proletarec je delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Miike
. official organ of
* t
j. s. f. and its educational bureau
ST.—NO. 1946.
CHICAGO 23, ILL., Z7. DECEMBRA (December 17), 1M4. -»bii.Bed W«e»ly »t 2»01 8. L»wnd.l. Avt.
•ta
LETO— v uL. XXXIX.
VOJNA NA rACIFIKC morda nima toliko posornosti kakor v L v ropi. a tc vrši v prav tako ogromnem obsega. Gornje Je slika s otoka Leite, ko ameriške čete prebrodajejo močvirja v napadih na Ja**"*« postelje.
Zed. države vzlic svoji sili brez pravega vpliva
grki nad zavezniki zelo razočarani.-papež skuja dobiti v diplomaciji vodilno vlogo..— nemški uspehi na zapadni fronti. — napadi na rusijo
Zed. države so sedaj v četrtem letu vojne. V njej so ogromno prispevale posebno mate-rijalno. Toda v vplivu niti z daleč še nimajo tiste vloge, kakor jim je bila prerokovana.
Razočaranje v Grčiji Ker so zalagale svet materi-jalno in v propagandi pa z obljubami, da bo to vofha za idealistične principe, je vas od osi-šča zatirani svet pričakoval od te dežele rešitev izpod okupatorjev in pa pomoči za rešitev izpod vzrokov, radi katerih je fašizem nastal.
To se ni zgodilo. United Press poroča iz Grčije, da je ondotni narod kar presenečen, ker dopuščamo, da gre Grčija izpod ene v drugo okupacijo — to se pravi, izpod nemške pod angleško ne glede na njene interese.
Angleži je niso niti osvobodili, nego prišli tja šele ko so se morali Nemci iz nje umakniti pod pritiskom rdeče armade. A ko so odšli eni okupatorji, so prišli drugi, in prvi kot drugi vsak s svojim namenom, ki nimajo z intersi Grčije nič skupnega.
Grško ljudstvo je ostrmelo, ko je spoznalo, da "štiri svo-bodščine" zanj ne veljajo, pač pa. da mu London usiljuje kralja, ki je notoričen fašist in ki Grčiji prizadejal že nič koliko hudega.
Pa se je v tej stiski zaneslo na Zed države, češ, ker od Chut chilla nima kaj boljšega prtfa* kovati, ■■ posredovala. In res se je naš državni department oglasil Tn nekaj protestiral, a Orkom se zdi, da je to storil le zastran kritikov v Ameriki. Kajti v Grčiji je v imenu zaveznikov le Anglija vrhovna gospodarica ln v »menu zavezniškega vrhovnega Poveljstva ukazujejo angleški generali.
MudMvo noče v stare razmere Vsled angleškega umeša vanja If v	nastala po umiku
Nemcev civilna vojna, v kateri
bi ljudski interesi zlahka zmagali, ako se ne bi upletla Anglija in s svojo oboroženo silo dala pomoč reakciji in pa kralju, ki ga tam nihče ne mara.
Grki pa se vprašujejo: "Le čemu Zed. driave, ki so nam to-iko obljubile, to trpe?"
Tukajšnji kritiki pravijo, da radi tega, ker prisegamo na takozvani naš način življenja, to se pravi, na kapitalistično družabno uredbo.
Leto 1944 bilo na dogodkih silno r bogato, toda še'nič odločilnega se ni dogodilo v njemu
Leto 1944 je v zatonu. Ampak prerokba, izrečena od zelo odgovornih ljudi, da bo vo|n^ v Evropi kpnec ie pred letošnjim božičem, je še prav takp neuresničena, kakor predlanskem
Vzlic silovitim borbam od lanskega do tega januarja je položaj bistveno še kakor je bil. Berlin še jaše Evropo.
Slovenija, ki nedvomno zanima vsakega našega rojaka, je še pod nacizmom. Kolikor je že osvobojene, so le otoki. Glavne žile fina gestapo v pesteh in z njimi tisti, ki mu pomagajo.*
Pomoč, ki so jo ameriški rojaki hoteli dati svojim tam čez, še ne more tja. Nič se ne ve, kdaj ji bo pot odprta. Kajti kjer so na postajah naciji, ali pa-v pristaniščih, kot sta Reka*in Trst, je jasno, kdo po Slovenskem kontrolira promet,	jI
Rusija e v,.tem letu ižfrojevcjla mnopo zmag Ampak nemške črte ni še j*sdrlqf V Berlin ne vozi zaveznike še noben vlak. iVetji tojh je zares mogočna militaristična sila — in bilo je nopočno, ker so jo nekateri zavezniški strategi podcenjevali.
Nevarnost je, da bodo spet na vso moč postali glasni tisti, ki hočejo zmešetarjen mir. V tem slučaju bo zmaga Hitlerjeva, čeprav je bitke v resnici izgubil.
Finska je izbita iz konflikta. Posledice zanjo so težke, ampak v vojnah ne gre drugače.
Rusija si je prvič po padcu carizma spet utrdila diplomatično m ekonomsko pozicijo na Balkanu. Predvsem v Srbiji, v Bolgariji in diplomatično tudi na Hrvatskem, v Grčiji in še marsikje.
Francija in Rusija sta sklenili zvezo
In glad divja po Evropi. Med tistimi seveda, ki orjejo in sejejo, a sadeže poberejo drugi. Se hujše pa se godi proletarcem, ki so določeni za fabnke jn_Q}gjn& _ i______________ „ _____._____ 4..
Upirajo se. Protestirajo. Gledajo v zavezniške proklomacije in se čudijo, čemu ni nobene izmed štirih svobodščin na izpregled. To visoki gospodi ni ljubo Treba je za vsako ceno vzdržati red in mir In tako se je dogodilo, da ob koncu leta že nič več ne ves, kdo je s kom v vojni, posebno ne, ako si v Grčiji
Svet je v revoluciji. To je potres, ki svoie vfoge še dolgo ne bo dovršil. "Srečno in veselo Novo leto . . ."
Velike žrtve med premogarji.-Nad 5,400 ubitih
Glasilo unije premogarjev United Mine Workers Journal z dne 1. decembra vsebuje statistične podatke o produkciji premoga, s katerimi ugotavlja, da je večja kot vseh ostalih zaveznikov skupaj. Na poljih mehkega premoga je uposlenih 407,000 mož, kar ie manj kot jih je bilo leto prej, toda produkcija premoga sc je zvišala za nad 26 milijonov ton. Leta 1043 ie znašala 585,000,000 ton, ali več ko kdaj prej. Letos bo še večja.
Na antracitu dela 72,000 premogarjev, ki so 1. 1943 produci-rali 60,327,000 ton. ali • milijonov ton več kot I. 1940, vzlic temu, da je bilo tkar#a na an tracitu 18.000 premogarjev več kakor lani.
Naravno, da so v tej brezpri-merni produkciji črnega kuriva tudi nesreče toliko večje. V štirih letih (1940-43) je bilo 5,450 premogarjev ubitih in 271,916 poškodovanih, tisoči izmed njih^ trajno.
V svezni armadi služi 130,136 članov UMW. Izmed njih jih je bilo 7,123 ubitih, ranjenih in ujetih. V kanadski armadi ima UMW 2,345 članov. ,
Premogarji torej prispevajo k vojnim naporom več kot svoj delež.
U N R R A namesto
v relifu bolj v "politični akciji
PRESKRBOVANJE POTREBŠČIN GLADNIM LJUDSTVOM POSTALO POLITIČNA 20GA ZA REŠEVANJE STARIH REŽIMOV IN STAREG4 EKONOMSKEGA REDA
Sedanja vojnji Je povzročila; najvišjih uradnikov v Londonu, po svetu strahoto pomanjka- Nesreča je, ker se to dobrodel-nje in združeni narodi so se od- no akcijo zlorablja za politične ločili, da ga olajšajo čim bodo motive.
prizadeti kraji osvobojeni. V ta Londonski list "News-Chro-uunen je bila na njihni konfe- njcie" pravi, da le najvišji kro-renci pred več kot enim letom v UNRRA lahko spremene to ustanovljena posebna relifna "žalostno situacijo", kar bi po-organizacija, z angleškim nazi- menilo Belo hišo v VVashingto-vom "United Nation Relief and nu. Drugače pa bo izgubljenih Rehabilitation Administration", milijone dolarjev ne da bi za ker jo v glavnem tvorijo angle- relif res kaj zalegli. Izgleda, da ško govoreče dežele. Namreč je bivši newyorški governer Zed. države, Kanada. Anglija in Lehman, ki načeljuje UNRRA,
Avstralija.
Tudi Sovjetska unija je članica
V tej ustanovi so članice si-* ?er vse zavezniške dežele, mej njimi kajpada Sovjeska unija, toda Zed. države ;n Kanada so smatrane za najvažnejše zato, ker se od njih pričakuje največ materialne pomoči.
ali nesposoben voditi to relifno akcijo, ali pa tako* omrežen od reakcionarjev, da si ne more pomagati in da edino še Roosevelt, kakor namiguje omenjeni londonski list, še lahko razvozi ja to afero in jo spravi v pravi tir.
Ustanova brez avtoritete E. P. Morgan v omenjeni depeši pravi, da ima UNRRA v
Socialisti in komunisti v Franciji v pogajanjih za združenje
Sicer je na listi za materialne raznih skladiščih v Evropi za dajatve tudi Brazilija, pa Ar- milijone dolarjev potrebščin, gentina, a tema dvema jih bo toda je brez moči, da bi mogel treba plačati sproti in to naj bo z "ji™ razpolagati po svoji vo-naloga Zed. držav.	se ravnati po politič-
nih motivih glavnih dveh vlad, Dobrodelnost v igri s politiko . torej VVashingtona in Londona, Nesreča z dobrodelnostjo je,! in ako mu tadva ne dasta direk-
Po 1. dcembru sta socialisti-! da ^ , čestofcrat ne deli z veli- tiv, ne more relif nikamor, če-
_ t_ 1________L .a I ^ A — ■ 1« ■ la .	*	-	. .
čna in komunistična stranka izvolili zastopnike, da se pogajajo za združenje, in če bi to ne bilo mogoče, pa saj za skupno delovanje na podlagi predvojne ljudske fronte.	'
Lt. Mkkael Kumer podal o naših ljudeh v Londonu zelo dobro poročilo
Vlada zmanjšala število uslužbencev
V službi zvezne vlade je bilo ob koncu oktobra 14.845 manj civilnih usjužbencev kot pa v septembru. Ampak jih je bilo še zmerom 3,038,502. Torej je Uncle Sam še vedno največji delodajalec v deželi.
kodušnostjo, kar sedaj prizna- prav je pred pragom prizadete vajo tudi tisti, ki imajo kaj dežele, opravka z UNRRA. Zurnalist GrčiJa |n Jugoslavija zelo Edward P. Morgan poroča iz<	prizadeti
J^S	K uT I kti poročevalec pravi, da je
z dne 23. decembra da je ta re- y sredozemsldh pristaniščih ve-
l.fna ustanova f.asko posebno v Uk(j ^ in d ih potrebščin,
balkanskih deželah. On pravi,!
da mu je to priznal eden njenih 1	(Konec na 5. strani )
Ko je bila Jugoslavija napadena, je mnogo takratnih Čla-
Vpliv Vatikana zelo velik nov vlade zbežalo v Afriko in
Vati
To stališče naSe vlade se zelo i od Um v London. Poleg njih
izratito izkazuje v Španiji. A se posebno pa v Italiji. Tam Anglija na vso moč deluje za ohranitev sistema kakor je bil in mi pa pomagamo na tak način kot da nas vse skupaj nič ne briga.
Namreč, kar se vojnih aktivnosti tiče, pomagamo le v borbi proti Nemcem, a politično pa smo brez vpliva. Glavno besedo imajo Angleži, in to tisti Angleži, ki so brez idealizma. Delujejo le po starih potih angleškega imperializma, ki ni še ni-
<Nadaljevanje na 5. strani.)
tudi vsi dvorjani in pa celo kr delo raznih takozvanih političnih beguncev.
Par let pozneje, oziroma, boljše rečeno, šfele letos, pa so prišli v London tudi taki Jugoslovani, ki so v času invazije ostali tam in se borili.
V petek 22. decembra jc v Slovenskem delavskem centhi v Chicagu predaval o prvih in drugih Lt. Michael Kumer. Bil je dolgo v Londonu in nekaj časa v Franciji. Pozna delavsko gibanje v Ameriki in zato ga je lahko tudi na Angleškem dou-
mel. Spoznal je razredne razlike, ki so tam veliko bolj izrazite kakor tukaj in študiral je ob enem razlike med našim tn tamkajšnjim delavskim gibanjem.
Lt. Michael Kumer, ki bo tu bržkone stalno ostal, od kar je prišel nazaj, je v nad uro dolgem predavanju pojasnil vse, kolikor sme ameriški vojak v političnih rečeh sploh razložiti, kakšna so trenja med Jugoslovani v Londonu, pa v Kairu in v Jugoslaviji.
Njegov predmet se je v glavnem tikal Slovencev v Londonu, namreč tistin, ki so bili v prejšnji zamejni vladi, in pa onih, ki so prišli v angleško pre-
stolnico kot partizani.
Michačl je govoril zelo informativno in jako poljudno. Vsakdo. ki kaj razume o slovenskem gibanju, in pa o delavskem gibanju, ga je prav lahko razumel. Govoril je angleško.
Ugotovil je, da iz vtisov, ki jih je dobil, upravičeno sklepa, da je 90 odstotkov slovenskega naroda z osvobodilno fronto.
In pa. da se Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so zastopani v osvobodilni fronti, ne bodo pustili prepehavati semintja bodisi od Angležev ali od kogarkoli.
Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec.
Tekstilna industrija žanje na račun malih ljudi
Tekstilna ln oblačilna industrija imata v tej vojni "zlate čase". Vzlic raznim vladnim regulacijam se jim izogibata in na podlagi podatkov, ki jih je zbral bo pa ameriška vlad* tedni* Labor v Washingtonu, je
smerUlso > ljudstvo s to zaroto oskubeno sa stotine milijonov dolarjev na leto.
Blaga in oblek, kakršnega delavci naibolj potrebujejo, "manjka". Tovarnarji, ki izdelujejo obleke, se izgovarjajo na vojno in tekstilna industrija pa na pomanjkanje delavcev. V tej so izmed vseh velikih ameriških obratov najslabše plačani. Unij se branijo in na jugu imajo zaščito policijskih in sodnih oblasti, pa tudi drugje. Tako se je
mnogo tekstilnih delavcev isse-1 lačilni industriji se se tudi raj- stvom vsled naraščanja cen valilo sa delom v vojno industrijo, še ukvarjali s isdelovanjem ta- lic njegovemu večjemu saslu-Ko so se v oblačilnih in tek- kih predmetov, ki donašajo več žku še vedno mizerne.
stilnih obratih pokazale prve velike hibe, kl so zadele delav* čev lep, le "pomožni predsednik" James F. Byrnes obljubil uvesti reforme ln prisiliti dru*, žbe v produkcijo oblačil za de-lavcf in na zmanjšanje produkcije takih oblačil, ki služijo onim, kl žive v luksusu. Toda vladni "regulatorji", ki delajo za dolar na Ifeto ("dollar-a-year men") so imeli v svojem reguliranju x uvidu svoje, ne pa ljudske Interese. Tako je nastala v te vrste obratih "težava" v produkciji. Cenenega blaga je prišla premalo Is tkalnic, ln v ob-
profita.	Kar se tiče kontrole cen, se
"Kako to, da je takosvanega jim tovarnarji izogibajo s tem, luksuznega blaga v izobilju?" da takih predmetov, nad kateri-
V izložbenih oknih boljših trgovin je sijajno razstavljeno, a navadni, ceneni predmeti, ki jih rabi delavec, pa so pošli. Trgovci mnogokje ti pokažejo prasne police. "Napačna vladna kontrola," pravi omenjeni list, kl ob enem omenja, da je vprašal o tem vse merodajne uradnike v Washingtonu in drugje.
Izvedel je, da so dobički tek-
mi so proglašene destropne cene, nc izdelujejo, pač pa v tem ali onem spremenjene pod novimi znamkami, nad katerimi ni "dostropnih cen". A glavno Is-iemanje pa Je v slabši kvaliteti blaga. Nad tem ni nobene pra ve kontrole. In vrh tega so va ruhi teh določb sami internirani v tisti industriji. Njihne sin. patije so torej z onimi, ki vle
stilne induftrijc desetkrat več- čejo dobičke, ne pa t ljudstvom, ji kakor pred vojno in da so ras- kl bi ga morali ščititi pred pro-mere med tekstilnim i) dela v- fitarstvom.
Nekoliko pogleda v minulih 52 tednov naših aktivnosti
Ob koncu leta sc Proletarec raduje v svojem boju za staro pravdo več stvari.
