja naj konstatiramo nekatera prekarakteristična deiitra. NedoJgo temu so najbližji politični sorodniki „Slovenčevi" prav grdo navalili na nekega duhovnika le zato, ker je tadi v našem listu priobčil neko zahvalo denarnemu zavodu v organizaciji ,.SIovenčeveM stranko!! In so i po-roelivo: „0J kdaj pa jo postala „Edinost" cerkveno glasilo ? Tendenca tej porogljivi apostrefi je jasna, a sedaj prihajajo oni isti ljudje in nas obtožujejo hinavski, ker — niimo cerkveno glasilo! I dim o dalje! Nadolgo temu so isti gospodje v pevskem zboru bratovičine sv. C«r. in Metoda pri sv. Jakobu izzvali hud prepir Settembre" ! nejo pri c. kr. nameatniikem svetniku v Trstu .Slovencu" smo ustregli m iziatki prog:e4lTno caraS5Pjo. Kior je kmčujeio tu, ki e r z ač e n j a j o ne verjame, naj fz^me „Slov. B:aaikw meje naiih pravic. Mi nočemo torej lT rok6j pregieda i2ka20 0 meiečaem prometu posezati v italijanako last, pač pa hočemo!^ pr0pri5a ie> da Ž8 nekaj me.ece7 let)s - . ventilirati vpraianje italiiaoske posesti f^;družba Teg neg0 dobiva> preje:Eki 6# in celo krizo edino zato. ker ta zbor ravno v tej posesh j« mnogo naše Lastnine, |bodo morl!ii pomncžiti, sicer bo družba pri-objavlja tudi v „Edinosti* evo je h se nam mora povrniti!.' Ii ko primorski j morana izdatke dohodkom primerno zniža*, pevske vaje! C*io v takih malenkottih Siovecci in Hrvatje pride o dj svojega j Zato dvomim, da bi vodstvena blagajna mo-in smeinostih nas proganjajo, se svojim fa-;iol»kem pol u, potem prida na vr«to catalo. g|a tako ogromno ftsTbo kmalu izvrfiiti, tadi natizmom, a na drugi atraoi bi hoteli — ne, Italijani vedo dobro, kaj pomenja za njih T tem ijU5ajUf ja jj priskoči na pomoč kaka ...... * " " 9 v neznanje, neomikanost alovanakh kmečkih in se-le delajo kakor da bo užaljeni, ker jim nismo na uslugo. Že bolj kričeč drg^dek. „Diiaiko pod* porno druitvo4* je gntovo človeljuben in kulturen zavod v naj eminentnoj em pomenu te besede. Kdor ima srca za napredek naroda in , uimiljenja do uboge učeče se mladine, ki' naj bo v bodočnosti povspeievala ta napredek, mora le želeti, da to druitvo ostane vzvi-ienu nad vsakim strankarskim prepirom, k&- . ..hranilnica ali posojilnica z večjim poaoji'otn. delavskih slojev. Ali to nt* vemo tudi mi Da gQ atavba čim prej8 1STriJj treba ba DApek in zato so se Italijani kar naenkrat pre- jTI0 mofii< v ta namen itafim fcledeČ3 pred- strai.li za svojo „posest" in za sv« je »Pra*(Joge: T'ce I,.. , ... - ... « 1 1. V Trstu naj se sestavi poseben agitaeij- Nikaka „organizacija", nikaka „difesa ;aki odbor> v katerem bi bile tudi naše na- vam ne pomore več, gospodje Italijani, ker je pravo na naii strani, a sila izginja iz vaših rok. Tem pora mutantur. Volilni shod za nadomestno državno-zborsko volitev III. volilnega okraja. — kor v resnici žele ustanovitelji in glavni pod* Sinoči se je vriil v gostilni „Bir«aM mango-piratslji tega č'ovektljiibnega druStva, kar bo Številno obiskan volilen ahcd. Shod je v posvedeč li s tem, da so dahovnika izvolili jmenn polit, druitva „Edinost" otvoril drž. svojim predsednikom. Držeči se tega plemecitega staliiča hočejo, da bi v ime brato- in človekchubja. v ime kričanskega uimiljenja vsi poklicani f*k* torji — žrtvovali za sočloveka! Na, t'ga mnenja zopet niso isti krog', ki so izzvali krizo v prej cmenjenem pevskem zboru. A to zopet iz istega razloga: iz sovražtva do našega liata. Perfidno so napadli re* čeno podporno druitvo, ker svoje društvene vesti objavlja v „Edinosti". in dež. poalanec g. dr. R y b £ r, ki je bil takoj ob nastopu burno pozdravljen od zbo-rovalcer. Po kratkem nagovoru je predlagal, naj se izvoli pr^diednik ahidn, nakar je bil na predlog g. Čoka izvoljen g. (3- u 1 i č, ki je, z&hvalivfti e« za zaupanje, podelil besedo g. dru. R y b £ i u. : Dr. Ryt £f je v avoiem daljiem, vrlo j rodne dame. Ta odbor naj nabira prispevke za stavbo. V Tr«tu je mnogo Slovencev in vsakdo gotovo rad da „par kronio" ake ga bo prosila lepa gospica« Imamo pa tadi ns-kaj imovitih ljudi in na duri teh je treba trkati. — Vepeh bo lep. — Seveda se zat» ne smejo redni dohodki podružnico manjšati. 