GOSPODARSTVO NA OZEMLJU DANAŠNJE SLOVENIJE V ZGODNJI ANTIKI IVA M IKL-CURK Zavod za spomeniško varstvo SR S, Ljubljana D osedanja proučevanja antike n a naših tleh so n abrala tu d i vrsto ugo­ tovitev o gospodarskem življenju. Te ugotovitve so proučevalci zbirali včasih nam erno, včasih pa so le rezultat proučevanja s povsem drugim i cilji. N ašega dosedanjega zn an ja o gospodarstvu zgodnje antike p ri nas v celoti ni zbralo še nobeno strokovno delo , 1 pa tu d i naše izvajanje m ore b iti seveda le skica, ki naj opozori tu d i na neraziskana področja .1 2 Živinoreja Kot nam kaže analizirano osteološko in drugo arheološko gradivo, so bile v antiki dom ače p ri nas nekako iste živalske vrste kot danes .3 Dokazno gradivo v veliki m eri n i točno datirano, a dom nevamo, da podatki, ki jih imamo, enako veljajo za zgodnjo kot za pozno antiko; v razvoju te panoge gospodarstva nekaj stoletij verjetno ne pom eni mnogo. Seveda pa m oram o seči še po drugih v irih, d a bi si m ogli u stv a riti vsaj delno podobo o tem, k atera živalska v rsta je prevladovala, ali o tem , kakšno m esto je v go- 1 Stanje je p rik az al'P . Petru, N ekateri problem i provincialno rim ske arhe­ ologije v Sloveniji. AV 15-16, 1964-65 (1966) 65— 107. 2 Za proučevanje gospodarskega življenja uporabljam o iste vire kot za pro­ učevanje vseh drugih oblik antičnega življenja. U porabljati moramo včasih zelo bežne navedbe antičnih avtorjev, podatke napisnega in drugega arheološkega gradiva. Za dokončno izrabo domačega arheološkega gradiva ni popolnih k ata­ logov. Zelo pogrešam o tudi tehničnih analiz. L e-te so objavljene le za nekaj prim erov in niti pri novih izkopavanjih še niso postale pravilo zaradi velikih stroškov in drugih ovir. 3 Analizirane kosti: konj (W. Schmid, Emona. Jahrbuch fü r A ltertum skunde 7 , 1 9 1 3 [poslej Emona], 1 6 6 ; A. M üllner, Argo 2 , 1 8 9 3 , 1 6 7 ) — osel (W. Schmid, Emona, ibid, in 1 0 1 ) — govedo (W. Schmid, Emona, 1 6 1 in 1 0 6 ) - — verjetno kokošje jajčne lupine (W. Schmid, Emona, 9 3 ) — kokošje in druge ptičje kosti (v gi'obovih na H ajdini v Ptuju, inventarna knjiga Ioanneum a v Gradcu). — Odtisi nog živali na antični opeki: pes (I. Miki, AV 1 5 - 1 6 , 1 9 6 4 - 6 5 [1 9 6 5 ] 2 6 5 ). — Obloga groba — svinja (A. M üllner, Argo 1 , 1 8 9 2 , 3 1 ). — Drugo arheološko gradivo: okovi (W. Schmid, 'Emona, 1 5 2 ; muzej P tuj inv. št. 2 4 6 0 , 2 4 6 2 , 2 4 5 7 , 2 4 6 3 ). — Žvale (muzej Ptuj, inv. št. 2 4 4 6 , 2 4 4 8 ) — ostroge (W. Schmid, Emona, 1 3 9 ) — podkve (A. M üllner, Argo 2, 1 8 9 3 , 1 6 7 ; A. Valič, AV 7 1 9 5 6 , 4 4 4 ss; m u z ej'P tu j inv. št. 2 4 3 7 —2 4 4 1 ) — kravji zvonci (muzej P tu j inv. št. 8 5 4 , 1 6 0 6 , 1 6 0 7 , 1 6 8 1 —1 6 8 4 ; Narodni muzej L jub­ ljana iz najdišč Polhov Gradec, Drnovo, Emona, Vrhnika, Čepna, B abna gorica; A. Valič, V arstvo spom enikov 1 1 , 1 9 6 6 [1 9 6 7 ] 1 1 6 ; GMDS 1 8 , 1 9 3 7 , 2 6 ) — škarje za striženje ovac (I. Miki, V arstvo spomenikov 8 , 1 9 6 0 - 6 1 [1 9 6 3 ] 2 3 5 ) — glavnik za česanje volne (muzej P tuj, inv. št. 2 5 0 8 ). spodarskem živ ljenju zavzem ala živinoreja nasploh. A ntični pisani v iri kot proizvode naših k ra je v navajajo živino, m esne in m lečne izdelke .4 Osteološko gradivo in posam ezno orodje v zvezi z živinorejo, ki ga najdem o skoraj v vseh antičnih najdiščih, priča o važnem m estu, ki ga je zavzem ala živi­ noreja v gospodarskem življenju, saj so dajale domače živali važne izdelke za prehrano in obleko , 5 6 pom em bne so bile tudi za transport.® V nekaterih delih Slovenije je bila živinoreja mnogo važnejša kot drugje, to nam govori že oblikovanost p o k rajin e pa tu d i razm eščenost naselij.7 Ce hočemo obenem govoriti tu d i o lovstvu in ribištvu, takoj lahko ugotovimo, da je analiziranega še m anj osteološkega gradiva, a po tistem, ki je, vidimo, da je bila divjad zastopana z več vrstam i kot dom ače živali.8 Tudi pisani v iri om enjajo nekaj v rs t . 9 Obstoj ribištva dokazuje drugo arheološko gradivo . 10 1 1 P oljedelstvo Naši m uzeji h ran ijo nekaj rim skega poljedelskega orodja, čeprav ga ni ravno m nogo . 11 V naših k rajih so zabeležili tu d i nekaj podatkov o najdbah 4 Verg. Georg. VI, 474 ss; Plin. n. h. VIII, 179, XI, 207; Strab. IV, 208, V, 1. 8; Plin. n. h. VIII, 214, 217,: 132; M artial. VIII, 287, 288; E. Polaschek, Noricum, RE XVIII, 1936, 1042. 5 O volnarstvu pri nas omogočajo sklepe tudi še neproučene svinčene plošči­ ce iz Siscije (A. Mócsy, Pannonia, i RE suppi. IX, 1962, 671). 6 K onje so redili npr. tudi za potrebe vojske kar v naših krajih, k a r moremo sklepati že na podlagi opisov predrim skega časa (Strab. IV, 1, 8) ali epigrafskega gradiva, ki dokazuje konja — vojaško žival (V. Hoffiller, B. Saria, A ntike In­ schriften aus Jugoslavien I. Zagreb [1938] [poslej AIJ], 380; CIL III 4061 ali A IJ 381; CIL III 10879). 7 Težko je dom nevati, da je prebivalstvo višinskih naselij, kot Ajdovega Gradca (A. Morlot, Jahrbuch d. Geol. R eichsanstalt 1, 1850, 199 ss; S. Gabrovec, AV 17 1966 [1967] 243 ss; A. Rjazancev, Zelezar 5, 1963, 43 ss in 4, 1962, 41 ss), Poštele (W. Schmid, M itt. Prähist. Kommi. Wien 2, 1915, 232—266), gradišča nad Bašljem (R. Ložar, GMDS 20, 1939, 200), N jivic nad Begunjam i (A. Valič, Varstvo spomenikov 8, 1960-61 [1962] 229), gradišča nad Slavino (M. Urleb, AV 8, 1957, 150) ali K rižne gore (M. Urleb, referat na antičnem kolokviju v Celju) preživljalo poljedelstvo, pa četudi te točke niso bile vse stalno naseljene. Ob tem se že dolgo pojavlja m isel o planšarstvu na današnjem Gorenjskem. K ot dokaze z naših tal naj navedem o antične najdbe v višinah (P. Petru, AV 9-10, 1958-59 [1960] 22), domnevo, da je im e tam ar predslovensko in dejstvo, da so rabile h rano železarske postojanke na G orenjskem , ki so po navadi na mestih, neprim ernih za polje­ delstvo. Vse to nam res dopušča dom nevati planšarstvo. M orda smemo tu d i v tipu vil ru.stik, ki se v P anoniji v velikem številu pojavlja sicer šele v 3.—4. stoletju (E. Thomas, Röm ische Villen in Pannonien. Budapest [1965] 363 s in 257), a ga mi poznamo npr. v R odinah z najdbam i iz 2. stoletja (A. Valič, AV 15-16, 1964-65 [1965] 321 s; isti, V arstvo spomenikov 7, 1958-59 [1960] 339 in 8 1960-61 [1962] 229), to je tipu, kjer zavzem ajo v obzidanem arealu stavbe razm erom a m ajhno po­ vršino, videti, da so im ela antična gospodarstva tudi precej živine, ki se je mogla ob nevarnosti zateči na prostor ob hišah. 8 A nalizirane kosti volka, srne, bobra in zajca: I. Rakovec v Zgodovini Ljubljane I. L ju b ljan a (1955) 70. 9 Plin. n. h. V III, 214, 217, 132; S trab. IV, 208. 1 0 Bronasti trn k i (muzej Ptuj, inv. št. 1770, 3257) — železni trizob: iz zadnje predrim ske dobe (F. Starè, AV 4, 1955, 99) — številne najdbe školjk in polžev (muzej P tuj, inv. št. 1579; od teh jih sodi gotovo vsaj nekaj k favni naših krajev). 1 1 R ala plugov (S. Gabrovec, Slovenski etnograf 8, 1955, 23 ss; z analogijam i v Ogleju, F. Anelli, Aquileia nostra 20, 1949, 10—11, in Čedadu, razstavna zbirka žita v antični k u ltu rn i plasti: pšenice, rži, ječm ena in prosa * 12 te r čičerike, druge k u ltu rn e rastlin e . 13 V erjetno nikdar, tu d i če uporabim o druge vire, ne bomo vedeli za vse v rste v rtn in in poljskih pridelkov, k i so jih pride­ lovali, ne bomo popolno poznali delovnih postopkov, ker Slovenija ne pozna ugodnih in obsežnih kom pleksov najdb, kot npr. južna istrska obala, zelo težko pa tu d i zajam em o celotni pom en poljedelstva za naše kraje. V endar pa vemo, da so iz naših k rajev nekaj poljskih pridelkov izvažali, 14 poznamo nekaj opisov žetve , 15 rek o n stru irati si m orem o pom en vinogradništva za istrski del in za n o tra n je predele . 16 Vemo tu d i nekaj o zem ljiški posesti. 17 Vse to prikazuje poljedelstvo kot eno glavnih gospodarskih panog v življe­ n ju naših k rajev in to p o trju jejo tudi podatki, da nam m arsikatera odkopana stavba dopušča sklepati, da je lastnik živel od poljedelstva , 18 pa tu d i mnogo gostejšo poselitev m orem o zasledovati po pred elih Slovenije, ki so za polje­ delstvo ugodni. 19 Slovensko Prim orje je posebej zanimivo, zanj m orem o kot za južnejše dele Istre dom nevati, da je imelo aktivna znanstveno in k ap ita­ listično organizirana veleposestva, k je r so pridelovali žito, olje in vino . 20 T udi skrom ni podatki o p reh ran i prebivalstva pričajo o važni vlogi poljskih pridelkov, predvsem ž it .21 O v rtn arstv u govore zelo skrom ni podatki.22 Malo muzeja) — lopate, kopače (muzej Ptuj, inv. št. 2436, 2429, 2857) — srpi in kose (F. Starè, A V 4, 1955, 99) — krivci (P. Petru, AV 9-10, 1958-59 [1960] 133 ss). 1 2 V. Skrabar, Jah rb . d. Zentralkom m . 2, 1904, 207 (gradivo je bilo analizirano v laboratoriju m uzeja v M ainzu [M. Hopf], d atira pa v 3.—4. stol.); W. Schmid, Emona, 159—160; E. H offm ann, CZN 33, 1938, 33; J. Korošec, Predjam a. Razprave SAZU 4/1, 1956, 9. 1 3 W. Schmid, Emona, 156. 1 4 Plinij (Plin. n. h. XX, 17, 43—44) navaja kot izvozno blago iz naših krajev saliunca (A. Mócsy, Pannonia, RE suppi. VII, 1962, 668; E. Polaschek, Noricum, RE XVIII 1936, 1044), pozna antika pa pozna celo Panonijo kot dobavitelja žita za Rim (R. Rostovzeff, Frum entum , RE VII, 1912, 150). 1 5 Amm. Marc. XXIX, 6, 6. 1 6 Cassius Dio govori v 3. stol. o kislem panonskem vinu (Cas. Dio XLIX, 36). 2 e po tem, kot posredno Domitianovi prepovedi, saditi žlahtne vinske trte po provincah (Suet. Domit. 7), moremo dom nevati obstoj vinogradništva v naših krajih pred Probovo reform o in po njej (Hist. Aug. Prob. 188). Tudi epigrafski viri omogočajo sklepe o vinogradništvu v notranjosti dežele (AlJ 188; M, Abramič, CZN 28, 1933, 124 ss). 1 7 CIL H I 4057. Tu je om enjena missio ag raria veterana leg. II. Adiu. 1 8 W. Schmid, Emona, 96. 1 9 Slovenske gorice, Dolenjska, glej Varstvo spomenikov 7-10. 2 0 Ugotovljene vile in naselja so v ugodnih dolinah (Varstvo spom enikov 7, 1958-59 [1960] 331; 8, 1960-61 [1962] 251, 243. 241; 9, 1962-64 [1965] 178, 193; V. Sribar, AV 9-10, 1958-59 [1961] 271 ; Plin. n. h. XV, 6; R. Rostovzeff, G esellschaft und W irtschaft im röm ischen Kaiserreich I, Leipzig [1929] 219). Istra pa je bila tudi še za Justinijana pokrajina, kjer je bilo moč založiti vojsko z- živežem (M. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev. L jubljana ri902] 23, odi. 31). Am fore iz istrskih delavnic so im portirali proti severu in vzhodu (CIL III najdišča žiga LAEK. BASSI po indeksu; A. Gnirs, Jahresh. d. österr. Arch. Instit. [poslej JOeAI] 13, 1910, 97 ss in 14, 1911, 38; isti, Jahrb. f. A ltertum . 2, 1908, 124; A. Degrassi, Atti e memorie 4, 1956, 104—112). 2 1 V antični kulturni plasti so v vseh najdiščih npr. zelo številne m elnice pa tudi žrm lje (prim. inventar m uzejev v P tuju, Ljubljani). Napis PANE VINV RADIČ PAVPERIS CENA (O. Fischbach, Römische Lam pen von Poetovio. MHVSt 44, 1894, 35). 2 2 Na prostih površinah ob stavbah najdem o včasih sledove ureditve zem lji­ šča (I. Miki, AV 15-16, 1964-65 [1965] 262), poznamo pa tudi posvetila Priapu (R. Bratanič, AV 5, 1964, 364 s). govorimo lahko tu d i o gozdarstvu. Gotovo je bil gozd važno bogastvo naših krajev, k i so zanj znali tudi organizirano skrbeti, saj je bila dežela gozd­ n ata .23 H koncu naj omenimo, da m orem o sklepati po podatkih, ki so nam na voljo, da je n a večini slovenskega ozem lja, zlasti v notranjosti, prevla­ dovala m ala zem ljiška posest.24 O brt Se bolj kot p ri drugih gospodarskih panogah smo p ri tem , ko govorimo o obrti, navezani n a ostaline tv arn e k u ltu re. M aloštevilni epigrafski podatki sicer p o trjujejo obstoj nekaj o b rti ,25 navedbe v pisanih virih p a omogočajo sklep, da so bile nek atere obrtne panoge razvite do take m ere, da so njih izdelki zbudili pozornost po im periju in bili na trg u jasno opredeljena v rsta . 26 N eposredni arheološki v iri p a so ostaline delavnic in značilnosti posam eznih izdelovalnih krogov v m aterialn i kulturi. Iz zgodnje antike tako poznamo sledove kovačnic , 27 drugih ko v in arsk ih ,28 stek larsk ih , 29 lončarskih 30 3 1 3 2 in kam noseških delavnic . 81 Iz m aterialn e k u ltu re razbiram o obstoj tehle obrti: Živahno stavbar­ stvo izpričuje s to panogo povezano vrsto obrti. Rimsko stavbarstvo je v naše k ra je prineslo 82 razvite zidarske tehnike, stensko slikarstvo, štuka- 2 3 A ppian 111. 14; Plin. n. h. III, 148. Skrb za gozdove pa bi mogel posredno tudi za zgodnjo antiko izpričevati napis iz Ajdovščine (Inscriptiones Italiae X/4, Roma 1951, 340), ki govori o državnih gozdovih. 2 4 Za to priča m ajhno število veleposestnikov (A. Mócsy, Pannonia, RE, 713; isti, Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den M arkom annenkriegen. Budapest [1959] 39, 159) in sužnjev (E. Kornem ann, B auernstand, RE IV, 1924, 107; E. Tho­ mas, Villen, 380, 382), pa tudi tipi podeželskih stavb pri nas govore za to, pa naj so to stavbe pri gom ilnih grobiščih dom ačinov ali preproste lesene stavbe (Var­ stvo spomenikov 7, 1958-59 [1960] 302 in 8, 1960-61 [1962] 244). 2 5 A IJ 367; CIL III 3834; A IJ 364, 209, 127, 179; prim erjaj pa m nenje E. K ornem ann, Collegium, RE IV, 1901, 394. Upodobitve orodja: A IJ 137; V. Kolšek, AV 7, 1956, 403. 2 6 M artial. V ili, 287, 288 ali Edictum Diocletiani De pretiis; CIL III 3, str. 1943, 1921. 2 7 U laka: W. Schmid, GMDS 18, 1937, 17, 156 ss — G am eljne: A. Milliner, Emona. L jubljana (1879) 86 ss; CIL III 3839 — Ajdovski Gradec: glej opombo 7 — Emona: W. Schmid, Emona, 103, 108, 145 itd. — Ločica: V. T. Kolšek, Celjski zbornik 4, 1958, 181. Žaga (muzej Ptuj, inv. št. 2445) — sveder (muzej P tuj, inv. št. 2567, 2568). 2 3 B ronasta žlindra (muzej P tuj, depo; Varstvo spom enikov 9, 1965 [1966] 195). Nedokončane fibule so bile najdene v Celju (za ta podatek se zahvaljujem kustosu V. Kolšek), pa tudi v L jubljani (W. Schmid, Emona, 106, 144, 103). Razna kladiva (muzej P tu j, inv. št. 2426, 2443, 2424, 2427). 2 9 W. Schmid, Emona, 108; kosi žlindre v depoju ptujskega m uzeja. 3 0 A. Smodič, AV 9-10, 1958-59 (1960) 39 ss; T. Knez, P. Petru, A. Uršič, AV 17, 1966 (1967) 469 ss; J. Klem enc v Zgodovini Ljubljane I, 1955, 352. 3 1 B. Perc, AV 2, 1951, 231; I. Miki, AV 11-12, 1960-61 (1962) 157, nedodelani kam noseški izdelki. 3 2 Zal poznamo še prem alo stavb dom ačega prebivalstva iz zadnjega pred- rim skega časa, ven d ar nam je jasno, da je stavbarstvo naselij, ki žive še iz prazgodovine, bistveno različno od čisto rim skih m est (tako U laka: W. Schmid, GMDS 1 . c. — Poštela: isti MKP 1 . c. — Form in: Varstvo spom enikov 9, 1962-64 [1965] 173 — v n asprotju z Emono: W. Schmid, Emona 1. c. — Poetovi jem : M. Abramič, Poetovio, W ien—Ptuj [1925]; V. Šmid, CZN 30, 1935, 129 ss; Varstvo spomenikov 9, 1962-64 [1965] 195. — N eviodunum : T. Knez, P. P etru, S. Skaler. Neviodunum. Novo m esto [1961] — Celeio: V. Kolšek, Celjski zbornik 5, 1959, 230; terstvo itd. Že iz dejstva, da se te tehnike pojavijo z Rim ljani, si m oram o razlagati, da so p rv i izvajalci takih del o b rtn ik i iz Italije, a iz velikega obsega del, m odulacij v tlorisih , 33 krogov žigov opekarn 34 itd. m oram o jasno razum eti, da se je v k ratk em času razvila v rsta delavnic in izobrazila v rsta m ojstrov tudi na naših tleh. Tudi kam noseška obrt je p rišla v naše k raje z R im ljani z navado p o stav ljan ja nagrobnikov in posvetil, ki prej niso bila znana. O tej obrti bo brez dvom a več govora v delu, ki obravnava um etno obrt, tu naj jo le om enim o in z njo tudi dejstvo, da ločimo oblikovno in stilistično več skupin grad iv a , 35 3 6 ki jasno govori za posam ezne delavnice. Tesarske delavnice o p redeljuje arheološko dokazana rab a lesa v stav b ar­ stvu .38 K ovinarske delavnice dokazujejo tu d i m očna skupina bronastega okrasja noriško-panonske noše .37 Za zgodnjo antiko m orem o po analogijah iz pozne antike dom nevati zlatarske delavnice p ri nas .38 Za obstoj ; stek lar­ stva pa govori v ečk rat zapažena specifičnost steklarskih izdelkov em on­ skega okoliša .39 V sekakor pa bo m orala o tej obsežni, pom em bni in zanim ivi panogi naša stroka še govoriti. Iz m aterialnih ostalin m orem o poleg opekarn zajeti tud i druge lončarske delavnice .40 Podrobnosti bo še posredovalo n a­ d aljnje raziskovanje, znanje o nekaterih o b rtih pa je brez dvom a skupaj z m aterialom , ki razpada, izgubljeno za vedno. Množina gradiva nekaj opekarn, lončarskih delavnic, mogoče nekaj steklarskih in kovinarskih delavnic govori za možnost obstoja nekaj večjih industrij, ki zanje vem o, da jih je antika poznala , 41 sicer pa je o b rt cvetela po m anjših delavnicah, delavnicah m ojstra in nekaj delavcev, kolikor vidim o po ohranjenem gradivu. J. Klemenc, Celjski zbornik 3, 1957, 1 ss. — ali N auportom : W. Schmid, Das loanneum 6, 1943, tloris). 3 8 W. Schmid, JO eA I 19—29, 1916, 164. 3 4 J. Szilägyi, Inscriptiones tegularum pannonicarum . Diss. Pann. II, 1, 1933, katalog. 3 5 Okolica Celja (J. Klemenc, Rimske izkopanine v Šem petru. Ljubljana [1961] 24) ali L jubljane (AIJ 140—146 in 185, 186) ali P tuja (E. Diez, JOeAI 38. 1948, 151—174; A. Mócsy, Folia arch. 16, 1963, 43—48; A. Schober, D ie römischen G rabstein aus Noricum und Pannonien. W ien [1923]). Sicer še M. Gorenc (refe­ ra t na antičnem kolokviju v Celju) ali W. Schleierm acher (Germ ania 38, 1940, 377 ss). 3 6 Varstvo spomenikov 7, 1958-59 (1960) 302; B. Saria v J. Klemenc, B. Saria, Archaelogische K arte von Jugoslavien, Blatt P tuj. Zagreb (1936) 30. 3 7 J. Garbsch, Die norisch-pannonische F rauentracht im 1. und 2. Jah rh u n ­ dert. M ünchner B eiträge zur U r-und Frühgeschichte 11, 1965, 124. 3 8 W. Schmid, Emona, 103; S. Petru, D olenjski zbornik 1, 1961, 223 ss. 3 9 p Frem ersdorf, Festschrift fü r A. Oxe. D arm stadt (1938) 120. 4 0 Lončarsko gradivo je med arheološkim i najdbam i najštevilnejše. Krhko blago je imelo razm erom a kratko življenjsko dobo in ga za velike potrebe vsak­ danjosti ni bilo vsega moč uvažati od daleč, pa tudi razm erom a preprosta proiz­ vodnja, predrim ske tradicije, vse to so bili pogoji za izdelavo v vsakem malo večjem središču. E. Bonis, Die kaiserzeitliche K eram ik von Pannonien I. Diss. Pann. II, 20, 1942, 37; I. M ikl-Curk, T erra sigillata iz dolenjskih grobišč. Razprave SAZU, v tisku; Bonis, Folia arch. 14, 1961, 23 ss; A. Oxe, 7. Ber. RGK 1912, 7 s; I. M ikl-Curk, T erra sigillata iz Poetovija, neobjavljena disertacija; ista, Acta RCRF 8, v tisku. 4 1 Npr. te rra sigillata (H. Comfort, T erra sigillata, RE suppi. VII, 1940, 1295 ss) ali trgovina nasploh (R. Egger, Jahrbuch des V orarlberger Landesm useum svereins 1966, 172 ss) R udarstvo P roučevanje antičnega ru d arstv a je m orda od vseh obravnavanih panog antičnega gospodarstva najbolj povezano z rezultati proučevanj d ru g ih strok. Analize iz zadnjega časa 42 opozarjajo, da je pred nam i še m nogo ,dela. Po najdbah iz gorenjskega kota 43 m oram o dom nevati del produkcije no­ riškega železa44 4 5 n a tleh, k jer se je živahno razvijalo železarstvo v srednjem veku in pozneje n a obsežnih nahajališčih bobovca .43 Po analizah svinca iz Šem petra in rovih v Škovcu pri M okronogu 46 vidimo, da so pridobivali druge rude v m alih ru d n ik ih po deželi, podobno kot so tud i pozneje kopali b a r­ vaste ru d e .47 Vemo tu d i za kopanje prem oga . 48 Na m noga v p rašan ja bo mo­ ralo odgovoriti še terensko raziskovalno delo. O m eniti m oram o zanimivo poglavje o kam nolom ih. N ekateri so dokazani na te re n u .49 N ekaj podatkov pa dajejo le delom a opravljene analize lapidarijskega g rad iv a . 50 U gotavlja­ mo po m nožini znanega m ateriala, da so bili v naših k ra jih daleč n a j­ m očnejši kam nolom i na Pohorju, ki so m orali delati v en d ar tu d i že v 1. stol.51 Obseg obratov je m oral biti tem u prim eren, dom nevajo celo , 52 da so pozneje m anjši vojaški oddelki vzdrževali red v kam nolom ih. Iz tega bi izhajalo, da so bili tu d i veliki kam nolom i last fiskusa enako kot kovinski rudniki večjega obsega .53 To dom nevo m orda p o trju je okoliščina, da tudi legijski tabor Poetovio v večji m eri u p o rab lja pohorski m arm o r .54 O last­ niških odnosih v p rav ih rudnikih tu d i o naših k ra jih govore dragoceni pisani viri, ki n av ajajo , da so bili ru d n ik i fiskalna la st .55 4 2 Delo Železarskega m uzeja Jesenice, analiza svinca iz Šem petra (P. Petru, AV 15-16, 1964-65 [1965] 78). 4 3 S. Gabrovec, AV 17, 1966 (1967) 243 ss; A. M üllner, Eisen in K rain. Argo 4, 1895 do 9, 1901 v nadaljevanjih; A. Rjazancev, Zelezar 5, 1960, 54 ss. 4 4 Plin. n. h. XXXIV, 41; J. Sašel, Živa antika 10, 1960, 201 ss. 4 5 A. M üllner, glej opombo 43. 4 6 P. Petru, AV 15-16, 1964-65 (1965) 78; F. Arneth, Archeologische Analecten 1851, 8. 4 7 A. M üllner, Argo 10, 1903, 1 ss. 4 8 P. Petru, AV 15-16, 1964-65 (1965) 78. 4 9 J. Klemenc, AV 4, 1953, 227; B. Saria, CZN 30, 1935, 62; W. Schmid, Emona, 89. 5 0 Poznamo uvoženi m arm or (AIJ 166, 176; Inscriptiones Italiae X/4, 336; E. Diez, Archäologischer Anzeiger 1953, 53, 105—198), pohorski m arm or (J. Klemenc, Rimske izkopanine v Šem petru; A IJ 42, verjetno 45—62, 89—92, 95, 100, 101, 103, 114, 120, 203, 272, 377 in še mnogo drugih, ki niso opredeljeni), podpeški kam en (AIJ 205, 163, 162, 154, 172, 179, 185, 156, 188, 192, 195, 196, 197, 200), barbarski kam en (AIJ 276, 275, 75; V. Šmid, CZN 30, 1935, 150 in v P tu ju večkrat kot gradbeni m aterial), nabrežinski kam en (Inscriptiones Italiae X/3, 1, 6, 7, 9, 10, 13, 16, 17, 20, 23, 27, 25, 36; A U 184), pa tudi druge vrste apnencev, ki dopuščajo domnevo vrste lokalnih kam nolomov (Inscriptiones Italie X/3, 3, 15, 51). 5 1 Več zgodnjih napisnih kam nov v P tu ju (AIJ 372; I. Miki, AV 11-12, 1960-61 [1962] 172) im a povsem enako strukturo, kot je m aterial napisa A IJ 377, ki je edini opredeljen za pohorski m arm or. To stavi začetek dela pohorskih kam nolom ov že v 1. stol. (Nekoliko drugače sodi P. P etru v AV 15-16, 1964-65 [1965] 78 s). 5 2 J. Klemenc, AV 4, 1953, 231. 5 3 W. Schmid, Norisches Eisen, B eiträge zur Geschichte des oesterreichischen Eisenwesens 1/2. V/ien, Berlin, Düsseldorf (1932) 191. 5 4 P rim erjaj opom bo 50 in 51, čeprav bi bilo treba kam en še podrobno ana­ lizirati. 5 5 Suet. Tiberius 49; CIL III 4809. p o h o rs k i m a rm o r m a r b r e d u P o h o r je p e š č e n ja k u g rè s p o d p e šk i a p n e n e c c a lc a ire d e P o d p e č k r a š k i a p n e n e c c a lc a ire k a rs tiq u e n a b re ž in s k i m a rm o r m a r b r e d e N a b re ž in a k a m e n iz m a n jš e g a lo k a ln e g a ^ k a m n o lo m a p ie rre d ’u n e p e tite c a r r iè r e lo cale n a jd iš č e k a m n ite g a s p o m e n ik a , k i m u v rs ta k a m n a š e n i d o lo č e n a (zvečan z n a k p o m e n i v e č je m n o - + ž in e g ra d iv a ) tro u v a ille d ’u n m o n u m e n t d e p ie rre d o n t l ’e sp è c e n ’e s t p a s e n c o re d é te rm in é e (le s ig n e a g ra n d i s ig n ifie u n e p lu s g ra n d e q u a n tité d e m a té ria u x ) Sl. 1. Pregled z gotovostjo določenih vrst kam na rim skih spomenikov iz slovenskih najdišč Fig. 1. Revue des espèces de pierre des m onum ents romains, trouvés lors des fouilles sur le territoire slovène Trgovina R im ska trgovina je segla v naše k ra je še pred rim sko okupacijo.6 6 Trgo­ vina je cvetela v obe sm eri, zlasti pa se je razm ahnila seve v časih rim ske okupacije. Izvoz dokazujejo podatki iz lite ra tu re in epigrafike.5 6 5 7 5 8 5 9 Več arheo­ loških dokazov pa p red stav lja uvoz v naše kraje.6 8 Nekaj razlik v uvoženem gradivu v severnem in južnem delu Slovenije dokazuje razvoj zunanje trgo­ vine in trgovske poti, po k aterih so ozem lje današnje Slovenije zalagali z uvoženim i dobrinam i, ki so bile odvisne od velikih poti svetovne trgovine antike.6 9 M anj vem o o trgovini znotraj provinc. Nekaj bi nam m ogel govo­ riti m aterial iz razn ih kam nolom ov,6 0 čeprav gre tu bolj za odnose kam no- 5 6 Kot dokaz z našega ozemlja naj om enim novce (npr. B. Saria, B latt Ptuj, 42) ali trgovsko postojanko v N auportu (CIL III 3776—3780 in 10721; J. Sašel, Corolla m em oriae E. Swoboda dedicata, Röm ische Forschungen in N iederoesterreich 5, 1966, 198 ss; A. Mócsy, Bevölkerung, 17), sicer pa zlasti zanimivo gradivo s Sta- lenskega vrha — M agdalensberg (R. Egger, Die Stadt auf dem M agdalensberg, ein Grosshandelsplatz. Graz, Köln [1961]) in iz Ogleja (S. Panciera, L a vita eco­ nomica di Aquileia. Aquileia [1957]). 6 7 Kot izvozno blago navajajo poljedelske, živinorejske proizvode te r sužnje (Strab. IV 208, V 1, 8; Plin. n. h. VIII, 214, 217, 132; J. Sašel, A tti del III. Con­ gresso Internazionale di Epigrafica Greca e Latina. Roma ri959] 143 ss). 5 8 Za vrsto snovi in izdelkov poznamo om ejena nahajališča in k ra je izdelave ter je to, da se pojavljajo pri nas, dokazilo uvoza. Kot prim er navajam morske školjke, predvsem ostrige, ki jih najdem o tu d i v notranjosti dežele (npr. m aterial v depoju m uzeja P tuj), a so verjetno iz Istre (tako Strabo V, 1, 8) in Ilirik a (Plin. n. h. XXXII, 6), ali jan tar, ki ga je antika pridobivala na baltiških in ciprskih obalah (Plin. n. h. X X X II, 2, 3) pa ga je tudi treba še analizirati (prim. referat F. Starèta n a VII. kongresu prazgodovinarjev v Pragi). Ne oziraje se n a to, vemo, da so jan tarn i izdelki prišli v antiki k nam predvsem iz Ogleja (S. Panciera, La vita economica, 43; R. Noll, Beiträge zur älteren europäischen K ulturgeschichte II, Egger Festschrift. W ien [1953] 193 ss; E. Spriencz, Folia arch. 9, 1957, 101 ss; E. v. Ritter, MZK 15, 1889, 244 ss), saj se tam npr. v nešteto inačicah pojavljajo prstani, ki jih nekaj poznam o tudi pri nas (L. Plesničar, Inventaria archaeologica 10, 1967 ali muzej P tuj, inv. št. 1000). Sicer p a tudi Plinij ve za priljubljenost jan tarja severno od Pada (Plin. n. h. XXXI, 3). Zanim ivi, napol obdelani kos ja n ta rja iz Poetovija (Ptuj, m uzej, inv. št. 983) pa nam priča, da so ja n ta r uvažali tudi neobdelan, čeprav kosa ne moremo z gotovostjo postaviti v zgodnjo antiko. P ro­ izvodi, ki jih m orem o natanko določiti čas in kraj nastanka, so tu d i nekatere vrste keram ike, predvsem terra sigillata (H. Comfort, RE 1295 ss; m aterial v m u­ zejih v Ljubljani, Celju, Ptuju, M ariboru in G radcu; V. Kolšek, Celjski zbornik, Celje 1959, 230—257; M. Abramič. Poetovio. 93 ss; I. M 'kl, neobjavljena disertacija; ista, Acta RCRF 8, 1965, 75 ss). Dokazi uvoza iz Ogleja so še posam ezni luksuzni proizvodi, geme (S. Panciera, La vita economica, 44), kovinsko posodje (A. Rad- noti, A pannoniai rom ai bronzedenyek. Diss. Pann. II, 6, 1938, 44, 98 ss in 144—146), dišave in dišavnice (I. M ikl-Curk. CZN 4. v tisku). Italska in orientalska imena sužnjev pa izpričujejo uvoz sužnjev (A. Mócsy, Bevölkerung, 100; V. Kolšek, AV 13—14, 1962-63 [1963] 488 ss). 5 9 Italska trgovina je npr. sprva zalagala ozemlje s sigillato po vsej Slo­ veniji, predvsem seveda njen južni del, pozneje pa jo je v severnem delu Slo­ venije nadom estila trgovina iz Panonije od Donave (I. Miki, neobjavljena diser­ tacija). Dokaz za naraščanje trgovine od severa iz Podonavja so tudi porenske fibule in spone, okrašene z em ajlom ali ulite v predrti tehniki (E. Patek, Die V erbreitung und H erkunft der röm. Fibeltypen in Pannonien. Diss. P ann. II, 19, 1942, 118 s; F. Frem ersdorf, L aureae A quincenses I. Diss. II, 10, 1938, 176), ki jih poznamo iz P oetovija danes 14 prim erkov, iz Emone pa le 3, a nobenega z em ajlom (m aterial v m uzejih v L jubljani in Ptuju. Za podatke o stanju v ljubljanskih m uzejih se zahvaljujem kustosom a S. P etru in L. Plesničar). 6 0 Glej opombo 50 in 51. ita ls k a s ig illa ta z g o d n je g a 1. stol. D te r r e sig illé e ita liq u e d u d é b u t d u 1 e r siècle ita ls k a s ig illa ta s re d e in p o z n eg a 1. sto l. te r r e sig illé e ita liq u e d u m ilie u et d e la fin d u 1 e r sièc le ju ž n o g a ls k a s ig illa ta ° te r r e s ig illé e d e la G a u le m é rid io n a le s re d n je g a ls k a s ig illa ta te r r e s ig illé e d e la G a u le c e n tra le v z h o d n o g a lsk a s ig illa ta ■ te r r e sig illé e d e la G au le o rie n ta le g e rm a n s k a s ig illa ta (zv ečan z n a k p o m e n i v e č je m n o ­ ž in e g ra d iv a ) te r r e sig illé e g e rm a n iq u e (le sig n e a g ra n d i sig n ifie u n e p lu s g ra n d e q u a n tité d e m a té ria u x ) S I . SI. 2. Pregled sigillate slovenskih najdišč Fig. 2. Revue de la terre sigillée, trouvée sur le territoire slovène lom -izdelovalec k o t pa za posredovanje prave trgovine. Le nekaj gradiva, ki dokazuje trgovske stike znotraj ene ali dveh provinc: m orda noriško- panonsko okrasje,6 1 del stekla6 2 ali istrsko olje.6 3 Pom em ben delež, da si moremo u stv ariti sliko o trgovskem om režju, prispeva epigrafika. Epigrafsko gradivo dokazuje m očni vpliv trgovine iz Ogleja te r razpredanje organizi­ ranih trgovskih om režij njenih trgovskih hiš.6 4 Ob tem še e n k ra t poglejmo na trgovske poti in njihov razvoj. Na pod­ lagi najdb naj om enim o nekaj o oblikovanju pom ena posam eznih trgovskih poti. L jubljanska k o tlina je km alu priteg n ila do sebe oglejsko trgovino6 5 in iz nje sta se kot m očni trgovski poti izoblikovali km alu poti po Savi in po kopnem p ro ti Sisciji,6 6 nekoliko pozneje po je v polni m eri zacvetela trgo­ vina tudi po poti do Poetovija.6 7 Misel so nam vsilile najdbe, razum ljiva pa je tudi iz zgodovinskih podatkov, ozem lje do Save je bilo prej dejansko del im perija ko t pa do D rave, saj je n a jk ra jša kopna pot v ta p red el vodila delom a po ozem lju noriškega k raljevstva, ki je de iure obstajalo do K lav­ dija. V sekakor bo pa potrebno v podrobnosti proučiti še zanim ivi pomen Celeje v noriškem gospodarskem in trgovskem življenju pred priključitvijo k im periju in po n je j.6 8 Tvarna ku ltu ra Za popoln p rik az značilnosti m aterialne ku ltu re naših k rajev v zgodnji antiki poznamo prem alo gradiva. Ta prikaz bo zajel le značilnosti nekaj vrst tv arn e kulture. M aterialn a k u ltu ra naših krajev, enako kot vseh provinc im perija, im a mnogo raznorodnih elem entov. To je pač k u ltu ra civilizacije velikega državnega telesa. N aša zgodnjeantična najdišča so dala mnogo m ateriala — grobnih p ri­ datkov6 9 in naselbinskega gradiva.7 0 V tej množici gradiva pa v en d ar mo­ rem o izločiti posam ezne skupine, ki označujejo nekaj elem entov, sestavnih delov m aterialne k u ltu re naših krajev. 1. Začnimo ob skupini predm etov, k i zanje vemo, da sodijo oblikovno v Italijo in sredozem ski svet in so tako do neke m ere osnova rim ski tv arn i ku ltu ri.7 1 Ta se je z rom anizacijo uveljav ila tudi na podeželju. Italsko in 6 1 J. Garbsch, o. c. 119 s; R. Noll, C arinthia I 147, 1957, 128, 139. 6 2 Prim . T. E. Haevernick, Saalburg Jah rb u ch 17, 1958, 87. 6 3 Glej opombo 20, konec. 6 4 J. Sašel, Živa antika 10, 1960, 201 ss; G. Alföldy, AV 15-16, 1964-65 (1965) 137 ss; A. Mócsy, Bevölkerung, 93—103, zlasti 97 s; S. Panciera, o. c. 93 ss. 6 5 V rhnika-N auportus, glej opombo 56. 6 6 Npr. utrdba v Zalogu: B. Saria, GMDS 20, 1939, 147; Varstvo spomenikov 11, 1967. 131 — sicer tudi B. Saria. ALI 11. 6 7 Za prim er navajam , da je n ajstarejša sigillata iz Poetovija nekaj m lajša kot tista iz Emone (I. Miki, neobjavljena disertacija). 6 8 Kompleks keltskih novcev. (Za podatke se najlepše zahvaljujem kustosu V. Kolšek). 6 9 Predvsem keram ike, stekla in nakita. (Glej gradivo iz naših k rajev v se­ riji Dissertationes Pannonicae; V arstvo spom enikov 8, 1960-61 [1962] 275 ss; B. Saria, B latt Ptuj, 41 ss in 60 ss; isti, B latt Rogatec, 25 ss, vse s citirano starejšo literaturo). Del gradiva je obdelan v m anjših sestavkih, a ravno pri tem gradivu močno pogrešamo katalogov. 7 0 Npr. opomba 32 in P. Petru. AV 1^-16. 09651 7« 7 1 Vrči, amfore, te rra sigillata, keram ika z barbotinom , krožniki, oljenke, ne­ katere vrste fibul itd. L iteratura, ki p o trju je to trditev in n av aja prim ere za sredozemsko gradivo je bistveno vplivalo n a oblikovanje v provincialnih delavnicah, tako da m orem o tudi tvarno k u ltu ro naših k rajev z vso pravico im enovati res rim ska tv arn a kultura.* 7 2 N ekaj predm etov z elem enti sre­ dozemske m aterialne k u ltu re je uvoženih naravnost iz krajev, k je r so nastali,7 3 dru g i so uvoženi posredno prek Italije,7 4 tre tji so uvoženi celo prek drugih provinc,7 5 četrti pa so nastali p ra v na naših tleh.7 6 2. Poleg sredozem skega m oram o govoriti tu d i o evropskem provincial­ nem elem entu v oblikovanju m aterialne k u ltu re. Ta ponavadi vsebuje m no­ go predrim skega. S p et m oram o ločiti skupine predm etov. To pot vidimo gradivo, lastno določenim provincam in uvoženo direktno iz n jih ,7 7 in g ra­ divo, lastno tu d i področjem , katerih del so naši k raji.7 8 3. Domače in k rajev n e značilnosti se kažejo v dvojem : v oblikah, ki žive le na naših tle h iz prazgodovine v antiko7 9 pa spet priljub ljen o st tu je ­ rodnih oblik v velikem obsegu v nekem k ra ju 8 0 ali času, drugem , kot je bil obliki lasten v k ra ju nastanka.8 1 Tako smo le n a podlagi izbora našega arheološkega gradiva in dela virov, ki konkretno zadevajo naše kraje, pregledali razvoj gospodarstva zgodnje antike p ri nas. N am enom a smo se vzdržali pogoste uporabe ana­ logij izza m eja, k e r gradim o splošne rekonstrukcije. Seveda naj pa ob koncu poudarim o, da m ora b iti naše znanje bistveno bolj zaključeno, če ob virih, ki se tičejo le naših krajev, uporabim o tu d i vire, k i govore o rim ­ skem im periju nasploh, naj omenim D ioklecianov edikt ali ru d arsk i red iz Vipasca,8 2 kom pleks najdb s Štalenskega v rh a (M agdalensberg),8 3 pa lite- razširjenost, je npr. E. Bonis, Die kaiserzeitliche Keram ik, 56s; A. Schörgendorfer, o. c. 53; E. Gose, G efässtypen der röm. K eram ik im Rheinlande. B onner Ja h r­ bücher Beiheft 1, 1950, 32 ss; E. Patek, o. c. 105 ss; S. Loeschke, Die K eram ik von H altern (poslej H altern). M itt. d. Altertum skom m . f. W estfalen 5, 1909, 136 ss; A. Bruckner, Acta RCRF 7, 1965, 7; Intercisa 2. Arch. Hung. 36, 1957, 39, 42, 49. 93. 173 ss in 294 s; S. Loeschke, Lam pen aus Vindonissa (1919). Sicer glej tudi opombe 58 in 59. 7 2 To nam dokazujejo npr. domače im itacije sigillate, glej opombo 40. 7 3 Npr. sigillata, steklo, bronaste posode. 7 4 Npr. izvajanje o glaziranju keram ike, I. M ikl-Curk, Razprave SAZU, v tisku. 7 5 A. Schörgendorfer, o. c. 134; A. Bruckner, o. c. 7 6 Glej opombo 72. 7 7 Prim . I. M ikl-Curk, AV 17,. 1966 (1967) 417 ss. 7 8 Tako jajčasti lonci z m etličastim ornam entom (E. Bonis, Die kaiserzeitliche Keramik, 35 ss; A. Schörgendorfer, o. c. 28; I. M ikl-Curk, ČZN 1, 1965, 82, opom­ ba 33), noriško-panonsko pasno okrasje (prim. opomba 61), noriško-panonska voluta (R. Ložar, CZN 29, 1934, 127 ss), belgijska keram ika (S. Loeschke, Haltern, opis tipov 72—85). 7 9 Rala (glej opombo 11), druga keram ika (A. Schörgendorfer, o. c.), noži (P. Petru, Vesnik Voj. muz. 5, 1958, 263). N adaljnje prispevke bo dalo poglobljeno proučevanje najdišč, kot so Postela, Mihovo itd. 8 0 Za prim er navajam o čaše z rebri na v ratu n a Dolenjskem in okoli Emone (P. Petru, K eram ika iz Dolenjskih grobišč. R azprave SAZU, v tisku), čas pojava dvoročajnih vrčev v grobovih na Dolenjskem (P. Petru, ibid.) ali veliko število krožnikov v Poetoviju (E. Bonis, Die kaiserzeitliche Keram ik, 49 s). 8 1 V Panoniji npr. uvažajo sigillato iz Padske nižine v veliki m eri v času, ko drugod ni več priljubljena (A. Barkoczy, E. Bonis, Acta arch. hung. 4, 1954, 145). 8 2 CIL III 3, str. 1909 ss; CIL II, suppi. 5181. 8 3 R. Egger, Die Stadt am M agdalensberg, o. c. ratu ro od P lin ija st., Colum elle do G ram m atikov. P oudariti pa moramo, da prizadevanja naših strokovnjakov ob novem gradivu in novem vred­ notenju starega g rad iv a lahko v m nogočem dopolnijo nekaj tem eljn ih del o gospodarstvu v rim skem im periju, zlasti k ar zadeva navedbe o naših k rajih .8 4 P o u d ariti pa moram o, da v današnjem času ravno na tem področju arheološka stroka ne bo mogla naprej, če njenega prizadevanja ne bo pod­ pirala v rsta tehničnih analiz, ki m orejo rezu ltate bistveno bolj poglobiti kot pa le klasične arheološke raziskovalne m etode (analize živalskih kosti, ana­ lize vlaken, zrn, oglja, analize gline, kam na, kovin itd.). RÉSUMÉ L’économie sur le territoire de la Slovénie actuelle dans la haute antiquité L’éxposé essaie de présenter la vie économique de la haute antiquité en nos lieux, avant to u t à la base des m atériaux archéologiques du pays et des indications dans les sources antiques qui relaten t les circonstances existantes chez nous. Il traite séparém ent les domaines particuliers de la vie économique. L’élevage du bétail Comme preuve du caractère évolué de l’élevage du bétail dans nos régions, nous avons les m atériaux ostéologiques des anim aux domestiques, m alheureu­ sem ent analysés encore im parfaitem ent, quelques autres m atériaux archéologi­ ques (clochettes de vaches) et les m entions des sources antiques. Nous pouvons présum er de la place occupée par l’élevage du bétail dans la vie économique de nos lieux d’une certaine m anière aussi p ar un regard sur le peuplem ent de la Slovénie (grand nom bre des postes d’altitude), et aussi p ar la form e des rares villas explorées nous pouvons supposer un assez grand troupeau de bestiaux dans chaque économie. L’agriculture La form e de l’agriculture chez nous est attestée p ar le m odeste groupe de l’outillage agricole conservé, pour lequel il serait indiqué de parler u n jour aussi des problèm es de l’origine, de l’évolution, etc. (par ex. du soc de charrue). Nous obtenons des données intéressantes des sources écrites et, comme pour l’élevage du bétail, aussi p a r la form e des bâtim ents et les m atériaux épigraphiques, qui m ontrent quelque peu aussi la dispersion des couches de la population rurale. L’artisanat Les m atériaux archéologiques attesten t am plem ent et directem ent de nom breux ateliers artisan au x avec leurs restes, et nous pouvons voir indirecte­ m ent une série d’ateliers artisanaux par les caractéristiques des articles dans un 8 4 R. Rostovzeff, G esellschaft und W irtschaft, o. c.; F. Teney, An Economic- Survey of A ncient Rom e V. New Jersey (1959); H. K ahrstedt, K ulturgeschichte der röm ischen K aiserzeit. B erlin (1942). domaine. L’exposé indique quelques exem ples pour inform ation. P a r suite des quantités des articles connus (brique, évent, verre), le volum e de certains ate­ liers a dépassé celui de l’atelier artisanal classique (un m aître et quelques com­ pagnons), cependant l’artisan at antique se développait principalem ent dans de petites exploitations, comme nous pouvons en conjecturer p ar les m atériaux indiqués. Les mines Pour l’étude de cette branche, on a un grand besoin des analyses techniques et chimiques, qui sont encore trop peu nombreuses. Les débuts des recherches des postes de l’industrie m étallurgique et de quelques m atériaux épigraphiques tém oignent d’une p artie de la production du fer norique en nos lieux. P ar ailleurs, les analyses des m étaux et quelques autres m atériaux archéologiques nous indiquent aussi de m oindres mines de m étaux non-ferreux. Le chapitre des car­ rières est intéressant. Une analyse partielle des m onum ents rom ains de pierre conservés et quelques découvertes sur les lieux des carrières nous en tém oignent. Les renseignem ents des sources et les données épigraphiques des régions voisines nous aident à saisir les rapports de propriété dans les mines, etc. Le commerce Le commerce ex térieu r de nos lieux est bien dém ontré p ar les indications des auteurs romains, les m atériaux épigraphiques et les découvertes archéolo­ giques des objets et m atériels, dont nous connaissons exactem ent le lieu d’origine ou de fabrication (par ex. l’ambre, la terre sigillée, les gemmes, la vaisselle métallique, les sceaux des amphores, etc.). On peut moins parler de commerce intérieur. L’im portation de divers m atériaux et la chronologie de cette im portation nous prouvent que nos lieux étaient différem m ent approvisionnés p ar voie du commerce mondial. L ’im portation de la terre sigillée et aussi d’autres m atériaux (par ex. les ornem ents de bronze de la Vallée du Rhin) nous prouve que nos lieux étaient d’abord approvisionnés en biens du m arché m ondial avant tout par Aquilée, et plus ta rd to u t aussi fort par le Danube. A la base des m atériaux archéologiques il est possible de suivre plus en détail le développem ent des voies commerciales à l’in térieu r du territoire slovène: Déjà avant l’occupation romaine, le bassin de L jubljana attirait le com merce en nos lieux, et de là les biens com merciaux rom ains furent bientôt transm is par la Save et par voie terrestre vers Siscia, et un peu plus tard le com merce s’épanouit jusqu’à Poetovio. Le territoire de Celje est particulièrem ent intéressant pour ce développem ent, bien qu’il soit encore trop peu étudié. La culture matérielle La culture m atérielle rom aine en nos lieux est représentée p ar de grands complexes de découvertes et déjà l’étude actuelle la m ontre comme la culture m atérielle typique d’un grand corps d’Etat, d’une civilisation composée d’une foule d’éléments hétérogènes. Déjà les études faites jusqu’ici ont découvert que la culture m atérielle de nos lieux se compose d’un élém ent italique et m éditerranéen, d’un élément provincial européen (fondé en m ajorité sur la tradition prérom aine des territoires plus im portants, dont nos lieux peuvent aussi parfois form er une partie) et d’un élém ent local. Ce dernier ap p araît dans les caractéristiques trans­ mises sur notre sol de la préhistoire à la h au te antiquité, ou bien dans la grande popularité d ’ une form e bien souvent allogène en de telles quantités et en un temps où on ne la rencontre pas ailleurs.