30. september 2000 številka 19 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA številka 19 SOBOŠKI ARHEOLOGI NA POMURSKI AVTOCESTI Ekipa Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobota od začetka septembra izkopava med Bakovci in Krogom, na trasi nove avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci. Med dosedanjimi raziskavami na pet hektarjev velikem območju med Bakovci in Rakičanom so arheologi odkrili zemljanke in druge naselbinske ostanke iz obdobja pozne bronaste dobe do prve poselitve Slovanov v 7. stoletju, kar je bilo razstavljeno tako v Cankarjevem domu v Ljubljani kot v prostorih Pomurske banke v Murski Soboti in Narodnem muzeju Slovenije, kjer je na ogled pregledna razstava Od Rimljanov do Slovanov. Arheološka izkopavanja, ki so med največjimi v srednji Evropi, financira Družba za avtoceste Slovenije, poleg soboških arheologov pa jih izvaja še Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, bodo arheologi nadaljevali tudi v prihodnjem letu, ko bodo raziskali še pet arheološko zanimivih lokacij na 40 hektarjih na trasi prihajajoče pomurske avtoceste. Obnova vozišča in gradnja semaforjev v križišču med Cankarjevo, Zorana Velnarja in ulico Mikloša Kuzmiča na magistralki Barcelona-Kijev prispeva k razriti podobi našega mesta zaradi gradnje plinskega omrežja v tem poletju ter povzroča prometne zastoje. Bo pa poslej križišče bogatejše za tretjo vozno pot in kolesarsko stezo, kar je nedvomno zelo pomembno za stanovalce tega dela Murske Sobote, ki so dnevno izpostavljeni nevarnostim - kot pešci in udeleženci v gostem prometu. Naložba z odkupi zemljišč, ki jo financira republiška Direkcija za ceste, znaša 83,5 milijonov tolarjev, dela, ki jih izvaja Splošno gradbeno podjetje Pomgrad - Gradnje, pa bodo predvidoma končana v 45 dneh. NOVI BLOK ZAENKRAT ŠE BREZ STANOVALCEV Žerjava na fotografiji pred novim več stanovanjskih blokom v Stari ulici, ki ga je v pogodbenem roku zgradil Pomgrad, ni več, pa tudi ograja je odstranjena in okolica je urejena. Vse je nared za oktobersko vselitev stanovalcev v 43 neprofitnih stanovanj. Vrednost novega več stanovanjskega objekta je 352 milijonov tolarjev; republiški delež je 60-, občinski pa 40-odstotni. VHOD V MESTNO OBČINO TUDI BLIŽNJICA DO DRŽAVNE UPRAVE V času pred volitvami v državni zbor, ko so občani s podpisi podprli kandidate, ki jih niso predlagale politične stranke, pa tudi pred decembrsko obvezno zamenjavo osebnih izkaznic, ko na občinskem dvorišču pri drugem vhodom v upravno zgradbo pričakujejo gnečo, je dobro ubrati pot po bližnjici iz Slovenske ulice in skozi vhod na posnetku. Poleg njega je kiosk, ki je dobrodošel tudi za nakup upravnih kolkov, potrebnih pri posameznih vlogah. Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Drago PERTOČI, Jožef RECEK, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR, Franc WEINDORFER, Franc ZVER in Vili ŽIŽEK • Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Oblikovna zasnova naslovnice: Franc MESARIČ • Fotografije: Jože POJBIČ • Jezikovni pregled: Marjan MAUČEC Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota • Fotografija na naslovnici: Jože POJBIČ Naklada: 7000 izvodov • Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 2 30. september 2000 VOLITVE 2000 lz 8 volilne enote s sedežem na Ptuju smo pred volitvami v državni zbor, 15.10.2000, neposredno pred zaključkom redakcije 19. številke Soboških novin prejeli faxirano listo kandidatov po volilnih okrajih. V dveh volilnih okrajih, ki sodita pod Mursko Soboto so vpisani naslednji kandidati na letošnjih volitvah: 4 volilni okraj____________________________________ 1. Rudolf KULIČ, DESUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije) 2. Jožef MAGDIČ, NSI (Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka) 3. Geza DŽUBAN, LDS (Liberalna demokracija Slovenije) 4. Jelka TRAJBAR, SNS (Slovenska nacionalna stranka) 5. Ernest NOVAK, ZLSD (Združena lista socialnih demokratov) 6. Slavko ŠVENDA, DS (Demokratska stranka Slovenije) 7. Rajko ROGAČ, SMS (Stranka mladih Slovenije) 8. Ana KOROŠEC, Nova stranka 9. Drago ŠIFTAR, SDS (Socialdemokratska stranka Slovenije) 10. Dušanka ŽIŠKO, Glas žensk Slovenije 11. Janko HALB, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka 12. Miran GYÖREK, Združeni zeleni-Zeleni Slovenije in Zelena alternativa 5 volilni okraj____________________________________ 1. Angela NOVAK, DESUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije) 2. Ivan MESARIČ, NSI (Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka) 3. Andrej GERENČER, LDS (Liberalna demokracija Slovenije) 4. Srečko KAVAŠ, SNS (Slovenska nacionalna stranka) 5. Nadija IVANC-MILOŠEVIČ, ZLDS (Združena lista socialnih demokratov) 6. Slavko ŠVENDA, Demokratska stranka Slovenije: Demokrati Slovenije - DS 7. Simon KUZMIČ, SMS- Stranka mladih Slovenije 8. Aleksandra KUČAN, Nova stranka 9. Janko BEZJAK, Socialdemokratska stranka Slovenije 10. Brigita FRIDL, Glas žensk Slovenije 11. Ivan OBAL, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka 12. Matilda KOŠNJEK, Deželna stranka Štajerske 13. Jelka ORBAN, Združeni Zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA NADOMESTNE VOLITVE ČLANA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ČERNELAVCI, v volilni enoti 3, ki bodo dne 15. oktobra 2000 VOLILNA ENOTA 3 obsega del naselja Černelavci, in sicer ulici: Kranjčeva in Pušča V seznam sta vpisana naslednja kandidata: 1. Beno IVKOVIČ, roj. 07. 11. 1965, Černelavci, Pušča 36 poklic: delavec, delo: - predlagatelj: Karel BAJIČ in skupina volivcev 2. Ivan HORVAT, roj. 19. 08. 1963, Černelavci, Pušča 61 poklic: kovinar, delo: nezaposlen predlagatelj: Milenko CENER in skupina volivcev Voli se 1 član sveta krajevne skupnosti. Številka: 00602-1/00 Datum: 21. 09. 2000 Predsednik občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., I. r. Tržni daj-dam na sejmu v Murski Soboti je bolj neposreden kot politični, ko pred volitvami tržijo svoje kandidate politične stranke, ki pričakujejo zmago svojih veljakov. Za druge pa jim tako ni veliko mar, posebno po volitvah. To, da so prodajni predmet na fotografiji sekire, pa je čisto naključen izbor, čeprav se Slovenci vse bolj mahamo med seboj: tako z besedami kot drugače, če sodimo po vse bolj črnih kronikah tudi pri nas. 3 AKTUALNO številka 19 17. seja 27. julija v dialogu dveh svetnikov z županom ega poletnega dne se je zadnjič pred letošnjimi dopustu sestal mestni svet, vendar dopustom navkljub ni bilo problemov s sklepčnostjo. Na 17. seji so bili odsotni le štirje mestni svetniki, Josip KELEMEN pa je imel pred potrditvijo zapisnika 15. seje (vmesna 16. je bila slavnostna s podelitvijo občinskih priznanj in plaket) pripombe nanj. Tako je zahteval, da se vanj zapiše povedano o nadzoru naložb ter vključitvi zunanjih strokovnjakov v gradbeni nadzor, pa tudi o zadnjem imenovanju Tiborja CIGUTA za vršilca dolžnosti direktorja občinskega stanovanjskega sklada. V tem primeru je tudi pristojna občinska komisija ugotovila, da je bil direktor mestne uprave že prevečkrat imenovan na začasno funkcijo in je bil zato zapisnik na 17. seji dopolnjen s pripombo svetnika iz svetniške skupine LDS. Ta se je presenetljivo velikokrat oglašal in nasprotoval celo županu, ko je bilo govora o asfaltni prevleki v Grajski ulici in gradnji kolesarke steze ob tej severni mestni obvoznici, ob kateri prvi mož mestne občine živi. Sicer pa je bila med sedmimi točkami dnevnega reda v ospredju obravnava poročila o občinskem proračunu za letošnje šestmesečno obdobje. Daljši uvod o realizaciji prihodkov in odhodkov v višini 1.259.608.941,87 SIT ter neporabljenem presežku 269.183.185,62 SIT je imel načelnik oddelka za proračun in finance v Mestni občini Murska Soboti Bela PAVLIČ. Le-ta se je tudi opravičil, ker moti svetniško dopustniško idilo s številkami, ki jih je po zakonodaji dolžan posredovati, svetniki pa potrditi. Pa tudi, ker je v gradivu pokrajinski muzej nehote preimenovan v pokojninskega. Opozoril je tudi na vprašljivost naložbe za vodovod v Bakovcih, ki je odvisna od sredstev z Ministrstva za ekonomski razvoj. Slavko DOMJAN je kot predsednik občinske komisije za proračun in finance podal pozitivno mnenje o polletnem občinskem proračunu. Povedal pa tudi, da so občinska sredstva za gradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice izčrpana, preostale občine pa niso kaj dosti prispevale, čeprav gre za skupno naložbo. Nadzorni odbor, ki se je tudi sestal pred poletno sejo, ni imel pripomb na finančno poročilo, zato pa jih je imel svetnik Ivan OBAL - na le 39-odstotno realizacijo proračuna ob polletju. Čeprav je njegovo težišče običajno konec leta, je nekdanji predsednik izvršnega sveta občine Murska Sobota menil, da ne bi kazalo spet z rebalansom proračuna reševati tistega, kar bi lahko sproti. Izrekel je tudi zaskrbljenost nad nizkimi prispevki s strani države, posebno še, kadar gre za kanalizacijo in drugo komunalno infrastrukturo ter gradnjo šolskih prostorov. Ni pa bil zadovoljen niti z odprodajo občinskih zemljišč in zanimalo ga je, kako je s trošenjem 390 milijonov tolarjev, pridobljenih za gradnjo avtoceste. Zato je zaprosil za prikaz prerazporeditve ter sredstev in njihove porabe. Tudi svetnik Alojz SMODIŠ je govoril o zaostajanju za načrtom proračuna prvega polletja in opozoril na katastrofalne posledice suše v kmetijstvu, ki jih kaže ublažiti z namenskimi proračunskimi sredstvi najbolj prizadetim kmetom. Drago ŠIFTAR je imel pripombe na odstopanja pri naložbah ter nizki priliv državnih sredstev, Franc MEOLIC pa je glasno upal, da namenski denar za gradnjo knjižnice ni bil nenamensko uporabljen. Kot krajan iz Kroga je vprašal, kaj je z ureditvijo ceste do tega primestnega kraja v mestni občini. Očitno pa je šlo za njegovo nerazumevanje povedanega o sredstvih za knjižnično in muzejsko ter galerijsko dejavnost, kar mu je poleg predsedujočega podžupana Rudolfa HORVATA poskušal razložil sam župan. Anton SLAVIC je pri proračunu za obdobje od 1.1. do 30.6.2000 opozoril na razliko med plačilno in fizično realizacijo ter bitko s kadri v nekaterih ministrstvih v Ljubljani, ker le-ti po njegovem mnenju ne obvladajo svojega dela. Gradnje, ki so bile opravljene v prvem, bodo iz republiškega proračuna plačane šele v drugem polletju letošnjega leta, odprta pa je tudi že omenjana gradnja kanalizacije v Bakovcih. Izpad sredstev od prodaje občinskih stavbnih zemljišč je opravičljiv zaradi spremembe zakonodaje, pa tudi zaradi spremembe zazidalnih načrtov. Sredstva od spremembe namembnosti zemljišč pa znašajo več kot 200 milijonov tolarjev, ki jih je občina uporabila, da ne bi plačevala obresti za posojila in je šlo za premostitev, bodo pa namensko uporabljena. Škode zaradi suše je v mestni občini predvidoma za okoli 300 milijonov tolarjev, za dejavnost in plače zaposlenih v kulturnih ustanovah pa je zaradi znanih težav občina namenila 150 milijonov tolarjev, ki pa jih bo težko pokasirala od države, čeprav je sporni člen razveljavljen in ima do njih vso pravico. Zastoj pri gradnji Pokrajinske in knjižnice pa je nastal zaradi razveljavitve in ponovitve razpisa, je pojasnil župan. Tudi svetnik Ernest EBENŠPANGER je podvomil o poštenosti države pri plačevanju svojih obveznosti, vendar jo bo vseeno potrebno izterjati in zahtevati, da se korektneje obnaša do občin. Tudi v primeru, ko gre za Celostno razvitost in zato naj bi v istoimenski prog- ram CRPOV vključili tudi urejanje komunalne infrastrukture tam, kjer jo urejajo. Sklep o polletnem proračunu Mestne občine Murska Sobota je bil soglasno sprejet, kakor tudi predlog komisije o razdelitvi sredstev za subvencioniranje obrestne mere posojil (v višini 5 odstotnih točk) za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, za katerega bo letos namenjenih 365.000 tolarjev proračunskih sredstev. Namenjena so grafični delavnici ANIMUS samostojnega podjetnika Marjana DOVIDIJE iz Markišavec in TEHNIČNEMU BIROJU, d.o.o., Slovenska 11, Majde FRANGEŠ ter dr. Lidiji PUSTAI-ŠAFARIČ za nakup aparatur in druge opreme za zdravstveno dejavnost v kozmetičnem salon v Arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. Kot je na zasedanju mestnega sveta razložila predsednica občinske komisije za dodeljevanje sredstev Cvetka ČAHUK-MANDIČ, so v razpisnem roku prispele le tri vloge citiranih prosilcev, ki so jim ugodili. Območje pri gostišču Javor, katerega lastnik je Potrošnik, bo verjetno razdeljeno na štiri dele. 0 tem bodo lahko soodločali vsi, ki se bodo udeležili javne razprave in ugotavljali, kaj bolj potrebujejo v Tomšičevem naselju: parcele za gradnjo ali trgovino z živili, ki jo je predlagal svetnik Josip KELEMEN za ostarele, ki ne zmorejo poti do nakupovalnih centrov zunaj mesta. Sklep o javni razgrnitvi odloka za dopolnitev prostorskih pogojev je - kot vsi - razgrnjen v mestni upravi in tako na vpogled vsem, ki se bodo odpravili na pristojni oddelek za okolje in prostor v drugem nadstropju občinske stavbe v Kardoševi 2, ki ima vhod tudi iz Slovenske ulice. 4 30. september 2000 AKTUALNO Vprašanja in pobude članov mestnega sveta Na 16. seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota 27. junija 2000 so bila postavljena vprašanja: Vili ŽIŽEK: Stanovalci Kocljeve ulice 6 in 6a so poslali pisno pripombo, da nasprotujejo takšnemu načrtu za izvedbo poslov-no-garažne zgradbe, kot je predvidena, iz razlogov: promet ni urejen že zdaj, z izgradnjo tega bloka bo še slabše; ropot bi bil prevelik. V kolikor pa se bo že delala ta zgradba, zahtevajo akustično izolacijo. Stanovalci prosijo za pisni odgovor, kaj bo ukrenil mestni svet v zvezi z njihovo prošnjo. Drago ŠIFTAR: Opozoril je, da še ni prejel odgovora na vprašanje, ki ga je postavil na prejšnji seji, o višini sejnin predsednikov svetov mestnih četrti oz. krajevnih skupnosti. Štefan KUPLEN: Poročilo o oskrbi s pitno vodo smo dobili, vendar to poročilo nima nikakršne primerjave s kakovostjo pitne vode v drugih krajih v državi. V reviji Zdravje (februar-marec) je bilo navedeno, da je soboška pitna voda po kakovosti predzadnja po vrsti: kateri podatek zdaj drži? Tega, ki smo ga dobili, ne moremo primerjati z ničemer. Doslej je bila najslabša pitna voda na Dravskem polju, ki je že pred nami. Je torej kakovost pitne vode boljša ali slabša? Terezija GRUŠKOVNJAK-BRATINA: V zvezi z javno pobudo stanovalcev blokovskega naselja v Lendavski ulici, je predlagala, da se ta uvrsti na eno od prihodnjih sej. Alojz LUKAČ: Zanimalo ga je, kako daleč so projekti za čistilno napravo v Bakovcih ter ali so realna pričakovanja predstavnikov KS, ki jim je bilo podano mnenje, da bi gradnjo pločnikov v Panonski ulici v Bakovcih financiral DARS? Cvetka ČAHUK-MANDIČ: Večnamensko dvorano pri Osnovni šoli 1 so v poletnih mesecih uporabljali različni uporabniki (osnovne šole, društva, klubi itn.). Zanima jo, ali obstaja realna možnost oz. ali se premišljuje o tem, da bi zgradili prezračevalne naprave in z njimi omogočili normalne razmere za vadbo ter rekreacijo v vročih dneh, zlasti zato, ker gre za večnamensko dvorano, zgrajeno tudi za potrebe občanov. Josip KELEMEN: Že na zadnji seji je opozoril na ležeče policaje; predlagal je, da se v ulici Staneta Rozmana, v križišču ob izvozu na Gregorčičevo ulico, na polovici ceste odstranijo ti ležeči policaji, saj so previsoki. Drago ŠIFTAR: Menil je, da je rešitev, ki je zdaj nastala v Lendavski ulici prek železnice, sramota za cestarsko stroko, posebno še, če razmišljamo, da naj bi tu delali enega bolj zahtevnih podhodov. Kakšen bo potem tisti podhod, če ne vedo narediti križanja železnice s cesto. Odgovori župana Antona SLAVICA: Pomisleki glede gradnje garažne hiše so vplivali na to, da je investicija še vedno nedorečena in če ugotovimo, da ni potrebna, je pač ne bo. Čeprav mislim, da jo zelo potrebujemo in mora izdelovalec zazidalnega načrta stanovalcem razložiti, kako je s hrupom in izpušnimi plini. Pridobljeni podatki o višini sejnin predsednikov Svetov krajevnih skupnosti so nepopolni in jih bomo predstavil, ko bo podan še odgovor KS Markišavci. Za zagotavljanje obvoza v Murski Soboti je v izdelavi idejni projekt, ki bo končan v septembru in bo podlaga za sprejetje lokacijskih