2. Vodstvo družbe sv. C. in M. v Ljubljani je preveč oddaljeno od Trota, da bi moglo uiptšno atavbo voditi in nadzorovati. V ta namet« ca; ae v Tratu aeatavi poteben sta*b?ni cd bor. Slovenci na delo v prid našega milega naroda ! Tako „S'ov. Branik". Mi tržaški tfi%- temeljitem in navduSevalnf m go?oru obrazložil' venci pa podpirajmo v tem delu podruinic*, pomen predateječih volitev, kjer smo ravno: so na sestanku razmotrivale o tej stvari, Siovecci poklicani, da igramo zelo važao', delo začele in upamo tudi, da je btdo u.pa-vlogo, ki bo najbrže odločilna na izvolitvi j Sno nadaljevale. Zadnji čas je, da ie začne bodcč°ga pctl&nca III. okraja. strank in v arce segajoč h bes* dih predočii Š • en klasičen sločaj. Neki gospod, ki je s „Siovenčevo" gospodo v prav tesnem P'liticnem sorodttvu, je pripovedoval nedavno temu neki osebi, kako da je politično d u- Ivolilcem, kako velikega pomena je ne le v itvo „Edinost" svojedobno zaprosilo nekega, narodnem, temveč v vaakem pr gleda, da se duhovnika, naj bi vstooil v odbnr t'g* 0^'i-maSi volilci drže diacipline in dane parole, ki tičn^sa druitva, in kako da ie zaproieni du- po volji zauDn-h mož tega *r>Mnega okra a hovnik z Indignacijo odbil 10 „insinuva- iz da od polit čnega druStva „Ed nott". Zaa »reariO delati za izvršitev tega težkega h«s- Gjvomik je opi«al kandidature nasprotnih ;črtfi. — Žito vai ca delo s ped užnicaroi cijo". To je dotičei gospod nag-aial z odkrito radostjo in — vojevitostjo. Ta zadnji slučaj se le do harmonično pridružuje prejinjioo, v katerih vseh se jasno izraža razpoloženje te gospode, da nočejo čajni in disciplinirani — je zaklvio-hiaavično, ki je karakteriatična za to poaled klici predlagal kandidatom deželnega poal. dr. ujo in aoloh za v«e „Slovenčeve" gonje proti S 1 a v i k a. nam. Brata v orco 1 To je njihovo slovesno O j ve rilo proklamirano ge«le. vred, da izvriimo to, čaa&r potrebujemo najbolj ! Družba ev. Cirila in Metoda razpošiljat) dni alovenikim občinam ia denarnim savodem prošn e za p dporn, ki se elati : Družba av. Ćinla in Metoda v L ubijani »i je postavila nalogo, povsod, kjerkoli je aloventka mladina v n??arnoiti, da jo cafii narodni naaprctn.ki v cen.£k:h in italijanskih šolah potuičijo, zlasti ob na&.h m^iah, ustanavljati šole in ctrcške vrtce, kjtr se ves naraščaj potem vzgaja in pcu5uje v s 1 • r ec-skem duhu. Vsak blagimisleč Slovenec, komur je ko-ličkai mar, da ae ohrani nai narod tamkaj, koder je naseijen od pamtiveka, bo na vso moč potpeševal vzvišene namene družba sv. Cirila in Metoda in jo tudi dejansko podpiral. — DrcžHa ima res vedno več dohodkev, a strciki so tadi vedno večji ter naraščajo od m.ieca do met€ca. L^tos, to io za čaa od 1. januarja do 31. oktobra 1909 I. je dražba sv. Cirila in M toia že za 15 549 K 14 vin. več izdala, cego prejel«, ter je bila primorana pokriti ta primanjkljaj iz bla^&jniikega prebitka iz leta 1908. To daja veliko misliti! »Edinost" pravi! Pod naslovom „V i a Ferrer v Trstu prepovedana" piie „Slovenec" : „Tržaiko namestnico je razveljavilo sklep mestnega sveta tržaškega, da se nlica sv. Nikolaja prekrati v via Franciico Ferrer. Ia princ Hohenlohe ni „klerikalec", marveč nosi celo priimek „rdeči princ" ! Kaj pravi na to „Edinost" ?" „Eiinost" pravi na