(iorica" « izhaja vsaki torek in soboto. AKo padc na ta dneva praznik, c^n poprej. ' Hredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamos je naslavljati pisma. Wfrankirana pisina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „Goriea* stane na leto 10 K, za pol leta b K, za četrt leta 2 50. Tpravnistvo se nahaja v ,,Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9. Za colas'* se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'osamezne številk«* stanejo-8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 65. V Gorici, v soboto dne 14. avgusta 1909. Leto XI. Slepilcem javfea mnenja. ˇ (Konec.) Kdor hoče spoznati omiko in mo- ralno vrednost literatov okoli „Soče", naj prečita, kar so ti ljudje pisali v zadnjih desetih letih o prof. Berbuču. Zmerjali so ga s kvintalom neporabne, mrtve mase, s kvintalom prodanega slo- venskega mesa, s starim lenuhom, z iz- dajalcem itd. V svoji zdivjanosti so Sli tako daleč, da so pozivali „rojake", naj pluvajo v obraz Berhuču, izdajalcu na- roda... Ko bi sodili drugi narodi goriške Slovence le po pisavi in po barabskcm tonu „Soče", bi po vsej pravici lahko trdili. da smo na nižji stopnji omike kakor afrikanski Culukafri. „Soča" se zaganja že 10 let v prof. Berbuča. Od- reka mn vsaKO zaslugo, zmerja ga z le- nuhom in Pajerjevim hlapcem. ki izdaja za skledico kronic svoj narod... Kaj piše pa glasilo Gabrščekovih Iaških zaveznikov o istem Berbuču ? Taiduttijev list „L'Eco del Litorale" je trdil pred kratkim, da ima Berbuč pri laških poslancili velik vpiiv, da je Lane ocaral („esercita tanto fascino") in da je prepustilo goriško mesto vipavskim občinam brezplačno nekoliko pitne vode iz Hublja le vsled Berbučevega prizade- vanja in upliva. I:aiduttijevo glasilo pri- zna tudi, da je Berbnč v deželnem od- boru preprečil s svojim protestom ob- dačenje vina, ki se v Gorici použije v družini. Tu imajo „Sočini" liurnoristi vse- bino našega članka „Škoda!" v razum- ljivejši obliki. Naj tajijo, če morejo. le eno izmed navedenih dejstev. Tistega strahopetca, ki operira že toliko let z lažjo o Gregorčič-Parjerjevi zvezi, a ninia poguma, da bi se podpisal pod svojo trditvijo, pozivljemo zopet, naj to stori; pozivljemo ga tiidi, naj vendar enkrat imcnuje tisto „visoko politično osebo", ki mu je razodela tajnost o „podaljša- nju" (Jregorčič-Pajerjevc zveze. Naš poziv bo seveda zopet brez- uspešen, a slepilci javnega mnenja bodo s tem razkrinkani. Lažnjivosf „Kmečkega glasa". „Kmečki glas" z dne 5. avgusta 1909 št. 29 je prinesel nesramno obre- kovalno notico o „Centralni posojilnici". Trdi namreč, da si je pri tern našem zavodu neki posestnik najel posojilo zneskom 3000 K. Dasiravno se je po- godil, da bode plačeval 5 in 'l,s% obresti, računala mu je „Centralna posojilnica" obresti na tak način. da so iste dosegle višino po 5'52 %• To je bil slučaj pri posestniku. ki nekaj razume, kaj vse se mora goditi — vsklika „Kmečki glas" — s posojilojemniki. ki slučajno niso tako brihtni, kakor ta r a z u m n i po- sestnik. Tem vbogim revežem na duhu gotovo „Centraina posojilnica" računa najmanj po 10% obresti. Ta vtis mora dobiti bralec „Kmečkega glasa". Ta notica „Kmečkega glasa" je od začetka do konca polna laži, kafcrih se poslužuje „Kmečki glas", da bi utajil oziroma ublažil dejstvo, da „Kniečka b a n k a" v s v o j i v e 1 i k i g o r e č- . n o s t i in 1 j u b e z n i do k in e t a še danes računa obresti po 5 in pol Od sto, m e j t e m ko s e ,.C e n tra 1 n a p o s o j i 1 n i c a", k i je p o niren j u „K m e č k e g a glas a" kmel u s o- v r a ž n a, z a d o v o l'j ti j c s 5 '/4 % 0 b r e s t m i. Po dolgem brskanju po svojih knji- gah se je posrečilo „Centraini posojil- nici", najti ono nesrečno žrtev, ki jo ima „Kmečki glas" v inislih. Ta mož je, kakor se sam hvali „razurnen" po-. sestnik. No — lastna hvala se pod mizo vala. Mi še dostavljamo, da je ta „raz- umen" posestnik do pičice sličsn po- sestniku, katerega — kakor splošno znano ne mrzi poljsko delo, in ured- niku „Emečkega glasir. Leta 1906 so si denarni zavodi v (iorici obresti dražje računali kot po 5 in pol od sto. Glasom notarskega zapisa z dne 27. septembra 1906 štev. 4920 spisov c. kr. notarja Dr. Marija Pascoletto v Gorici, Je najel „razumni" posestnik pri Gentralni posojilnici po- sojilo zneskom 3000 E, katero se je zavezal obrestovati po 5 in pol od sto vsakega polleta naprej, od zastalib oiirestij pa plačevati po 6 od sto za- mudne obresti. Vkljub jasnemu besedilu zadolž- nice se upa „razumni" posestnik laž- njivo trditi, da se Je pogodil svoje po- sojilo obrestovati po 5 '; "/„. Razumen pa je bil oni posestnik. ki je povse po- doben agrarnemu agitatorju Ivanu Mer- molja, v toliko. da si jt najel posojila pri „Centraini posojünid". ki je zahte- vala najmanjše obresti. kar je lahko storila. ker dela in bode delala brez dobičkov za naše pošteno ljudstvo. F^onatiskujemo izpisek iz knjig „Centraine posojilnice". da se vsakdo lahko prepriča. kako da so se racunale obresti in ob jednem uvidi lažnjivost „Kmečkega glasa". | Ohr. (.;i;iv. l Obr. | (ilav ! ™J ])^iU' . :m» ^j |-.,*, ,l,r,sli j 78-75 ! ( ,. lö-l \7> 10 07 82-50 \] 1 | l!)u7 1 „ ., 15 10-15 i 08 82-50 '-^ . ii;i -l.ivni.-o 150.-| ,. ,. 15 1 - J5 1008 82-r»() 2!l ¦• "I"'«1«1' 7.S75 >,r, •• - 71-.S2 K I5J- <.«l ,i(l 7 07 5'J„ ¦. pri.JiHs.iiii- filiivsli K l!)5 i:.-i/.iiiwi...... K ¦¦<;", Razlika med predpisanimi in pla- čanimi obresti zna.