načrtov. Prometna ureditev brez podvozov ni možna, dokumentacija zanje je v pripravi in zadeve ne bomo zaostrovali. Analizo pitne vode, ki jo terjate, mora pripraviti Komunala, sicer pa voda, ki jo pijemo ni slaba. Vendar je potrebno povedano podkrepiti z verodostojnimi podatki. Glede Lendavske ulice niti župan niti mestni svet ne moreta prevzeti odgovornosti za stanovanjski kolos, ki je v tem delu mesta. Prevelika koncentracija stanovanj brez dodatne infrastrukture je v nekem smislu urbanistična napaka in z ugotavljanjem krivde ne bomo ničesar pridobili. Stanovalcem je potrebno omogočiti normalnejše življenje, zato smo z njimi opravili pogovore ter ugotovili, da ni skupne rešitve za tiste, ki stanujejo na zahodu, in tiste, ki imajo skupni vhod na vzhodu in severu. Občina bo za 40 milijonov tolarjev odkupila sedanje prostore veterinarske postaje in zgradbo podrla, tako da bodo na tem območju malo več življenjskega prostora. Kako bodo vnaprej potekali dogovori s KOTOM (ki postavlja nenormalne pogoje, saj želi kot nadomestek za stari objekt novogradnjo v bližini Mestne industrije), bo pokazal čas. V sedanjem zazidalnem načrtu pa je poleg AKSE predviden tudi manjši poslovno-trgovski objekt, ki bo zaradi potreb stanovalcev po zelenih površinah črtan in ga bodo nadomestila igrišča. Veljavni zazidalni načrt je bil sprejet 1997., predlog za njegovo spremembo pa je dala območna enota zavarovalnice Triglav, ki je bila investitor. Ker v času javne razprave pripomb nanj ni bilo, mestni svet ni imel razloga, da ga ne bi sprejel. Zato morajo stanovalci odgovornost za nastali položaj prevzeti tudi nase, ker so vložili predlog za spremembo šele spomladi naslednjega leta. Njihove želje pa je zdaj težko uskladiti z interesom območne zavarovalnice, ki ima na svojem dvorišču nov objekt, h kateremu pa mora biti v skladu z zazidalnim načrtom zgrajena tudi dovozna pot. Torej bo potreben kompromis in sodelovanje tako stroke kot stanovalcev v skupnem interesu za rešitev problema brez medijsko podprtih afer v lokalnem časopisu. Čistilna naprava v Bakovcih bo aktualna sočasno z oddajo koncesije za čistilno napravo Murska Sobota. Projekt gradnje in še prej izbire koncesionarja vodi podžupan Rudolf Horvat, doslej je bilo zbranih pet ponudb, čistilna naprava na obeh lokacijah pa bo zgrajena do konca gradnje kanalizacije. Taka je skupna odločitev mestnega sveta in uprave, koncesijo pa bo dobil najugodnejši ponudnik, ki bo vključil tudi Komunalo. Panonsko ulico v Bakovcih bosta v kratkem obiskala direktor odseka avtoceste od Maribora do Lendave in tehnični direktor DARSA, ker dogovora o njem še ni. Telovadnica pri prvi soboški osnovni šoli je bila draga naložba in tako kot v večnamenski dvorani pri osnovni šoli 3 bomo sredstva za klimatske naprave (razen tam, kjer gre za zastekljene učilnice in so nujne že letos) poskušali zagotoviti v proračunu prihodnjega leta. Glede talnih cestnih ovir drži, da so, predvsem izbočene, posebno neprijetne. Odstranili pa jih zaradi pogostih prometnih nesreč ne bodo, dokler ne bo podala svojega mnenja komisija za varnost v cestnem prometu in našla ustreznejše rešitve, kot so tako imenovani ležeči policaji. Županova pobuda:__________________ Anton SLAVIC je predlagal mestnim svetnikom, da bi za 40 milijonov tolarjev odkupili nepremičnino splošne kmetijske zadruge Murska Sobota, v kateri je bil nekoč sedež Panonke v Markišavcih (ob sedanjem Zvezdinem skladišču). Objekt je sicer v slabem stanju, je pa na za gradnjo zanimivem zemljišču ob prav tako v vezani odkup ponujenem nekdanjem sejmišču - z ustrezno lokacijo za razvoj sejemske ali kakšne druge dejavnosti. Morda za čas, ko bo imela Murska Sobota gornjeradgonskemu konkurenčni sejem, kot je bil prvotno v Soboti Pomurski sejem. Po razpravi, v kateri so sodelovali Rudolf HORVAT, Janez ŠTOTL, Drago ŠIFTAR in Josip KELEMEN ter Anton SLAVIC, je mestni svet z 22 glasovi soglašal z odkupom nepremičnine nekdanje zadruge Panonka v Markišavski ulici s pripadajočim zemljiščem do vrednosti 40 milijonov tolarjev, če Splošna kmetijska zadruga uspe na dražbi. 5 AKTUALNO številka 19 Svetniške pobude in vprašanja na 17- seji Ivan OBAL je bil kritičen do županovih pripomb, da se v njegovem mandatu predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota ni nič naredilo. Javno je opozoril tudi na dejstvo, da s prejšnjim predsednikom Janezom Stotlom ni bila narejena primopredaja in tako ni prejel nobenega gradiva za območje novogradenj. Citiral je tudi naložbe v družbenih dejavnostih, ki so bile opravljene v letih 1990-1994: tako prenova gradu in grajske dvorane kot temeljita obnova nekdanje stare šole, osnovne šole 2, ter novogradnje jedilnice pri osnovni šoli 1 ter telovadnice v Krogu. Izrekel je tudi nezadovoljstvo, ker ga kot podžupana ni nihče vabil k sodelovanju in bi si zato želel tega več, pa tudi boljše obveščenosti občanov z vsem, kar se dogaja v mestni občini, v skladu z zakonom in predpisi. Pri ponovnem izhodu pa je svetnik župana še povprašal, kaj je s sredstvi za obnovo Cankarjeve ulice. Franc MEOLIC je opozoril na težave pri gradnji plinskega omrežja in dimnikarstvo službo, ki opravlja nadzor in po svetnikovem mnenju presega pristojnosti ter posega v pristojnost uprave. Zato je predlagal, naj mestna uprava prouči in predlaga ustrezne spremembe. Pri svojem drugem izhodu za govornico pa je pred mikrofonom zahteval poročilo o opravljenih meritvah dimnikarske službe ter podvomil o trošenju denarja zaradi medsebojnih sporov na račun zasebnih investitorjev. Marija GRUŠKOVNJAK je predlagala izvedbo posvetovalnega referenduma v mestni občini o tem, ali se naj Pušča res veže neposredno nanjo in ne na krajevno skupnost Černelavci, v kateri je. Drago ŠIFTAR je o križiščih in prečkanjih povedal, da so dokaj »šlampasto« izvedena in zato pričakuje ukrepanje pristojnega komunalnega inšpektorja oziroma ustrezne službe. Spet je govoril tudi v imenu stanovalcev Aškerčeve ulice, v kateri živi, o odpravi hrupa, predvsem po 22. uri, in zahteval varovalno ograjo med srednješolskim igriščem in vrtovi. Franc ZVER je želel izčrpnejšo informacijo o izvedbi gradnje plinskega omrežja v Mladinski ulici, saj je temeljito razkopana prav na asfaltiranem delu pločnika, ne pa na nasprotni strani, kjer ga ni, kar po njegovem ni pametno. Ivan KAROLI želi, da se pred kurilno sezono še v toplih dneh brez ogrevanja preuči preseganje pristojnosti dimnikarske službe pri izvedbi plinskega omrežja in v zvezi s tem spremeni tudi odlok. Rudi MIHOLIČ je za kolesarske steze predlagal, da bi jih speljali tako po Murinem parku kot okoli Murske Sobote. Vprašal pa je tudi, ali se je z združitvijo pomladnih strank spremenila zastopanost v mestnem svetu in njegovih komisijah. Štefan KUPLEN je dal pobudo o dveh koncesionarjih - poleg Dimnikarstva še kom -kar zadeva ogrevanje s centralno kurjavo oziroma nadzoru nad izvedbo aktualne gradnje plinskega omrežja v mestu, posebno v starih blokih. Darko RUDAŠ je pohvalil položaj Romov v mestni občini, ki da je najboljši v državi, idealen pa ni. O tem, da bi se o navezanosti Pušče neposredno na mestno občino odločali meščani Murske Sobote, pa ni bil navdušen. Josip KELEMEN je zahteval preveritev izvedbe gradnje plinskega omrežja v mestu in se vprašal, zakaj so nekateri meščani v Grajski ulici s kolesarsko stezo deležni nadstandarda, medtem ko drugi nimajo urejenih niti pločnikov. Vladimir GOLDINSKIJ je postavil javno vprašanje o spremembi Faflekove kavarne v Mc' Donalds, pri tem pa na zlorabe in dvojna merila tako pri zamenjavi oken z neprimernimi za to spomeniško zaščiteno stavbo in še čem v zvezi s tem za mnoge spornim posegom, kot je dejal za gradbeni nadzor pristojni svetnik v mestni občini in predsednik mestne četrti Center, po poklicu diplomirani arhitekt. V repliki na po njegovem cinično pripombo svetnika Rudija MIHOLIČA (ki je kasneje zatrdil, da je tudi žalitev odgovor) Drago ŠIFTAR ni želel komentirati stanja o združevanju in razdruževanju desne opcije tako imenovanih pomladnikov. Soglašal pa je s svetniško pobudo o analizi storitev in pristojnostih dimnikarstva. Josip KELEMEN pa je pripombo direktorja mestne uprave Tiborja CIGUTA o blebetanju svetnika označil za neprimerno in navzoče vprašal, ali so bili pravočasno seznanjeni z gradnjo kolesarske steze v Grajski ulici. Ernest EBENŠPANGER ni nadaljeval na to, ampak na temo plačila soglasij dimnikarstvu, ki ga po njegovem pač mora dati, zahteval pa tudi kopijo dokumentov in ustrezno spremem- bo odloka. Prav tako pa je vprašal, zakaj še vedno ni rešen status Komunalnega podjetja in razdeljeno premoženje med občinami. Županovi odgovori__________________________ Anton SLAVIC je bil nedvoumen v tem, da si ureditve industrijskega dela Murske Sobote, tam, kjer je BTC, ne dovoli odvzeti, ker gre za njegova prizadevanja. Tudi omenjeno telovadnico v Krogu je označil za naložbo, ki je bila, kakor druge v družbenih dejavnostih, uresničena po odhodu Ivana Obala v Ljubljano. Za odlagališče v Puconcih pa je kar neposredno izjavil, da je njegova zasluga. Pri tem je omenil tudi železnico in druge za to območje pomembne prometne povezave ter navajal dejstva. V odsotnosti svetnika Janeza ŠTOTLA pa tudi ni želel govoriti o tem, kaj je bilo in kaj ni bilo predano pri menjavi občinske vlade na začetku devetdesetih let. Da je zdaj razmerje sil v občinskem parlamentu povsem drugačno, je opazno tudi naključnemu opazovalcu, ne le akterjem osamosvojitve Slovenije in ohranitve nedotaknjenega mesta, zapisovati dogajanje pred volitvami pa toliko težje. Posebno še, če se na mestnem svetu besedno udarita svetnik in župan iz iste in najštevilnejše stranke - LDS in gre pri kandidatih za državni zbor za predvolilne nastope pred uradnim začetkom volilne kampanje. Neproduktivno je namreč tako natolcevati kot se sprenevedati in napadati obenem. Po županovem prepričanju pa tudi ne vznemirjati občanov s pozvedovalnim referendumom o naselju Pušča v krajevni skupnosti Černelavci na območju mestne občine Murska Sobota, ki ji poskuša pomagati tam, kjer romski skupnosti ni država, saj še vedno ni ustreznega zakona, čeprav obstaja vladna služba za narodnosti, med katere sodijo tudi pri nas živeči Romi. V informaciji o sredstvih za obnovo Cankarjeve ulice pa je župan pojasnil, da je nastala časovna zamuda poldrugega leta, da pa se bodo dela kmalu začela. Tudi za Aškerčevo ulico in nemir ob njej zaradi bližine dveh srednjih šol je župan obljubil, da bo zadevo proučil, tako kot pristojna občinska komisija (s krajšim nazivom od uradnega kviaz) stanje v mestnem svetu glede strankarske pripadnosti svetnikov. Da bo na kmetijskih zemljiščih težko graditi kolesarske steze, čeprav so le te zaželene, in omogočajo večjo varnost, kot jo imajo kolesarji zdaj, je povedal Anton SLAVIC in na julijski seji zatrdil, da nepotrebnih prekopavanj pločnikov in ulic zaradi plinskega omrežja ne bo. Čeprav je bila sedma točka na 17. seji mestnega sveta v Murski Soboti županova, jo je s pripombo končal Ivan OBAL, pod predsedujočim podžupanom Rudolfom HORVATOM pa so svetniki potrdili še novi naslov MIKKA, se seznanili s točko naslednjega zasedanja o zgodovini gradu Rakičan, kot jo je zapisal in mestnemu svetu posredoval Andrej ŠAJNOVIČ, ter obisku soboške delegacije ob jubileju v Ingoslatdtu. ♦ Brigita BAVČAR Gradbena dela na severni mestni vpadnici so bila ovira za promet, kako bo le-ta potekal v času, ko bodo skozi Mursko Soboto brzeli še prometni vlaki, pa nas upravičeno skrbi že sedaj, saj bo pretok zelo moten. 6 30. september 2000 NALOŽBE Naložbe v cestnokomunalni infrastrukturi KANALIZACIJA ____________ V Mestni občini Murska Sobota nadaljujemo program gradnje kanalizacije v primestnih naseljih Krog in Bakovci ter gradnjo južnega kolektorja za južni del mesta Murska Sobota. Kanalizacija v Krogu je končana, v teku so sklepna dela in povezava tlačnega voda na primarno omrežje mesta Murska Sobota ter priključitev na čistilno napravo Murska Sobota. Celotna investicijska vrednost projekta je 272.000.000 SIT, v letošnjem letu so bila iz proračuna zagotovljena sredstva v višini 117.790.000 SIT. Izvajalec del je VGP Mura Murska Sobota. V Bakovcih je v izvedbi 4. etapa gradnje kanalizacije v vrednosti 104.054.000 SIT, celotna investicijska vrednost projekta je 501.000.000 SIT. Če bodo sredstva proračuna za naslednja leta zagotovljena v okviru predvidenih, bo kanalizacija v Bakovcih dokončana leta 2001/2002. Izvajalec del je SGP Pomgrad - Gradnje Murska Sobota. Končuje se tudi naložba za južni kolektor mesta Murska Sobota, katere predračunska vrednost je 326.000.000 SIT. V letošnjem letu je zgrajena 3. etapa gradnje, vredna 96.000.000 SIT, v teku so sklepna dela. Predvideno dokončanje celotnega projekta je v letu 2001. KOLESARSKE STEZE IN PLOČNIKI V naselju Bakovci nadaljujemo gradnjo predvidene kolesarske povezave med Mursko Soboto in Bakovci. Zaradi predvidene gradnje avtoceste in južne zbirne ceste je izveden le del te povezave med razbremenilnim kanalom in naseljem Bakovci v dolžini 750 metrov. V letošnjem programu je predvidena gradnja v naselju Bakovci, dolžine 300 metrov, vredna 7.100.000,00 SIT. Dela so končana, izvajalec del je bilo Cestno podjetje Murska Sobota. Prav tako nadaljujemo gradnjo kolesarske steze v Krogu, v proračunu občine so zagotovljena sredstva za gradnjo mostu za kolesarje čez potok Dobel, v pripravi je gradbena pogodba z izbranim izvajalcem del SGP Pomgrad - Gradnje M. Sobota. V letošnjem letu načrtujemo tudi gradnjo kolesarske steze in pločnika do Veščice kot nadaljevanje kolesarske povezave Murska Sobota-Cerne-lavci. Zdaj pridobivamo soglasja s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste. V mestu Murska Sobota smo v sklopu pločnika uredili kolesarsko stezo ob Slovenski ulici od hotela Zvezda do Zvezne ulice, vredno 9.400.000 SIT, dela je izvajalo podjetje SGP Pomgrad - Gradnje. V pripravi je ureditev parkirišča ob Industrijski ulici v Murski Soboti z javno razsvetljavo, ki bo stala 18.500.000 SIT. Dela se bodo začela takoj, ko bo pridobljeno ustrezno soglasje s strani Slovenskih železnic. CESTE________________________ Letos smo uredili Grajsko ulico v M. Soboti (13.200.000 SIT) s Cestnim podjetjem Murska Sobota. Obnovili smo cestišče ter uredili kolesarske steze v sklopu pločnika kot nadaljevanje izvedbe predvidene kolesarske mreže v Mestni občini Murska Sobota. V Rakičanu je bila položena nova asfaltna prevleka v Cvetkovi ulici (823 metrov), vredna 9.800.000,00 SIT. Dela je izvajalo podjetje SGP Pomgrad -Gradnje Murska Sobota. Skupaj z Direkcijo republike Slovenije za ceste smo začeli urejati Cankarjevo ulico v Murski Soboti - križišče z ulico Mikloša Kuzmiča. Celotna vrednost 280-metrskega odseka je 83.500.000,00 SIT. Delež Mestne občine Murska Sobota kot financerja komunalnih vodov in pločnika pa je 22.000.000,00 SIT. Dela izvaja podjetje SGP Pomgrad - Gradnje, dela se bližajo koncu. V Krogu je bil urejen tudi privez broda na reki Muri kot povezava lokalne ceste Murska Sobota-Krog (brod na Muri)-Veržej, investicijske vrednosti 7.000.000,00 SIT, izvajalec del je bilo VGP Mura Murska Sobota. Pripravljena je tudi dokumentacija za ureditev ceste Satahovci (Ogradi)-Črnske meje, v pripravi je sklenitev pogodbe z izvajalcem del. JAVNA RAZSVETLJAVA Urejamo ulično razsvetljavo ob Vegovi in Miklošičevi ulici v Murski Soboti, vredno 5.000.000 SIT, dela izvaja Elektro Petek. V Klavniški ulici ureja Elsa G. Radgona ulično razsvetljavo v vrednosti 3.700.000 SIT. V letošnjem letu je bila urejena tudi ulična razsvetljava v ulicah Nikole Tesla, Daneta Šumenjaka in Ob kanalu v skupni vrednosti 5.100.000 SIT. ♦ Nada CVETKO - TÖRÖK TOPLA VODA ŠE NAPREJ TEČE V LEDAVO IN NE LE V BAZENE Veliko besed je bilo izrečenih in še več je bilo zapisanega o škodljivosti tople geotermalne vode, ki teče v Ledavo in škoduje okolju in vodnemu zarodu, namesto da bi z njo dogrevali enega od soboških bazenov. S prekritjem in toplejšo vodo bi mu podaljšali kopališko sezono, zelenjadarjem pa z njeno uporabo in dogrevanjem zraka v steklenjakih v hladnih dneh pomagali pri gojenju vrtnin ali cvetja in drevesnic na bližnjem Vrtnarstvu. 