to, da ee je „S ove* nec" z p t enkrat prav poiteno blamirsl, ker : 1) tržaiki mestni evet ni nikdar atoril tacega eklepa in ga n a -mestniitvo zato tudi ni moglo razveljaviti; in 2) ker je isti „Slovenec" sam v svoji maniji skalal izrabljan proti „Edinosti" nastop svetovalca dra. Wif«na v isii seji mest nega sveta trtailnoe, v kateri dot čni prtd og eooijalistov nI Ml veprojet, marveč je večina • lec g Gkfgirčič, ki je tudi v daljšem govora d4 bo družb* megla nadalje plodonosno de- * 1 lovati, se bodo morali dohodki znatno povi- šati. Zato se obrača podpisano vodstvo do slavnega odbora z isk eao prolajo za d narno podporo, želeč, da bi se veledaino spomnil naše uboge slovcmke dte?, ki ji preti nevar-noit potujčenja. Pri i9stavi proračuna, oair. vcrilo je ie več zborovalcev ▼ smislu določevaje razdelitev podpor, blagovolite dalo-discipiiniranega in skupnega nastopa za n&io giti kak dar v prid prepotrebni d užbi sv. slovansko stvar v Tratu in za proglaienega Cirila in M toda, ter izvolite tudi označevati naiaga kandidata. i svoie uradne spise, pisma, račune itd. s na- Konečno je 6e dr. P e r t o t vspodbujal rodQim ko kom. zborovalce, naj z živo besedo agitrajo mej j nasprotniki, nemiki .Scbnlvereio", svojimi znanci, tako, đa bo tudi dan 14. wSaimarka, „L-ga nazionale" in droga bojna novembra, dan časti in slave tržaških Slo- društ«a pritiskajo na nas z ogromno silo, — vencev. Ntmci nabirajo zlog'asni R»«e^gerjev sklad Na to je predsednik Galič zaključil ta ter so nabrali že nad 1,000 000 kron. 8 tom teli živahen in lepo vspel sbod. sklsdom io s svojimi red umi dohodki, ki Za driavnozboreko dopolnilno volitev v znašajo vsako k«> od l-a m lijona, nas ho- III. voiitnam okra, a mesta trž škega, ki čejo pomalem umčiti. bo vriila dne 14. novembra t. L, razglaia c/ Neobhodno je potrebno, da vaak Sloveaes k namestniitvo - ter vsako druitva, oziroma občina, posojilnica V smislu H 14. in 1«. volilne** reda >kd. — brez ozirnv na poht»čoo miši onie — za državni zbor dne S6. januvarja 1007. drž. (» evoiih mofieh podpira družbo sv Ortla m Z. L. it 17, se poživljajo v volilo, m ime- Metoda da bo moga vspešno vršm svojo nku 1IL volUnega okraja (Barriera vecchia e veto dolžno .t, s Kjtdino©) vpiiani volici, katerim bi izkaz- Sola slovanskih Jezikov. — Prihodnjega niče iz katerega si bodi vzroka ne kile do- tedna začue pouk v ru«ktm in čeikem tečaja •Uvijene, da najpozneje 14 ar pred dnevom „Ruskega kražka". Vsi tisti gospodje io gospe, T Trstu, dne 10. novembra lSOt ,EDINOST* št. 314 Stran HI ki se mislijo vpisati ▼ tak tečaj „B. K.", ao aaproieoi naj se nemudoma priglase pri po-streftnika .Slov. čitalnice*. S poukom ▼ slovenskem i a poljskem tečaju se sačne takoj iim se priglan primerno it:vi!o. Oposarjamo ie enkrat, posebno nafto mladino, na hrvat-■ k i tečaj „R. K.*, ki je ie sedaj jako dobro obiskan. Za vsakih 10—IS učencev se prirede posebni tečaji. Učne mre iibirajo učenci sami. Trgovci jeitvfs ste tem potom vabljeni, da s« vsi vdeležtte daoalnjega izrednega zborovanja v dvoraai Malj ob S. uri popoludne. Na dnevnem redu je edina točka: Popolni nedeljski počitek v celem leta. tostilnfearji I Vsi oni gg, goiftilničarji, ki so se vdeleiiii zadnjega sestanka v sredo in vsi oni, ki zanimajo za vaiaa stanovsko nsdevo, se uljudno vabljeni, da se ude-leie sestanka, ki se vrii danes ob 2. uri popoladne pri g. KošiSu, ul. Molin piccolo ,.A.l Girnatio". Jos. Far'ao, Rad jI/ Može. Odhod turških gostov. Kmalu po 8. uri zjutraj so se včeraj turftki gostje pri pomolu Sv. Karla vkrcali na Lic jdav parnik „Biron • iutich®, na katerem se je ie nahajala vojaška gsdba 97. peipolka. V slo t o so priili pozdravit goste namestnik