MCaf vsg pišejo o učltelfstvu, ioll, prosveti ln JUU —1 Na shodu J. R. Z. v Ljubljani je govoril tudi senator Smodej, ki je med drugim napadal tudi učiteljstvo. »Slovenec« in »Slovenski dom« sta pri poročilih ta pasus previdno izpustila, »Slovenski gospodar« od 20. I. pa ga je precej omilil. Piše takole: Uradništvo ne sme biti nasprotnik in tlačitelj ljudstva. Tisto uradništvo, ki ni z Ijudstvom, je — protidržavno. Zlasti je še precejšen del učiteljstva, ki ni našel poti do ljudstva. —1 Izredna »duhovitost« Petra Rešetarja v »Slovenskem gospodarju« je znana. V številki od 20. I. se je spravil nad predsednika tov. Dimnika, ki da je bil v prosvetnem svetu v Beogradu proti temu, da se proglasi Slomškov dan za vso državo kot šolski praznik. —1 Mačkovci. »Slovenski gospodar« od 13. I, piše: Naša šola je dobila tretjo učno moč. Učilnici imamo prosti samo dve, v eni je pisarna občinskega urada. Smo radovedni, komu bo dala višja oblast prav, ali občini ali šoli. Naše mnenje je, da se naj šolski prostori uporabljajo v namene, za katere so bili zelo drago plačani. —1 O smrti in pogrebu šol. upravitelja Zirkelbacha piše »Gorenjec« od 16.1.: — Odkar je bil na Primskovem, je vedno bolehal in je le malo učil, posebno zadnje čase. Primskovljani smo sočustvovali z bolnim unraviteljem, zato se nam je čudno zdelo, ko je ob odprtem grobu namigaval upr. Lapajne v svojem govoru, da pokojnika nismo razumeli. — Možie iz Podbrezij pa so bili kar osupljeni nad govorom g. Lapajneta, gotove opazke ob grobu so se jim zdele kar neumestne. —1 Verska polnoletnost v Nemčiji. V Nemčiji izstopijo iz vere ali jo izpremenijo brez dovoljenja staršev že otroci od 14 let. —1 Ob upokojitvi nadzornika Zahrastnika priobčuje »Jutro« od 17. I. daljši članek, ki govori o njegovih velikih zaslugah. —1 Iz knjige »Za staro pravdo« od Frana Erjavca citira »Pohod« in po njem tudi »Mariborski večernik« od 19. I. več mest, ki hudo obsojajo takratno S. L. S. —- • ¦ —1 V rubriki »Kaj pravite?« se je obregnil »Slovenec« od 22. I. v gospodična Elo, ki je tožila v »Učiteljskem tovarišu«, da ni svobode tovarištva in se čuti na vasi osamljeno. »Slovenec« na svoj način tolmači svobodo in srečo vzgojitelja. —1 Izprememba na guštanjski šoli, razrešitev upraviteljskih dolžnosti tov. Gačnika in odhod tov. Gaberška je za »Slovenski dom« nekaj zelo voselega. Tako vsai izzveni notica v listu od 21. I. »Jutro« od 21. pa prinaša daljši članek o zaslugah Gačnika, ki ga imenuje odličnega šolnika in kulturnega delavca. —1 Gospodinska praksa, in sicer enoletna, se že uvaja v nekaterih državah za vsa dekleta, pa naj se posvete kateremukoli poklicu. (»Gospodinja« št. 1.) —1 Načrti pedagoške centrale. Ob priliki II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani bo sodelovala s svojimi predavatelji. Priredila bo VI. pedagoški teden, ki bo letos posvečen problemom naše srcdnje šole, in III. počitniški učiteljski tečaj v Mariboru v avgustu. Začcla pa bo izdajati tudi svojo »Pedagoško knjižnico«, ki bo izdajala letno 2 do 3 brošure na 32 straneh in »Roditeljski list« za starše. (Po »Jutru« od 21. I.) —1 Šestrazredna šola v Pristavi pri Pragerskem ima samo eno učno moč. Za tri razrede in tri paralelke so imeli 3 učitelje. Dva sta bila prestavljena, tako da poučuje tedaj vse razrede mlada učiteljica. Na šestrazredni šoli v Šmarju pa imajo na razpolago 17 učnih moči. (»Mariborer Zeitung« od 22. I.) —1 Zanimiv feljton »Življenje brezposelnih učiteljic« priobčujc »Jutro« od 22. I. —1 Naši izseljenci v Nemčiji, kjer jih je kakih 40.000, nimajo nobenega duhovnika jugoslovanske narodnosti in enega samega učitelja. Prosijo pa vsaj za dva duhovnika in še tri učitelje. (»Slovenec«, 24. I.) —1 V članku o brezpoSelnih mladih izobražencih piše »Slovenec« od 24. I. med drugim: Breznačrtno prosvetno politiko prejšnjih režimov, ki je nasilno hotela zadržati kulturno rast slovenskega naroda, se danes bridko maščuje tudi v naslovnem vprašanju. Treba bo energične preosnove, ki je sicer itak že v teku. Okoli 200 šol je pri nas brcz polnoštevilncga učiteljstva. Koliko je še v državi takih šol, koliko brez vsakega učitelja, koiiko bi jih bilo treba še ustanoviti. Razen tega je še mnogo za pokoj sposobnih učiteljev. —I O brezposelnih učiteljskih abiturientih, ki jih je 750, o njih socialnem stanju, o analfabetizmu pri nas in prenatrpanih razredih priobčuje daljši članek »Mariborski večernik« od 22. I. —1 Pod naslovom »Strašna vest iz Nemčije« priobčuje Ponedeljski Slovenec od 22. I. notico, da bodo v februarju t. 1. zaprli vse zasebne katoliške šole. —1 Vzgoja otrok po Slomškovih naukih se imenuje članek prof. Zivortnika v 3. štev. »Kraljestva božjcga«. —1 Z nabiranjem neobjavljenih narodnih in cerkvenih pesmi je začel šol. upr. v pokoju Belan Schmidt, ki misli izdati posebno ^birko. Učiteljstvo naj bi šlo Schmidu kolikor mogoče na roko. (»Nova doba«, 22. I.) —1 V Matkah pri Sv. Pavlu pri Preboldu je bilo že pred 6 leti sklenjeno, da se otvori šola. Šola sicer ni zidana, pač pa je bil imenovan za to šolo učitelj. Mal napredek jc le. (Po »Novi dobi« od 22. I.) —1 Šola v Mariji Reki je zaprta že od 1. septembra, ker je brez učiteljske moči. —1 Meščanska šola, 5. zv., prinaša prav zanimivo vsebino, med drugim članek o Komenskem, O naši mladinski književnosti, pripombe k novemu učnemu načrtu za meščanske šole in osnutek pravil Prosvetne zbornice. —1 Zmanenje časa. Policija je odkrila v predmestju Beograda roparsko četo, v kateri je bil tudi učenec IV. razr. gimnazije Lazar Zarič.