7 AKTUALNO številka 19 Aktualno dopisovanje župana s predsednikom Vlade ter odgovori s pristojnih ministrstev Vlada Republike Slovenije Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana predsednik, dr. Andrej Bajuk Murska Sobota, 16.06.2000 Spoštovani predsednik Vlade RS! Uvodoma čestitam Vam in Vaši vladi k izvolitvi in Vam želim uspešno delo. Tudi od nove vlade tako v Mestni občini Murska Sobota kot v celotni pokrajini ob Muri veliko pričakujemo. V prvi vrsti pa intenzivno realizacijo za letos načrtovane projekte kot so: gradnja porodnišnice, študijske knjižnice, avtocestnega odseka Vučja vas - Beltinci in pospešeno reševanje problema zunajnivojskih križanj ceste in železnice v mestu Murska Sobota, želim Vas opozoriti, da se je za slednje zavzel Vaš predhodnik dr. Drnovšek osebno, o čemer obstaja zapis iz razgovora v prostorih Vlade RS, z dne 30.03.2000. Ker gre za izredno pereča vprašanja, tudi nemogoče življenjske pogoje, Vas prosim, da zastavite svoj vpliv predsednika vlade, da se nemudoma pristopi k reševanju navedenih vprašanj. Navedene investicije imajo pomen za celotno pokrajino, zato bi bil vesel Vašega povabila na razgovor, vsekakor pa vsaj Vaše pisne potrditve, da boste dogovor z Vašim predhodnikom spoštovali. S spoštovanjem! Mestna občina Murska Sobota župan Anton Slavic Vlada Republike Slovenije Kabinet Predsednika Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana Murska Sobota, 21.08.2000 Odprto pismo Predsedniku Vlade, dr. Andreju Bajuku Zahvaljujem se za odgovore na nekatera moja vprašanja, ki mi jih je s strani posameznih ministrstev, s prijaznim spremnim dopisom, poslal šef kabineta Vlade mag. Senčar. žal ugotavljam, da je z odgovorom Ministrstva za promet in zveze zanemarjen dogovor glede zunajnivojskih križanj železnice in ceste v Murski Soboti, sprejet dne 30.03.2000, pri takratnem predsedniku dr. Drnovšku. V svojem pismu sem vas na ta dogovor opozoril, zato vam sedaj posredujem kopijo. Kolikor mi je znano, je dogovor med občino in predsednikom vlade obvezujoč tudi za njegovega naqslednika, če ga le-ta ne prekliče. Tega do sedaj niste storili in upam, da tudi ne boste. Gre namreč za varovanje življenj naših občanov. Tako nam sedaj ni jasno ali tudi vi zanemarjate omenjeni dogovor ali pa gre za ponovno samovoljo državnega sekretarja g. žarka Preglja. Moram vas opozoriti, da tako ravnanje pomeni prevzemanje odgovornosti za varnost naših občanov in za varnost velikega števila občanov, ki dnevno prihajajo v Mursko Soboto. Po drugi strani pa pomeni tudi prevzem odgovornosti do dogodkov, če bomo prisiljeni z državljansko nepokorščino doseči dogovorjeno. Prosim vas za NUJNO ukrepanje v skladu z dogovorom z vašim predhodnikom! Ker je v zvezi s to problematiko večkrat izražen tudi finančni problem, vam predlagam, da k predlogu, ki bo posredovan DZ za potrditev jamstva za manjkajoči del sredstev izgradnje železnice do Madžarske, dodate še manjkajoči znesek za ureditev razmer v mestu Murska Sobota. Prav tako vas prosim, da zastavite svoj vpliv, da bo država korektno obravnavala zahtevane odškodnine za povzročeno škodo zdravju in na objektih prebivalcev Cankarjeve ulice v Murski Soboti. Ne nazadnje pa pričakujem, da boste od odgovornih terjali sanacijo cest, uničenih ob gradnji železniške proge proti Madžarski. Posebej pereče stanje v Mestni občini Murska Sobota je na cesti Murska Sobota - Puconci, v naselju Markišavci. Za odprto pismo sem se odločil z željo, da se s tem seznanijo prizadeti, še bolj pa odgovorni, ki pa se žal ne čutijo ne odgovorne, ne prizadete. Prosim za nujen odgovor! S spoštovanjem, Mestna občina Murska Sobota župan Anton Slavic Vlada Republike Slovenije Kabinet Predsednika Mestna občina Murska Sobota Gospod župan Anton Slavic Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Spoštovani gospod župan, v pismu, ki ste ga naslovili na predsednika Vlade RS, ste opozorili na nekatere probleme, s katerimi se srečujete tako v Vaši občini kot tudi v celotni pokrajini ob Muri. Med najbolj perečimi problemi ste izpostavili gradnjo porodnišnice, študijske knjižnice ter prometno problematiko. Zavedamo se, da gre za probleme, ki bistveno vplivajo na kvaliteto življenja ljudi na tem območju, zato smo od pristojnih ministrstev zahtevali odgovore v zvezi z realizacijo reševanja odprtih problemov, ki jih omenjate v svojem pismu. Odgovore, ki smo jih dobili od pristojnih ministrstev, Vam pošiljamo v prilogi. Odgovor Ministrstva za kulturo v zvezi z gradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski soboti Vam bomo poslali takoj, ko ga prejmemo v originalni obliki. Spoštovani gospod župan, če potrebujete še kakšne informacije v zvezi z urejanjem problematike na področju Prekmurja, smo Vam z veseljem na voljo. S spoštovanjem, mag. Igor Senčar šef kabineta Predsednika Vlade 8 30. september 2000 AKTUALNO Vlada Republike Slovenije Kabinet predsednika g. Igor Klinar, državni podsekretar Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana Problematika cestnih investicij na področju Občine Murska Sobota - predlog za pripravo odgovora Glede na problematiko investicij v cestno infrastrukturo na področju občine Murske Sobote, podajamo informacije o aktivnostih na državnih cestah po točkah zabeležke razgovora med predstavniki občine, MPZ in Direkcije RS za ceste z dne 06.04.2000, nato pa tudi informacijo o poteku aktivnosti vezane na izgradnjo avtocestnih odsekov v Prekmurju. Na sestanku na Mestni občini Murska Sobota so bile dogovorjene aktivnosti za: 1. Križanji cest G1-3/318 in R2-442 z železniško progo v Murski Soboti - idejna projekta za obe križanji se izdelujeta, za križanje z R2-442 (Lendavska cesta) bo projekt posredovan v revizijo 01.09.2000, drugi projekt pa 01.01.2001. V proračunu za leto 2000 so sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije in pripravljalna dela (amandma). Nato mora skladno z dogovorom občina izdelati in sprejeti lokacijski načrt (ne MOP, ker gre za cesto R2). Za izgradnjo podvozov bo potrebno v predlog proračuna za leto 2001 predlagati finančna sredstva. 2. Južna zbirna cesta v Murski Soboti - DRSC je na MPZ posredovala informacijo o trenutnem stanju aktivnosti za realizacijo aktivnosti projekta južne zbirne ceste (dopis DRSC je v prilogi). Ugotovitve so naslednje: - zasnovalni projekt premostitvenega objekta z železnico je bil izdelan - lokacijski načrt je sprejela občina v skladu z idejnim projektom, vendar brez predhodno izdelane študije možnih variant poteka južne zbirne ceste presoja vplivov na okolje se dodatno proučuje - DRSC še ni izdelala projektne naloge za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) - DRSC nas ni informirala o tem ali se izdeluje predinvesticijska zasnova južne zbirne ceste - Glede na zapisnik sestanka z dne 26.04.2000, niso opravljene naslednje aktivnosti: - DRSC še ni pripravila projektne naloge za izdelavo projekta PGD, PZI južne zbirne ceste, zato je še ni posredovala v potrditev na MO MS, ki bo skladno z zakonom o javnih cestah prevzemala svoje sofinancerske deleže za komunalne vode in druge dodatne izgradnje - Rešitev z vključitvijo izgradnje vzhodnega dela južne zbirne ceste v dopolnitve lokacijskega načrta avtocestnega odseka Vučja vas - Beltinci, ki zaradi že pričetega postopka objave javnega razpisa za oddajo gradbenih del, ni več mogoča. - Problematiko financiranja izgradnje južne zbirne ceste rešuje MPZ (trenutno je v pripravi predlog proračuna za leto 2001) 3. Aktivnosti DARSa za izgradnjo avtocestne povezave Vučja vas -Beltinci so naslednje: - DARS je izdal sklep o izbiri izvajalca za izgradnjo AC premostitvenega objekta čez reko Muro. Pogodba s predlaganim izvajalcem še ni podpisana, ker je na sklep o izboru bila izdana pritožba. Pričakujemo, da bo pritožba rešena najkasneje v mesecu avgustu, nato pa podpisana pogodba z izvajalcem. - DARS je izvedel razpis za oddajo gradbenih del za avtocestni potek od Vučje vasi do Beltincev, katere sestavni del je v skladu s sprejetim lokacijskim načrtom za avtocestni odsek tudi razbremenilna obkanalska cesta, kot vpadnica v Mursko Soboto. Pričakujemo, da bo DARS oddal gradbena dela na tem odseku do novembra 2000. Glede na ostale aktivnosti DRSC na področju Prekmurja vezane na planirano sanacijo Petanjskih mostov (pri popolni zapori prometa z začetkom izvajanja spomladi 2001) in glede na planirane aktivnosti izvajanja dela na AC odseku Vučja vas - Beltinci, predlagamo, da se v predlog proračuna DRSC za leto 2001 prioritetno namenijo finančna sredstva za nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo izvennivojskega križanja železnice z Lendavsko cesto (dokončanje investicijsko tehnične dokumentacije, odkup zemljišč, plačilo spremembe namembnosti zemljišč, itd.). Ker je oddaja gradbenih del za izgradnjo mosta čez Muro na avtocestnem odseku v zaključni fazi, sanacija Petanjskih mostov tik pred pričetkom, ter oddaja gradbenih del na AC odseku Vučja vas - Beltinci dejstvo, menimo, da izgradnja južne zbirne ceste v tem obdobju ni več nujno potrebna. Predlagamo, da južna zbirna cesta dolgoročno ostane planirana za potrebe razvoja Murske Sobote, oziroma še naprej kot možna alternativa reševanja problematike nivojskega križanja železnice z državno cesto G1-3/318 Cankarjevo cesto. Lep pozdrav! Nataša Kovše Žarko Pregelj Državna sekretarka Državni sekretar Republika Slovenija Ministrstvo za zdravstvo Štefanova 5, 1000 Ljubljana Vlada Republike Slovenije Kabinet predsednika Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana Podatki o gradnji ginekološko - porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota Spoštovani! V skladu z vašim dopisom vam v nadaljevanju posredujemo osnovne podatke o gradnji ginekološko - porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Gradnja ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Murska Sobota je v programu investicijskih vlaganj v javne zdravstvene zavode na sekundarni in terciarni ravni, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Po predhodno izvedenih postopkih v skladu s področnimi predpisi se je v letu 1999 pristopilo k pripravi projektne dokumentacije, ki je v fazi zaključevanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvidoma bo okrog 15.08.2000 izveden javni razpis za izvedbo gradbeno - obrtniško inštalacijskih del (GOI). Omenjena dela naj bi predvidoma bila izvedena najkasneje v dveh letih, v kolikor bodo po dinamiki zagotovljena finančna sredstva v ustrezni višini. Ocenjena investicijska vrednost gradnje ginekološko -porodniškega oddelka SB Murska Sobota je cca 550 milijonov SIT po cenah junij 1999. S spoštovanjem! prim.spec.akad.st. Jože Arzenšek, dr. med. Državni podsekretar spec.akad.st. Andrej Bručan, dr. med. Minister 9 DOGODEK številka 19 Jubilejno bogoslužje v murskosoboški evangeličanski cerkvi SPOŠTOVANI, ZBRANI NA NAŠI JUBILEJNI SLOVESNOSTI! Tako v središču našega mesta že 90 let ponosno stoji ta cerkev, zgrajena za medsebojna srečanja in doživljanja medsebojne ljubezni in miru. Začetki protestantizma v Prekmurju so znani od 1598. leta. Prvi soboški duhovnik je bil 1612 leta imenovan Janez Szalaszegi, leta med 1651-1662 zaznamuje zadnji duhovnik obdobja reformacije in prvi soboški senior g. Tomaž Križan. Senior Evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša je maševal s prižnice. Mag. Leon Novak je pridigal pred križem. Senior in duhovnik, oba magistra, sta se združila v skupni molitvi ob visokih jubilejih soboške evangeličanske cerkve. Inšpektor soboške cerkvene občine in mestni svetnik ter predsednik mestne četrti Center Vladimir Goldinskij je imel slavnostni govor, ki ga zaradi zanimive kronologije objavljamo v celoti. Prvo nedeljo v septembru je bila v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti slavnostna božja služba v počastitev treh visokih jubilejev. Poleg številnih vernikov so se je udeležili tudi vabljeni gostje in jubilanti, ki praznujejo v tem letu - tako kot cerkev sredi mesta - 90 let. Za uvod v to našo slovesnost izrekam v imenu prezbiterija in odbornikov naše cerkve prisrčno dobrodošlico in pozdrave g. seniorju Gezi Erniši, duhovnicam in duhovnikom, inšpektorju Evangeličanske cerkve na Slovenskem, inšpektorjem cerkvenih občin, vernicam in vernikom. Posebno se veselimo navzočnosti naših spoštovanih gostov in posebej pozdravljamo: • prodekana katoliške cerkve g. Martina Horvata, • predstavnika Urada za verske skupnosti, • župana MO Murska Sobota g. Antona Slavica in župane sosednjih občin, • predsednika Protestantskega društva P. Trubar, g. dr. Otona Norčiča, • poslance in predstavnike političnega in gospodarskega življenja, • goste iz Nemčije, Avstrije in Madžarske ter • vse jubilante, ki praznujejo v tem letu, prav tako kot naša cerkev, 90 let svojega življenja. Leto 2000 je za našo cerkveno občino jubilejno, saj praznujemo 110-letnico murskosoboške evangeličanske molilnice, 100-letnico murskosoboške evangeličanske občine in 90-letnico murskosoboške evangeličanske cerkve. 10 30. september 2000 DOGODEK V kronologiji bi se omejil le na pomembne dogodke za soboško evangeličansko občino: • 1880. se porajajo prve zamisli o cerkvi v Murski Soboti kot podružnici Puconske verske občine, • 1890. je zamisel realizirana; kupljeno je bilo zemljišče z gumnom, ki je bilo prezidano v molilnico, imenovan je bil kaplan Štefan Balogh, nastali so prvi zametki sakralnega objekta, • 1892. zamenja Štefana Balogha evangeličanski duhovnik Štefan Kovač, senior med leti 1922-1941 in častni senior med leti 1941-1945, • 1892. je bila zgrajena evangeličanska šola, učitelj je bil Ladislav Morton iz Koszega, • 1900. se je osamosvojila murskosoboška evangeličanska občina in ustanovilo se je prvo Farno žensko društvo, • 1907. se je pričela gradnja farofa, • 1908. se je pričela gradnja kantorskega stanovanja, • 1909. je bil položen temeljni kamen evangeličanske cerkve v Murski Soboti, • 1910. je bila cerkev dograjena in posvečena skupaj z dvema zvonovoma, ki sta bila pripeljana iz Šoprona na Madžarskem, • 1917. je bila proslavitev 400. obletnice reformacije in zasaditev lip ob cerkvi, • 1921. je bil ustanovljen dijaški dom, • 1926. je bil dijaški dom posvečen, • 1946. po vojni nastopi evangeličanski duhovnik g. Leopold Hari, senior med leti 1948-1953 in med 1959-1965, • desetletje 1950-1960 je zaznamovano z razlastitvami in nacionalizacijo cerkvenih nepremičnin, • 1963. je bila izdana prva evangeličanska pesmarica, • 1970. je izšla evangeličanska pesmarica v prekmurščini, • 1977. nastopi ev. duhovnik g. Ludvik Novak, • 1996. prevzame duhovniško mesto sin Ludvika Novaka g. Leon Novak. Tako sem na kratko - telegraf- sko predstavil sprehod skozi 90-letno delovanje naše cerkve in podal pregled le najpomembnejših dogodkov naše cerkvene občine in obdobja našega jubilejnega praznovanja. V okviru tega je v tisku obširnejša cerkvenozgodovinska publikacija, ki zajema celotno preteklost naše cerkve z okvirnim pregledom protestantizma v Prekmurju. Publikacijo je pripravil dr. Theodor Hari, izdajo pa načrtujemo za dan reformacije. Zaradi pomembnosti preteklih dogodkov smo današnjo slovesnost namenili obuditvi spominov nanje in jih poskušamo primerno proslaviti v večjem številu vernikov skupaj Z našimi gosti. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo veliko storjenega in se ne glede na majhno številčnost evangeličanov zavedamo zgodovinske pomembnosti za kulturo in pisano slovensko besedo. Zgodovina, sedanjost in vera v prihodnost nam dajejo moč, voljo in smisel nadaljevanja. S to slovesnostjo želimo evangeličani soboške cerkvene občine pokazati, da smo srečni in hvaležni, da se je zgodovina zavrtela tako, kot se je. Pot v prihodnost je bila dokaj negotova, polna takšnih in drugačnih težav, toda naši predniki so jo vendar prehodili, preživeli in pretrpeli za to, da jo današnji rodovi nadaljujejo. Dolžni smo jim izkazati našo hvaležnost. Tako gre naša cerkev naproti novim časom, časom, ko mora pogumno pogledati spremembam v oči in jih tudi sprejemati. Cerkev ni poklicana, da obdrži, kar ima, ampak, da se spreminja, vedno znova in znova se mora reformirati - tudi danes se mora prilagajati novim razmeram, tako družbenim, socialnim in drugim. In na koncu za popotnico še za nadaljnja leta: cerkvi želimo, da bi šla in nadaljevala pot, za katero je poklicana in ni ji potrebno storiti ničesar drugega kot to, da ostane zvesta svojim naukom. In lepe želje ter prijetno počutje naj izpolnijo ta dan in vse nadaljnje. Trdi grad je naš gospod. Vladimir GOLDINSKIJ Mag. Leon Novak, evangeličanski duhovnik, je devetdesetletnikom ob visokem življenjskem jubileju ob navzočnosti inšpektorja Evangeličanske cerkve na Slovenskem Aleksandra Kerčmarja in inšpektorja soboške cerkvene občine Vladimirja Goldinskija izročil šopke. Na jubilejni prireditvi je nastopil cerkveni mladinski pevski zbor in jo popestril z izbranimi pesmimi. Slavnostnemu bogoslužju je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo na cerkvenem dvorišču v senci pod košatimi krošnjami dreves. 11 AKTUALNO številka 19 CRPOV - anketiranje prebivalstva okviru projekta CRPOV, ki smo vam ga podrobneje predstavili v 17. številki Soboških novin 23. junija 2000, je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota z vključitvijo javnih delavcev prek Zavoda za zaposlovanje podjetje SUN, d.o.o., iz Gornje Radgone izvedlo anketiranje prebivalstva v krajevnih skupnostih mestne občine Murska Sobota z namenom, da dobimo pregled stanja na področju kmetijstva, gospodarstva, infrastrukture, socialnega položaja, turističnih resursov, preživljanja prostega časa ipd. Naj ponovimo, da gre za pripravo razvojnega programa CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) podeželskih krajevnih skupnosti mestne občine Murska Sobota. Z njim bomo omogočili postopen programiran razvoj po področjih oz. prostorih, ki so predmet CRPOV. Projekti, ki bodo usklajeni in dogovorjeni po prednostnem vrstnem redu, se bodo lahko potegovali tudi za pridobitev republiških sredstev. Z anketiranjem smo pridobivali mnenja prebivalcev obravnavanih krajev o posameznih lokalnih problemih, hkrati pa se je oblikoval nabor predlogov različnih investicijskih potreb v posameznem kraju. Analiza ankete bo osnova razprav, ki bodo potekale v štirih področnih projektnih skupinah za kmetijstvo, podjetništvo in turizem, naselitveno področje in kulturo. V vsako od navedenih skupin bosta vključena po dva predstavnika vsake krajevne skupnosti, razprave o ugotovljenih problematikah pa bodo stekle kmalu, zato vas pozivamo, da se prek svojih predstavnikov še aktivneje vključujete v razvoj lastnega kraja. Analiza ankete bo torej osnova za pripra- vo programskih predlogov za izboljšanje stanja na posameznem področju oz. v posameznem prostoru. Anketiranje je bilo ob navedenem namenjeno neposrednemu vključevanju prebivalstva v pripravo programa, saj bodo predlogi, ki smo jih evidentirali, vključeni v nabor projektov, o katerih bodo razpravljale razvojne skupine. Anketiranje prebivalstva se je izvedlo v krajih Černelavci, Polana, Kupšinci, Veščica, Pušča, Krog, Satahovci, Rakičan, Markišavci, Nemčavci in Bakovci ter je zajemalo področja podjetništva oziroma podjetniškega angažiranja posameznikov, komunalne infrastrukture (njene stopnje razvitosti), naravnega okolja (naravne danosti ali značilnosti in problematiko), kulturnih prireditev - kulturne dediščine, kmetijstva (njegova razvitost, velikost posameznih kmetij, obseg pridelave kulturnih rastlin, hlevske zmogljivosti, setveni načrt, obseg letne reje živine in rastlinske pridelave ter strojne zmogljivosti). Poglejmo nekaj splošnih podatkov o anketiranju, ki je potekalo od 15. julija do 15. avgusta 2000: - število gospodinjstev v anketiranih krajevnih skupnostih mestne občine: 1753 - število izpolnjenih anket: 641 ali 36,6 %. Največji odziv prebivalstva na anketne vprašalnike je bil na Pušči, v Polani, Kupšinci h in Satahovcih, najmanjši pa v krajih Krog, Nemčavci in Markišavci. Ker se je odzivanje na vprašalnike med kraji močno razlikovalo, vas naprošamo, da vsi, ki vprašalnika iz kakršnega koli razloga niste izpolnili, da to še storite, saj nam bodo rezultati le-teh v veliko pomoč pri nadaljnjem delovanju projektnih skupin, katerih člani so tudi vaši sovaščani. V tem trenutku, ko poteka intenzivno delo pri analiziranju anketnih vprašalnikov, si pripravljavci razvojnega dokumenta želimo, da bi lahko program naslonili na neposredno izražene projektne predloge prebivalstva. Hkrati vas naprošamo, da svoje predloge in pripombe, ki niso zajete v anketi, podate kot dodatek ankete na naslov SUN Gornja Radgona, d.o.o., Vrtna 22, 9250 Gornja Radgona, ali Silviji Kouter na Mestni občini Murska Sobota. ♦ Zlatko ERLIH SUŠA NA KMETIJSKIH POVRŠINAH V LETU 2000 OBVESTILO! Na podlagi Navodila za končno oceno škode v kmetijstvu, povzročene s sušo v letu 2000, ki ga je izdala Državna komisija za sanacije na Ministrstvu za okolje in prostor, vse pridelovalce poljščin obveščamo in obenem pozivamo, da prijavijo izpad pridelka oz. škodo, nastalo v obdobju julij-september 2000 na kmetijskih površinah na območju mestne občine Murska Sobota. Prijave, oddane na predpisanem obrazcu OBRAZEC 1A bomo zbirali na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti (tajništvo), in to do 10. oktobra 2000. OBRAZEC 1A lahko prav tako lahko dvigne na mestni občini. Prijave ni potrebno oddati tistim oškodovancem, ki so oddali prijave že v juliju in so v obdobju julij-september utrpeli škodo na istih površinah in istih kulturah. Občinska komisija bo dodatno nastalo škodo na teh površinah in kulturah ocenila na podlagi julijskih prijav. Oškodovanci, ki direktne škode oz. izpada pridelka v tekoči kmetijski proizvodnji v juliju niso prijavili, lahko nastalo škodo za celotno sušno obdobje prav tako prijavijo z izpolnitvijo OBRAZCA 1A. Za morebitne dodatne informacije smo vam na voljo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, oz. po telefonu 31 000, interna 482. ♦ Silvija KOUTER Novega dela Černelavcev nismo vključili v projekt, saj gre za del prostora, ki nima tipičnih podeželskih značilnosti in se tako ne more vključiti v projekt CRPOV. 12 30. september 2000 DOGODEK Potrošnikov dan V sončnem Potrošnikovem dnevu sta se pred Blagovnico, kjer je bilo težišče dogajanja, sprehodila direktor Živil Kranj Marjan Remic in direktor Veletrgovine Potrošnik Alojz Režonja. Župan Anton Slavic in direktor Živil Kranj Marjan Remic na odprtju prenovljenega Grila na soboški tržnici dan pred Potrošnikovim dnevom v družbi z drugimi vabljenimi. Tradicionalni Potrošnikov dan je na zaprti Slovenski ulici minil tudi v znamenju otroških iger. Tudi tokrat ni šlo brez ritmičnega razgibavanja izbranih deklet na ulici. Tudi na prireditvenem odru so za popestritev (preglasnega programa) poskrbela tudi brhka in dekleta. Na sedmem odprtem turnirju Potrošnika na igriščih teniškega kluba Murska Sobota so se pomerili številni udeleženci, ki so se pred začetkom skupno tudi fotografirali. Najboljša v igri dvojic sta bila Branko Benko iz Murske Sobote in Alojz Došler iz Polzele. Drugo mesto pa je pripadlo dvojici Emil Šmid in Jože Silovšek, medtem ko je bila tretja ptujsko-soboška dvojica Marjan Pišek in Branko Škafar. Fotografije: Lado KLAR 13 ZA MLADE številka 19 MLADI V EVROPI KOT ENO - DANES IN JUTRI! Mednarodno mladinsko srečanje v Ingolstadtu esto Ingolstadt, partnersko mesto Murske Sobote, letos praznuje 750-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je bilo vse leto organiziranih veliko prireditev. V času velike parade, ki so jo 23. julija organizirali po ulicah mesta in v kateri je bila predstavljena vsa 750-letna zgodovina (predstavili smo jo v prejšnji številki Soboških novin), so pripravili tudi mednarodno izmenjavo mladih vseh partnerskih mest mesta Ingolstadt. Tako so bili povabljeni mladi iz Cararra (Italija), Herzelie (Izrael), Kirkcaldya (Škotska), Grassa (Francija), Moskve (Rusija), Gyora (Madžarska), Manise (Turčija) in Murske Sobote. Francozi in Madžari se niso odzvali povabilu, iz drugih mest pa se je, skupaj z mladimi gostitelji, zbralo 120 mladih. Izmenjava je potekala pod geslom: Mladi v Evropi kot eno - danes in jutri! lz Murske Sobote sem na 10-dnevno srečanje (od 21. do 30. julija) odpeljala osem srednješolcev, starih od 16 do 18 let. Tudi starost udeležencev srečanja iz drugih držav je bila približno enaka. Namestili so nas v telovadnici (ločene po spolu), ki sta v sklopu tamkajšnje gimnazije. Bilo je skromno, a mladi iz tega ne delajo problemov, Prekmurci pa sploh ne. »Kuharski tim« Winni in Monika je dobro skrbel za nas (razen ko sta želela pripraviti dobre italijanske »paste«). Sicer pa smo Sobočanci pridno hodili (ne glede na to, ali smo bili lačni ali ne) v Mc Donalds v neposredni bližini (upam, da ga v Murski Soboti ne bodo odprli tako kmalu, kot obljubljajo). V petek, takoj po prihodu v Ingolstadt, smo se udeležili Reinen-Bier-Festes, kjer smo si med drugim ogledali tudi jahalni turnir v srednjeveških kostumih. Naslednji dan smo preživeli športno, saj smo se kopali na poletnem kopališču in se udeležili zgodovinskega teka po starem mestu. V nedeljo smo si ogledali veliko parado po mestu in se pripravljali na spoznavni večer, kjer so se skupine predstavile na različne načine. Naša skupina je ob kitarski spremljavi zapela Vsi so venci vejli, Marko skače in Daj mi Micka pajneze nazaj ter s pesmijo zelo navdušila udeležence. Ves naslednji teden smo imeli ustvarjalne delavnice, v katerih smo se zabavali od jutra do večera. Vsaka skupina je bila sestavljena iz nekaj udeležencev iz vsake države. Prvi so ustvarjali časopis, ki so ga zadnji dan srečanja predstavili in razdelili med udeležence, drugi so risali na velika platna na temo: preteklost, sedanjost in prihodnost v Evropi. Pripravili so izjemne izdelke. Tretja skupina je pripravljala skulpturo, ki je dobila svoj prostor v parku pri mladinskem centru Fronte 79. Skulptura ima sicer videz zidu, vendar ta ne ločuje ljudi, ampak jih povezuje. V njej so namreč luknje in stekla, tako da je komunikacija možna tudi skozi njo. To pa seveda še ni vse. Družabni večeri, predavanje, šport, izlet v Munchen, so dogodki, ki so nas med seboj še bolj povezali. Omenim naj dva, ki sta nam ostala v posebno lepem spominu. V ponedeljek smo šli na rafting po Donavi. Nič kaj takega, boste rekli. Tako smo rekli tudi mi, saj je bil začetek precej podoben raftingu po Muri (če je na reki 10 čolnov, polnih mladih razigranih duš, ki se med seboj »napadajo« z vodo), vse dokler nismo prišli v čudoviti kanjon, kjer smo vsi onemeli. V petek pa smo s pražnje oblečenimi Izraelci praznovali shabbat. Pripravili so nam večerjo, kakršno po navadi jedo na ta'dan, ko se pri večerji zbere vsa družina. Prikazali so običaj: molili so in prepevali. Bilo je res nekaj posebnega. Glavni organizator izmenjave, Stefan Moser, je ob koncu srečanja dejal, da so se v teh desetih dneh mladi ljudje iz Škotske, Italije, Rusije, Izraela, Turčije, Nemčije in Slovenije zbrali v Ingolstadtu, da bi živeli in ustvarjali skupaj, da so se med seboj pomešali, da bi si pomagali in se medsebojno spodbujali. Ustvarili so edinstveno atmosfero. Meja, ki še obstajajo v Evropi, tu ni bilo. Ustvarili so enotno evropsko hišo in se odlično razumeli. V teh dneh so mladi spoznavali kulturne, socialne, gospodarske in politične različnosti, pri tem pa se jim je refleksirala njihova identiteta. Oboje pa je potrebno upoštevati, da bi lahko nastala enotna Evropa. Kako jo zgraditi, so v teh dneh mladi nazorno prikazali. V Ingolstadtu smo preživeli deset dni z manjšimi ali večjimi problemi, velikimi in majhnimi ljubezenskimi aferami, športnimi in kulturnimi dogodki, s kreativnostjo in sproščenostjo, v dobri atmosferi in z medčloveško toplino. Ostali bodo spomini, prijateljstva, morda celo katera od ljubezni. Tesnejše stike (tako in drugače) smo Sobočanci vzpostavili s Škoti. Glavni boter tega prijateljstva je bil neumorni škotski vodja Jimmy Cooper, ki je za našo vključitev, dobro počutje in varnost skrbel, kot da je sam organizator. Obljubili smo si, da se bomo prihodnjič srečali pri enem od nas. ♦ Brigita PERHAVEC Slovensko-škotska skupina z obema vodjema (Jimmy skrajno levo) v Miinchna. 14 30. september 2000 ZA MLADE Ustvarjali smo... ...ustvarili skulpturo... ..se družili. Evropa včeraj... ...Evropa danes... ..Evropa jutri! DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA prireja v TEDNU OTROKA od 2. 10. do 6. 10. 2000: - lutkovno predstavo - pohod s taborniki - predstavitev oddaljene dežele skozi glasbo - kostanjev piknik - bolšji sejem - nastop plesne skupine KJE in KDAJ, poiščite na plakatih! BOLJŠI SEJEM OTROK OTROKU V petek, 6. 10. 2000, ob 16.00 na grajskem dvorišču Vabljeni na sejem, kjer boste prodali, kupili ali zamenjali rabljene stvari za preživljanje otrokovega prostega časa: rolerje, rolke, žoge, kolesa, družabne igre, knjige, vozičke, hojice, stajice, avtomobilske sedeže... PRIDITE, SEJEM BO ŽIV! 15 IZOBRAŽEVANJE številka 19 Podpis pogodbe o gradnji knjižnice zvajalska pogodba o gradnji Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je podpisana. V uradu župana sta jo 20. septembra 2000 podpisala župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in Franc Kositer, direktor podjetja Gradis Inženiring Ljubljana. Knjižnico, ki je regijska naložba, bodo v središču mesta med Zvezno in Kocljevo ulico, začeli graditi v oktobru. Pod knjižnico, katere gradnjo doslej sofinancira le šest občin, največ zagonskih sredstev pa prispeva mestna občina, bodo zgrajene tudi javne garaže, v njeni bližini pa je prostor še za novogradnjo glasbene šole. Pokrajinska in študijska knjižnica naj bi se iz nekdanje Hartnerjeve vile v Grajski ulici in iz grajskih prostorov preselila v nove prostore jeseni leta 2002. Gradnja bo stala 895 milijonov tolarjev, skupaj z opremo pa bo naložbena vrednost Pokrajinske in študijske knjižnice 1,2 milijarde tolarjev. Od tega bo manj kot polovico, 500 milijonov to- larjev, prispevala država, četrtino naložbene vrednosti pa Mestna občina Murska Sobota, ki je poskrbela za zemljišče in plačala njegovo komunalno ureditev. Preostale od 26 občin na območju Prekmurja in Prlekije bodo plačevale prispevke za gradnjo regionalne knjižnice po obrokih in odvisno od zmogljivosti občinskih proračunov, ki so obremenjeni z lokalnimi naložbami. Potujoča knjižnica v Baški in Porabju okrajinska in študijska knjižnica je imela že drugo leto zapored enoto Potujoče knjižnice v otroškem domu DANE ŠUMENJAK v Baški na otoku Krku. V lanskem letu smo se z vodstvom otroškega doma DANE ŠUMENJAK dogovorili, da bi poskusili v domu pripraviti manjšo enoto Potujoče knjižnice za potrebe otrok in njihovih vzgojiteljev. Tako smo lani odprli knjižnico v domu, ki je vsebovala 643 enot knjižnega gradiva. Večina gradiva so bile knjige, nekaj pa je bilo tudi Bibliobus potujoče knjižnice Murska Sobota je 20. septembra potoval prek meje v Porabje na Madžarsko. Na Gornjem Seniku je bil med izposojevalci knjig tudi župan Ropoša. V Monoštru se je na bibliobus povzpel tudi odgovorni urednik slovenskega radia Francek Mukič in kot je razvidno s fotografije, na kateri je v družbi z direktorjem Pokrajinske in študijske knjižnice Jožetom Vugrincem, ni odšel praznih rok. 16 videokaset. Povpraševanje po gradivu je bilo nad vsemi pričakovanji. Knjižnico so obiskali 733-krat in si izposodili 2168 enot gradiva. Glede na dobre rezultate v prvem letu je uprava doma letos dokupila opremo za knjižnico. Sedaj lahko Knjižnica sprejme do 1000 enot gradiva. V letošnjem letu smo v Baški oblikovali sklad gradiva, ki je obsegal 990 enot. Knjižnico so obiskali 883-krat in si izposodili 3219 enot gradiva. Upamo, da bomo delo prihodnje leto nadaljevali. - ♦ Karel ŠAVEL 30. september 2000 TURIZEM Turistična ponudba Pomurja v Ljubljani septembra se je ljubljanski Plečnikov trg prelevil v pravo malo Pomurje. Ob koordinaciji Pomurske turistične zveze in v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana smo na Plečnikovem trgu, pred blagovno hišo MAXIMARKET, predstavili pomursko turistično ponudbo. Predstavitev le-te je bila povezana s promocijo kulinaričnih posebnosti - s poskušnjo tipičnih dobrot - domače obrti; - turističnih agencij; - srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Pomurska tržnica je pritegnila veliko Ljubljančanov, ob stojnicah se je kar trlo ljudi, obiskovalci so si ogledovali ponudbo in okušali Ocvirkove pogače, česnove kruhe, domače klobase, murske ribe, pečene na batu (palici), šunko, prekmursko gibanico... Navdušeni so bili nad pestrim glasbenim ter animaci- prekmurske in prleške kuhinje ter mošta in vin. Predstavljali smo ponudbo in aktivnosti: - zdravilišč: Moravske Toplice, Radenske Radenci, Term Banovci, Term Lendava; - zasebnih gostincev v Pomurju; - turističnih kmetij; - vinarstva; - lokalnih turističnih organizacij; - turističnih društev; - občin; jskim programom, ki so ga ustvarili glasbena skupina Zadnji moment iz Veržeja, Folklorna skupina in tamburaši z Razkrižja, Citrarji iz Dobrovnika ter romska Folklorna skupina Erjavo Dumbo iz Zenkovec, ki je s svojim enkratnim nastopom še posebno navdušila. Za posebno popestritev glasbenega programa je s kratkim nastopom poskrbel Vlado Kreslin. Poleg predstavitve v »živo« s povezovalci programa, prospek- tnih materialov ter pogovora ponudnikov z obiskovalci so za dodatno predstavitev pokrajine ob Muri, njenih naravnih lepot, kulturno zgodovinskih vrednot... »iz prve roke« poskrbeli »prekmurski« Ljubljančani, ki so v velikem številu prišli na Plečnikov trg. Tam so bili tudi predstavniki medijev, ki bodo, upamo vsaj, s svojimi reportažami pripomogli še k dodatni promociji. Predstavitev turistične ponudbe v Ljubljani je bila uspešna, obiskovalci so bili izredno navdušeni nad pestrostjo pomurske pokrajine ter dobrotami naše kulinarike. Vtis nas, ki smo predstavljali turistično ponudbo, pa je takle: nekateri nas zelo dobro poznajo ter prihajajo redno v našo pokrajino, nekateri poznajo posamezno zdravilišče, večina ve, kje smo in kdo smo, vendar le bežno. Upam, da se bo to spremenilo in da prebivalci naše prestolnice in predstavniki različnih krovnih turističnih organizacij ne bodo več predstavljali kot turistične bisere Slovenije le krajev, kot so Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Portorož. Naša turistična ponudba ni primerljiva s ponudbo teh območij, vendar jo imamo, bogato in drugačno, bolj intimno, za marsikoga dosti več vredno, čeprav se prepogosto zgodi, da je v svoji skromnosti še sami ne cenimo in vrednotimo dovolj. ♦ Darja PINTARIČ 17 IZOBRAŽEVANJE številka 19 Podiplomski študij podjetništva v Murski Soboti & Murski Soboti se nam z letošnjim šolskim letom obeta velika pridobitev na področju visokošolskega izobraževanja. Visoka šola za podjetništvo Gea College v sodelovanju z Obrtno zbornico Murska Sobota ter ostalimi pomurskimi zbornicami z letošnjim letom razpisuje podiplomski študij podjetništva v Murski Soboti. To ni zgolj nadaljevanje mnogih izobraževalnih projektov, ki so jih predavatelji Gea Collegea pri nas izvajali že do sedaj, ampak predstavlja zelo velik napredek na področju visokošolskega izobraževanja v naši regiji. Gre za prvi izobraževalni program na tako visoki ravni, ki se bo ob zadostnem številu prijavljenih, v celoti izvajal v Murski Soboti. Zaradi tega bo veliko dostopnejši slušateljem iz vsega Pomurja. Podiplomski študij podjetništva je naravnan tako, da slušateljem nudi zaokroženo znanje s področja podjetništva, kar je ključnega pomena za uspešno gospodarjenje. Je izrazito aplikativno naravnan, tako da bodo slušatelji pridobljeno znanje na predavanjih in izkušnje, pridobljene na vajah, lahko takoj preizkusili tudi v praksi. Namenjen je tako sluša- teljem, ki že zasedajo poslovodna ali vodstvena delovna mesta, kakor tudi tistim, ki želijo svoje specialno, strokovno delo nadgraditi še s podjetniško kariero, za katero bodo ob strokovnih, potrebovali tudi obilo podjetniških znanj. Med študijem slušatelji absolvirajo šest obveznih in štiri izbirne predmete in ga zaključijo s specialističnim delom, ki praviloma obravnava problematiko konkretnega podjetja ali njihovega dela. Vpišejo se lahko kandidati z diplomo fakultete ali visoke strokovne šole. Študij se izvaja kot izredni v strnjeni obliki, kar pomeni da bo urnik prilagojen službenim obveznostim slušateljem. Podiplomski študij podjetništva je verificiran s strani pristojnega ministrstva in je usklajen s primerljivimi programi v tujini, kar omogoča verifikacijo v evropskih in ameriških.državah hkrati pa je vključen v mednarodne evropske programe (PHARE, Tempus, Erasmus, Socrates in drügi). Kot tak omogoča pridobivanje mednarodnih subvencij in nudi možnost izmenjave profesorjev in študentov, še posebej z Babson College-om, ki je že tradicionalni mednarodni parter Gea College-a. Program se bo začel izvajati predvidoma novembra. Vpisne obrazce in dodatne informacije kandidati lahko dobijo na Obrtni zbornici v Murski Soboti, Lendavska ulica 33, tel.: 069/37-981 (Marija Rogan). ♦ dr. Mitja SLAVINEC MATURA 2000 Dvorana kina Park v Murski Soboti je bila na prvi septembrski dan v petek popoldne polna maturantov soboške gimnazije. Ravnateljica jim je pred vročitvijo spričeval in nageljev, za popotnico na študijsko pot in v življenje namenila nekaj izbranih besed. V kulturnem programu smo si poleg klavirskega recitala in domačijske pesmi zapomnili zapise gimnazijskega pajka avtorice Tine Merica in skupno pesem vseh maturantov Gaudeamus Igitur, ki smo jo zapeli tako starši, kot dijaki in profesorji. Trije maturanti soboške gimazije pa so bili poleg spričevala s pohvalo za doseženih trideset točk, deležni se sprejema pri predsedniku države. 18 30. september 2000 Pomen cvetja Kaj vam pomeni cvet, roža? Mnogo. V cvetu je nekaj veličastnega, popolnega. Cvet je čustvo, ki se ga ne da opisati. So življenjski trenutki, ko ne moremo brez cvetja. Roža izžareva ljubezen, spoštovanje, ima nekaj globokega, popolnega. Cvetje podarimo tistemu, ki nam nekaj pomeni. In nastane vez, ki je močnejša. Rožo podariti vsakemu in vsepovsod je težko. Zato so osebe, ki so nam drage, blizu in so trenutki, ko nam glas iz globine pravi, da je trenutek, ko lahko nekomu podarimo cvetje. Življenjski trenutki, ko smo veseli ali žalostni, skratka, ko so naša čustva močno prisotna, je cvet nujen. In z ničemer se ga ne da nadoknaditi, nadomestiti. Samo roža je tista, ki pove največ in najbolj izrazito. Še zlasti tistemu, ki mu jo podarimo ali izročimo. Novorojenček komaj priveka na svet in že je tu cvet orhideje. Nevesta na novi življenjski poti stiska šopek cvetlic. Pa tudi v najtežjem trenutku cvetje spremlja pokojnika na njegovi zadnji poti. Cvetje pri bolniku izraža odkritosrčnost, željo po okrevanju. Te žive in sveže rastline prinašajo v bolniško sobo dih sončnega sija, vedrino in upanje po ponovnem življenju. Bolnika cvetlice razveseljujejo in mu vlivajo nov pogum. Pomembno je, da izberemo primerno cvetje, še zlasti so pomembne »prave« barvne kombinacije. Sveže barve, harmonične kombinacije, ki sicer ne smejo biti preveč napete in živahne - dišeče. Sončni toni bodo pripomogli k smiselnemu cvetličnemu darilu. Seveda pa je vse odvisno od osebe, njegove bolezni, njegovega trpljenja. Ob obiskih v bolnico nesemo majhen aranžma, ki bo primeren za nočno omarico ob postelji in mu je potrebno le dolivati vodo, ali pa prinesemo majhen šopek z vazo, kjer je potrebno vodo menjavati. Ob okrevanju bolnika na domu pa vsa skrb za negovanje cvetja odpade, saj za to poskrbijo domači. Kaj je primerno za obisk bolnika, ki je zelo neješč? Ponavadi mu nesemo nekaj, s čimer mu izkažemo pozornost, zato je cvetje najlepše darilo. Ob svežem cvetju je razpoloženje čisto drugačno, domače. Misli se povrnejo na cvetoči vrt, naravo in prinašajo duševni mir, zadovoljstvo in radost. Skratka, ob cvetju lahko pozabimo na tegobe in bolečine. Tudi v najtežjem trenutku - ob smrti najdražjih, se od pokojnika poslovimo s cvetjem, mu tako izkažemo čast. Tudi cvetje je PRISPEVKI minljivo, kot naše življenje, toda v trenutku slovesa spremlja pokojnika, ker je namenjeno samo njemu. Izraža našo ljubezen in spoštovanje pred njegovim obličjem, zato s cvetjem pokojniku izrazimo zadnjo pozornost in mu izpolnimo zadnjo željo. Cvetje pomirja, razveseljuje in spominja -kjer koli ga srečujemo, vidimo, občudujemo na vrtovih, gredicah, v cvetličarnah in ne nazadnje na grobovih naših najdražjih. Cvetje je v krščanski veri povezano z mnogimi simbolnimi vrednotami: tako naj bi bilo kot »naveza na izgubljeni raj« in kot znamenje za minljivost zemeljskega. Skratka, cvetje v našem življenju je nenadomestljivo, zato ga spoštujemo, gojimo in cenimo. ♦ Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri OOZ Murska Sobota PREKMURSKE ŠTORKLJE NOSIJO VSE MANJ OTROK Število rojstev v pokrajini ob Muri upada. Lani se je v porodnišnici v Rakičanu rodilo le 855 malčkov, od tega 419 deklic in 436 dečkov. Tudi letos ne kaže na večji prirast, bele štorklje pa so očitno bolje kot za človeški poskrbele za svoj zarod. Sicer pa so že tako odletele v tople kraje, kjer jim bo laže prezimiti, izognile pa so se tudi volitvam in tegobam ljudi, ki se zaradi socialnih stisk na našem koncu Slovenije vse manj odločajo za nova življenja v stari porodnišnici. Morda bo v novi drugače? 19 CIVILNA ZAŠČITA številka 19 Vse strukture sistema v vaji in v primeru nesreč epo je, če se o civilni zaščiti, gasilcih in ostalih sestavinah sistema zaščite, reševanja in pomoči (ZRP) čim manj piše in sliši, če to pomeni, da ni nesreč, požarov in drugih izrednih dogodkov, ki bi ogrožali ljudi in njihovo premoženje. Ker pa seveda temu ni tako in ker se v aktivnosti nudenja pomoči in reševanja lahko vključujejo predvsem ustrezno organizirani, opremljeni in usposobljeni ljudje je naloga lokalne skupnosti, da stalno zagotavlja ustrezne pogoje za uspešno delovanje sil za ZRP. Ker sem v 5. številki Soboških novin predstavil organizacijo sistema ZRP in v 13. aktivnosti do vaje Pretok 99, se bom sedaj omejil na obdobje, ki obsega samo vajo in kasnejše aktivnosti Občinskega štaba CZ Mestne občine Murska Sobota, enot in služb CZ, operativnih sestavov GD in podjetij, ki so dolžna v sistemu delovati. Vaja »Pretok 99« je bila izvedena 23.10.1999. Odvijala se je na območju celotne Mestne občine Murska Sobota in je vključevala vse strukture sistema ZRP. Predpostavki vaje sta bili usklajeni z nevarnostmi, ki stalno ogrožajo našo občino. Tako je prva predpostavka bila vezana za višanje nivojev vodotokov in njihovo prelivanje. Da bi lahko usklajeno prešli iz aktivnosti izvajanja zaščitnih ukrepov in reševanja ob poplavah v predpostavko rušenj objektov, smo predvideli rušenja zaradi razmočenosti terena kot posledice poplav. V objektih pa bi naj bilo določeno število poškodovanih, katere je bilo potrebno rešiti in jim nuditi ustrezno osnovno zdravstveno pomoč ter transport v zdravstvene ustanove. V skladu s predpostavkami je bilo potrebno izvesti postopke nadzora in vključiti Občinski štab CZ, podjetja, operativne sestave gasilskih društev ter ustrezne enote in službe CZ. V ak- tivnostih zaščite pred poplavami so bili tako vključeni JVGP Mura Murska Sobota, operativne gasilske enote vseh GD v Mestni občini Murska Sobota ter TRE CZ in služba za podporo CZ, ki so izvajali v prvi fazi naloge spremljanja nivojev vodotokov, nato pa zagotavljanja materialov in tehnike za utrjevanje nasipov. Tako je bil izdelan varovalni nasip v Bakovcih in izvedeno utrjevanje nasipov na kanalu, ob sotočju potoka Ledava ter Predanovskega potoka in varovanje območja BTC. Vse točke so bile izbrane zaradi stalne nevarnosti prelivanja in poplav na teh območjih. V teh aktivnostih je sodelovalo čez 250 članov operative in pripadnikov CZ ter delavcev podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki lahko v takšnih primerih pripomorejo k varnosti ljudi in njihovega premoženja. V drugem delu vaje oz pred- postavke so v aktivnosti zaradi zasutih in poškodovanih bile dodatno angažirane ob rušenjih še enote prve medicinske pomoči CZ in vse potrebne organizacije, zavodi in službe, ki lahko pomagajo pri reševanju v primeru rušenj. V aktivnostih je sodelovalo preko 350 pripadnikov CZ, članov operativnih sestavov ter podjetij in zavodov z vso pripadajočo tehniko. V času enega leta smo izvedli še dodatno usposabljanje enot PMP CZ, v katerem si je 29 pripadnikov enot PMP CZ pridobilo naziv bolničar. Po izvedbi usposabljanja preostalih članov ekip PMP CZ za isti naziv bomo zagotovili pogoje za visoko strokovno delovanje pripadnikov navedenih enot, če bi razmere od njih to zahtevale. V nadaljevanju smo izvedli preverjanje usposobljenosti ekip PMP CZ za Mestno občino Murska Sobota in sodelovali na regijskem preverjanju—V tem letu se izvede še enodnevno usposabljanje tehnično reševalnih enot CZ. Vse aktivnosti pa niso bile usmerjene samo v usposabljanje. Izvedene so bile priprave za primer potrebe zagotavljanja pitne vode ob letošnji suši, katerih pa nam, predvsem zahvaljujoč dobro rešenemu zagotavljanju pitne vode v Mestni občini Murska Sobota, ni bilo potrebno izvajati. Velika večina gospodinjstev je namreč vezana na skupni vodovod, ki je zadnjo sušo uspešno prestal. OŠCZ je v sodelovanju OGE GD Murska Sobota, inšpekcijskih služb ter podjetij saniral posledice razlitja nafte ob nesreči tovornjaka pri Rimski čardi. Naslednja aktivnost pa je bila ob nesreči osebnega vozila, ki je zapeljalo v gramoznico ob Bakovski cesti (Soboško jezero). V aktivnosti reševanja so bile poleg OŠCZ vključeni potapljači PD Murska Sobota ter OGE GD Murska Sobota. Vozilo je bilo uspešno dvignjeno ter odstranjen oljni madež s površine vode. K sreči pa navedeni dogodek ni zahteval človeških življenj. Priprave na področju ZRP pa še zdaleč niso končane in jih je potrebno nadaljevati na področju organiziranja, opremljanja in usposabljanja občanov za delovanje ob nesrečah, z upanjem, da bomo v vseh nesrečah sposobni zavarovati življenje in zdravje ljudi. Pri tem je pomembno naše sodelovanje v vseh strukturah ZRP kot tudi pri nudenju pomoči v skladu z zmožnostmi vsakega posameznika. Namreč tudi v tem je del boljšega jutri. ♦ Stanislav WOLF Potapljači v akciji na gramoznici pri Bakovski cesti Razlitje nafte ob nesreči tovornjaka v Rimski čardi 24. julija 2000 Dvigovanje vozila iz gramoznice 20 30. september 2000 GASILSTVO PGD MARKIŠAVCI Sodobno orodno vozilo -nov mejnik v več kot stoletnem razvoju »Gasilstvo ni le slovesnost in praznovanje - takšni trenutki so redki, temveč je to v prviv vrsti pomoč in solidarnost do sočloveka v najširšem pomenu, in to takrat, ko jo ta potrebuje. Ves čas je gasilstvo ljudi povezovalo in jih poleg svojega osnovnega poslanstva tudi združevalo, kulturno bogatilo in gradilo trdne vezi med njimi.« S tako izbranimi besedami so začeli gasilci iz primestnega društva Markišavci slovesnost, na kateri so namenu predali novo orodno vozilo, poleg gasilcev iz štirinajstih okoliških društev - iz Mestne občine Murska Sobota ter sosednje občine Puconci, s katerimi markišavski gasilci že po tradiciji zelo dobro sodelujejo, so se slovesnosti udeležili tudi številni gostje ter seveda krajani. Kot je znano, ima gasilstvo v Markišavcih zelo dolgo tradicijo, saj je bilo društvo uradno ustanovljeno 30. aprila leta 1894. Že takoj po ustanovitvi je zelo dobro zaživelo, kamlu pa so takratni gasilci v vas pripeljali prvo ročno brizgalno. Med prvo svetovno vojno je tudi v Markišavcih gasilstvo za nekaj časa zamrlo, formalno je ponovno oživelo konec 20. let, ko se je prilagodilo novim razmeram in novim zakonom takratne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delovanje društva ni bilo nikoli prekinjeno, med drugo svetovno vojno pa je bilo prilagojeno predpisom tedanjih okupacijski oblasti. Po osvoboditvi so delovanje društva obnovili, tako kot drugod, pa tudi društvo v Markišavcih spremljajo številne težave. Mlajša generacija gasilcev si prizadeva za napredek v društvu, pogoj zanj pa so lastni prostori, sodobna oprema, strokovno izobraževanje članov, vse to pa je seveda povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Tako je bilo društvo leta 1955 organizator borovega gostüvanja, pridobljena sredtsva pa so bila izdaten vložek pri gradnji novega gasilskega doma. Ta je bil ob veliki podpori krajanov zgrajen leta 1958. Po zgraditvi skupnih pros- torov so si gasilci v Markišavcih prizadevali za izboljšanje opreme. To so nenehno izpopolnjevali in posodabljali, nenehno pa se je spreminjala tudi podoba doma in okolice. Delovanje gasilskih desetin se je nenehno povečevalo. Članom se je pridružila mladinska ter kasneje pionirska desetina, ženska desetina mladink pa se je prvič predstavila leta 1955. Vse desetine so bile na operativnem področju zelo dobro izpopolnjene, saj so dosegale vidne uspehe na sektorskih, občinskih ter republiških vajah in tekmovanjih, štiri desetletja pa so delovale tudi na vajah v sosednjih državah. Nenehno je potekalo tudi redno izobraževanje gasilcev, bodisi za delo z novo opremo, bodisi za različne oblike pomoči in reševanja. Zadnje veliko dejanje društva pa je bil nakup novega orodnega vozila oziroma zamenjava prejšnjega gasilskega vozila. Orodno vozilo znamke Mercedes-Benz Sprinter, njegova vrednost presega 4,4 milijona tolarjev, je opremljeno z motorno brizgalno Ziegler z zmogljivostjo 800 litrov vode v minuti, pripadajočo opremo za dosego požara v oddaljenosti do 300 metrov, dvema zaščitnima oble- kama in čeladama, odpornima na visoke temperature, dihalnima aparatoma za reševanje v zaprtih protorih, različnim reševalnim orodjem in opremo ter 8-metrsko lestvijo. V vozilu je tudi 380-Iitrski rezervoar za vodo, dvakrat po petdeset metrov visokotlačnih cevi ter kombiniran ročnik za gašenje z vodo in peno. V vozilu je tudi celotna oprema za desetino gasilcev. Z željo, da bi bilo potrebno vozilo čim manjkrat uporabljati ob intervencijah na požariščih ali ob drugih nesrečah, je ključe novega vozila markišavskim gasilcem oziroma poveljniku Karlu RITUPERJU predal Anton SLAVIC, župan Mestne občine Murska Sobota, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi. Ta je ob novi pridobitvi domačim gasilcem najprej čestital in povedal, da novo vozilo pomeni velik uspeh tudi za ves kraj in okolico. Zbrane sta nagovorila tudi regisjki poveljnik gasilcev Jože PINTARIČ ter pomurski poslanec v Državnem zboru Geza DŽUBAN, lz rok poveljnika društva sta ključe prejela šoferja vozila Boris GUMILAR in Tibor HAŠAJ. Priložnostni kulturni program je prispevala domača mladina, vozilo pa sta blagoslovila tudi župnika evangeličanske ter rimokatoliške verske skupnosti. Najzaslužnejšim za nakup vozila so na koncu podelili še zahvalne listine. Prejeli so jih Mestna občina Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav - Območna enota Murska Sobota, Krajevna skupnost Markišavci, Občina Puconci, soboške mestne občine Anton Slavic ter nekateri posamezniki in podjetniki iz Markišavec. ♦ Geza GRABAR 21 PRISPEVKI številka 19 6. mednarodni romski tabor v Murski Soboti oboško romsko društvo Romani Union je organiziralo letos že šestič po vrsti romski tabor, ki je potekal od 15. do 19. avgusta. Dejavnosti enotedenskega druženja Romov z mednarodno udeležbo so potekale v Dijaškem domu Murska Sobota. Namen tega tabora je, da bi se Romi izobraževali, s tem, da bi spoznali svojo zgodovino, kulturo, jezik in etnologijo. Ravno to pa so bile teme romskega tabora, ki je zabeležil letos največjo mednarodno udeležbo doslej, saj so na taboru sodelovali Romi iz Srbije, Makedonije, Hrvaške in Avstrije, vseh udeležencev pa je bilo okrog 50. »Letos smo pripravili za vse udeležence tabora zanimiv program, nekateri programi so nadaljevalnega pomena, to pomeni, da jih obravnavamo na vsakem taboru, to so zgodovina, etnologija, romski jezik, kultura, poleg tega pa so udeležencem predavali še o fo-todelavnici in govorili pa smo tudi o aktualni temi-zasvojenosti mladih,« je povedal vodja tabora Jožek Horvat in dodal »trenutno sem edini Rom v Sloveniji, ki imam licenco za učenje romskega jezika, obravnavali pa smo predvsem fonetiko, razlike v izgovorjavi med dialekti romskega jezika.« Na letošnjem romskem taboru so udeleženci posvetili nekaj časa tudi romski glasbi, predavala pa sta priznana muzikologa, diplomirana etnomuzikologinja Vesna Acvkovie iz Beograda in dr. Svanibor Petan, ki poučuje na ljubljanski glasbeni akademiji. »Poleg teh dejavnosti pa so udeleženci tabora predlagali tudi sami svoje teme, ki so jih obravnavali,« je povedal Jože Horvat. Tako so si udeleženci tabora ogledali tudi romska naselja v Prekmurju. »Na taboru smo se tudi dogovorili za izdajo že četrtega romskega zbornika, ki bo vseboval teme, predavane na letošnjem romskem taboru,« je povedal Jožek Horvat. Romski tabor je največji projekt romske skupnosti v Slove- niji, je strokovno najbolj izpopolnjen, zato je društvo zelo ponosno nanj. Romski tabor je tako vsakoletna aktivnost soboških Romov, zbiranje znanj, brskanje po romski preteklosti, kulturi in jeziku. Letos je dobil z največjo mednarodno udeležbo doslej še večjo širino in spoznavanje romske problematike tudi v sosednji državah. DOBRODELNA PRIREDITEV ZA NOVO PORODNIŠNICO veza Romov Slovenije je organizirala v petek, 8. septembra dobro-delno-kulturno prireditev. Potekala je v soboški dvorani kina. Namen te dobrodelne prireditve je bil zbrati nekaj denarja za nov ginekološkoporodni oddelek splošne bolnišnice v Rakičanu. Zveza Romov Slovenije je tako na zadnji skupščini seje odločila, da finančno pomaga pri izgradnji nove porodnišnice, saj kot je povedal predsednik zveze Romov Slovenije »tudi mi Romi potrebujemo to porodnišnico, zato smo se vključili v akcijo in želimo finančno pomagati.« V bogatem kulturnem programu so se predstavili folkloristi društva Romani Union, društvo Čaplja Vanča vas-Borejci, društvo ERJAVO DOMBU Zenkovci ter društvo Zeleno vejš iz Serdice. Program sta popestrili še skupini LANGA in WARIOS ter violinist Mario Horvat-Palko. 9. TRADICIONALNA ROMSKA NOČ Že deveta tradicionalna romska noč je tudi letos potekala v soparni sobotni noči, 19. avgusta pri gostišču DIDI v Pušči. Osrednji dogodek romske noči je bil izbor naj lepotice romske noči. Za laskavi naslov se je potegovalo 13 brhkih mladenk, ki so se 5-članski komisiji predstavile v treh izhodih. Komisijo in tudi občinstvo je najbolj očarala 19-letna dijakinja Mihaela Brajdič iz Krškega, ki je tudi postala najlepša Rominja na Slovenskem za leto 2000. Mihaela je povedala, da se je potegovala tudi že za naslov miss Slovenije, z manekenstvom pa se ukvarja približno pol leta. Prva spremljevalka je postala 13-letna Jelena Horvat iz Vadarec, 2. spremljevalka pa domačinka, 15-letna Teodora Horvat iz Pušče. Letos prvič pa so izbrali tudi najbolj fotogenično Rominjo, naziv je pripadel 23-letni Rozaliji Horvat iz Dolge vasi. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani zagrebške skupine Nove boje in mariborska plesno-glasbena skupina Funky Babes. Vrh razpoloženja pa je bil nastop popularne hrvaške estradne umetnice ALKE VUJICE, ob kateri je številno občinstvo dočakalo jutro. ♦ Tanja VOLMUT 22 30. september 2000 PRISPEVKI 1. srečanje izvajalcev in uporabnikov programa pomoči na domu zvajalke programa Pomoči na domu so pripravile 8. septembra prvo srečanje uporabnikov tega programa in izvajalk-negovalk. Srečanje Z ROKO V ROKI je potekalo v okrogli restavraciji hotela Termal v Moravskih Toplicah, kjer se je zbralo okrog 50 starejših ljudi, ki so deležni pomoči na domu. Program pomoči na domu poteka v organizaciji Centra za socialno delo Murska Sobota. Namenjen je vsem, ki to pomoč želijo, so starejši od 65 let, invalidi ali družine z invalidnimi otroki. Vodja tega programa, socialna delavka Jovita Lendvaj, je povedala, da je namen srečanja predvsem predstavitev programa in dela negovalk, prav tako pa so hoteli presenetiti vse, ki so deležni pomoči na domu. »Namen pomoči na domu je, da starejšim poskušamo omogočiti, da čim dlje ostanejo v svojih naravnih okoljih, tam, kjer se najbolje počutijo,« je povedala Lendvajeva. Program pomoči na domu izvaja center že od leta 1992, najprej je potekal v sklopu javnih del, od leta 1998 pa so na murskosoboškem območju začeli zaposlovati negovalke prek javne službe. Program izvaja 23 negovalk v 9 občinah upravne enote Murska Sobota. »Delo negovalke opravljam že 7 mesecev, rada pomagam starejšim ljudem in čutim zadovoljstvo, ko so tudi oni srečni in se dobro počutijo,« je povedala negovalka Daša Štrakl in nadaljevala: »Delo je različno, pomagamo jim pospravljati, čistiti, kuhati, peljemo jih v mesto, na preglede k zdravniku...« Da so se vsi, ki so bili na petkovem srečanju, dobro počutili, je bilo razbrati z njihovih nasmejanih obrazov. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli člani folklorne skupine Moščanci z goričkimi plesi. Posebno presenečenje pa so pripravile negovalke za vse tiste, ki so bili rojeni v septembru, ti so namreč prejeli šopke, dobila pa sta jih tudi najstarejša uporabnica in uporabnik programa pomoči na domu, Marija Šinkec in Koloman Korpič, ki prejemata pomoč na domu že od ustanovitve programa. »Potreba po pomoči na domu se je v zadnjih mesecih povečala, tako da bo potrebno program še razširiti, prav tako pa moramo poskrbeti, da nam v prihodnosti negovalk ne bi zmanjkalo,« še pravi vodja programa. Napoved gradnje porodnišnice in omejevanja pravic bolnikov plošna bolnišnica Murska Sobota v danih razmerah dobro deluje, je na tiskovni konferenci po opravljenih pogovorih z direktorji javnih zdravstvenih ustanov in župani izjavil Andrej Bručan, minister za zdravstvo. Najavil pa je tudi skorajšnji začetek gradnje porodnišnice in omenil neugodno starostno strukturo tukajšnjega prebivalstva, zaradi katere bo morala bolnišnica v Rakičanu po ministrovih besedah opraviti notranjo prerazporeditev postelj. Ob obisku je tudi izjavil, da bo ministrstvo podprlo ustanovitev oddelka za pobolnišnično zdravljenje, saj bo poleg sežanske prav murskosoboška bolnišnica poskusna za uvajanje negovalnih bolnišnic v Sloveniji. Delovanje službe za nujno medicinsko pomoč je ocenil manj ugodno, saj po njegovem doseženo sodelovanje med predhospitalno in bolnišnično urgentno službo v Pomurju še ni na ravni pričakovanega. Objektivni razlogi so v razsežnosti terena in njegovi slabi pokritosti z zdravstvenimi postajami. Za največji problem osnovnega zdravstva pri nas je Franc Cukljati, odgovorni za osnovno zdravstvo v državi, označil pomanjkanje zdravnikov. Državni sekretar za zdravstvo Janez Zajec, odgovorni za bolnišnično zdravstvo, pa ni pritrdil ministrovemu dobremu mnenju o delovanju tukajšnje bolnišnice. Opozoril je, da še vedno ne dosega programa storitev, pa tudi na odliv pacientov s tega območna na zdravljenje v druge bolnišnice in zdravstvene ustanove, tudi za nezahtevne zdravstvene posege, kar jih je na ministrstvu spodbudilo v razmišljanju o ukrepu po omejevanju pravice bolnikov do proste izbire zdravnika. Tovrstno krojenje zdravstvene politike v državi, v kateri ima zdravstvena zavarovalnica preveč besede tudi pri razvrščanju zdravil na liste, gotovo ne bo naletelo na dober odziv, posebno še, če bo sprejemanje ukrepov za racionalizacijo v zdravstvu opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije brez strokovnega nadzora ustreznega ministrstva. Soboški radioamaterji dobili zlato plaketo adioamaterji RADIO TV KLUBA Murska Sobota so letos že osmič po vrsti s pomočjo zveze radioamaterjev Slovenije organizirali tradicionalno majsko VHF/UHF/SHF tekmovanje, ki poteka vsako leto tradicionalno prvi vikend v mesecu maju. Meseca avgusta pa pripravijo družabno srečanje, kjer uradno razglasijo rezultate tekmovanja ter podelijo priznanja radioamaterjem. Osrednji dogodek letošnjega srečanja, ki je potekalo 19. avgusta v športnem centru v Nemčavcih, je bila vsekakor podelitev najvišjega slovenskega radiomaterskega priznanja-zlate plakete Zveze radioamaterjev Slovenije soboškemu RTV-klubu. Na svoji skupščini, 16. marca 2000 je zveza radioamaterjev Slovenije sprejela sklep, da se podeli soboškemu klubu priznanje za izreden prispevek pri razvoju radioamaterske dejavnosti zlasti v Pomurju, saj gredo klubu vse zasluge za velik napredek pri razvoju radioamaterstva. Zelo uspešni pa so bili naši radioamaterji tudi na letošnjem majskem tekmovanju, kjer je sodelovalo 38 tekmovalcev v 17. kategorijah. V kategoriji en tekmovalec so bili najuspešnejši Jože Herman iz soboškega RTV-kluba, ki je prejel 6 priznanj, Zvonimir Makovec iz Ljutomera ter Alojz Poberaj iz Kopra. Priprava majskega tekmovanja pa ni edina aktivnost, s katero se ukvarjajo soboški radioamaterji. Že od marca sodelujejo v projektu Digitalni mostovi z radioamaterji iz Avstrije in Madžarske. Ta projekt pomeni zaokrožitev pestre dejavnosti soboškega kluba na področju tehničnega izobraževanja radioamaterjev. Poleg tega pa se v klubu že od ustanovitve naprej ukvarjajo tudi z s klasičnimi radijskimi zvezami, izobraževanjem, konstruktorstvom in uvajanjem novih znanj na področju telekomunikacij. Prejšnje leto so soboški radioamaterji zabeležili tudi pomembno obletnico, namreč 50-letnico obstoja RTV-kluba, ki so jo praznovali delovno, saj so s pomočjo Phare sredstev uspešno izvedli projekt Beacon 99 v okviru sodelovanja treh dežel, Slovenije, Avstrije in Madžarske. Soboške radioamaterje pa čaka v prihodnosti pomembna naloga, posodobitev tekmovalnega centra na Dolini, prav tako pa se želijo dokazati ne le v lokalnih, pač pa tudi v meddržavnih radioamaterskih projektih. ♦ Tanja VOLMUT 23 KULTURA številka 19 ABONMAJI SOBOŠKE ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV Kot da je vse prvič... POVABILO K VPISU PRVEGA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2000/2001 » V tem se morda skriva bistvo vseh naših pričakovanj ob vsaki premieri: kot da ste čakali prav na to. Po drugi strani pa se ne gre jeziti, če je kdaj kaj tudi drugače od vaših pričakovanj. To je navsezadnje gledališče, v dobrem gledališču pa mora biti vedno vse drugače, presenetljivo, na novo, enkratno in neponovljivo. Kot da je vse prvič in kot da ne bo nikoli več.« Janez PIPAN, ravnatelj Drame iz Programa Drame SNG Ljubljana slovenskih gledališčih se je pričela nova sezona 2000 /2001. Gotovo bo nastalo veliko dobrih, zanimivih in vznemirljivih predstav. Vsaj del tega bogatega gledališkega življenja bomo tudi letos, tretji zapored, pritegnili v soboško grajsko dvorano. Na ogled bo šest abonmajskih predstav, lahko pa si boste ogledali tudi le posamezno predstavo. Prednosti abonmaja: • izognili se boste rezervaciji in dvigovanju vstopnic •zagotovili si boste stalen sedež na vseh predstavah •s šestimi abonmajskimi predstavami boste dobili vpogled v raznoliko gledališko dogajanje na slovenskih odrih: srečali se boste z različnimi režiserskimi poetikami, uživali v mojstrstvu »starih igralskih mačkov« in odkrivali svežino mladih talentov, žanrsko bodo zastopane tako komedije, ki smešijo večno človeško neumnost, kot drame, ki subtilno razmišljajo o sodobnem človeku ter zapletenosti in negotovosti njegove duše in srca • predstave se bodo zvrstile enkrat mesečno, od oktobra do marca • načeloma naj bi bile ob torkih oziroma četrtkih (podrejamo se seveda razmeram v posamezni gledališki hiši) Novost Ker je v Soboti zanimanje za gledališče vedno večje in je v pretekli sezoni veliko obiskovalcev ostalo pred vrati polne dvorane, smo se odločili za dve ponovitvi. Za abonente bo tako na voljo veliko »dobrih sedežev«, res pa je, da bo zato včasih predstava prej (okoli 17. ure) ali pa tudi kasneje (okoli 20. ure), kot ste bili navajeni. ABONMAJSKI PROGRAM 2000/2001 oktober 2000 Andrej Rozman - Roza: RIGOLETA - glasbena komedija režija: Branko Djurič - Djuro, CAFE TEATER, Ljubljana igrajo, pojejo in plešejo: Mojca Partljič, Gojimir Lešnjak-Gojc, Mateja Golob, Branka Kraner Daleč od resničnosti, nekje v šestdesetih letih, živijo nadvse ambiciozna mama Oktavija s hčerama - glasbeno povsem netalentirano Rigoleto in zapostavljeno Dorino, z angelskim glasom. Obe si utirata pot med glasbene zvezde, kar sproži glavni zaplet glasbene komedije z žlahtno slovensko popevko izpred desetletij... dialog, misli, ki so za besedami, pa le slutimo. Yasmina Reza je prav gotovo avtorica desetletja. Njeno prejšnjo igro ART, ki je postala svetovna uspešnica, smo videli tudi v Soboti v prvi sezoni Prvega gledališkega abonmaja. december 2000 Ingmar Bergman: PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA - drama režija: Mile Korun MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Ljubljana igrata: Boris Ostan in Bernarda Oman Znani in eminentni režiser Ingmar Bergman je za gledališče napisal besedilo oziroma orisal inferno zakonskega življenja. november 2000 Yasmina Reza: NAKLJUČNI ČLOVEK - drama režija: Zvone Šedlbauer DRAMA SNG, Ljubljana igrata: Milena Zupančič in Ivo Ban Moški in ženska v kupeju vlaka na progi Pariz - Frankfurt. On je znan pisatelj, ona njegova oboževalka. Se več, v torbici ima njegovo zadnjo knjigo, a se ne more odločiti, da bi jo preprosto izvlekla in mu pokazala, da ga je prepoznala. Njemu se zdi čudno, da ženska, kot je ona, na vlaku ničesar ne bere... Avtorica se odpove neposrednemu dialogu med tujcema in se spusti naravnost v sredo njunih misli. Tako se protagonista razkrivata čisto drugače kot v običajni drami, kjer poslušamo Moški in ženska, zakonski par v ločitvenem procesu, obračunavata s svojo dvajsetletno skupno preteklostjo, drug z drugim in sama s sabo. Konflikt dveh svetov, dveh planetov, dveh principov, ki se nenehno privlačita, da bi se lahko neznosno odbijala. januar 2001 Dušan Kovačevič: BALKANSKI ŠPIJON režija: Branko Djurič- Djuro, ŠPAS TEATER MENGEŠ igrajo: Boris Cavazza, Janez Hočevar Rifle, Mustafa Nadarevič, Marijana Brecelj, Nina Ivanič »Balkanski špijon je kultni tekst Dušana Kovačeviča, avtorja scenarija za Maratonci tečejo častni krog in Ko to tamo peva. Balkanski špijon Naključni človek 24 30. september 2000 KULTURA Vzrok za uspeh mengeške predstave? Nedvomno maksimalno zvezdniška igralska zasedba in flura kot režiser... Osem. Predstava se začne. Od prve replike naprej en sam smeh. V bistvu se smejijo samim sebi, slovenskim razvadam in navadam. In temu, da za slovensko državo paranoično skrbi nekdo, ki ga »pošten« Slovenec gleda zviška, češ južnjak. Mar ni to že del katarze?« MLADINA februar in marec 2001 Izbirali bomo med najboljšimi predstavami nove sezone. GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ABONMA ZA OSNOVNOŠOLCE 2000/01 Boris A. Novak GLEDALIŠČE V treh dejanjih sedem razdejanj in sto poletov najbolj drznih sanj. Ves svet je oder -oder je ves svet. Fantastični prepadi in spopadi in mi se mamo radi, radi, radi! Ves svet je oder -oder je ves svet. O igra, o norenje in vrvenje, o deske, ki pomenite življenje! oder je ves svet... Ko zadiši po jeseni in na ulicah spet srečujemo male in velike šolarje, ponovno zaživijo lutkovni in gledališki odri. Tudi naš mali, prijazni oder v soboški grajski dvorani. V novi sezoni 2000/01 se bo po njih sprehodilo veliko prijaznih, navihanih, radoživih junakov in lutk, ki bodo zapletali in razpletali zabavne, pa tudi »modre« pravljice in zgodbice. Za vse otroke od prvega do četrtega razreda osnovnih šol Mestne občine Murska Sobota bomo k nam povabili dve lutkovni in dve gledališki predstavi. poskrbela za odrsko svež, duhovito dvoumen in bistroumno poantiran, igralsko radoživ ter nevsiljivo (L,«., poučen tok radoživega odr skega dogajanja, ki zlahka pritegne pozornost mladih radovednežev in njihovih staršev. januar 2001 gledališka predstava za 3. in 4. razred - izbirali bomo med novo produkcijo sezone 2000/01 februar 2001 lutkovna predstava za 1. in 2. razred - izbirali bomo med novo produkcijo sezone 2000/01 CENA ABONMAJA: 1.000 SIT Predstave si bodo otoci ogledali organizirano s šolo v času pouka. V Mestni občini Murska Sobota so prisluhnili naši želji, da bi bili sproščenih uric v gledališču deležni prav vsi otroci. V ta namen dobimo sredstva iz občinskega proračuna za pokrivanje dela stroškov gostovanja posamezne predstave. Tako je lahko cena abonmaja minimalna, hkrati pa si bodo predstave ogledali tudi otroci, katerih starši plačila ne zmorejo. Skupaj z vodstvi šol in učitelji, brez katerih abonmaja seveda ne bi mogli izpeljati, smo tako naredili vse, kar je bilo v naši moči. Sedaj potrebujemo še Vaš pristanek, spoštovani starši, vam otroci, pa želimo veliko sproščenega smeha in iskrivih misli na predstvah, ki smo jih za vas izbrali v tem šolskem letu. PROGRAM ABONMAJA november 2000 Boris A. Novak: VITEŠKI TURNIR V ŠIŠKI - lutkovna predstava za 3. in 4. razred Lutkovno gledališče Ljubljana Viteški turnir v Šiški je predstava, s katero je Boris A. Novak znova dokazal več svojih mojstrstev: najprej in predvsem mojstrstvo besede, verza, sproščenega in živega jezika, hkrati pa občutka za otroško dušo in doživljanje sveta. Viteški turnir v Šiški je zgodba urbanega vsakdanjika dečka Tomaža, ki ga kot priseljenca v novi soseski ogroža nasilna »šišenska banda« vrstnikov in privlači zadržana Vesna. Vendar pa avtorju uspe pripeljati zgodbo o nasilju pravzaprav brez nasilja do srečnega razpleta. Pri tem mu pomagata mitska junaka Rihard Levjesrčni in Robin Hood, ki poosebljata univerzalne vrednote ter precejšnja mera ironično in humorno obarvane dobrodušnosti. december 2000 Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA - gledališka predstava za 1. in 2. razred Prešernovo gledališče Kranj V kranjskem Prešernovem gledališču so ob samem začetku šolskega leta pripravili razgibano gledališko različico doslej nedvomno najodmevnejše lutkovne uspešnice Svetlane Makarovič Sapramiška. Režiserka Katja Pegan je VPIS ZA NOVE ABONENTE Vpišete se lahko osebno vsak delavnik od 2. do 11. oktobra med 10.00 in 12.00 v pisarni ZKD, Trubarjev drevored 4, Murska Sobota ter od 4. do 8. oktobra med 18.00 in 20.00 pri blagajni soboškega kina, Štefana Kovača 30, Murska Sobota CENA ABONMAJA: 10.000 SIT, 8.000 SIT- upokojenci, študenti, dijaki. Abonma lahko plačate v celoti ob vpisu ali v dveh obrokih, prvega ob vpisu, drugega januarja najkasneje na četrti predstavi. CENA VSTOPNICE ZA POSAMEZNO PREDSTAVO: 2.500 SIT, 2.000 SIT - upokojenci, študenti, dijaki. Rigoleta 25 KULTURA številka 19 LUTKOVNI ABONMA ZA PREDŠOLSKE OTROKE 2000/01 »Tudi igrača ima dušo v otrokovi domišljiji. Morda tu najdemo enega od razlogov, da lutke otroke tako očarajo.« Edvard MAJARON Lutkovni abonma ima v Soboti najdaljšo tradicijo. Letos se bo pričel že deveti. Mnogi starši in otroci ga že poznajo, nekateri se letos srečujejo z njim prvič. Mnogo otrok je odraslo ob lutkovnih predstavah in so sedaj že osnovnošolci, ki hodijo k nam na »resnejše« gledališke, plesne in glasbene predstave. Veselimo se prihodnosti, ko bodo ti, danes cicibani - jutri odrasli ljudje, prihajali k nam kot razgledani in odprti obiskovalci, ki znajo ceniti in uživati v kulturnih dogodkih z različnih področij umetniškega ustvarjanja. In seveda si želimo, da bi se takrat srečevali v novi, večji, udobni in tehnično sodobno opremljeni dvorani, ki bi jo Sobota potrebovala že sedaj. Do takrat pa... NEKAJ BESED O ABONMAJU: • VKLJUČENIH BO ŠEST PREDSTAV SLOVENSKIH LUTKOVNIH GLEDALIŠČ (vsaka predstava bo imela najmanj štiri ponovitve -tri dopoldan, eno popoldan) • PREDSTAVE SE BODO ZVRSTILE ENKRAT MESEČNO (november-april, predvidoma ob ponedeljkih) • DOPOLDANSKE PREDSTAVE -otroci prihajajo organizirano z vrtci, v abonma jih vpišejo starši v vrtcih • POPOLDANSKA PREDSTAVA -namenjena je otrokom, ki niso vključeni v vrtce, ali pa tistim, ki raje prihajajo s starši. Ti se vpišejo v abonma pri nas. • Informacije: ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV, Trubarjev drevored 4, tel.: (02) 530 30 10 • PREDSTAVE BODO PRIMERNE ZA OTROKE OD 3. DO 7. LETA. CENA: Lutkovni abonma sofinancira Mestna občina Murska Sobota, zato cena ni ekonomska in je nižja kot v večini gledališč. ABONMA: 3.000 SIT; POSAMEZNA PREDSTAVA: 600 SIT PROGRAM LUTKOVNIH PREDSTAV V SEZONI 2000/01: Svetlana Makarovič: ŠKRAT KUZMA Lutkovno gledališče Maribor -ponedeljek, 13. november Škrat Kuzma je nastal po lahkotnem, duhovitem, pesniško okretnem in nevsiljivo poučnem besedilu Svetlane Makarovič. Predstavica z dobrodušno humornostjo razkriva mladim gledalcem nekatere značajske slabosti in napake odraslih, le da so protagonisti dogajanja tokrat otroški domišljiji posebej ljubi škratje, palčki in živali... Pavel Polak: TRI ZGODBE O ZAJCU Lutkovno gledališče Maribor -ponedeljek, 11. december Plahi in hitronogi junak živalskih zgodbic, zajec Ferdo, je tokrat bistroumnejši od ameriš- kega farmerja, premetenejši od požrešnega volka, zmaga pa tudi v merjenju v zapeljivosti s tigrom, ko gre za srce gospodične Smith. Preproste ljudske pripovedi, ki poskušajo mlade gledalce prepričati o tem, kako so možgančki mnogokrat pomembnejši od mišic. Bina Štampe: ERNICA GOSENICA Lutkovno gledališče Maribor -ponedeljek, 8. januar Subtilna predstavica nežno tke poetično zgodbo o rojstvu metulja, čudežu rojstva nasploh in o poti, včasih tudi težavni in osamljeni, ki jo mora prehoditi Ernica, ko sledi svojim sanjam, da bo neko postala čudoviti metulj. Februarsko, marčevsko in aprilsko predstavo bomo izbirali med novimi predstavami sezone, ki se je šele pričela. ♦ Duša ŠKOF Škrat Kuzma Tri zgodbe o zajcu 26 30. september 2000 SOCIALA »Bogastvo in tradicija posebnih socialnih in zdravstvenih programov zaradi specifičnih potreb gluhih in naglušnih se morata nenehno spreminjati z doslednim uresničevanjem, plemenititi pozitivne vrednote in nujno iskati nove razvojne poti«. 44 let Društva gluhih in naglušnih Pomurja ova razvojna pot je nastala iz eksperimentalno razvojno psihosocialnega projekta IZ MALEGA RASTE VELIKO, ki smo ga v lanskem letu uspešno izvedli s pomočjo MDDSZ iz Ljubljane. Glede na specifičnost dela z brezposelnimi gluhimi in naglušnimi osebami v majhni pokrajini ob reki Muri je bil projekt razdeljen na več pripravljalnih etap. Ob odličnem in strokovnem sodelovanju v povezavi z Zavodom RS za zaposlovanje Območne službe Murska Sobota, Zavodom za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, Podružnica Murska Sobota, in podjetjem DART iz Murske Sobote počasi vstopamo v sistem javnih del. Začetek leta je bil zelo ugoden z uvajanjem novih rehabilitacijskih programov oziroma pristopov za blaženje socialnih stisk brezposelnih gluhih in težje naglušnih oseb. lz tega projekta sta se razvila dva programa JD. In kaj je društvo gluhih in naglušnih? Predvsem je to društvo vseh dobro mislečih, človekoljubnih, članov in nečlanov, ki svoj prosti čas in znanje namenjajo za dobro sočloveka, bodisi gluhega ali naglušnega, otroka, mladostnika, odraslega in tudi družine kot osnovne celice, ki nosi veliko breme in skrbi za vzgojo ter osebnostno rast posameznika. Program Animatorji - ustvarjalci pri izkoristku prostega časa gluhih in naglušnih oseb je zelo dobro sprejet in že kaže lepe ustvarjalne uspehe. Pridobivanje laičnih funkcionalnih znanj, nenehni obiski v knjižnici, sprehodi po naravi so tisto področje dela, kje gluhe osebe spoznavajo svoja preostala čutila, ki jim jih je podarila mati narava. Vohajo, opazujejo, otipavajo in občutijo, da narava ima bogato zdravilno moč, ki jim daje možnost za odkrivanje že prirojenih skritih talentov. V objemu številnih svetlih barv, njihovih ročnih spretnostih nežno povezujejo in oblikujejo celoto in izražajo umetniški navdih v vseh ustvarjal- nih tehnikah. Značilni spekter osnovnih barv je, da rdeča dviguje motivacijo in pospešuje prekrvavitev, oranžna pomaga pri otrplosti in nizkih energijskih nivojih, rumena spodbuja gibalno in mentalno aktivnost, zelena pomaga blažiti in pomirjati, uravnoveša živce in čustva, modra zmanjšuje jezo in napetost, sprošča senzorne živce, vijolična močno pomirja, globoko sprošča in navdihuje. Zaposlitev smo omogočili tudi slišeči osebi, ki je po poklicu industrijski oblikovalec in že 9 let ni delala v svojem poklicu. Delo z gluho osebo ji daje motivacijo, dvig osebnostne rasti in iskanje njene že prirojene umetniške poti k ustvarjanju. Pomaga ji in daje oporo pri premagovanju komunikacijskih ovir. Mentor v programu je moja malenkost, ki skrbi, vodi, usmerja in daje navodila za dobro, kakovostno in količinsko izvajanje programa. Program poteka v društvenih prostorih in tudi na terenu. Učimo se sami, materiale in druge pripomočke dobivamo od naših članov, prijateljev, znancev. To vse pa bogati duhovno ustvarjalnost zaposlenih animatork, ki že gotove izdelke predstavljajo širši javnosti. Ce želite svojega najbližjega razveseliti, lahko potrkate na naša vrata in si izberete unikatne voščilnice. Pred vrati so praznični dnevi. Pri tem vam želimo pomagati. Novi časi zahtevajo nova znanja, v poslovnem komuniciranju in v naši kulturi. Tudi v programu javnih del, kjer vrzel zapolnjujemo v ustvarjalnih ročnih delavnicah. Ko stopite v njih, si ne morete kaj, da se ne bi vsega po malem dotikali, previdno obračali. Zato kar pohitite in si prekrasne umetnine unikatnih voščilnic priskrbite še danes. Spretne roke naših gluhih udeležencev jih skrbno rišejo, oblikujejo. Razvijajmo kulturna obdarovanja in se učimo ceniti lastni domači izdelek. Če nameravate poslati voščilnico, je pomembno, da te osebe spoznate. Najprej morate vedeti, ali je oseba dober poslovni partner, poznati njegov spol, starost, način življenja, hobije. Z novim načinom dela in z odpiranjem društva navzven se naši člani ne počutijo osamljene, občutek manjvrednosti pa se izgubi s spontanim, nenehnim dokazovanjem in pohvalami: »Uspel sem«! Vemo, da je danes pohvala vsakemu dobrodošla, predvsem pa je pomembna za njihove starše. Ustvariti ugodno pozitivno ozračje skozi prosti čas, ki omogoča estetsko izražanje preostalih čutil, spoznavanje in odkrivanje svetlih barv, je edina pot do skladnega osebnostnega razvoja, kjer se dodaja tudi kanček ljubezni, razumevanja in upanja. Le z ugodnim, prijaznim in tvornim sodelovanjem in povezovanjem staršev - društva in drugih sodelujočih v procesu njihove ponovne vključitve v varno socialno okolje, so lahko rezultati vrednotenja dokaj visoki in uspešni. Prav pomanjkanje naštetega je v današnjem času ključni vzrok za nezadovoljstvo in težave. Po drugi strani pa gre za urejanje medgeneracijskih odnosov, ki so nujno potrebni za današnji čas, s ciljem, da se še bolj povezujemo, si izmenjamo izkušnje, podelimo bogata znanja ter iščemo nove izzive oziroma rešitve za nadaljnji obstoj društva. Prepričani smo, da smo s takim načinom dela dosegli boljšo povezavo do naših uporabnikov, saj obujamo spomine na njihove rojstne dneve, obletnice itn. Najlepše zveni, ko nas pokličejo in povedo: »Hvala, da ste se spomnili na moj rojstni dan«! Z odpiranjem in odkritjem zelene veje smo veseli, da nas z odprtim srcem sprejemajo polnočutni. Njihova pomoč nam je v veliko čast in zadovoljstvo. Učimo se tudi pisati zahvale in jih pošiljamo osebam oziroma podjetjem, ki nam s pokroviteljskim prispevkom v nematerialni ali materialni obliki nesebično ter humano pomagajo. Mesec oktober je pozitiven mesec, ker nosi v sebi osebnostne lastnosti naravnih in poljskih rastlin, npr. sončnica izžareva življenje, optimizem, je preprosta, iskrena, naravna s svetlo prihodnostjo. Teden otroka in teden starejših je stkan in povezan z našimi DNEVI ODPRTIH VRAT. In prav v teh rumeno-zlatih jesenskih utrinkih in lepi naravi nam se odpira nova priložnost, da odpremo vrata učencem nižjih razredov osnovne šole 2 iz Murske Sobote in njihovim učiteljicam, ki se nam bodo pridružili od 9. oktobra do 14. oktobra 2000 vsak dan od 9.00 do 15.00 in spoznavali svet drugačnosti. Skupaj bomo ustvarjali v ročnih delavnicah in gotove izdelke predstavili širši javnosti. Tokrat bodo soboške ulice in stojnice na tradicionalnem Trezinem sejmu bogate še z našimi izdelki. Prijazne občane in občanke vljudno vabimo, da se ob naši stojnici ustavijo in si skrbno ogledajo prečudovite izdelke. Ni jih mogoče kupiti, so unikati in izražajo estetsko kreacijo naših gluhih, naglušnih in polnočutnih članov in nečlanov. Zbirali bomo le prostovoljne prispevke. V dopoldanskem času bomo imeli priložnost spoznati gluhe pantomimike, ki bodo otrokom, gluhim in naglušnim iz doma starejših Rakičan prikazali prizore iz vsakdanjega življenja. Tukaj prihajajo do izraza njihova bogata obrazna mimika in gibi celotnega telesa. Da bi vendarle naredili in povezali celoto DNEVOV ODPRTIH VRAT, smo popestrili tudi popoldanski del in pripravili Minitečaj znakovnega jezika v obsegu 10 ur, ki je namenjen županom vseh 26 občin v pokrajini ob reki Muri. Geslo Z lepim vedenjem v lepše čase je ključ do uspešnosti slehernega posameznika, kjer veljajo štiri osnovne besede: izvolite, oprostite, prosim, hvala. Na splošno velja, da nam bo v življenju precej lažje, če se naučimo s smehom, prijaznostjo in vljudnostjo odpirati vrata do drugih, saj ti drobci polepšajo naš vsakdanjik in delajo čudeže na obrazu vsakega posameznika. Pred vami je prostor, dovolite nam, da skupaj pletemo mrežo dobre volje in utrjujmo notranjo samozavest. Torej: razveselite sebe, svoje najdražje, prijatelje, znance. Pa lep dan tudi Vam, ki z veseljem prihajate in znate prisluhniti specifičnim potrebam gluhih in naglušnih v majhni pokrajini ob reki Muri! ♦ Cvetka ŠKAFAR 27 ŠPORT številka 19+ Bogat program dvoranskih tekmovanj jesenskem in zimskem obdobju zaživijo tekmovanja v športnih dvoranah. S pripravami so vsi športniki -košarkarji, rokometaši, odbojkarji in igralci malega nogometa - začeli že prej, v času od septembra pa do konca leta pa bodo potekala številna tekmovanja. Tako bomo lahko v športni dvorani Osnovne šole 1 v našem mestu spremljali tekme odbojkarjev Pomurja, ki tekmujejo v 1. slovenski ligi, tekme košarkaric Pomurja Skiny, ki tekmujejo v 1. ženski košarkarski ligi, in pa košarkarje Radneke Creativ, ki tekmujejo v 1. B. košarkarski ligi. Ob tekmah članov in članic pa bodo tudi številna tekmovanja mlajših kategorij. V športni dvorani Osnovne šole 3 v našem mestu bodo potekala tekmovanja v rokometu in malem nogometu. V članski konkurenci bodo v rokometu nastopali igralci Pomurje- Kroga Bakovec, in to v 1. b. državni rokometni ligi, igralci malega nogometa Marca Pola iz M. Sobote pa v 2. slovenski ligi - vzhod. V programu pa so tudi številne tekme mlajših kategorij Pomurje Kroga Bakovec, ŽRK Bakovec in RK Poleta. ŠPORTNA DVORANA OŠ I. M. SOBOTA PROGRAM TEKEM jesen 2000 SEPTEMBER 8.9. 16,-21. KOŠARKA TURNIR KK RADENSKA CREATIV 9.9. 9.-19. KOŠARKA TURNIR KK RADENSKA CREATIV 17.9. 10.00 KOŠARKA RADENSKA CREATIV - ELEKTRA pion. A2V 23.9. 18.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - LEK JEŽICA 24.9. KOŠARKA POMURJE SKINY - ŽKD MARIBOR 30.9. 16.00 ODBOJKA POMURJE (PRIP. TEKMA) 19.00 KOŠARKA RADENSKA CREATIV - FL0WTEX BEŽIGRAD OKTOBER 1.10. 10.00 KOŠARKA RADENSKA CREATIV - ZAGORJE pion. A2V 16.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - SAV. HOPSI ML.I.SKL V 4.10. 19.00 ODBOJKA POMURJE - TOPOLŠICA 7.10. 10.00 KOŠARKA RADENSKA CREATIV - COMET I SKL V 1 K 19.00 KOŠARKA RAD, CREATIV - KOPER 8.10. KOŠARKA POMURJE SKINY - ŠMARJE pion. SKL V. 11.10. 17.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - LEGRAND SEŽANA 19.00 ODBOJKA POMURJE - GOK IGM FUŽINAR 15.10. 10.00 KOŠARKA RADENSKA CREATIV - KELEA A pion. A2V 10.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - PIVOV. LAŠKO A ML.I.SKL V 21.10. 10.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - PDM BR. MRB I.SKL V 1 K 16.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - ODEJA MARMOR 19.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - U. OLIMPIJA ML 22.10. 16.00 KOŠARKA RAD. CREATIV PMD BRANIK MRB ML I.SKL V 28.10 09.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - ŽKK CELJE kad. 16.00 KOŠARKA POMURJE SKINY ILIRIJA 19.00 ODBOJKA POMURJE STAVBAR IGM MRB NOVEMBER 4.11. 19.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - JURIJ PLAVA L. 11.11. 09.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - ADD ILIRIJA kad. 10.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - ŽKK MARIBOR A I SKL V 1 K 18.11. 15.30 KOŠARKA POMURJE SKINY - ŽKD MARIBOR 18.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - GEPARD RADOVUICA 10.00 ODBOJKA POMURJE - KAMNIK 12.11. 16.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - ŽKK MARIBOR ML I.SKL V 18.11. 10.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - ROGLA ATRAS I SKLV 1K 25.11 09.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - ŽKD IMOS JEŽICA kad. 16.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - ŽKK CEUE 26.11. 16.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - DOMŽALE ML I.SKL V DECEMBER 2.12. 09.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - ŽKD MARIBOR kad. 10.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - KOROŠKA I SKL V 1 K 17.30 ODBOJKA POMURJE - GRANIT 20.00 KOŠARKA RAD. CREATIV - ILIRIJA 9.12. 09.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - kval. 2 kad. 16.00 KOŠARKA POMURJE SKINY - WELLS Triatlon v Murski Soboti a začetku septembra smo si imeli priložnost ogledati tako imenovano jekleno športno panogo oziroma triatlon. Soboško jezero in širša okolica Murske Sobote sta bila namreč v znamenju regionalnega vojaškega prvenstva, državnega prvenstva in mednarodnega triatlona ETU-Prestige race. Slovesni začetek otvoritev je bil 8. septembra, ko sta športnike iz Rusije, Slovaške, Italije, Francije, Češke, Belgije in Slovenije pozdravila brigadir mag. Alojz Jehart, predsednik organizacijskega odbora, in Anton Slavic, župan M. Sobote. Sobotno tekmovanje si je tudi ogledal Soren Kjar, tehnični delegat Evropske triatlonske zveze. Nad organizacijo je bil navdušen, še posebno pa nad Mursko Soboto in okolico, ki je po njegovem zelo podobna njegovi domovini Danski. Njegovi ugodni vtisi bodo prišli še kako prav, saj bo naše mesto prihodnje leto gostilo svetovno vojaško prvenstvo v triatlonu. Najhitrejši na najtežji preskušnji - kilometer in pol plavanja, štirideset kilometrov kolesarjenja in deset kilometrov teka - je bil francoski triatlonec Cederic DEANAZ, medtem ko je prvo mesto v ženski konkurenci pripadlo češki triatlonki Lenki RADOVI. Več uspehov so imeli domači tekmovalci v krajšem, šprinterskem triatlonu. V ženski konkurenci je članica Radenske Bukovčeva zasedla tretje mesto, medtem ko je štafeti iz Radencev pripadlo prvo mesto. Ekipa policijske uprave Murska Sobota si je priborila tretje mesto. V štafetnem tekmovanju slovenske vojske pa so se triatlonci iz soboškega 76. protioklepnega diviziona odrezali s tretjim mestom. Za odlično izvedbo triatlona gre pohvaliti organizatorje iz vrst športnega društva Opel MS ter Slovensko vojsko, ki je pokazala izredne organizacijske sposobnosti. ♦ Sašo FLUHER PROGRAM TEKMOVANJ V ŠPORTNI DVORANI OŠ III M. SOBOTA jesen 2000 OKTOBER 6.10. 20.30 M. NOGOMET MARCO POLO - LESKOVEC ST. 7.10. 17.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -ORMOŽ kad. 19.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. ŠMARTNO ČI. 14.10. 16.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -GORENJE ml.d. 20.10. 20.30 M. NOGOMET MARCO POLO - DRAŽA VAS 21.10. 14.00 ROKOMET ŽRK BAKOVCI - BREŽICE kad. V 15.30 ROKOMET POMURKA KROG BAK.- V.NEDEUA kad. 16.45 ROKOMET POMURKA KROG BAK. - ORMOŽ ml. 19.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK.-PREDDVOR či. 28.10 17.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -ORMOŽ ml.d. 19.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -GORIŠNICA ČI. NOVEMBER 3.11. 20.30 M. NOGOMET MARCO POLO - PUŠENCI 4.11 15.00 ROKOMET ŽRK BAKOVCI - ŽALEC kad. 16.30 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -DRAVA kad. 18.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -HRASTNIK ml. 11.11. 16.30 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -SEVNICA ml. 19.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. - ORMOŽ ČI. 18.11. 15.00 ROKOMET ŽRK BAKOVCI - PTUJ - kad. 16.30 ROKOMET POMURKA KROG BAK. - GORIŠNICA kad. 18.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. - GORIŠNICA ml. 24.11. 20.30 M. NOGOMET MARCO POLO - PUŠENCI 25.11. 17.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. - PIV.LAŠKO ml.d. 19.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. - N.GORICA ČI. DECEMBER 2.12. 16.30 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -DOBOVA ml. 8.12. 20.30 M. NOGOMET MARCO POLO - SLOV. GORICE 9.12. 17.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -PREVENT ml.d. 19.00 ROKOMET POMURKA KROG BAK. -RADEČE ČI. 28 30. september 2000 ŠPORT Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS št. 22/98): JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 2001 1. Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti mestne občine Murska Sobota razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa v mestni občini Murska Sobota za leto 2001. Sofinancirani bodo programi: • šport predšolske, osnovnošolske in srednješolske mladine • šport v društvih in klubih: - šport mladih - redna splošna vadba - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport), - športno-rekreativna dejavnost odraslih, - kakovostni šport in vrhunski šport, - kategorizirani športniki, • šport invalidov, • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, • najemnina športnih objektov, • športne prireditve, • založništvo, • investicijsko vzdrževanje in investicije. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje: • imajo sedež in delujejo na območju mestne občine Murska Sobota, • predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto, • da imajo redno dejavnost za katero so registrirani vsaj dve leti. Izvajalci prikažejo svoje pogoje na posebnih obrazcih. 3. Rok za prijavo je 20. december 2000 na naslov: Mestna občina Murska Sobota oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Kardoševa 2 9000 Murska Sobota. (Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi Murska Sobota, Mladinska 3, tel.: 5371960) 4. Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v mestni občini Murska Sobota (UL RS št. 51/2000. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. Mestna občina Murska Sobota oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti 29 številka 19 Starodobniki - potujoči muzej na dveh in štirih kolesih iz treh dežel v Murski Soboti, ki je bila tega poletnega dne na ploščadi pri avtobusni postaji okrašena z zastavami držav sodelujočih. 30 30. september 2000 FOTOREPORTAŽA EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA TUDI V MURSKI SOBOTI 22. septembra je potekala v Murski Soboti akcija pod geslom V mesto brez avtomobila. V ta namen je bilo med 5. in 19. uro zaprto ožje središče mesta, Lendavska, Gregorčičeva, Slomškova ter Kocljeva ulica. Mestna občina Murska Sobota se je letos prvič vključila v ta projekt, ki poteka že v 11 državah, članicah Evropske unije. Glavni namen dne je opozoriti meščane na težave, povezane z vedno večjo uporabo motornih vozil kot prevoznih sredstev, predvsem pa na onesnaževanje zraka, hrup, pomanjkanje parkirnih mest ter nepravilno parkiranje. Jeklene konjičke so tokrat zamenjali pravi. Ta dan je tudi vlakec po mestnem središču vozil navdušene malčke. Lepo bi bilo, če bi bilo tako vsak dan. Tudi kolesarji prispevajo k prijaznejšemu »potovanju« po mestu, pa čeprav na enem kolesu. Prava atrakcija so bile vožnje s kočijo po središču mesta. Svoj prispevek k prijaznejšemu življenju v mestu so prispevali tudi prvošolčki z vožnjo na spet obujenih skirojih. MERCATORJEV PRVI JUBILEJ V MURSKI SOBOTI Minilo je leto, kar imamo v Murski Soboti na Plesah 1 »najboljšega soseda«. Mercatorjev center Murska Sobota, ki je nadomestil center Marka Slaviča, se je v tem letu očitno obnesel, saj so vodilni v družbi Mercator SVS, d.d., Ptuj, ki pokriva tržno območje severovzhodne Slovenije, zadovoljni. Na fotografiji so direktor družbe in predsednik uprave Mercatorja Stanislav BRODNIK, ob njem pa člana uprave Marjana OLSTRAK in Stanko GORJUP. »PROVIZORIJ« OB ULICI STANETA ROZMANA NI VEČ O tem, da v mestno središče ne sodi, smo pisali v 16. številki Soboških novin, v 19. pa objavljamo fotografijo neposredno po njegovi rušitvi. Če bo garažna hiša namesto ob Kocljevi stala ob tej mestni ulici, še ne vemo, obljubljamo pa, da vas bomo v občinskem glasilu sproti obveščali, kaj bo na nekoč za četrto soboško osemletko rezerviranem prostoru na križišču z Gregoričičevo ulico. 31 V S L I K I I N B E S E D I MURINE BLAGOVNE ZNAMKE ZA JESEN IN ZIMO 2000/2001 Klasični Basic, udobni Vikend in modni Design so kolekcije blagovne- znamke Mure, ki bodo krojile podobo hladnih dni, čeprav modni trendi za prihodnjo jesen in zimo brišejo razlike med kolekcijami in jih kombinirajo. Kako, si lahko ogledate na fotografijah blagovnih znamk, Le Ona, ki so jo oblikovale Darja KERČMAR, Zvezdana SEREC in Tatjana KALAMAR, Carniolus Slavice RAUTER in uvodoma omenjene kolekcije MURA Andreje BELE, Katje ČELIČ, Zdenke ŠČANČAR, Sonje ŠTERMAN in Štefke VARGA. MURA V tej blagovni znamki so modni tokovi za letošnjo jesen in zimo posebej upoštevani. Med barvami prednjači bela, veliko je pastelov, sive in črne ter temne barve jagod. Smelejše so tudi barve za moške, saj je med njimi olivna z rdečkasto in temno modra z lila barvo. KROJI IN MODELI so funkcionalni, sledijo ženski liniji telesa, pa tudi ležerni so in ne predimenzionirani. DETAJLI so zadrge in vrvice pri hlačah, snemljive podloge pri moških plaščih in kolekcije za ženske, krzno in pliš pri obrobah, zapenjanje z (majhnimi) gumbi je tudi skrito, pasovi tanki, podloge kontrastne. Klasični kostim so zamenjali novi z jopami, ki mehko poudarjajo linijo telesa, dvodelnimi kompleti, ki so pogosto brezrokavni, in dolgimi jopami. KRILA so v treh dolžinah: okoli kolena, midi ali maksi in vedno mehko padajo. HLAČE so ravne, PLAŠČI dolgi in topli, blejzerji pa kratki in udobni. TKANINE so volnene in mehke, različnih vezav, volneni velurji, bukleji, pletiva, tvidi, prava in umetna krzna, žamet, svila ter prosojne reliefne tkanine iz umetnih vlaken ter v kombinaciji raz- ličnih struktur. LE ONA Je uveljavljena blagovna znamka oblačil za žensko, ki združuje klasično z modernim, lepo s praktičnim in elegantno s samosvojim. Za žensko, ki ceni prefinjenost in kakovost ter se oblači za delovni dan, potovanja in posebne priložnosti. KOLEKCIJA JESEN-ZIMA JE ŽENSTVENA in v modro zelenih in pastelnih kombinacijah s toplo oranžno, bež, lila in zeleno v kombinaciji z olivno in temno modro, bordo ter črno barvo. CARNIOLUS Je uveljavljena blagovna znamka oblačil za moškega, ki išče sproščenost in hkrati elegantno udobje, prepoznavna pa je po kakovosti in stilu, ki je tokrat ležeren. To se kaže v barvah, kjer črna izriva sivo, modra je obarvana z zeleno v petrolejsko, pasteli so nedoločeni, modna pa opečnato rdeča barva. SUKNJIČI so ožji in tanjši, zapenjanje visoko, HLAČE ravne, PLAŠČI podloženi in nepodloženi, SRAJCE z večjimi ovratniki in vse vedno iz mehkih tkanin in pletiv: volne, naravnega streča, flanele, kašmirja; rustikalne tkanine kot tvidi, bukleji. STILI so mešani, KRAVATE pa so k obleki iz volne bombažne, drzne kombinacije grobih in finih tkanin. MURINIH 75 LET Čeprav ima Mura z nekaj manj kot šest tisoč zaposlenih letos prvič izgubo v poslovanju in so v tem največjem pomurskem kolektivu napovedana kadrovska čiščenja, so v njej zaposleni in upokojenci izrekli svojo pripadnost konfekcijskemu in tekstilnemu gigantu z množično udeležbo na jubilejni slovesnosti v Rakičanu. Na letališču se v topli septembrski soboti niso zbrali le prejemniki Murinih zlatnikov za četrt stoletja dela, ki jih je bilo 206, in prejemniki zlatih znakov za kakovost, ampak vsi, ki v pokrajini ob reki Muri živijo od tovarne Mura. V zadnjem času sicer slabše kot prej in ni naključje, da se je v svojem slavnostnem nagovoru, v katerem je posegel tudi v daljno leto 1925, predsednik uprave Božo Kuharič najprej zahvalil delavkam in delavcem ter jim čestital ob jubileju. Spomnil pa tudi na šestdeseta in sedemdeseta ter preostala leta razcveta nekdanje tovarne perila in oblačil, od katerih je zdaj poudarek na slednjih. Čeprav so ženske modne smernice zahtevne in so se morali v proizvodnji prilagajati tudi novim materialom, kratkoročno pričakujejo postopno izboljšanje rezultatov poslovanja že v jubilejnem letu, kakor tudi uresničitev svojega dolgoročnega razvojnega načrta, pri katerem pričakujejo tudi državno pomoč in ne odiranje izvoznikov. Mura ima doma in na tujem 35 franšiznih trgovin. Te dni je njeno podjetje Mura Zagreb v hrvaški prestolnici odprlo 700 kvadratnih metrov velik prodajni in distribucijski center, vreden 350 milijonov tolarjev. Tovarniško prodajalno v Murski Soboti pa so v letošnjem poletju temeljito prenovili za 55 milijonov tolarjev in je od 12. septembra ponovno odprta: tako za zaposlene in njihove svojce ter druge kupce. Vrata Mure pa so po zagotovilu njenega prvega moža odprta tudi za mlade strokovnjake, ki jih potrebujejo - poleg pridnih rok v pretežno ženskem kolektivu. bb