OB NAŠEM PRAZNIKU
Zopet se je zavrtelo leto in že smo pred našim praznikom. Že v navadi je, da ob tej priliki naredimo majhno bilanco naših uspehov, neuspehov, hotenj in prizadevanj. To je pravzprav prilika, da se poglobimo vase in se vprašamo, kje smo in v katero smer potujemo. Zato ne bo narobe, če ugotovimo vsak pri sebi, posebej pa še vsaka delovna organizacija ali institucija, če smo storili vse, kar od nas zahteva čas, v katerem živimo.
Za preteklo leto je značilno silno široko in vsestransko prizadevanje za realizacijo ustavnih dopolnil in pripravo nove ustave. V ozki povezavi s tem pa napor, da bujno razvijajoče se gospodarstvo stabiliziramo in umirimo njegove tokove. V to smer so bili u-smerjeni napori tudi v Gornji Savinjski dolini. V vseh delovnih organizacijah so se prilagajali novo nastalim razmeram. Čeravno so bili pogoji težki, lahko ugotovimo, da je narejen ponovno precejšen napredek in da vse organizacije združenega dela poslujejo rentabilno. V primerjavi z rastjo republike in širšega celjskega območja smo dosegli celo višji in hitrejši razvoj. Mnogo naporov in odrekanja je bilo potrebno za to.
Tudi na področju prilagajanja u-stavnim spremembam je bil dosežen precejšen napredek, pa čeprav nas prav tu čakajo še velike naloge. Kajti ustavna dopolnila in nova ustava, ki je v tem času v javni razpravi, zahtevajo, da je delovni človek ne samo iniormiran o vsem, marveč osnovni nosilec odločanja v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, občini, republiki in končno federaciji. Ustava teži za tem, da ne bodo odločali o vseh pomembnih zadevah gospodarskega, kulturnega in družbeno-političnega življenja le predstavniki, marveč delovni ljudje sami. Zato pa se moramo pripraviti in usposobiti.
Že doslej je bila v občini praksa in navada, da smo se o vseh pomembnejših zadevah dogovarjali. V času od lanskega praznovanja do letos smo izvršili dva referenduma. Na prvem se je prebivalstvo odločilo o izenačitvi pravic delavskega in kmečkega zavarovanja. S tem smo odpravili razlikovanje delovnih ljudi na tako pomembnem področju kot je zdravstvena zaščita prebivalstva.
Letos praznujemo svoj praznik na Rečici ob Savinji. V čast praznovanja odpiramo novo šolo, ki je narejena večidel iz samoprispevka, za katerega smo se odločili na drugem referendumu. Rezultati poslednjega (79 % vseh za) dokazujejo, da se znamo odločiti, če vemo, zakaj namenjamo svoj denar. Zbrana sredstva bodo omogočila, da bomo lahko v petih letih rešili vse
probleme osnovnega šolstva in predšolske vzgoje.
Še bi lahko naštevali, vendar nam ta kratek zapis onemogoča povedati vse. Naj opozorim le, da nas tudi v prihodnjem letu čakajo velike naloge, da izvršimo nadaljnji napredek in o-mogočimo dostojno in demokratično življenje vsem.
V tem smislu čestitamo za naš praznik.
BOGATA KULTURNA PRETEKLOST
REČICA OB SAVINJI - kraj z bogato kulturno preteklostjo.
Rečica ob Savinji, prijazen trg, stisnjen v vznožje mogočnega planinskega masiva Golte, je letos kraj občinskega praznika. Že zaradi tega dogodka in pa odprtega vprašanja nadaljnjega razvoja kraja je prav, da predstavimo gostitelja letošnjega občinskega praznika. Razmišljanja o utripu življenja tega kraja pripeljejo človeka na sled bogatega kulturnega in gospodarskega razvoja, ki se kot nit odvija skozi stoletje. Bojazen, da se ta nit razvoja ne bi pretrgala, je močno prisotna v naporih prebivalcev kraja, ki v tem času išče podobo svojega jutrišnjega dne.
Rečica je stara naselbina, saj jo pisani viri omenjajo že 1247. leta. Kraj
je zelo zgodaj dobil tržne pravice in se je v preteklem stoletju uspešno razvijal. V sami Rečici sta dva stara kulturna objekta, ena od redkih primerov v Sloveniji. To je sramotilni steber in Tavčarjev dvor, eden redkih primerov ohranjenega renesančnega dvora. V literaturi se dvor omenja od 16. stoletja dalje in je bil večkrat prezidan, vendar je ohranil prvotno podobo. Da je bil kraj^ že nekoč napredno usmerjen, priča tudi podatek o ustanovitvi šole na Rečici že leta 1798. Učitelji so bili pozneje, kot edini izobraženci, pobudniki in organizatorji pomembnih dejavnosti, kot sta bili gasilstvo in kulturno življenje kraja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Rečica ob Savinji je danes sicer nekoliko odmaknjena od glavne prometne žile, ki pelje skozi gornjesavinjsko dolino, morda prav zaradi tega postaja turistično zanimiva
BOGATA KULTURNA PRETEKLOST
(Nadaljevanje s 1. strani)
Gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno že pred devetdesetimi leti, je odigralo pomembno vlogo pri gašenju požarov, ki so bili v letih po njegovi ustanovitvi zelo pogosti.
Gospodarsko je kraj v preteklosti živel od kmetijstva in gozdarstva. Splavarstvo, žage in lesna trgovina so nekaterim prinašale velike dohodke. Tudi gostilničarstvo je bilo donosno in številnejše od današnjega. Usnjarstvo je bilo pomembno, saj sta tu obstajali kar dve tovarni usnja. Leta 1899 je bila ustanovljena kmetijska zadruga, kjer je delovala hranilnica in posojilnica, ki je kmete z visokimi obrestmi neusmiljeno odirala.
Po prvi svetovni vojni je kulturno življenje postalo živahnejše. Pobudniki in organizatorji so bili' napredni učitelji. Leta 1922 je bil ustanovljen tamburaški zbor, ki je pozneje pre-rastel v igralsko skupino. 1927. leta so ustanovili dramsko društvo »Prosveta«.
