C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 11. nnvcmbre u:27. Posame/na Stevilka 25 stoiink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » * pol lets 8» > * četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^^^js^mJwJm^awjU^^tm ^r^^^^Jf ^m^Br^m st so V Gorici, v petek 11. novembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdafa konsorcij »Gor. Stra* že*. — Tisk Katolilk« tiskarne v Gorici. Rt» va Piazzutta it. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Mev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Itev. 308. Žalostno pismo. Iz Vipavske doline nam piše zas veden naš fant: Nova pesem gre skozi vas, pesem žalostna in ponižujoča. Vino je pospravljeno in kipi po naših kies teh, kak sodček se tudi proda. Mnos go se ga pa izpije, mnogo preveč in po nepotrebnem. Vino čaka kupca in moti gospodarja in družino. Kaj čuda, če se ga izpije po 10—20 hi in še več letno! Pred vojno ni bilo te razvade. Vino smo lepo poprodali in shranili v skrivnem kotu kleti kako malenkost za velike praznike. In tako se dogajajo nerazveseljis ve red po nasih vaseh. Zvečer sres čaš marsikje gruče pijanih fantov, kaferim se moraš že od daleč ogniti. V pi je jo in kričijo, da njihovi glas sovi že niso vet človeški. Če pa pojejo, te je sram, da jih slišiš. Dobiš jih, kako v prazničnem pos sedujo ob cestah in motijo nočni mir. Teden ne preide, da se fantje, pa tudi možje, ne pograbijo, da teče kri, a drugi dan imujo opravka orožniki, odvetnik pu znsluzek. Do* godilo se je celo, da so pijani fantje mirno mimoidočega človeka na; padli in ga hudo pretepli. In bilo je opravka na županstvu in poravnava z odplačili: nepotrebni stroški za neumnost in kaznivo lahkomiseh nost. Taka je zalostna pesem, ki ima pa, y.al, še razne druge melodije. Društva ni več. Nikdar se ni nihče pritozil radi društvenega des loviinja in tudi orožniki so vedno dali svoj »nulla osta« za prireditve, vendar je prišel razpust z utemeljits vijo: društveno delo ni v skladu z državnim redom. V tistih časih so prevladovali v vasi pametni fantje. Omejili so pies skoro do skrajnosti ' in postavili fantovsko cast na svoje • mesto. Zavedali so se, da ni več od^ j visna od volje starsev in moči oblastev, temveč od njih samih. Sedaj pa so nove razmere prinesle nove plese. j Povrh vsega se je vgnezdila v vas še izseljeniška bolezen. Vse hoče v Ameriko, vse je omamljeno od hrepenenja po zlatem novem svetu. Pri večini je potreba po izselitvi zelo dvomljive sorte. Lakomnost po hitrem. obogatenju jih vabi in goni. SaJ jih poznamo že z doma, kako niso bili za nobeno resno delo in so se zgubljali samo za plesi in sličnim nor en j em. Pa je prišlo pred tednom pismo iz Argentinije: »Težko je tukaj življenje; le ko bi mogel bi se spet vrnil,« je potožil neki tak fant. Neko dekle pa: »Povejte dos mačim, da smo morali dva meseca čakati, preden smo si dobili mesto! Bili smo ze vsi sestradani in obupa? ni in. smo siopili v službo, samo da smo si ustvarili možnost skromnes ga zivljenja. Posebno moški naj ne hodijo dol.« Zalostno pesem bi lahko še nadas Ijeval, tod a naj jo za danes zas ključim. Bojim se, da bo itak nas letela na gluha ušesa. S trpkostjo v srcu namreč opažam, da med mla; dino gine zmisel za štedenje in dos mače gospodarsko življenje. Tako se glasi žalostno pismo nas šega fant a. AH naj dostavljamo kake pripombe? Zdi se nam, da je pismo že samo po sebi dovolj zgos vorno. '/.elimo samo, da si ga vzas mejo k srcu vsi oni, ki se jih tiče. Potem bo odmevala po naših vaseh veselejša pesem. Kaj se godi po svetu? V uvodnem članku zadnje števil* ke »Goriške Straže« smo označili notranjo vrednost dcla, ki ga je boljševiška stranka izvršila v teku dcsctih let, odkar gospodari v Ru* siji. V zaeetku tekočega tedna so se v Moskvi in v vsej Rusiji vršile velike slavnosti, ki so hotcle poka* zati sedanjo moč boljšcviške misli. Oglejmo si samo zunanjo stran teh prircditcv. Osrcdnji dan ruskc sovjetske re? volucije je čisto gotovo 7. november 1917. Zato so se na deseto obletnico tega dne vršile največje slovesnosti, ki pa so jih že dolgo prej priprav* ljali. 16. oktobra je zboroval v Le* ningradu centralni izvrševalni od? bor sovjetske zveze. To zborova* nje so že nazvali jubilejno zboro* vanje. Otvorilo je vrsto slovesno- sti. Na tern zborovanju je izvrše* valni odbor sprejel proglas na ljud* stvo, ki vsebuje nekatere zelo važne odredbe. Znižanje ali celo popolno črtanje nekaterih davkov, scdemurni delavnik pri isti plaei | kot prej, pospeševanje ljudskega šolstva, podvojitev zavarovalnega ; sklada za vojne invalide, odprava ! smrtne kazni razen pri vojaških i zloeinih in pri slueajih javnega razbojništva, predlog o amnestiji itd. Vse te ukrepc jc osrednji ocU j bor sprejel, da bo sijaj jubileja tern i veeji. | V času od 16. oktobra do 6. no* ; vembra pa so se oblasti pripravlja* le, da kolikor mogoee povzdignejo pomen in velieastnost težko priča* kovanega dne. V nedeljo 6. no* vembra se je pa zaeelo. Izšle so posebne jubiiejne izdaje listov v milijonih izvodov in pove* eani obliki. Glavni vladni listi so priobeili članke vodilnih sovjetskih osebnosti. Na vseh ccstnih vogalih so nabiti lepaki z vsebino: »V pr? vem desetletju smo privlekli kapi= talizem do groba, v drugem ga bo? mo pokopali!« — Znameniti komu* nistieni voditelji drugih narodov, kot Henrik Barbusse, Klara Zetkin, izražajo . priznanje pionirjem so^ vjetske komunistiene misli. Vse ta* ke izjave se seveda razširjajo med ljudstvo. — Vlada je prepovedala toeenje alkoholnih pijae na dan 6. in 7. novembra. Moskovske ulice so, posebno zve* eer, polne nepreglednih ljudskih mnužic. Vse je slavnostno razsvet? ljeno. Višek prvega slavnostnega dne je bila slovesna seja moskovskega sovjeta, ki so se je udeležili tudi vsi člani vlade. Seja se je vršila zvečcr v velikem moskovskem gle- dališču. Navzoči so bili zastopniki vseh inozemskih odposlanstev. Se* jo je otvoril predsednik moskov- skega sovjeta Uchanov. V svoj em go voru se je spomnil zrtev revoke cije. Natp jc oertal najvažncjše razvojne stopnje revolucije. Glav> ni govornik pa je bil Bucharin. Govoril je nenavadno optimistično in odločno. Namignil je tudi na | opozicijo, ki se je bo stranka zne? I bila s strogimi ukrepi. Bucharin je I izjavil, da ima komunistiena stran=< j ka pravico govoriti v imenu 100 mi* lijonov ljudi. Rekel je tudi, da po> meni sovjetska revolucija odločilen preokret v usodi vsega sveta. Nato so govorili zastopniki inozemskih organizacij in odobrili delo sovjet* ske vlade. Posebno pozornost je vzbudil dva in osemdesetletni pari? ški komunard Guay, ki ga lahko štejemo med easovno prve bojevni» ke za udejstvitev komunističnega programa. L. 1871. so namreč fran* coski komunisti po nesreeni nem? ško^francoski vojni v Parizu okli* cali komunistično drzavo. Tisti pa» jav je v zgodovini znan pod ime? nom komuna; udeleženci pa so ko= munardi. Pariški komunardi so to* rej prvi predhodniki sovjetov in zato ni čudno, ako so ruski boljše* viki starega Guay^a burno pozdrav? ljali. Guay je z navdušenimi bcse* dami pripovcdoval o bo jih 1. 1871. Potem so še govorili francoski pi* satelj Barbusse, nato Rykov in Sta* lin. Končno se je pričela akademija, ki so jo priredili najboljši moskov* ski umetniki. V Leningradu. Znamenito je praznovanje so* vjetske desetletnice v Leningradu. Mesto si je nadelo enako lice kot pred desetimi leti. Na Urickije* vcm trgu so razstavljene velike sli* ke, ki predstavljajo napad na car* sko zimsko palačo. Zgodovinsko znamenita križarka »Aurora« leži v Nevi na istem mestu, odkoder je pred desetimi leti oddala prvi strel na zimsko palačo. Velik okrasek v obliki kvišku stremeče spirale, ki predstavlja zlom samodrštva, za* kriva spomenik Aleksandra III. Na finskem kolodvoru, kjer je 1. 1917. izstopil Lenin, stoji orjaška zemelj* ska obla, ki se vrti in ki ima raz* svetljen samo tisti del, kjer je na* risana zveza sovjetskih republik. Amnestija. Osrednji izvrševalni odbor je ob tej priliki naredil zajemljiv in sko* ro predrzen poskus. Razglasil je amnestijo in s tern spustil na svo* bodo približno 20.000 obsojenih zloeincev. Vlada pravi, da je treba pri zločincih včasih uporabiti tudi dobroto, da se vrnejo na pravo pot. Pomiloščeni so tatovi, vlomilci, sle* parji. Te ugodnosti pa niso de* ležni pristaši protirevolucionarnih strank, dalje uradniki, ki so spre* jemali podkupnine in zločinci iz navade. Smrtne obsodbe so bile spremenjene v desetletno jeeo. Po* licijsko nadzorstvo nad častniki bele garde se neha. Amnestija je torej zelo daleko* sežna in utegne imeti uspeh, kajti duša ruskega eloveka je za dokaze usmiljenja in dobrote zelo do* vzetna. Stalinov članek. Med izjavami različnih politikov v časopisju je vzbudil največjo po* zornost članek, ki ga je objavil Sta- lin v moskovski »Pravdi«. Članek se bavi posebno z mednarodnim pomenom ruske oktobrske revolu^ cije. Stalin pravi: Oktobrska revolucija je že radi tega pomenljiva, ker je zlomila sve* tovni imperializem in vrgla na tla nosilca toga imperializma, to je meščanstvo. — ()ktobrska revolu» cija je zanesla plamen socialne svo* bode tudi v kolonije in odprla tla* čenemu kolonialnemu delavcu in ljudstvom oči. Kolonialna ljudstva so se začcla otresati tujega jarma. — Ruski prevrat je mogočno stre* sel ves svetovni kapitalizem in ustvaril močno podlago za osvobo* ditev delavskega stanu. Stalin je v tern članku med vr? stami priznal, da sovjeti niso iz* polnili tistega, kar so obetali ob svojem nastopu. Storjen je le maj* hen začetek. Ali se bo dal Marxov družabni ideal popolnoma uresni* citi, je pa drugo vprašanje. Sovjetska republika kaže vestne? mu onazovalcu dcjstvo, ki je mos» goče edino v svetovni zgodovini. Ustvarili so jo delavci, pri življe* nju pa so jo vzdržali kmctje, ki so ji danes najmočnejša, ako ne edina j orora. Konservativna smer kmet* skega značaja pa je porok, da se i bodo poeasi vsi nezdravi pojavi iz* ločili in da se bo iz sedanje delav* ske diktature razvila močna demo- kratična ruska država. Morebiti se bo že dvajsetletnica oktobrske re* volucije praznovala pod drugimi zvezdami. Okno v svet. Drugi Karlov sel zaprt. Romunska policija je aretirala na meji mornariškega poroenika Teodora. Prihajal je iz Pariza. Pri sebi je imel važne listine princa Karla. Tudi Manoilescujeva žena zaprta. Oblasti so odredile, naj se zapre tudi žena poslanca Manoilescuja. V pismih, ki jih je pisal njen mož, so nekatere meste, ki jo zelo obreme« njujejo. Bolgarskosjugoslovanska trgovska pogodba. Zdi se, da bo trgovska pogodba med Bolgarijo in Jugoslavijo pod? pisana še pred konccm tega leta. Marinkovič odpotoval. V torek 8. novembra je jugoslo* vanski zunanji minister Marinko* vie odpotoval v Pariz, kjer bo pod* pisal prijateljsko pogodbo s Fran* cijo. Lloyd George in svetovni mir. Bivši angleški ministrski pred? sednik Lloyd George je pred krat* kim zopet govoril. To pot je napa* del zmagovalne velesile, češ, da še niso nieesar storile za razorožitev. Avstrijo, Nemčijo in Bolgarijo so pač razorožili, toda sami imajo de* set milijonov ljudi, ki so izvežbani za vojno. Stroji in sploh tehnika pa so brez primcre hujši, kot so bili ob izbruhu svetovne vojne. Vse to, pravi Lloyd George, mora nujno pripeljati do nove vojne. Vo jaška zarota v Rusiji. Poljski listi poročajo, da so so* vjeti odkrili veliko vojaško zaroto, ki je imela središčc v Moskvi in Peterburgu. Zarotniki da so menda hoteli strmoglaviti sedanjo vlado. Amerika in sovjeti. V Zdruzenih državah severne Amerike so začeli premišljevati, ali bi ne bilo dobro, ako bi diplo« matsko priznali rusko sovjetsko vlado. Bolgarski kralj Boris, ki se je več tednov mudil v inozem* stvu, se je v soboto vrnil domov. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Princ Yorski bo angleški prestolonaslednik. Listi pišejo o možnosti spremem* be prestolonasledstva v Veliki Bri* taniji. Dalje časa se že trdi, da princ Waleski ne bi rad sprcjel kraljevske krone in da bi se rad odpovedal vsem svojim pravicam na prestol. Na njegovo mesto naj bi prišel njegov brat princ Yorski. Zdi se, da je že vsa stvar urcjena in da bo v kratkem času princ Yor* ški proglašen za prestolonasled* nika. Gilbert Parker in nemška borza. Zadnjič smo poročali o pismu, ki ga je reparacijski agent Gilbert Parker poslal nemški vladi. Parker jc vlado opozoril na nekatere pre* visoke stroške v državnem prora* čunu. Priporočil je varenost. Par? kerju je odgovoril nemški finančni minister. Ko so pismo in odgovor objavili, je nastalo na borzah raz* burjenje. Nemški vrednostni pa? pirji so občutno padli, nekateri ce* lo za tretjino svoje vrednosti. Men* da bo moral odstopiti sam finančni minister. DNEVNE VEST! V znanje. Znano restavracijo Marzini v Gorici na Verdi jevem tekališču št. 1, vogal Semeniške ulice, je pre* vzel naš batujski rojak g. Anton Čebron. Toči dobra domača vina, ima dobro kuhinjo ter nudi tudi prenoeišče in hieve. Izjava. Uredništvo izjavlja, da dopisa iz Drežnice v »Goriški Straži« od 26. oktobra 1927. ni pisal g. Mulič Ivan iz Koseča pri Drežnici. Letošnji novomašniki goriški so že vsi nastopili svoja mesta kot kaplani, in sicer: Boži* dar Goljevšček v Postojni (od sre= de sept.); — Albin Martinčič v Podmclcu (od 1. okt.; prvotno je bilo določeno in obljavljeno, da pojde v Solkan, a so potem spre* menili tako, da v S. ostane prejš=» nji g. kaplan); — Mirko Zorn v Cerknem (nastopil menda 6. nov., ali pa šele nastopi; doslcj namreč — kakor Sin Človckov — ni imel, kamor bi naslonil glavo, t. j. stano* vanja); — Anton 2agar v Bovcu od 7. okt. (in ne v Podmelcu, kot je bilo prvotno določeno in objav* ljeno). — Toliko v znanje in rav* nanje cenj. bralcem, da bodo vsi vedeli. Za bodoče davčne izterjevalce. Goriška sodnija sporoča, da se bodo 16. decembra vršili v Gorici usposobljenostni izpiti za davčne izterjcvalce. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba opremiti s potreb* nimi dokumenti in jih nasloviti1 na urad državnega pravdništva v Go* rici. Natančncjša pojasnila daje kr. davčni urad (agencija) v Gorici. Prepovedani listi. Kakor poročajo italijanski listi je jugoslovanska vlada prepoveda* la več inozemskih listov, med niimi tudi tržaškega »Piccola«. Zgubljeno. Za štjaškimi hribi proti Vipav* ski dolini sc je zgubil lovski pes srednje vclikosti. Črn in bei je in sliši na ime »Triglav«. Kdor ga je našel, naj se oglasi po dopisnici na naslov: Franc Žvokelj, Avber 9., p. Tomadio. Odlikovana domača obrt. Zadružna žganjekuha v Dorn* bergu je bila v septembru t. 1. na industrijski razstavi v Firencah od* likovana za izvrstno, lastno izdela* vo tropinskega in brinjevega žga* nja z najvišjim redom križa in ; zlate medalje. Veseliti se moramo tako lepcga priznanja domačemu podjetju, kateremu moramo le ča* stitati na uspehu. Ta žganjekuha je prva te vrste v naši deželi. Pričela je z obratovanjem v letu 1925. in je skuhala od tega časa nad 400 hl žga* nja. Res ima zadraga pri razprodaji hudo konkurenco z nepristni'm, ce* nejšim »žganjem«, a si je znala pri^ dobiti zaupanje vseh dobrih trgov* cev v tej stroki. Onim, ki imajo izseljence v Argentini. Te dni bo odpotoval v Argentino nek slovenski duhoven, ki bo tarn misijonaril med slovenskimi izse* ljenci. Prosimo vse, ki iTnajo sorod* nike v Argentini in pa gg. duhovne, naj nam dopošljejo njih naslove. Naslove bomo oddali navedenemu gospodu duhovnu, da obišče naše izseljence. — Uprava »Goriške straže«, Via Mameli 5. — Gorica. Ljubljanska trgovska zbornica. Štetje glasovnic, ki so bile odda* ne pri volitvah v ljubljansko trgov? sko zbornico, je že skorai končano. Po dosedaj znanih izidih je dobila Slovenska ljudska stranka veliko večino, to je^ 31 mandatov od 48. Pametna odredba. Jugoslovanski poštni minister je odrcdil, da morajo vse uradnice nositi dolgo črno obleko z dolgimi rokavi in do vratu zapeto. Odred^ ba jc spričo pretirane ženske mode res pametna. Novi konzuli. Ministrski predsednik Mussolini je imenoval sedem vplivnih fašistov za konzule na različna mesta v ino* zemstvu. Razveljavljene znamke. Jubilejne znamke, ki so bile iz= dane ob petindvajsetletnici vlada* nja Viktorja Emanuela III. bodo j veljavne samo še do 1. januarja i 1928. Papeževa okrožnica o nacionalizmu. »Corriere della Sera«, ki je v va- tikanskih zadevah včasih dobro poučen, pravi, da oznanjena pape? ževa okrožnica o nacionalizmu naj? brž ne bo izšla v doglednem času. Revolucija v Mehiki S€ nagiblje h koncu. Zadnji gene? ral, ki se je še močno upiral in da- jal opravka vladnim četam, Arnulf Gomez, je bil ujet in takoj ! ustreljen. Japonsko poslaništvo pri Vatikanu. Japonska vlada namerava usta* noviti pri Vatikanu svoje posla* ništvo. V Romuniji. Včeraj se je pričcl proccs proti bivšemu državnemu podtajniku Manoilescuju. Vlada je radi tega zopet uvedla najstrožjo časopisno cenzuro. Listi ne smejo imena Ka* rol niti omeniti. Vlada mogoče vcn= dar ni tako trdna, kot se je prvi hip zdelo. Ruski konzulat napaden. Kakih 300 Rusov, ki pripadajo beli gardi, je v ponedeljck napadlo ruski konzulat v Schanghaiju. Kon* zularno osobje je začelo streljati. Padlo je več napadalcev. Kmalu je prihitela policija in napravila red. Parnik »Čičerin« prost. Mcšiino sodišče v Alcksandriji je razsodilo, da se mora razvelja? viti zaplcmba ruskcga parnika »Či* čerin«, ki jo je egiptovska vlada iz» rekla kot represolijo na zaplembo egiptovskega parnika »Costi«. Par* nik je že odplul. Slavnost v Budimpešti. V nedcljo so v Budimpcšti od* krili spomenik madjarskemu na= rodnemu junaku Košutu, ki ic lcta 1848. začel revolucijo proti avstrij? ski vladi. Hotel je doseči popolno samostojnost ogrske države, pa ni uspel. Sleparstvo z ogrskimi vrednostnimi papirji. V Parizu so odkrili veliko sle* pari jo z ogrskimi vrednostnimi pa^ pirji. Šlo je za obveznice bivše dr* žave, ki so se na Ogrskem plačeva* le v papirnatih kronah, v Franciji pa — po določilih trianonske mi= rovne pogodbe — mnogo draže, t. j. 32 odstotkov resnične zlate vred>- nosti. Vse tiste obveznice so po sklcpu mirovne pogodbe prepeča? tili in sicer na Ogrskem z ogrski? mi, na Francoskem s trancoskimi pečati. Dunajski bankir Blumen? stein pa jc o.grske pečate z različ? nimi kemikalijami izbrisal in po* naredil pečate francoskih bank. Ta* ko jc »zaslužil« razliko' med papir? nato vrednostjo in med 32 odstotki zlate vrednosti. Razlika ni baš majhna. Sedaj so ga dobili in ga vtaknili v iuknjo, kjcr bo lahko snoval nove načrte. Roparski napadi na ruskospoljski meji. Na ruskospoljski meji je ncka četa ruskih roparjev izvršila gro* zen razbojniški napad. Roparji so ubili 26 ljudi. Šele vojaštvo jih je pregnalo. Listnica uredništva. Kojsko: Ker je dopis brez pod* pisa, ga ne moremo priobčiti. Tržne cene dne 10. novembra 1927. Česnik kg L 1—1.10; sveže zelje L 0.60—0.70; kislo zelje L 1.60 do 1.80; cvetača L 1.10—1.30; čebula L 0.90—1; navaden fižol L 1.80; si. žol koks L 2.20; novi fižol L 2.60; salata L 1.20—1.60; indivija L 0.70 do 0.80; jajčniki L 0.50—0.60 krom* pir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.60 do 0.80; sveži . grah L 2.60—2.80; sladka repa L 0.30—0.40; radič L 1 do 1.40; špinača L 0.60—0.70; zele* na L 0.70—0.80; fižol v stročju L 1.80—2.20; motovilec L 1.40—1.60; vrzotc L 0.40—0.50; bučice L 1.60 do 1.80; kostanj L 1—1.20; suhe si* ge L 1.60—2; limoni L 0.15—0.20; ja* bolka L 1.40—2.60; maroni L 1.20 do 1.60; hruške L 1.40—3; namizno grozdjc L 3.20—3.60; sveže maslo L 14—15; presno maslo L 17—18; mleko liter L 1—1.10; trčan med k«j L 10; sladka smetana L 12; uks* ta L 4; jajca kos L 0.65—0.70. PRISTNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI ODLIKOVANI »ZADRUŽ* NI ŽGANJEKUHI« V DORNs BERGU. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Ta pa je trdoživ,« si je mislil Lu* pin. »Ta bo lahko sam pomagal pri svoji rešitvi. Toda bo li hotel?« Te* daj se Lupin spomni priporočilne* ga pisma Daubrecqove starejše se* strične. Brž ga potegne ven in vrže Daubrecqu pred noge. Ta je kar obstrmel. Pogledoval je pismo, pro* ti oknu, ko da se boji nove zvijače. Potem se pa ojunači, odpre pismo in bere polglasno: »Zaupaj popol* noma prinašalcu tega pisma. Z de* narjem, ki sem mu ga dala na raz* polago, je zvedel za markizovo taj* nost in je pripravil načrt, da te re* ši. Evfrozina Rousselot.« Ko je znova pogledal proti oknu, mu Lupin zašepeče: »Dve uri pri* bližno rabim, da prepilim omrezje. Se li Sebastianijcvi sinovi vrnejo?« »Brez dvoma,« odvrne tiho Dau* brecq. »Toda bodo slišali, ker spijo zraven!« »Ne, vrata so predebela...« Brž dvigne prst na usta. »Pst...« Se* bastiani s sinovi je prišel noter. Daubrecq, ki je pismo v naglici skril in se vrgel na postelj, je de* lal, ko da bi se prebudil iz sna. Ču* vaji so prinesli steklenico vina in nekaj jesti. »No, gospod poslanec,« zavpije Sebastiani, »kako gre? Stiskanje je bilo malce hudo? Pa ni dolgo tra* jalo, da je spravilo iz vas tisto skrivnost.« Sebastiani se je zasme* jal. »Sicer pa ste vsega občudovanja vredni, gospod poslanec. Skrivališče ste dobro pogodili. Torej na svoji pisalni mizi ste imcli skrito tisto reč. Na, ta je pa lepa,« in si je za* dovoljno mencal roko. »Gospod markiz je silno zadovo* ljen, tako zadovoljen, da bo jutri zjutraj prišcl osebno vas spustiti na svobodo.« Tako je Sebastiani še nekaj časa kramljal, potem pa je vzel svetiljko in dejal sinovom: »Pu* stite ga, naj spi. Pa tudi vi trije se spočijte. Pa ne dremajte pretrdo. Bog si znaj, kaj se vse lahko pripe* ti.« Potem so šli. Lupin je še malo počakal, potem vpraša: »Naj pričnem?« »Da, a potiho. Bržkonc bodo čez dve ali tri ure še enkrat prišli.« Lupin se je brž lotil, železni dro* gi so bili ponekod že vsi zarjaveli, a vendar je vzdihnil, ko je koneal: »Prava sreča, da smo pri kraju. V tej luknji je malce tesno in mraz.« Nato se jc z vso silo uprl v mre* žo, da jo ie razmaknil za encga moža na široko. Ko je še pritrdil lestev, je poklical Daubrecqa, ki je prisluškoval pri vratih. »Dobro, spijo. Malce scm šc sla= boten, a bo že šlo.« In res se je brž prikazal na vrhu okenca in se rinil za svojim rešite* ljem skozi tesni predor. A sveži zrak ga je nenadoma omamil, da je kake pol ure obležal v nezavesti. Že je postajal Lupin nestrpen, ko se je prebudil: »Zdaj sem spet na mestu. Kako visoko pa smo?« »Kakih petdeset metrov na strmi skali nad vodo. Sestrične .čakajo v čolnu spodaj.« »Se eno besedo: Ste že dolgo prej bili na mestu predno ste vrgli pi* smo?« »O, ne! Morda le četrt urc. Pa zdaj pohitimo, vam bom potem vse razložil.« Lupin je šel prvi. Več ko štiride* set minut sta rabila do prve poli* ce; med plezanjem je moral Lupin večkrat podpreti svojega spremlje* valca, ki je imel vse členkc pre* tisnjene. Večkrat je zavzdihnil. »Tiho!« zavpije Lupin, ker se je začul nek sunder. Stisnila sta se k strmi skali. Lupinu, ki se je zmislil na strcl, ki je zadel ubogega gospo* da Tancarvilla, je bilo v tej globo* ki tišini kar groza. Dotipal se je do lestve. »Tu je lestev, ki sega doli do struge. Spodaj eaka moj prijatclj in vaši sestrični.« Lupin je zažviž* gal. Potem se je obrnil k Dau* brecqu: »Jaz grem naprej.« Ta pa se je upiral: »Morda bi bilo bolje, da grem jaz prvi.« »Čemu?« »Sem ves utrujen. Privežite mi vrv krog telesa in pridržujte me.« »Prav imate,« odvrne Lupin. Zve* že mu -vrv čez prsi in krepko zgra* bi za lestev: »Naprej!« V tern hipu ga prešine strahovi* ta bolečina, da se zgrudi na tla. Daubrecq ga jc z nožem zabodel v tilnik. Po bliskovo si je odvezal vrv in mrmral: »Si preneumen. Prinesel si mi pismo od mo jih scstričen Rousse» lot, kjer scm brž spoznal pisavo starejše, Adelaide; pa zvitorepka se je podpisala za Evfrozino, da me opozori na novo nevarnost. Ti si Lupin, ubogi Lupin. Malokdaj za* bodem, toda če zabodem, zade* nem.« Sklonil se je nad ranjenca in mu preiskal žepe: »Samokres ti moram vendar vze* ti. Tvoji tovariši spodaj bodo brž videli, da nisem njih mojstcr in bom tako reč rabil. Zdaj pa zbo* gom, Lupin!« (Dalje.) »GORISKA STRAŽA« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Podgora. Nerazumljivo je, da postavljajo naši ljudje svojim rajnkim nesloven* ske napise na nagrobne spomenike. Mar mi'slijo, da s priključitvijo na* sc vasi k Gorici ne smejo niti svo* jim rajnkim materam zapisati po domače na nagrobni kamen njihove zadnje želje? Bodimo značajni in držimo se pravic, katerih nam še nihče ni1 vzel. Domačin. Dornberg. V nedeljo so naši fantički prire* dili pies. Pa bi kmalu prišlo do pra* vega plesa. Nevarnost je bila, da se udere dvorana. Nabralo se je nam? reč toliko plesalcev in plesalk, da se je dvorana »pri lovcu« vsled sil- ne teže pričela zibati pod nogami, za kar se pa plesalci' niso zmenili! Pač pa jim je bila zabava še bolj prijetna. Resni možje pa, ki se jim je zdel ta spas preresen, so v na* glici privlekli grede in tramove ter podprli dvorano na treh krajih. Ne* sreča je bila tako odstranjena in nadaljevanje plesa (ki je ravno vsled tega imel biti po varnostnih organih ustavljen) — zagotovljeno. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da so bili med plcsavci po veliki večini nedomačini, kajti domači so tej plesni' neumnosti že davno pre* rastli! Oni mladi fantiči pa bi lahko tudi brez plesa fantje postali. # * * V krasnem jesenskem vremenu smo pospravili naš glavni vinski pridelek. Letošnja vinska letina je po količini' na splošno manjša od lanskc. Visoke in solnene lege so vsled vroeega in suhega poletnega vremena mnogo trpele in grozdje je ostalo drobno. Pred prieetkom trgatve se je vsak nadejal večjega pridelka, a se je vračunal, ker groz* dje ni imelo dovolj mošta in je ostalo dosti tropin. Izredno toplo vreme in sladko grozdje je ob času trgatve privabilo nešteto mestnih obiskovalcev. Tu je nesel edcn šop rumcnega grozdja, drugi stcklenico penečega mošta. Vse je rajalo in se veselilo ob žlahtnem trtinem soku. Kapljica jc res taka, da je nc pom* nijo že več let enake. Kunčija je živahnejša kot zadnja leta. Cena vinu se suee krog \iveh lir liter. Staro vino je žc popolnoma pošlo. Zato upamo, da bomo letos še preje razpcčali zlato kapljico. — Med našimi razprodajalci mono* pola opažamo že delj časa neko za* nikrnost in samovoljo. Ko prides po pet kg soli, dobiš le enega in zra* ven odgovor: »Mi imamo sol za na* še odjemalce.« Ako potrebuješ poštne znamke ali kolekovani pa* pir, moraš na pošto, oziroma v Go* rico. Prosimo tozadevno oblast, naj ukrene, kar je potrebno. Prizadeii. Trnovo pri Kobaridu. V nedeljo 6. novembra smo praz* novali izreden dan. Bila je sloves* na otvoritev in blagoslovljenje no* vega vodovoda. Zbralo se je mnogo občinstva. Gasilni društvi iz Ko* barida in Bovca sta po blagoslovu napravili vajo z novim hidrantom. Vaja je dobro uspela. Vodovod nam je trideset let dclal težave. Posebno županom je prizadejal marsikatero skrb. Stari vodovod ni nudil dovolj vode, ker se je ob vsaki suši po* sušil. Zato je bilo vprašanje zgra* ditve novega vodovoda vsa leta ze* lo pereee. Pred vojno so ga že na.* meravali zgraditi, toda način pla* čevanja je povzročil nesoglasje. Nekateri so predlagali, da bi pla* eevali v sorazmerju z davki. Tcmu so se uprli veeji davkoplačevalci. Pa je prišla vojna in prerekanje je bilo končano. Po vojni so vpraša* nje zopet načeli. Po načrtu kobariš* kega občinskega komisarja Cava* lottija bi stal novi vodovod 300.000 lir, kar pa je za občino, ki šteje 300 prebivalcev, preveč. Nato je moj* ster Durjava iz Bovca napravil na* črt, ki bi zahteval samo 1(X).OOO lir. Ta načrt je bil tudi sprejet. Ukre* nili smo tako, da plača občina 40.000 lir, posestniki pa 60.000 lir. V novi vodovod je ujet potok, ki izvira 1200 m nad vasjo in daje 7 litrov vode na sekundo. Kmctje so nape* ljali vodo v hiše. Skoraj vsak kmet ima tudi napajali*šče na svojem dvo* rišču. Zato nismo zgradili skupne« ga napajališča. Z vodovodom smo zelo zadovoljni, kljub težkim gmot* nim žrtvam. Delo je res moderno in dela cast občini in g. Durjavu iz Bovca. Medvedje brdo. Že dolgo ni bilo od nas nobenega glasu. Skoraj bi kdo mislil, da smo vsi pomrli, pa letos nas smrt pusti še nekako pri miru. Letino smo imeli šc precej dobro, posebno pri krompirju. Pri žitu je bilo malo slabše. Do letos smo imeli po dve učiteljski moči: učiteljico in učite* lja, sedäj je pa samo učitelj, ker je otrok samo 43. Učiteli je doma ne* kje iz Sicilije. Uči še precej dobro, namreč vsak dan navija otrokom gramofon. Otroci skačejo po šoli in zunaj nje in še teh par his, ki so zraven sole, hočejo obrniti narobe. Knjige in zyezki pa ležijo pod klopjo. Zakai torej pošiljamo otro* ke v solo in nekateri še po uro da* lee, da trgajo črevlie in obleko in nazadnje bodo ostali le butci? — V nedeljo 30. oktobra so pa napra* vili še cclo pics v soli. Jcdli so, pili in plesali in se tudi tcpli. Udeležilo se ga je pa tudi nekaj naših fantov in dcklet. Ne vemo, da nc morejo pozabiti na to ncspametno norenje, saj vedo, da je posledica vsakega plesa tepež in preklinjcvanje. In mi starši naj pošiljamo svoje otroke v tako solo. Zidali smo io vendar, da bi se naši otroci v njej učili. Solska soba jc bila blagoslovljena za pouk, ne pa za pies. Fantje, vi pa rajše knjigo v roke, saj jih ima* tc dosti na razpolago. S tcm boste koristili sebi na duši in na telesu. Sv. Lucija. V naši župniji jc bil od 23. do 30. oktobra sv. misijon, prvi pri Sv. Lu* ciji. Vodili so ga očetje misijonarji z grada pri Mirnu, gospodjc dr. Zdešar, Klančnik in Škvarča. Ob vsaki pridigi je bilacerkcv polna, čcprav je velika, velikokrat pa tudi natlačena do zadnjega kota, da se nisi mogel geniti. Sv. misijona se je vdeleževalo tudi veliko ljudi iz bližnjih, a tudi oddaljcnih duhov* nij. Spovedovati so pomagali tudi gospodje duhovniki iz Tolmina, Loma, Idrije, Podmelca, Ponikev, Ročinja, Nemškega Ruta in Pod* brda. Sv. obhajil, pravijo, da je bi* lo okoli 3500. Govori so bili pri* sreni in času primerni. Prepričani smo vsi, da bodo obrodili obilo sa= du. Sijajna jc bila slovesnost v ne* dcljo, na dan zaključitvc misijona. Že dopoldne jc začelo prihajati ljudstvo od vseh strani, popoldne pa je Sv. Lucija izgledala kot pra* vi ljudski tabor. Ljudstva je bilo na tisoče in tako veličastne proce* sije kot je bila proccsija sv. križa, naša župnija še ni vidcla. A kljub temu se je krasno razvila in ves čas jc vladal vzoren red. Procesijo je vodil, sprcmljan od 10 duhovni* kov, tolminski dekan msgr. Janez Rojec. Misijonski križ, skoraj v naravni velikosti, je umetniško de> lo in jc star že vcč stolctij; preno* vil ga jc akad. slikar in kipar Tone Kralj. Krasno opletcnega je nosilo šest postavnih fantov, ob katerih je stopalo še drugih 12 fantov kot častna straža. Procesija se je vrši* la med mogočnim pctjem daleč na okoli znanega pevskega zbora ^»od vodstvom g. Zdravka Muniha, med slovcsnim pritrkovanjem zvonov in ubrane glasne molitvc roznega ven* ca, ki ga je pobožno molila po po* samcznih skupinah vsa proccsija. — Domačini in vnanji sosedje smo zelo' hvaležni vsem, ki so priredili ta sv. misijon, očetom misijonar* jem in g. župniku. Naše ljudstvo je pokazalo, kako visoko ceni take pobožnosti in si od kraja iz srea žcli v teh časih dušcvnega dviga in polcta — h Kristusu, ki je večna Ljubezen. Misijoni so zaželjena hrana našcga ljudstva. Očetjc mi* sijonarji, po vsch duhovnijah poj* ditc! Ljudstvo vam bo hvalcžno in Bog vam bo plačal trud in ljubezen! Gaberje na Vipavskem. Že dolgo ni bilo nobenega glasu iz naše vasi v cenj. »Goriški Stra* ži«. Dovolite zato dancs meni skro^ men kotiček. Te dni imamo sv. misijon; že dvajset let ga ni bilo v naši duhovniji. G. župniku smo prav hvaležni, da nam ga je oskrbel. — " Naše katoli'sko prosvetno društvo je bilo med prvimi, ki jih je g. pre* fekt razpustil. Društvo je buo ustanovljcno leta 1920. Po dvelet* nem delovanju je bilo razpuščeno 1 z utemeljitvijo, da člani niso zancs* i ljivi. Pozneje je bilo zopet obnov* ljcno in se je zadnja leta živahno gibalo. Pod njegovim okriljcm se je vršila prva okrožna prircditev Simon Gregorčičevega okrožja. — Vinska letina je bila pri nas zado* ' voljiva. Vino, ki je pri nas glavni pridelek, je letos izborno. Kupci le pridite pokušat našo zlato kapljico! Gospodarstvo. Čebelarji, zganite se! Pod tern naslovom smo prejeli sledeči dopis: »Goriška straža« od 4. t. m. prinaša vabilo k izrednemu j občnemu zboru »Slov. čeb. zadru* | gc« za dan 13. t. m. — Kdo ga skli* cuje, se nc vc, ker sklicatelj ni o* značen pod vabilom! Bolj pa kot ta netočnost je zanimiv dnevni red točko: »Razpust zadruge«. Kaj se jc zgodilo v čcbelarski zadrugi ali izven njc tako važnega, da je vodstvo zadruge pod načclstvom gosp. Janka Vodopivca prcdložilo tak dnevni red s tako pomembno j točko, ne vem, ker nisem mogel o tern od nikogar nič tehtnega poiz* vedeti. Na vsak način pa izjavljam, da je ta točka učinkovala na me in na mnoge čcbelarjc kakor strcla z jasnega ncba in da me je zbodla v dušo, kcr vidim, da se hoče na mah razdreti in uničiti zadruga, ki štcje skoro 300 članov in ki jc bila s tru- dom tcr z lepimi nadami ustanov* ljena in ki je nudila članom, dokler je ni začcl razjedati strup osebno> sti, lepih koristi in ki bi jih v bo' doče lahko nudila v še vcčji meri! Vprašam, ali je bilo zadnje vod* stvo zadruge za to izvoljcno, da razbijc zadrugo? Ali res nc zna razviti drugega dclovanja? K tcmu predmetu se nameravam povrniti po občnem zboru, ki se mora izja* loviti, prvič kcr ni pravilno sklican in drugič, ker se men da najdc toli* ko uvidevnih čebclarjcv, da sc uprejo proti razdružbi zadruge, ker bi to bilo v nepopravljivo ško* do našega čcbelarstva. Kdor je mo* jih misli, naj pride na občni zbor in naj stopi z menoj na branik ob* stoja našc čcbelarske zadruge! S čebelarskim pozdravom! Dr. L. Bobič. Briško vino je sedaj, kakor nam poročajo iz Kojskega, po 2—2.20 liri. Lanske cene še vedno ni doscglo. Kraljeve slike v Volčah in še kaj. Dragi Tr.! Z velikim zanimanjem sem prebral1 tvoj članek v »Edino* , sti« in prav hvale/cn sem ti za po* j zornost, ki si jo pokazal Kralju in i njegovim slikam. Scve, ko boš ti , moj članek zagledal in moj podpis pod njim, boš najbrž skomizgnil z rameni, češ, kaj boš ti, ki sc na te stvari ne zastopiš. Vidiš, prav zato, ker nisem strokovnjak, ho= čcm povedati, kakšen utis naprav* lja name Kraljcva umetnost in tvo* ja kritika o njej. Kralju priznavaš velike in od* lične vrline, a vse to kvariš s trditvami, ki so zelo drzne: da Kralj še ni naš, da ne dela za ljudstvo, ampak samo v naslado zgornjih desettisoe. To misel sem si razbral iz tvojih izvajanj, če sem te prav razumel. Jaz v slikarstvu prav gotovo ne spadam v vrsto zgornjih descttisoč. Pa če mi boš odrekel pravico kritizirati, kcr ni* sem strokovnjak, dovoli mi, da go- vorim kot drt)bcc vclike množice neukih našega ljudstva. Stavim ti najprej skromno vpra^ sanjc: Komu si ti namcnil svojo kritiko? Če si jo objavil v dnevni* ku, si jo gotovo namenil širokim plastem nasega ljudstva! Pojdi in povprašuj najbližje in najbrihtncj* šc svoje soscde, ali razumejo, kar govoriš o »ritmiki« črt, »muzikal* nosti« barv in kako si misliš »ri* tcm čistosti in milinc« in druge po* dobne izraze. Lahko bi se potrudil, da bi povedal svoje misli v bolj do* mači besedi, da bi te še kdo izmed množice razumel. Ali pišeš morda samo za zgornjih desettisoe? Zato mi tvoja kritika najprej ne ugaja, kcr si jo predložil sodišču, ki ne more biti o stvari pristojno in kcr bi mogla vsled tega mnogo bolj škoditi kot koristiti bodisi umetniku bodisi naši kulturi. Odklanjam pa tudi nckatere zelo banalnc fraze, ki jih v njej upo* rabljas. Govoriš na primer o apatičnosti ljudstva napram umetnosti, ki se je bajč ločila od ljudskega življe* nja. Kolikokrat sem žc slišal to do? ncčo a tudi banalno frazo! Ti rad uporabljaš primcrc iz glasbe: povej mi, ali uživata Beet* hoven in Bach simpatijc množicc? Jaz vem, da jih nc razumejo niti Ijudjc, ki se že dcsctlctja izključno z glasbo bavijo. Scve dancs bo vsak, čcprav nič o tern ne razume, ponavljal iz spoštovanja pred dru* gimi auktoritetami (zgornjih deset* tisoč!), da občudujc Bccthovna in Bacha. in drugc podobnc velikane. Praviš ,da Kralj dela prcvcč z razumom, »ako bi vse tisto veliko znanje in ves cut, ki ga ima v ritmu črtc, tipa itd., prenescl na barvo, maso, prostor, bi zazvonilo, da bi mu na mah odgovorilo vsako srec.« Ali jc trcba, da zavrncm trditcv o ustvarjanju z razumom? Ali niso bili vsi veliki umctniki tudi zato veliki, ker so bili velcumi? Načini udejstvovanja so zelo različni. Ti ljubiš »muzikalnost« barvc, pusti Kralju ljubezen do črte! Bo* žji svet je zelo pester. Vsak ustvar* ja po svoje. Dal je človeku ljubc* zen do svobode Bog in kdor svo^ bodno ustvarja, je Bogu podoben. Vsak pravi umctnik mora biti sa> m obi ten, niti dva v vscj zgodovini človcštva nista bila enaka. Kralju gre pa menda prav ta velika zaslu* ga, da je tudi v našo cerkveno u* metnost prinesel nekaj samobitne* ga proti dosedanji okorelosti in ko* pitarstvu. Ali pa misliš, da bi mo* ral tudi Kralj posnemati Grüne* walda? Ali bi bil potem bolj naš? Koliko ljudi je slikalo v zadnjem času v naših krajih po naših ccr* kvah! Povej mi, ali scžc lc edcn iz* med teh Kralju do gležnjev! To po* vej in.ne modruj toliko o ritmiki in tipiki! In še to povej ljudstvu, da moramo biti prav mi ponosni na nase^a Kralj a. Ko sem gledal Kraljeve slike v Volčah, jih nisem mogel z razu* mom doumeti tako globoko kakor ti, ki se baviš že toliko let z isto le* po umetnostjo, ali eutil sem iz slik duševno silo našega človcka. Ko sem včasih gledal reprodukcije njc* govih slik in razne risbc, sem stal ncodločen pred njimi. Nisem se upal izrcči popolnoma odklanjajo* Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Koledarček. 14. nov. ponedeljck, Jozafat K. 15. nov. torek, Leopold, kr. 16. nov. sreda, Otmar, op. 17. nov. četrtck, Gregor, šk. 18. nov. petek, Evgen, sp. 19. nov. sobota, Elizabeta, kr. 20. nov. nedclja, Feliks, sp. če sodbe, a tudi sprejeti jih niseni mo#el brez pridržka. A že takrat sem vedel to, da je Kralj naš in po* poinoma naš! Danes pa sodim o njem še jasne* je, ne kot strokovnjak, ampak kot človek, ki menda znam ločiti vsaj med banalnostjo in pravo umet* nostjo. Kralj napreduje z velikan* skimi koraki. Pojdi in oglei si, kar ustvarja v Avberu na Krasu! Nje= gova dela bodo bodočim rodovom spomeniki naše samobitne kulture. Tega tudi ti ne boš tajil. Pusti umetnika Kralja, naj se udejstvuje po svojcm značaju, svo jih sposobnostih in znanju, naj sc dalje krepko razvija, in čez leta bodo možje, ki bodo od daleč bolj jasno qledali na nicLovo delo kot ti in jaz, sodili, ali je bil Kralj naš ali ne. D. Doktorič. Iz širohega sveta. Polet okrog zemlje. Norveški letalec Bent Balchen namerava v februarju prihodnjega leta poleteti okoli zemlje. Preraču* nal je, da bo potreboval 11 dni. Usoda tihotapske ladje. Ob litavskolctski meji se je te dni odi.L|rala drama tihotapske la* dje, ki je zahtevala 13 človeških žrtev. Ob 4. zjutraj ie hotela ladja pristati ob letski obali. Obalna straža jo \c opazila. S kontrolne^a parnika je udrlo na krov tihotap= ske ladje sedem mož posadke, ki so privezali ladjo z vrvmi na parnik. Med vožnjo so se vrvi potrgale. Zato so motorje tihotapske ladje zopet po^nali, ladja je kontrolnemu parniku sledila, vendar pa je vedno bolj zaostajala, doklcr ni končno v me^li izi^inila. Kontrolna ladja jo je vso noč iskala, ne da bi jo bila našla. Valovi so vr^li tihotapsko ladjo ob čcri, nakar se je težkopo* škodovana potopila. Kapitän ie pri? plaval na obalo, kjer so ga aretirali, 6 mož broieča posadka in 7 mors narjev s kontrolnega parnika, ki so tihotapski parnik cskortirali, jc utonilo. Naslcdnji dan ic splavilo morje na litavsko obalo 660 deset* literskih posod špirita. Paradiž veslačev \e Argentina. Buenos Aires Rowing Club, naj* večji in najodličnejši veslaški klub Argentine pbstoji že od 1. 1873., šteje 2188 elanov in ima 177 eolnov, med temi 40 dirkalnih; nječovo premoženje znaša 10 milijonov lir! Je pa še vee drugih velikih klubov, tako Club de rebates la marina z 214 eolni in vee ko 150 elani. Club canottieri italiani s 121 eolni in sko* raj 1500 elani; tudi Club de regates v Rosarip poseduje 150 eolnov in ima več ko 1000 udov, sploh ie le malo društev z manj ko 500 elani. Argentinski veslaški savez ima 25 društev velanjenih, ki štejejo 16.481 elanov. Skupno število eol* nov šteje 1715, od teh je dirkalnih 417. Veeina evropskih narodov, kakor 'Nemci, Španci, Anglcži, Franeozi, Italijani itd. imajo lastna društva in so velanjeni v savezu. Še pri zadnji mednarodni regati se jc vršila veslaška tekma, ki se je je vdeležilo 20 klubov s 150 eolni in 700 veslaei. Seveda se vrši tudi zU vahna izmenjava z veslaškimi klubi uruguayskega glavnega mesta Mon= tevideo. Vzrok tcmu mogoenemu razvoju veslaškega sporta je pae v prvi vrsti dejstvo, da se ta sport goji lahko celo leto. Velika povodenj. V Združenih državah severne Amerike je bilo zopet hudo neurje. Reke so stopile erez bregove in po? phi vile cele pokrajine. V nckaterih dcželah je promct popolnoma ustav* ljen. Nesreca je zahtevala tudi par sto človeških žrtev. Vihar v Indiji. V Indiji je proti koneu pretekle? ga tedna divjal silen vihar. Raz- rušil je celo vrsto javnih naprav. Mrtvih je nekaj sto lijudi. Ukradena odlikovanja. V španskem kraljevem gradu so zasledili veliko tatvino. Med dru= gimi dragoeenostmi so tatovi odne? sli tudi mnogo redov, n. pr. red zlatega runa. Ko se je kralj od= pravljal v Italijo, je hotel odlikova* nja vzeti s seboj, pa jih ni bilo. Ljudsko štetje na Turskem. Pred kratkim se je na Turškem vršilo ljudsko štetje. V Carigradu so morali vsi prebivalci ostati 10 ur v svojih stanovanjih. Mesto je popolnoma izumrlo. Promet je po> ! eival. Strel iz topa je naznanil ko* nee domaeega zapora. Valuta. Dne 11. novembra si dobil: za 100 franc, frankov 71 82 do 72.12 Lir za 100 belg. frankov 253.50 do 25.507 „ za >00 švic. frankov 352. do 354.30 „ za 1!(O češ-slov. kron 54.15 do 54.45 „ za 100 dinarjev 32.10 do 32.40 „ za 1 sterling 89.02 do 89.22 „ za l dolar 18.27 do 18.33 „ Novci po 20 frankov 70.50 do 72.50 „ za 100 avst. kron 0 255 do 0'026l „ Vojno - odškodninske obveznice: 72.50. VABILO k rednemu obenemu zboru Ljud= ske posojilnice za farno obeino Kamnje, ki se bo vršil dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva in nadzor* stva. 2. Pregied in potrditev letnega ra* euna za 1. 1926. 3. Volitev naeelništva in nadzor^ ništva. 4. Mogoee nasveti in predlogi. Načelništvo. Lioyd Schürn*:. Prihodnje vožnje. v Severno Aiueriks,. »Conte Rosso« 22. 11. 1927. »Conte Biancamano« 11. 12. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v južno Ameriko: »Conte Verde« 17. 11. 1927. »ivlaria Cristina« 24. 11. 1927. »Principessa Giovanna« 13. 12. 27. »Principe di Udine« 20. 12. 1927. iz Genove v Buenos Ay res v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 20. 12. 1927. Iniormacije daje in sprejenui prednaroeila na vozne listke za^ stopnik F. Rosich, Gorica, Via" Contavalle št. 4. Poštena ženska srednje starosti vdova, žcli mesta kakor kuharica pri boljši manjši družini ali pri e. g. duhovniku bodisi v mestu ali na deželi. Zmožna vseh hišnih del in vsega gospodinjstva. Naslov pri upravi »Goriške straže«. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zahvala. Za mnoge dokaze odkritega sočutja ob rani smrti naše lju"be hčere in sestre za darovane vence in poklonjeno cvetje, za tako številno udeležbo pri pogrebu v Podsabotinu in Ceiknem se naj- topleje zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni gosp. Jožku Bratužu in njegovim tovarišem - pevcem, cerkvenemu zboru v Števerjanu in Cerknem. Bog plačaj! Žalujoča in hvaležna družina Sedejeva. POZOR11 Velika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% ceneje kot povsod dru= god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg St. 3. Dott. Bios. Cornel specialist za bolezni v nSesi&g, isossa In grin, bivši operator na univ. klinikah prof Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitcnt prof. Brunotti v oddelku za nosne in ušcsne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. V Solkanu, na glavnem trgu pris poroča slav. občinstvu svojo trgo* vino manufakture, steklenic, šip, posode ter žarnic; za delavce zelo trpežne obleke. Cene jako znižane. Fr. Prencis. Zaflod Dr. B0NC1NS FiHETTI TRST, Via Fabio Fiizi 23, V. n. Tel. 48-03 Za^otovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- 12 in od 15-17. FRANC SAtmiK GORICA- VIA. CARDUCCI 25-GOHICA VeJika zaloga krnetijskih strojev znamke Mayfarth, slanioreznic, rlugov itd. šivalnih strojev in dvokoles Lastna mehanična delavnica Prenosljivi gramasoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Dccca z vei ko zalogo plošč z modernimislo- venskimi pes- mimi.Pritikline za graniafone, v *: (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 347 ACQDl BELLALAMRiiÜ proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsied te^a po^ sebno priporočljiva proti prehlad^i in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovieh, lastnik F. Bollafio. Irst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za asiobe in ust^ Dr. LOJZ KRAIGHEE sprejema v GO R IC I Piazza della Vittoria Štev. 20 Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA POORUŽNICA Ljubljanshe kreditne banke v Gorici Corso Verdi »Trgovskl öom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banks Din. w.mooo wBntrBSä LjUnLjHnfl Din. lojmjsm PodružnJce in agencije : Brežice, Celje, Črnoinclj, Gorica, Krenj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trsl. Sezonska ekspozitura: RogaŠka Slatina. Vloge na knjižice po 4 \/2 °/0. Vloge v tekoLem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valu-l, Lekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostaii bančni posli. C. C. Post ale. — Esce ognl mercoledi e venerdl - 11. nnvembre "I'i'. Posamtmt Stevllka 2.5 stotink Izhaja vsako »redo in petek. Stane za celo leto 15 L » »pol let a 8 » » » četrt let a 4 » Za inozemttvo celo leto lit 40. Ne naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fflwrmof št so V Gorki, v petek 11. novembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma .n ne spnjemajo. Oglati ae računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij »Gor. Stra> iec — Tisk Katoliikt liskarne v Gorici. Rl< vu Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo; ulicö Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 308 Za zdrav rod. Te Jni smo imeli priliko slišati sodbo zelo uglednega našega zdrav-- nika o zdravsivenem stanju naših ljudi po Gorah in Vipavskem. Na podlagi resničnih dogodkov nam je dokazoval, kako se zdravje sila za' nemarju, kako se širijo kuge po deželi, kako naše Ijudstvo telesno hira. In naročil nam je in nas rotil: »Povejte ljudem, da po naših vaseh razsaja moderna kuga, jetika. Razs glasite, da radi neznanja in nemar: nosti umirajo dojenčki kar kupoma. Po nekaterih krajih je opaziti na otrocih sledove dednega pijančevat nja. Treba je vzbuditi v ljudeh vo* Ijo, da se začno proti boleznim bo: riti, da se začnejo ravnati po navo-- dilih moderne higijene.« Dotaknili smo se zelo bolečega vprašanja, ki sega v iivljenje tisot čerih naših družin. Ko bi tu mogli razgrniti žalostno sliko trpljenja, ki se odigrava po mnogih druzinah, kjer se je ugnezdila jetika! Zorna dekleta, ki so se razcvela ko spot mladanske rože, začno hirati in ve> neti in v dolgotrajnih, bridkih mw kah usahnejo. Fantje, krepki ko hrasti v gori, včasi padejo pokošeni od tuberkuloze. Ker je ta bolezen kužna, ker se prenasa od človeka do človeka s kužnimi kalmi, se Mri po hiši, pograbi posebno rada ohot ke in črez par let leiejo nove žrtve v grob. Vsako leto umre na Goris> kem par tisoč ljudi za jetiko. Saj poznate hiše, kjer je ta bolezen po: stala prava domačica — in to le radi tega, ker domači pust ijo, da se okuxijo otroci, da se bolezen šU ri. To je ena poglavitnih telesnih ran našega ljudstva. Kaj storiti? Tu bi morali vsi, ki jim je na srcu ljudsko zdravje, združeno napovedati jetiki boj. Učitelji, zdravniki, duhovniki naj poskrbe, da se vse družine poučijo, kako strašno divja jetika in kako lahko se je obvarovati te kuge. Posebno painjo bi morale posveča: ti matere temu vprašanju. Važno je pa tudi, da vsi zvedo, da je jetika razmeroma lahko ozdravljiva in sU cer popolnoma ozdravljiva, če jo začnemo lečiti o pravem času. Drugo važno zdravstveno vpra> šanje našega ljudstva je to: kako zmanjsati umrljivost dojenčkov? Kolikor moremo dognati, umrje v naši deželi vsak četrti otrok v dos bi do 3. leta. Kje je vzrok? Veliko je temu kriva premajhna snaga, po: tern pa tudi nemarnost in nevedt nost mater. Marsikatera mat'x je dekliško dobo preplesala, se ni za svoj vzvišeni poklic nič pripravila in zato jo bije nesreča pri zdravju otrok. Kdor ljubi naše Ijudstvo, mora /eleti, da bi zrastle na tej zemlji Us sočere zdrave, krepke družine. Zat kaj zdrav rod je podlaga narodove moči. Zuto je vaina naloga vseh na: ših ljudi, da ta zaklad ljudskega zdravja ohranijo in množijo, da pobijajo ljudske kuge in da širijo zmisel za zdravo življenje. Kaj se godi po svetu? V uvodnem elanku zadnje števil* ke »Goriške Straže« smo označili notranjo vrednost dela, ki ga je boljševiška stranka izvršila v teku desetih let, odkar gospodari v Ru* siji. V začetku tekočega tedna so se v Moskvi in v vsej Rusiji vršile velike slavnosti, ki so1 hotele poka* zati sedanjo moč boljševiške misli. Oglejmo si samo zunanjo stran teh prireditev. Osrednji dan ruske sovjetske re« volucije je čisto gotovo 7. november 1917. Zato so se na deseto obletnico tega dne vršile največje slovesnosti, kj pa so jih že dolgo prej priprav* ljali. 16. oktobra je zboroval v Lc* ningr*adu centralni izvrševalni od* bor sovjetske zvcze. To zborova* nje so že nazvali jubilejno zboro* vanje. Otvorilo je vrsto slovesno* sti. Na tem zborovanju je izvršc» valni odbor sprejel proglas na ljud* stvo, ki vsebuje nekatere zelo važne odredbe. Znižanje ali celo popolno črtanje nekaterih davkov, sedemurni delavnik pri isti plači kot prej, pospeševanje ljudskega šolstva, podvojitev zavarovalnega sklada za vojne invalide, odprava smrtne kazni razen pri vojaških zločinih in pri slučajih javnega razbojništva, predlog o amnestiji itd. Vse te ukrepe je osrednji od* bor sprejel, da bo sijaj jubileja tem vecji. V času od 16. oktobra do 6. no* vembra pa so se oblasti pripravlja* le, da kolikor mogoče povzdignejo pomen in veličastnost težko priča* kovanega due. V nedeljo 6. no* vembra se je pa začelo. Izšle so posebne jubilejne izdaje listov v milijonih izvodov in pove* čani obliki. Glavni vladni listi so priobčili članke vodilnih sovjctskih osebnosti. Na vseh cestnih vogalih so nabiti lepaki z vsebino: »V pr* vem desetletju smo privlekli kapi* talizem do groba, v drugem ga bo« mo pokopali!« — Znameniti komu* nistieni voditelji drugih narodov, kot Henrik Barbusse, Klara Zetkin, izražajo priznanje pionirjem so* vjetske komunistične misli. Vse ta* ke izjave se seveda razširjajo med Ijudstvo. — Vlada je prepovedala točenje alkoholnih pijač na dan 6. in 7. novembra. Moskovske ulice so, posebno zvc« čcr, polne ncpreglednih ljudskih množic. Vse je slavnostno razsvct* Ijeno. Višek prvega slavnostncga dne je bila slovcsna seja moskovskega sovjcta, ki so se je udeležili tudi vsi elani vlade. Seja se je vršila zvceer v velikem moskovskcm glc« dališču. Navzoči so bili zastopniki vseh inozemskih odposlanstev. Se* jo je otvoril predsednik moskov» skega sovjeta Uchanov. V svojcm govoru sc je spomnil žrtev revolu* cije. Natp je očrtal najvažncjše razvojne stopnje revolucije. Glav» ni goyornik pa je bil Bucharin. Govoril je nenavadno optimistično in odločno. Namignil je tudi na opozicijo, ki se je bo stranka zne» bila s strogimi ukrcpi. Bucharin je izjavil, da ima komunistična stran* ka pravico govoriti v imenu 100 mi* lijonov ljudi. Rekel je tudi, da po> meni sovjetska revolucija odločilen preokret v usodi vsega sveta. Nato so govorili zastopniki inozemskih organizacij in odobrili delo sovjet* ske vlade. Posebno pozornost je vzbudil dva in osemdesetletni pari* ški komunard Guay, ki ga lahko štejemo med easovno prve bojevni» ke za udejstvitev komunisiičnega programa. L. 1871. so namrcč fran* coski komunisti po nesrečni nem* sko*francoski vojni v Parizu okli* cali komunistično državo. Tisti po* jav je v zgodovini znan pod ime* nom komuna; udeleženci pa so ko= munardi. Pariški komunardi so to- re j prvi predhodniki sovjetov in zato ni čudno, ako so ruski boljše* viki starega Guay*a burno pozdrav* ljali. Guay je z navdušenimi bese? dami pripovedoval o bojih 1. 1871. Potem so še govorili francoski pi* satelj Barbusse, nato Rykov in Sta* lin. Končno se je pričela akademija, ki so jo priredili najboljši moskov? ski umetniki. V Leningradu. Znamenito je praznovanje so* vjetske desetletnice v Leningradu. Mesto si je nadelo enako lice kot pred desetimi leti. Na Urickije* vem trgu so razstavljene velike sli* ke, ki predstavljajo napad na car* sko zimsko palačo. Zgodovinsko znamenita križarka »Aurora« leži v Nevi na istem mestu, odkoder je pred desetimi leti oddala prvi strel na zimsko palačo. Velik okrasek v obliki kvišku stremeče spirale, ki predstavlja zlom samodrštva, za* kriva spomenik Aleksandra III. Na finskcm kolodvoru, kjer je 1. 1917. izstopil Lenin, stoji orjaška zemelj* ska obla, ki se vrti in ki ima raz* svetljen samo tisti del, kjer je na* risana zveza sovjetskih republik. Amnestija. Osrednji izvrševalni odbor je ob tej priliki naredil zajemljiv in sko* ro predrzen poskus. Razglasil je amnestijo in s tem spustil na svo* bodo približno 20.000 obsojenih zloeincev. Vlada pravi, da je treba pri zločincih včasih uporabiti tudi dobroto, da se vrnejo na pravo pot. Pomiloščeni so tatovi, vlomilci, sle* parji. Te ugodnosti pa niso de* ležni pristaši protirevolucionarnih strank, dalje uradniki, ki so spre* jemali podkupnine in zločinci iz navade. Smrtne obsodbe so bile sprcmenjene v dcsetlctno ječo. Po* licijsko nadzorstvo nad častniki belc garde se neha. Amnestija jc torcj zelo daleko* sežna in utegnc imeti uspeh, kajti duša ruskega človeka je za dokaze usmiljenja in dobrote zelo do* vzetna. Stalinov članek. Med izjavami razlienih politikov v časopisju jc vzbudil najvcejo po* zornost efanek, ki ga je objavil Sta> lin v moskovski »Pravdi«. Članek se bavi posebno z mednarodnim pomenom ruske oktobrske revolu« cije. Stalin pravi: Oktobrska revolucija je že radi tega pomenljiva, ker je zlomila sve* tovni imperializem in vrgla na tla nosilca tcga imperializma, to je meščanstvo. — Oktobrska revolu' cija je zanesla plamen socialne svo* bode tudi v kolonije in odprla tla* čencmu Kolonialnemu delavcu in ljudstvom oči. Kolonialna ljudstva so sc začela otresati tujega iarma. — Kuski prevrat je mogočno stre» sel ves svetovni kapitalizem in ustvaril močno podlago za osvobo* ditev delavskega stanu. Stalin je v tem elanku med vr* stami priznal, da sovjeti niso iz* polnili tistega, kar so obetali ob svojem nastopu. Storjcn je le maj* hen zaeetek. Ali se bo dal Marxov I družabni ideal popolnoma uresni* čiti, je pa drugo vprasanje. Sovjetska republika kažc vestne* mu onazovalcu dejstvo. ki je mo* goče cdino v svetovni zgodovini. Ustvarili so jo delavci, pri življe* nju pa so jo vzdržali kmetje, ki so ji danes najmočnejša, ako ne edina orora. Konservativna smer kmet^ skega značaja pa je porok, da se i bodo počasi vsi nezdravi pojavi iz* ločili in da se bo iz sedanje delav? ske diktature razvila močna demo kratična ruska država. Morebiti se bo že dvajsetletnica oktobrske re* volucije praznovala pod drugimi zvezdami. Okno v svet Drug! Karlov sel zaprt. Romunska policija je arctirala na meji mornariškega poročnika Teodora. Prihajal je iz Pariza. Pri sebi je imel važne listine princa Karla. Tudi Manoilescujeva žena zaprta. Oblasti so odredile, naj se zapre tudi žena poslanca Manoilescuja. V pismih, ki jih je pisal njen mož, so nekatere meste, ki jo zelo obreme* njujejo. Bolgarsko*jugoslovanska trgovska pogodba. Zdi se, da bo trgovska pogodba med Bolgarijo in Jugoslavijo pod* pisana še pred koncem tega leta. Marinkovič odpotoval. V torek 8. novembra je jugoslo* vanski zunanji minister Marinko* vie odpotoval v Pariz, kjer bo pod* pisal prijateljsko pogodbo s Fran* cijo. Lloyd George in svetovni mir. Bivši angleški ministrski pred* scdnik Lloyd George je pred krat* kim zopet govoril. To pot je napa* del zmagovalne velesile, čcš, da še niso ničesar storile za razorožitev. Avstrijo, Nemeijo in Bolgarijo so pač razorožili, toda sami ima jo de- set milijonov ljudi, ki so izvežbani za vojno. Stroji in splcih tchnika pa so brez primere hujši. kot so bili ob izbruhu svetovne vojne. \se to, pravi Lloyd George, mora nujno pripcljati do nove vojne. Vojaška zarota v Rusiji. Poljski listi poročajo, da so so* vjcti odkrili veliko vojaško zaroto. ki je imela središče v Moskvi in Pcterburgu. Zarotniki da so menda hoteli strmoglaviti sedanjo vlado. Amerika in sovjeti. \' Združcnih državah severne Amerikc so začeli premišljevati, ali bi ne bilo dobro, ako bi diplo« matsko priznali rusko sovjetsko vlado. Bolgarski kralj Boris, ki se je vcč tednov mudil v inozem« stvu, se je v soboto vrnil domov. Stran 2.