^a torej 8 K 68 v, katero mora „razumni" posestnik še plačati „Centraini posojilnici". In vendar ima „razumni" posestnik tako drzno Čelo. da se upa lažnjivo in obrekovalno trditi. da so se mu računale obresti visje kakor je bilo pogojeno. Cudimo se le temu. zakaj da „raz- umni" posestnik svojega posojila ne preloži k „Kmečki banki". v kateri iz prevelike ijubezni do poljskega dela*po- seda mno^okrat. „Kmečka banka" mu bode brez dvojbe in rade volje dala brezobrestno posojilo za obrekovanje „Centraine posojilnice". s kojim dela reklamo za „Kmečko banko" na nepo- sebno dostojen način. Gospod „razumni" posestnik. ki sedite v uredništvu „Kmeč- kega glasa". vedite. da laž ima kratke noge in z lažjo ne bodete utajili dejstva. da „Kmečka banka" iz same čiste Iju- bezni do kmeta. računa onim. ki vza- mejo danes pri njej posojilo' obresti po 5 in pol od sto. ..Centraina posojil- nica" pa samo 5 ', od sto. Ne bode prise! daleč ne „Kmečki s^las" in ne „Kmečka banka". ako bode za obe podjetji delal „razumen" posestnik v Attemsovi pa- lači na tak nedostojen in lažnjiv način reklamo. Zopet sleparijo s Finančnim polomom dežele. (iabršCek in njcgovi Frankovci so mislili. da se naš deželni zbor razpusti zo lani in se razpisejo nove volitve. Zato so se zagnali že lani z velikim hrupom v deželno gospodarstvo. čes, da je to tako slabo. kakor se ni bilo nikJar. in da je dežela že na robu go- spodarskega propada. Računili so. da strašilo s slabim deželnim gospodarstvom je najboljse sredstvo. s katerim se da premotiti ..nerazsodno maso". kakor je imenoval dr. Franko nase volilce. Ce je pomagala pri zadnjih volitvah vo'.ilna reforma. o katerej je sedaj vse tiho. toliko bolj mora pomagati k /.magi li- Na Triglav. Na Triglav je silil že marsikdo in tudi buČo si je že marsikdo razbil tarn gori. Menda so že stari Rimljani hodili tja gori na letovišče, kar pa vendar še ni ravno dokazano. Cilj vsakega pošte- nega slovenskega turista je pač na vsak način Triglav. (2864 m!) Kaj je vse drugo proti tej gori, proti temu ve- likanu! Saj že pesem poje: . »Oj Triglav moj doin, kako si krasan...!« no, in potem pač ni nobene dvojbe več, treba je gori. (jorenjec sicer pravi: (iora ni nora. Tisti je nor, ki gre gor, a kaj ta- kega mene ne oplaši, čcravno jaz zelo verujem takim ljudskim prislovicam. Taki le pregovori — par besed že moram spregovoriti o njih — so pač izraz dolgoletnih skušenj. V modro- slovjii imamo takozvano i n d u k c i j o [- j. iz velikega štcvila posameznih slu- ^ajev enake vrste, ki so imeli vsi enak rezultat, sklepamo, da bo imel tudi nov s'uCaj tiste vrste tak rezultat kot prej^nji: tedaj sklepamo od posamičnih slučajev na splošnost. Kinet in pastir itd. sta opazovala naravo, življenje, človeka in videla. da se enaki pojavi prikažejo večkrat. Recimo večkrat je šel ta ali oni na goro — navadno se je dotični ponesrečil. Iz tega je kmctič v svoji priprostosti —¦ vendar pravilno sklepal, da je to nevarno. da se bo skoraj gotovo ubil tudi oni, ki bo zopet šel na hribe — tako je nastala prislo- vica, ki velja za splošnost in ne le za en slučaj. Na tej podlagi, na podlagi indukcije, opazovanja sloni vsa kmet- ska filozofija. Dandanes je prišlo mo- droslovje prav na isto pot, povsod velja pravilo indukcije, razun v nekate- rih najvisjih vprašanjih -- in vidi se, da gre človeštvo zopet k naravi — tako meščan kot filozof. Kakor pri nas tako ima narod povsod svoja različna vremcnska pra- vila. pri Nemcih se zovejo „Bauernre- geln", lino tako se glasi: „Regnet's im Mai, so ist April vorbei". To je pač jasno, a neki učen gospod, ki pa pre- več tiči le v knjigah, mi ni hotel svoj čas tega verjeti, češ, vedno se ne mo- remo zanesti na take stvari. Pravzaprav sem hotel govoriti o Triglavu, a pride vedno kaj vines in človek si ne more kaj, da bi ne zapi- sal poleg glavne stvari tudi se kako postransko malenkost; in tako sem priSel na filo'iofijo nasih kmetskih ljudij, ki sloni vsa na opazovanju skozi dva, tri ali morda več rodov. Nasi pra- tikarji. katerim je sicer že Prešeren po- šteno dal pod nos, menda „delajo" vreme tudi bolj po stari skusnji kot pa po mcteorologiji t. j. znanosti o vremenu. Danes n. pr. moja prava stara „Pra- tika" kaže prav prijetno jasno vreme. a zunaj je vendar dež. \'časi kaže tudi sneg sredi avgusta. To je prislo pa tako-le, kot mi je pripovedoval moj ded, Bog mu daj vse dobro. Pratikar, ne vein ravno kateri. je bil svoj cas hudo obolel. Sin je imel ravno „Pratiko" v delu, a ker ni bil še veščak. je po zimi postavil preveč ve- trov in en sneg mu je ostal. Kaksen je sneg v „Pratiki". menda ve vsak: kdor še ne, naj si ga ogleda. dokler se ne stopi. No, fant s tistim snegom ni ve- del kam. Obrne se na očeta in ta mu , de, naj ga dene, kjer je §e prostor. Ne- kaj praznega je bilo še ravno v avgustu, in tako je prišel sneg v mesec avgust, kjer je včasi se danes. Sicer pa je z vremenom spak; le redkokedaj je tako kot bi ga človek hotel. Pijancc n. pr. ljubi vedno vrocino. da mu grla suša toliko bolj deluje. abstinent ima md dež. ker ljubi vodo brez vina. kar se dandanes prav lahko povsod dot! Ye- liko težje se dobi vino brez vode. kajti vsi krcmarji so si dobro ohranili Kri- stusov recept iz Kane (jalilejske, le da ga držijo vedno -— n a r o b e. Ker sem zepri vinu in vodi. moram omeniti tudi abstinenco. Stvar je prav koristna in le skoda da se bolj ne raz- siri. Poleg tega je svetovnega pomena in ima največ zastopnikov na ^ved- skem, Xorveskem. Danskem in Linskem. Ti narodi. o katerih sicer pri nas malo vemo. stoje kulturno razmeroma tako visoko kot noben drugi. Treznost in delo to jim je geslo. Tudi pri nas je abstinenca precej napredovala. Ab- stinenca je kulturnega in ne strankar- skega pomena. a vendar je pisal neki kranjski dnevnik. da se ne more pri- družiti temu gibanju, ker je naperjeno proti naprednim krčmarjem. Tristo med- vedov, ta je pa brilitna! Morda pa tudi finski abstinent! hočejo vničiti napredne krčmarjc po Kranjskem, torej caveant con stiles ! Pa sem že spet zašel na stransko pot! No. sedaj pa hočem govoriti edino beralcev slabo deželno gospodarstvo, katero so si zbrali za strašilo. Ves li- beralni švindel o slabih deželnih fi- nancah smo lani na temelju uradnih podatkov razkrinkali v našem listu ter smo konštatirali: 1. A. Gabršček je priznal in celo dokazal, da primanjkljaj 1. 1907. o ka- terem je „Soča" grozno bobnala, ni nikdar ekzistiral. ker prekoračenje dež. proračuna za 1. 1907 po deželnem zboru je bilo pokrito po preostankih iz 1. 1905 in 1906; 2. uabršček je priznal in dokazal, da koncem 1. 1908 ne bo imela deielna uprava nobenega deficita; 3. dolg v znesku 4 in pol mili- jonov in moi.ia še večji nastane še le v „mastni dobi" pod vodstvom Faidutti- Gabrščekovim; 4. v dobi „suhita let ni napravil de2e!ui odbor niti vinarja novega dolga vkJjub temu, da je izdal od I. 1902— 1908 v okroglem stevilu 545.000 K le za poljedelstvo. Končali smo lani svoj članek „Deželno gospodarstvo" zbesedami: Iz tega- je razvidno, da more le človek s hudobnimi nameni očitati dobi Pajer- Gregorčičevi slabo gospodarstvo ter svetu dokazovati. da je ta doba pri- vedla deželno upravo do roba finančnega poloma. Mislili smo. da smo slepilcem jav- nega mneja zamašili usta za zmeraj. A glejte! Komaj so razpisane r.ove vo- litve, že pogreva ,,Soča" zopet svoj svindel o finančnem polomu goriške dežele. Če bo treba. razkrinkamo zopet to volilno sleparstvo. Dopisi. Z dežele. (Veleagrarec pri- digao svoj em životopisu.) Ce- njeni agrarci! Noben ne more postati prerok v svojem rojstnem kraju, tako tudi jaz ne! (Naš Zveličar je rekel: „Zdaj grern k očetu". jaz pa k mojemu teles- nemu očetu ne morem, ker bi me za- podil — zato ker me pozna). Vsled tega jemljem slovo od vas! Ne žalujte po meni! Prihodnji mesec. ko se bodo la- stovke selile. se obesim njima za rep — in pojadram v ptuje kraje — kjer me bodo na rokah nosili. nikar pa na „vila h", kakor vi drugi. Moje zasluge pa naj vam ostanejo v večnem spominu. Bi! sern tri leta vojak, celi čas v o g n j u, ker sem bil kuhar pri stotniku. Tako sem bil tudi v bitki celi čas. pri kateri pa sem bil vedno jaz poražen in „nakleščen". Pri- šedši domov sem postal vaš učenik. Dokazal sein vam, da deiati in tiščati oralo ni dobro. marveč politizirati je le boljše. Nato sem postal policaj. Koliko počitka sem vam priskrbel v „kehi" in sicer brezplačno! Te zasluge pa vi nič ne obrajtate! Ali ne vidite zdaj, kar le o Triglavu in samo o Triglavu. Triglav je, kakor že v začetku rečeno, prav visoka gora na Slovenskem. Špe- cijalna kartaima visokost 2863m in pra- vilno ime „Triglav". Včasi se jetaočak imenoval tudi „Terglu" in le čudim se, da še ni postal „Dreikopf". Triglavske posebnosti so jezerca in pa severna stena, kjer padajo turisti nazaj vdolino. Jezerc sicer sam nisem videl, a pravijo, da so lepa. Tudi na steni se nisem po- skusil, ker še nisem zavarovan za živ- ljenje. Sicer pa je tura na Triglav res hvaležna. Razgled veličasten, če ni megle, kar pa je bolj redko, prenočišča so v lepem redu, dobro oskrbovana, razun Aljaževega doma, kateri še ni na novo postavljen. Pride se na Triglav lahko od več strani: skozi Trento, iz Bohinja, čez Vrata, po Kotski ali tudi po Krnski dolini. Navadno se ubere pot čez Vrata, katera so vedno odprta na stežaj. Velike nevarnosti ni nikjer, po- sebno če se pleza tako varno in pre- vidno kot jaz; tako sem prišel prav udobno na vrh Triglava, brez truda in potu — seveda le na karti, ki leži na mizi pred mano. Radovan. ste mene iz službe pognali. da je zapor vedno prazen. in morate vseeno plačati najemsčino zanj! To je zguba! . . . Osnoval sem vam eksportno za- drugo. Plačaii ste lepe kronice za de- leže, kateri se vam lepo obrestujejo. Alolj jih ne požre. pa tudi vi jih ne bodete videli. Branil sem vam prodati vino, kajti vendar je le boljše, če se je doma popije. Komaj sem vas ubranil, da niste prodali krompirja po 10 K. ka- terega sedaj niti po 3 K noče noben. Imate vsaj blago doma za po zimi! Saj za vaše dolgove in moje nc obešajo več ljudi! Nato sem vstopil za poslovodjo v konsum. Pa tudi od tarn sem odnesel pete, zakaj. to je najbolje meni znano. In siednjič vam uredujem glas vpijočega v puščavi. katerega noče noben Ci- tat i, n e p 1 a č a t i. izven kritikov. Vi, zakrknjeni kmetje. ga mečete tja med davčne rubežne liste. To sem sam videl. Zato pa vam bo gorje, trikrat gorje. „Veliki" agrarec. ali če hočete tudi 1 i b e r a 1 n o a g r a r n i m e š e t ar. Iz Eobarida. — Dne 25. m. m. okoli 7. ure zvečer se je ustrelil prostak Gustinčič oddelka planincev. V teku dveh let je to že četrti slučaj samomora pri tern oddelku. Kaj je temu krivo?! Iz Bilj (Kdor zna — ta i m a). Naš petični R o t š i 1 d in rezervni po- slanec je nakazal pri angleški banki OO0 funtov šterlinov za družbo sv. Ci- rila in Metoda. ravno toliko tudi za „Dijaško kuhinjo". Temu novemu slo- venskemu Rossegerju pfipišemo na cast prvo podnebno maurico. ki jo bomo videli. Bojimo se le. da parnik. ki vozi semkaj to svoto. ne zagazi v ledeno srce — pardon v morje — in da mi dobimo — si go. Če desnica nič ne da. tudi levica nič ne ve. Komentar si bodo že sam gaspud stuhtali. Politični pregled. Sprava med Čehi in Nemci. Listi porocajo. da bo cesar ob pri- liki, ko mu bodo ministri častitali k rojstvenem dnevu, nasproti minister- skemu predsedniku povdarjal potrebo sprave med Čehi in Nemci in se bo sklicala tozadevna konferenca. Nemška nasilnost. Nemci postajajo od dne do dne na: silnejši. Dočim so se do sedaj na Du- naju Čehi v svojem družabnem življenju še precej prosto gibali, hočejo sedaj Nemci vsako še tako nedolžno češko veselico na Dunaju z brutalno silo pre- prečiti. V nedeljo nameravajo Čehi pri- rediti izlet v Melk v Wachavi. Nemci pa hočejo po sili tudi ta izlet prepre- čiti in žugajo že sedaj Čehom s prete- pom. Nemci pritiskajo celo na one go- stilničarje. ki so obljubili hrano, naj jo odpovedo. Drobne politične vesti. V Baru je črnogorski vojni mini- ster v govoru ojstro 'napadal Avstrijo in obljubljal vojsko. — Vsi češki listi pozivljajo Čehe na bojkot fcroti dunaj- skim trgovskim firmam in to zaradi protičeških demonstracij na Dunaju.— Poveljujoči general 2. armadnega zbora na Pruskem, general pehote pi. Heerin- gen, je imenovan vojnim ministrom. — Ruski konzularni svetnik pri ruskem konzulatu v Berolinu, Buhatzell, je ime- novan poslanikom v Vatikanu. — Od- stavljeni sultan Abdul Hamid je obolel na neki vratni bolezni. — Češka dru- štva so sklenila prirejati pogoste izlete na Dunaj, da se okrepi ondotni češki živelj. — Ruski vojaki na meji so stre- ljali na nemški zrakoplov. Tri ljudi so ubili, enega pa ranili. — Kljub vsem dementijem se trdi, da proglasi 30. t. m. srbski kralj princa Jurija zopet za pre- stolonaslednika. — Češki katoličani se ne udeleže dunajskega katoliškega shoda. — Turčija podpira izseljevanje bos.- hercegovskih mohamedancev v Anatolijo s tern, da jim gradi hiše ter jih gmotno podpira. Mlajši mohamedanski krogi s tern niso zadovoljni. — Nevarnost vojne med Grško in Turčijo ni še odstranjena. Turčija se pridno oborožuje. Turški listi ne smejo ničesar pisati o gibanju voj- nih čet. Pazite na volilne imenike! Vsak naš somišljenik naj gre gledat pravočasno, če je vpisan v volivnem imeniku on in njegovi znanci. Vsi na delo! Domače in razne vesti. Iz šolske službe. — ProfesorFran Žnideršič na tukajšnji državni gim- naziji je pomaknjen v 8. činovni razred. Iz politične službe. — Okrajni glavar v Pulju, baron Reinlein, je preme- ščen k namestništvu v Trst. Za vodi- telja okr. glavarstva v Pulju pa pride novoimenovani dvorni svetnik Marij grof Attems. Umrl je v Gradcu v sredo c. inkr. major vp.grof Henrik A tte ms-Petzen- stein. Rojen je bil leta 1834 v Št. Ferjanu. Bil je v vojskah 1. 1859, 1864 ter 1866, kjer je bil tudi težko ranjen na kolenu. Od tega leta je živel v pokoju v üradcu. Ven na javne shode! — Tako kliče goriškim „klerikalcem" „Kmečki Glas" ter pravi: „Če imate samo Vi do- bre namene in samoVi delate za kmeta in smo mi tega največji škodljivci in zapeljivci, pridite ven z nami na javne kmečke shode z ljudstvom med ljudstvo! To naj sodi. ko sliši oba zvona, kdo ima prav, vi ali mi?" Vidi se, da je ta poziv zrasei na zelniku Mrmolje. kateri niti tega ne ve, da se sodijo ljudje in dosledno tudi stranke po dejanjih in ne po besedah. Kar je naša ljudska stranka storila za kmeta — in v tern je ne dosežejo agrarni liberalci v dogieinem času — to je predobro znano vsakemu, ki čita naša lista. V razglašenje tega ne treba- mo mi volilnih shodov. Potrebuje jih pa tak „kmečki voditelj" kot je Mrmolja, ki mora svoje nezasluge za kmeta na- domestovati z lažmi o naši stranki. Do- kler on ne dokaže, kar je na svojih „kmečkih" shodih farbal o verskein pre- pričanju naših voditeljev, o volilni re- formi, o tako imenovani „Gre*gorčič-Pa- jerjevi zvezi", nima pravice zahtevati, da bi kdo verjel njegovim besedam, go- vorjenim na „kmečkih" shodih. Zato mu pa mi gorenji poziv vračamo s ponov- nim protipozivom: Na dan enkrat z dokazi za gorenje trditve ona- š i h v o d i t e 1 j i h in n a š i stranki. katere trditve mu zopet zabru- šamo v obraz kot nesramno farbanje. Ali vtakne usiljivi „kmečkivoditelj" Mrmolja to ponovljeno moralno klofuto zopet v žep? — Kajpada. In v zna- menju takih sredstev „hoče" ta človek koristiti kmetu?! Velika slavnost v Wlirnu. — Dne 22. t. m. se slavnostno blagoslovi v Mirnu nova lepa zgradba „Društveni Dom", v katerem bodo nastanjena mi- renska katoliška društva kakor „kato- liško delavsko društvo", telovadn* od- sek, posojilnica in hranilnica itd. . ed- poludne bo sv. maša na Gradu, po sv. maši ob 10. uri blagoslovljenje „Društ- venega Doma", potem mladeniški shod. Popoludne javna telovadba, pri kateri bodo telovadili „Orli" celega goriškega okrožja, potem bo manifestacijski shod, nakar nastopijo razni pevski zbori. 2a tern se prične javna tombola na de- narne dobitke. Dobitka sta: činkvina50 K, tombola 100 K. Po kosilu si gostje lahko ogledajo „Čevljarsko zadrugo" ter njeno notranjo uredbo. Ta dan bo v Mirnu živahno in privabi ta slavnost gotovo mnogo ljudstva v Miren. Kmet naj voli kmeta! Tako od- meva venomer v „Kmečkem glasu", ka- terega urejuje „kmet" Mrmolja. ki ima od samega kmečkega dela žulje na roki — pardon na jeziku vsled blatenja naše stranke po shodih. Temu možu je od nekdaj smrdelo kmetijstvo, katero je tudi pustil in postal policaj in trgo- vec v konsumu. Ko je sei iz konsuma, se ni oprijel kmečkega dela, ampak po- litike, ki naj mu pomaga, da m u n e bo treba tižčati pluga in se po- titi. Pravice torej nima nobene ime- novati se kmeta. Ako bi bili vsi kmetje, taki. kot on, bi ne rastla pšenica, ne krompir in ne zelje, pač pa bi bili kmetje ti a bobnu. ako bi hoteli nje- govo kmetovanje posnemati. Kaj torej takega krtfeta naj voli kmet,* ki je kmetijstvo o b es i 1 na k 1 i n ? Franko tudi ni kmet, nits kmečki sin ni, ki bi kot tak vsaj poznal kmetovo gorje. — Drugače je pri nas. Naši kan- didati ob zadnjih deželnozborskih vo- litvah so bili če ne kmetje pa kmečki sinovi, izgojeni na deželi med ljudstvom, iz kmečkega ljudstva vzeti in kot taki so imeli priliko občutiti in se užiti v kmetovo bedo. — Sicer mi stojimo na tern stališču: Dokler nimamo med našim kmečkim ljudstvom dovolj res izobraženih posestnikov, k i b i bili kos d e ž e 1 n i u p r a vi, deželnim zakons k i m naredbam, podkovani v t e j in o n i s t r o k i, kiso umljiva le višje izobra- žencem in juristom, nadalje ki bi bili kos poslancem laške narod- n o s t i, ki so, kakor skušnja uči vzeti iz naj i zo braženejši h s 1 o j e v, skoro vsi akademično izobra- ženi, ki imajo deželno upravo in vse njene naredbe takorekoč v m e z i n c u, ki po svoji prefriganosti znajo še proti akademično izobraženim slo- venskim poslancem tako nastopati, da je treba tern največje previdnosti in d al ek oglednosti, da ne zaidejo v zvito nastavljene jim zanjke, da va- rujejo slovensko posest ko- liko r se da v danih okolišči- nah, do takrat, pravimo, stojimo na tern stališču, da naj se pošiljaljo v de- žeini zbor v i š j e i z o b r a ž e n i si- novi k m e č k i h s t a r i š e v, k i p o- znajo kmetovo bedo, in so do- volj izobraženi, da zamorejo energično nastopiti proti la- skim prefriganim akademi- čno izubraženim poslancem obeh strank. To naše stališče odo- bravajo vsi trezni in razsodni ljudje po deželi. — Na tern mestu pa si do- volimo sledečo opazko. Jože Štrekelj je imenoval na shodu v Štanjelu Faidut- tijevo stranko kmečko strank o. s katero so naši agrarni liberalci z Ga- brščekom na čelu tesno zvezani. Večkrat povdarjajo, da se borijo Faiduttijevci in agrarni liberalci za iste cilje, iste ideale, ter da so si takorekoč sorodni, Sedaj vprašamo naše agrarne liberalce, ki kričijo venomer, naj kmet voli kmeta: Zakaj pa ne postavi Faidutti za kandi- date furlanskih km.etov? Zakaj ne piše tudi on v svojih listih, naj kmet voli kmeta? Stranki stremiti za istimi cilji, ergo bi morali imeti obe kmete za po- slance. — Seveda, Faidutti je bolj pre- brisan mož kot naši agrarni liberalci. On postavlja za kandidate grofe, ba- rone, politične okrajne komisarje, sod- nike in svetnike, ki kaj umejo, ki znajo po lisičje nastopati za svoj narod in za svoje volilce, znajo iztiskati iz de- želne blagajne tisočake. —¦ Sicer pa saj tudi naši agrarni liberalci ne bodo vo- lili kmete, marveč volili bodo odvetnike Frankote, trgovce Gabrščeke, učitelje Štreklje in trgovce Križniče. Za pesek v oči pa postavijo za kandidate še ka- kega kmeta, ki bo med liberalnimi dohtarji in takimi le statist, ali pa bo opravljal pri stranki službo petega ko- lesa. Zato pa pravimo, da ni parola, katero so vrgli liberalci sedaj med ljudstvo: „Kmet naj voli kmeta", nič drugega nego navadna sleparija! Javen shod kmečke stranko v Štanjelu. V nedeljo se je vršil v išta- njelu javenshod „kmečke stranke". Ga- bršček in Franko sta poslala na ta shod nekoliko plačanih kmečkih far- barjcv. Prvi teh farbarjev je vrtojbenski plačani liberalno-agrarni agent Ivan Mrmolja, ki je koj pri svojem nastopu na shodu ljudstvo farbal s tern, da je rekel, da je krnečka stranka samostojna in da nima ničesar opraviti z liberalci. Kako samostojna je ta stranka, poka- zalo se je na shodu samem. „Kmečki glas" je namreč, vabeč na ta shod, pisal, da se bodo na shodu postavili kandidatje za deželnozborske volitve. GabršČek pa je v svoji „Soči" v soboto zaukaza!, da se to ne sme zgoditi in da se bo to zgodilo tedaj, ko se bo Gabrščeku zljubilo. In plačani agent Ga- brščekov, Mrmolja, je to povelje natanko izpolnil, kajti izginila je z dnevnega reda tega javnega shoda točka „imenovanje kandidatov" za deželznozborsko volitev. S tern je dovolj jasno dokazano, kako grda igra se odigrava sedaj na Go- riškem z našim kmetom. To je tudi na shodu povedal znani abiturijent Vrtovec iz Velikih Žabelj. Očrtal je namreč krepko in jasno skriven namen agrarcev, ki so radi osebnega koristolovstva iz raznih krp skupaj sešili agrarno stranko. Pou- darjal je versko-narodno-gospodarski program Slovenske ljudske stranke, ki je edino prava kmečka stranka in po- zivljal navzoče, naj se nikakor ne pu- stijo voditi za nos od oseb ä la Mr- molja, ampak naj se združijo pod pra- porom S. L. S. Govorniku so mnogi poslušalci ploskali, liberalci pa seveda ugovarjali. Mrmolja, ki je hotel ugovarjati Vrtovcu, vrgel se je z vso silo na slo- vansko obstrukcijo, o katere pomenu se toliko razume, kakor zajec na bobcn. Osmelil se je ta farbar do nesramne laži, da ni „v celem državnern zboru poslanca, ki bi nastopil za kmečke ko- risti". A bit. Vrtovec, kateremu je pred- sednik po dolgem obotavljanju vendar le dovolil besedo, je tudi glede tega vprašanja dobro okrcal plačanega li- beralnega agenta. Vrtovec je namrcč povdarjal, kako so bili ravno poslanci S. L. S., ki so se upali tako odločno povcdati germanizujoči vladi, karjigre. Vsi nemški listi. vladni in nevladni, bru- hajo ogenj in žveplo na dr. Šusteršiča in drugove. Obstrukciji se je pridružil tudi zavedni voditelj tržaških Slovencev dr. Rybaf. Govornik je končal: „Vse slovanske stranke, ki res zastopajo kmečke koristi, kot S. L. S., češka agrarna stranka in poljska ljudska stranka. so za obstrukcijo, a agrarni privesek libe- ralne stranke „Kmečki glas", ki se štuli, da zastopa kmečke koristi, stopa lepo ponižno za glasili razpale liberalne stranke in obsoja obstrukcijo". Oglasil se je k besedi, mislite si kdo ? Oglasil se je k besedi namreč bivši deželni poslanec Jožef Štrekelj iz Komna. Vsakdo je pričakoval, da bo začel govoriti o trtah. A mesto tega začel je deklamirati nekaj puhlih, pou- ličnih fraz iz, „Soče" in iz „Naroda". Zagovarjal je zvezo liberalnih-agrarnih poslancev s Faidutti-jem in Bugatom, ki sta zadnji čas najhujša nasprotnika naših narodnih teženj in konečno na- pravil ie dr. Rybaru, ki je tudi za ob- strukcijo, lep poklon, češ, da je bil dr. Rybar slabo informiran, to je, da ni vedel, kaj dela. (Jože je bil o obstruk- ciji najbrže bolje informiran nego dr. Rybaf, saj je njegov brat Lojze državni poslanec, ki zavzema med parlamen- tarci prvo mesto in ga sploh smatrajo za velikega politika. Op. stavca). Govorili so še drugi, kakor neki Vran s Tomaja, ki je nastopil kot dr. Frankov agent in je povedal to, kar je bilo dr. Frankotu všeč in o čemur sta se najbrže že poprej pogovorila. Neki Turk iz Koprive je rekel, da naj se za poslance volijo le kmetje in ne dohtarji in učitelji. Mrmolja, kateremu je dobro znano, da bodo liberalni agrarci postavili za kandidate tudi dohtarje in učitelje, in je prav zaradi teh zadnjih glavni namen gonja kmečke stranke, je k temu pre- vidno niolcal. Konečno je spregovoril tudi vodi- telj sežanskega okr. glavarstva namest- ništveni svetnik Rebek par besedi o senu. Zborovanju je predsedoval šta- njelski župan Filip Hočevar. Zborovalcev se ne ve, koliko je bilo. Eni pravijo okoio sto, drugi 150, tretji in to je „Kmečki glas" pravi, da jih je bilo 200. Poročevalec „Hdinosti" pa jih je videl celo 300. Ta poslednji je najbrže Jože, ki se hvali, da je jedrnato govoril. Taka milost. — Rihenberški „So- čin" dopisnik se jako huduje nad tem, da je rihenberško starešinstvo v svoji zadnji seji imenovalo profesorja Berbuča za častnega občana. Najprej mu odreka vsako zaslugo za rihenberško občino, pa v isti sapi se loputne po lažnjivih zobeh ter piše. da pravijo, da je „izfeh- tal" profesor Berbuč nekaj stotakov za popravo dovozne ceste na postajo. Kaj lažnjivega kljukca briga. če jeslišalpra- viti, da je Berbuč izfehtal za omenjeno cesto nekaj tisočakov in da je on tisočake spremenil v stotake?! Pa pustimo to. Rihenberško starešinstvože ve, zakaj je prof. Berbuča imenovalo za častnega občana in je tudi vedelo, da se bo „Sočin" dopisnik iz Rihcnberga zagnal vanje, ko bo to izvedel, in se zaradi tega prav nie ne zmeni za to lajanje. Ali čujte ! „Sočin" dopisnik je pri vsem tem velikodušen človek in smatra v svoji velikodušnosti klerikalca še vedno za človeka. Kako milostno, kaj ne!? Kake vrste človek je ta „Sočin" dopisnik, naj sodijo čitatelji iz tega da mu ni všeč, da se starešini rihenberške občine nahajajo v „milosti božji". To človeče piše namreč doslovno: „V ne- deljo je imelo naše starešinstvo, ki se nahaja večinoma v božji milosti, sejo, v kateri je imenovalo profesorja Berbuča častnim občanom". Ta človek pravi, da je naprednjak in da bodo pri prihodnjih občinskih volitvah v Rihenbergu gotovo zmagali naprednjaki. Torej ljudje, ki se nočejo nahajati v „milosti božji". Vo- lilci v Rihenbergu bodo imeli torej iz- birati med ljudmi, ki se nahajajo v „milosti božji" in med onimi, ki se na- hajajo v milosti hudičevi. Radovedni smo. za katere se bodo odločili. In ti nesramneži liberalno-agrarni se še upajo trditi, da niso protiverski, ko ne morejo v resnici niti par vrstic na- pisati, da bi se ne rogali iz vere?! Smrtna kosa. — V Hudajužni je umrla v sredo gospa Ana Kempcrl e, soproga g. Simona Kern perle. Spo- štovani družini Kemperlovi izrekamo svoje iskreno sožalje nad hudim udar- cem. Res blagi in vzgledni pokojnici večni mir! Zavod gluhonemih v Gorici. — Ako je kdo potreben vzgoje in pouka je gotovo gluhoncmi otrok najbolj potre- ben ; zato se države in dežele trudijo, do bi tudi gluhoneme vzgojile v dobre in koristne državljane. V goriški dež. gluhonemnici se je sklenilo šolsko leto z razstavo, katera se je otvorila vpričo cerkvene in deželne gosposke. Govoril je g. svetovalec dr. Pettarin o potrebi tega zavoda in da de- želni odbor z vso vnemo zanj skrbi. G. učitelj se je zahvalil v slov. je- ziku g. govorniku, dež. glavarju in vsem, ki so obiskali razstavo; nato so se raz- delila najpridnejšim gojencem darila. Vsak se je lahko sam prepričal o napredku gojencev, kajti bila so razlo- žena žen. ročna dela od navadne noga- vice do najfinejše cerkvene obleke, krasni so bili tudi izdelki risanja in lepopisja. Slišali smo tudi otroke lepo in razločno govoriti, ter spoznali, da so nekateri zelo razumni. Bog blagoslovi vse učit. osobje, posebno pa gosp. voditelja Frid. Lenardiča, ki se že nad 25 let trudi za- vodu v korist. V zavodu je bilo letos 69 otrok, od teh je bilo 29 Hal., 40 slov., 31 možkih in 38 ženskih. „Reichsdeutsche o Slovencih. — Minole dni se je vozil neki gospod po državni železnici z Jesenic proti Do- bravi. V kupeju sta sedela dva gospoda iz Reicha, kista se pogovarjala o lepoti slovenske zemlje injenista mogla pre- hvaliii. Hden izmed njih pogleda slu- čajno na napise v kupeju, ki so nemški in laški, začudi se in reče, kako je ven- dar mogoče, da ni slovenskih napisov. „Da Krain entschieden eine überwie- gende slovenische Bevölkerung hat". Rekol je še, kako to, da ne zahtevamo oü železniške uprave slovenskih napi- sov. Tako čitamo v nekem slovenskem listu. Torej še Nemcem iz Reicha pre- seda /anemarjanje našega j^zika od strani uprave naših državnih železnic. Vinska pokušnja na slov. dež. kmetijski soli v Gorici. — Da spoznajo naši vinogratlniki, kako se ima vino pripravljati, oziroir.a kakšno vino cenijo na severju, naročil je deželni odbor po- tom društva za varstvo avstrijskega vi- narstva pri znamenfcih tvrdkah zbirko nižeavstrijskih vin. Ta vina se bodo da- jala našim vinogradnikom drugo nede- ljo dne 22. avgusta ob 10. predpoldne na slov. dež. kmetijski Šoli v Gorici (Tržaška cesta št. 43) brezplačno po- kušati. Obenem se bodo pokušala tudi karakteristična domača vina. Pri po- kušnji bo predaval ravnatelj Štrekelj o umnem kletarstvu. Ta dan ob 8. uri zjutraj se bo raz- kazovala udeležencem tudi šolska kme- tija, osobito se bodo videli uspehi raz- nih poskusov. Kogar zanima napredek v kmetij- stvu, pride gotovo dne 22. t. m. rano v kmetijsko šolo. Tatje v ..Hilmteich u . — V sredo so neznani lopovi vdrli v restavracijo „Hilmteich" ter odnesli gospej Ani \Va- nek 1 pršut, 20 salamov, 3 škatlje ci- garet damen. 4 flaške vermuta in poštne znamke ter napravili skupne škode 100 K. Po končanem delu so se odstranili. brez da bi jih bil kdo motil. Tat v lastni hiši. — Simcič Rok n Kojskega, Cijan Aleksander iz Št. An- dreža, Montico Alojzij iz Gorice in Ko- nig Karol iz Gorice so v sredo ponoči ukradli v kavarni „Dogana" dve ste- klenici Vlahova ter se podali v sobo Simciiii. ki je stanoval pri svojem go- spodarju in delodajalcu. g. Cappella, v ulici Cipressi, da bi jih v miru izpili. Pri tem so pa tako ropotali. da se je g. Cappella zbudil ter misleč, da nekaj ni v redu, šel gledat. kaj se godi. Ko stopi pred vrata. vidi te §tiri bežati in da bi jih vstrašil. vstreli parkrat v zrak iz revolverja. — Na to mu pade v glavo, da je Simcič, ki dela. kakor ome- njeno. pri njem. zahteval ključ od za- loge z izgovorom, da je pozabil klobuk tamkaj. Gre v zalogo ter najde. da vrata niso bila zaklenjena in da je bil že pripravljen voziček in ena vreča moke za jo odpeljati. Ni mu preostalo dru- gega kakor naznaniti stvar policiji. ki je v četrtek aretirala imenovane štiri ponočnjake. Tatvine se jako množijo zadnje tedne v goriški okolici. Te dni so are- tirali na spodnjem Krasu več ciganov, katerim so baje na sledu zaradi več tatvin. — Pred par dnevi je zmanjkalo posestniku Antonu Devetaku v Sovod- njah več kilov špeha in 4 salami. Po- skušali so udreti še v par drugih his, a so jih pregnali. Mrtvo truplo je našel minole dni neki pastir na levem bregu Soče na kobaridskem. — Oblastvena preiskavaje dognala, dao kakem zločinu ne more biti govora zaradi tega ne. ker so pri mrtvecu našli ves njegov denar. Po papirjih, ki jih je imel pri sebi so ugotovili njegovo identiteto. Imenuje se Rudolf Vulč, doma iz Cez-Soče. 37 let star. Bil je namenjen na božjo pot na >Sv. Goro. Mrtvega dečka so izvlekli v četr- tek iz Sočinega kanala, ki vodi v to- varno v Zdravščino. Deček, ki je bil star okoli 12 let, je vtonil pri kopanju. Izpred sodišča. — Na 10 dni za- pora poostrenega z jednim trdim leži- ščem je bil te dni obsojen od tuk. so- dišča 35-letni Alojzij Zorn iz Prvačine zaradi telesne poškodbe izvršene nad svojem bratu Francetu. Nesreča pri hriboiaztvn. - V pondeljek zjutraj sta Šla na ^krlatico dr. Stojc iz Ljubljane in nadučitelj Pe- trovčič iz Kranjskegore. Ta tura je, ka- kor pravijo, najtežja v Julijskih alpah in jo je do sedaj napravil samo jeden turist. Na eni najnevarnejših točk se je pa dr. Stojcu zdrsnilo. Padel je dr. Stojc tako, da je odletaval od skal in padel 50 m globoko. Njegov tovariš. nadučitelj Petrovčič, je bil kmalu pri njem in je videl. da se mu je zlomila desna roka in leva noga, in dase je tudi poglavi ves potolkel. Oba sta prečula strašno noč od pondeljka na torek na Škrlatici. Drugi dan zjutraj se je pa podal Petrovčič na 7 do 9 ur dolgo pot v Krar.jskogoro po pomoč. Rešilna akeija se je zapričela takoj in sicer od treh strani: iz Kranjskegore. z Mojstrane in iz Aijaževega doma. Ta re- šilna akeija je trajala skoro tri dni. a brez vspeha. Zato so poslali v Trcnto po pomoč. Trentarjem se je posrečilo spraviti ponesrečenega dr. Stojca v ce- trtek ob 7. in po! uri zvečer v Kranj- skogoro. kjer ga je pričakoval dr. Šlaj- mer ter mnogo drugih turistov. Včeraj popoldne so ga prepeljali v Ljubljano. Romarji v sv. deželo. — V sredo zjutraj se je iz Trsta z Lloydovim par- nikom „Tirol" odpeljalo v sv. deželo 600 romarjev iz raznih strani mo- narhije. — Volitev tržaške municipalne dele- gaeije in raznih odsekov. — V seji trž. mestnega sveta. ki je bila v četrtek sta bila izvoljena od strani Slovencev v municipalno delegacijo mestna za- stopnika Goriup in dr. Slavik. Izvzemši odseka za plinarno. ter anagrafični in ognjegasni odsek so iz- voljeni v vse odseke tudi Slovenci. Razbojniški napad na banko. — V sredo ob 10. uri predpoldne so v Reki vdrli trije lopovi v ondotno „Pučko banko". nahajajočo se v palači hotela „Bvrope11.'ubili odbornika Miloša. ki je nadomestoval blagajnika in odnesli 15.000 krön. Nekemu slugi druge banke. ki je bil slučajno tarn so. žugajoč mu z revolverji vzeli iz žepa 3106 krön. Po- tem so pobegnili. Pri begu so streljali na osebe. ki so jih zasledovale. brez da bi koga ranili. Vendar se je enemu redarju po- srečilo po hudem boju prijeti jednega tolovaja. Na policiji je ujeti ropar rekel, da se imenuje Salamon Kičinovski. star je 26 let in električni monter iz Odese. Pri drugem zaslišanju je aretirani ropar povedal. da se morilec blagajnika ime- nuje Peter Orlov. Več ni hotel povedati. Dva utekla zločinca zasledujejo na vse moči. toda do sedaj brez vspeha. Trdi se, in se sumi. da so reški roparji izvršili tudi ono predrzno tatvino 119.000 K v poštnem uradti na Minoritnem trgu na Dunaju. Blagajnik Miloš, ki je bil na glavi težko ranjen. je vsled ran umrl. DrobHnice. Kruh iz cvetlic. — V bajni Indiji raste mnogo cvetlic, ki služijo vrojene- mu ljudstvu kot hrana. Posebno v čislih imajo Indijci cvetje nekega drevesa. ki je imenujejo „Mhovvad". Velikanske množice teh cvetov se vsako leto po- rabi za različne jedi. Cvetje je temno- rumeno in ima debele, mesnate liste. V svežem stanju jih devljejo v kolač, ki ima po njih fin, slasten vonj, v prvi vrsti pa cvetje suše, zmeljejo v moko in napravljajo iz njega kruh. Ako se cvetje stlači in pusti kipeti kakor n. pr. grozdje in drugo sadje, pa se dobi prav prijetno vino iz njega. Tudi žganje ku- hajo iz teh cvetov, ki je jako priljubljeno pri Indijcih. Materinska ljubezen ptice. — V Schönebergu pri Alagdeburgu je pričela goreti hiša, na kateri je imela štorklja svoje gnezdo. V gnezdu so bili trije ne- godni mladiči. Ko se je ogenj začel oprijemati strehe. je starka obupno le- tala okolu gnezda, ko pa je bil plamen že čisto blizu. je sedla na gnezdo in mladiče pokrila s svojimi peruti. Zgo- rela je z mladimi vred. Ne najdrasje, ampak naj- ceneße so „PEKATETE", ker se aelo nakuhajo in se jilt malo potrebuje, NajboijšeJiJUp obiskovan lulu s stalnimi gosti v prijazuein ti'ii'ii na (joriskein se odda z 1. septembrom spreiuemu gostilniearju n a r a c u n. Ponudbe pod „H 6 tel* na upravništvo lista „Gorica*. Štev, 2288 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastonil II. četrtleta, 1.1. meseceu aprila, maja ii jiija 1908, začne v ponedBljeh, 6. septembro 19D9, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjuiraj do 1. po- poludne. Ob sredah in sobotah meseca septem- bra bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V G or i ci, 2. avgusta 1909. Od ravnateljstva zostaijalnice. \ f pristni kranjski ' lanenoljnafi Firnež Oljnate barve ' v posodicah po » ... 1 kg" kakor \ tudi v večjih posodah. i )Fasadne barve \ za hiše, po vzorcu. i i Slikarski vzorci . ' = in papir za vzoree. = iaki | ' pristni angleški za vozove, I za pokištva in za pode. I J Steklarski klej1 ' (kit) priznano in strokovno ' | preizkušeno najboljši. j IKarbolfnej Si IMflVEC (gips)l I za podobavje in za stavbe. | I Copiči l I domaöega izdelka za zidarje I == in za vsako obrt = I priporoča I ! Alois HEUitni! I v Ljubljani. 4 Prva krajska tovarna I oljnatih barv, firnežev, la- | I kovin steklarskega kleja. t I Zalitevajte cenike! a . ^M», ^M^. ^BBfe. Jl. ^m^ ^—^. ^M^ . Hisa v Grahovem na lepem prostoru dvonadstropna z S sobami, pripravna za vsako obrt, se pod jako u^odnimi pogoji s 15. avgustom t. 1. odda v uajeni ali pa po ceni proda. Dajp|#j| Spominjajte se ob vsaki J priliki „Šolskega Doma*w Svoji k svojim! i . o "¦? 1 ^ 4 5 ?> $ l < * s % «:i" j : I LSJM s§ ¦g s. o s s ¦= i. ä ^ Z = E M IS S^ '§ >- g CO y N E L-.13 o . «aj 4 L f 2 c-g,»i3 -c ^ M ¦i 2 I "• •-¦¦5 *¦=- -s ä > 5s= 2 ¦= > a ^ « O = "= .9- it ^ "5> •— — ~ J2 p , --¦ L[ ßrez konkurence ! © e n e zmerne! 3 O o o z Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiii, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekamo Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o vec ^^ v Podgori ^s= VUy,iU ZuluLilloiLuP lllUkild (na cesti, ki peljeproti Gradüki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo v»akovrstneg;a trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskihposod, stiskalnic itd. Čudovito ni- ske eene dvokoles šiv. ^s, strojev, vsa- 'f k o v r s t n i li gramofonov za gostilne, kakor tudi ra /. 1 ičii i h n a j n o v uj ši h p 1 o š č . i. v r i u j cj o si- lucli vsc ji o p rave Pri Batj ej^j^u. GORICA S to In a iiHra 3-4. rroaaja il i na niosecne (»broKc. — aovi sm- venski coniki frrtnko. Novodošlo blago za NflSTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v dclavniei iix trgovirxi z gotovimi oblekami krojaški mojster in trgovec v G o r i c i Trfefta nlica štev. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, tia je došla ravnokar velika mno/ina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazličnejših za vsaki stan = Izdeluje tudi stavbarska in cerkve^ega del a. —— Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in ftno se dobi pri flnfon Cernigo] - Gorica. Tržaška ulica 18. =^=^ CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omisiite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po doleroletnih skušniah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le naiboljši. OPiginahUictDPia stroji deiajo še po 10 ietni uporabi brezšumno. Original-Victoria sfroi so neprekos^v! za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Oictopia stroi so ^^ iZdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles ÄPucha orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Guk — Gorica Stolni try (Piazza Duomo) st.! Anton JCusinn, trgovec y Gorici ßosrsQ&ka ^lica št 25 priporoJa častiti duhovščini in slav- nefnu občinstvu v mestu in na deželi svejo trgovino jediinega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- !on. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angele, Korftt, istrsko in dalrnatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne •Tste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več v si riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Vs kilainod enega Junta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke d?užbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majaiče- vega mlina iz Kran j a in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščir?t. Vse blaijo Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: GORICA, ulicii Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristiiimi be- ll mi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivora iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Ceškem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. Vi'Ste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprei franko goriška postaja. Gene zmerne.