Bogata je bila tudi knjižnica. Kulturno življenje so domačini materialno podpirali. Tako so pred drugo svetovno vojno s prostovoljnimi prispevki zgradili kulturni dom. Pred vojno je aktivno delovalo močno sokolsko društvo. Napredno gibanje v kraju je stalno spremljal odpor klerikalcev, ki jih je podpirala takratna klerikalna oblast.
Zadnja vojna je tudi Rečico precej prizadela. Sovražnikovo divjanje je zahtevalo štiriinšestdeset padlih borcev in ostalih žrtev fašističnega nasilja z območja te krajevne skupnosti. Ljudje so se aktivno vključili v narodno-osvobodilno borbo. Prav letos jeseni bo minilo trideset let od prvega napada in uničenja žandarme-rijske postaje na Rečici, ki ga je izvršila Slandrova brigada.
V povojnem obdobju so prebivalci s prostovoljnimi prispevki obilno prispevali. Obnovljena je bila med vojno požgana šola, izvršena elektrifikacija okoliških vasi, zgrajen spomenik padlim borcem, asfaltirana cesta, zgrajen je bil vodovod in športno i-grišče. Zgrajen je bil nov gasilski dom, ki je sedaj tudi tehnično dobro opremljen. Precej je bilo narejenega za lepši izgled kraja. V zadnjih letih se je razmahnila stanovanjska izgradnja. Tako ima sedaj Rečica že 120 hišnih številk. Na področju stanovanjske izgradnje obstajajo v tem raju še velike možnosti. Za Rečico in njen nadaljnji razvoj je zelo pomembna modernizacija ceste Rečica —Dol—Suha—Žekovec. Ce bi uspeli modernizirati to cesto, bi v kraj u-smerili več turistov, obenem pa razbremenili cesto Žekovec—Mozirje.
Nedvomno je bila za Rečico najtežja izguba osemletke. Šola s številnim učiteljskim kadrom daje kraju svojstven pečat. Učitelj je zaradi značaja svojega poklica tesno povezan s krajem, kjer dela in živi. Tehnična inteligenca še danes v številnih primerih ne živi dovolj povezano s krajem. To in pa teritorialna razsežnost
področja sta vzrok, da ljudje še po teh letih niso pozabili izgube osemletke. Tega ne odtehtajo niti dejstva, da je bilo na stari šoli premalo otrok za sodoben pouk, da se na sodobnejši šoli otroci več in laže naučijo in da je po tolikih letih letos le zgrajena lepa in sodobna šola za nižjo stopnjo.
Rečica je pred leti izgubila večino poštnega okoliša. Razumljiva je reorganizacija poštne službe, če ima ta ekonomski učinek in daje boljše storitve. Vendar v tem primeru ni tako. Storitve v izgubljenem okolišu, ki je pripojen pošti Nazarje, so sedaj slabše. Delno je še vedno pod vprašanjem tudi čas avtomatizacije telefonskega omrežja.
Prav zaradi tega so toliko bolj razumljive kritične pripombe in vprašanja Rečičanov o nadaljnjem razvoju kraja ter bojazen, da kraj izgublja na pomenu. To je ena resnica. Druga pa je v tem, da je podobna »usoda« doletela številne kraje v naši dolini. Gospodarski razvoj naše doline spreminja obstoječo strukturo na različnih področjih in v vseh krajih. V tem procesu nekateri kraji izgubljajo, drugi pridobivajo. Težnja
po načrtni gospodarski povezanosti doline in izgradnja komunikacij pa te razlike vztrajno odpravljata. Danes z izgradnjo cest postajajo gospodarsko pomembni tudi najbolj oddaljeni hriboviti predeli občine. Iščemo nove možnosti razvoja.
V kmetijstvu je dosedanjih izkušnjah nedvomno perspektiva v modernizirani in programirani kmetijski proizvodnji, trdno povezani s kmetijsko zadrugo. Kmečki turizem in turizem na splošno je še odprto vprašanje z mnogimi možnostmi tudi v Rečici. Letos smo z ne preveč aktivno turistično propagando dosegli zadovoljiv obisk turistov v naših najbolj znanih turističnih krajih. Rečica ima na področju turizma velike možnosti. Razširjeno in okusno obnovljeno gostišče »Turist« je še slabo izkoriščeno. Daje pa dobre osnovne pogoje za razvoj turizma. Gostinske kapacitete bi lahko kombinirali z nočitvami v zasebnih turističnih sobah. Za razvoj turizma je velikega pomena dejavnost turističnega društva. Dejavnost društva je bila sedaj usmerjena le v ureditev kraja. Dopolniti in povezati bi jo morali s prizadevnimi gostinskimi delavci s področja tujskega turizma. Skrb za ureditev okolja in borba proti onesnaženju danes odločno premagujeta staro željo po tovarni v vsaki vasi.
Jože RAKUN
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine MOZIRJE
VABIJO
na praznovanje občinskega praznika občine Mozirje z osrednjo prireditvijo
15. SEPTEMBRA 1973 NA REČICI OB SAVINJI
Spored praznovanja:
SOLČAVA Sobota, 8. septembra:
ob 11. uri Otvoritev moderniziranega dela ceste ROGOVILEC—SOLČAVA.
Po otvoritvi ceste bo veselica.
REČICA OB SAVINJI Sobota, 15. septembra:
ob 9. uri Otvoritev športnega igrišča in finalna tekma v malem nogometu.
ob 10. uri OTVORITEV NOVE OSNOVNE SOLE
S KULTURNIM PROGRAMOM IN PODELITVIJO OBČINSKIH NAGRAD ZA LETO 1973.
OTVORITEV RAZSTAVE »SLANDROVA BRIGADA«
IN LIKOVNIH DEL UČENCEV V NOVI OSNOVNI ŠOLI.
Po končani osrednji prireditvi bo veselica.
Igra ansambel »VESELI DRENOVCI«.
