BORISOV: Dom. P\ «j /"7 ra^' ^]er seni Prebival svoje zadnje čase, je jako go- \ \ inl / / rat- Ozke doline stražijo nebotične gore, obra- \ \ fi^ / / stene P° pobočjih z nizkim grmovjem. Semtertja \ \ /\ ¦ / / so po pobočjih prelepe planine, hraneče na tisoče 1 v_L—^^J ljudi, zakaj živinoreja je skoro edini dohodek ljudi I t-------n/\ v teh krajih. II \ \ Po samotnih grapah in večjih planotah so raz-II \ l tresene borne vasice, podobne skritim ptičjim / / l l gnezdecem v gostem vejevju pragozda. Semtertja / / \ \ stoje posamezne hišice, naslonjene na skale in za- / / \ \ varovane proti plazovom z mogočnimi skalnatimi stenami. Ob hišicah so vrtovi, z veliko skrbjo ob- delani in negovani z ljubeznijo. Če ima človek malo, ve ceniti vrednost mnogo bolj kot oni, ki ima veliko. Zato je tukaj vsak kotiček, vsak košček zemlje lepo obdelan, kraji pa, ki niso pripravni, so pa zasajeni z drevjem. Dobri ljudje prebivajo tu. Velika je njih ljubezen do rodne grude in do dela. Semkaj ne zaidejo tako lahko razvade, ki se trosijo iz mest po večjih krajih dežele. A četudi uvaja mladi svet nove navade, se te kaj kinalu zopet pozabijo. Na prvi pogled so videti ljudje trdi kot skalovje, ki jih obdaja, a člo-vek, ki jim je pogledal globlje v dušo, dobi o njih drugačno sliko, kot jo kažejo na vnanje. Gore so njihov zaklad. Brez njih bi ne mogli živeti. Dajejo jim virov za obstanek, in navezani so nanje z vso dušo. 2e prva leta mladosti pre-živi skoro vsak visoko gori v planinah, kamor goni očetovo drobnico. Ko odraste, nastopijo pastirsko službo mlajši, on pa se poprime težavnejših del. Treba je pripraviti drv, kositi seno in pozimi po snegu spravljati seno in drva v dolino. — Čez leto prebije več Ijudi po tri mesece na planinah. Tam imajo opraviti le z živino. Treba je delati maslo, skuto in sir in sprav-ljati to globoko dol v vas in od tam zopet naprej v mesta. —. 172 .^- A koliko duševnih spominov hranijo te gore v sebi. Mnogim očetom so vzele gore sinove: po strmi pečini se je plazil morda za izgubljeno ovčico in padel globoko v prepad. Našli so čez več dni mrtvega. Nekaj let nato je morda oče šel z bremenom sena po ozki stezi nad prepadom. Omahnil je in padal z bremenom vred od skale do skale. Mnogo jih redijo gore, a mnogo jih tudi pogubijo. A na poslednje nihče ne misli, Ijudje so temu popolnoma privajeni. Ljubezen do svojih gor se jim zaradi tega ne zmanjša prav nič, morda celo poveča. Namen imam govoriti o Alojziju Strmolcu, ki sem ga spoznal v teh gorah. Mož najboljših let je bil, ko sem govoril prvič z njim. Svojo hišico si je sezidal pod visoko strmino, zato so mu rekli po domače Strmolec. — Bil je dolgo časa po svetu, zato je vedel marsikaj, česar drugi niso vedeli. Ko je bil še mlad, so imeli hiso v vasi. Desetletnemu Alojziju se je ubil oče v gorah, ko je spomladi sekal drva. Tudi njegova sestra Marjeta je padla nekoe čez skalovje in se tako poškodovala, da je hirala več let. Neko zimo je resno zbolela in umrla. Vzrok je bil med drugim tudi ne-srečni padec. Zdaj je bil Alojzij pri hiši sam z materjo. Ona je gospodinjila, on pa je do štirinajstega leta gonil živino v goro. Vsako jutro mu je mati naročala, naj se pazi in ogiblje nevarnih krajev. A Alojzij je vkljub temu plezal po najnevarnejših mestih. — Pozneje je opravljal druga dela v gorah in bil pogosto v nevarnosti, da se ponesreči, kot se jih je že toliko in toliko. Mati še ni pozabila nesreč, ki sa jih zadale gore njeni družini, in bala se je vedno bolj za edinega sina Alojzija. Ko ie imel Alojzij šestnajst let, je bila v dolini naprodaj lepa hišica s precejšnjim posestvom. Brez premteleka je Alojzijeva mati prodala staro domačijo in se preselila v dolino. Bala se je, da bi se ji ne ponesrečil še sin tu v gorah. A ko so prišli v dolino, ji ni bilo več obstanka v novi hiši. Vedno je hodila nazaj v domačo vas in neko zimo ostala pri sorodnikih v domači vasi, ker je nenadno zbolela in ni mogla več nazaj. Umrla je še tisto zimo v domači vasi. Alojzij je v dolini slabo gospodaril. Mlad je še bil in neizkušen, in šlo mu je vse rakovo pot. ŽiVine ni mogel toliko rediti, kot bi je lahko doma v gorah, ker ni imel travnikov in palnikov, od poljskih pridelkov pa ni imel nikdar toliko dohodkov, kakor so jih imelf prejšnje čase od živine. Zgodilo se je, da je moral Alojzij prodati svoje posestvo, sicer bi ga bili zarubili. Od razprodaje mu ie ostala še malenkostna vsota, tako da ni mogel upati, da si s tem denarjem še kdaj opomore, kaj še, da si kupf hišo. Moral je iti po svetu. Nekoč je šel prej še pogledat v domačo vas. Zvečer je šel v luninem svitu, da bi ga ljudje ne videli, ker ga je bilo sram, da ie tako daleč zagospodaril. Devin na Goriškem. -—. 174 ••- Takrat se je Alojziju zdela dornača vas tako lepa in mila! Kot topla gnezdeca so sedele hiše po grapah in planjavah, on pa je izgubil to zave-tišče morda za vedno. Drugo jutro je odšel. Deset let ga ni bilo nazaj. Dasiravna je imel pri odhodu že dvajset let, se je šel vendar učit še zidarstva. V začetku je delal le za hrano, in kako kronico mu je vrgel ob sobotah podjetnik. Pozneje je postal dober delavec in imel je dobre zaslužke. Denar je hranil, ker je hotel na vsak način sezidati novo, lepo hišo v svojfh gorah. Čez deset let je prišel res nazaj. Ljudje so se mu čudili, ker so ga že uvrstili med izgubljence. Kmalu je kupil za prisluženi denar nekaj njivic in neko strmino. Spo-daj, tam, kier se je strmina končala, je začel zidati. Delal je skoro vse sarn. Le za stvari, ki jih nikakor ni mogel izvršitj sam, je dobil poraočnika. Tako je pridobil zopet nazaj, kar je bilo že skoro za vedno izgubljeno1. Kadar ie pozneje komu pripovedoval, kako> je zidal hišo, je vedno' omenjal, da človek v tujini ne more biti nikdar tako srečen kot doma. Z veliko Ijubeznijo se je oklenil Strmolec svoje nove hiše. Vsako ma-lenkost je takoj popravil, zasadil okrog hiše vinsko trto in sadno drevje. Mnogo let je živel Strmolec srečno v svoii novi hišici. Lepo je skrbel za dom in družinico, dokler ni prišla nova nezgoda: PriSla je vojna, gore je zasedel sovražnik, in ljudje so zbežali v sosedno deželo. Kaj bo z njiho vimi bornimi hišicami, ki so jih s toliko Ijubeznijo gradili? Kdo ve! Morda jim prizanese bojna vihra. Če pa jih zadene usoda razdejanja, bodo gra-dili ljudje nova topla gnezdeca, gradili s solzami m še z večjo ljubezniio...