66
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja* — V zbornici poslancev 18. dne t. m. je ministerstva predsednik predstavil nova ministra barona Conrada za učnega in barona Kriegsaua za finančnega ministra. To so vam Časniki7 vzlasti ustavo-verski, polni obiranja novih ministrov; še manj milosti, kakor baron Conrad, pa nahaja baron Kriegsau pri usta-vovercih, ki ga zovejo klerikalca itd. Tudi nam ostaneta oba ministra nerešena uganjka, dokler ne vidimo njunih dejanj. Baron Conrad se je jako možato držal, ko so ga ustavoverci v zbornici pestili za to, naj razodene svoje mnenje o novodobnih šolskih postavah, ali podrlo nam je srce do njega zopet to, kar „Tagespošta" poroča — če se ne laže — da je govoril, ko je slovo jemal od deželnega šolskega sveta dunajskega in sedanje šolske postave imenoval izvrstne (vor-trefflich) z dostavkom, da je ljudstvo vkljub marsika-kemu nasprotovanju jako zadovoljno ž nji mi." Ce je baron Conrad res tako govoril, kakor „Tagsp." poroča, ne vemo, pri čem da smo. Res željno čakamo uže obravnav prora čunovi h, da se pri teh razjasni, kar je še zmerom megleno.
Ko je grof Taaffe v seji 18. dne t. m. predstavil nova ministra, je odgovoril interpelaciji poslanca dr. Mengerja o spomenici čeških škofov, ki zahte vajo predrugačenje ljudskega šolstva o cerkvenem in narodnem oziru. Odgovor ministrov povdarja, da se ne smejo prezirati skušnje preteklih 12 let (oho klici na levi, dobro-klici na desni), in Če te skušnje kažejo sem ter tje potrebo prenaredbe, bodi vladi dolžnost, predrugačiti po administrativni poti, kar je napačnega. (In zopet za-done*  oho klici na levi, prav tako-klici na desni).
Nasledek te desnici povoljne Taaffejeve objave je bil, daje knez Lichtenstein svoj predlog: „naj vlada šolske postave v verskem in narodnem smislu predru-gači, nazaj vzel.
— V seji državnega zbora 20. t. m. se je obravnaval predlog Lienbacherjev, da bi se dolžnost v ljudsko šolo hoditi od 8 let znižala na 6 let. Za ta predlog so govorili tudi nekteri levičarji, ki pač dobro čutijo, da je šolsko breme za kmečko ljudstvo prehudo, in se hočejo s tem svojim kmečkim volilcem zopet prikupiti, pa ob enem so povdarjali, da se načela dosedanjih šolskih postav ne smejo spremeniti. Pri tej priliki je poslanec dr. Rus novega naučnega ministra barona Conrada zel6 pestil, naj vendar pove, ali hoče delovati v duhu Stremarjevem, a baron Konrad je samo odgovoril, da vlada nima nič zoper to, da se Lienbacherjev predlog izroči posebnemu odseku, o svojih mislih in namenih pa je molčal, in liberalci zopet ne ved6, pri Čem da so. Pri glasovanji bil je potem sprejet nasvet Lienbacherjev, da se njegov predlog izroči posebnemu odseku 24 udov, ki ga bodo volili v prihodnji seji 24. t. m.
Bolj važna kakor zarad tega predloga bi bila zadnja seja skoraj postala zarad neke druge reči. Liberalci so »amreč nameravali staviti predlog, da naj se o odgovoru   ministra    Taaffeta   gltde   spomenice   čeških
škofov prične obravnava, ker jim ta odgovor ni posebno po volji. Ko so pa videli, da je desnica v večini, in bi ta predlog ostal v manjšini,   so to popustili.
Tudi o Idrijskih delavcih se ni pričela obravnava, dasi ministrov odgovor zavrača trditve znane interpelacije. Radovedni smo, kaj Idrijčani porekć na ta odgovor, ki se ne strinja s tem, kar so oni poročali o plačah tamošnjih rudarjev.
Hrvatsko. Iz Zagreba. — Kar se je dolgo kuhalo, skuhalo se je zdaj. Ban M ažuran i e je odstopil in grof Ladislav r^ejačevič je na njegovo mesto imenovan za bana hrvatskega. Ali so samo Madiari povod tej premembi, ali so sodelovali tudi drugi faktorji, to danes ni še popolno jasno. ,,Obzor" mnogo piše o ostavki Mažuraničevi, a več menda zamolčuje. O Pe-jačeviću piše: „Čovjek uman i izkusan , bogat i skroman, jednom se rukom rukuje u najviših kruzih monar-kije, drugom dohvaća mršavu ruku poštenoga našega seljaka. Ovakav čovjek, kad tvrdo odluči, može mnogo započeti i izvesti."
Iz Rusije. — Princ Aleksander Hesenski, kije prišel na gosti v Petrograd, opisuje v pismu do svoje soproge zadnje zločinstvo nihilistov takole: „Na kolodvoru so u$e čakali vsi sinovi carjevi in knez bolgarski, ter so me spremili v zimsko palačo. Na stolbi me je čakal car. Sli smo po mostovži v njegove sobane, kar po palači strahovito zagrmi. Tlak se je vzdignil kakor da bi bil potres, in plinova razsvitljava na mostovži je ugasnila. Popolnoma tema je nastalo, in prah ter smrad po smodniku ali dinamitu nam je v nos udaril. Nam so klicali, da je velik svečnik padel s stropa na mizo v sobi, kjer je bilo kosilo za carsko rodbino in njega gosti pripravljeno Carevič naslednik, vćliki knez Vladimir in jaz smo tja hiteli, grof Adlerberg je pa ostal pri caru. V sobo prišedši smo videli, da so vsa okna popokala, stene so bile razrušene, ni bilo dvomiti, da se je podkop razpočil pod sal6nom." — Preiskave, katere je vodil tudi znani general Totleben, so potrdile, da so v sobi pod salonom prižgali nihilisti dinamit. Prijelo se je uže nad 200 osob, sumljivih.