KOROŠICA
Nedelja, 16. septembra:
ob 11. uri Otvoritev prenovljenega planinskega doma »Franca Kocbeka« na Korošici.
•<>
V
I»
I»
I»
\
f
Krajevna skupnost Rečica ob Savinji
Skupščina občine Mozirje je sklenila, da bo v letošnjem letu osrednje praznovanje občinskega praznika občine Mozirje, 15. septembra 1973 v Rečici ob Savinji.
Krajevno skupnost Rečica ob Savinjski tvori poleg trga Rečica ob Savinji še 12 okoliških vasi in to: Poljane, Dol-Suha, Prihova, Sp. Rečica, Nizka, Varpolje, Šentjanž, Grušovlje, Homec-Brdo, Zg. Pobrežje, Sp. Pobrežje in Trnovec. Krajevna skupnost leži v osrčju Gornje Savinjske doline, od Mozirja je oddaljena 5 km. Na območju te KS živi 2.260 ljudi, od tega je okoli 30 % kmečkega prebivalstva, ostalih 70 % pa je delavsko prebivalstvo.
Krajevna skupnost se je v zadnjem času ukvarjala predvsem s komunalnimi problemi, ker so le-ti za naš kraj najbolj pereči. Na tem področju smo napravili precejšen korak naprej. Modernizirali smo že okoli 8 km krajevnih cest, zgradili večji most preko Savinje v Sp. Rečici, ter več manjših mostov. Zgrajeno je široko vodovodno omrežje, pravkar pa se končujejo dela pri gradnji nove osnovne šole, ki bo predana svojemu namenu ob občinskem prazniku. Izvajajo pa se dela na ureditvi kanalizacije v Rečici, ter na modernizaciji cest na odseku za novo šolo, na cesti na pokopališče, ter modernizaciji igrišča. Vsa ta dela bodo dokončana do občinskega praznika.
Moram reči, da so mnogo k temu pripomogli prebivalci sami, ki so z veliko pripravljenostjo prisluhnili težavam krajevne skupnosti in ji pomagali s svojimi prispevki in delom. Pripravljenost prebivalcev, da s samoprispevkom pripomorejo k uspehu te akcije je velika, saj so terjala samo komunalna dela v zadnjem času okoli 150,000.000 starih dinarjev, izgradnja vodovodnega omrežja na celotnem območju pa še nadaljnjih 60 milijonov din. V teh zneskih ni vštet samoprispevek za izgradnjo šole.
spevali prebivalci sami, nekaj so prispevala podjetja in Skupščina občine Mozirje. Tako so se naša skromna sredstva še povečala. Prebivalci imajo razumevanje za razvoj kraja, saj vedo, da je v slogi moč, zato tudi u-speh ni izostal. Sicer pa pri nas ne držijo križem rok tudi druge organi-
Z izgradnjo nove šole smo pridobili še en večnamenski prostor in druge komunikacije in pomožne prostore, katere smo v Rečici že težko pričakovali. Poleg prostorov za šolske namene bo zgrajen tudi prostor za otroško varstvo, ki prebivalcem veliko pomeni.
Pobude za delo krajevne skupnosti prihajajo z več strani. Če hočemo v kraju kaj napraviti, skličemo razširjene sestanke, kjer so prisotni delega-
Nova šola je lepo oblikovan objekt, ki bo okrasil Rečico
zaci je. Vodovodna zadruga skrbi za razširitev vodovodnega omrežja, za preskrbo z zdravo in pitno vodo. Obrat kmetijske zadruge se ukvarja z gojitvijo hmelja, z vzrejo kur nes-nic, ter s pospešitvijo živinoreje v kooperaciji, pri čemer so že vidni le-
Rečica ob Savinji po svojem izgledu vzbuja videz urejenega kraja
ti vseh krajevnih organizacij. Na teh sestankih zberemo predloge in potem dobre ideje uporabimo pri delu.
Krajevna skupnost ima v svojem programu precej stvari. V doglednem času je potrebno dokončno urediti kanalizacijo v trgu Rečica, modernizirati še 8 km krajevnih cest, ker današnje makadamske ceste ne prenesejo več takšnega prometa, kot je danes.
Vseh teh del ne bomo mogli rešiti sami v doglednem času, če ne dobimo ustrezne družbene pomoči. Ljudje nočejo zaostajati. Hočejo iti v korak z drugimi. Vsekakor pa smo pripravljeni, da z vsemi svojimi močmi prispevamo k našemu nadaljnjemu razvoju.
Prepričan sem, da bodo tudi delovne organizacije v bodoče bolj pozorne glede ureditve kraja, kjer živijo in delajo njihovi delavci in da bodo v ta namen izločala več sredstev kot do sedaj. Na tej osnovi bomo lahko naše cilje in želje kmalu uresničili.
Želja vseh občanov naše krajevne skupnosti, ki jo ispričujemo v tem trenutku, pa je, da se v čim večjem številu udeležite osrednjega praznovanja občinskega praznika v Rečici ob Savinji, ki bo 15. septembra 1973, rer si ogledate novo moderno šolo in naš kraj.
Ivan Jeraj, predsednik KS Rečica ob Savinji
Novi delovni prostori
Izgradnja nove skladiščne hale, ki bo omogočila zaposlitev novim delavcem, poteka po načrtu. Izvajalec del, gradbeno podjetje GRADBENIK Ljubno, zagotavlja, da bodo dela končana v predvidenem roku, to je najkasneje do konca meseca novembra letos. Z izgradnjo nove skladiščne hale, v katero bo ELKROJ preselil obstoječe skladišče surovin in skladišče gotovih izdelkov, bo na razpolago okoli 300 m površin za montažo novega šivalnega traku za proizvodnjo konfekcije.
Tako kot na že obstoječih šivalnih trakovih bo tudi na novem potekalo delo v dveh izmenah. Predvidevamo, da bomo z izpopolnitvijo obstoječih kapacitet in z nabavo novih likalnih strojev dokončno odpravili tudi nočno delo v likalnici. ELKROJ bo tako eden izmed prvih slovenskih podjetij s področja tekstilne in konfekcijske industrije, ki bo dokončno odpravil nočno delo žensk.