Napredoval je v številu naročnikov, dasi na tem polju letos nismo vodili nobene posebne kampanje.
A ob tem prirastku se ob enem spominjamo onih, ki so preminuli tekom leta. Proletarec je z njimi izgubil precej zvestih, dolgoletnih naročnikov, med njimi nekoj takih, ki so v mlajših letih tudi
agitirali zanj.
Največji uspeh tekom tega leta je bila skupina dvestoterih, ki je brez posebne kampanje prerastla samo sebe in ob koncu leta dosegla ie število, ki gre v šesto šestino tristoterih. Vsakdo izmed teh je prispeval v sklad Proletarca najmanj $5. Marsikdo izmed njih znatno več.^
Velika večina naših naročnikov se je skozi vse leto več ali manj udejstvovala v SANSu in pa v relifni akciji. Da bi le .to oboje tudi obrodilo sadove in naplačalo s tem vse tiste, ki.se niso strašili ne
dela ne stroškov.
V predsedniški kampanji se nismo udinjali nobeni stranki. Vedeli smo) kako bodo naši ljudje glasovali, a ob enem smo povedali teden za tednom, da v tej deželi ne bodo nobene volitve ljudska zmaga, dokler ne bomo imeli stranke ljudstva za Ijud-
stvo.
Z Ameriškim družinskim koledarjem smo imeli ' letos več težav kot še s katerimkoli letnikom, z iz-' jemo letnika 1920. :Sedaj ga razpošiljamo in nedvomno bo povsod prijateljsko sprejet. Je to vredna knjiga, ki dela spet čast svojemu slovesu.
Kot letnik 1944, tako, upamo, bo tudi to sprejet z odobravanjem in naši prijatelji pa poskrbeli, da
bo razpečan.
Tudi letošnji Majski glas je bil velik uspeh. Prihodnji pa bo posvečen štiridesetletnici Proletarca. Sofrudnike fn agitatorje prosimo, da naj tO upoštevajo. Leto smo torej skončali z delom, ki je bilo uspešno. In nadejamo se iti v Novo letp še z večjimi upi in z vero v nove uspehe.
t V - 'IM A ,
"T"
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja J ««••!• vaatka D«Uv«ka TUktvu Dr vika. Ckicag«, IU.
__5_
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA ? Zedinjenih drtavan aa čelo leto $8.00; sa pol leta fl.tlj
sa četrt let« 91.00.
lnosemstvo: sa
celo leto $3.60; ta pol leta 12 00
ZjT
r*i rokopiai in oglasi morajo biti * naften urada najposneje do pondeljka
popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.

PROLETAREC
ittlifthed *very Wedne.viay by the Jugoalav Workmen'a Publishin* Co.. *	ln«. Eatabliahed 1906.	.
-U—
Editor.....................
H'i..m«»a» Manager...
______frank ZaiU
Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: .'.hI States One Year $4.00; Sil Months $1.76; Three Months $1.00 Forcjjgn Countriea. One Year $3.60; Sls Months $2.00. *
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Telephone t ROCKWELL 2864 «
Obljube diplomatov od nekdaj od muh '
JOSKO OVEN
RAZGOVORI
JAPONSKE DEKLICE DOMAČINKE na otoku Leyte aa Filipinih ao ameriške vojake prijateljsko sprejele, čeprav so japonske čete. ki so sbešale, tem dekletam la drugim domačinom japonskega plemena pripovedovale, da so jih prišle rešiti ameriškega ia dragega belopoltaega imperialitma.
Ze na enemu prvih sestankov v Quebecu sta Churchill in Roosevelt obljubila še posebno jugoslovanskemu in grškemu kralju, da bosta dobila njune trone nazaj.
Narodom širom sveta pa sta z nekega drugega sestanka obljubila atlantski čarter.	, v * , {
In potem "štiri svobodščine'*.
Ena izme/i teh obljub, ob kateri Churchill najtrdnejše vztraja, je ona. ki jo je dal grškemu kralju. Ampak je s štirimi svo-bodščinami popolnoma skregana.
Posledica te politike je civilna vojna v Grčiji, ki pa v resnici ni civilna ali državljanska vojna, ampak pomoč angleškega orožja grški reakciji in grškemu ubežnemu kralju proti tistemu grškemu ljudstvu, ki bi rado bilo na svoji zemlji v svoji deželi svoj gospodar.
O, Churchill vztraja tudi pri svoji stari torijski politiki, ki jo uveljavlja čimbolj se Hitlerjevi Nemčiji bliia konec.
Obljube torijskih diplomatov so dvojne: ene, ki so dane ljudstvu, kadar so toriji v stiski. In druge, ki jih ne dajejo na glas. ampak takole po ovinkih, kakor so jih n. pr. španskemu diktatorju Francu, prej tudi Mussoliniju, pa Hitlerju in tudi tistim v Aziji, s katerimi smo sedaj v vojni. Njim so pomagali torijski diplomati vseh demokratičnih dežel, vsi bankirji in kapitalisti in kovali z njimi kartele, trgovske zveze in si delili trge vzajemno in pnofite.
Privilegijem ne dajejo obljub. Obljube so le za maso. Obljube so zastonj. Koncesije in dajatve pa so nekaj, kar se lahko prime, kar se lahko spravi v žep.
To ve sedaj masa v Italiji, to igro razume sedaj krvavo dobro v Grčiji, razume jo belgijski proletariat in ko bo vojne konec in se prične brezposelnost znova, bo nekaj teh resnic doumelo tudi ameriško delavstvo.
Nesreča za maso je, da se počasi uči in da je silno kratkega spomina. Komaj je minila silna kriza, že jo je pozabila. In že po nekaj letih po prejšnji vojni je pozabila, da so ji državniki obetali trajen mir, društvo narodov, socialno zaščito, mednarodni delavski urad za reševanje družabnih problemov, razoroži lev, samo-odločevanje narodov, odpravo tajne diplomacije, in pa tako politiko v mednarodnih odnošajih, v katerih ne bo nobena država rožljala z orožjem.
In sedaj, kaj imamo? Mar ne bi mogla saj ameriška vlada imeti nekaj bolj določnega programa? Kaj pravzaprav je naš program — namreč program ameriške vlade?
Ko vse sorte obljubljamo, je vprašanje, kaj mislimo dati, ako sploh kaj?
Iz vseh dosedanjih obljub je razvidno to, kar v tem listu /merom poudarjamo: po svetu se tepo dve smeri: posedujoči in pa tisti, ki delajo zanje. Upajmo, in delujmo, da zmagajo slednji.
i • i i »v	imperialistična monarhistična
IMekai drobiža .	angleška vlada dominirala grški narod že zadnjih sto let?
Chicago, III. — Bilo mi je zal,	bi ga bil Wo vprašal, kate-
ker sem prejšnji dopis napisal	^^ leta sl j« gr$ko ljudstvo iz-
že pred predstavo dramskega	^Itto na svoboden, demokrati-
odseka kluba št. 1. Napisal sem	način kralja za svojega vla-
ga 9. dec , predstava pa se je vršila dan pozneje, zato v prej-
darja? In kdo je izvolil sedanjo grško vlado? Mar grško ljud-
šnjem dopisu nisem mogel nič stvo? Ne, ne, na to vprašanje pisati o nji. Vprizorjena je bila i Churchill ne bi dal zaželjenega drama "Norec" v treh dejanjih Ugovora, ker bil bi škandal za
v dvorani SNPJ.
Ni prijetno v snežnem viharju hoditi osem blokov, posebno še takim, ki jim srčni aparat več pravilno ne funkcionira. In pa če te v taki spremembi vremena nadleguje še revmatizem, potem je toliko blokov hoda res težavna pot. A vzlic temu, prav nič mi ni žal, da sem se udeležil te predstave. Dejanjem sem pa-zno sledil in razumel pomen te drame. Bik) je prvič v vseh teh letih, ko se udeležujem predstav dramskega odseka, da so ml tekle solze po licih. Pa ne samo meni, ker jaz nisem bil edini. Igrali so izborno in ieli obilo priznanja. Upam. da nam bo
največjega evropskega demokrata javno priznati, da so bile še vse grške vlade v zadnjih sto letih diktirane iz Londona.
Obžalujem, da sem skoro pri-moran neprenehoma kritizirati. Citam kakih šest do osem ur na dan in človek si ne more kaj, da če veliko čita. včasi tudi kaj napiše. Uredniki tujejezičnih časopisov so za svoje vire odvisni od velikih Časopisov in revij; čimveč Mtajo," boljši so. Well; danes čltam poročilo Helen Kirkpatrick o položaju na nemški fronti, i Neka vplivna oseba, ki se je ravnokar vrnila iz zapadne fronte, trdi, da za
dana še prilika uživati sloven- ^znSk* vojaška vlada ponav-
£?	SSEiMS^ U« v nemških krajih iste napa-
mo s tega demokratičnega . ke ^ j|h je delaU y Iuliji Iz
sveta
Profitarstvo v vojnah neizbežno
V	prejšnji svetovni vojni je padto tisoče naših vbjakov, a ob enem smo dobili tisoče "novih" milijonarje^, prejšnji bogataši pa so postali multimilijonarji.
V	sedanji vojni so nam obljubili, da se to ne bo ponovilo.
Resnica je, da so dobički velekorporacij, ki so deležne velike
večine vojnih naročil, celo večji kakor takrat, in da se multimili-jonarjem bogastva večajo kakor pekom testo.
Davki so zares visoki, ampak *profiti so veliko boljše zaščiteni, kakor pa dohodki tistih, ki delajo. Celo po odbitkih vseh davkov so dobički jeklarskih korporacij narasli v primeri z'dobički leta 1943 nad 370 odstotkov.
Silno so se vsled vojnih naročil dvignili profiti oljnega tru-sta, municijske industrije ln sploh vseh družb, ki trgujejo noč in dan na račun vojne.
Vzlic vladnim obljubam, da na račun vojne ne bo nihče bogatel, se dogaja nasprotno. V taki ekonomski uredbi, kot je naša. sploh drugače biti ne more. Čemu pa naj "free enterprise" sploh eksistira, ako ne zaradi profifS? Drugega smisla sploh nima ne.
Ampak ali dnevno časopisje o tem kaj kriči? To Je, o profi-tih? In ali se magazini, ki izhajajo v milijone izvodih, kaj zgražajo proti tem dajatvam onim, ki ne delajo, ne sejejo, se ne bore, n vendarle žanjejo?	t	t
Ne, pač pa kriče le o stavkah in o silnem zaslužku delavcev.
Teden pred to predstavo so igrali tudi v angleškem parlamentu, toda povsem drugačnega "norca" kot na odru SNPJ. Glavno ylogo ima premier Churchill, ki je tudi trdil, da se zavezniki bore za pravico in demokracijo, a sedaj, ko so Angleži v Grčiji, pa jo potiskajo v novo diktaturo. Med vlogo dr. Kozine v drami "Norec" in med Churchillovo vlogo v. Grčiji je veliko sorodnosti. Prvi potiska svojega sina med štiri stene, da mu vzame prostost, Churchill pa potiska pod peto nasilne vlade cel grški narod. In grške partizane, ki so se borili proti Mussoliniju in Hitlerju, pa označuje za "ibdajalce" in za "sovražnike". Za demokracijo so tvegali kri in življenja, sedaj pa se je skopalo nanje angleško vojaštvo. V parlamentu jih Je imenoval "bandite" in gangsterje. Ob enem jim je očital, da ta revna, ignorantna masa nima pojma o demokraciji. Ne zaveda se, da ako hoče demokratično vlado, si jo mora tudi demokratično izvoliti. O ti pr ... farize-ji!Mar ni v angleškem parlamentu nikogar, ki bi premierja vprašal, če Je pozabil, kako je
Posedujoči vedno v službi svojega razreda
Na Grškem drže z Angleži vsi rojalisti in drugi taki krogi, ki žive od izkoriščanja. Prej so sodelovali z naciji, sedaj si iščejo zaslombe pri Angležih.	•
E?.ako se dogaja v vseh drugih deželah.
Zaveznišl^i vojaški oblasti dopovedujejo, da io proti "komunizmu ' in s tem za red in mir, kar zadostuje. Tudi v Italiji ta poli Lika dobro drži, ker jo protežirata angleška in ameriška vlada.
Kolaboratorji v Franciji namreč tisti sloj, ki je v glavnem kriv njenega poraza in potem pa pomagal Hitlerju kar naravnost,) provzročitel j fašizma.
1 izkušenj se niso še nič naučili. Vse gre še zmerom po starem kopitu. Svoje prijatelje odrivamo s sovražnikom pa kolabori-ramo. Kaj koristi, ako zavezniška vojska kaznuje kakega navadnega ameriškega vojaka, ker je občeval z Nemfci, a vposluje-mo nemške SS gardiste iz koncentracijskih kemp za svoje policijske agente.
dr
Upam, da pride kdaj čas, ko kritikov ne bo več treba, ako se bo svet izpopolnil. Saj kritizirati in 9e zamerjati ni nobena zabava. Uverjen sem, da soglaša s tem tudi omenjena žurnalist-ka. Ona kritizira v 'Evropi, jaz pa tukaj. Ali ne bo prijetno na svetu, ko ne bo več kritikov in
ne Janezov ter Helen?
*
Demokracijo dandanes tako različno tolmačijo, da že več ne Razumeš, kaj pravzaprav pomeni. Uporniki v okupiranih evropskih deželah trdijo, da se že leta bore za demokracijo, a Churchill pa je drugega mnenja, kar je pokazal na Grškem. Ampak mogoče so tile partizani in drugi le v pravem. Oni ne zahtevajo štirih svobodščin, ampak za enkrat samo eno, in ta je, da se jim da priložnost i vo-
liti vlado svobodno, brez zunanjega pritiska. Drugi, ki ne verujejo v , tako svobodščino, da služijo tujim interesom Taki politiki in poveljniki se ne za-! vedajo, da je ljudstvo gladno in da zahteva svobodo in svoj vsakdanji kruh v svobodi uživati.
A bojevniki za ljudske pravice se tega zavedajo. Eden najbolj znanih je jugoslovanski Tito. On tudi ve, kako Angleži delujejo za demokracijo, in kako se lahko tudi relif zlorablja za namene reakcije. Zato Tito sam zahteva kontrolo nad delitvijo živil, ne pa, da bi ameriške po-šiljatve razdeljevali Angleži. Svet je danes razočaran nad Churchillom. Pred okrog enim letom sem prerokoval nekaj takega in v tej koloni pisal na naslov neke osebe, katere nisem imenoval, da ni varno poudarjati venomer demokracijo in trditi, da je zavezniškim državnikom le ona nekak cilj. Bil sem v pravem, ne pa tisti, ki je venomer urgiral, da naj zaupamo Ameriki in Angliji. Da, toda kateri Ameriki in kateri Angliji? Tisti, ki pomaga reakciji in usiljuje ljudstvom kronane vladarje in razne ubežne vlade, gotovo ne. Weii, kaj hočemo. Taka je svetovna demokracija
ob zatonu 1. 1944.
' * 1
Članom družabnega kluba želim obilo vesele družbe, in te bo, obilno na klubovi zabavi 31. decembra v Centru. Kot čujem, bo vsa pijača in jedača, razen pive, importirana. Se celo muzi kan t Drugo pa bo postarem, dobra, domača postrežba in upam, da bo tudi velika udeležba.
Proletarčevim čitateljem želim za Novo leto več veselih dni in pa uresničenje naših ciljev v tej vojni.—John Chamazar.
Ob zatonu
Zaključje l?ta se bliža v precej meglenem in otožnem ozračju. Nesrečni položaj na Gr-Skem, zamotani embroglio na Poljskem in potisk naših čet nazaj v Belgiji, — to ne napolnjuje človeka s prevelikim optimizmom. Ne samo na boji-t&r, ampak tudi na političnem polju je precej megle, katera ne Obeta nič dobrega za Evippo in he za svet. Ali sedaj ni čas za obupa vanje. Pet let vojne in milijoni in milijoni žrtev zahtevajo PRAVICO, in ta glas, če prav iz groba, doni in odmeva po Evropi, kot pravi pesnik:
"Uporne prsi ve, ki dihate svobodni srak. srce kipeče. Iti bije*, da te sluta milijon, trpeči milijon — čuj, sodba ti Je pisana: grobovi tulijo!"
Precej zgodovine se je zapisalo to leto, katero se giblje k zatonu. Velikanske zmage sovjetskega orožja, katero je po-medlo nemško svojat iz ruskega ozemlja« Potisk japonskih armad in mornarice od avstralskega obrežja in raznih otokov v tihem oceanu ter zmage na Cili-pinskih otokih. In kar je glavno, je izkrcanje milijonske zavezniške armade na francosko obalo. K temu se lahko še pri šteje izpuljenje Rumunije in Bolgarske iz nemškega osišča, vaetje Bel gra d a itd. Nov up je zavel čez rdeče, s krvjo Napolnjene poljane, da se bliža smrt pošasti — smrt fašizmu! Tudi doli na naših poljanah je donel ta glas, glas prebujenja, glas svobode, kateri je enak in podoben po vsem božjem svetu. In iz tega glfsu je nastala orjaška pesem —• simfonija ponižanih, kateri vstajajo neustrašeni, gledajoč v solnce, zahtevajoč dediči no, katero jim je pred davnimi leti obljubil Matija Gubec Klic za "staro pravdo" se sliši ponovno, samo silnejši in v drugih besedah: "Živel narod Smrf fašizmu!'* Kdo se more ustavljati taki sili?
Tudi mi tukaj v Ameriki smo spregledali to leto. Veliko tistih, kateri to bili pripravljeni peti "Mizerere", pojejo danes alelujo. In prav je tako. Danes mora biti samo en^ misel — pomoč junakom v starem kraju. ;
vezniške vlade v bodočnosti na sklepanje miru. Upajmo, da bodo kos svoji nalogi. • Kongres je tudi končal svoje delo. Edinj uspeh zadnjih votl-tev je, da se par reakcionarjev vanj več ne povrne.
t* 1 fi^Naše delo .Kljub' vojnim razmeram je bilo na društvenem polju precej aktivnosti. Ne boni tu našteval razne priredbe, piknike n delo pri SANSu, ampak v celoti je bile povoljno. Seve, tistega ognja, leot ga je bilo pred leti, ko smo bili še bolj mladi — ni več, ali gibljemo se še vseeno.	>
Ena delavska institucija, "Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo", je tudi v zadnjih par letih napravilo velik korak naprej. To institucijo sem v tej koloni že pred letom omenil. Med delničarji je veliko naših sodrugov in društev; med njimi je naš Delavski center ter klub #t. 1 JSZ. Tajnik je s. Donald J. Lotrich. Pred leti, to je bilo za časa depresije, je bila nevarnost — likvidacije. Po težkem trudu in delu je JHPD nehamo preprečilo likvidacijo, ampak ponovno pridobilo zaupanje delničarjev ter porinilo svoto premoženja od $200,000 — na $1,-000.000. To je za malo delavsko institucijo velik napredek — vreden, da se ga zabeleži. In tu se je še posebno treba zahvaliti našemu Lotrichu, kateri ima kot tajnik društva pri tem največje zasluge.
Proti koncu leta bi se-še rad zahvalil vsem sodrugom m prijateljem širom te dežele, kateri so tako velikodušno darovali v naš fond "tristorerih" ter za ruske sirote. In v§em tistim, kateri so se me časih spomnili s kakšnim pismom in jim jaz nisem odgovoril; ker sem že po naturi velik lenuh, naj mi opro-ste, se bom pa v bodoče skušal poboljšati. Na tem mestu želim naročnikom in prijateljem Proletarca srečno novo leto, konec klanja, povrnitev naših $inov — in pa svobodno Jugoslavijo! .
Živel narod! Smrt fašizmu! /
;e sedaj obračajo k angleškim in ameriškim zastopnikom I— češ, ako nam ne boste pomagali, bo postala Francija "komunistična" in potem boste vi na vrati.
To med posedujočimi vleče. Pa pomagamo reakciji, češ, da se s tem borimo za "red ln mir" ter za svobodščine, ki jih ogroža boljševiška svojat.
. Ko London in Washington Moskvi namigujeta na ta preku-cuška gibanja, se tam izgovarjajo, da nimajo nič zraven — da kominterne ni ved in pa da se Rusija v notranje zadeve drugih dežel nič ne umešava.
Toda naj se umešava ali ne, ljudstva v vseh se upirajo proti izkoriščanju in naj jim Še tako očitajo "komunistična" nagnjenja, povsod zahtevajo tvoje pravice.
Ta vojna torej ni vojna le za tako demokracijo, kakršno si tolmačijo toriji, ampak je vojna za socialno zaščito.
Sedanja vojna je nastala vsled imperialističnih ambicij fašizma in fašizem bo padel v nji. A pasti mora tudi sistem, ki Je
KLUB ST. 118 VABI NA SEJO
Strabane, Pa. — Člane kluba It. 118 JSZ obveščam, da bomo meli klubovo sejo prvo nedeljo v januarju in sicer ob 2. pop, v dvorani društva Postojnska jama št. 138 SNPJ.
Slišali boste letno poročilo klubovega tajnika in na dnevnem redu bodo volitve odbora.
Od Prosvetne matice sem prejel več izvodov knjige "Hlapec Jernej In njegova pravica", ki jih je izdala za pridružena društva. To je eno največjih literarnih del pokojnega Ivana Cankarja. V»i, ki boste to knjigo dobili, je boste gotovo z užit-Kom prečitali in jo potem od* dali drugim, da store isto. \ Naš soc. klub ni kričav, ampak iz poročil tajnika bo razvidno, da so člani kluba in klub sam skupina, ki v naselbini ne zaostaja za nobeno drugo.x Pomaga v vseh koristnih akcijah* ki se pojavijo med nami. « Torej sodrugi, na svidenje v nedeljo 7. jan. ob 2. pop. Sodružnl pozdrav!
John Tertelj, tajnik.
Ako ste prejeli opomin, da vam je aarotnlaa potekla, prosimo, efc-
Po svetu
Nekaj, kar posebno ja6no kaže preporod nove misli v Evropi in širom sveta je hagib proti levici. V Kanadi je socializem napravil velikanske korake. Isto opažamo v Franciji ter ostali Evropi. Pri nas, *v Zedinjenih državah, se ve, ne moremo kazati ravno velikega napredka, Še posebno če gledamo na število glasov, oddanih socialističnemu predsedniškemu kandidatu pri zadnjih predsedniških volitvah. Kaj je temu vzrok, mislim, da ni treba ^razlaganja. Velik masni preporod je opažati tudi v Indiji in na Kitajskem
Fašizem ni še mrtev. Tudi če bi bil, bi bil zopet oživljen pod kakšnim drugim imenom. Mi ga imamo tukaj v naši deželi. Ali največje gnezdo fašizma je iz-vzemši Nemčije danes v Španiji ter v par deželah Južne Amerike. V Španiji vre in če prav je na videz v nji mimo, ne bo nihče, ki razmere v Španiji le količkaj pozna, iznenaden, če pride tam v kratkem do prevrata. V Rimu se zelo prizadevajo in pri tem jim pomaga Chur-chillova politika, da se Franco-ta opere in ga pokaže svetu kot nekakšnega katoliškega demokrata, kateri ni zapadni demokraciji prav nič nevaren, če se jim pa to ne posreči, so pa pripravljeni zameniti cadilla z bur-bonsko dinastijo. Kdor misli, da bo angleška torijska vlada s Churchillom na čelu ustvarjala demokratične republike po Ev-roji, bo zelo razočaran.
Pri nas ' 0'
Volitve so že daleč za nami. Dobili smo reorganiziran državni department, kateri ne izgleda nič kaj liberalen. Se posebno ne, kadar čitaš imena, ki so znana ie izza španske civilne vojne ter monakovske afere, Bili so sovražni vsaki liberalni ideji. Sedaj so ponovno potrjene. To ne izgleda kaj prida. Se posebno, ko človek pomisli na ogromno delo, katero čaka za-
AFL ima v Rusiji slabo ime
Sovjetski tisk zelo obsoja AFL. ker je na svoji zadnji konvenciji spet sklenila, da ne mara na nobeno konferenco, na kateri so zastopane tudi sovjetske delavske unije. Sovjetsko časopisje smatra, da je to zelo slabo za negovanje prijateljstva in sodelovanja med USSR in USA, in pa da bi lahko AFL svojo načelnost pokazala v svoji hiši. Namreč, da bi začela s "čistko". Imela bi z njo veliko posla, predno bi pomedla ven vse graf-tarje in raketirje.
Gostilen vec ko dovolj
V Chicagu je blizu osem tisoč prostorov, v katerih prodajajo alkoholne pijač* Med njimi je precej "nočnih klubov", ki smejo biti odprti, seveda proti večji licenoi, skoro noč in dan.
fBT"
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da imajo sedaj Poljaki toliko prijateljev, toda ko so bili napadeni, in pred njimi Cehi, so pa isti ljudje v veliki večini simpatizirali s Hitlerjem? Ta velika razlika med sovraštvom do Hitlerja hi 9talina mi nikakor ne gre v glavo.
Intervencija v Grčiji Angliji ne dela časti
france bevk:
BEG PKED SENCO
(Nadaljevanje.)
Kam naj ubežim? — Lojza mi je pisala lepa pisma skoraj vsak dan. Zdelo se mi je, da so pisma lepša, bolj kot se z mislijo oddaljujem od nje. Ljubezen in upanje, popisano na vseh štirih straneh in še ob robeh . . . Lize me je pogledovala vsak dan z bolj žalostnim pogledom. Nehote se je moja misel morala baviti ž «io. Težak. problem je ležal pred menoj. K*ko naj ga življenje razreši?
Nekoč mi je dejala Lojza: "Dve leti sem izgubila s teboj.' Kot bi hotela reči: "Kdo mi izplača ta izgubljeni čas? Nisem več mlada." Videl pa sem tudi Lizino, od solz mokro lice: "Jaz se bom morala ubiti..."
Ne bi se morda ubila. Morda! Videl pa sem jo sužnjo vsakogar, dninarico, ki se plazi po njivah, ob lehah polegava dete in se igra s prstjo in kamenčki . . .
"Kaj naj storim?" mi je glodalo skozi možgane in ni priglo-dalo konca.
Tiste čase mi je prišla v roke knjiga, ki je govorila o zakonu in otrocih.Bila je debela knjiga, tiskana na svetlem papirju, njene platnice so imele zlat tisk.
Danes voham v vseh takih knjigah puhle, ziate nauke, takrat jih nisem dosti poznal. / Knjigo je spisala ženska. Ena tistih severnjakinj s polmoškim značajem, ki so med stotimi srečna izjema, da ne poznajo erotike, ali so jo zamorile v sebi. Te ženske imajo brezhibno vzgojo in denar, slovniško znanje in čas, da pišejo filozofske knjige, ki so za las podobne druga drugi, ifi vedo o vsem zelo mnogo, le o življenju malo ali nič.
Vse so pisane tako, kak<fr da je ves svet vzgojen v zavodih ob bogatih denarnih sredstvih in stopa v življenje z naloženo glavnico denarja in moralnih naukov. Vsi ljudje v en predalček, vse ženske rožo v lase in nasmeh na lica ...
Ta knjiga je vplivala name uničevalno. Bral sem dolge sentimentalne stvari o važnosti poklica očeta in matere, o odgovornosti roditeljev o poginu človeštva ...
Besede so me grabile v dušo za vso mojo preteklost, vrste so plesale pred mojimi očmi. Su-gestivno so me vlekla poglavja za seboj ... Prepričan sem bil da se podre svet, če ne storim tistega, kar moram storiti. Prisegel bi bil, da se z mojim dejanjem prerodi človeška družba, kot je prerokovala knjiga.
se potrkal po prsih, sem videl, da sem se hotel ogniti meču, ki je visel nad menoj ,.. ,
Raje nisem razmišljal o tem. Vendar so se mi ljudje posmehovati, kakor da vidijo skozi pajčolan moje naglice, s katero sem hitel v zakon, pravi vzrok
Po trudnem delu dneva je- *	.
stali nekega večera Liza izmu- ...	, . . <
cena pri vratih. Jaz sem bil gi-|. 'Ujzi «em Pisa dolgo pismo
njen, glaZe mi je tresel, radost «	v tuje mesto cez
mi ie siiaia z lic	• noi Med PolJubl ln objemi sem
ml je sijat^ z lic.	, hoteJ ra2odeti da mora*a na_
razen. To mi je bilo najtežje po-
Prej sem pol cinično sprejemal vse, zdaj je teža vesti legla name, ki me je izbičala in odločila.
Pridi dalje," sem dejal. -"Kaj naj delam pri vas?" je tožil njen glas. *'Dejala sem, da nič več ..."
^'Odločil sem se," sem se topil v odvažnosti besede. "Poročim te . . ."
Ni mi verjela. T6p nasmeh je šel preko njenih ustnic in zopet izginil.
vedati. Drugače nisem mogel.
Počakala me je na kolodvoru in mi povedala, da ne more z menoj, ker je bolna. Bila je bleda. Meni je bilo težko, ker se je podrl moj načrt, zakaj pripravil sem bil že besedo za besedo, ki
HAROLD LASKI
V politiki se rado zgodi kaj takega, kar je nepričakovano. Se pred tednom dni je bilo videti, da je Churchillova reputa-cija nedotaknjena. Danes pa je postal predmet bridkih očitkov in zgražanja širokih krogov progresivnih slojev. Njegova politika intervencije na Grškem je sicer dobila odmev v parlamentu — kot je bilo neizogibno — a je obenem vzbudila na novo vse sumnje in nezaupanja na pra m možu, ki je v odgovoren za nespametno intervencijo 6d leta 1918 do 1920 v Rusiji.
Zadnji dogodki so Churchilla pokazali v njegovi najslabši formi — slabe volje, izzivajočega in brez velikodušnosti. V tej debati glede Grčije je težko videti onega Churchilla, kateremu niti njegovi nasprotniki niso odrekali spoštovanja in naklonjenosti.
Soditi o grškem vprašanju ni lahka stvfcr. Priznati pa moram z globokim obžalovanjem, da
bi zagovarjalo njegovo postopanje. Tudi v organih britanskega liberalizma, v časopisih delavske ali liberalne stranke, ne uži-živa nobene podpor*.
Z enim samim udarcem je Churchill pahnil britanski prestiž v tako globino, da je skoro tako tragično nizek kot je bil v dneh predsedništva Stanleyja Baldvvina ali Neville Chamber-laina. Kadar polemizira, govori s tonom razjarjenega človeka, ki je nedostopen vsakemu
orvi "vrsti pametnemu argumentu in je le preveč zadovoljen s tem, da more zbornico z grožnjami ukrotiti.
Dogodki zadnjih tednov so pokazali, da je Churchill, kljub vsi svoji veličini vojnega voditelja, patetično nesposoben ure-
diti vprašanja, ki se porajajo iz je pfevzela vlada. Benjamin začetkov miru. Njegovo ravna- Franklin je postal generalni po-nje je spravilo splošne volitve star i. 1753. Vedite tudi, da je v tnnogo večjo bližino. Pokaza- prišlo Trinerjevo grenko vino lo se je, da je toliko bolj nespo- na ameriški trg pred 57. leti. To soben soditi o ciljih, za katere zanesljivo želodčno zdravilo in smo se borili, čim bližje priha- lahko odvajalno sredstvo v se-
jamo zmagi.
danjem Trinerjevem grenjtem vinu z vitamini B-l je še vedno učinkovito. Rabite ga pa navodilih na steklenici. Če ga ne dobite pri vašem lekarnarju, pišite ponj na Jos Triner Corp., 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8, Illinois.
Iz ameriške zgodovine:
POSTA V KOLONIJALNl' DOBI
Ali veste, da so se vse vesti, poročila in informacije po ameriških kolonijah širile potom kolonijalne poštne uprave? L. 1692 je zakonodaja države Mas-sachusetts sprejela zakon potom katerega so se ustanovili lokalni poštni uradi; temu činu so sledile ostale kolonije. Leta 1692 je bil ustanovljen mednarodni poštni sistem kot^ privat- Vedeti, kako svetovati, Je umet na ustanova. 15 let pozneje jo nost učenja.—Amiel.
Za naše vojake veliko pošte	\
Za ameriške vojake je prišlo v Anglijo 20,000 vreč božičnih daril.
bi jih v drugačnih okolščinah
'•2. ženo te vzamem ... ie td jne ™«el ^J",,.. . . . .
letQj" sem ponovil z drugimi be-1 :f°->d,va * ^ ^ *e>al*-e<Jamj	sv»- Bil sem vso pot mol-
8 "Zakaj se norčujete iz me-; To »noldeanost je pripisova-,,, '	l la moji nejevolji.
Pr- .	"Ne zameri mi," mi je dejala.
rrisegei sem ji.	"Pojdeva čez teden dni, ali po-1 tanske%vojake ni najbolj narav-
zneje, če hočeš."	i na stvar umirati zaradi Chur-
"Nikoli več," sem dejal za-ichillove strastne ljubezni do molklo, beseda se mi je čudnoimonarhije in v prid njegovemu
ne
imam tudi jaz vtis, da.je občutek, ki prevladuje, v javnosti pravilen. Smatram, da za bri-
"Saj ne bo res" je jecljala. Vso noč se je smejala med solzami: "Saj ne bo res."
Poleg tega sem videl tihoto družinskega življenja pred seboj. 2ivljenja iz romanov, v katerih so zakonski pristani zlagana sreča brez tuge, sama radost in cvetje... In senca, ki ji nisem mogel ubežati, ne bo več segla do mene ...
Nisem mislil nič yeč. V tem duševnem stanju me je slednji vtis upognil kot bilko v nevihti.
S tem dnem je razdvojenost v meni ponehala, žaloet me je zapustila/ Tej se je pridružila skrb
Liza je bila srečna, ko je videla, da je moja beseda resna. Sklepe sem izvrševal naglo, kakor da se bojim, da se ne bi premislil.	•
Nisem se premislil. V sklepu in v njegovi izvršitvi sem našel celo obilico rafinirane mikavnosti, ki je blažila moje duševno stanje tistih dni. Laskalo mi je, da jo bom rešil iz tiranije sestre, ki v svoji histeričnosti ni imela človeške mere ljubezni r ali sovraštva do bližnjega.
Videl sem jo povzdignjeno nad vaščane, kako se tiho in neplodno zbirata srd in zavist in istotako tiho in brezplodno izginjata. In kadar sem pogledal Lizo in zmagoslavni sijaj njenega obraza, me je objela radost človeka, ki je dvignil nekoga iz niča in ga postavil na visoko mesto, obdal ga s sijajem in častmi svojega stanu, da se mu vrti pred očmi. Ti nisi nič, ta pa, ki sedi poleg tebe in je manj kot ti, se zdi sam sebi srečnejši kot bi bil kralj. Novi svetovi se mu odpirajo, nova čuda, do tedaj neznana, mu slepe oči. Ti pa gledaš in uiivaš z njim vred, le na drugačen način.
Mnogo.grde nečimurnosti je bilo v teh mojih mislih, poza človeka, ki dela dobro in tiska svoje ime. da vsi vidijo. Vendar je bilo tudi čistega veselja nad njenim veseljem mnogo v meni.
Ona se je veselila življenja in se ga je bala. Kako^ zagrnjen oder je bilo pred njo, le tu pa t^m se je potihoma zdanilo za gubami zastora ...
Na dnu moje dobrote in veselja radi veselja pa je ležal še globlji vzrok: strah pred sra moto. Kakor je v Lizik', stopilo to čisto v ozadje, ker se ji je barantanje z njenim telesom posrečilo, tako je pri meni igralo strašno veliko vlogo. Če sem
ustavila v grlu.
Lojza je obstala sredi steze, njena visoka postava v črni obleki je bila kot žugajoč prst, bledi obraz pod valom črnih las se je zdel še bolj bled.
"Kaj si dejal?" je zastokala in sem se skoro ustrašil svojih besed. Ta hip bi jih ne bil več izpregovocil; bil sem vesel, da so bile izrečene.
Na Lojzo so vplivale besede kot požy. Široko je razprla oči, privila se je k meni in me gledala v zenice. Spoznala je, da sem sc izpremenil. Bil sem mrzel. strašen zanjo.
"Povej, kaj ti je?" x "Oženil se bom."
"Oženi se. Dekla ti bom." "Ne tako," rem počasi odkrival besedo za besedo. "Ne tako . Ne morem vzeti tebe..." Lojza je trepetala, kakor da
IZŠEL JE
DR. KERNOV
Angleško-slovenski
BESEDNJAK
ul	•
JiSf
Cena $5 s poštnino vred
prizadevanju, da vzdržuje še nadalje angleško nadvlado v vzhodnih predelih sredozemskih voda. Velike angleške delavske unije kot transportni delavci in železničarji strogo in ogorčeno obsojajo njegovo politiko.
Na žalost moram priznati, da tukaj v Londonu prevladuje mnenje, da je Churchill napravil grškega ministrskega predsednika Georgea Papandreua za svojega osebnega "gaulajtar-ja". Nesmiselno je dokazovati, kot je Churchill poskušal dokazati, da je ELAS le mala ban-da tolovajev, \\ motijo javni mir.
Churchill skuša s pomočjo intrig britanskega ambasadorja v Atenah in z vsemi vrstami modernega orožja, s silo in zvijačo, razorožiti levičarske struje na Grškem. Prizadeva si pripra-
stoji nad breznom. Z obema ro-1 viti pot takemu plebiscitu., da
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
kama se je prijela za glavo. Bal sem se, da bo zblaznela. Polagoma se je pomirila.
"Čuj," je jecljala iz dna začudenja in grenkega spoznanja, iz globoke ponižanosti: "Čuj, povej mi vse ..
In povedal sem ji vse. "Ne boš srečen," je jeknila. "Ona ni zate."
Nji nisem mogel verjeti. Kako naj ona govpri resnico?
In dejal sem: • "Moram jq vzeti!"
Razumela je. "Slutila sem. Po tvojih pismih, po tvojem obnašanju .. .m
Nato me je gledala vrsto dolgih trenutkov in ni prišla do besede. Zdel sem se kakor nebogljen otrok pred njo. Čakal sem obsodbe. Ni me obsodila. V resnici, da mi je bilo ta hip žal zanjo. Nazaj ni bilo mogoče, tudi če bi se podiral svet. Zakaj jaz sem mislil, da je Orešje vesolj nost zame in ni pedi zemlje izven te gorske vasice.
"Ne boš srečen. Ulovili so te . .
Ta' beseda "ulovili" je bila strahovita, ni je mogel prenesli moj ponos. In kakor da je brala misel v mojih očeh, je dejala:
"Nikoli ti ne bom očitala .. Ti mi boš enako ljub. Pojdiva kamorkoli; jaz grem s teboj..."
Bil sem zakrknjen. Molče sem šel poleg nje, molče sem prenašal težo njenih objemov in besed.
Ko sva se ločila proti polnoči, sem obljubil, da pridem drugo jutro.
(Dalje prihodnjič.)
VOŠČILO STAREGA NAROČNIKA
Chicago, III. — Nič drugega nimam omeniti kot to, da voščim osebju Proletarca in pa vsem čitateljem veselo novo leto. Naročnik sem od početka. Torej veste, da nisem več mlad.
Zelo se mi dopadejo razgovori Joškota Ovna in še posebno zato, ker je predlagal ustanovitev kluba dvestoterih,
Upajmo, da bo Proletarec še in še izhajal ter bodril in budil.
Srečno novo leto
Frank Peterlin.
bi imel eksekutivno oblast v tistem odločilnem trenutku kralj v rokah — in s kraljem one politične stranke v deželi, ki so temu kralju pomagale uvesti diktaturo generala Metaksasa, kar je bila prekršitev njegove prisege v prilog konstituciji. v Tudi v slučaju, da smo pripravljeni priznati, da je položaj na Grškem nekoliko zamotan radi tega, ker gre za osvoboditev naroda, ki je trpel pod tujo in domačo diktaturo preko sedem let, je vendar potrebno, da uvidimo, da so oni, katere hoče Churchill razorožiti, tisti ljudje, ki so se tako junaško borili nroti Mussiliniju in Hitlerju. Važno je , da pomislimo, da so ljudje, katere Churchill danes napadd, v skoro natančno istem položaju, v katerem so bi li gerilci maršala Tita, ko je bil Churchill še vnet občudovalec generala Mihajloviča. Churchill si je očividno ustvaril o Grčiji mnenje, po katerem ji namerava odrekati pravico samoodločbe.
V globini svoje duše pa se Churchill le boji — to nam je njegov govor v parlamentu le preveč natančno razodel '—- da bi se utegnila uveljaviti na Grškem republikanska ideja in da bi to pomenilo širjenje komunizma. Tako smo torej prišli do tega, da so žrtvovana življenja britanskih vojakov zaradi Chur-chillove strastne pripadnosti to-rijskim principom — in sicer v deželi, ki niti ni njegova, in kateri je obljubil svobodno izbiranje vladnega sistema, pod katerim bo njen narod želel živeti.
Priznam, da je težko pripustiti več različnih oboroženih sil v deželi, ki je Ravnokar odpravila fašistično diktaturo. Toda Churchill ne razloži niti najmanj, zakaj je ona oborožena sila, kateri daje svojo podporo, ravno rojallstična. Niti najmanj ni obrazložil, zakaj je treba, da usilijo angleški bajoneti, tanki in letala grškemu ljudstvu vlado, proti kateri strese zdaj deželo masiven generalni štrajk, vlado, proti kateri se narod bori s tolikšnim besom, da je pri-pf a vi jen umreti v tem boju. Nemogoče mi je navesti v njegovo obrambo tudi le eno samo ameriško ali sovjetsko mnenje, ki
AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1945
vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst raznih opisov, nekateri iz zgodovine ameriških Slovencev, tri članke in razprave, razne koledarske in druge podatke ter nad štirideset slik.	'
Svoje spise imajo v njemu Louis Beniger, Frank Česen, Joseph Chesarek, Anton Garden, Erazem Gorshe, Mirko G. Kuhel, dr. F. J. Kern, Joško Oven, Anton Shular, Anton Slabe, Joseph Snoy, F. S. Tauchar, Fred A. Vider, Janko Zega, Katka Zupančič, Ft, Zaitz in pa starokrajski pisatelji.
VSEBINA KOLEDARJA
(Navedena je po abecednem redu)
i
PRIPOVEDNI DEL
Blaznost in genijalnost Judovski dovtipi
Kako so nastali gozdovi tlvan Vuk)
Londonsko pismo
Mehka hrbtenica (Anton Shular)
Moja pot med upornike (S. S.)
Mornar Johnny (Frank Česen)
Naša borbena pesem (Rado Simoniti)
Neme prošnje
Okenca (Katka Zupančič)
Odšel je (Anton Slabe)
Osvoboditev Beograda (llija Ehrenburg)
Pogrešan (Janko Zega)
Rusija ni utegnila misliti na mir (Uija
Ehrenburg) Suženj med narodi (Ivan Cankar) Ustvaritev žensk (Ivan Vuk)
PESMI
Božična pesem (Igo Gruden) Cesta hrepenenja (Mile Klopčič) Dekle (N. N.)
Izdajalcem (Katka Zupančič) Na poti (Katka Zupančič) Oporoka (Stenjka) Pesem puntarjev (Tone Seliškar) Primorci (August Sajn) Samo milijon nas je (Kajuhov Tone) Slovenske gorice (Dr. Stachel) Talcem (Kajuhov .Tonč) Uspavanka (Smiljan Samec) t Vesna (Tone Maček) Vojaki (M. K. po E. Tollerju) - Zadnja pot (A. Gradnik) 2ive naj vsi narodi (France Prešeren)
ZGODOVINSKI SPISI IN PODATKI
Bridgeport, O. (Joseph Snoy)
Bogati trgovec (Joseph Chesarek) \
Dve znameniti stoletnici (Louis Beniger)
Koliko je Slovencev?
Iz Alojzijevišča v St. Paul (dr. F. J. Kern)
Izgledi za bodočnost Amerike (Leo
Zakrajšek) Naša XIV. štajerska divizija (Cene Logar) Pregled slovenske literature (Josip
Vidmar)	, _ . .
Poljanska četa gre v napad (Klusov Joža) Ponovno predlagam (F. S. Tauchar) Roosevelt, predsednik mnogih rekordov Slovenski narodni muzej v Ameriki
(Erazem Gorshe) Slovenski naseljenci v Mehiki (Joškd
Oven)	. _ , %
SANS in JPO-SS (Frank Zaitz) Slovensko časopisje v Ameriki (F. £.)
Štiridesetletnica "Proletarca" Uvod k članku Josipa Vidmarja (Mirko G. Kuhel)
ČLANKI IN RAZPRAVE
Ko gnojimo zemljo s trupli (F. Zaitz) Socialno zavarovanje (Fred A. Vider) Tragedija Evrope (Anton Garden) KOLEDARSKI IN DRUGI PODATKI Dnevi in godovi
Naslovi jugoslovanskih podpornih
< organizacij Podatki o prvi svetovni vojni Slovenski koledarji v Ameriki Slovenske tiskarne v Ameriki Slovenske župnije in šole v Ameriki
SLIKE IN PORTRETI
Ameriška gotika (Grant Wood) Aškerc Anton
Adamič Louis	'
Breze in družba (Božidar Jakac) Cankar Ivan Cvetje
Čollegiuni Alojrsianum Jurčič Josip Kern F. J. Kopača (Millet)
"Kdor je med vami brez greha
(Benjamin Wcst) Simon Gregorčič Miren dan (Snow Wengcnroth) Mesečna noč (K. Z.) Prešeren France
Pozdrav is Amerike (Joseph Bogdanich)
Pet lisjakov
Seliškar Tone
"Stesta" (Paul Cezanne)
Slike slovenskih partizanov
Slovenski kras
Slike k Snoyeveniu članku
Upornik (Helen Sohler)
Trpljenje (Maksim Sedej)
Tavčar Ivan
Trubar Primož
V	delavnici ženskih klobukov (Edgar
Dagas) Vas (Drago Vidmar)-Vidmar Josip (portret)
V	zasneženju (J. H. Thwachtman) Vsak na svojem mestu Zeostali begunci (Hilda B. Kayn) /ena (K. Z.)
Zupančič Oton
Zimski večer (Ernest Fienc)
Zadnja karavana
ftivinjski semenj (Milbos Aba-Novak)
Prva slovenska knjiga v Ameriki, v kateri so spisi z bojišč
osvobodilne fronte v Sloveniji.
Koledar stane $1.25
Naročila sprejema:
PROLETAREC
2301 S. LAVVNDALE AVENUE
CHICAGO 23, ILL.
a'iulciUicc, Ufccmbii iti, iHH, ' -. nT r * j , ' i r__
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
»M	»MM »II
Slovaški kvizlingi. ki so sorodniki slovenskih klerikalcev v vsakem oziru, ugibajo, kam bi bežali. Zdelo se jim je, da bo
Nemčija prej ali slej poražena, niso pa pričakovali; da bodo prišli kdaj pod oblast sovjetske
Osvojevanja tujih krajev ne
odobravamo. A v tej vojni se dogaja, da sploh že nič več ne ves, kaj je "tuje" in kaj ne. A o zemljih preko Curzonove črte je Moskva že prilično dokazala, da ne spadajo Poljski. Kajti če
armade. A sedaj jih obkroža in , bi — čemu pa je potemtakem k^čejo na pomoč Vatikan in pa Anglija na prejšnji mirovni , vse tiste, pri katerih ima sveta j konferenci delovala, da bi bila stolica kaj vplivat	meja taka. kot jo je začrtal njen
Ameriški slovaški kongres, ali I državnik lord Curzon? A Rusi-kakor so ga že imenovali tukaj- i ja je bila šibka in Pilsudski si šnji slovaški klerikalci, ki so ga je vzel zemlje kolikor daleč sklicalli pred štirimi leti v Pitts- j proti vz hodu so ga nesle noge. burghu, je predvideval mož-1 Edwin A. Lahey pravi, da če nost nemškega poraza in s tem i držiš s tistimi Poljaki, ki so za konec "neodvisne Slovaške".' ohranitev vsega poljskega oze-
Pa so sklenili, da naj v tem slučaju okupirajo "slovaško državo" ameriške čete. Seveda katoliške, a v glavnem, da bi le bile ameriške. Pa se je dogodilo, da
mlja, torej tudi za onega preko Curzonove črte, te komunisti označijp za fašista. A če pa priznavaš rusko zahtevo, pa te Poljaki obdolže, da hodiš po at-
udirajo preko slovaških mej ta-ilantskem čarterju, namesto da ke, kakršnih se slovaški korarji i bi ga držal kvišku vsem v upo-najbolj boje,	!gled. kakor žarnico. Ob enem je
Atlantski čarter je končno n»*tel n<?kaJ veleposestev, in utonil tam, kjer je bil spočet. Po njegovem mnenju je zaradi
Celo Roosevelt ga ob njegovem ni,h v*hko ve*	kot Pa za"
koncu ni hotel več priznati za stran C""°nove To je res.
svojega. To sploh ni bil noben pravi dokument, nego le nekaj besedila brez pravega podpisa. In splob. kdo pa dandanes sploh
Dokler je bila tista zemlja pod
carji, so jo lastovali poljski plemiči. Pod boljševiki pa so vsi plemiči razlaščeni, pa naj bodo
kaj da na razne čarterje in do- P®1!** ali	Dana Pa jim
kumente. *	\*e P™"* d*\»U> a P *mičem
* ni bilo se nikdar za tak privi-Poljaki v Londonu se jeze, | legij, ker jim je atlantski čarter iz- Grški partizani pravijo, da če podbit, a nekateri Angleži, ki j odlože orožje, bo dana vsa moč imajo smisel za humor, pravijo, | armadi, grški armadi namreč, da je še v veljsvi CVš. t<> kar ki jo imajo pod kontrolo fašisti-
Stalin zahteva zase, je v resnici
čni častniki in jo protežirajo
zahteva na temelju atlantskega Angleži. In ta armada pod faŠi-čarterja. Osvobodil je kraje, ki stičnim častniki bi bila grška so po večini prebivalstva ukra- j vlada Pod njeno "protekcijo" jmski in beloruski. Torej se tu- bi se vršil "plebiscit" za ali prodi zatajeni atlantski čarter la- J ti kralju in izid bi bil tak, kot hko tolmači, kakor sveto pismo, j bi ga ona hotela. Torej se bi Kraja dežele, pa naj bo Polj- • Grčijo Dotisnilo nazaj v stare ske ali katerekoli druge, je mo-! rwm*fe. To Je, v fašizem do-ralno neopravičljiva. Ampak jmače »orte, ln z angleškim bla-Poljakom se ne gre za deželo, ki f goslovom. A Grki — lačni in je bila do te vojne njihova tudi i strgani kot so — se upirajo. Po preko takozvane Curzonove čr- j Churchillovem je to nezasliša-te, ampak za veleposestva tam no. Grkom dopoveduje, kaj je * čez. ki jih je sedaj poljska šlah- demokracija, dasi so o nji nekaj ta vsled ruske okupacije za zme- j razumeli že davno prej kot Angleži
Tomasz Arcizevvski, ki je što-
rom izgubila
Na Slovenskem so* v starih časih vladali plemiči nemškega rodu. Gradovi in veleposestva so bili njihovi, a tlačanili so jim Slovenci. Ako so imeli kaj svojega, so morali svojim nemškim plemičem plačevati desetino, in pa delati zastonj zanje. Slično 'velja za dežele onokraj Curzonove črte. Veleposestva so last poljskih grofov. Tlačani pa so Ukrajinci in Belorusi. Poljaki smatrajo, da je to zaplemba tuje lastnine, in pa da se prebivalstvu tam ne bo nič boljše godilo. Da-li je bilo šlahti, pa naj je bila že poljska, ruska ali pa nemška, kdaj res za tlačane, ni znano. Oziroma, znano je le, cta ji ni bilo nikoli zanje.
pil na čelo poljski zamejni vladi. je star socialistični revolucionar. Pod carizmom se je boril in tvegal vse — namreč živ-" ljenje. A kot ga nekateri poročevalci sedaj predstavljajo, on smatra, da je Rusija še zmerom carska in jo sovraži s tega vidika. Tomaszovi kritiki so mnenja, da bi bilo za njegovo zamejno vlado boljše, ako bi priznala, da carske Rusije ni več in pa da se bo socialna revolucija tudi Poljske dotaknila — in to na obeh straneh Curzonove črte.
Etiopija je le redkokdaj omenjena. Od kar jo je Mussolini izgubil, jo imajo Angleži v ob-
lasti. Pa se je začela v angje-škem parlamentu debata, in na- j to še v ameriški javnosti, kaj Anglija sploh počne v Etiopiji. Churchill je pojasnil, da ima j ^ cesar Haile Selassie vse svoje * stare pravice, a nova pogodba I ^ določa, da bodo etiopski armadi načeljevali angleški oficirji in etiopsko ekonomijo pa vodili angleški ekonomi. Anglija je torej v tej vojni, ako ne drugega, že z Etiopijo veliko prido- i bila.
Na Lit vinskem so opciji pre-; bivalce jako zredčili. Sovjetska oblast izjavlja na podlagi svojih dognanj, da so naciji pomodrili 165,000 vojnih ujetnikov in I ,300.000 civilistov. To je poro-1 ' čilo iz Moskve. Ampak Smeri-1 | ški Litvinci pa zatrjujejo, da so I Rusi v redčenju Litvincev pffcv j tako pridni. Vzelo bo dolgo, predno se bo svet spet utolažil j in spametoval.
Wm. Hale Thomson. A i je bil mnogo let čikaški župan, je pred par leti umrl in potem so I stikali po njegovi imovini. V j"safety deposit" predalih v par bankah so našli na njegovo ime i nad milijon v bankovcih. Več sto tisoč pa je imel spravljene-j ga drugje. Umrl je brez oporoke. Vse to bogastvo je po nje-^govi smrti dobila žena, s katero pa že dolgo ni živel skupaj. Pa se je oglasila neka njegova bivša tajnica, češ, da je živela z njim "kakor hči", in da ji je obljuboval polovico svoje imovine. Sedaj toži njegovo vdovo za milijon dolarjev. Advokati žanjejo, vdova in "bivša hči" pa sta vlačeni po zobeh.
Charles Chaplin je drugi izmed takih, ki morajo vsled svojega bogastva tekati po sodiščih in se tožariti z dekleti. Thompson je saj umrl, a Chaplin. z vsemi svojimi milijoni, je še živ in bi še rad živel. Advokatom in sodnikom pa so take razprtije debelo narezan bel, maslen kruh. Kajti kjer so milijoni, tam se žanje ...
V Parizu je vlada prepovttia-j la plese. Pravi, da je grdo, č? bi ljudje veseljačili, dočim delavci garajo in vojaki pa se nekaj dvajsetin mUj stran tepejo z naciji na življenje in smrt. To so zares težke stvari, kajti ljudje bi radi tudi plesali, ne samo stradali in se bili na ulicah in
ciji, je nedavno poslal uredniku Proletarca par izvodov francoskega socialističnega dnevnika Le Populaire in ob enem pozdravlja vse, "ki so dobre volje".
Za stalno se je priselila med pas Mrs. Ann Medvešek, soproga pomožnega urednika Prosve-te Milana Medveska. S »abo je kajpada pripeljala tudi njuni dve hčerki.
Cpl. Edvvard Baškovič, čigar oče je naš sosed na bližnji Ham-lin Ave., sporoča iz Italije, da so praznovali praznike "po starem" in pa da je tam še zmerom vojna Upamo, da se z drugimi našimi fanti vred kmalu vrne.
Tu na obisku je bil tudi Joe Gornik, čigar oče in sestra živi* ta v Berwynu. Mladi Joe služi v armadi strica Sama.
OBLJUBE SO LE ZA NA PAPIR
Hudson, Wyo. — Iz poročil je razvidno, da se VVinston Churchill ne misli držati dogovora, ki sta ga sklenila z Roosevel-tom, namreč, da se narodom jamči po porazu fašizma svobodne volitve in pa da si naj ljudstva sama določujejo obliko vlade, kakršno žele. Anglija je že pokazala, da je na obljube pozabila. Intrigira na Grškem in v Belgiji, kamor je Hitler spet slovenskih udaril.
Angliji je le kak kronan parazit po godu, ki zna s pomočjo orožja ljudstvo držati pod svojo peto. Upajmo, da trije veliki ne bodo dopustili, da bi se še v jugoslovanske zadeve utikala. Kar Roosevelt. Stalin in Tito rečejo, pri tem ostanejo, pa naj Anglija misli kar hoče. Za zdra-žbe delati je ona na prvem mestu. Lahko se še spominjate, kako je leta 1929 senator Borah (rdo ožigosal razne zakulisnike, pa še posebno Anglijo je/imel majbolj na piki. Zato, ker se ne
jim ni bila nobena reč preuma-zana v blatenju boriteljev Slovenije. Čeprav so tudi duhovniki med borci, toda za reafccio-narje nič ne pomeni. Vredni so jim kaj le tisti, ki troiijo laži proti partizanom. Njih naj se Bog usmili.
Nasprotniki osvobodilne fronte pravijo, da je vera v nevarnosti Ampak tisti, ki to govore, nimajo v mislih vere niti toliko kolikor je za nohtom črnega. Njim se gre le za privilegije in udobno življenje. Nebesa pa bi tudi Hitlerju prodali, ako bi kje bila Ker so zanje v zadregi, jih ljudem rajše obetajo po smrti.
Koliko je nekaterim ljudem do rodne grude, naj povem v sledečem: Dne 14. feb. 1943 smo bili povabljeni v Slov. del. dom. t z oznanilom, da bomo ustanovili, podružnico SANSa. Res je prišlo precej ljudi. Po izvolitvi odbora se je nabralo še nekaj denarja, dekleta pa so zapela "Hej Slovencih Tudi župnik je bil jako vesel. Ko pa je kraljeva in MihajloviČeva zvezda ugasnila, se je pa tudi prL SANSu zanje vse nehalo.
Dne 21. avgusta 1944 je predsednik SANSove podružnice Frank Gosar sklical sejo. * Niti enega ni bilo blizu, razen odbornikov. Meseca septembra je bilo ravno tako. Vse to je zasluga kvizlingov okrog njihnega glasila v Clevelandu, i> pa njih nih podrepnikov.
Ako bi matere teh ljudi vedele, kaj so rodile, bi se v grobu od sramu obrnile.
John Pintar.
DVE NEMKI V FRANCIJI, ki »ta bili v naeljski »pijanski službi, na poti v Jetniški tabor
Škoda, če bo tista palača ostala prazna.
Grof Sforza priporoča za bo-
Klub Naprej zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v društveni dvorani na
doči sedež društva narodov Re- Boydsvillu. ko. Ceš, da ker jo bo Italija itak j Vsem, ki ste prispevali v zad-na fronti ter begali sedaj tu. se-1 izgubila, naj jo z zaledjem vred njih tednih za jugoslovanski re-
daj tam, kar se je spet dogodilo, dobi novo drušivo narodov '(ki V take vrste piesih ni nobene j ga še nikjer ni). Njegov nasvet zabave, pač pa le v onih. ki so ni dobil odmeva, veliko več pa prepovedani.	tisti predlog, da naj Dunaj po-
lif, a imena še niso bila priob-čena, naznanjam, da bodo objavljena čim pridejo na vrsto. Prosveta je s takimi, poročili
Osservatore Romano, ki je stane glavno mesto bodoče/a: vsak dan natrpana in objavlja
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEONOTI "
USTANAVLJAJTE NOVA DRU5WA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

naročite si dnevnik
PROSVETA
vatikansko glasilo, pravi, da Churchill že pred mirovno konferenco počne nekaj sličnega, kot so uganjali diplomati v Ver-saillesu po prejšnji svetovni vojni. Včasih tudi slepa kura najde zrnje. A nesreča je, da ga Osservatore Romano išče za tiste slepe kure, ki so te vojne še celo veliko bolj krivi kakor pa VVinston Churchill
Jo*ef Stalin je 21 decembra praznoval svoj 65. rojstni dan. V Rusiji ga niso praznovali, ker Stalin nerad poudarja, da se stara. Toliko bolj pa so se zanimali zanj zastopniki tujezem-skega tiska. Pravijo, da je Stalin skozi ves ta svoj "praznik" delal, a reporterji tujezemske-ga tiska pa so ugibali, kdo bo njegov naslednik, če se mu kaj dogodi Izgleda, da Stalin nima še nič takih skrbi.
Rooseveltov poslanik pri papežu Myron C. Taylor, bivši magnat jeklarskega truata, pra vi, da ljudstvo v osvobojenem delu Italije silno trpi in priporoča, da naj se ji pomaga čimveč mogoče. To se godi. Nobena dežela ni bila še deležna tolikšne pomoči od nas, kakor Itali-
99
Naročiin, aa Zdrui.nn drža*« (laven CJlfeafa) ln Kanado $6.00 na kini 13.00 aa pol letat ti.10 aa intrl lata, an Chicagn in Cicem 17.SO an cela leloi ll.TI aa pol letat aa inoaemateo fO.OO.
Naslov za list in tajništvo je:
Ko. Lanndale Avenne
Chirago 23, lWnoi*
svet« Nemci znajo.	Jih po redu Tajnik-blagajnik
—————	.John Vitez, ki je sprejel darove.
n k TiinrrnAdTi Ijih ie 2 imeni "T1 potlaLna pri'
RAZNOTEROSTI »toJ"° mesto-^ph Snoy.
Bridgeport, o. -	j SLOVENSKI DELAVSKI
št. 11 JSZ v nedeljo 17. decem- j f+CKtTEB bra je bila zaradi slabega vre- V-CNTtK mena bolj pičlo obiskana. Vendar pa sodrugov iz Bartona tudi slabo vreme ne zadrži, posebno ker je bila to letna seja. Izvolili smo odbor za leto 1945 in razpravljali o načrtih 7.1 naše delo v bodoče na polju, za katerega je postojanka Naprej št. 11 bila ustanovljena. Svojo nalogo je vršila vsa ta leta po svoji najboljši moči in jo bo v bodoče, ker dela je veliko, a takih delavcev, ki bi ga hoteli vršiti, pa malo.
Diskuzirali smo o vseh mogočih dnevnih problemih, ki so sedaj v ospredju.
V odbor so bili izvoljeni, Joseph Snoy, tajnik-blagajnik; zapisnikar John Vitez; nadzornika Joseph Skoff in John Vitez. Glavna organizatorja John Vitez in Joseph Snoy. Organizatorji po naselbinah: Barton, Joseph Skoff; Blaine, Frank Ml-
nas ugonobi. Se celo tiste zaloge, za Jugoslavijo določene, so bife Italiji poslane
Palača lige narodov v Ženevi v Švici, ki Je sedaj menda kakor povsem prazen pogrebni zavod, čaka najemnikov. Možno je, da se novo društvo narodov, kakor je bilo zasnovano v Dum-berton Oaksu. spet Um naseli. A verjetno ni, ker velika Rusija mali Švici noče odpustiti njenega kljubovanja Kajti Svlea je v onih dneh, ko se je šlo USSR na življenje in smrt, nekoliko preveč mižala, ko so tuji agenti udarjali po 4prav tako
.	^	hel« 1. Nrffs. Florian Pishek;
S^iSE*	Albin, Kravanja
Ker sem tajnik kluba že devetnajst let, sem smatral, da bi bila jna mestu sprememba, jaz pa bi šel V ."pokoj". Mogoče bi klub z novo tajniško močjo boljše uspeval. Pa ni šlo Sodrugi so argumentirali, da bi bilo ravno
Chicago, 111. — V družabnem klubu Slovenskega delavskega centra se bomo poslovili od starega leta z domačo zabavo, na katero so vabljeni vsi člani ter članice in njihni prijatelji. Vršila se bo v nedeljo večer 31. decembra v klubovih prostorih na 2301 S. Lawndale Ave. — Vstopnina za člane in njihne
prijatelje prosta.
•
Lt. Michael Kumer se je s svojo nevesto vrnil v Chicago I obiska pri njegovih starših in bratih v Penni in dne 22. dec. je predaval v Centru o svojih vtisih, ki jih Je dobil med Jugoslovani v Londonu. S sVojlm nastopom je vsem ugajal in njegov govor je bil zelo informativen.
Pozdravi. Pozdravna pisma, ali pa karte, so poslali Ray Bo-žičnik s Havajev. Tudi nekaj koledarčkov je poslal, havajske sorte. Eden je v Centru. Ray je bil svoj čas tajnih Družabnega kluba, pa se ga rad spominja celo v takih krajih, o katerih pravijo, da Je v njih večna pomlad
Tu na obisku je bil Cpl. Au-
nasprotno in me urgirali, da naj, gust Kramar, nekdanji knjigo-
še sprejmem Tako sem ostal v tej službi in bom delal po svoji moči kakor doslej. Ampak tajnik je samo ena oseba in potrebuje kooperacije Od nekaterih sodrugov sem jo imel precej, fcelim, da se vsi poprimemo de-
vodja v gl. uradu SNPJ
Iz Francije pozdravlja vse svoje znance in prijatelje Joseph Drasler, bivši pomožni upravnik in pomožni urednik Proletarca Pravi, da Je v "lisičjih luknjah" in kako je sedaj
Apel grških delavcev
Atene, 7. decembra.—(ONA) Organizirani grški delavci so naslovili organizacijam delavstva v Ameriki, Britaniji, Rusiji in Franciji poziv, naj jim pomagajo. Izrazili so svojo voljo,
da bodo nadaljevali borbo za de-drži tega, kar obljubi. Verjemi-1 mokratične svobode ljudstva in
te, da bo ravno Anglija skušala uriniti Jugoslaviji kralja Petra, kar bi bilo zelo po godu kliki pri Ameriški domovini in v ljubljanski škofiji.
povedali svojo ogorčenost nad britansko intervencijo. Apel pravi, da je bilo ubitih 70 mirnih demonstrantov in da jih je bilo na stotine ranjenih. "Pa-
Dokler je še kraljeva in Mi-1 pandreu uživa podporo britan-ha j levice va zvezda svetila, so skega ambasadorja Lee perja in
bili ti dvorezni narodnjaki še saj za silo za med ljudi. Ko pa je ljudstvo s Titom potegnilo,
1 angleški) general Scobie se obnaša škandalozno, kot da je on governer* Grčije."
• . > > Električna kuhinjska peč v vaši
povojni kuhinji bo nudila
zapečatene" vitamine
za vašo mizo

tujih 1 boljševiških agentih., žijo
la in somišljenike v teh krajih v njih, si lahko predstavljamo pa vabimo, da se nam pridru/'if Oscar Godina, ki Je tudi čast-
nik v ameriški armadi v Fran-
fcivila, ki jih kupujete, vsebujejo lahko vse vitamine in mineralije, ki jih va&a družina potrebuje — ATK JEJO pa samo oni, ki v resnici pridejo na mizo.
Zato boste hoteli'imeti električno kuhinjsko peč v svoji povojni kuhinji. Potem boste lahko v pari sku hali svoje sadje in zelenjavo v prav malo vode. Ne bo « vam treba premeSavati jedi ali privzdigovati pokrove. Kar "zapečatili" boste dragocena odpornost goječe vitamine, ki so potrebni za zdravje vafte druiine
Z električno pečjo boste priStedili tako na jedi kakor na vitaminih Docela .inaulirana peč pa pečenje in natančne avtomatične^ kontrole pomagajo, da se meso -toliko ne ukrti-~vse "se £0 obneslo ravno prav vedno.
Zatorej te danes računajte na električno peč za
svojo kuhinjo po vojni. Tedaj boste spoznali, da Jedi lepfte izgledajo, imajo boljši okus. in SO boljše za celo vafto družino.
COMMONWEA L T H EDISON
OOAfPAJfr
Proletarec, December 21, i¥44.
5
Zapisnik konferenc« Prosvetne matice IN JSZ v Waukeganu 26. ntvembra 1944
,akciji s precejšnjim zneskomi vilno, da je poslal $1,200. Da-j (JNRRA NAMESTO I tudi na U način D*lje poroda.) lje je bilo glede dopisov še ne- y RTI IFU BOLJ V
da četudi je "Nada" frensko dru-1 kat drugih sličnih popravkovKj	fcl^rill"
št vo, ima štiri fante tčlan«) pri | ki pa so bili s prizadetimi časo- rULI I ICINI A^tlJI
Račune sta pregledala Anna Mahnich in F. Bruce.
Poročilo tajnika Gardna sprejeto. Anna Mahnich in F. Bruce ugotavljata, da so raeuni v redu.
vojakih, katerih se je spomnilo tudi i darilom k božtfnim praz-
nikomt
Anton Dreshar (od društva št. 104) pravi, da so delavni za SANS in za jugoslovanski re-
lif. To društvo in pa žensko dru- dvestoterih, ki si ga je zamislil
Joško Oven, je bila uspeh. Se-
K mferenca Prosvetne matice in JSZ je bila sklicana na 26 novembra 1044 v Waukegan, kakor je bilo določend na prejšnjem zborovanju v Milwaukee-
ju. Vršila se je v Slov. narodnem Sprejeto na znanje	I
domu. »	Poročilo zastopnikov. — An- štvo Venera sta posebno veliko
Otvoril jo je tajnik Anton ton Trolar omenja, da društvo nabrala. Poldrugo tono obleke Garden ob 10. dop. Za predsed- št. 1 SNPJ, ki ga zastopa, delu- se je nabralo, ln to zgolj z de-nika seje izvoljen Martin Jud- je in pomaga v vseh naprednih lom male skupine Govori tudi nich. Za zapisnikarico Angela akcijah. Opaža pa se, da ni več o federaciji SNPJ in označuje Zaitz.	toliko zanimanja kakor nekoč, njeno delovanje za uspeh.
Zapisnik prejšnje konference 1 ker ie udeležba na šojah manj-1 F. Glojek izvaja, da je član v sprejet tak kot prečitan.	ša. A drugače pa društvo stori več društvih. V West Allisu so
kar že zmore, da se naše aktiv- j v skupni akciji, ki jo je ome-nosti nadaljujejo. Precej fantov imamo v armadi in društvo se Jih spomni v sezonskih praznikih s primernim darilom.
F. Bruce (druš. št. 14 SNPJ)! rnagajo na raznih poljih naših pravi, da imajo 65 članov pri aktivnosti. Jih je okrog 100. vojakih in pa da društvo sode- Pripravljajo se tudi na svojo luje kjer je potrebno; ob enem j 35-letnico. Mary Brence doda-tudi mladinski krožek. V relifni ja. da pri zbiranju obleke čla-akciji za Jugoslavijo se je do- niče skrbe, da se odpošlje na-| -bilo s Co-op $160, SND $50, in prej vse zašito in čimboljše pri-Mary Brence; St* 192, Milwau- shod $410, skupaj $635. Matt pravljeno.
kee, Marv Kemer; št. 559, Chi- Ogrln soglaša s poročilom Do- John Simon od društva st. cako John Simon	1 daja, da se je nabralo tudi mno- 559 poroča, da četudi ie njihno Kelif,
T, I go obleke, ki je bila že vsa od- društvo največje v SNPJ in ze- Zaitz je
plsi ie izravnani *	| (Nadaljevanja • 1. strani.)
Naš tiak itd, — Chas Pogore lec je v svojem poročilu izva- kdar bil za nič drugega kot za
jal, da je list napredoval v tem letu za (takih 400 novih naročnikov. Kampanja za v sklad
materijalne dobrine posedujo-čfega sloja Velike Britanije.
Belgijci dvojno razočarani
Dočim se Grki čudijo, čemu smo svoja obetanja o štirih svo-
daUe *PremenJena v *lad 30°- bodščinah občili na klin in jih
tam pozabili, pa se Belgijci še
Zastopniki. — Tajnik Garden ugotovi, da so navzoči sledeči: od društev SNPJ, št. 1, Chicago, Anton Trojar; št. 14, Wau-kegan, Frank Bruce, John Mahnich, Lawrence Ogrin; Št. 16, Milwaukee, Louis Barborich; št. 39, Chicago, Chas. Pogorelec;' št. 102, Chicago, Angela Zaitz; st 104. West Allis, Anton Demshar. Fred Gloy*k; št. 11», Wauke|an, Josephine Kozina,
njal predgovornik, veliko pomagala.
Josephine Kozina, od društva Št. 119, poroča, da članice po-
terih. S 1. januarjem 1945 stopa Proletarec v svoje 40. leto. Zamišljamo si kampanjo za tisoč novih naročnikov. Dalje je poročal v o Majskem glasu in Amer. družinskem koledarju.
Pojasnil je, čemu je cena Am. druž. koledarju sedaj $1.25. Po-dražen nam je bil v tiskarni nad 30pa v knjigoveznici in pa vse drugo se je zvišalo v cenah.
Prosvetna matica je letos izdala v ponatisu Cankarjevega "Hlapca Jerneja in njegovo pravico" ter nekaj drugih Cankarjevih črtic v isti knjigi.
Dramski arhiv Prosvetne matice sedaj vsled vojnih razmer in drugih vzrokav ni posebno aktiven.
Relif, Jugoslavija, itd. — Fr.
JPZ Sloga, Milwaukee: št. 3, _ ■	II	J ffj I , ,. .mM UMI
Ralph Cheplak- št 19 Christi- poslana na določeno mesto v lo aktivno, vendar se pojema-na Podjavoršek	New York. Vse pošiljalne stro- nje zanimanja za društvene se-
,,, -t , T<;7 MiUn Medve- i ške so oni plačali.	lje tudi pri njih pozna. Pri voja-
st 1 JSZ' Mllan Medve Louis Barborich (društvo it. kih imajo 129 članov. Imeli ao
16) pravi, da nima kaj posebne- v tem letu pat priredb, ki so vse ga dodati, kar bi bilo drugačno zadovoljivo izpadle.
šek in Louis Zorko; gospodinjski odsek SND, Waukegan, Anna Mahnich; Slov. nar.čitalnica, Waukegan, Martin Jud-nich, John Jelovsek, Jack Mesec; kooperativa, Math. Ogrin: eksekutiva JSZ, Frank Zaitz.
od drugih poročil. Društvo pomaga, ima svoje težave vsled pomanjkanja zanimanja, in kot drugod se tudi pri njih člani ne
udeležujejo sej nič več v tolik-Porocilo tajnika. Anton Gar- snem številu kakor nekoč. Mla-
den pravi, da pod okriljem Konference od prejšnje do te seje ni bilo posebnih aktivnosti. Naši ljudje so sedaj zaposleni najbolj pri relifni akciji in pa za SANS.
Blagajna konference je znašala $27.29, dohodkov ni bilo, stroški pa so $4.50. Gotovine je $22.79, imamo dve delnici SDC
imovina $72,79
Zastopniki društva se. 3 JPZ
toliko bolj začudeni, ker jim po osvoboditvi nismo pustili vlade po njihni volji, in nato pa, ker nismo bili kos nemški protiofen-zivi in je velik del Belgije padel nazaj pod nacijski teror. Ljudje tam so mislili, da se to nikdar več ne dogodi, a v dobrem tednu* nemške ofenzive so prišli zopet pod svastiko. Njihno upanje se je torej dvojno izjalovilo, čeprav ie začasno. Am pak za ljudi tam, ki so prizadeti, je to nekaj groznega in nezaslišanega.	/
Vatikan spletkari po starem
Ko je Hitlerjeva armada udrihala po naših četih na zapadni fronti in je nacijski radio brnel poročal o delu in bojih propagand? proti takozvanim
združenim narodom, predvsem zoper Zed. države, Sovjetsko unijo in Anglijo, se je Vatikan, to se pravi, papež Pij XII. znova zavzel za mir. To bi bilo v redu, kajti tudi demokratične
{NEKAJ K PRAZNIKOM
)fering(ieUL lil. — Nekje na
Slovenskem je živela revna družina treh oseb: oče, mati in sin. Oče je bil že sedemdesetletnik, sin pa kajpada še mlad in zvit. Pa čevljar je bil po poklicu.
Tako se ga spominjam na kega božičnega večera, ko je medlo kakoc za stavo. Snega nič koliko. Sin je hitro dokončava! par škornjev za vaškega ftlnta, oče pa je nestrpno korakal gor in dol. Sin ga je pri tem skrbno opazoval, misleč si, ' kaj neki je staremu šinilo v glavo nocoj?"
Iz ameriške zgodovine:
2KNE V KOI A) NIJ A LN I DOBI
Ali veste, da so bile žene v kolonijalni dobi izredno dobro-naobraŽene? V vsaki koloniji je bilo število Angležinj, Nizo-eemk, francoskih hugenotk in drugih narodnosti, ki so bile izšolane v klasični in moderni literaturi. Ena izmed najbolj izobraženih je bila Anne Bread-street, ki se je priselila v Mas-sachusetts Bay v letu 1630. Izhajala je iz rodovine Oliver Wendell Holmsove, bivšega šefa najvišjega sodišča Zdr. dr-Iznenada si oče ogrne suknjo I žav ter Wendell Phillipsove, od-in izgine. A se kmalu vrne z ba- j ličnega oratorja in' reformista. riglo vina. Sin ga je z očmi zve- To si zapomnite! Zapomnite si
davo vpraševal, češ, kje si ga neki dobil? In pa tako dobrega! Tudi starka je gledala zvedavo. A gluha pa sta bila kakor zemlja. Zato ji ni mogsl dopovedati potihoma, kje je vino dobil. A ji je rekel, pridi sem, da ti po-
tudi, da je Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l zanesljivo želodčno zdravilo in lahko odvajalno sredstvo. Poskusite in uživajte ga po navodilih na steklenici. Vaš lekarnar ga ima, ako ne, pa pišite ponj naravnost
lahno povem. Pa ji je zavpll na na Jos. Triner Corp., 1333 So. uho, da je vino dobil v kaplani- Ashland Ave., Chicago 8, 111.
Zadovoljni boste s Trinerjevim grenkim vinom z vitamini B-l.
osvobodilne fronte v starem kraju, o spletkah reakcije proti nji tukaj, o relifni akciji, primorskem vprašanju in o drugih slovenskih krajih, ki jih* narodni osvobodilni odbor hoče v združeno Slovenijo, o intrigah dežele so za mir
ji. Hotela je vedeti, če je Še kaj vina v tisti kleti. "Veliko!", ji je vpli stari na uho. 44 Se do drugega božiča ga je dovolj!" [	.. .
Stara dva sta pila in vpila	Francija imo V USA
Sin ju ni mogel več poslušati	veliko bogastvo in izgine. Snide se s fanti in jim Francoske vloge in investici-
razloži kako in kaj, da ga doma	je v Zed, državah so znašale
"žehtajo" itd. Fantje so ugibali,	pred t0 vojno nad dve milijardi
če bi šli tudi i oni v kaplanovo	dolarjev Ko ^ naciji podjarmi-
Pa 80 Iklemh' 2aP°J- li tudi vuado v VichyjiTje ame-
Sloga pravi, da sodelujejo kjer Julijanskih in drugih takih di-1 Ampak pod kakšnimi pogoji?
. , . ..i »	> " i___a.___ l i l i___u__<i.:__ix Yl i K»nAorv»r» rtrtrav faeivma A
mo! In zaorila je božična pesem. V " kapi a novo" klet niso udrli. a so se vseeno dobro, imeli.
Anton Gorenz.
dina pa ijna svoje društvo
Angtla Zaitz (društvo it. 102 SNPJ) pravi, da društvene članice pomagajo pri zbiranju ob- J leke v pomoč Jugoslaviji, šivajo, perejo, likajo, pa tudi prispevajo. Tej akciji načel j ujeta, oziroma največ delati Mrs. Franees »Vider in Louiae Har-mond. Tudi v druitvu so člani ' v znesku $50, torej je skupna4ce zelo aktivne in imele so par
morejo kaj koristiti, in to je glavno. Kristina Podjavoršek pravi, da nima k prejšnjim poročilom ničesar vainega dodati.
Louis Zorko od kluba ■t.' 1 JSZ poroča o delu za jugoslovanski relif, ki je bilo tedaj v največjem razmahu. Nabralo se je nad 5 ton obleke in do te seje $1,850 v relifni sklad pod okriljem te SANSove postojanke. Po 6. dec. bo zbirališče za obleko na zapadni strani v Chicagu (na 26 cesti) ukinjeno in od tedaj je zbirališče v Centru.
Dalje je Zorko poročal o pripravah za vprizoritev igre dramskega odseka kluba it. 1
manjših priredb, ki so dobro
HHH uspele
Dalje Garden omeni, da bo o
Prosvetni matici, JSZ in o Pro-	Za jugoslovanski relif je dru-1 JSZ, in o diskuzijah ter preda-
letarcu, Druž. koledarju in Maj-	itvo prispevalo $25, in ob enem vanjah, ki jih tu pa tam prire-
skem glasu poročal Chas. Pogo-	sklenilo prodajati srečke za prt. ja prosvetni odsek kluba
relec. Frank Zaitz pa bo imel	ki ga je v U namen podarila Milan vMedveshek pravi, da
referat o splošnem položaju z	Mrs. Josephine Trojar. Tako bo 9e smatrata z Zorkotom še zme-
ozirom na naše aktivnosti.	to društvo pomagalo pomožni! rorn za Clevelandčana, pa se ji-
',;	: ma nekako čudno zdi, da zastopata na tej konferenci klub it.
plomatov, ki bi radi profitirali v tej vojni ne da bi kaj prispevali k zmagi in poudaril, da se na obljube ni zanesti in da bo narod tam moral biti na straži in je; in tukaj mu k temu lahko veliko pomagamo.
Razprava. — L. Zorko pravi, **m to je klerikalizmu po
Mi hočemo poraz fašizma. A__
Hitler poudarja, da je v vojni	7pn rvR 7AVF V7I IT
proti "komunizmu" in čudno	cx/Xil Cll I RPP7
Pij XII je jia minuli božič pred	SVOJI biLi OKtZ,
kardinalskim kolegijem znova	PRAVEGA VPLIVA
poudaril da je največji sovraž- (
nik krščanstva in Boga komuni-
riška vlada francosko imovino v Zed. državah zamrznila. V decebru pa jo je zopet "odtaja-la". De Gaulle torej ni več v zadregi za dolarje.
(Nadaljevanje s 1 strani )
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
da je bil referat dober. Isto poudarja Anton Demshar. Bil je informativen in smo iz njega veliko izvedeli. Glede relifa pravi Zorko, da se bo meseca
vsem svetu znova navodilo, da naj deluje proti zahtevam za socialne preuredbe
Kadar papež reče, da je "komunizem" glavni sovražnik člo-
« poljudnimi navodiM AMERIŠKI DRŽAV-
poslanih iz Zed. držav z a. Grči-
V j i i k	kako nostikli
jo, a ne smejo tja, dokler An-	LJaN
glija ne obračuna z uporniškim
gibanjem. To je za zaveznike.	Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-ki so toliko prisegali na "štiri, n.ki stavijo pn izpitu za drtavUan-
svobodščine" zelo grda poteza,
stvo, vsebuje knjižica šc v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine /^e-
januarja začelo organizirano veštva, pomeni to nič drugega, in Morgan pravi, da kastran te-. dinjonih držav< v ni delu pod nt_ kampanjo v pomoč Jugoslaviji kot kar je tako odločno poudar- ga na ugledu Zed države naj- siOVom RAZNO, pa Proglas neod-
* VTtt fn~l '	bolj trpe.	I visnosti. Ustavo Zed. držav, Lincol-
V Bariju v Italiji pa so pri- nov govor v Gettysburgu, Predsed-pravljene velike zaloge živil za t niki Zedinjenih držav in Poedine
države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo.
med Amerikanci
A. TrOjar omenja glede JPO-SS. Smatra, da ne bo spora, ker
je ljudstvo, ki je prispevalo, zato, da se čimprej pomaga. Ci-kaška podružnica JPO-SS je za sodelovanje S pomožno akcijo pod okriljem ZOJSA Razprave se udeleže še nekateri drugi, nakar se preide na volitve.
Odbor. —
Jugoslavijo, ki pa še ne smejo tja zato, ker jugoslovanska osvobodilna akcija noče, da jih bi delili zavezniški agenti. Uver-
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8# ILL Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno
TELEFONI: CANAL 7172—7173 MM»t»»IMMM»MMMMMM»MMIMMMMMIMMIM
1, ki je stara čikaška ustanova j je dejal, da bi naj ta urad pre-V ostalem izvaja, da je tu v vzel L. Zorko. ga je znova spre-glavnem, da se sesnani s člani < jel, ker je slednji dejal, da jc
...................................................
ZA UČNE TISKOVINE V8EH VRST PO ZMERT^H CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
f ADRIA PRINTING CO.
▼«L MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. i
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
>»HMf*MIMmHMMMIM>IMmtlMMMMIMIIIM»

Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO
ii
ANGLEŠKO SLOVENSKO
BERH&IPI
"EnglisfvSIovene Reader" Ceno $2.00 s poštnino vred
Ji
Naročilo prejema
PccLtnctc
2301 S. Lowndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
in njihnim delovanjem. Kar se kluba tiče. pa je že Zorko po-rotel.
O gospodinjskem klubu SND v Waukeganu pravi zastopnica Anna Mahnich, da ni več tako aktiven kakor je bil, ker so sc spremenile razmere in pa priredb ni. Vrh tega so nekatere aktivne članice sedaj zaposlene v vojaških centrih, ki jih je veliko tod okrog	/
Martin Judnich pravi o Slovenski narodni čitalnici, da v poletju nimajo sej. Šteje kakih 40 članov. Ostala dva sta izjavila. da nimata k njegovemu poročilu ničesar dodati.
M. Ogrin je poročal o slovenski zadrugi. Prodajalna uspeva. Načrt je narejen za zadružno gibanje Slovencev in Fincev v Waukeganu poenostaviti, da se bo z reorganizacijo prihranilo ne da bi ena ali druga skupina kaj trpela rla svoji indlviduali-teti. Združevanje na zadružnem polju se že izvaja in za slovensko zadrugo ne bo drugega kot v dobro, če nc pridruži Fincem in Litvincem v tej akciji, kar je v bistvu že sklenjeno. Dalje je Ogrin izvajal o težavah, ki jih imajo zadruge vsled vojnih razmer, pa vsled zapostavljanja in pa nezadostnega razumevanja o zadružni skupnosti med posameznimi narodnostmi, ki ae u-dejstvujejo na zadružnem polju. Zadruge v Waukeganu imajo med drugim tudi izobraževalni odsek, ki je vzlic vsemu dosegel veliki uspehe. Ljudi je namreč treba z idejo zadružni itva seznaniti, če hočemo, da bodo vedeli, kaj je konzuma, ali pa kakršna že bodi kooperativa V svojem govoru je Ogrin slikal napore zadrug za vzgojno in propagandno akcijo.
K delovanju zadrug je potem govoril tudi J. Mesec, ki je član odbora in je iz »vojtt* skušen povedal marsikaj zanimivega.
Relif. — K razpravi o relifu je bilo podanih nekaj poprav kov. K poročilu v časopisih, da je R Jereb poslal $120, ja pra-
jal Leon XIII Takrat je bil še socializem glavni sovražnik *ci-vilizacije. kajti Rusija je bila one dni še carjeva posest, a sedaj je strašilna beseda socializem zamenjana s komunizmom,
a pomen je isti.	I	_
Papežev klic cerkvi v f>oj pro- jeni so. da so po prepričanju re ti komunizmu je bil ob enem akcionarji, pa bi kruh delili ta-apel na reakcijo brez razlike ve- ko, da bi delali na ljudi vtis, Anton Garden. ki ro za boj proti Sovjetski Rusiji, j češ, "partizani vam ga ne mo-
Tisti papežev govor je pome- rejo dati. Mi ga vam lahko danil. da vzlic prizadevanjem ; mo kolikor hočete." ameriške diplomacije, pre^, Taka tendenca pri delitvi re-vsem Rooseveltovega osebnega i lifa lahko pomaga k obnovitvi poslanika pri papežu Taylorja. da bi prišlo do sprave med ya~ ti kanom in Kremlinom, sveta stolica vztraja za vojno — ne proti fašizmu, katerega podpira, ampak deluje kakor od vsega začetka ruske revolucije, za zrušenje "komunizma" v Sovjetski Uniji.
zaposlen pri relifni akciji.
Prihodnja konferenca bo enkrat na pomlad v Milwaukee-ju, kar je bilo sprejeto z veliko večino.
Anton Demshar izvaja, da naj se kaj stori v prid tibnferenčne blagajne in predlaga prodajanje tiketov v ta namen Po kratki razpravi sklenjeno, da se vprašanje financ odloži na prihodnje zborovanje.
K raznem se oglasi J. Mesec s priporočilom, da podpiramo kooperativno zavarovalnico. Navajal je njene ugodnosti in priporočal ustanavljanje podružnic. Vsled pomanjkanja časa je bilo svetovano, naj se o tem bolj »drobno poroča v časopisih.
Predsednik Martin Judnich sporoči, da je kosilo v finski restavraciji'za udeležence te konference pripravljeno in da je dnevni red končan. Priporoča, da naj vsi navzoči poskrbe, da zberemo na prihodnji konferenci v Milwaukeeju v še večjem številu.	% Seja zaključena ob I. pop.
Angela Zaitz, zapianikarica. \ -
Pomoč, ki jo Hitler zelo potrebuje
Te vrste apeli so velika pomoč Nemčiji, ali saj namen imajo postati velika pomoč, in to baš v trenutku, ko je Hitler s svojimi zadnjimi napori udaril po naši armadi v Franciji in ji prizadejal občutne udarce.
Smisel papeževe diplomacije v teh potezah je ta: čemu se gnjaviti s Hitlerjem, ko on vendar ni sovražnik sedanjega reda, pač pa le smrten nasprotnik
političnega vpliva tistih, proti katerim se partizani bore in tega oni nočejo. Zato baje sedaj dobiva tiste zaloge, ki so bile namenjene Jugoslaviji, Ital^a.
Zaupanje cerkvi Italijani kajpada relif zelo potrebujejo in se pritožujejo, da ga še vse premalo dobe. Toda liberalni, protifašistični krogi v Italiji ob enem zatrjujejo, da zavezniški relifni uradniki, to je, Američani in Angleži, dele relif v področju cerkve in pa takih veljakov v italijanskih občinah, ki so prej služili Musso-llniju. To torej pomeni, da pomagajo stari kliki do ugleda, in pa cerkvi. Tito tega noče in zato Jugoslavija za enkrat še ne bo deležna ameriške pomoči. Dobila pa je iz Rusije že veliko žita.
Grčija pa je ne dobi, ker bi
Cen« knjižici «e umo 50 ceatev l pcitnino vred. —
NaroČila sprejema:
»
Knjigarno Proletarca
2391 S. Lavvndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
- , ■=
poslušajte
vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoio WGES, 1360 kilocycleb.
v/odi jo George Marchan
"komunizma"? Zakaj naj po- re(j|a Anglija najprvo obračuna- j!
__ _____ D...: j: .. i. i. t. »i ..ama .	» • •	.	<
magamo Rusiji, o kateri vemo, da taji Boga in da je zavrgla svetost privatne svoji ne, a ob enem uničiti narod, ki je sicer veliko zagrešil, a vendar ne toliko, kakor boljševizem?
Kar Vatikan hoče, je vojna proti Rusiji, ne proti Nemčiji. Taka je bila njegova politika od začetka. In ker ima klerikali-
la z uporniki, katere smatra za "komuniste", zato ker so proti kralju in pa ker bi radi, da bi si vlado določili po svoji volji.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
i -PROSVETA
Stan*' m celo loto $«.00, pol lota $3.00
Usta na eljajte nova draitra. Deset članov (ie) je treba sa novo društvo. Naalov ta list ln aa tajništvo je:
26K7 S. LawndaU Ave.
CHICAGO «23, ILL. ......................
Poljski kongres napolnjen X duhovščino
Poljsko-ameriški kongres, ki se sedaj bavi največ proti ruski zem tudi v Zed državah veliko zahtevi za uveljavljanje Curzo-moč, se dogaja čudo, da vzlic nove črte, ima za člane 25 du-
Nocionolizocija češke industrije
London. — (ONA) —- Pred-sednik čehoslovaške republike
dr, Eduard Beneš Je izdal nek>- ogromnim žrtvam, ki jih daje- hovnikov in 45 lajikov, ki so ve
mo v tej vojni, nimamo v za- činoma pristaši duhovnikov, vezniški politiki niti z daleč tolikšnega vpliva, kot bi ga po naših dajatvah v krvi in v blagu |rgube no ZOpodni fronti
Naše izgube na zapadni fronti so znašale do 1. dec. nad 258.000 mož. Največje pa so bile kajpada v deccmbru, ko so Nemci pričeli s svojo ofenzivo.
tere naredbe, iz katerih je raz vidno, da bodo nekatere industrije in organizacije, ki so zdaj v nemških rokah, nacionalizirane.
morali imeti.
Načelno velja pravilo, da mo-
ZZ VSpiT,at ooKcojev?
Skoda bo po motnost popravljena. Kjer interas naroda zahteva, da posest ostane v rokah držav«, bodo poaettnlki primer-; še najmanj 300 no oškodovani
V Chicagu je 6,369 policajev, a policijski načelnik se pritožuje, da bi jih nujno potrebocal
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!C!An and SURGEON 3724 West 26th btreet
T»l.' Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
<Exrept Wed. and Sun.) «;30 to 6:30 P. M.
(K&cept Wed., Sat. atul Sun.)
Rr». 2219 So. Ridftway Ave. Tol. Crowford «440 If ta >niw«r — CoM Aaatin 6700
Tako je torej zdaj pot za na-	Proletarec j* bil o*t«nov!)ai». da
cionalizacijo odprta—pred vsem	„1»« delavstva Tej na!*ri je svest
za velike češko orožarne, ki so	* vsakem »lučaju, v krlsah la "4*-
Zdaj vse v velikanskem koncer-	brili* eaalh. v vojnah Hi mirm. Pod
nu "Hermann Goering VVerke \	pirajte ga.
Lastniki poroplovbe služijo
Ameriške parobrodne družbe so zaslužile samo s plovbo skozi Sueški kanal v 1. 1941 $26,874,-000. Podatki o njihnem zaslužku v naslednjih letih še nito bili objavljeni.
4IMMmMMMMHMM»
| BARETINCIC & SOM i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
HMMM»MMflllHIIII|
A Yugoslav Weekly Dcvoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION i CO-OPERATIVE
COM MONWE ALTH
NO, 1946.
PublbM W#«kly at >301 Se. L*wa4aW At«.
CHICAGO 23, ILL. December 27, 1044.
VOL. XXXIX.
Roosevelt, Stettinius and Labor
The appointment of Edvvarti R. Stettinius as Secretaiy of State to replace the aged and reaetionkry CordeH Hull is Franklin D. Roose-velfs notice to the American working people that —	U
ln the establishment ol policies to govern the po»t-war vvorld, American capital and not American labor vvill provide the social ethics und write the economic rules.
Stettinius is not merely a servant of corporate private wealth and privilege he is a part of it. He need not be pressured or instructed as to the course he vviU follovv; his course will be that of the owning class. Hitler could not be more solicitous for Germany. nor Stalin more loyal to Russia than Edward R Stettinius. former Chairman of the Board for the United Steel Corporation, vvill be for the vesjed interests vvhich ovvn the? capital vvealth of America. As a spokesman for profits. the nevv Secretary of State, whom Roosevelt has made so soon after he vvas kept in the White House by Labor's votes, is a "natural"
We are not blaming Secretary Stettinius vvhen we forecast vvhat vve believe may be expected or him Like Popeye, he is vvhat he is and thafs aH he is—one of the economic rulers.
In his negotiations after the vvar ends he can be expected honestly to bargain for America upon the conviction that Big Business IS America. The utmost vve expect from him is that he vvill attempt to recon-cile these conflicting intrests betvveen the various national group« of labor exploiters and get as much as he can for his ovvn national
group.	'
The kind of postvvar arrangements that Stettinius can be expected i to approve vvill offer the vvorkers only the same second-hand prosperity they always had; those vvho labor vvill remain the servants of those vvho ovvn and enjoy their share of prosperity only vvhen they can be profitably used by the owners.
Secretary Stettinius may sincerely vvork for a vvorld unity based upon fairoess. But it will be faimess within his ovvn group, and any strueture of internationalism he may erect vvill be an intematlonal of t xploiters.
That is our estimate of Mr. Stettinius and of the significance of his appointment by Roosevelt. Time may prove that vve are wrong and show him as the architect of a nevv social order based upon economic justice for the vvorkers of ali lands. We hope. but do not believe. that vvill be the role he piays — Reading Labor Advocate.
TH£ MARCH QF
IN THE WIND
Front THE NATION
AtMdST MAlf 0$
i sanv«** rafvuno*
Wt*f O* M******), CdHfUkfO tt»A0OWT »oatMC
iNTMKf COV*T*Y,
tiamu*.
ti	m
cc*?. mrfff t>
Unfoir Treatment of Political Minorities
Present indications are that ali minor parties on the November 7th ballot in Michigan vvill lose their status as *ecognized political parties in that State. The Michigan eleetion lavvs provide that a political party. in order to qualify for a plac^ on the ballot, must have received a minimum vote equal to one per cent of the total vote čast for the sue-cessful candidate for the office of Secretarj of SUte. Five minor parties vvere on the November 7th ballot in Michigan—the Socialist. Socialist Labor, Michigan Common vvealth Federation, America First, and Prohibition parties—and it appears that aH five failed to receive the statutory minimum required this year.
We hope that by the time another general eleetion rolls ground, the lavv in Michigan—and similar lavvs in other States—vvill have been revised so as to make it easier for aH bona fide political- parties to qualify for their rightful plače on the ballot. If ours is truliy a democratic form of government, then let us be truly democratic in our treatment of minorities, hovvever much vve may disagree vvith their social crr economic theories, or vvith their teachings in general
A Negro sailor in the United States navy reports that on his last trip to England he and a friend vvent to an American Red Cross club in a port town and were turned away at the door vvith these vvords: "This isn't an English club; .t*s an Ameriean one."
From an editorial in the Chicago Tribune of November 28: "The nevvs from abroad makes it clear that Europeans generaliy have no real appreciation of the sacrifices that the vvar has imposed on America."
Alnico, a highly magnetic alum-inum alloy developed by Professoi* Tokushici Mishima of Tokio imperial University and introduced into this country shortly before the vvar, is novv being used in American military radios and other equipment. In releasing this in-formation to the press, E. F, McDonald, president of Zenith Radio Corporation, took occasion to say, "The little yellow Jap is being oicked daily vvith his ovvn alnico."
A New Knight of the Order of $»• Gregory
While the surge of vvrath over Noe! Coward s boonsh remark was
siHAn YM <x*mAers jota***«,
VSVHMtS *MT 6,C1C,OC0 HU tftU m un JofUSS 4kca *hCSA&CS.
JmSr 9*_rm< iimk
9
What's Back of Texos University Row?
Unreasonable Secrecy On Foreign Affairs
EDGAR ANSEL MOWRER in Tbe Chicago Sun
President Wilson tried to do away vvith secfet diplomacy. * At Pariš he refused to recognize secrct treaties entered into by Al« iled powes, thereby making him-self unpopular vvith the Allied statesmen. But in this respect the Americans vvere solidly behind Wilson
Present-day Americans might find it something of a shock to realize that F D R., the first President vvith a claim to be considered Wilson's successor, is himself a practicer of secret diplomacy at its worst.	,
The American people are aH too
Franco to mediate" betvveen the United Sta tej and Argentina.
But the American people also have a right to leprn that their foreign relations are being conducted in an atmosphere of sueh dense secrecy that the diplomatic goings-on of the European chanceries seem, by con t rast. as clear as dis-tilled vvater.
And having realizcd this fact, they have a right to resent it. Re-senting it, they have a further ■ ght, pnee in a vvhile, to repudiate agreeinents negotiatcd at midnight under the backstairs. *
The trend in the United States is
Dr. Homer T. Rainey, president of the Universit/ of Texas, was iecently summarily removed by the board of regents. Študent s pro-tested, and the Lone Star SUte vvas deeply stirred—froaa the Panhandlc to the Brazos.
*Tom" Stokes. one of the most decent and also one of the best-informed nevvspaper columnists, attempts to explain the situation in an article he has contributed to La Follettes "Profressive." The regenU. he s«ys. are determined to vvipe out anything resemltting economic liberaiism. Three of these regents vvere named by "I*»py" ODaniel vvhen he vvas governor. Most of the other six share their reactio*ary vievvs.
The trouble really started, according to Stokes, 1942, vvhen anti-union emplovers called a mass mee protest against the 40-hour vveek and other Nevv
In paid nevvspaper advertisements they said Lavv forbade anyone vvorking more than 40 hours ik a week. »ven in vvar time.
Three professors from the university sttendedj the meeting sought permission to correct that obviously faise sta ement. They w*re refused. The professors vvrote a letter to the paperi pointing out that the lavv merely provided that vvhen vvorkers vvere li fpt on the Job for more than 40 hours in a vveek they must be paid o vi rt ime.
Because they dared to make this truthful stat ment, the regents refused to renevv their contracts. President Raincy c dn't like that sort of thing and said so. Novv he is out.
Soon the present governor will have a chance ta appoint a major-ity of the board of regenU. He is is a position to ntake Texas a plače vvhere freedom of thought and expression is stili re^feeted. Will he?— Labor
in March, in Dallas to ls.
and Hour
stili at its height, another insult *as flu.»g into the face of ^^ On November 22 Bishop Thomas E. Molloy announced that Pope Pivi« had made Patrick F. Scanlan, managing editor of t^ ^k ^ ablet, a Knight of the Order of St. Gregory the Great, for "distmguished aerv-ices to religion and charity," Novv St. Gregory the Great vvas a social reformer He might even be called a Nevv Etealer. The order bearing hU name, says the Tablet, vvas founded specifically to revvardaocial vITtue. The six other prominent C^holie laymen of the borough who received the honor at the same time are aH highly conservative, not to say reactionary, but they ali have impressive records of civic achiev-ment. Scanlan's record, hovvever, is that of a cautious Coughhn. Lack ing the Detroit demagogue's gifts of oratory and shovvma/uhip, he has promoted the same doctrines mor« quietly and perhaps more effect i vel/, His nevvspaper, a comparatively sophisticated version of the old Social Justice, has given aid and comfort to the Christian Front, and he has associated himself publicly with sueh professed contemners of demo-cracy as Mervvin K. Hart, Joseph P. Kamp, and John Eoghan *welly. Ali things considered, vve can hardly believe His Ho line« intended this pa rtiču lar bestovval of knighthood to be taken seriously. Humor is not inconsistent vvith the Papal office. St. Gregory Tlimself is said to have made some pretty terrible Latin puns. But these are serious times, and Brooklyn has already had to bear too grievous a burden of amused contempt. '
Wor or Peoce-The People s Choice
There are times vvhen vve are jolted out of our mid-continental complacence and made to realize that there is a vvar going on, and, further, that vve as common people have a tremendous personal stake in the question vvhether there shall ever be another vvar.
One sueh occasion came with the recent visit of three cooperators from Scotland. Only three vveeks away. from their homes. they brought vvith them the acute and well-defined impressions of men vvho have been in the immediato preaence *of some of this war's most devilish aspeets. They had seen bombs dropped on helpless men. vvomen and children; they had seen the aged and mothers vvith their infants l.ne up hours and hours *head of time to get into over-crovvded under-ground shelters; they had seen the devastating effect of bombs on man's material property; and they had seen, la.d out in rovvs. the bodies of the dead vvho a few minutes before had been men and vvomen with no more immediate contact vvith the vvar than have you and I.
Man learns slowly. He is thick-headed as w?ll as tlnck-skinned. Othervvise he would have abolished vvar centuries ago. During the course of every vvar there have been men vvho have said. "This vvill teactr men never to get into vvar again." But always vvar has come again. not because the people vvanted it. but because they vvere bullied, I cajoled and tricked into the attitudf and circumstances vvhich made vvar seem inevitable or even desirable to them. Instead of mastering circumstances they allovved circumstances to master them, even to the A hcadline in the financial sec 1 oatent of marchin« them into destruetion, poverty and death. tion of the Nevv York "Times" of This time th# people have greater reason than ever before to make
"Yank," the army magazine,! doesn t think much of the postvvar forld the advertisements offer. "The homos that wait for us" it says, in its issue of December 1, "vvill be a tidy combination of Hans Christian Andersen and Jules 'Verne. They vvill be ineh-thick vvith glass and plastic, but they vvill have ali the allure of the roee-coveted cottage of honeymoon dreams. Television receivers, thin-ly disguised as tiger-skin rugs, vvill disgorge fried chicken from a hid-den glove compartment. It vvill be a vvorld like you've never seen this side of a Seetion VIII vvard. It vvill bc honey and nevv, and shiny and soft, and cheap and expensive, and thick and thin, and sharp and dull It vvill be everything and nothing^'
The need of the hour is a people better, -not worse. informed. This means a closer osmosis betvveen the administration and the citizcns. It picans secret diplomacy and "auntie-knows-best" stuff on the part of our public servants.
inadequatcly informed about that tovvard more. not less, democracy. braneh of their government vvhich decides matters of peace and vvar.
Over the Quebec meeting betvveen the*T»resident and Mr. Churchill, deep secrecy.
Over Dumbarton Oaks. dark-ness broken only by flashes of phony Kghtning.
Over in London, the fcuropean Advisory Council stili vvrestles vvith vvhat amount to peace terms t9t Germans. These terms vvill af-fect you and me, our happlness, our lives, intlmately and terrlfy-ingly. What do vve knovv about them? Nothing.
Majestically Draped in a Cloak
Most of this hush-hush stuff drapes itself majestically behind the cloak of ,,mllitary necessity" The truth vvould seem to be that "military nece«sity" is being creat-ed arbitrarily as an excuse for diplomatic secrecy. Proof? Plenty.
The British government in Pariš plans to do business with the French in Pariš through a simple civilian ambassador, Alfred Duff Cooper. President Roosevelt. on the other hand, sends to Pariš a >nilitary mission under Maj. Gen. John T. Levvis. Probable pretext: The U. S. has given no diplomatic recognition to the French provi-sional government. Probable reason: Greater excuse for secrecy
Stalin, vvho has some experience of vvar. has no objectlon to publish-ing the terms of the Russo-Roman ian armistice. Yet, the Clark-Dar-lan agreement betvveen the Americans and the French in .North Af-rica stili are unpubiished.
Cttisens Have Right te Resent It
Mexico City may be the proper plače from vvhich the American people should leam that their (?> State Department reeently reject ed u proposal hy Spanish Tyrant
COOPERATIVES IN CANADA
Cooperatives are Canadrf s school for Socialists. With the grovvth of the cooperative movement, the basis of vvhich is unassailable, comes an understanding of the be-nefits of social ovvnership and control, and of cooperative produetion and distribution. Hand in hand vvith cooperatives in Saskatchevvan there has marched the C. C. F., vvhich is the national cooperative unit. and vvhich can be expected to develop no more rapidly than the theory of cooperation and its practical application to the affairs of the people of Canada.—Morris C. Shumiatcher in the September Canadian Forum.
SOCIALIST PARTY PLANS PROGRAM ON JOBS FOR ALL
The National Executive Com-mittee of the Socialist Party, meeting in Ncw York. December 10. 17. and 18. made the follovving decisions:
1.	It approved the rfcommcnda tions of the ServicertieiVs Commit- b 1J)c p^pj^ tee calling for exten8ive vvork inr)
the field of veterans orgauizations.1 JVa-^. v, th '
2.	Instructed the National Aetion	iat Committee to employ an educational dlrector vvhose duties vvill includc the regular publication of pamphlets and leaflets and the con-dueting a non-paKisan speakers bureau.
3.	Created a Planning Commis-! sion to prepare for publication a
plan on "What Socialism Will Do for America," vvith specific out-lines for a broad campaign on "Full employment and total demo-cracy."
4.	The establishment of a com-mittee to assess support of various kinds of third party aetion.
5.	The creation of publlcity com mittee
WHAT FRENCH VVORKERS WANT
(From the Vrench Press) Franc Tireur: » "This vvar carries a revolution in "jts womb, even for certain countrioa vvhich do not believe thi«. yet. .1 To make a political,	anci econotfiic revolution—w%ich if Jot onlf demanded t is also a tech-we need revolu-st of command."
December 6 said. "Stocks Go Through Highs for October." The story explained the boom thus: "Some brokers said that invest-ment cireies vievved favorably th«^ shake-up in the State Department in Washington. and predieted that henceforth diplomacy and business vvould be tied cloeely together."
Ar article in the London "Daiy Mali" diucussing the Nazis* nevv rocket lx>mb concludes: "Trans-atlantic rocket shells of up to 100 tons must be regarded as a distinet posibillty within five years "
certain that vvar shall not come again They must use their povver to organize the world's economic as vvell as political affairs in sueh a way that the reasons for war vvill disappear. In sueh an organization cooperation can piay a great and historic role. Will men be wise enough, alert enough, codperative enough to become masters of their dest^'* —Midland Cooperative.
PAPERS W0NT PLAY UP GIANT PLANE FOR
Festung jKnropa: Danish under-ground publishers have printed more than a million copies of sueh books as Willkie s "One World," Rauschning's "Men Around Hitler," and Stenbeck*s "The Moon Is Dovvn." German oficlals sometimes find copies on their desks
GENERAL DE GAULLE
THESE STRIKE FACTS
Loss of Time in Oetoaer Less Than Od|-Tenth of One Per Cent	*
You vyouldn't knovv It from reading the scare hcadlines in the nevvspapers, but time lost by strikes has taken a nose-dive, the Department of Labor revealed this vveek.
During October, the last month for which figures are available, man-days lost from vvork stop-pages amounted to 690,000, or a mere 9/100 of 1 per cent of time
put in by the nation's vvorkers. !	-i--
Thafs a dedinj of 322,534 man- BUMPER BABY C ROP
days belovv losses from strikes for i _:
the corrcsponding mtmth a year DLc55INCj TO AMERICA
ago. the department said.	Despite unsettled vvartime con
ATLANTIC SERVICE
A-v mammoth transport plane, vveighing 92 tons and eapable of carrying 149 passengers, is being
constructed by Pan-American Air-ways for post-vvar trans-Atlantic transport.
According to information placed before the Civil Aeronautics Board the aircraft vvill have a range of 3,500 miles and a eruising speed of 288 miles an hour.
Pan-American officials said that it expects to bring travel costs dovvn as lovv as 4 cents a mile.
Coiebal: We tion of Justice i
ant the concilia-vvith Llberty. We call justice tbe social state in vvhich the indlv dual has aH oppor-tunities at the «lart. and vvhere the majority of th« popu lat ion is not kept in an unv*i>rthy condition by a minority of rivileged. And vve call Liberty ti i political climate in vvhich the h man penonality is respected in vvli it lt represents and vvhat' it expre£es... We think that Justice | muld rule on the economic plane tnd Libertv on the political plane. Ve vvant for Frince a collectivist etonomy and liberal
TOLLOF RAIL VVORKERS CONTINUES TO RISE
The number of railroad vvorkers kllled or maimed in the line of duty is continuing to rise. A re-port issued by the I. C. C. disclos ed the appalllng figures The fat» slitfes in the first nine months of thia year. vvere 735, eight more than In the same period of last year. and the number injured increased nearly 2,000 to 35,003
In addition. specific organiza-tional proposals recommended by the National Secretary vvere adopted
Public statements opposing the appointment of Paul R. Porter to tho FCC, calling for the enaetment or a permament FEPC, and opposing peace-time conscription vvere adopted and released.
The next meeting of the NE(^ vvill meet In the mid-vvest.
TELEVISION!
Television Is headed for s big future. W. R. G. Baker. General Electric vice-president pt-edieted. He forecast 100 television itations
a permanent politics. Withoi|t a collectivist eco-nomy vvhich njfcst take away the
m	in actlve operatlon vvithin five
I nsuallv Taat Way	after lhe WBr and ^ wiihin
Research has . shovvn »here s j
privileges of raoney to restitute them to labor, k politics of llberty can only be lacelt. But vvithout constitutional piarantles of political liberties. Ta collectivist eco-nomy risks to al^orb ali Initiative and aH individlal expression
Emanuel D Astier: "The Steel and Coal Trustk the big banks, the Insurance Conpanies, led by a »mali number Windustrial tycoons. have played ja sinlster role in French polttfo|| This must novv come to an eoi. The trusts must be beaten and^ept away. but it Li f urthe r m o r cftiecessa ry that the employerr iiimi Ifliiirl . that the vvorking claa« is not a subordlnate too I in their hfed*. but that it has come of age "I'	%
room enough ln a vvoman s hand bag for a boi1ermaker's kit, com-piete, and bus fare. The bus fare vvill be found at the botom. . |r
A foe to God vvas never a friend to man.—Young.
true
Daniel Mayir. secretary of the Socialist Parts "Eeverythlng has to be subordipate to the National Interest—eve« the Insurance Com-i pHoieH and tlie Big Banks/ * .. ,
General de Goulle s achievement in Moscovv has dispelled ali doubts as to his talent for high politics. In the astonishingly rapid renais-sance of France the gallant general of the resistance movement has become a statesman. On the one hand. het has been firm in his demands that Washlngton and London give his government full recognition and in refusing to be treated as a poor relation. And on the other hand. he vvas ready to go anywhere to find security and Justice tot his nation The load led to Moscovv. ln sixteen days, a record for negotiations of this kind. a treaty betvveen Russia and France vvas signed similar ln many re-spects to that concluded by Great Britain and Russia ln 1942. Sir.vi lar, but polltlcally much more Im portant. It surpasaes in significance the tradtional alllance betvveen France and Russia. of vvhich the French-Soviet pact of 1934 vva* the most rečeni expression and vvhich vvas inspired malnly by con-siderations of military security. The treaty concluded by Stalin and De Gaullc lndicates that Russia. contrary to some belief, is de-finitely interested ln developments ln tho vvest And it suggests that France Is veering away from Britain tovvard Moscow. British inter-vention against the people j of Bel-glum, Itsly and Greec« beglns to thovv its disastrous inevitable results. Mr »Churchill said once that fie did not intend "to preslde over the iiquidation of the British Em-plre But lf he carries through his reactionary pollcy In Europe, the moral liquldatlon of the British Empire wlll have b^run — The Nation
IncNdentalIy, a major share of the strike toll for the month vvas cuuscd by the Mcchanics* Educational Society of America, an "in» dependent" organization in no way connected vvith the regutar labor movement.
dltions, more bables are being born in the United States and fevver of them are dylng, tbe Children'* Bureau of Department of Labor reported v
The birth rate of 1943 vvas declared to be "phenomenal," higher
"l
than in any year since 1924, and
G. I. JOE" UP AGAINST
high of over 3,000,000. Meanvvhile, the mortality rate vvas the lowest on record, and 11 per cent belovv the figure for the last thrae years
ifi
A "JOKER
The "dally press informs us that there is a "Joker" in "G. I. Joe's" Bili of Rights, as enaetod by Congress. Under that measure the return ing soldier is entitled to government loans to buy a farm or a home or for other purposes.
Hovvever, vvhen "G. I. Joe" attempts to exercise that right. he diacovers that the priče of farm land has soared and that our friends, the realtors, are ready to hold him up if he attempts to buy a home.	, .
In other vvords. ^G. 1. Joe' has offered his life to safeguard the land of his birth. but he finds he can't occupy an ineh of It. unless he pays high tribute to the land ovvners and the real estate dealers! Thafs enough to mgk& a Single Taxer out of almost any "G.I. Joe."
JUST TOO MUCH
% Thia happened in London. In (ha aarly hours of the morning, the duchess strode haughtilj aerosa the pavement from the hotel wh«re a charity dance had been held, and getting teto her ear when a
"Spare a copper, lady, for char lty? rm ftarvlng.**
The duchess turned lo him sharply, * What tngraUtude!" aha eaelalflMd. "Don't you know Tve been dancing for yvu ali
13,000,000 W0RKERS ARE TRAINED FOR WAR JOBS
Over 13.000,000 vvorkers have4 received apecial training for vvar produetion in the four-year period since the defense program began, the Office of War Information reported. Most of them vvere trained under special "quickie" programa set up by vvar agencies. in cooper ation vvith lndustry. labor and vo-cational instltutlons
CRIPPLED W0RKERS ARE FITTED FOR PAYING JOBS
Over 75,000 ctippled workers, heretofore unable to work, were rehabilitated under Federal-state vocatio.ial training programa during the 12 months endlng June 30, 1944, and are novv holding jobs pav in g an averafe of $32 a vveek. the Federal Security Agency rr vealed. Thafs the greatest number of handicaifoed vvorkers placed on jobs in any year so far. the aganej