______________________________________________»GORISKA STRAŽA« Princ Yorski bo angleški prestolonaslednik. Listi pišejo o možnosti spremem« be prestolonasledstva v Veliki Bri* taniii. Dalje časa se /c trdi, da princ Waleski ne bi rad sprejel kraljevske krone in da bi sc rad odpovedal vsem svojim pravicam na presto]. Na njegovo mesto naj bi prišel njegov brat princ Yorski. Zdi se, da jc že vsa stvar urejena in da bo v kratkem času princ Yor* ški proglašen za prestolonasled* nika. Gilbert Parker in nemška borza. Zadnjie smo poročali o pismu, ki ga je reparacijski agent Gilbert Parker poslal nemški vladi. Parker je vlado opozoril na nekatere pre» visoke stroške v državnem prora* eunu. Priporočil je varčnost. Par* kerju je odgovoril nemški finančni minister. Ko so pismo in odgovor objavili, je nastalo na borzah raz* burjenje. Nemški "rednostni pa* pirji so občutno padli, nekateri ce» lo za tretjino svoi., vrednosti. Men* da bo moral odstopiti sam finančni minister. DNEVNE VESTI. V znanje. Znano restavracijo Marzini v | Ctorici na Verdijevem tekališču št. 1, vogal Semeniške ulice, je pre* vzel naš batujski rojak g. Anton Čebron. Toei dobra domača vina, ima dobro kuhinjo ter nudi tudi prenočišče in hleve. Izjava. I'rednistvo izjavlja, da dopisa iz Drežnice v »Goriški Straži« od 26. oktobra 1927. ni pisal g. Mulič Ivan iz Koscca pri Drežnici. I.etošnji novomašniki goriški so /c vsi nastopili svoja mesta kot kaplani, in sicer: Boži^ dar Goljevšček v Postojni (od src- dc sept.): — Albin Martinčič v Podmelcu (od 1. okt; prvotno je bilo določeno in obljavljeno, da pojde v Solkan, a so potcm sprc* menili tako, da v S. ostane prejš* nji g. kaplan); — Mirko Zorn v Cerkncm (nastopil menda 6. nov., ali pu šele nastopi; doslej namreč — kakor Sin Človekov — ni imel, kamor bi naslonil glavo, t. j. stano* vania); — Anton Zagar v Bovcu od 7. okt. (in ne v Podmelcu, kot je bilo prvotno določeno in objav* ijeno). — Toliko v znanjc in rav« nanje cenj. bralcem, da bodo vsi vedcli. Za bodoče davčne izterjevalce. Goriška sodnija sporoča, da se bodo 16. decembra vršili v Gorici usposobljenostni izpiti za davčne izterjevalce. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba opremiti s potreb* nimi dokumenti in jih nasloviti na urad državnega pravdništva v Go« rici. Natančnejša pojasnila daje kr. davčni urad (agencija) v Gorici. Prepovedani listi. Kakor poročajo italijanski listi je jugoslovanska vlada prepoveda* la vcč inozemskih listov, med niimi tudi tržaškega »Piccola«. Zgubljeno. Za štjaškimi hribi proti Vipav* ski dolini se je zgubil lovski pes srednje velikosti. Črn in bei je in sliši na ime »Triglav«. Kdor ga je naäel, naj se oglasi po dopisnici na naslov: Franc Žvokelj, Avber 9., p. Tomadio. Odlikovana domača obrt. Zadružna žganjekuha v Dorns bergu je bila v septembru t. 1. na industrijski razstavi v Firencah od* likovana za izvrstno, lastno izdela* vo tropinskega in brinjevega žga* nja z najvišjim redom križa in zlate medalje. Veseliti se moramo tako lepega priznanja domačemu podjetju, kateremu moramo le ča* stitati na uspehu. Ta žganjekuha je prva te vrste v naši deželi. Pričela je z obratovanjem v letu 1925. in je skuhala od tega easa nad 400 hl žga* nja. Res ima zadruga pri razprodaji hudo konkurenco z nepristnim, ce* nejšim »žganjem«, a si je znala pri* dobiti zaupanje vseh dobrih trgov* cev v tej stroki. Onim, ki imajo izseljence v Argentina Te dni bo odpotoval v Argentino nek slovenski duhoven, ki bo tam misijonaril med slovenskimi izses ljenci. Prosimo vse, ki imajo sorod* nike v Argentini in pa gg. duhovne, naj nam dopošljejo njih naslove. Naslove bomo oddaii navedenemu gospodu duhovnu, da obišče naše izseljence. — Uprava »Goriške straže«, Via Mameli 5. — Gorica. Ljubljanska trgovska zbornica. Štetje glasovnic, ki so bile odda* ne pri volitvah v ljubljansko trgov* sko zbornico, je že skorai končano. Po dosedaj znanih izidih je dobila Slovenska ljudska stranka veliko večino, to je, 31 mandatov od 48. Pametna odredba. Jugoslovanski poštni minister je odredil, da morajo vse uradnice nositi dolgo črno obleko z dolgimi rokavi in do vratu zapeto. Odred» ba je sprieo pretirane ženske mode res pametna. Novi konzuli. Ministrski predsednik Mussolini je imenoval sedem vplivnih fašistov za konzule na različna mesta v ino* zemstvu. Razveljavljene znamke. Jubilejne znamke, ki so bile iz* dane ob petindvajsetletnici vlada» nja Viktorja Emanuela III. bodo veljavne samo še do 1. januarja 1928. Papeževa okrožnica o nacionalizmu. »Corriere della Sera«, ki je v va* tikanskih zadevah včasih dobro poučen, pravi, da oznanjena pape* ževa okrožnica o nacionalizmu naj* brž ne bo izšla v doglednem času. Revolucija v Mehiki se nagiblje h koncu. Zadnji gene* ral, ki se je še močno upiral in da* jal opravka vladnim četam, Arnulf I Gomez, je bil ujet in takoj i ustreljen. ; Japonsko poslaništvo pri Vatikanu. Japonska vlada namerava usta* noviti pri Vatikanu svoje posla« ništvo. V Romuniji. Včeraj se je pričel proces proti bivšemu državnemu podtajniku Manoilescuju. Vlada je radi tega zopet uvedla najstrožjo časopisno cenzuro. Listi ne smejo imena Ka* rol niti omeniti. Vlada mogoče ven* dar ni tako trdna, kot se je prvi hip zdelo. Ruski konzulat napaden. Kakih 300 Rusov, ki pripadajo beli gardi, je v ponedeljek napadlo ruski konzulat v Schanghaiju. Kon* zularno osobje je začelo streljati. Padlo je več napadalcev. Kmalu je prihitela policija in napravila red. Parnik »Čičerin« prost. Mešano sodišče v Aleksandriji je razsodilo, da se mora razvelja* viti zaplemba ruskcga parnika »Či* čerin«, ki jo je egiptovska vlada iz» rekla kot represalijo na zaplembo egiptovskega parnika »Costi«. Par* nik je že odplul. Slavnost v Budimpešti. V nedeljo so v Budimpešti od* krili spomenik madjarskemu na* rodnemu iunaku Košutu, ki je leta 1848. začel revolucijo proti avstrij* ski vladi. Hotel je doseči popolno samostojnost ogrske države, pa ni uspel. Sleparstvo z ogrskimi vrednostnimi papirji. V Parizu so odkrili veliko sle« pari jo z ogrskimi vrednostnimi pa* pirji. Šlo je za obveznice bivše dr» žave, ki so se na Ogrskem plačcva« le v papirnatih kronah, v Franciji pa — po določilih trianonske mi» rovne pogodbe — mnogo draže, t. j. 32 odstotkov resnične zlate vrcd* nosti. Vse tiste obveznice so po sklepu mirovne pogodbe prepeča* tili in sicer na Ogrskem z ogrski» mi, na Francoskem s francoskimi pečati. Dunajski bankir Blumen» stein pa je ogrske pečate z različ* nimi kemikalijami izbrisal in po» naredil pečate francoskih bank. Ta» ko je »zaslužil« razliko med papir» nato vrednostjo in med 32 odstotki zlate vrednosti. Razlika ni baš majhna. Sedaj so ga dobili in ga vtaknili v luknjo, kjer bo lahko snoval nove načrte. Roparski napadi na rusko mobiten, niti dva v vsej zgodovini človeštva nista bila enaka. Kralju gre pa menda prav ta velika zaslu» ga, da je tudi v našo cerkveno u* metnost prinesel nekaj samobitne« ga proti dosedanji okorelosti in ko« pitarstvu. Ali pa misliš, da bi mo« ral tudi Kralj posnemati Grüne* walda? Ali bi bil potem bolj naš? Koliko ljudi je slikalo v zadnjem času v naših krajih po naših cer* kvah! Povej mi, ali seže le eden iz* med teh Kralju do glcžnjev! To po* vej in.ne modruj toliko o ritmiki in tipiki! In še to povej ljudstvu, da moramo biti prav mi ponosni, na našega Kralja. Ko sem gledal Kraljeve slike v Volčah, jih nisem mogel z razu* mom doumeti tako globoko kakor ti, ki se baviš že toliko let z isto le* po umetnostjo, ali čutil sem iz slik duševno silo našega človeka. Ko scm včasih gledal reprodukcije nje* govih slik in razne risbe, sem stal neodločen pred njimi. Nisem se upal izreči popolnoma odklanjajo*