Na novem šivalnem traku bo ELKROJ potreboval največ nekvalificirane ženske delovne sile, ki se bo po določeni dobi priučila za delovno mesto konfekcionarja (šivalca). Večino novih delavcev bo ELKROJ dobil iz ukinjenega obrata KONUS iz Spodnje Rečice. Ti se sedaj začasno vozijo na delo v Tovarno usnja v Šoštanj. Ostale delavce pa bomo dobili s pomočjo Komunalnega zavoda za zaposlovanje iz Velenja. Tisti delavci, ki jih bo izbral zavod za zaposlovanje, bodo morali opraviti pred sprejemem na delo običajni psihofizični test. Po-
zitivno opravljen test bo pogoj za sprejem na priučevanje. Mimo zavoda za zaposlovanje ne bo ELKROJ sprejemal na priučevanje nobenih kandidatov. Priučevanje bo trajalo najdalj štiri mesece, nakar se bo opravila dokončna selekcija. Po določilih družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike občine Mozirje, ki ga je podpisal tudi ELKROJ, bodo imeli prednost pri sprejemanju naslednji kandidati:
•	samohranilci družine in matere samohranilke,
•	samski in nezaposleni brez družine,
•	mladina staršev, ki imajo minimalne dohodke,
•	mladina iz številnejših kmečkih družin,
•	poročeni, katerih zakonec je že zaposlen.
Priučevanje se bo pričelo takoj, ko bodo na obstoječih šivalnih strojih proste kapacitete.
Višji osebni dohodki
Delavski svet Elkroja je na avgustovski seji razpravljal o pomembnih zadevah in sprejel nekaj važnih sklepov.
Glede na to, da življenjski stroški naraščajo v zadnjem času hitreje kot pa osebni dohodki, se zlasti sindikati zavzemajo za to, da sef najnižjim kategorijam zaposlenih zvišajo osnove za izračun osebnih dohodkov. V ta namen tudi družbeni dogovor predvi-
deva zvišanje kalkulativnih osnov za tri najnižje skupine, uvedeni pa so bili tudi kalkulativni dodatki za nekatera delovna mesta. Delavski svet je zato sprejel sklep, da se analitična vrednost najnižje ocenjenih delovnih mest zviša od 5 do 10 točk. Na ta način najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh in s polnim delovnim časom ne bo nižji od 1.150
V teh dneh je že postavljena nova hala modne konfekcije ELKROJ Mozirje
din. Spremembe bodo veljale od 1. julija 1973 naprej.
Delavski svet je sprejel tudi spremembo pravilnika o delovnih razmerjih in sicer v poglavju, ki se nanaša na dopuste. Sprememba je bila usklajena s pozitivnimi predpisi, tako da znaša najmanjše število dni rednega letnega dopusta 18, za ostale kategorije delavcev glede na delovno dobo pa so bile ustrezno popravljene v povprečju za dva dni navzgor.
V javno razpravo je bil dan predlog pravilnika o organiziranju in delovanju delavske samoupravne kontrole. Pričakujemo, da bo le-ta sprejet na naslednji seji delavskega sveta. Volitve v delavsko samoupravno kontrolo bodo 10. septembra 1973.
Poročilo o polletnem uspehu je bilo ugodno ocenjeno. Rezultati so bili zelo zadovoljivi in so v skladu s planom za letošnje leto. Tako je bil dosežen celotni dohodek s 50,4 %, porabljena sredstva s 48,6 %, dohodek pa s 54,0 %. Povprečno izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega je znašal v mesečnem povprečju 1.852 din.
Planer-analitik Peter Sirko, ekonomist
DM GRMIČARJEV
Tudi letos so karavlo »Savinjski partizan« v Logarski dolini in pri Sv. Duhu obiskali predstavniki skupščine, UJV in družbeno-političnih organizacij občine Mozirje. Graničarjem, ki čuvajo jugoslovansko-avstrijsko mejo od Oleševe do Savinjskega sedla, so čestitali za njihov praznik in jih obdarili s praktičnimi darili. V nagovorih je bila izražena želja, da se še vnaprej ohranijo dobri odnosi, ki so se razvili med graničarji, organi UJV in prebivalci, ki živijo ob meji, kajti s sodelovanjem bodo lažje varovali naše meje.
Sprejem v karavli je bil nadvse prisrčen. V slavnostno okrašeni jedilnici so bili gostje pogoščeni z vojaškim pasuljem. Poleg karavle »Savinjski partizan« v Logarski dolini, so predstavniki občine, družbeno-političnih organizacij in UJV obiskali še karavlo na Strelčevem vrhu in mejni prehod na Pavličevem sedlu.
Graničarjem so za njihov praznik čestitali še predstavniki krajevnih družbeno-političnih organizacij iz Solčave in številni domačini.
S.	K.
ZAHVALA
Vsem gasilskim enotam v naši občini, ki so v Bočni dne 27. julija ob izbruhu močnega požara sodelovale z vso vnemo in požrtvovalnostjo, da se požar ni razširil še na ostala gospodarska poslopja, se prisrčno zahvaljujemo.
Le prisebnost in tehnična sposobnost gasilcev nam je obvarovala gospodarska poslopja, ki so zelo bližu požarišča.
Še enkrat, hvala vam!
Družini ŽMAVC in FALE iz Bočne
O NAŠI GASILSKI DEJAVNOSTI
Že v začetku leta so začele priprave za tekmovanja pionirjev in odraslih desetin, ki so bila predvidena v7 maju in juniju. In res! Pionirsko tekmovanje je bilo v7 maju. Na njem je nastopilo 6 pionirskih desetin. Pionirji GD Rečica so dosegli 1. mesto, pionirji GD Nazarje 2. mesto in GD Gornji grad 3. mesto. V istem mesecu je bilo pionirsko tekmovanje Občinske GZ Mozirje, Velenje in Žalec. Od 9 nastopajočih desetin je dosegla pionirska desetina GD Gornji grad
4.	mesto, desetina GD Nazarja 6. mesto in desetina Gorica ob Dreti 7. mesto. Operativna desetina GD Rečica ob Savinji se je dne 30. 6. 1973 udeležila gasilskega tekmovanja v WEISRERGU pri Gradcu v Avstriji in izmed 9 nastopajočih slovenskih desetin dosegla 4. mesto, kar je sorazmerno lep uspeh.