princ Hoheniohe, župan dr. Valerio, general-brigsdir, členi sprejemnega komiteja in druge osebe. Pomlad v jeseni. M>ada gospica Ivanka Volk iz Rjcola nam je prinesla grozdovo mladiko v eretju! — Nov dokasizredno mile jeseni. DUie je prinesel v nafte nredoiitvo gosp. Rudolf Fer.'uga iz Rojana lepih rudečih jagod, ki so dczorele na vrtu brez nikako posebne zaščite preti vremenom. Ljubezcjivi gospici in gospodu hvala na pceornosti! Pevsko Ia glasbeno društvo v Trato. (? druža e& »Ghssbene Matice v L ubijam.) Danes p^polodoe ob 8. d) 3. ure v prostorih Ciril-Metodove šole na AqaedGtta 22 g aibena teorija. Ker se poučuje prri teden le teorija, je nujno, da pridejo vsi učenci. Dane« se določijo istotbk3 defiritivne ure za klavir in vijolino in kdor želi, da se mu u&tfe2e, naj pride danes, kajti na poznejše želje se ne bo oziralo. Sokolski Martinov večer, ki bo v soboto dne 13. t. m. bo prvi družinski večer v le-tefinji sezoni. Po cbiežofm in vsestranskem vi p iredu bo ta večer velezanimiv in zabaven, fi.-dba, petje in cie?r moftki in meiani zbori, v»a se bo lepo vračilo drug za drugim. Nekai novega bo živa Martinova gos, ki je že na potu v Trst ia ki bo marsikomu dobro teknila. Patent-grancf m ja žb izdelan v tovarni za gsm fine in v kratkem b "»do ig^tovijene potrabne plc-ftčice. Kdcr se žrli pnjetao zabavati, naj pr;h ti v soboto ob 8.30 v „Nar. dom" v veliko dvorano, K oceni o koncertu na korist družbo sv. C. is M. priobčem v TČera.iou številki oaftrga liste opozarjamo, da bi se zadjji stavek moral glaiti, da avktcr podaja svojo subjektivno sedbo (n ne objektivno, kaker je pc matoma natisnjeno v omenjenem poro-fcta. Stenske koledarje za I. 1910. z reklamnim besedilom priporoča „SlovaiBsa knjigarna" Jjs- Gorenjec trgove m v meatu in na deželi. Sprejemajo se že sedai naročila na iste. Tržaška mala kronika. Radi poskušene tatvine, Včeraj je bit aretiran 2i leten natr kar Emil Lnckhofer iz •tadsi, ker ]e poikunl v kavarni m Ai/Ejropa fiiise* okra«ti 14 letno branfevko lio 0«rdu Radi Javnega nasilja. Včeraj ob S 30 zj. je rcd>r pOitafii v kjLtnvencijo kočijaža J. Sraaeka, starega 4f let :e D^bra^slj. Kočiiai pa je začel zmerjati radarja, veled če«ar ga je ta-le aretiral. Tedaj se je Gkmck natilno pesmvili v bran, raztrgal redarju suknjo in m st gil verižico od piščalke. Še-le ko so prittku ii pessoč nekateri poleijiki cgentje, ■o tscgli pooe -celega kočijaža odvesti v zapor. Koledar In vreme. Danes Andrtj A vel. sp. Jutri: Martin ikof. Temperatura včeraj ob t. uri popoludne •+- lf.6* Cel«. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska na poved a a Pri-»srako: Večinama jasao, seaitertia oblačno. Zaerni vetrovi. Temperatura hladna. Naše gledališča. „GALEOTTO", drama v 3 de.aujih s predigro spisal Eche-garrf. % aapetoitjo je prifaVovalo občinstvo nedeljske predstave .Galei tto", katera zahteva deb h in isvežbanih igralskh moči), da izvedejo v igri nastopajoče poosebljene Na eri strani t ho ia čisto prijateljstvo treh dul: Eme»ta, Julijana in Teodore; na drugi itrani pa javno mnenje, ki isii vsako kretajo drugače nego je resnično; ki vidi v vsakem prijateljskem odaoisju m« is do žene le pu tolovstio in zahrbtno ljubkovanje. Zistopoiki tega javnega mnenja, Se- vero brat Ju iiaoa, njegova žena Mercedes in n;&ev si a Pepito vzbujajo počasi v Julijana, — ki csapa in reraje svoji ženi, da mu ie xvesta soproga ia da je nje razmerje do E:-nesta le Čisto prijateljstvo, — sum, da morda le ni samo pri.ateljstvo notranji čut Tsodure do B.nesta. Protivi se tem misliss, toda javno mnenje zrrags v momentu, ko jo js nsftel v Ernestovem stanovanju, ko so ga pri-reili ranjenega is dvoboja s grofom Nebrads. Ni je