IMV. Pretežni del finančnih sredstev so prispevali tamkajšnji prebivalci v7 denarju in lesu, člani-gasilci pa izvedli nabiralno akcijo, v kar so vložili dosti brezplačnega dela. Motorno brizgalno in gasilski avto je izročil društvu predsednik SO Mozirje Jože Deberšek, ki je ob tej priliki izrekel vse priznanje članom društva za njihovo neseDično in požrtvovalno delo. Predsednik občinske GZ pa je izročil društvu diplomo v spomin na ta pomemben dogodek. Istočasno je izročil predsedniku SO Jožetu De-beršku gasilsko odlikovanje GZ Slovenije, kot priznanje za naklonjenost ter razumevanje gasilstva v občini.
Dne 15. julija 1973 pa je praznovalo GD Radmirje 75-letnico. Gasilska društva so se zbrala pri gostilni »Majcenovič« in nato v povorki prišla na slavnostni prostor pri gasil-
Pred nedavnim je pogorelu pri Jožetu Irmančniku, po domače pri Osredneko-vem. Suho vreme in vročina predstavlja za hiše, gospodarska poslopja in seveda gozdove precejšnjo nevarnost glede na možnost nastanka požara. Zato je potrebna v tem letnem času veliko večja previdnost
Občinsko tekmovanje odraslih gasilskih desetin pa je bilo dne 3. junija 1973 v Šmartnem ob Dreti. Na tem tekmovanju je nastopilo 15 operativnih desetin in od teh je dalo GD Gornji grad kar 2 desetini. Izjema je bilo GD Ljubno ob Savinji, ki se edino v občinski GZ ni udeležilo tekmovanja. Na tem tekmovanju je GD Nazarje doseglo 1. mesto, GD Rečica ob Savinji 2. mesto in GD Šmartno ob Dreti 3. mesto, GD Gornji grad A desetina pa 4. mesto. Tekmovanje je organiziralo GD Šmartno ob Dreti, za kar mu gre vse priznanje in zahvala. Zato je tekmovanje uspelo na splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih. Poleg operativnega dela so bile v letošnjem letu nekatere prireditve, ki jih je vredno omeniti.
V nedeljo, dne 8. junija 1973, je GD Nova Štifta predala svojemu namenu novo motorno brizgalno znamke »Rosenbauer« in nov gasilski avto
skem domu. Predsednik društva je otvoril slovesnost in pozdravil predsednika SO Mozirje Jožeta Deberška, predsednika Občinske GZ Mozirje in zastopnika ZKZ Mozirje ing. Plaznika. Po branju kronike je predsednik SO Jože Deberšek pozdravil navzoče in čestital društvu k tako visokemu jubileju. Predsednik Občinske GZ pa je izročil društvu diplomo ob praznovanju tega jubileja, posamezim gasilcem pa izročil značke, kot priznanje za dolgoletno službovanje. K uspehu prirediti ve in dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi lepo sončno vreme.
22. julija 1973 pa je praznovalo 90-letnico svojega obstoja drugo najstarejše gasilsko društvo v občini Mozirje, GD Gornji grad. Do 14. ure so se zbrali gasilci pri gasilskem domu, nato pa odšli v povorki na slavnostni prostor pri zadružnem domu. Vse prisotne je pozdravil predsednik
društva Slavko Hren. Med prisotnimi je oozaravil zastopnika predsednika SO in istočasno zastopnika pokrovitelja Hinka Čopa, predstavnika republiške GZ Vilija Špata, predsednika Občinske GZ Mozirje Hriberška, tajnika Občinske GZ Mozirje Pod-sedenška, zastopnika Občinske GZ Kamnik in vse ostale. V uvodnih besedah je predsednik orisal dolgo pot društva. Poudaril je, da je praznovanje tembolj pomembno, ker društvo istočasno predaja svojemu namenu novo motorno brizgalno »Rosen-bauer« in nov gasilski avto IMV. Zahvalil se je vsem. ki so karkoli prispevali k nakupu tega orodja, tudi Občinski GZ, ki je prispevala iz sklada za požarno varnost znesek
10.000,00 din. Dejstvo je namreč, da so člani društva organizirali Zbiralno akcijo za sredstva, da je nakup uspel. Hinko Čop je v svojih pozdravnih besedah izrekel vse priznanje društvu za tolikšen uspeh in čestital društvu k tako visokemu jubileju. Prisotne je pozdravil tudi zastopnik republiške GZ Vili Spat, izrekel čestitke k tako visokemu jubileju in uspehu pri nabavi orodja. Nato je spregovoril predsednik Občinske GZ Mozirje, ki je orisal razvoj gasilstva vse od začetka ustanavljanja »Požarnih bramb« na Slovenskem in govoril o tem, kaj je vodilo naše prednike do tega, da so začeli organizirano gasiti požare. Poudaril je, da ima gasilstvo pomembno mesto v naši družbeni skunnosti, ki mu je zagotovljeno z ustreznimi predpisi. Omenil je sodelovanje GZ s civilno zaščito in njeno vključevanje v splošni ljudski odpor.
mcu je izrekel zahvalo v imenu občinske GZ vsem tistim, ki so karkoli {»uspevali k nakupu nove motorne brizgalne in gasilskega avtomobila. Nato je prisotne pozdravil zastopnik občinske GZ Kamnik in izrazil željo, da bi bila cesta Gornji grad—Kamnik čimprej rekonstruirana, kar bi po njegovem mnenju prav gotovo pripomoglo k boljšemu sodelovanju med gasilci. Navzoči so to mnenje sprejeli z aplavzom.
Nato je zastopnik predsednika SO Hinko Čop slovesno predal predsedniku društva novo motorno brizgalno in nov gasilski avto. To je bil seveda najbolj slovesen trenutek prireditve, ki bo ostal vsem prisotnim prav gotovo še dolgo v spominu. Sledilo je pripenjanje spominskih trakov, ki sta jih darovali SO in občinska GZ Mozirje. Zastopnik Republiške gasilske zveze je oodelil društvu gasilsko odlikovanje uZJ ob 90-letnici društva. Posameznim gasilcem in članom društva pa je podelil odlikovanja. Predsednik občinske GZ je izročil društvu diplomo in podelil posameznim gasilcem značke za dolgoletno službovanje.
Franc Hriberšek
srečanja
mladih
KOZJANSKO 73
Na veliko akcijo slovenske mladine pri izgradnji nove ceste na Kozjanskem, je tudi OK ZMS Mozirje poslala svoje predstavnike, ki skupaj z mladimi dijaki, delavci in vojaki utrjujejo cestišče za novo asfaltirano cesto, ki bo povezala prometno omrtvičene predele med vasmi Planina, Prevoje in Lesično.
Desetero kozjanskih vasi dobiva moderno cesto, roke, ki bodo pomagale manj razvito slovensko območje enakovredno vključiti v tovorni in turistični promet. Več kot 400 mladih brigadirjev bo s svojim delom prispevalo k tej veliki udarniški akciji in tako izkazalo solidarnost do prebivalcev, ki so do sedaj živeli v precej neenakopravnem položaju glede na ureditev ostalih delov Slovenije.
Na poziv Republiške konference je OK ZMS Mozirje poslala v akcijo na Planino pri Sevnici mladince: Mirka Zavolovška, ki se je s svojim delom izredno izkazal — (bil je sekretar partije v prvi skupini), Srečka Prislana ter Janeza Vrtačiča.
Da bi spodbudili mladince za udarniško delo, so predstavniki OK ZMS Mozirje obiskali brigadirje na Planini in se zanimali za njihovo delo in počutje.
Tov. Janez Vrtačič je ob srečanju povedal naslednje:
»Prvič sem v brigadi. Delo, šport, pesem in tovarištvo nas druži in navdušuje. V Šeškovi brigadi je 32 brigadirjev mladincev .iz vseh krajev Slovenije. To je brigada prijateljstva in tovarištva.
Za prizadevnost in uspešnost pri delu je bila imenovana v udarno brigado. Ponosem sem, da lahko »krampam in lopatam« s temi tovariši!«
Seškova brigada utrjuje bankine in dela obcestni jarek na področju Planinske vasi. Vsak dan. Od 6. do 13. ure brigadirji delajo, popoldneve pa izkoristijo za krajše izlete, športna srečanja, kulturne prireditve in zabavo.
Sodeč po navdušenju brigadirja, to ne bo njegova zadnja akcija. Povedal bo svojim mladim prijateljem, da čas delovnih akcij še ni mimo. Letos je treba pomagati Kozjancem, drugo leto mogoče drugje. Tudi doma še ni vse storjeno. Janez bo med prvimi v takšnih akcijah, tudi v Savinjski dolini!
Pepi MIKLAVC
MLADINSKI
UDELEŽBA V BRIGADI »AVNOJ 73«
Tudi OK ZMS Mozirje je poslala na pohod svojega predstavnika. Mirko Zavolovšek, ki je predsednik komisije za SLO pri OK ZMS Mozirje, se je udeležil pohoda kot predstavnik mladincev mozirske občine. Pohod mu bo služil tudi kot dobra šola za organizacijo podobnih manjših pohodov na območju naše občine.
21.	julija je odšla na pot v Jajce tretja mladinska brigada »Avnoj 73«. Vodila sta jo komandant Ludvik Filo, ki je predsednik komisije za SLO pri RK ZMS v Ljubljani in Janko Gregorič kot komisar, ki je bil pred tridesetimi leti eden izmed spremljevalcev slovenskih delegatov na poti na II. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Skupaj so praznovali dan vstaje slovenskega ljudstva, nato pa so odšli na pohod skozi Livno, Glamoč, Drvar, Kulen vakuf, Donji Lapac, Plitvice, Otočac, Vinico, Črnomelj, Črmošnjice, Bazö 20 v Kočevskem Rogu, do Kozjanskega, kjer je bilo 5. avgusta konec pohoda.
Brigadirji so na svoji poti imeli različne prireditve (imeli so svoj pevski zbor in recitatorje), prebivalci krajev, skozi katere so potovali pa so jim povsod pripravili prisrčen sprejem.	pepi MIKLAVC
IZ AKTIVA ZMS LUČE
Tudi letos je bilo mnogo spominskih svečanosti ob Dnevu Borca. Mladi iz Luč smo skromno proslavili ta praznik. Na predpraznični večer smo na »Breznici« pripravili taborni ogenj. Ob spremljavi kitare smo zapeli nekaj pesmi, ki spominjajo na težke dneve našega boja v času okupacije.
V akciji za izgradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu je sodeloval tudi naš kraj. Družbenopolitične organizacije v Lučah so prispevale denarna sredstva.
Ker naš mladinski aktiv nima denarnih sredstev, smo se zadolžili, da bomo pobirali prisveke od vaščanov. Tega dela sta se z veliko vnemo lotila mladinca VANCE in MITJA.
Meta ROBNIK
Dva seminarja
Republiška konferenca ZMS v Ljubljani je pred kratkim organizirali več strokovnih seminarjev, ki so se jih udeležili tudi nekateri naši mladinci.
V Kopru je bil seminar za programske vodje mladinskih klubov Slovenije. Udeležil se ga je tov. Alojz Hofbauer, predstavnik klubov pri OK ZMS Mozirje. Program seminarja je bil zelo pester in obširen, saj je zajemal deset različnih tem s področja kulturno-vzgojnega dela.