moči, ki bi ga prepričala o nasprotnem ; sastonj prisegata Teodora in Ernesto, da se ae ljubita, da sta si le prijatelja! Severo zapodi Teodoro po smrti Julijana is hiie; tedaj pa se vzbudi v Ernesta čut ljubesni in jemlje nesrečno Teodoro v svoje okrilj*. In Ernesto zaključuje prstremjočo dramo a monologom, kjer očita svetu, da je le on — svet — kriv smrti Julijana, te da sa svet ats kriva on in Teodora; zato jm pravi: »Pojdite in raztrobite v svet, ds ste imeli vi pravi Triumfirajte! Globoko zainovana drama je bila vpri-zoijeaa v čast naiemu gledaliftču. Glavne vloge so bile v rokah ge. Danilove, g. Ve-rovika in g. Zveidana. Ga. Danilova je znana is razliinih dram in Žaloiger kakor izborna trsgedinja in bilo bi skoro odveč, ako bi opisovali posamične njene nastop?. N,ena igra je bila umerjena ia v 8 dejanju je dosegla viiek umetnosti. Kakor gost je nastopil g. Vtrovi^k iz Ljubljane, kjer je istetako ig-al vlogo Juli j jans. Predstavljati Julijana ni lahko, kajti v1 njem se vrii boj za l n egove kretnje ao aemtertja kazale zadrego, i Vendar je v 3. dejanju a avojim nastopom' pokazal, da zna biti popoln v g-aiu in kretnjah. — V zadnjem dejanju je pretresel s svoiim monologom vse občinstvo. Kakor vedao je bi! tudi v tei igri po polen g. RijDrr kaker Severo. N)fg na-1 stopi nae vese e k^jti vse njegove kretn,e in izrazi so tako naravni, da se gledalec prav lahko vživl a v njegovo igro. Ga. Ponikverieva je bila dobra v ig-i in kreten u kakor M rcedes ter je izvrstno in terpretirala ne lthto vlogo intrigaata javne g i mnema. G. Bratina kaker Pepito je pogodil svojo vlogo djbro in nam kaže vedno bolj, da se resvtie počasi v dobro igralsko moč. Tudi stranske vioge so bile izvršene prav dobro, tako, da je šlo l',uist'o zadovoljno iz gledaliiča, videče, da napreduiemo od igre do ig~e. Scenerija ie bita lepa in primerna igri. G edališče je bilo dobro obi tkano in vsi igralci so želi burno pohvalo in odubra aoie. PriporcniCi je h sp osoost: igre, da b: bile tecopo v predigri želeti malo hitre S«, da se luaa ne skriva in prikazuje (1. de;aojc) ter, da se ne dvobojuje navadno v telovniku in ovratniku. — Q * * * Z« pribodn;o nrdrljo sta določeni dvo preds'avi. Popoludne se ob znižanih cenah ponori tako csp.la veseloigra „DVA SREČKA DNEVA". Z eS-r se pa vprizori vprvić znana Sar-dou ova igra ,.ZAZA4< z gospo Danilovo v našlo'ni vlogi. — Advokat — | Dr. Feliks Kovači«' jj II m Ima svojo pisarno — ___ i n U b v Trstu, Via San Nicold št 4. S ^IBiasaBI I " ff " 11 II IfSBEP Pellhl kinematograf BELVEDERE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od srede 10. do petica 12. novembra: 1) ZADNJI POGLED, drama. — 9) SLIK AR JE V A ZAROČENKA, drama. — 3) U3TALI MRTVEC, komično. Prvi sedeži 40 st., II 20 stot Otroci in o|akl 10 stnt ! >B Novi : dohodi * W za zimsko sezono. Molke rbleke eadnje novosti . . . od K 14 do 48 Moški Paletot „ ...... 14 „ 50 Jope z ovratnikom is koiufaovine . . „ „ 11 „ 44 Deške obleke sadnje novosti ....„„ 9 . 26 Deški paletot n ...... „ 10 „ 586 Oblečice za otroke od 3 do 10 let. „ , 6 Paletot za otroke od 3 do 10 let. „ „ 9 „ *L> Velika Izbora inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje ia droge potrebščine. ALLA CIT7A' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cariicci St- 40 (prej Tomnle) *x*xxz>%nxmx**n*K g Prodajalnica manufaktur. blaga J $ Edpicode Francescbi * 5 — TRST - 5 2 Blfea df lle Poste 10 - vo^a? ul. Taldlrlvo M Velika izbera bombaževine, fe izdelanega moškega in žen- ^ M skega perila in drob. pred-3Ž metov po najzmernejih cenah ^ mmx - nxxx zmxnxux Velika RUDOLF ROTL ^ TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Staa-dard od 150 kron naprej« Pnevmatiki ia potrebščias. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cen« __zmerne. ===== 3 Čudovito nizke cene s-s dvokolec, iivalnlh atrojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilno, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvriu.ejo popraveV*Prl BatjelU. GOHCa Stolna ulica 3—4. wl«r.- Predaja tudi na obroke.-Ceniki franka, ^fiv^žl Cene stalne in smerne. ' HovopradiU.tfMMsti (D. Arnstein) edina v tej stroki, ker je bogato založena z vsemi popotnimi potrebščinami (kakor kovč^gi, torbice itd.) dobro poznane tovarne FRANZ ZELLER na Dimnju in sploh vseh usnjatih predmetov. Specijaliteta : Potrebščine za vsaki šport. Nepremočljivi angl. plašči Me Bomhtof P. Franr ostein & Sons. Poiora°* tts na prodaj | Občina Kranjskagora proda v Trenti 10.530 debel stoječega smrekovega mecesnovega in nekaj jelkovega lesa v debelosti od SO do 150 cm. Ta les je cenjen po 3 K deblo. Poleg tega proda se še precejšna množina stoječega bukovega lesa, kojega deblo je cenjeno po 1 K. Omenjena količina lesa proda se ponudbenim potom. Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. decembra 1909 na Zupans vo Kranjskagora, kjer so na razpolago in y pogled tozadevni pogoji. Ponudbam priložiti je tudi 10°/0 vadij. Na ponudbe pod zgornjo ceno se ne bo oziralo, ker se les pod 3 K, oziroma 1 K ne proda. Županstvo Kranjskagora dne 6. novembra 1909. Alojz Peterman, Županov namestnik. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočera! cvet" (Millefiori) Cisti kri ter je »vratno sredstvo proti onim sluča jem. Če peče v ieloden, kakor proti slabemu pre bavijanju in hemeroidum. Jeden omot za zdravljenj« ■tane i X ter ae dobiva v odlikovani v lekarn; PraararAiflneMon'Tm,Teli trg ilHHH Errjest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Yse vrste silami. Naj An. sir. Mast. Konserve. Praške ln graSbe gnjati. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedno sveže DIEHERJETO PIVO. — K SAŠKI TEB4N — Garantirana PRISTNA TINA iz vipavske vinarske zadr g« — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Cement - Portland ■„SAE.ONA'1 Dražbe „SPA.LATO" Aaoaimn« dela. traitve eemeata Portlaad SALONA. Letni proizoodl: 10.000 pngon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK n Pisarna z al. Carraiiiri 16 Telefon 605* Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Stran IV. „EDINOST" j,,. 3U V Tratu. dne 10. ncr€»bra 1-09 RESTAURACIJA PASSEOIO SANI' ANDREA št. 36 Toči izvrstno »ivo. vino I. vrste. Dobra kuhinja Ve'ika dvorana in pcscuns B EvffVPfif1 bIv®' tsstnik gostil, soba za društva I - UjUvCl ALLA STELLA. „m AHTICH! CAHPI ELISI 7?.........i ■■ii i—n i sni' ti ee 8. doma" pn 4 dejanjih: -v- . Društvene vesti „Ruski kružok" ima danes svečer ok mr: v „S ■ č:taloici" cdbcrovo sejo. .Čita i niča" p: i sv. Jakobu vprizori v nedel:i> 21. t. ir. v .Narodnem s?- Iranu krasno narodno igro v „Iicg -- ntr i". Telovadno društvo TEŽAČKI SOKOL v Trstu Dane« zvečer ob 9. uri je cdbcrova *e;a ▼ restavraciji „Balkan". Udeležba vseh odbornikov je rirno potrebne. Na zdar ! Tržaško podporno in br. dr. v u. Stadion št. 19 vabi odbornike in njih naočnike ca redno odborovo sejo, Li bo v četrtek dne 11. t. m. ob navadni uri zvečer. Od ek za ekioptikon ima drevi cb 7.30 važno seje. _ M&r* organizacija Občni zbor krajevne skupine pri sv. Jakoba ee bo vršil v soboto zvečer Lcčno cb 8. uri v d n*tvenih prrstorih (O-sopo S. Gia-•onso 5. I.) s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Ustanovitev delokroga rtu pire in pravita. 3. Volitev načelnika, odbora, n&mettnikov in odposlanca v centralni odbor. 4. S učenosti. Tovariši! Izpolnila se Vam je Vaša vroča ielja. da se mt^novi krajevna skupina pri S p. Jakobu, ki bo codeč po iteriia članov sna največjih in najvsžatjšib. Va£a dolžno t je, da pridete v soboto zvečer na ustanovni občni zbor, da izvolite v cdbor tovariše, ki bodo znali. kupino, spretno, odločno in vz4rajno voditi. V to po al« d 3] o sviho se bo vršil v pet.k cb 8. uri zvečer zaupni ceitanek. # * * ¥ soboto zvečsr točno ob 7. uri bo v drnštveiiib prostorih sestanek delavcev tovarne Lisoleum. Tovariši, ki ste prizadeti, na sestanek ! _ ¥esti iz GoriSke. Tržaška ladijedelnica v Tržiču. T Saška kdijede nita v Tižiču dela z vsemi silami ca te, da bi pridobila viaj del naročil za voino BKornericc, ki so sedaj razdelieca izključno ca ladi; t delnici v Trstu in na ILki. V.Ied pomanjkanja dela je ravnateljstvo edpustilo že veliko število delavcev in ako ne dobi v par mesecih kaj naroč.l, bo primorano led;edelni*:o v Tiž ču zapreti. Nad 1000 delavcev in njihovih drniia bi bilo v tem slušaju brez dela in krnba. Da te preuči i i ;na katastr fs, ki bi nadela ne le interese Ttžiče, maneč vse de-leie je posredoval geriški deželni odbor v tej stvari p. i vojnem m nisterstvn. Ladijedelnica v Tržiču je jako obširna, kjer se morejo tehnično brez pogreška grad ti tudi velike vojne ladije. Ima 13 oddelkov in nove popolne stroje. V minolem poletju je bilo nastavljerih v tem podjetm 1300 osfb. ki so prejtmali na tedenski plači okoli 40.000 kron. Ves ta dener je ostal v Tržiču — od-led velik capredtk tega mesta. T:2iški karal, ki je sedaj 5 m glob'k, se v kratkem izkoplje do 6 m, tako, da bodo meg'i po njem pluti tudi največji kolosi vojne aseraarice. Tržič je oddaljen le 26 km cd Trsta in ni nič več izpostavljen nega Trat; celo še bolj v zavtt u je, ker ga objemajo bnbčki. Z,to je upati, da vojno minis'erđtvo podpre to po ijet.e z naročili za mornarico, sicrr je pričakovati kataitrife. pri kateri bi prišlo ob krnh veliko število delavcev ravno v ca;-hujštm času zimel x Pozor pred sleparji! Gkriška pcliciitka oblast svari na kogar pred nakupovanjem žepnih ur io leriž c pri »leparski tvrdki „Uiga »iiehe Uhreciodu.trie" UA* J a št. 135. ki obljubu;e preti taka Šnji vooštijatvi 14 K in mesečnem plačevanju po 5 E po&iliatev srebrne ure z zlato veriž co v vrednosti 150 E. Eakor pa te je pokazalo, ima ura z ve riftieo vred vrednosti caiveč 8—10 kron! ¥esti iz Istre, Tujci v Opatiji. — Od 1. ian. do 3. novembra 1909 je obiskalo Op&tro 37 480 oseb. Od 28. oktebra do 3. novfmbra 1909 jo na novo d šlo 306 oseb. D e 3. novembra 1909 so bile navzoče 1902 osebi. Hrvatska čitalnica v Puli je praznovala minolo nedeljo 40 leto:co svij°ga obstanka. Ifa slavje ie prišel med drug mi tudi voditelj paljrfkfga okrajnega glavarstva, dvorni svttnik ki ga }e pczđratii d:ž. p?fei>iec dr. L* gin* a. _ Darovi- — Za dr. 5v. Cir. in Met. ie nabral g. BsvdaS v druibi Kolaiev K 2 10 ia ?ft .pe*, dr. „Kolo* E 4*10. Srčna hvala ! Mali oglas i Pekovskega vajenca IŠČ8 rastopnika proti proviziji. Za spreje-manje naročil. Pismene pouudbe sprejema SLOVANSKA KNJIGARNA v ulici Valdirivo itev. 40.____l^f P«°nH*a CO P<>P0lna oprema za žganjarno. Po-1 lUUd 9C iatmila v žtranjarni v ulici Stadion l«CT. 1. " 1995 Gostilna „Al Ginnasio" ^T? ima pijače in jedila prre vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obiBk H. Koaič. 1237 Sveže pristne kranj. klobaso po 48 stotinfc eno in druge jestvine prodajam po 2°/. popusta proti vsaki konkurenci. Josip L u i n, Trst via Oiscinto GaHna 6. 1 ~1 18611 Fotograf Anton Jerkič LK«: 5 te v. 10, Gorica, Gosposka ulica štev. 7._ »oakuašte Fi- M ji naj- ava KAVO ffdSlMlin flnojil 1b Mizdravsjšl kavn! priaatsk. Ooblva ss v vsofc ^oltiih prodajalnicah. 1IP Novi ^roćaj&lslca ar !« dragocenost) ITT« £ (ex ilrus Orag. Vekjota) 00^80 itev. Š* — TSS^ ž:;?riti miliji iisisjii. iUi T1IJK. Cio^«;! tz>cr zlataniR«, s^Siriiln*, «% lednih s^r. Kwpu]e ir imo.i{ajt »tare tis*« x noviint preu.-ueU. — S?reJnn* ur«. O*ai0 inimi. •a&cJ 9 & HF ^Icrlcnin 25 let» govori in piša slovensko, stllalicirlf hrvatsko in italijansko, ponuja do-I bra spričevala, išče primerne službe. Ponudbe pod „Delavec", poste reatante, Prošek._l**'7 Vsled odpotovanjs ^td^ osebi. Tret, ulica S. Maico št. 33, IV., vrata št. 53. 1993 Sam« slavnemu občinstvu da sem Naznanjam prevzel gostilno „AL VIGILE- ulici Coroneo 3. Toči se pivo Dreher in vina prve vrste; izvrstna kuhinja. Priporoča se Na* arij Grižon. NAZNANILO. eki&diš&o o&lek za moška in dedke Trst^ via S. Giovanni 16.. i. (zraven Restavracijo Cooperatlva cx Haeher> ^rfulaja na mesečne alS tedenske obroke obleke in pmršuike sa moške, perilo itd. flajdogovornejše eent. POZOR! Skladišče ni v priil'jču amp*fc v prv m nadstropja slavnemu ob- Podpisana uljudno naznanjava činstvu, da sva kupila ====== - podružnico fiedžet & Kor itn ik - v nadškofijski ulici 5 v Gorici ter da bodeva isto pod spodnjim imenom naprej vodila. V nadi, da naju bode slav. občinstvo tozadevno podpiralo se za mnogobrojni obisk toplo priporočava z odličnim spoštovanjem IVANČIČ & SCURINČIĆ Predaja tudi koruzno perja za pesteh H. ud. »lica mili ia Palestriia 2 Mei al. C»n»». prvi nrad za revizijo prizive i it^r^fi v davčnih zadevah —= Trst, ulica deli'Istitnto 10, III., 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje priziva proti pretiranim odredbinam in pogrešenlm ktes:fikac:jani Odprto 03 9. ure preSp. 9o 1. pop. Ura9 je skrajno zanesljiv in tajen Giovanni di QioV. Kanobel |~0 Pošiljat ve, komisije in zastopstva Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošilja t ve po morju I In železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu na vse kraje. f TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST Telefon 5t. 2387. Prva in edina pissrna V vojaški .. stvari .. \% 5 /Daja Dasvete in informacije o Y«®m\ O^ ^ /tar ne tiče novi-Čenja in nlužbe.\ "" It deluje in ođp< iilja vsako ?r»to pru-\ " j le nj vojašk. zna&ja — oprofifeDje od\ -j /vaj in kontrolnih Bbodov, enoletno pro-\ \ .o /a to vol j tv o, ženitbe, dosezanje zakomVib\ /ugodnosti glede prezenčne »luibe v«pre-/jetja v vojofeke Sole itd. — PooblaSčena je^ /zastopati stranke pred oblastoijami. — Fo-/sreduje v najtežavnejih slučajih — Re le vanje > /hitro in točno — Uradne m o : Ob delavn»-\ /kih od 9. do 12. predp. 3n od 4. do 7- popol.\ /Ob r.edeljah in praznikih od 10. do 12 o; olud. Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra- na od c kr. n?.mc-stnižtva. umvnjLsu rvimiian tauucuuu mvmnn imiL!BU!AI ■'-■ife. ■ -.v^ij J swr Prodajalnica oblek ulica Giosue V FdfPlil ulica Gioaue Carducci 32 %f • 1 Al ^111 j Carducci 32 vogal Largo Santorio. - PODRUŽNICA: Corso št 26 s zalogo elegantnih oblek zadnje novosti in elegantnega kroja. - CENE ZMERNE. Is vrla jejo se obleke po meri tr lfcatni hroJaCnloI. NOVO POGREBNO PODJETJE VFISžir1 gor z bogato opremo za vsako- COPSO 49 (Piazza Goldoni) vrstni pogreb. ""^Mi in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsa* ko vrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga 0 □ a 83 1 a ■ Zaicga obuvala ■■■■ in lastna delalcica bhbb PAVEL ViSIMTINi Trst, ul. Giosue Carducci 31. Velika izbera moikih >n ženskih Če ljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po smernih cenah TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežna točna h na dom voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. Pi Trst - ulica Tivarnela St. 3 » Telefon 16-64. j