O seminarju je tovariš Hofbauer povedal naslednje:
»Seminar lahko zelo pozitivno ocenim. Bilo bi zelo koristno, če bi se seminarja lahko udeležilo še več predstavnikov mladinskih organizacij. S pridobljenim znanjem in izkušnjami bi pravo klubsko življenje na našem območju mogoče le do-dobilo noge.«
Seminar za predstavnike družbenoekonomskih odnosov (DEO) pri mladinski konferenci je bil v Železničarskem domu na Pohorju. Udeležil se ga je predsednik komisije za DEO pri OK tov. Zlatko Pajk. Povedal je, da je bil seminar prava šola in da je vseboval teme o aktivnosti mladine znotraj delovnih organizacij, o vlogi mladine v SLO, samoupravljanju v TOZD, o delitvi dohodka med TOZD, OZD in drugo. Ob zaključku seminarja je bil pogovor s političnim aktivom tovarne MTT iz Maribora, ki že ima ustanovljene TOZD.
Ker so tovrstni seminarji potrebni pa tudi dragi, pričakujemo od udeležencev konkretne rezultate. V svojem delu naj pokažejo, da so se resnično nekaj naučili in prenesli znanje na druge, kar je o-snovni namen seminarjev.
Pepi Miklavc
Konec junija so se zaprla šolska vrata in mladi so se vrnili iz šol domov na zaslužene počitnice. Le-te pa si nekateri težko zamišljamo brez nogometa. Ob pomoči in razumevanju starejših nogometnih privržencev ter pod pokroviteljstvom ObZTK Mozirje, se je v začetku julija ustanovila občinska nogometna liga, ki jo sestavlja šest ekip: Ljubno, Rečica, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti in Kokarje. Že prve tekme so pokazale, da je zanimanje za nogomet v teh krajih precejšnje, saj se je na nekaterih tekmah zbralo 200 in več gledalcev. Vse ekipe igrajo izredno
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA
športno, pohvaliti pa velja tudi sodnike. Odigrana srečanja so že pokazala, da se za prihodnost nogometa v naši občini ni treba bati.
Dosedanji rezultati: Ljubno — Kokarje 8:0, Rečica — Nazarje 3:4, Mozirje ■— Šmartno 0:3, Nazarje — Ljubno 1:3, Mozirje — Rečica 3:3, Kokarje — Rečica 2:9, Ljubno — Mozirje 3:1, Ljubno — Rečica 5:0, Mozirje — Nazarje 1:2, Nazarje — Šmartno 6:5, Kokarje — Mozirje 3:7, Šmartno — Kokarje 6:5.
Iz rezultatov je razvidno, da so nogometaši Ljubnega še vedno najboljši v občini. Malo slabše so ekipe iz Na-zarja, Šmartnega, Mozirja ter Rečice, ki pa so med seboj zelo izenačene. Najmanj je pokazalo mlado moštvo iz Kokarij. Ob koncu bo zmagovalna ekipa prejela prehodni pokal.
Božo Križnik
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Oddelek za občo upravo in družbene službe
RAZGLAS
Vse lastnike motornih koles — mopedov, ki jim je potekla veljavnost prometnih dovoljenj,
obveščamo,
da bo redna letna registracija mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem redu:
1.	Na krajevnem uradu Ljubno ob Savinji:
—	v ponedeljek, dne 24. septembra 1973 od 7. do 15. ure za območje KU Luče in Solčava;
—	v torek, dne 25. septembra 1973 od 7. do 15. ure za območje KU Ljubno ob Savinji;
2.	Na krajevnem uradu Gornji Grad:
—	v sredo, dne 26. septembra 1973 in četrtek, dne 27. septembra 1973 od 7. do 15. ure za območje KU Gornji grad;
3.	Na sedežu Skupščine občine Mozirje:
—	v petek, dne 28. septembra 1973 od 7. do 15. ure za območje KU Nazarje in Rečica ob Savinji;
—	v ponedeljek, dne 1. oktobra 1973 od 7. do 15. ure za lastnike iz območja matičnega urada Mozirje.
Vsak dan registracije bo delo na registraciji prekinjeno eno uro, in to od 12. do 13. ure.
Na mestu registracije se bodo opravljali tehnični pregledi mopedov, traktorjev in priklopnikov.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije mopeda za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrske tablice. Ob vrnitvi morajo predložiti tudi prometno dovoljenje.
GP »GRADBENIK« LJUBNO OB SAVINJI VAM JE Z IZGRADNJO NOVE BETONARNE OMOGOČILO, DA SE IZOGNETE TEŽAVAM PRI NABAVI CEMENTA IN GRAMOZA. SVETUJEMO VAM, DA PRI NAS KUPITE SVEŽ BETON, KI GA PROIZVAJAMO' V VSEH VRSTAH IN PO KONKURENČNIH CENAH.
1. BETON IZ SEPARIRANEGA GRAMOZA:
Vrsta betona	Cena za 1 m3 brez prom. davka	Cena za 1 m3 s 27,5 % prom. davka
MB 100	240,00 din	306,00 din
MB 150	260,00 din	331,50 din
MB 200	280,00 din	357,00 din
MB 250	300,00 din	382,50 din
MB 300	330,00 din	420,75 din
2. BETON IZ NARAVNEGA REČNEGA GRAMOZA — ZA NEARMI-		
RANE KONSTRUKCIJE:		
Vrsta betona	Cena za 1 m3 brez prom. davka	Cena za 1 m3 s 27,5 % prom. davka
MB 100	200,00 din	255,00 din
MB 150	220,00 din	280,50 din
Cene veljajo franko kamion betonarna Ljubno ob Savinji za 1 m3 vgrajenega betona (ca. 1,15 m3). Za privatne kupce veljajo cene s prometnim davkom.
Beton je potrebno naročiti en dan pred dobavo v komerciali GP Gradbenik, Ljubno ob Savinji.
Po potrebi in na željo kupca dostavljamo beton z lastnimi prevoznimi sredstvi po ugodnih cenah.
Gradbeno podjetje »GRADBENIK«
Ljubno ob Savinji Tel. Ljubno 19
Kako organizirati ustavno razpravo
Izvršni odbor občinske konference SZDL je na seji 13. junija 1973 sprejel program razprave o osnutkih novih besedil zvezne in republiške ustave.
Imenovan je bil 32-članski koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo člani družbenopolitičnih organizacij, predstavniki sindikatov, predstavniki krajevnih skupnosti, predstavniki društva inženirjev in tehnikov ter društva ekonomistov.
Na prvi seji koordinacijskega odbora je bil potrjen program razprav. Javna razprava bo potekala po posameznih interesnih področjih. Teme bodo usmerjene predvsem na poglavja ustave, ki obravnavajo:
#	družbeno-ekonomske odnose in družbeno-ekonomski sistem v gospodarskih organizacijah;
#	lokalno samoupravo, občino in delegatski sistem v krajevnih skupnostih;
#	delovanje in vlogo samoupravnih interesnih skupnosti.
Organizator javne razprave o osnutkih novih besedil zvezne in republiške ustave je občinska organizacija SZDL in to v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih organizacijah in društvih.
V temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih in delovnih skupnostih bo javne razprave organiziral občinski sindikalni svet.
Pri neposredni organizaciji javne razprave bodo sodelovale tudi organizacije ZK, Zveze združenj borcev NOY, aktivi ZMS in sveti v krajevnih skupnostih. V organizacijah združenega dela pa vodstva osnovnih organizacij ZK, ZMS, aktivi ZZB in samoupravni organi.
Da bi v teku javne razprave sproti registrirali vsa vprašanja, pripombe in predloge ter jih sproti posredovali ustreznim ustavnim komisijam, je pri koordinacijskem odboru ustanovljena posebna skupina.
Pričetek javne razprave bo 10. septembra, končala pa se bo 15. oktobra na skupni seji vodstev vseh družbe-no-političnih organizacij, na kateri bo podana politična ocena razprave, vprašanj, predlogov in pripomb, ki se bodo zabeležila v javni razpravi.
TRIJE NAENKRAT
V Solčavi, točneje rečeno v Robanovem kotu in Rogovilcu, so pred nedavnim slavili pomembno slavje. Kar trije zakonski pari so slavili zlato poroko, in sicer Jože POLIČNIK, star 80 let, z ženo Elizabeto, 73 let iz Solčave, Kristjan PRAPROTNIK, 75 let, z ženo Lucijo, 78 let ter Janez DEŽMAN, 74 let, z ženo Mihaelo, 76 let, oba para iz Robanovega kota.
Iskrenim čestitkam za uspešen in srečen zakon vsem zlatoporočencem, ki so bile izrečene od sorodstva in Solčavanov, se pridružuje tudi uredništvo »Savinjskih novic«.
nje leto je bila nabavljena motorna brizgalna, eevi in ostalo potrebno orodje ter uniforme. Gasilska četa Nova Štifta je imela že pred vojno preko sto članov in je bila številčno najmočnejša daleč naokoli.
V	zadnjem času se je čedalje bolj kazala potreba po nabavi nove motorne brizgalne in avtomobila. Društvo se je odločilo nabaviti novo mo-torko v čim krajšem času. Želje so podprli vsi okoličani. Začela se je zbiralna akcija. Vsak je prispeval po svoji moči.
V	nedeljo, dne 8. julija so domačini in okoličani proslavljali uspehe, ki so jih dosegli v tako kratkem času. Prav je, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem kmetom in delavcem, ki so društvu pomagali z denarnimi prispevki ali pa z lesom.
Tone Sternad
ZIVINOZDRAVNIK:
9.	9. 1973 — Tone RESNIK, dipl. veterinar, Mozirje.
16.	9. 1973 — Jože MERMAL, dipl. veterinar, Ljubno ob Savinji.
23.	9. 1973 — Drago LUKAN, dipl. veterinar, Gornji grad.
30.	9. 1973 — Tone RESNIK, dipl. veterinar, Mozirje.
7.	10. 1973 — Jože MERMAL, dipl. veterinar, Ljubno ob Savinji.
GROBNICA IZ PRAZGODOVINE
Ivan POLAK iz Šentjanža je pri izkopavanju dovoza v garažo naletel na grobnico, za katero arheologi domnevajo, da je iz 8. stoletja pred našim štetjem.
Ko je Ivan Polak kopal dovoz v garažo, je naletel na kamnito ploščo, ki je pokrivala grobnico. O odkritju grobnice je takoj obvestil Pokrajinski muzej v Celju.
Gasilci PGD Nova Štifta in njihovi gostje
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK:
Od 10. 9. 1973 od 7. ure do 17. 9. 1973 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad.
Od 17. 9. 1973 od 7. ure do 24. 9. 1973 do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji.
Od 24. 9. 1973 od 7. ure do 1. 10. 1973 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 1. 10. 1973 od 7. ure do 8. 10. 1973 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 8. 10. 1973 od 7. ure do 15. 10. 1973 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad.
OB PRAZNIKU GASILCEV V NOVI ŠTIFTI
Gasilsko društvo v Novi Štifti je bilo ustanovljeno leta 1937. Že takrat je bil zgrajen gasilski dom. Nasled-
Predsednik skupščine občine Mozirje Jože DEBERSEK je krstil novo motor- Ivan POLAK ob grobnici, ki jo je nano brizgalno	šel pri svoji hiši
Osnovna šola Mozirje obvešča starše Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, da bo vpis v vrtec Rečica ob Savinji od 10. do 14. 9. 1973 od 8.—12. ure na osnovni šoli Mozirje. Vpisovali bomo otroke od dopolnjenega 3.—7. leta starosti.
Prednost pri vpisu imajo:
1.	otroci zaposlenih mater samohranilk,
2.	otroci obeh zaposlenih staršev,
3.	otroci, ki živijo v slabših socialnih razmerah.
Sprejetih bo 20 otrok.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvoda.