Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Di n Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VEJSEC Telefoni uredništva: dnevna služba 20$« — Bočna 2*9i, 2994 jB 205« lakaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubliana št. 10.6X1 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-I )unaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299J Angto-Persian Oil Co. Boj za perzijski petrolej Tri velike angleške oklopniice, »Bawkins«, »Eulenprise« in »Bmarald« eo priplule v bližino otoka Abadab v perzijskem zalivu, talro poročajo poročevaitne agencije. Gibanje angleškega bojnega brodovja je vsikdair znamenje resnih za-pleitijaje-v in kjerikoli se pokažejo britanske križarke, lam so v nevarnosti življenjski Interesi Anglije, katere hoče ona braniti z vsemi sredstvi. Otok Abadab je središče najve«6je rafinerije nafto, ki jo prideluje angleška družba »Anglo-Per-sian Oll Oo.< v nad 1000 lom oddaljenih i>etrolej-skih ležiščih MaHd-i-Suleiman ter Maidan-i-Naftan in M a idan-i-Bibian v Perziji, katere je leta 1909 sprejela od perzijske vlade oziroma nasledila druge pravomočne lastnike za dobo 60 leotamljo, si ovil t urban okrog glave in začel hoditi od šejka do šejka ter slednjič prišel tudi v Perzijo, kjer je imel z mladim Perzijcem Kitabji-jem isto srečo kot svoje dni z Morganom. Tjda lopat je odkrili — petrolej. Sicer se je bila že iimperijalna perzijska banka pečala z vrtanjem petroleja v Daliki pri Buširu, tod« ves denar so Odnesli avnnturist wini inženirji in konoc«ja je bila na razpolago. D'Arcy je takoj .poslal svoje inženerje v dveh smereh. eno skupino severno od Bagdada proti perzijski meji. drugo pa v smeri proti Šuštarju, kjer je propadla vmperijalna per-7/,'ska banka. Na podlagi tehničnih poročil imže-nenjev je nato d'Airey dobil od perzijskega šaha leta 1901 velikansko koncesijo, da sme iskati in izkoriščati vsa ležišča pokole jskoga gaza, petrole-ja, asfalta in ozokrite :po vsej Perziji razen v ipetih severnih provincijah Astralbad, Masanderam, Gilan, Azenbejdžan in Korasam, katere je Rusija smatrala la avoje interesno ozemlje. D'Arcy se je lotil dela širakopote?mo in z r-jroimnimi stroški. Večkrat je mislil že opustiti delo, ko se je njegovo premoženje vedno bolj stekalo v. perzijske peščene puščave. Šele, ko so zagnati vrtalke globoko v pesek pri Mašid-i-Sulej-tnan, je brizgnil .petrolej v toliki količini na dan, da je bilo podjetje rešeno. S pomočjo >Burmah Oll Co.c, toda po večina s svojim lastnim denarjem, je ustanovil. »The First Exiploitacian Oo« 1903. ki je začela delovati na dveh ležiščih, v Kenrnanša-hu nad Bagdadom in v imenovano™ Mašidu. 1904 sta delovala normalno šele dva vrelca in to slatine kilometrov daleč od vsake prometne zjvezc. D'Ar-cvju je pretil bankrot. Toda takrat se je v britanski admiral itet i rodila želja, da 'bi se pogonska sila ti« bojmifo ladjah preložila od premoga na nafto. Admiral Fislier, eden najdalckovidnejših državnikov moderne dobe, je poslal dva strokovnjaka Hotn E. C. Pirety-mona in SiT Redvvooda v d'Arcyjeve koncesije. Njihova poročila so bila tako prepričevalna, da je angleSka vlada sklenila priti na pomoč d'Arcyjevi »Pirat Exploit»tion Co.«. L. 1905 je potem zares »Bunmah Oil Oo.<, ki je do 94 odeit. last angleške vlade, ustanovila ob enem z d'Aircyjevo Ikompaoijo in doneskom Lorda StTathcone »Oonoessiom Syndi-(sate Ltd.«, ki ije prevzela vse perzijske koncesije. Nova družiba se je vrgla na nova ležišča, pred vsem v Manmaitanu blizu Ahvazan«. Ogromne vsote denarja 90 šle po pesku 'brez uspeha. Kompaniija je šla dalje v gorovje do baktj&rskah hriibov, kjer se nahaja na mestu starega »Salomonovega templja« vas Mašid, torej nazaj k prvim odkritjem. Velikanske množine najmodernejših tehničnih priprav w> bile prenesene iz Glasgovva in spravljene na človeških iin živalskih plečih stotine tom daleč v gore. L. 1908 je prišlo, ves denar je bil porabljen, vseh se je polastil obup, ko dne 28. maja lfX)8 udari reka petroleja iz navrtanega rova, ki je poplavila ves tabor im usmrtila mnogo delavcev. Tako se je rodila petrolejska industrija v Perziji. L. 1909 so »Oomcession Syndicate Ud«, lord Stratlhoone 'in >Buiruah Oil Co.« ustanovili pod pritiskom angleške vlade novo družbo »Anglo-Persian Oil Co.<, ki je vsled premoči »Burmah Oil Oo.« prišla pod neposredno kontrolo britanske vlade. Koncesija, ki je bila prvotno last d'Arcyja 'in ki je obsegala polovico Peraije in kot protiiislugo dala perzijski vladi enkratno plačilo 200.000 zlatih frankov in 16 odstotno udeležbo pri dobičku, je prešla v last političnih faGdorjev in zavzela v mednarodni .politiki vlogo, kot nobena gospodarska koncesija. Perzijski petrolej je bil za Anglijo težišče vse njene azijske politike, svetišče, od katerega je odvisna korist bojnega brodovja, pot v Tn/i i i/i !ir» nn^/Jklnfd rt o vi Di,«!.v» O -1 — _ iw«vOiiwi 1 vuvir.pM iwirji •o ©o med tean razvili, jk> večali, nastala so nova Italijanska diplomacija marljivo na dela Intrige proti Mati antanii Poslanica gospoda Berengerja London, 12. decembra-Inlormncije berlinske diplomacije, ki je vrgla v svet novico, dn so se intimni razgovori med Italijo in Francijo glede sklenitve medsebojnega prijateljskega pnktn izjalovili, odgovarjajo resnici. Vsnj to je sigurno, dn si mednarodna diplomacija od njih ne obeta več nobenega rezultata, čeprav Herriotov znupnik g. Berenger, ki je te tajne razgovore s poobla-ščenci g. Mussolinijn vodil, pravknr v ^Eclair Journalu« objavlja apel, katerega so obenem razširili po vsej Franciji tudi po radiu. Ta apel, v katerem Berenger priznava, da je zbližanje med Francijo in Italijo zelo težaven problem, dn ga pa morata diplomaciji obeh držav rešiti, ker je sprava med Francijo in Italijo neobhodna garancija svetovnega miru, ho bržčns ostal glas vpijočega v puščavi, ker ni nobena tajnost, da Italija za to spravo od g. Herriota zahteva, da na oltarju te sprave žrtvuje Italiji Jugoslavijo. 0?enj na Pariz Da si v Franciji tudi največji prijatelji Italije ne delajo več nobenih ilnzij o tem, da je nn podlagi Mns.solinijevih političnih smernic antanta z Italijo nemogoča, priča med drugi« članek uglednega zunanjepolitičnega poroče- valca znane Revuo de deux Mondes« Rene Pin onn. ki je to dni fašistično javnost zelo razburil s člankom, v katerem s fino ironijo pritrjuje angleškrmu žnrnalistu Steedu. izjavljajoč. da so njegova razkritja o italijanskih namenih v srednji Evropi in na Balkanu »mogoče pretirana, da pa ne vsebujejo ničesar neverjetnega in čisto precizno odgovarjajo fašističnim in madjarskim aspirneijam.« To je razburilo rimske kroge tem bolj, ker je francoski žurnn-list zaključil svoja izvajanja s sledečim stavkom: »Tukaj (na italijanski in madjarski strani namreč) je treba iskati evropsko smodnišnico. Kaj čnda potem, če te sile skušajo razorožiti žandnrme evropskega reda?« Seveda je to ogorčenje fašističnega vodstva italijanske zunanje politike proti Rene Pinonu čisto umetno, čeprav skuša rimski tisk energično razkrinkanje fašistične politike, ki hoče z italijansko-madjarsko-avstrijsko antanto pod-minirati mir v Evropi, slabiti s tem, da očrnjuje francosko zunanjo politiko, češ dn je ta s podpiranjem neke države, ki je članica male antante, »ustvarila smodnišnico v srednji Evropi,« katera da bi bila že davno eksplodirala, »ako ne bi bila italijanska politika tako zelo lojalna in miroljubna«!.«. Kakor da hoče fašistični tisk to »veliko lojalnost« fašistične politike sam demontirati, objavlja tendenciozne vesti o bližajočem se sestanku zunanjih ministrov Male antante, ki imajo nainen vzbujati sum v miroljubnost politike držav Male antante. Sem spadajo v prvi vrsti uotice, ki se lansirajo iz Rima v angleške liste, češ da je neka država Male antante naročila pri angleških ladjedelnicah za 5 milijone funtov šterlingov novih vojnih Indij, previdno dostavljajoč, da gre šele za gradbeni program, o katerem se pozablja povedati, kdaj se bo začel izvajati. Toda kakor da ni zadosti teh fantastičnih izmišljotin, se je pojavila v avstrijskem časopisju istotako brez dvoma iz Rima Innsirnnn vest, dn nameravata Češkoslovaška in Jugoslavija, ki, »knkor se zdi,« naravnat gorita od želje, da bi čimprej vpostnvili diploma-tične, predvsem pn trgovinske zveze z Rusijo, na bclgrnjski konferenci doseči, da bi v tein pogledu dobili prosto roko. Knj bo v tem slučaju ukrenila Romunija, tako se sprašujejo rimski listi. To vprašanje ima seveda namen, ustvarjati že zdaj v romunskem javnem mnenju nernzpoloženje proti zaveznicama v Mali nn-tanti, ki dn na tn način hočeta Romunijo popolnoma izolirati.« Te mahinncije seveda niso edine in imamo v bližnji bodočnosti gotovo pričakovati nadalje, vnnjn te diplomntične kampanje proti Francij! in njenim zaveznikom v Evropi. Narodna skupščina: Izjava ministra Maksimoviča o uradniškem zakonu Za varstvo kmeta Belgrad, 12. dec. 1. Današnja skupščinska je bila otvorjena ob pol 11 dopoldne, prieoetvovil' so ji minisfer Demetrovič, Malksimovič in dr. Han-žfik. Nato je bilo sporočeno, da je predložil poslanec dir. Bogdan Vidovič s tovariši skupščini zakonski predlog o podaljšanju veljavnosti zakona o varstvu kmeta. Poslanec Vidovič zahteva za predloženi zakonski predlog nujnost, kd jo je navroči kmetijski minister sprejel, za njim pa twH skupščino. Predloženi zakonski osnutek ob takoj dostavljen istetniu odboru, ki je proučeval tudi novi zakonski predlog o zaščiti kmeta. V roku 24 ur mora odbor predložiti skupščini svoje poročilo. Skupščinski tajnik Kovač je sporočil, da je odbor, ki je proučeval zakonske predloge, ki jih je poslal narodni skupščina pravosodni minister, dokončal svoje delo in predložil svoje poročilo. Štirje poslanci so predložili svoje ločeno mnenje. Skupščini je predložil svoje poročilo tudi odbor, ki je proučeval zakonski osnutek o zaščiti kmeta. Pismeno interpelacijo je vložil dr. Nikič s tovariši na predsednika vlade o zagrebških pumktacijah in o izzivalnem pisanju »Vremena«. Predlogi pravosodnega ministra Kot prva točka dnevnega reda je bil na današnji skupščinski seji zakonski osnutek o spremembi uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih tožbah in o ureditvi rednih sodišč. Tozadevno poročilo je podal poročevalec odbora dr. Branko Nikolič. Pramen takega zakona je naglasil v svojem govoru tudi pravosodni minister Maksjmovič. Rekel je, da v vsej državi še ne more stopiti v veljavo dne 1. januarja 1933 sodni ■postopek v civilnih tožbah, ker na področju bel-grajakega kfcsacijskega sodišča še ni izvršena popolna organizacija sodišč. Isto je na področju ape-lacijskega sodišča v Skoplju in ravno tako tozadevno še mi ničesar ukrenjenega na področju velikega sodišča v Podgorici. Pravosodni minister je nato sprejel ločeno mnenje dr. Gavranč:ča in okr. | sodišče v Novem mestu ne bo ukinjeno. Zakonski predlog je bil nato soglasno sprejet. <%ie!aci?sha so^jsci Druga točka dnevnega reda je bil pretres poročila odbora za proučevanje zakonskega predloga i o sedežih apela<'ijskih sodišč in njihovi teritori-! jatoi pristojnosti. Poročevalec odbora dr. Vladimir Stanišič je proeril skupščino, da sprejme poročilo odbora, ker ima predloženi zakonski osnutek namen, da samo pospeši unifikacijo pravosodne zakonodaje in unifikacijo organizacije naših sodišč. K temu zakonskemu predlogu se jc prijavil k be«edi poslanec dr. Mate Perič. ki je zagovarjal ločeno mnenje dr. Gavrančiča, kaleni zahteva, da se poleg ostalih apelacijskiih sodišč ustanovi še novo ape- lacijsko sodišče v Osijeku. Posl. dr. T. Lasarevič pa predlaga, da bi bilo najljolje, 6e bi se teritorij apelaeijskih sodišč kril s teritorijem posameznih banovin. Obema poslancmna je nato odgovoril pravosodni minister, ki je izjavil, da zaenkrat vlada tudi zaradi finančnih sredstev ne more sprejeti njihovih predlogov, nakar je bil zakonski predlog soglasno sprejet. O uradniškem zakonu: „Uradniške stalnosti sploh ni!" Tretja toSka dnevnega reda je bilo poročilo odbora za proučevanje zakonskega predloga o avtentičnem tolmačenju § lilo uradniškega zakona. Poročilo odbora je podal poslanec dr. Nikolič, ločeno mnenje pa je podal dr. Zivan Lukič, član Jugoslovanskega narodnega kluba. Povod, da je vlada predložila narodnemu predstavništvu tak zakonski osnutek, je dal Državni svet, ki je na svoji sipiošnii seji 27. im 28. aprila letos, ko se je {Kistavit na stališče, da se morajo ministri, bani ali drugi starešine pri odločevanju o prestanku službe državnih uslužbencev prej v upravnem postopanju prepričati in ugotoviti, da obstojajo v resnici kaki razlogi za prestanek službe, navedeni v § 110 uradniškega zakona. Izjava ministra Maksimoviča Za poročevalcem odbora je takoj povzel hosedo pravosodni minister, ki jc med drugim poudarjal, da je dnh in smisel uradniškega zakona tudi ta, da uradniške stalnosti ni. Celo ustava, ki je bila izdana po uradniškem zakonu, ko govori o stalnosti sodnikov, iisto jasno določa, da bodo sodniki dobili to stalnost šele po preteku potih let od dneva, ko je bila objavljena ustava. Tako tudi oni uradniki, napram katerim se je z ozirom na njihovo posebno funkcijo uveljavljalo posebno stališče, danes nimajo stalnosti. Z odlokom državnega sveta, s katerim sc dopušča otvoritev administrativnih sporov proti predlogom pristojnih starešin zaradi odpusta drž. uradnikov iz služlie, se v jedru kaže (a princip, da uradniške stalnosti sploh ni. S sporom, ki nastaja v zveii s tem, se sploh vnaiia v ves ta »islom kaos in nastajajo spori o vprašanjih, v katerih bi ne smeli nastajati. Proti gornjemu zakonskemu predlogu so najostreje nnslopili poslanci Josip Slažič, Miloš I)ra-govič in dr. Živan Lukič, ki so podali izjavo v imenu Jugoslovanskega narodnega kluba, da bodo glasovali proti takemu zakonskemu predlogu, ki bo dajal ministrom in banom pooblastila, da lahko ir, nradništva napravijo brezpravno rajo. Ako bi se sprejel lak zakon, se bo uradništvo korumpiraio, ker bo služilo in sp klanjalo vsem ljudem od žan-darja pa gori do ministra. Tako 6c dostikrat odpuščajo iz službe nacionalni in sposobni uradniki na podlagi čisto navadnih denunciacij. Govorniki so z* ; t« podali konkretne dokaze. K temu zakonskemu predlogu je govoril tudi poslanec Milutinovič, ki je v svojem govoru pohvalil predloženi zakonski osnutek. Svojo pohvalo je podprl 7. izjavo: »Zakonski predlog je df.ber, ker imamo tudi mi kmetje pravico, da enostavno poženemo delavca, če ne dela, kakor mora In kdor ne dela, kakor treba, naj se ga napodi!«' Izvajanja poslanca Milutinoviča so izzvala r vrstah nekaterih poslancev precej ogorčene proteste. Glasovalo je 154 poslancev, za 114, proti pa 10 poslancev. Nato je bila sprejeta tudi zadnja točka dnevnega reda: zakonski predlog o spremembi § 253. notarskega zakona. Prihodnja seja bo v sredo dopoldne. Na dnevnem redu je pretres poročila odbora za proučevanje zakonskega osnutka, ki ga je predložil skupščini poslanec dr. Vidovič o podaljšanju veljavnosti *!a-rega zakona o zaščiti kmeta, izvolitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o s(>orazumu in ureditvi trgovinskega prometa med kraljevino Jugoslavijo in Italijo ter pretres poročila odbora za proučevanje novega predloga o zaščiti krnela. mesta, zgradile .=*> se železnice, potegnile cevi odvodnice (pipe lines) in zrasla je ogromna rafinerija na Abauananu, ki premore letno poldrugi milijon ton nafte. Proizvodnja »Anglo-Persina Oil Go.< je znašala 1931 5.75 milijonov Ion in .je preračunana letos na 6 in -pol milijonov Ion nafte. Anglija je polagala toliko važnost na te petro-Iejske zaklade, da je 1919 hotela .Perziji na vsak j način vsiliti neke vrste britanski protektorat. Tega Perzijci niso nikdar pozabili. 1931 so se Mlado-perzijci pod vodstvom polkovnika Riza Kana (se-daij šaha Pehilevi) .postavili Angležem po rolm in opirajoč se na prijateljstvo s sovjeti odklonili sramotni protektorat. 1925 so se angleške vojaške čete morale umakniti iz Peraije in 1928 je šali Pehlevi proglasil ukinitev vseli kapitulacij ter konec vsake tujčevo nadoblasti v državi. 1939 je morala Anglija drago plačjt+i dovoljenje, da eo »moli avijoni Imperiail Airvmys< leteti preko Peraije. a niti to dovoljenje po preteku dveh let mi bilo več obnovljeno. Edin« rana, ki je žalila n aro I ni ponos Per-zijoev, je bila koncesija »Anglo-Persian Oil Co.<, kii je bila v svoji provineiji naravnost suverena, IKjiitično pa nepremagljiva, ker je njenemu denarju podlegel vsak perzijska guverner. Šali Pehlevi je pa sedanjega šejka ujel in ga zaprl v Teheranu ter Angliji odpovedal koncesijo, ki je >biia dana v času, ko je bila Perzija ua.pol kolonijalna dežela«. Zato ni čudno, če 90 |>o vsej Perziji la dogodek slavili kot veliko odločilno nacionalno 7vinago nad tujcem. Okrog anglo-peraijskega spora se plete mnogo romantičnih legend, v katerih iiasto[>ajo najbolj čudna imena, niti petrolejski milijonar Armenec Gulbelkian n.i izostal, kaj šele boljševiki. Res bo samo toliko, da so na ogromnih [>etrolojskili ležiščih zainteresirane vse velike kapitalistične družbe, ki se pečajo s .petrolejem, ki druga drugo izpodrivajo in se pri tem poslužujejo vsakega sredstva. Res bo tudi tcx, da sovjetska Rusija nadaljuje v Perziji tradicionelno politiko ruskih carjev in sili k morju in bo silila k morju, naj si bo kdor hoče t »glavar moskovskega Kremlja. Res bo slednjič tudi to. dn Anglija posebno na tej točki nadaljuje svoje tradicionalno nasprotstvo proli .Slovanom v osebi Rusov in da boj. v katerem je sedanji spor le majhna faza. ne 1» prenehal, dokler bo tekel petrolej v perzijskih majdanih in se bodo v MaH Aziji križali interesi velesil, za katerimi se skrivajo (upoliii volekapitjUa. Evharistsčni kongres Zagreb. 12. dec. /. Stalni odbor za prirejanj« evharističnih kongresov je i,mel svojo rodno letno sejo v nede.ljov. It. t. in. Na sestanku sc bile zastopane vse škofije direktno |>o svojih delegatih ali pa -/. referati, ki so jih poslal) 1 posamezni člani, ki se niso mogli udeležiti ! sej. Ugotovili so, da se je evharistični pokrrt | med katoličani v Jugoslaviji zelo razširil. Tudi prihodnje leto bodo organizirali več novih kongresov, od katerih so že nekateri določeni. Pričelo se je že z. ustanovitvijo krajevnih od-borov. Na sestanku so sprejeli pomembne smer niče za prirejanje evharističnih svečnnosti. Po zadrskih dogodkih Rim. 12. decembra, tg. Dasi Se vedno prihajajo k Mussolini ju iz vse Italije protestne brzojavke zaradi poškodovanja spomenikov benečanske gosposke v Trogiru. se z/li. da se je italijanska vlada vendar odločila, da ne bo izvajala nobenih nadnlj-nih posledic. Na otvoritvi novega doma bojevnikov v Vicenzi je sicer slepi predsednik vojnih invalidov pel Croix pristavil, da se Italiji ne mudi, ker je čas z njo v zvezi. Če je zapisano, da mora priti pravičen mir šele po novi preizkušnji, je Italija sicer že sedaj pripravljena, vendar pa je treba storiti vse. da se izogne taki preizkušnji in prepusti času, da dožene odgovornost. Dunajska vremenska napoved; V južnih Alpah vedno slabše vretn«. Celimo naše socialne rane Pomoč brezposelnim Kako delujejo francoski katoličani V časopisu »La vie oatholique« čitamo članek, ki je tudi za naše razmere zelo aktualen in ga zato •prinašamo v celoti. Večkrat se govori o brezposelnosti v Franciji, posebno v zadnjih časih. Vendar se o tem vprašanju razpravlja na nek poseben in tudi nepravilen način. Uradno se o tem ne poroča drugo kot statistični podatki, Končen cilj se zdi dosežen, če se Javnosti sporoči, »da se je število brezposelnih v preteklem mesecu povečalo aH zmanjšalo za toliko in toliko tisoč v primeri s številko iz zadnjega tozadevnega poročila. Na vsak način so tudi ti podatki zelo zanimivi. Vendar se nam zdi, da je ta način poročanja nekoliko prepovršen .. . V časopisih, ki predvsem pridejo široki publiki v roke, se pač na drugi ali tretji strani prinaša Z majhnimi črkami statistiko o brezposelnosti, medtem, ko se prve strani rezervira senzacionalnim zločinom, znanstvenem raz!skovan:em o življenju čebel, kinematografskim zvezdam, prireditvam v music-hallu itd. Za delavca ima pa brezposelnost popolnoma drug obraz. Ta beseda pomeni, da sc je mladega človeka, ki ni rabil drugega kot delo, da bi v potu svojega obraza preživil svoje otročiče, odslovilo s prošnjo, da.naj si poišče drugo službo. Beseda polna upanja ..., radi katere si pa nikdo ne dela iluzij in katera se kot mrzla ki na zareže t meso vseh onih, ki poznao razočaranja, ki jih čakajo povsod, kjer bodo potrkali. Pravzaprav po-•neni ta beseda, da bo odslej treba živeti v mlzeriji, r strahu, v negotovosti kaj bo jutri in v pomanjkanju vsakdanjega kruha. Stiska ttifad'h V žalostni procesiji brezposelnih so mladi delavci gotovo najbolj pomilovanja vredni in njihovi obrazi nosijo bolj ostre pote-e, ki kažejo trpkost njihovih duš radi težkega stania brezposelnost. Zrel mož ima kolikortoliko več o odpornost, fizično in moralno, rroti ra:-nim udarcem v življenju. In če se izprazni kje kako mesto, se ponudbo zrelega moža drugače uvažuje. kot ponudbo mladeniča, in sicer zato, ker predstavlja večjo delavno moč in sposobnost. Vendar, če hočemo videti, kako globoko reie brezposelnost v dnšo mladega človeka se moramo zato v osebnem stiku, vsaj par minut interesirati. Ker se smejejo, »ker si iz stvari nič ne store« mislimo, da ne trpe. Vendar se zelo n-.oišmo. Postavite mu samo par vnrašanj med štirimi očmi, skušajte brati v teh mladh oč~h, ki ne zjiajo lagati, videli bo-te, kako hitro je padla maska navideznega veselja, ka' o se bo ob-az strdil, kako se bodo solze pojavila v očeh. Videli boste stvari, da se boste zdrznili. Ta ali oni 16 letni fant Vam bo n. pr. priznal, »da r,e do sitega ni najelel že ve5 m:sscev«. Drugi Vam bo povedal, da "SO ga srodili od doma, ker nii več ne zasluži in ker ie doma prevelika revščina, da bi se moglo hraniti nekoristne kljune* ... Taki slučaji gredo v stotine. Ali naj jih še naštevam? Saj večini ne bi hotela niti verjeti tega mftčeništva mladih. Vendar je to še vse ma'o naprtiti moralni bedi mladih duš. Tako pralno, nekoristno življenje, polno razočaranj v silni meri razjeda in uničuje. V začetku se fant še znajde, gre od tovarne do tovarne, od ene^a posredovalnega urada do drugega. S trepetajočim srcem ponuja svoje delo tu in lam, prosi, moledu:e, se poniža ... in ne dobi nič drugega, v večini slučajev vsaj, kot prazne obljube, ki pa že po tretji izkušnji zanj niso več obljube ampak brezsrčen Z Bo;lom . . . In mladi brezposelnež posta:a po vaaki taki zavrnitvi boli strt, bolj upognjen, težje vleče korak v brezštevilni brezosebni množici. To gre tako dolgo, dokler večna razočaranja ne zlomijo v njem zadnio odporno moč, ga oropa-o upanja na •rovo življenje in postane v svojem brezupju lahek »len raznega telesnega in moralnega z-la. In tako temnč v duševnem propadanju prej svetle in ponosne duše, ki so bile drugače upanje in bodočnost naroda. »Proti temu toku« tako mi je rekel eden od njih »se ne da plavati. Čut m se kot kos lesa na :eki, ki ga tok nese dalje in dalie.,.« V teh be-ledah je izražena vsa tuga in beda tisočerih takih 'antov. - Žos'st!čna so'wc*'ai J. 0. C.. (Krščanska delavska mladina} ni nogla brezbrižno iti mimo tega problema. Po svoji ttari navadi ni mogla in tudi ni hitela prezreti te resnične socialne potrebe in je smatrala za svojo dolžnost, da pogleda stvari realno, take kot so, in da najde sredstva za čim prejšnje poboljšanje tega stanja. Videla je, da s sanim lamentiranjem me bo zlo niti malo izboljšano. Treba je del in ne besed. Z govorjenjem se brezposelnost ne bo od-oravila in tudi ne s pisanjem. Trebalo je drugače prijeti. Po svojem starem in preizkušenem načinu je JOC. začela organlTlrati mlade brezposelne »med njimi, za nje, z njimi« samimi, ter hoče s tem doseči, da se čimbolj omejijo strahotni moralni in materijalni učinki brezposelnosti na mlade fante, da se čimbolj dvigne zopet zaupanje v bodočnost, da se lajša beda in drugo trpljenje med brezposelnimi in la se dočaka konec krize s čim manjšimi žrtvami, V6e pa s tem. da šim bol) izkoristi in vporabi prisiljene po-č tnice mladih delavcev. To je vel'ka naloga, v kaiero se je pa vpregla organizacija krščanske de-lavske mladine v Franciji z namenom da tudi zmaga. Najprej je treba mladim dati nazaj vero in zaupanje v življenje ter oni zmagujoči mladinski o;!enj, ki je eden najlepših privilegijev mladih. Ta cilj bo skušal doseči najprej »Mladi brezposelnik«, ki bo izhajal začetkom vsakega meseca kot priloga Delavske mladine«. Ker ga bodo izdajali sami brezposelni za brezposelne bo znal dvigniti optin izem on'h, ki trpijo, bo zanelil nekoliko novega veselja in poguma, krepil bo voljo in srca, da;al bo inicljativo za delo in zaposlenje brezposelnih in bo seznanjal širšo publiko s potrebami, željami in inicijativami brezposelnih. Optimizem ne zadostuje sam, treba je organizirati tudi pomoč in vzajemnost. To nalogo si ie zadal Komite brezposelnih žosistov (ki je postavljen od samih brezposelni), kateri je že ustanovil posredovalni urad za delo, oblačilnico za brezposelne in bo v kratkem postavil na noge tudi razne kuhin:e za brezposelne. Vendar to ni zadostno. Mladi fantje, prisiljeni na postopanje, so izpostavljeni radi tega velikim moralnim nevarnostim. Nič tako zelo duševno ne razkraja kot lenoba, četudi je pris;ljena. nič tako zelo ne poraja prepirov, puščobe in sovraštva. Zato se je začelo ustanavljati razne odseke brezposelnih, organizirati ses anke, izlete itd. da se poživi prijateljske zveze in da mladim veselja in zabave. Misli se tudi na ustanovitev izpopolnjeval-nih tečajev, obisk muzejev, delavnic, tovarn in celo j na ustanovitev lastnih učilnic za ruzne stroke obrti, kar bo mno'im brezposelnim koristilo in jim je tudi res potrebno. Naloge btt^oVčonov Vidi se, da so naši mladi brezposelni vendar še mladi in tla ima'o še vcd->o pogum za delo in življenje. Voljo ima'o za se in za druge brezposelne. Fden se je ob priliki 'zrazil. da bo za brezposelne delal in garal, pa če se tudi uniči. Niti pripomniti nam ni treba, da bo delo teh brezposelnih za brezposelne uspešno samo, ako ga bo tudi publika podprla in nekaj žrtvovala za tako nade' eden pokrei. Kdo se bo torej našel, da stavi tej organizaciji brczpose'nih na razpolago večjo posestvo pred vrati velemesta, ka'ero bi se dalo preurediti v ogn išče organizacije? Kdo Se bo našel, da z denarjem podpre to velikans' o akciio? Slišim odgovor, da ie to nora in neizvedl'iva ideja. Niti najmanj! Odkar poznam organizacijo JOC. verjamem v čur'eže. lo je vse. Sicer pa, kdor ne zmore velikih nalog m žrtev, saj ta iahko pomaga na toliko manj težkih načinov, bo-'isi z delom. To vendar ni težko. Težja je skoraj izbira izmed tolikih vrst sredstev. 4 Vsak lahko zahteva pri !ajn'štvu JOC., Pari« 18, Ulica Saint Vicent de Paul majhen zvezek kuponov »za kosilo mladega brezposelnega«. Te kupone lahko razproda svojim prijatel em in znancem. Deset dobrih besedi, deset dobrohotnih nasmehov in knjižica kuponov je razprodana in deset brezposelnih ima svoje kosilo in večerjo, ki bi jo drui'ače ne imeli,.. Vsak lahko pošlje svoj prispevek na »Ljudski sklad za brezposelne« ki ima isti naslov. Koliko je družinskih zabav, izletov, veselic ob ra*Jiih priložnostih in ob koncu vsake take zabave lahko narediš ma hno zbirko za brezposelne in jo na-l'.p>.eš na čekovni račun 1C8436. Samo usta je Ireba odpreti. Kdor najde v svojem srcu če malo prostora za brezposelne naj pa odpre svoje omare in naj izvleče iz niih staro obleko, lahko za poletje ali teplo za zimo, katera bo osrečila one, ki jo bodo dobili in kateri mnogokrat samo vsled slabe obleke in s tem združenega slabega vtisa ne morejo priti do službe, za katero trkajo na tolikih vratih, ker mi in vsakdo tolikokrat sodimo ljudi tudi po obleki. Tako staro obleko naj zavije v paket in naj ga pošl:e'na na?lov: Pierre Cuyot, Rue de la Tombe Issoire 23, Pariš XIV, ali pa najbližji žo-sistični sekciji. Mno.^o, mnogo se r^a storiti. Vsi, kateri hočejo razumeti klic papeža Pija XI. v n;egovi encikliki j »Caritate Christi compulsi...« Vsak lahko mnogo i stori, kdor hoče med temi v hitrici napisanimi vrsticami brati to, kar se za n'imi še skriva, in kdor hoče delr.ti po Kris.usovi bese'i: »Vse, karkoli boste storili najmanjšemu od mojih, boste storili Meni samemu.« pozor f Pri nakupa „cene]ših" žarnic povzroča navidezni prihranek nekoliko dinarjev Izgubo, ki presega ta prihranek znatno! Kupujte ceneno svetlobo, ne pa »poceni" žarnice! Le pri vporabi dovršene, na podlagi dolgoletnih izkustev izdelane žarnice Je mogoče pridobiti ob manjši porabi toka več svetlobe. f 1HGSR AM - žarnica ! i£ pri vporabi poceni In ekonomična. a'o podp su pakta s sov eti Razmah poljske trgovine Varšava. 12. dec. ž. 13. t. m, pride is Moskve ▼ Varšavo sovjetska delegacija, v kateri l>o tudi predsednik sovjetske trgovinske zbornice Bron, da se ; ogaja za podaljšanje koncesije sov. pol. torga za nadaljnji dve leti. Bron bo uporabil to priliko in l>o stavil Poljski nove predloge za zamenjavo blaga meil olema državama. Varšava, 12. dec. ž. Semkaj je prispela posebna delegacija Latvije v svrho sklenitve trgovinske pogodbe s Poljsko. >Express Poranny« pozdravlja v uvodnem članku to delegacijo, ki hoče ustvariti trgovinsko zvezo med obema državama. List posebno podčrtava odločnost latiške delegacije ki je prispela brez bojazni pred sedanjimi carinskimi omejitvami z zaupanjem v uspeh pogajanj. Nadalje naglaša dnevnik velik pomen regionalnih pogodb ter pravi, da bo trgovinski sporazum med Poljsko in Latvijo prvi korak za zbližan je med vsemi baltiškimi državami. Varšava, 12. dec. ž. V Leningrad je priplula poljska ladja »Cleszvn« s tovorom jabolk. To Je prvi slučaj, da je priplula ladja pod poljsko zastavo v sovjetsko luko s poljskim blagom. Varšava, 12. dec. ž. Trgovinska bilanca Poljske za mesec november izkazuje aktivni saldo v ineskn 22 milijonov zlotov. Uvoz je znašal 77 milijonov, ii-voi pa 09 milijonov (lotov. Napram oktobru je iivos narastel m 3.241.000 »lotov, uvoz pa se je ivišal za 3,350.000 llotov. Po doseženi enakopravnosti Nemčije Reforma nemške vojske Rim, 12. dec. tg. V Italiji se presoja ženevski dogovor o vprašanju enakopravnosti soglasno zelo optimistično. Posebno so zadovoljni s tem, da so sedaj Mussollnijeve smernice, ki jih Mussollni postavil v svojem govoru v Neapolju, splošno priznali za pravilne. Zadovoljni so bili s tem, da bo raz/-orožltvena konferenca po vrnitvi Nemčije svoje delo nadaljevala ln morda vendarle privedla do uspeha. Dalje smatrajo ženevski dogovor v gotovem smislu za nov korak k reviziji versaillske mirdVne pogodbe. | Berlin, 12. dec. tg. V berlinskem zunanjem ministrstvu so sedaj z Ženevo zelo zadovoljni. Rezultat ženevskih razgovorov se poudarja posebno v dveh točkah: 1. Obrambna enakopravnost Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije je sednj končno priznana kot izhodna točka za vsa nadaljna pogajanja. Težkoč s strani malih držav, ki 6e udeležujejo Spor radi vonih dolgov razorožitvene konference, ni več pričakovali, ker bo velesile na to že [»ristale. 2. Francoska protizahteva glede varnosti se je priznala v Ženevi samo kot načelo za vse narode, ne pa kot specialna zahteva Francije. Z merodajnega nemškega mesta pn m izrečno ugotavlja, da se Nemčija ni obvezala za gotov načrt preoborožitve ln da ni več vezana na tak načrt, ki ga je prijavila v Parizu v svoji spomenici z dne 29. avgusta in ki ga je Francija odklonila. Sicer pa prepoveduje ie finančni položaj, da bi »e moglo doseči zenačenje v oborožitvi potem nove oborožitve v Nemčiji. Nemčija bo v nadaljevanju razorožitvene konference usmerila svojo taktiko na to, da se doseže enakost oborožitve potora razorožitve drugih držav. V smislu angleškega predloga bodo skušali delo konfereuce olajšati na ta način, da bo petorica velesil ostala v stalnih medsebojnih stikih. Herriot odgovarja Ameriki Pariz, 12. decembra. V nabito polni poslanski zbornici se je začela popoldne debata o plačilu dolga Ameriki. V diplomatski loži je sedel v sprednji vrsti ameriški poslanik Edge. Prisotnih je bilo tudi mnogo senatorjev. Herriot je začel z izredno obširnim ekspoz.ejem o zgodovinskem razvoju vprašanja dolgov. Skušal je dokazati, da je Amerika kriva zavoženega položaja in da je Francija vedno ravnala samo v zaupanju na Ameriko. Zato so odobravali Ilerriotova izvaja-! nja posebno na desnici in v sredini. Po eno-, urnem govoru je začel govoriti Herriot o Ho-! overjeveim moratoriju. Trdil je, da je ta Hooverjeva intervencija praktično preprečila vse razprave o dolgovih. Desnica mu je pri tem popet burno pritrjevala. Amerika je takrat rekla: »Stara Evropo, bolu uredbe upnikom vsak čas v polnem znesku na razpolago. Olertalna hcitaci a na Sušaku Zagreli. 12. dec. AA. Direkcija jugoslovanskih državnih železnic v Zagrebu objavlja: Dne 17. januarja ltiJS se bo vršila ofertalna licitacija za natovarjanje in razkladanje premogu, zgorelega koksa, peska in lesa v kurilnicah ua Sušaku in Sp?'tu. Pogoji iu informacije v sobi št. 30 direkcije drž. 1 leicZiiiC V Zagrebu. Zborovanje slov. profesorjem Občni zbor profesorskega društva, sekcijo Ljubljana Ljubljana. 12. decembra. Včeraj, 11. decembra, se je vršil v telovadnici ljubljanskega učiteljišča redni letni občni -/bor stanovske organizacije naših srednješolskih profesorjev. Kakor je bilo pričakovati, je bila udeležba letos številnejša kakor druga leta. Saj je bila lo prva skupščina društvenih članov, ki so ravno letos radi redukcij zavodov in učnih mori preživeli iu .še preživljajo izredno težke čase in je zanimanje za letni obračun in poročilo odbora spravilo skupaj 133 glasov, dasi je okrog 50 članov odpadlo radi redukcij in se jih je izmed teh le par udeležilo ahora. Točno ob 10 je pcslevodeči podpredsednik ravnatelj Hočevar otvoril občni 7»bor — predsednik prof. Je ran je namreč med letom odstopil. Pozdravil je zastopnika banskega prosvetnega šefa inšpektorja dr. Fr. Kotnika in odposlanca glavnega odbora profesorske organizacije v Belgradu ravnatelja Boškoviča, nakar je bil posvečen trenutek molka počastitvi spomina umrlih Slonov prof. Jemca, dr. Omerze, Lenarčiča, Rezmana in Funtka. Inšpektor dr. Kotnik je izročil zboru pozdrav prosvetnega šefa dr. Mazija, ki se je želel udeležiti zbora osebno, a ga je bolezen zadržala. Zahvalil se je v njegovem imenu vsem onim profesorjem, ki so prostovoljno prevzeli več ur nad svoj maksimum in pripomogli s tem vsaj deloma zamašiti v naših urnikih vrzeli, ki so nastale radi zadnjih upokojitev, prestavitev in redukcij. Nato se je zahvalil za pozdrav zastopnik centralnega odbora ravnatelj Boškovič, pozdravil zbor v imenu centralnega odbora in združil s pozdravom takoj kratko poročilo iz glavnega odbora. Poudaril je najprej lepo slogo in enotnost, ki vlada v društvu vseh 12 let. odkar obstoji združeno v eno lupino. Želi, naj ta edinost tudi v bodoče v društvu ostane. Ljubljanski sekciji priznava, da je bila vedno vzo-rna in je v vseh ozirih prvačila. Glavni odbor, ki ni nikdar priznal potrebe redukcij. je z vso silo skušal jih preprečiti in ko mn to ni uspelo, ni odnehal, temveč zastavil vse sile v to, da se redukcije šol in profesorjev, koliikor mogoče, popravijo. V prvi toRki je uspel toliko, da je ve? ko dve tretjini reducirani!) srednjih šol zopet vzpostavljenih, ena je bila celo povečana v popolno (III. državna v Ljubljani, ki je bila edina popolna reducirana, ni doživela nikake restavracije; pripomba poročevalca), za ostale .pn je reparacija tudi v teku in smemo upati, da bodo prišle po možnosti še vse na vrsto. Reparacije reducira-nih in predčasno uipokoienih učnih moči pa ni bilo mogoče reaktiv.irati, ker manjka kreditov. Novi prosvetni minister pa, ki kaže globoko minevanje vseh naših teženj, je Obljubil, da si bo na vso moč prizadeval tudi v tem oziru popraviti vse krivice. Vse slučaje hoče sam preštudirati in vsakogar, ki ni bil iz dosti tehtnega razloga odpuščen ali upokojen. bo reakitivirail. V osnutku finančnega zakona za leto 1033/4 stoji zoipet odstavek, da sme ministrski svet posamezne zavode in profesorje reducirati. Glavni odbor je uvide! to nevarnost in je že interveniral pri ministru. Ta je izjavil, da tega ne smemo razumeti tako. kakor se .je to vršilo v preteklem letu, temveč pomeni to. da 'bo po želji krajevnih faktorjev ukinil brez vsakega nasilja postopoma jjimnaziije lim istočasno oitvarjai! primerne strokovne šole, kakršne bodo kje želelj. Kritika od borovega dela Po njegovem poročilu je bil najprej izvoljen ta predsedn ika občnega zibora ravnatelj Hočevar, ki je podal nato poročilo v imenu društvenega predsednika. Društvo je budno zasledovalo koristi članov dn je interveniralo med drugim tuda za nedeljen pouk, imelo stike z raznimi sorodnimi organizacijami, izjavilo se je za neokrnjenost naših fakultet in se po zastopnikih redno udeleževalo širših sej glavnega odbora v Belgradu. Tajnik prof. L a p a j n e je precital svoje 'poročilo, iz katerega je razvidno, da je imel odbor v tem letu devet sej. — Blagajnik prof. Vrhovni k je podal blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da nekateri člani neredno plačujejo tvoje prispevke. Zlasti so bile težave pri pobiranju podpornega fonda za reducirance. Redno so pobrali le trije zavodi, med njimi je prva I. državna gimnazija v Ljubljani. Ko je po tem poročilu predlagal Slan nadzorstva prof. K ob al odboru absolutorij s pohvalo', s prav posebno pohvalo društvenemu blagajniku, se je o tem predlogu vnela živahna debata, ki so se je udeležili profesorji Premru, Škrlj, Kuret, Vodnik, Vrhovnik, dr. Capuder, dr. S u š n i k, S i v e c , dr. P i s k e r n i k dn več drugih. Ker na vprašanje, koliko članov je bilo reduci ranih, predčasno upokojenih in prestavljenih, odbor ni mogel odgovoriti, (je prečrtala prof. Premru seznami vseh teh, ki so ga navzoči z nekaterimi podatki še izpopolnili. Med redu- cirane! so celo družinski očetje s 7—9 službenimi leti in odlično kvalifikacijo. Pri tem se je oglasil tu in tam jasen očitek, da odbor v tem vprašanju ni ničesar storil in nima kaj prida pokazati, s čimer bi bil skušal ščititi tovariše. V dobi največjih redukcij in prestavitev ni imel baje nobene seje. Na vprašanje, kako je organiziral podporo aa reducirane, je podal nekaj pojasnila ravnatelj Boškovič, ki je povedat, da se je nabralo okrog 90.000 Din in izdalo okrog 80.000 Din. Podpore so bili deležni po potrebi od 600 do 1200 Din — celo ponovno — prav vsi, ki so je prositi in so podprli svojo prošnjo e kakršnimkoli verodostojnim potrdilom. Izjavil je tudi, dn na glavni odbor niti ene prošnje, v kateri bi se bil obrnil kdo nanj za posredovanje in poravnavo storjene krivice, prezrl, temveč prav na vsako z vsemi možnimi sredstvi reagiral. Med debato se je pokazalo, kako težko je zadela redukcija ali prezgodnja upokojitev posameznike. ki pa v svoja stanovski organizaciji niso začutili tiste opore, ki bi je smeli in mogli pričako- vati. W I 4 ' i - j- . .. . Ostrim in težkim očitkoma ni bilo mogoče najti izpodbojnih argumentov, zato je sicer propadel predlog, naj dobi odbor absolutorij z grajo, a je prav tako propadla tuda pohvala. Nori odbor Sledile so volitve predsednika. Stavljena sta bila dva predloga. Eden se je glasil za dosedanjega podpredsednika ravnatelja Hočevarja, drugi pa za prof. Fr. G r a f e n a u e r j a. Volitev je bila tajna po listkih, njen izid so naznanili skru-tinatorji, in sicer je bilo za ravnatelja Hočevarja 52 glasov, za prof. Fr. Grafenauerja 59 glasov, dva glasova je dobil pa prof. Škrlj, dasi je kandidaturo že vnaprej odklonil. S tem je bilo zborovanje prekinjeno in se je nadaljevalo ob pol štirih popoldne. Pri nadaljevanju volitev so bili izvoljeni soglasno za odbornike profesorji: M. Bajuk, Milena Premru, I.Sivec in Vazzaz, za namestnike profesorji dr. V. Bohinec, dr. Fr. Čermelj, Jurkovič in Rupnik, za revizorje profesorji Fr. K obal, A. Lovše in dr. S a v n i k , za njih namestnika K r a n j c in dr. P i s k e r n i k. Redukcije naj se popravijo! Za tem so prišli na vrsto številni predilogi, ki se tičejo stanovskih zadev: Premeščeni profesorji naj pridejo zopet čimprej na svoja stara mesta, re-duciranci naj dobe čimprej zopet mesta, nobeden honorarni in novi diplomirani učitelj naj ne dobi mesta prej, da 'bodo vsi reduoiranei zaposleni, reducirani zavodi naj se čimprej zopet vzpostavijo, že pridobljene pravice naj se z nobenim zakonom več ne kratijo in ne uničujejo, učiteljske modi naj bodo v smislu zakona že v začetku leta na svojih mestih, ustali naj se že enkrat učni načrt in temu primerno urede učna mesta in šolske 'knjige. Ustanovi se v društvu zopet odsek za pisanje šolskih knjig, za proučevanje narodnih manjšin itd. itd. Občni zibor je bil končan ob šestih. Kljub težki atmosferi, ki bi bila lahko izzvala nevihto in točo, se je vršil zbor ves čas zelo mirno in dostojno* • vredno akademski časti, in ni niti z najmanjšo oipombo zašel s tal skrajne objektivne stvarnosti. Živahnost občnega zbora in pomladiitev odbora nam vžiga upanje, da se bo začelo v tej prevažni organizacija živahno delo v prid mladina, domovini in naroda Krekova proslava v Školjt Loki Škofja Loka, 12. decembra. Snoči je Prosvetno društvo v škofji Loki priredilo spominsko slavnoet 15 letnice dr. Krekove smrti. Ta dostojna in globoko zamišljena proslava je Škofjeločanom, Krekovim rojakom, v čast Uvodne besede o dr. Kreku je izpregovoril g. kaplan dr. F a j d i g a , nakar je godba zaigrala ouverturo. Zelo učinkovito je F. Finžgar dekla-miral Krekovo pesem »Slovenec Čehu-t, nakar je bil govorjen slavnostni govor, moški zbor je zapel »Našo zvezdo«, pri kateri se je odlikoval lepi tenor. Zbor fantov, predstavljajočih delavske stanove, je deklamiral Krekovo pesem »Naša zastava«. V kratkih in izdelanih obrisih je prof. J e s e n o v e c recitiral opis dr. Krekovega življenja in dela, v kolikor se nanaša na škofjo Loko in okolico. — Najbolj posrečena in učinkovita pa je bila zadnja točka sporeda, živa slika »Narod joče«: Pred Krekovim nagrobnikom kleči množica, mladina, fantje in dekleta, možje in žene. Vsi črno opravljeni in glo- povsod zapečen. • • fecuclovo^ d vsem v -- & oporo* oe heure Vcoioto^ Ve0,čosu xWo 4e heure boko sklonjeni. Pozorišče je zavito v žalno črnino. Slovenski narod jpče, od daleč pa odmevajo zvoki bojevite pesmi: »Slovan na dani« Ko petje utihne, se začuje nad klečečo množico glas, ki kliče dr. Kreka na pomoč svojemu narodu. Odzove pa se pretresljiv klic: »Ni gal Umrl jel« Za vsakim klicem po Evangelistu, odgovarja kakor refren: »Umrl jel« Narod, ki joče, pa vedno globlje po-veša glave. Naenkrat oznani vesel glas: Ni umrl! Njegov duh živi, da nas vodi. Pojdimo za njim in njegovimi načeli! V tem hipu se žarka luč dneva razlije nad množico, ki se zravna in dvigne roke k prisegi: Prisegamo zvestobo dr. Krekovim načelom! Zastor pada, godba udari junaško koračnico. Ta prizor je pretresel srca vseh navzočih, ln kakor pomlajeni smo odšli s proslave, pripravljeni ua nove boje in žrlve. Jugoslovanski akademiki v Brnu Brno, 8. dec. Jugoslovanski visokošolci, zbrani na izrednem občnem zboru akademskega društva »Jugoslavija« v Brnu, v prisotnosti čeških slovaških ter drugih slovanskih akademskih društev in Československe-jugoslovanske Lige so pri razpravljanju o položaju, ki je nastal radi naredbe g. ministra financ o pošiljanju denarja v inozemstvo in s tem tudi v Č. S. R., sprejeli sledečo resolucijo: »Ugotavljamo, da bi naredba g. ministra financ, s katero prepoveduje pošiljanje denarja nam, ki živimo sredi med bratskim češkoslovaškim narodom, škodovala nam, istotako pa tudi kulturnim stikom obeh bratskih narodov. Dovoljujemo si s to resolucijo, katero eo sprejeli vsi člani A. d. »Jugoslavija« na izrednem občnem zboru, moralno podprti s prisotnostjo zastopnikov čeških, slovaških in drugih slovanskih akademskih društev in sličnih kulturnih korporacij, obrniti se po naših dnevnikih na kraljevo vlado in narodno predstavništvo, da bi uvidela škodljive posledice te naredbe in da bi se zavzela za to, da se ta naredba prekliče. Ze več ko 30 let neprestano prihajajo naši akademiki v Brno — glavno mesto Moravske, kjer se strokovno izobražujejo in utrjujejo kulturne stike obeh bratskih narodov. V teh svojih iskrenih težnjah so ustanovili 1. 1908 akademsko društvo »Jugoslavija*, v katero so vstopili vsi južni Slovani. Društvo je sodelovalo z vsemi češkoslovaškimi kulturnimi društvi, preganjale so ga avstrijske oblasti, enkrat celo razpustile radi javne manifestacije članov s Čehi proti tedanjemu avstrijskemu režimu; a sedaj bi se moralo po 25-letnem uspešnem delu razpustiti, ker bi se radi te naredbe moralo vrniti domov 95% članov. V svesti si i materijalnih i kulturno-nacionalnih usodnih posledic, protestiramo proti naredbi g. ministra financ, katera nasprotuje kulturni konvenciji, sklenjeni med Č. S. R. in našo kraljevino v Belgradu, 13. nov. 1929 in v Pragi 23. jan. 1930. (Mak-simovic-Derer). Apeliramo na kr. vlado in narodno predstavništvo, da nas vsestransko podpreta in da se našo tradicije ne prekinejo 7. naredbo, ki stvari sami ne bo mnogo koristila, pač pa škodovala ne samo akademikom temveč tudi celokupnemu našemu narodu!« Tako resolucija. Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu se je takoj obrnilo na naše kr .poslaništvo v Pragi s prošnjo, da posreduje na pristojnem mestu. Pri tem moramo pripomniti, da bi 59% visoko-šolcev-absolventov tehničnih srednjih šol, ki se ne morejo vpisati na domače tehnične visoke šole, izgubilo po več lel svojega študija in bi bili tako eksistenčno uničeni. Poleg tega imajo tukajšnje tehnične visoke šole popolnoma drugačen učni ustroj, t. j. ustroj specializacije. Prestopanje na domače tehnične visoke šole bi povzročalo velike težkoče in izgubo na semestrih. Naši akademiki za časa sludiranja v inozemstvu, posebno pa še v Č. S. R„ ki ima izvrstno organizirano industrijo, vidijo in se nauče mnogo, kar morejo pozneje v svoji praksi uporabiti v dobrobit naše mlade države. Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu — Č. S. R. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za dekleta v Liclitenturnovem zavodu v Ljubljani bodo od 26. decembra zvečer do SO. decembra zjutraj. Vodili jih bodo gg. misijonarji lazaristi. Oskrbnina (hrana in stanovanje) znaša za vse dni 100 Din. Prijave — ustne in pismene --pošljite na vodstvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. ii*n Joža Vombergars Voda Z našo ljudsko književnostjo je bilo dolgo nekako tako kakor z našim mladinskim slovstvom. Mislilo se je, da s tem pojmom nekako ni in ne more biti v skladu resnična umetniška vrednost. Zaradi tega se je te vrste književnosti oprijel zlasti tako zvani diletant, posnemovavec prave umetnosti. Nedvomno je bila to v veliki meri posledica onega napačnega naziranja, s katerim je naš pro-svetljeni meščan ustvaril umetni prepad med inteligenco in ljudstvom ter s tem v zvezi pojem »višje« in »nižje« književnosti oziroma kulture sploh. Zlasti tudi naša ljudska gledališka kultura se je razvijala pod vplivom takšnega naziranja. Da pa je takšna usmerjenost bila nezdrava, vendar ni treba še posebej dokazovati. Vsaka umetniška in sploh kulturna oblika, ki ni v skladu z osnovami ljudskega življenja, pomeni kvečjemu civilizacijsko pridobitev dvomljive vrednosti — in za to je treba šteti v splošnem tudi naš tako zvani »diletantski« oder —, a ne resničnega duhovnega obogatenja in kulturne rasti. Naš čas s svojim duhovnim pojmovanjem občestva je zadal smrtni udarec liberalni veri v člo-veka-poedinca in v »družbo« na osnovi enakih interesov in običajev ter pravil se tvoreče mase. Z veseljem smo zato pozdravili načrt Prosvetne zveze, da preporodi naše ljudsko gledališče z izda-lji duhovnih kolektivnih ter idejnih iger, izmed katerih sta doslej izšli dve namreč »Slehernik« in »Sveti trije kralji«. Z istega razloga smo pa veseli tudi nove slovenske komedije z naslovom »Vo-d a«, ki je konec minulega meseca izšla v založbi Misijonske tiskarne v Grobljah. Njen avtor Joža Vombergar 6e je sicer problemu ljudske igre približal z nasprotne strani, uugo avtorji zgoraj omenjenih duhovnih iger. Njega nam je dala naša literarna tradicija, njegova slovstvena prednika sta Levstik in Finžgar. Njuno načelo je bilo: ljudski realizem, združen z vzgojnostjo, toda v umetniški obliki. Ideja takega dela more biti nujno samo kolektivna, to je v tem primeru ljudska; prav-tako pa mora biti tudi snov zajeta le iz miljeja ljudske socialnosti. Vse to, združeno z umetniškimi zahtevami klenega jezika, odrske kompozicije, zdravega ter resničnega humorja, nam nudi tudi »Voda«, ki je že dosedaj doživela nekaj gledaliških uspehov na raznih slovenskih odrih, a jih bo v bodoče nedvomno doživela še mnogo več. Komedija je ne le vsebinsko, marveč še prav posebno teatralično silno hvaležno in priporočljivo delo. Nobenemu odru ne bo žal, če jo bo sprejel med svoj letni spored. Zlasti režiserje naših ljudskih odrov opozarjamo na to najnovejšo slovensko komedijo. V najkrajšem času pa bo dotiskana tudi avtorjeva drama z naslovom »Vrnitev«, ki pa je v nasprotju s komedijo bolj resnega značaja. Snov za komedijo je avtorju dalo kmeliško življenje. Suhodolski kmetje bi radi imeli vodovod, že davno so si ga želeli, a ga pač ne bi nikoli dogradili, če jim ne bi bil prišel na pomoč Ainerikanec, slikar, ki je bil rojen v Suhem dolu. To doseže z duhovito potegavščino. Ko vidi, da kmetom predvsem ne gre denar izpod palca, zasnuje zanjo načrt. »Iz Amerike« dobi župan pismo suhodol-skega roiaka, v katerem le-ta obljublja denarno pomoč. Zdaj so kmetje seveda vsi navdušeni za vodovod — saj bo šlo na tuj račun. Toda treba se je vendarle tudi oddolžiti »neznanemu dobrotniku«. Sklenejo torej, da mu postavijo spomenik. Isti kmetje, ki jim je bilo žal denarja za takšno koristno stvar kot je vodovod, so zdaj pripravljeni marsikaj žrtvovati za spomenik, saj jim vse to služi v lastno hvalo. V častihlepni misli, kako se bodo proslavili eden bolj od drugega, pozabijo celo na vodovod in vse njihovo dejanje in nehanje se vrti samo okrog njihovega spomenika. Tod* »liltnr jim med tem iz denarja, ki so mu ga bili nanosili | za spomenik, naskrivaj zgradi vodovod. On sam je j suhodolski rojak in »neznani ameriški dobrotnik«, ; ki sicer ni dobil spomenika, pač pa je Suhodolčanom ustvaril vodovod — z njihovim lastnim de-| narjem. To je bil uspeh njegove posrečene pote-I gavščlne. Razen tega vsebinskega središča prepletajo i mrežo dogodkov v igri pa še tudi postranske, zlasti ljubezenske zgodbe, tako da je komedija snovno dovolj pestra. Kmetiško okolje je podano zelo dobro in prepričevalno. Avtor je zadel kmetiško življenje tako psihološko kakor jezikovno. Njegov jezik je živa, klena ljudska govorica, slast za nepokvarjeno slovensko uho. Pa ne Ie jezik in anekdota sta naša, kmetiška in slovenska, tudi ideja je zelo primerna ljudski igri. Nekaj satire in vzgojnosli je delu, namenjenemu širokemu ljudskemu občestvu, le v prid. Kljub temu pa je težišče igre v komediji kot taki. Zapleti ja ji so sicer več ali manj konvencionalni, zalo pa delo odlikuje pristen in zdrav humor, bogata besedna in si-tuacijska komika. Delo je kljub nekaterim hibam odrsko silno hvaležno. Takle občinski tajnik Jakopič, dalje Primožek ali pa Tinče, to so imenitne 1 vloge za resnične igravce. Prav tako smejo prizori, kakršen je n. pr. prepir žensk v drugem dejanju, biti teater, da nikoli boljšega! Vsekakor smo upravičeni reči, da nam je avtor z »Vodo« ustvaril dobro ljudsko komedijo in tako z novim delom obogatil našo dramatiko. Prva uprizoritev igre na odru Prosvetnega društva v Grobljah letos o Veliki noči je bila dokaj; za to. Upajmo, da nam bo naše Narodno gledališče, ki komedijo v kratkem uprizori, pokazalo njeno podobo še popolneje. France Vodnik. Karin Michaelis: Bibi Karin Michaelis je ime modeme danske pisateljice, s katero se Slovenci sedaj prvič se-j zn»njamo. Doma in tudi v svetu pa si je pinaie-ljica pridobila dokaj slovesa zlasti po vsebinski strani svojih spisov, romanov in povesti, katerih je sedaj — pisateljica je bila rojena 1872 — že cela vrsta. Njeno ime je popularizirala v prvi vrsti knjiga z naslovom »Nevarna starost«. Idejno so njena dela osnovana na družabni problematiki sodobnega sveta, vendarle pa pisaleljico zlasti zanimajo vprašanja osebnih in družabnih pravic žene. Dasi jfe tip moderne intelektualke, ki se ne zna povsod osvoboditi agitatorskega patosa, razodeva vendarle tudi mnogo smisla za žensko dušo in življenje, ki ju v svojih spisih tudi literarno precej spretno oblikuje. Vsekakor je K. M. ena izmed redkih danskih pisateljic, katerim je do neke mere uspelo, da so se uveljavile poleg priznanih pisateljev, izmed katerih utegnejo biti našim čita-teljem še najbolj znana sledeča imena: Andereen, pisatelj pravljic in pripovedk, J, Jorgensen, znani konvertit, J. P. Jacobsen, avtor romana »Niels Lyhne« ter M. Andersen-Nexo, čigar »Proletarske novele« in »Prokletslvo« moremo sedaj po zaslugi »Krekove knjižnice« čitati tudi v našem jeziku. Na vso novejšo dansko literaturo so močno vplivali zunanji družabni preobrati, n. pr. propad plemstva in aristokracije, naraščajoči vpliv kmetskega stanu in — naposled — socializma. Ta odmev javnega življenja na literarno ustvarjanje je bil tako močan, da se, čeprav Ic bolj oddaljeno tn mimogrede, čuti celo v drobni knjižici z naslovom »Bibi«, ki je vendarle namenjena — otrokom. Toda to ozadje nam razlaga deloma vzgojno tendenco dela, ki poudarja zlasti notranjo iskrenost in pristnost nasproti zunanjemu, često zla-ganemu »bontonu«, deloma pa ga je pisateljica sama porabila v poučne namene (n. pr. 16. poglavje »Nekaj kar moreš preskočiti, pa je bolje, da prebereš«). Razen tega pa nam to ozadje tudi v zgodbi sami pojasni marsikaj, n. pr. le tako »vsaj malo vemo, kako neznansko gosposka sta Bibin stari oče in njena stara mati«, ki sta plemiča. A kdo je Bibi? Bibi je otroik iz tako zvanega »mešanega« zakona, to je: njena mati je bila plem-kinja, oče pa »navaden« meščan — postajni načel- Ljubljanske ves ii: Roparski napad na Mirju Potrebna je srazmca Ljubljana, 12. decembra. Pisali »mu ii• svojca«, kako nujno pol-vbn:' stražnica na Mirju in da se uprava policijo / • b.r.i z mislijo, to stražnico osnovati. Ta del me^tn. ki jo zadnja leta zrastel in sn mučno obljudil, ie . dol^o na gla.-u. da tam ponoči ni varno hod i, i, Uei >e Mirju potikajo vsake vrste potepuhi in ua II--: •"•io pasante, »hisli ženske niso vurn. pred in:-ik . Saj je ves ta del mesta z bližnjim Trnovim v p-i v varnostnem oziru zelo na slabem in jc polici. ko nadzorstvo tam nezadostno. Ponoven roparski napad se je pripetil v nedeljo zvečer. Žrtev te. a napada je bila trgovka Kranja Stritihova i/. Kolezijske ulice 1. Trgovka je šla v nedeljo okoli polti zvcč-.fr po Corupovi ulici proti svojemu dotnu. Prav ua koncu Gorupove ulice tik pri tiradaščici pa je planil iz teme n njo mlad potepuh, jo pograbil zn roko in z.a torbico ter jo pahnil, da je padla na tla. S liiihova je imela v torbici okoli -100 dinarjev. Med napadalcem in napadeno gospo se je razvila kratka borba z.a torbico. Gospa, ki je ležala v blatu, ni hotela izpustiti tor-bice, tako da je napadalec odrgni od torbice držaj. Gospa je tedaj prišla na dobro misel, da je prestrašila roparja. Zakričala mu je namreč: Pu-ti, Zadnja poročila: Nameravan atentat na Viljema s.!i te po/nam!: Tal je mislil, da ga gospo nemara na in - ie u-traŠil. Spu.-.tii ju torbico, od-skcčil in izginil. Vzela ga je noč. Gospa je o na-)i du takej obvestila trnovsko stražnico. Policija jo ie.la; naredila v vsem tem okraju racijo in pregledala vse gostilne in lokale, ali ni mogla najti ni- ' . :';;r. ki bi ga mogla osumiti tega roparskega napada. Gospa je bila vsa blatna in ima ua obleki • nt; oOl) dinarjev kode, ker je pač obleka uiii-čena. Gospa je poved::la, da jo je ropar čakal najbrž kje v - a ■-ti in potem planil nanjo. Natančnejšega opis i o roparja j/a. ne more dati, ker je bila tei aj pač. temu. Po njenem mnenju je ropar star kakšnih IS let, obleč.u pa je bil v športno obleko. Polici sedaj roparja seveda išče. Pa ne samo na Mirju, tudi v drugih obrobnih delih mesta e ljudje pritožujejo nad krizo javne varno ii. Policija se pač trudi, kolikor se more, zdi ■se pa. da je prešibka in da zgolj racije ue pomagajo dosti. Sa,. se je pripetil -lučaj, da so prejšnji j mesec napadli neki potepuhi celo stražnika na Ambroževem trgu in ga preiepli. Stražnik je tedaj bole! str -Mati, pu mn je revolver odpovedal in so mu potepuhi vzeli celo revolver. — Na vsak način je /. hleva prebivalstva, da se javna varnost v našem me. tu zboljša. Ka bo danes? Drama: Zaprta. Opera: Erika« D. Kino Kodeljevo: Ob 8 Vohunstvo . Notno slu.:h» imajo lekarne: mr. Biho\ \\ Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv, (Petra c. 78 in mr. Hočevar Celovška c. 34. B • F 5J |f||If«« m u w 61 ppflpPJTCrOUMas,-™ Prvovrstno sukno! Največja izbera! Tovarna prodaja lastne izdelke: v mngazinu Ljubljana, Gradišče 4 v M a rib ru po zastopniku gosp. Št. šli bar, Prečna u.ica G 0 III. glasbeni večer, ki bo v src !o 14- decembra bo posvečen skladatelju Antonu l'oer-sterju. Uvodno besedo govori prof. do sedaj nedosegljivih fotografskih poaneikov. Ker je zanimanje z.a to predavanje zelo veliko, prosimo ob"'iiiw!vo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji v MatiSni knjigarni. Vstopnice po 5, 8 in 10 Din. • Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje 1. dobavo karoserije ^a mrliški avto-furgon mestnega pogrebnega zavoda brez ličanja in tapeciranja; 2. lii-imje in tapeciranje istega avtomobila. Natančni pt goji bo dobijo meri uradnimi urami v pisarni nn stn ;a poje bnega zavoda, Ambrožev trg št. 7. i o/ . .ne ponudbe je vložiti do 20. decembra t. I. do 11 dopoldne v oddelku V. (mestni gospodarski urad iresini V nač Istva. •i Na poslovilnem večeru, prirejenem na čast • livl/. skeaiu generalu g. Bogoljubu lliču, je v imenu ruskih častnikov govoril predsednik zveze g. [••Hiral !o.a>vskij in ne g. Brovein, kakor s.i.o pomotoma poročali. • Nappa rokavice, jelenove pletene in triko, ima trpežne tvrdka Miloš Karničnik, Slari trg 8. Vuiulali/.cm v tivolskem parku. Še tako ostre kazni in še tako skrbno nadzorstvo ne pomaga nič. Tivoli, njegovi nasadi in naprave so slej ko prej iz.po tuvlicno početju brezveslnežev. Mestni vrtnai>ki nadzornik Anlou Lap je zopet prijavil policiji. da so v eni prejšnjih noči neznani pobalini r. zbil', pet klopi ob tivolskem ribniku. Človek res ne more razumeli duševnosti takih vandalov, ki br-z vsakega lastnega hasku, zgolj Iz veselja nnd uničevanj m, pustošijo tivolski park. •j \ iklor s suknjo. Srečala sta se na Miklošičevi cesti: potepuh Viktor Hočevar namreč, znana ljubljanska Ivirabica in star grešnik, in pa stražnik, l oi.-ptih je imel na sebi prav čedno suknjo. Ko je \ iktor gledal stražnika, je prebledel in pričel be-z. ili. Str žnik pa je hilro nekje dobil kolo in tako dohitel Viktorčka in ga odgnal na policijo. Viktor-č( 1; m ve ali pa noče povedati, kje je suknjo dobil. Kupil ali po pošteni poti do nje gotovo ni prišel. Sukn. i ic izdelek tvrdke »Tivar , je iz debelega blagu, ima rjave in belkaste riže. 1 aslnik naj pride l>onjo na policijo, ker vendar ne gre. da bi šel Viktor v njej prt i sodu i jo. Sedaj je sploh sezona za suknje. S, : i Adolf Trebič je tudi prijavil, da mu je bila v kavarni Leon ukradena 500 Din vredna s-iknjn. Ta uknja pa ni tista, ki so jo odvzeli Viktorju. Rad ponavlja oče Nace: Oj. kako se mi prileze porcijn pečene race ki jo Slninič mi odreže!« irffgiiftfS^E prvi slovenski velealpinski film „Ve!e!urisl" DANILO Redne predslave ob 4., 7.,9 uri kino Dvor Vse preds'ave razprodane Rezervirajte vstopnice Telefon 2730 11_* Doorn. 12. dev. tg. Danes popoldne se je pripetil v Doormi razburljiv dogodek, ko je ncinan moški, oborožen t boduloin iu revolverjem, preskočil zid posestva bivšega cesarja in se skril v stolp. Ze ver dni se jc potikal neznan moški v Do.irnii in so ga večkrat videli v bližini cesarjevega posestva. Danes popoldne je splezal Cez zid in se -plazil v sobo fradiževegu stolpa. Tii pa ga ie zalotil cesarjev služabnik. Po hudem boju ga je premagal in izročil policiji. Neznanec je imel pri sebi aktovko, v njej pa skrito bodalo iu revolver. 0 svoji osebi unče dati nobenih pojasnil. Tudi ne o tem, kaj ima iskati s takim oroijem nu posestvu bivšega cesarju. Govori se. da je to neki I Nemec, in se domneva, da je nameraval napad na bivšega cesarja, ki pa gu je preprečila pazljivost služabniku. 50MG0 Kita cev ubitih Ženeva, 12. dec. tg. Kitajska delegacija objavlja številke o izgubah, ki so jih Imeli Kitajci v Mandžuriji zaradi japonskih zračnih napadov, bojev, požigalnih bomb itd. Tako našteva delegacija, da je bilo v č su od 18. decembra 1981 do 5. decembra 1082 ubitih v Mandžuriji 202« civilnih oseb, 20.214 vojakov, 390 stražaikov in 25.618 prostovoljcev. Naši učeniaki sodcltt e o v ftmerihi Lju hI j-inu. 12. dec. Te dni je izšel tretji zvezek velikega znanstvenega dela »Tlie Psyeitological Register-', strokovnjaški leksikon psihologov vseh držav. Zvezek obsega 1200 strani in prinaša 2400 imen psi ologov iz. 40 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Podatke iz Jugoslavije je zbral in uredil prof. psihologije nu zagrebški univerzi dr. [{"ndlo Uujas. Popisani so ti-le učenjaki: Bazala Albert, Uujas Kailiilo, Kučera Elza, Mundič Franjo, Mcdič Filip, Pelrinovič Brnnislav, Stevr.noviČ Be-rlslav in Y"ber Franc. — Delo izdaja Clark-Uni-versity, NVorcester, USA. Bombe iz Italije Zagreb. 12. dec. ž. Radi eksplozij, ki so se zgodile v Zagrebu 1. decembra, je bil aretiran Milan Triplat, brezposelni tipograf iz Zagreba, ki je priznal, od kdaj je v sinili i Perčeca, od katerega je večkrat iz inozemstva dobival razne ukaze in jih izvrševal. Tako je priznal, da je 28. aprila 1931 prinesel iz. Madjarske se.leni iieklenakiui strojev, ki so istatako eksplodirali v Zagrebu. Triplat je nadalje priznal, da je tudi sedaj dobil ekloziv od Perčeca, izročil pa mu ga je Nikola Oraškovič v hotelu i-Kvarner ua Reki. Za prenos eksploziva jo Triplat angažiral nekega Toniava. ki je istotako intimni s-j t rudnik PeriVcev ter je bil z njim na Reki. Triplat je na Reki stanoval v po&ebuetn, zanj najetem stanovanju v Mussoliuijevi ulici 14, I. iiadstrpje, desno, ki je zatočišče in zbirališče dofetistov. Triplat je v spremstvu pu Perčecu določene osebe prekoračil nacš mejo pri Matuljali v gozdu Lugane j>r i Kast v u. Preiskavo vodi uprava zagrebške policije. Helgiad. 12. dec. AA. Snoči ob 22.45 so aparati zemljotresnega zavoda na Tašmajdanu zabeležili potres v oddaljenosti 3.M) km jugoupadno od Belgrada. Potres so čutili v Pogorici in okolici. Maribor □ Bciposelni ie delajo. Včeraj je mestni gradbeni urad jkisIiiI na delo v Kacijanarjevo uli-oo prve brez.]>o«eliK?, ki ntu jih je poslal mestni socijalno-politični urad ler bodo prejemali mer/to iz londa pomožne akcije. PostojKrtno se bo n -stavkali vedno več delavcev do maksimalnega števila 100 zaposlenih. □ 8etonski delavci doma. Transport za trans-[>orto".i prekmurskih Slovencev, ki so vršili v Nemčiji sezonsko poljsko delo. se je vračal te rtnl [»reko Maribora v Prektnurje. Za soboto, 17. t. m. je najavljen zadnji transport in potem bodo vsi sezonski delavci doma. □ Smuk... V nedeljo so prvok-rat zopet oživela pobočja pod Pohorjem. Navdušeni dilcarji niso mogli dočakati debelejše snežne odeje, pa so jo mahnili poskusit. Toda snega je bilo premalo ter so se razočarani vračali. Bolje so odrezali oni, ki so se podali na vrhove srednjega Pohorja, kjer jo zapadlo anoga že na debelo. □ Smrt znanega trgovca. V Trdinovi ulici 5 je umrl nagle smrti zadet od knpi znani in ugledni mariborski veletrgovec g. Franc Gulda. Dosegel je šele starost 54 let. Pogreb pokojnika se vrši jutri v sredo ob 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj počiva v miru, hAido prizadetim, ostalim naše sožalje. □ Katid »Učiteljskega doma«. Po sklepu občnega zbora se je društvo »Učiteljski dom« v Mariboru razšlo. □ Končana stavka. V Ribnici na Pohorju je končala 5 tednov trajajoča stavka delavcev v tamoš-njem kamonlomu granita. Delavci so uspeli v svojih zahtevah ter so obdržali svoje prejemke ne-izpremenjene. Pač pa je podjetje radi pomanjkanja naročil odpustilo okoli 20 delavcev. □ špelarji so razburjeni. Špeharji, ki morajo klati svoje svinje v mariborski klavnici, ter so dosedaj smeli to delo opravljati sami, so se razburili, ker se jim ne dovoljuje več dostop v klavnico, in sicer radi nevarnosti prenosa živinske kuge. Špeharji zahtevajo, naj se jim radi tega dovoli klanje svinj zopet doma. □ Jetnike še pošiljajo na dopnst. Uprava jet-nišnice pošilja še nadalje kaznjence, ki so bili obsojeni na manj nego leto dni zapora, na dopust. Število kanznjencev, ki so sedaj že na dopustu, znaša 98. □ Državni upokojenci se organizirajo. Na zahtevo banske uprave se je vršil v soboto zvečer v prostorih Nabavljalue zadruge, izredui občni zbor Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani, podružnica Maribor. Društvo se je na občnem zboru razšlo v namenu, da se osnuje nova organizacija s sedežem v Mariboru, ki se bo imenovala: Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru. □ Otrok v ribniku. Studeuški orožniki so aretirali neko ženo, ki stoji pod sumoni, da je umorila lastno hčerko. Sosedje so namreč prijavili orožnikom, da je izginila 2 mesečna hčerka imenovane. Pri zaslišanju je žena baje izpovedala, da je vrgla svojega otroka v Betnavskl ribnik. Preiskava se nadaljuje ter bomo podrobneje še po-ročali. □ Ceste, ki so potrebne ureditve. IVogramu za javna dola. pri katerih nuj se zaposlijo po možnosti tokom zime brezposelni, obsega še ureditev naslednjih cest: Trstonjakova. Cesta na Se-limiede-rorjevo posestvo, Totnanovn, Smetanova v podaljšku, cesta pri stavbi dr. Stamola. Delavska, Metelkova. Magdalenska. Pregljeva, Fochova in Po-brežka. Navedeno ceste se !>odo urejevale, v kolikor bo na razpolago še potrebnih sredstev in če bodo dopuščale vremenske razmere. □ Naglo pod streho. Rcčnikova trinadstropna stavba na Taboru, ki so io pričeli zidati šele na jesen, je Že pod streho. Ze sedaj se vidi, da bo desno dravsko nabrežje i novo stavbo dokaj pridobilo. Le še vrzel med novo stavbo in Berani-čevo hišo bi bilo treba izpolniti. □ Prosvetna knjižnica ns Aleksandrovi cesti št. 0, ima na razpolago najzanimivejše novosti na domačem knjižnem trgu, pn tudi iz tujih knjižnih trgov. Zosluje vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Celje 0 Premestitve v državni srav hudi ljudje. Posebno takle prite-ponec j!m ii" more biti všeč. Mirko se je kaj kmalu znašel v eni Številnih budinip^štnnskih ječ. V Budimpešti so poiskali tolmača, ki ga jo v hrvaškem spraševal, kdo je in kaj ISČe na Madjnrskem, ko vndar ni Madjar. Izpraševali so ga, kako mu je i m« in Mirko je kar na lepem dejal, da je Janko Jurčič, doma iz Vrbe v Slavoniji. Zapisali so: Jnn-ko Jurčič iz Vrbe v Slavoniji. Tako je Slavonec« Janko Jurčič sedel sedem mesecev v Budimpešti in vzdihoval po lepih Savinjskih planinah. Izpraševali so ga osorni Madjari, kdo ga jc poslal vohunit, če nI morda komunist, tihotapec, atentator in podobno. Mirko ali po novem Janko je kar debelo gledal. Madjari so končno le spoznali, da imajo opraviti samo 7. navadnim potepinskini dečkom in z nobenim družni, ker pa imajo takih faiitalinov sami dovolj, so ga lej>o jioslali po najkrajši poti proti Slavoniji. Pri Subotici so ga zapodili iz svoje države. Ampak tam je »Janka Jurčiča« kaj hitro zagrabita suboti-škn policija. Tudi tu je vztrnjnl in zatrjeval, da je Janko Jurčič iz Vrbe, le Slavonijo je |>oprnvil v Slovenijo. Iz Subotice so ga poslali zalo na ogled ljubljanski policiji. Ljubljanska policija je fanta seveda izpraše-vala, pregledovala svoje spise, no nazadnje pa je Janko Jurčič ie priznal, da je prav zn prav Mirko I'. iz Braslovč. Policija ga bo sedaj poslala v domačo vas. Kaj mladega jiotepuha tam čaka. seveda ne vemo. Kaznovan pa je bil za svoj beg že tako in tako temeljito. „Kat, tiskovno društvo" v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek, 15. decembra 1032, ob štirih popoldne v posvetovalnici KTD Spored: 1. Čitanje zapisnika zad. obč. zbora 2. Obvestilo predsedstva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev tretjine odbora. 5. Slučajnosti. __Odbor. Kotedar Torek, 13. decembra: Lucija, devica mučenica; Otilija, devica. Sčip ob 3.21. Herschel napoveduje •neg in vetrovno vreme. Novi grobovi + V Škof ji Loki je v nedeljo proti večeru umrl trgovec g. Anton Knšman. Pokojni je bil obče znani dobrohotni mož, zelo postrežljiv trgovec in marljiv vodja svoje prodajalne z žc-leznino. Bil je predsednik godbe gasilskega društva v Škofji Loki, večkrat občinski odbornik, odibortiik v hranilnicah i. t- d. Mnogo je daroval za revne in rad podpiral društva pa naj so bila njegove napredne smeri ali pa'nasprotne. Z njim so izgubili škofjeloški trgovci solidnega tovariša, razni odbori vnetega sodelavca, prijatelji veselega družni,ka, žena dobrega moža, hčerki pa blagega očeta. Pogreb bo danes j>opoldne nn mestne pokopališče. Nnj mu sveti večna luč. sorodnikom uuše iskreno sožalje1 "f" V Ljubljani je nenadoma uinrl gospod Josip Podbregar. Pogreb 1h> danes ob 2 jhijioI-dne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! t V Divači je umrla gospa Jožefa Zurlini ocjnii, soproga železniškega strojevodje v pokoju. Naj v miru počiva! Žalujočim globoko sožalje! Osebne uesti — Poročila sta se v Mariboru g. Milan Vujno-vič, peš. poročnik in gdč. Anka Vrabič. učiteljica, hčerka višjega sodnega nadoficiala v Tržiču. Bilo srečno! leich;ier- ROUGE v novih bakebtškatljah v frnmhoise in ostalih 5 m o d ornih niansah. Ostale vesti — Samo dva dneva imamo še do 15. decembra, v katerem času mora biti plačana naročnina na ■'Slovenca«? Kdor 15. decembra ne bo imel plačanega tudi decembra, se ne bo mogel udeležiti nagradnega žrebanja. Na plačila po 15. decembru se ne bomo mogli ozirati. To velja tudi za vse redne naročnike dnevne izdaje, ki prejemajo list pri podružnicah ali se jim dostavlja na dom. Torej pozor ludi naročniki pri naših podružnicah! — Izjava. Za objavo v nedeljskem 'Slovencu« je bil v sobolo zvečer oddan neprebran, jiozno zvečer došli mali oglas lotili vdovec«, v katerem se nahaja beseda »ločenka • Ker vsebina tega oglasa žali verski čut katoličanov, uprava -Slovenca« obžaluje to v nnglicl povzročeno nepazljivost. — Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajanje in razširjanje brošure »Oumhalter Milotič Povorka na tlu-, ki je izšla v Zagrebu. — Službenih novinnh št. 288 od 10. t. m. je objavljen ?Zakon o pogodbi«, sklenjeni med n; šo drž ivo in republiko Avstrijo o soc. zavarovanju. fMCHSHBfljaMKaffV' ...........■I—Hil ■f Najlepše darilo za Božič in Novo leto pomeni IJSTKIK „LIK \R" ki izboljša okus tobaka In uniči nikotin. Znanstvene analize iu priporočila so na razpolago. — Stane 50 Din. — Razpošilja LEKARNA V KOSTANJEVICI na Krki. B« Prosvetno društvo Trnovo r Ljubljani priredi v sredo dne 14. decembra v društvenem domu v Karunovi ulici 14 III. prosvetni večer. Predaval bo priljubljeni predavatelj g. prof. Janko Mlakar o >Materhornu«. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioj>tične slike. Nastopi tudi društveni orkester. Vabimo vse prijatelje društva, j>os bno pa še luriste in ljubitelje planin. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina: sedeži 'J Din, stojišča 1 Din. Društvo »Krka« priredi drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice »Večer mlade slovenske lirike«, na katerem bodo luisloplli vsi najznačilnejši sodobni slovenski pesniki. Opozarjamo na to izredno j>rire-ditev, ki bo pokazala lep pregled naše poezije. Recitirali bodo: M. Jarc, E Kocbek, J. Pogačnik, A. Podbevšek, A. Vodnik, T. Sellškar, B. Vodušek. Zamenhofov večer bo priredil »Klub espernn-tistov v Ljubljani' v soboto 17. decembra t. 1. ob 20 v dvorani hotelu »Metropol*. Esperautisti, po-selite ta večer v čim večjem številu, vabljena je pa ludi ostala javnost. Prireditev je brez vstopnine. Potoamaterje opozarjamo na današnje Krtlovo predavanje Kot alpin st na ledenikih Griinlanda«, pri katerem bodo imeli priliko videti edinstvene, do sedaj še nedosegljive fotografske posnetke. Predavanje se bo vršilo v dvorani holeln Union ob 20. Muzejsko društvo zn Slovenijo bo imelo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom due 14. decembra ob 16 v knjižnici Narodnega muzeja v »Obličje matere zemlje« je naslov tretjega poljudnoznanstvenega predaVnnja Prlrodoslovne sekcije Muzejskega društva, ki se bo vršilo v Četrtek, 16. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zborn ce na Miklošičevi cesti. Predavatelj, g. prof. dr. Valter Bohinec, n^m bo ob 50 skioptičnih slikah tolmačil spremembo v starodavnem obličju naše zemlje pod vplivi vode, ledu in vetrov. Tudi o delovanju vulkanov brmo slišali. Sekeijski odbor vabi na čim obilnejšo udelržbo. Vstopnina običajna. Jugoslovansko kemijsko društvo, sekcija Ljubljana, vabi člane na redni mesečni sestanek, ki se vrši v četrtek, 15. t. m. oh 20 v gostilni Cinkole, Ljubljana. Na programu je kongres in reorganizacija. —Odbor. — Vincencijeva knnfi renra iu akademike v Ljubljani se iskreno zahvaljuje Prosvetnemu društvu v šmartuem pri Kranju sa vso naklonjenost ob priliki igre »Konec poti« 8. derembra t. L, ki so jo igrali akademiki iz Ljubljane. Prav lepa hvala gre tudi vsem gledalcem, ki so v tako velikem številu ob skali igro in s tem priskočili na pomoč kouforenci, katere cilj je: pomagati revnim akademikom. — Propadanj* prometa v Splitu. Promet v splitski luki rapidito pada. Promet se vrši skoraj izključno samo z otok:, dočim zelo redkokdaj zaide v Iuko kakšen piokocccanski parnik. Izvoz je precej padel ravno tako tudi uvoz. Izrvažajo še nokaj cementa, drv. bekaitne rude |>a skoraj nič. — Zagonetna smrt jrarderol.crjn. V Zagrebu »o v nedeljo našli v pot ku Bliznec pri Gornjom Bukovcu mrtvega Alojzija Požuna. garderoberja zagrebške kavarne Astoria. 1'ož.un je imel nn tilniku rano, iz česar sklepajo, da je bil umorjen. Ni pa tudi povsem izključeno, da se je smrtno ponesrečil. Zagonetno smrt preiskujejo zagrebški varnostni organi, — Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz Josei«-voda urejuje delovanje črev. krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počulek in jasno glavo. »Franz-Joscf«-grerčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. — RešiteIjova nesreča. Te dni zvečer se je vračala v Zagrebu j>o Ribnjaku domov nek;t gospa. Na cesti jo je začel m^Kegovati neki pijani mizarski pomočnik. Začol je z nesramnimi opazkami, ker pa na te gosji a ni re.tgirala, se je je oelo dejansko lotil. V tem ji je priskočil na pcruoč del hvgc \ iktor SvpHko. ki sc jf ^pus-til z nasilno-žem v boj. Pijanec pa je bi! močnejši od njega. Pahnil je Svetka s pločnika, da je padel na cest . pol avto, ki je baš v tem hipu privozil mimo. K sreči pa je zadobil Svetko le lažje jKiškodbe. Prišel je stražnik, ki pa sam ni mogel obvladati ml-Mcastega mizarja, ampak mu je moral priskočiti na pomoč še en stražnik. Oba »ta šele mogla obvladati nasilneža. — Razprava i> katastrofi na Dnlcu. Naši,m či-tateljeni je gotovo še v spominu strašna katastrofa na Dolcu v Zagrebu, kjer je ob priliki eksplozije in požara filma izgubilo življenje toliko Iju-ii. Dne 19. t. m. se prične glavna razprava proli Vladi-mirju Suši.nu. Na razpravo je pozvanih veliko št' vilo prič, tako da bo trajala več dni. — Rastlinska hrana, časovne in življenjske razmere. kakor bogate izkušnje nas silijo, da se čimbolj obračamo od mesne brane k rastlinski. Marsikatera bolezen ali smrt gre na rovaš na-j»ačne prehrane. Pričujoča knjiga pod naslovom: »Prehrana jx> novih zdravstvenih načelih«, ki io je priredila Štefanija Hu.mek. predstavili prvi poskus seznanitve našega ijudstvu s ' jobniuni načeli prehrane. Nudi 323 receptov, kako priprav I jamo okusna jedila, odgovarjajoča zdravi človeški prehrani. 0 nekuharii sadni in zelenjavni tirani razpravlja knjiga v posebnem poglavju. Ta vele,pomembno knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in velja broš. Din 30, vez. Din i'). — Vsak ve, kako neprijetne so posledice prehlada kot kašelj, hripavost itd. Poleg lega pa so te posledice iudi nevarne za zdravje, ako se jim lakoj ne posveti dovolj pažnje. Najboljšo pomoč Vam v takih slučajih nudi Kresival »Bayert, ki prepreči razvoj in hitro nblaži kašelj, hripavost in splošna obolenja dihalnih organov. — Individualni kroji - damski modni atelje .1 »sipina Iglič, Ljubljana. Tavčarjeva 3. — Oddiha ste potrebni. Zatecite se v Unionsko klet in jiokrepčajte se z dobro kapljico. Po j rvr stovan 1» Izgubila je cclotcdenslri zaslužek uboga starejša bolehna delavka v tobačni tovarni. Pošten najditelj je naprošen, dn Izroči najdeni denar na policijL Ijovski nahrbtnik je bil zgubljen v nedeljo zvečer od Jugoslovanske tiskarne do Zmajskega mostu. I Kdor ga je pobral, naj ga odda proti nagradi vra-, tarju Jugoslovanske tiskarne ali nn bližnji straž- nici. ^ uradu Dovoljeno od Min socijalne pol. in narodnega zdravja S, št 15051 od 20. 8. 19j2. isaEBUHciBaaanHaBBHaaBaBar* Hac£?© frogranit Kntfio-Ljubljonoi Torek, 13. decembra; 11.15 Šolska ura O člo veku s posebnim ozirom na higueno (Miroal. Zor) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vasti — 13.00 Ca*, Kaiio k\art«t, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 N emšč.na (Dr. I. Grafenauar) 11.00 Gospo.larska socijalna vzgoja (dr. Gogala) — 19.30 Pokrajinske slike: Železniki (dr. Andrej ka) — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Cas, poročila, plošče. Sreda. 14. dee.: 12.15 Plošče — 12.4,S Dnevne vesti — 13.00 Čas plo-če, borza — 17.30 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčiieva) 18.00 Plošče 18.1."» Fonetični poizkusi dr. F. Vebra 10.00 Ruščina (dr. N. Prtobraicnski) — 1U.30 Literarna ura: Zbrani spisi Iv. Cankarja XIV. zvezek (prof. F. Vodnik) — 20.00 Anton Poersterjev vefT 21.15 Salonski kvintet — 25.00 Čas poročil«, plešče Drugi programi i Sreda ,14. decembra. Zagreli: -JO.OO Dve dejanji iz drame >l)ama s solnčnieoc — 30.45 Radio orkester Milano: I0:io Prenos koncerta iz kavarar — 20.So Komedija Stuttjiart: 10.30 Harmonika — 20.00 Solisto\-ki koncert — 22.45 Mendelssohn: Simfoivja ;t. 3. Tou louse: 21.00 Večerni koncert - 22.SO Maroške pe-smi. — Belgrad: 12.15 Vokalni konrert 20.55 Lahka ghsb* - 21 M J*pes«ke melodije. Rini: 20.45 »Kmetsko življenje . lirična drnuin. lirro-iniinster: 20 15 »Tivoljaka Venera-, iara 21.<*> Znbavni koncert. — l.ansnihrrg: 20oii{deljkom 12. decembrom je Narodna banka uvedla spremenljiv agio tudi v plačilnem prometu j s Francijo. Doslej smo imeli tak ngio v prometu z Italijo, kjer znaša danes 26 50%. In z Nemčijo, kjer znašn sedaj 28.5%. Agio v francoskem plačilnem prometu je »rometii so nn ljubljanski borzi ostali neizpremenjeni tečaji Amsterdama. Curilia, New Yorka, Parita in Prage, popustili »o tečaji Bruslja in Trsta, dočim sc je najbolj učvrstil London, za njim pa ludi Berlin. Na ljubljanski borzi je notiral šiling v zasebnem kliringu fi.50 - 8.00 pri pomanjkanju večjih količin blaga. Na zagrebški borzi se. je nadalje učvrslil na 8.92 na 9.025, zaključenih je bilo 10.000 šilingov po 8.95 in 8.975. - Nadalje so bili na zagrebški borzi zaključeni grški boni po 37 CiOOO drahem), notirali so pa 37 10. Ljubljana. Amsterdam 2815.18—2826.49, Berlin 1368.47-1879.27. Bruselj 798.02 801.fi«. London 186 86—188.46. Curih 1108.35 111?,.85, Ne v York >741.50 o769.85. Pariz 224.90 226.11. Praga 170.67 do 171.53, Trst 294.57—206,97. Skupni ]»romel na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 57.733 Din. Curih. Pariz 20.30, London 16.97. Nov, York 520. Bruselj 72, Milan 26 62, Madrid <12.42"). Amsterdam 208.90. Berlin 128.65. Stockholin 92.80. Oslo 87.50, Kopenhagen 88.10, Soliia 3.76, Prnga 15 40 Varšava 58.30, Atene 2.87, Carigrad 2.50. Bukarešta s.oats. Vrednostni papirji Današnja tendenca za državne papirje, predvsem vojno škodo, je bila ."-vrst-jša in so tečaji narasli. Zanimanje zasluži g banje tečaja rgrnrjev. v katerih skoraj ni vex blaga na trgu. Promet je bil Med pn«ivi se je obtok bankovcev /.man šn" /ji 10.8 nn 46'.>2.5 milj. Din Tudi obvewi«mti pn vidu so padle za 4 8 na K20.1 milj. Din. Zmaniinln se državna dobroimetja za 2.9 na 6.7 milj. žiro računi za 0.3 na 672.4 milj« dečim so razni računi narasli u 7.6 na 250.8 milj. Din. Tudi ohver.noMI i. rokom so padle, in sicer sa 11.1 na 1412.4 milj. Omeniti je Se nadalje, da «o sr razna pasiva i>o večala zi 23 4 na 2S0.7 milj. Di» Vsota obtoka in obve».no«*i ne vidu se jc zmanjšala za 240 n« 5522.4 mili. skupno kr ti.- je neznatno pndlo od 35 70 n« »:,.«W%. -amo zlato krilje je naraslo od 31.85 na 3101%. na Aagrebfl, anulen. .*< tr dolgo ni bil slučaj. Zrključeno je bilo: vojna škoda 50O kom.. 7% invest. pos 50.000. brgl. obv. 75.000. 8% Bler 20«) dol.. 7','" Bler 4<>00 dol. in 7% po*. Drž. hip. banke 3000 dol. Med delnicami ie bilo zsključrn li 50 kom. Priv agr. banke in 40 delnic Trboveljske Ljubljana. 1% inv. pos 47 48. vojna Jko-ln -!23 -22T). 8% Bler. pr» 4« bi . 1" Bler. p.M lo do 43. Ruše 125 den. Belgrad: I) • na r : 7% inv. pos. 47 4750 (471 .•'grarji 28 den.. vojna škoda 220 231 (""fi ■'HOj j > 229—281, 2. 215 218. «% brgl. .>bv S3.5T -3450 (33.50. 34). 8', Bler. pos 42 4« (18). 7% Bler pos. 39.....IO (40, 45). 7% |>os. DHB 4.1 -45 (45). Delnice: Narodna baskn 42tV 5000 Priv asi banka 280 -2J15 (230), Nar. Sun, :'0 bi.. Outlmnm ,l!0 bi.. ^iečeTiino Osjek 178—180, -»ečera i« llcčkerek f-00 den., Split cement 150 den . Imprks 50 den Isis 20—85. Trboveljska 145 155 (145, K/)) n„ bmvačkn HO—150 BdgTad. Narrxl. banka 4200 < vvi (1290 4250» Priv. ngr. banka 281—382 (232. 2:40). vojna Škoti« 225-22* (228.50), 12. 229 -280 (230). 6% begi obv "125—34.75 (83.90), 8% BleV. pos. 40- 41 (40) 7'X Blrr. pos- 88— 89 50 (38). 7% po-=. DHB 45 bi Dunaj. Don. sav. jadr. 6T,. Auss;ger Chemiscbe 120.50. Alpine 11.50. Trboveljska 18:,6, Itima Mu rany 21.25. Žifni irfi Tendenca zn pšenico je Izredno čvrsta in so danes e< ne narasle Tako je bila zaključena 76 kg tržk ahan. po 155, nadalje ko zahtevali za staro 77 kg težko 162.50. 80 kg te*ko pa celo 165 Koruza je ostala v ceni nnzpremmjrna in je notiraln: Čanu primerno suhn Indjija pari 54. umetno sušena iia 61. Moka je v zvezi s pšenico in ker nekateri m|ini ne morejo dobavljati si airevin iz najbližje okolice narasla nn 260 200 po znamki. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, Sombor M 1B2-154. bč. poliskn 15» 157, ■ M- Ialo-v< ška noga še ni za gazila v večno belo pokrivalo orjaške M. Evvereetove glave. Nemška eks| »edicija, ki se je srečno bliiaila vrhu. je morala obetati, prvič, ker ji niso vet' mogli vodniki dovajati brane, m drugič, ker so ji snežni zameti zavirali korak; ob drugi priliki pa so snežni plazovi |«»krili dobršen del eksped ici je. Domačini trdijo, enitura mora tu vladati. Po vsem tem je vsa Anglija mnenja, da je ta ekspedicija. ki se m - [HA-zpeti s severne Bengalije. s l>odno»ja orjaške gorske verige, preko Mount Everesta z letalom — najdrznejši pustolovski let v zgodovini letalstvu . .. Kljub t en hi pa je imenovano ekspedicijo fina ncielno in tudi sicer v vsakem oziru podprlo angleško letalsko ministrstvo m indska vlada. Tudi nepalski maharadža je že dp.l svoje privoljenje in obljubil pomoč. Njegovo privoljenje je bilo potrebno, zakaij masiv leži v njegovi državi. Preden bo ekspedicija zapustila Anglijo, bo tu še marljivo trenirala ter pri leni izbrala le naj-boljše, najdrznejše letalce za usodepoln polet nad vrhove duhov. Člani eks[>edicije se morajo tuda fizično dovolj utrditi, da bodo mogli prenesti naj-ueverjetnejše težave. I^eta o in moštvo morata bili ! najbolje izbrana, zakaj najmanjša napaka v enem j ali drugem bi utegnila prinesti usoden konec. Za-i torej je /.raikoplovno ministrstvo izbralo [»osebno komisijo, ki naj določi najboljše sit roje za ta polel. Po dosedanjih načrtih se bo*ta dva stroja istočasno vzpela. Medtem, ko bo eden zmagoval Mount Everest. bo drugi radi kontrole resničnega prehoče4ka, pri dvigu, diliaJi skozi kisikove aparate, zakaj v vt-šifu-kih plasteh bi peč težko pripravili tovrstne aparate brez pogreške. Stroje bo pred jx»l«-tom |>reiz-kusil lastnik svitovnepa vi&inskega rekorda. Ciril ,Unwin. Z eirim o>l strojev «* bo pognitl v hajne višine, dn ga Ix> preizkusil. Če je zmožen (»ovzpeti se nad himalajske grebene. S to ekspedicijo bo šla znana angleška osebnost, lord Doujflas. >>«nk.mje< t hlodi Bavarok drvarji vozijo hlode ii gozdov na saneh bn-z vprege Ta običaj lesnega prometa je že stoletja r. Seveda je pri stnnib klancih dokaj nevaren. Koner brezplodnih velepo*este* Ogromna |>olja v obsežnosti 40.000 hektarjev, ki so bila doslej last 150 oseb. so po zakonu mlade šjmnske re|aiblike razdeljena meljaue zaemejale v zlatih žituih (»oljih ,.. kat. samostane ZOBOBOL Kitajec Yu -na i- jen se je mudil po nalogu kitajske vlade v vojaški misiji v Franciji in j je bH splošno z.nan kot goreč pristaš budizma Imenovali so ga svetega mandarina«, ker je bil p lako vesten in pošten v svoji službi, zraven tega (»a silno plemenit in obzir«-o v svojem občevanju z ljudmi. Obupni položaj domovine ga je do dna duše l»s>irl in sklenil je postati budistični menih. Olkril Ijj je sklep prijatelju, [polkovniku Vincenoiju Čang-Verni. ki je ZAsfcpirik nankiti-ške vlade v Zvezi narodov. Ta, goreč katolik, mu je svetoval, naj prouči katolicizem. Uapeh tepli študija je bil, da je Yu odložil svoje potovanje na Kitajsko za nedogleden čas, |iosl»l katolik in sedaj hoče vstopiti kot roilovnik v kongrigucijo Musilih bratov sv. Janeza«. Njegov dober [»rijatelij Čej-Fei je sitoril sličen korak. Bival je v Pekingu tor kmel od vrhovnih voditeljev budioma nalog. nuj začne v IV-kinpu reformni pokret za novi budizem, ki bi j>o-lagoma prekvnsil vso Kitajsko. Po vefletoih poizkusih je zati|hil svojemu prijatelju Vu-nai-jemi. da ne more več ostati mod tom i bonci brez vere in ulonkrv in ne konverzije tr na Kitajskem prav čestokrat vrše. odstrani takoj ^ILVt^ Steklroic« Din 14 —. Ok'la- rea. rod S. Br. 25.8« 1'Sl. Kalif' raijsk' slavfki ne pojo svojih n.ip«n-ov 'ako -^'adko kakor njihovi tovorisi na italijanski riv er To d< tvo ni dalo Knlifoniičanom miru tn tako «i p - do sklepa, da bi uvedli pe>.-m itall-ja»r»k«vn starčka v svoje dežele. |>a i njo izučili svojega domačega pevca. In lako se je zgodilo. Ujeli so v Italiji [m sein *laAČko\' na gramofonske l»|, n le Ik^Io | Kisle j vrteli gramofoni v kali-fofHi>Snih g j lu k.er b«xlo (»rejemnli domači {»»»vci brer-lačin lcm-er%'at«jriisko zobrazb" Nova anzlcška vojaška uniforma Prva angleška četa pevcev, ki stopajo v novi uniformi. SIcer je nova obleka na prvi pogled nekam p bnostna. vendar je tibka, pni/jia m nima ovratnikov; to pa je končno za vojaka glavna stvar. Jod m zimsko spanje Po zadnjih raaiskavanjih aimerišikega zordoga dr Oarterja se z«|ii. da se da z jodovo kemično h;*»ji no moiino vplivati na zimuko spanje nekaterih živali. Imenovani zoolcg je namreč žabi. ki je spala zimsko ppanje, spustil izvestno količino jodove kemične sijiojine v očitno žlezo, in žabi je srce takoj veseicje zagibalo in pcrj£*1o se je v nji življenje kot v največjem poletnem naponu. Pa tudii na člo reka in v«?čje živali vpliva ta sjiojina enaiko učin-kwi lo. KraVeva predpravica Na Angleškem je še vedno volja-vna stara postava, po kateri [x>leli samo kralj dovoljenje za tisk wv. pisma >po«lemimiu in krščanskemu« založniku. Neika volillca lon je prikazal v izložbi velike rxiwyorvke tehnične trgt.-vine sl<->leči oglas: »Največji izum XIX. stoletja! V«'preko*tyv čisiei nove tehnike' Vsto|ininn samo 10 centov. K«lor bo menii. da smo ga |x>tngiHli. dobi takoj ivoj denar n:i7.'ij.< Radovedna množica j<- nejire--tano oblegala Irvovino. to«la malokdo je hotel tv«ga(l 10 cenlov. Veinlnr lahko sklepamo, da so bili |»vu«nni gk-ilalci lahko zadov«4jni. Dnevniki iz leta IMK'2 namreč soglasno poročajo, da ni nihče vahteval povračila vstopnine. Kaj so vi«leli rado--olneli? Sre«li trgovine je stnla miza, ki je bila - piisebuo ograjo ločena oil občinstva. Nad mizo je visela 'votla sl-klena posoda v obliki jnbo^a ali miške. Vitri je biln zavito razlH-liena. menda kovinska nit. ki je ru«ležno žarela, dasi ni bila v ' Urtiki z nobenim ognjem«. Krat-komalo je bila lo prva električna žarnico, ki jo je pravkar iz/le-laln in vrgla na trg Edisonov a delavnica. Ljudje niso obžalovali izdanih centov. Tako neumljiva in čudežna se j«- /.ddo luč. ki jo je širila >pojx»lnoma zajirta gleklena pesnda«. Mi pa se moramo čuditi, da se je vse to godilo snmo pred 50 leti... Sion? v Ugandi Tekom Id je število slonov v Ugandi silno naraslo. (Havni vzrok temu porastu je pač prepoved ugandske vlade, lci nekaj lot ni dovoljevala slreljati na te trdokožce. Poleg naravne pl«xlitve (»a je pribežalo veliko število slonov iz belgijskega Konga, kjer divjajo lovci na vse načine nad sforostasom z oklji, in tako je danes število slonov v Ugandi nad vse veliko, kar pa seveda ni všeč prebivalcem, ker jim s'oni vse sidve uničujejo. Zato je vlada odredil«, da smejo domačini ubiti 600 slonov, ostale pa [uregnati v ug.ntdsko [»krajino Toro. ki ni ob'juM 2<. so ponosno poskušali, da bi dvignili trup čolna. V ta namen so se potapljači oskrbeli s cevmi za dovajanje kisika. Pa tudi ta poslednji poizkus se jim je ponesrečil »M 2< je poslej prepuščen svoji usodi. — Slika: Na krovu potapljaške ladje »Tedvvorth«. Pravoverni Jeruzalem V .Jeruzalemu so zborovali rabinci in zastopniki vseli pa (•Kliu.skih židovskih verskih občin. Sprejeli so več sklei]>ov o verski vzgoji in med drugim pozvali sorojaike, da takoj odi[>uste vse samoupravne uradnike, ki ne častijo sobote... Peč na pro-dem V Parizu, kjer se vrše skoraj vse le!o razne leknie in lovi za rekordi, kurijo nekatere kavarne na svojih vrtovih javne peči, kamor se hodijo obiskovaloi gret Nova vatikanska ralerija. Pa|»ež s svojim spremstvom pre«l mrvim vIhv dom v vatikaikiko galerijo, katero je te ejranice. Krynski je bil [xJcg drugega tudi ref«»pm;itor poljskega pravopisa. Zaklad pod drevesom V južni Franciji, v bližini Perpgaana, so h*nl dolavci izruva-li orjaško drevo, kjor so ob loor©-nuiah našli steklenico z dragocenim dokumentom. Ta dokument je listina, na kateri so zabeleženi drapwe.ni predmeti, katere je cesarica Krvgenija, žena Napoleona III.. zaikopala 4. septembra 1870, torej nn dan preloma drugega cesarstva. Med drugim omenja listina biserni obesek, dar ruskega (»rja, v vrednosti (»00.000 zlatih frankov, d ali je bri-ljantno ogrlico, dar perzijskega šaha. v vrednoti 130.000 zlatih frankov, in zraven še mnogo manjših okraskov; končno pa še 2,000.000 zlatih frankov. Vse dragocenosti skupno, ki jih navaja listin«, se cenijo nad 6.650.000 zlatih frankov. Na ministrskem paipirju je cesarjev pečat. Oblasti so dale strokovnjakom nalog, naj preiščejo okolico, da bi morebiti odikriVi skrivališče tega velikega zaklada. Velika usta *Ne bi si zajeli, gospodična Agata, še malo juhe V'- >KaMarija. prosim, nepolmite g|.)S[XKlični Agati krožnik Moderna moška moda. 1'njiravaa blazinic« r..i £iva niU« . ■^pnsser Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki, r. z. z o. z. javlja tužno vest, da je njen podpredsednik, gospod dne 11. decembra 1932 nenadoma umrl. Pogreb bla^opokojnika se bo vršil v sredo, dne 14. decembra 1932 ob 14 od hiše žalosti na mestno pokopališče. Nenadomestljivega pokojnika bodemo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. V Skolji Loki, dne 12. decembra 1932 yo in nadzorstvo Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, srčno dobri atek, brat, stric in svak, gospod veletrgovec in posestnik, občinski odbornik, podpred sednik Okrajne hranilnice in posojilnica itd., itd. Marija Kašman roj. Žagar, soproga - Nadica in Silvica, hčeiki - Marija Kos, Metka Luiznar in Pavia Deisinger, sestre - Franc Kos, trgovec - M.hee! Luznar, višji sodni oficijal v p. - Josip Deisinger, trgovec - Joško Žagar, posestnik - svaki, nečaki in nečakinje. - - MESTNA OBČINA V ŠKOFJI LOKI naznanja, da je njen zaslužni član občinskega odbora, gospod veletrgovec in posestnik danes ob 17.45 umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil sredo, dne 14. decembra 1932 ob 14 popoldne. MESTNA OBČINA ŠKOFJA LOKA Ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata tasta in strica, gosp. Habjanič B/Iatevza davč. upr. v pok. se vsem, ki so nas tolažili, z nami sočustvovali in spremili blagega pokojniku na njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Ptuj, dne 8. decembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. -ot-n • & ''..'AfSJti::..V.:,■ -..i; ?' M Zahvala Za mnoge dokaze globokega in iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi nad vse ljubljene soproge, mamice, gospe Ane Košir ro$. Dobre soproge posestnika ia trgovca se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so blagopokojno pokropili in spremili na njeni prezgodnji zadnji poli. Osobito zahvalo smo dolžni častiti d-ihovščini, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Kovorju, domačim pcvccm za ganljive žalontinke na domu, v cerkvi in ob grobu, vsom darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter »sem, ki so spremili blagopokojno na njeai zadaji pot«. Prisrčna zahvala vsem in za vse! Kovor, dne ti. decembra 1932. ŽALUJOČI SOPROG fN OTROCI. NaCelstvo zadruge ,Jugoslovanska tiskarna' r. z. z o. z. v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 15. dec. 1932 ob pol 4 popoldne v prostorih K. T. D. Spored: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega /bora in reviz. poročila. 2. Poročilo nacelstva. 3. Poročil nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka in bilance. 5. Volitev tretjine nacelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Nr.celstvo. Lepa« U IL jabolka po 2 Din hg nudi Gospodarska zveza v L ubljani Vabilo na redni občni zbor zadruge „3ugos!ov. kn igarna r. z. z o. z. v Ljubljani ki bo v četrtek, 15 deccmbra 1032 oh treh popoldne v posvetovalnici K. T. D. Spored: L Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora in reviz. poročila. 2. Poročilo nacelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka in bilance. 5. Volitev tretjine načclstva. 6. Volitev nndzurstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. je Hozično darilo, ki Vm stalne povrača V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša dobra soproga, skrbna mati, stara mati in tašča, gospa Jožefa Ziirlfns roj. Kocjan soproga žel. strojevodje v pok. danes zjutraj v Divači, po dolgem mnkepolnem trpljenju, Bogu vdano umrla. Divača-Ljubljana, dne 12. decembra 1932. Žalujoče rodbine: Zurlini, Mlakar in Paulina. V malih oglas,h velja vsaka beseda Din 1-; ženltovanjskl oglasi Din 2'-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10 - Mal. oglas, se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 5 mm v.soka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko s5 o is cž c? m^e s spremstvom pride v soboto, dne 17. t. m. ob 4 in S k tt. r. n. schinilt. LSiiblš&na Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 da nakupi daril za pridne in poredne. Prid itel Pridite! Hlapca pridnega, rabim za takoj Naslov v upravi »Slov.« pod št 17.696. (b) Krojno učilišče Šmartinska 24, priredi za gdč. učiteljice za časa božičnih počitnic brezplačen tečaj prikrojeva-nja in modeliranja damske garderobe. Vpisovanje že sedaj! (u) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole, Ljublia-na, Šelenburgova ul. 6/II. Telefon 30-52. (d) Ca 150.000 Din kapitala uložim kot družabnik v zdravo podjetje. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Resno 62«, št. 17.668. (d) Dijaka sprejmem po novem letu v vso oskrbo. - Bližina Srednje tehniške šole in I. realne gimnazije. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 17.692. (D) Stanovanja Stanovanje dvosobno in trisobno, s kopalnico, takoj oddam v novi vili. Riharjeva ulica št. 6, Mirje. (č) Stanovanje soba, kuhinja oddam eni eni ali dvema osebama. Cegnarjeva 10. (č) Opremljeno sobo visokopritlično in lepo, takoj oddam gospodični. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 17.721. (s) Buffet odprt, podnevi in ponoči, na dobrem kraju, se radi odpotovanja takoj proda. Vprašati: Radičeva 13 -Zagreb. (p) ■MMCJMMBSI OBLEKO PERILO manufakturo kupite najceneje pri Krošelju na šmartinski cesti (pri železniškem mostu). Ljubljana. (c) Naši oglasi se zadovolje z majhnimi zneski in opravijo, kar si želite! Poslulfife sc te cesicnc pomoti? (thifmae^im 4oiicna - imtfa d. 38' 0.35* ■■JUIJ—■ — • Tople Cosy-copate za deklice v Ženske copate, tople in udobne; modernih barvah podplati iz klobučevine in usnja. Zen8ke. razni modeli, D. 40-— Išče se Marija Bevk, rojena 1877 v Trebnjem — radi dediščine. Njen naslov naj se sporoči na Bevk Antona, Dol. Stara vas, p. Št. Jernej, Dolenjsko. (0) I Pohištvo i i Si Drva bukova, suha, hrastova kupi več vagonov firma: ". Kušlan, Kranj. (k) I Kompletna jedilnica (miza, ki se da raztegniti, 1 velika, 1 mala, kredenca, 6 stolov in 2 fotelja), skoraj nova, naprodaj v Beethovnovi ulici 4/III. -Ogled od 18—19 med tednom, ob nedeljah in praznikih od 11—12. (š) Lepe jaslice pastirčke, ovčice, hlev-i čke, dobite poceni na Sv, Petri c. 8, trafika. (lj m Oddam dve lepi opremljeni sobi solidnim gospodom. -Metelkova ul. št. 13. (s) s 6—10.000 Din kapitala iščem. Zaslužek dober. -Iščem slugo s 5000 Din kavcije. Iščem finanserja s kapitalom Din 17.000. Priložite znamke za odgovor. »Evropa«, Belgrad, Sremska 3. Droben oglas v * Slovencu* posestvo ti hitro proda; ie ic ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico da. Dvoslanovanjska hiša v najbližji okolici Ljubljane, pripravna za vsako obrt, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.503. (p) Vsakovrstno HlSStll Kupuje po oaMsfih cenah CERNE, juvelir Ljubliana. Wolfova ulica »t. 3. Posnemalnik za 100 1, dober, kupim. Ponudbe z ceno in navedbo firme na upravo »Slov.« pod št. 17.703. (k) Kostanjev les kupuje po najvišji ceni: Zlatko Kralj, Zagreb, Dordičeva ul. 6/III. (k) Kupim sani dvovprežne in štirisedež-ne, tapecirane, nove ali rabljene, a dobro ohranjene. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko Sani« št. 17.705. Če avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. bri kupa v ti mnogo priiene Slovencev na/manjš' inserai Križev pot okrog 200 let star in ze lo dobro ohranjen, veli-j kost slike 34x45 cm, in J še več drugih slik imam naprodaj. Istotam naredim slike po naročilu, pokrajinske aH nabožne po prav ugodni ceni in zelo lepo. Prevzamem za slikanje tudi odra, zastore, kulise itd. F. Mrčun, de-koracijski slikar, Bišče št. 32, Domžale (1| Koniekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petrs cesta št 14. Liubliana. (11 Sir trapist samo 12 Din kg. Mlekar na, Mediatova hiša. Dunajska cesta 17. (1) Za mal denar kupiš barve, firnež itd. pri Drago Franz Stari irg štev 11 115 Din 1 m3 žaganih bukovih drv. prvovrstnih, franko hiša. nudi Velepič. Sv Jerneia cesta 25. Telefon 27-08 (t Nenadoma nas je zapustil in odšel v večnost naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Josip Podbregar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 13. t. m. ob 2 pop. iz hiše žalosti, Nunska ul. 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. decembra 1932. Žalujoči rodbini Podbregar - Držaj. iHfp Loma Doone Roman iz Ktmonra Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene satno pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Namizna jabolka (kisla in sladka), najfinejših vrst, razpošilja v zabojih od 25 kg naprej — , Franc Leskovšek , trgovec, Mozirje. (1) Prvovrstni koruzni in einkvantin zdrob ter koruzno moko kupite le pri Pavel Bertoncclj, valjčni mlin, Domžale kaniti) naicenrffl cM tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Velelrrotina » tltom Hsal)e«a cesta 24 Bukova drva in I a Trboveljski premog po dnevni ceni dostavlja na dom I. Hic, ml. Sv. Petra cesta St. 87. DRVA N PREMOG pn iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 kitajte in širite »Slovenca«! i »♦»»»♦»»»♦♦♦>»«»«a»♦«««« in D. 45-— o 75" Ženski čevlji, solidna izdelava, us-njati podplati, črni ali rujavi Druge oblike in barve O 95- Eleguntnl in lahki čevlji iz finega rujavega baržuna. Letošnja moda, imitacija nubuka. Ženski čevlji s franc. peto, zelo poceni, velika izbira lepih modelov. Moške galoše, samo znane svetovne znamke, prima težka k -al Meta. Ženski snežni čevlji, dokler traja zaloga. Droga vrsta D. 65 —, celi iz gumija z ovratnikom samo D. 98-— Ceneni moški polčevlji, črni alt rujavi, usnjati podplati. Druga oblika samo D. 125-— Ženski domači Čevlji iz velblodske dlake, podplati iz klobučevine in usnja, zelo topli. Moški D. 65-— vel. 31—35 samo D. 35'— Moški čevlji iz boksa, črni ali rujavi, prima usnjati podplati. Druga moderna oblika samo 0.145 — li|UBL)ANA. Dunajska cesta la (Pelovia) MARIBOR. Gosposka ulica 17 CELJE, Aleksandrovo cesta 1. mm Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnine za »Slovenca«. »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol I pojxjlJne id od 2 do G pojjoldne Telefonska štev 3030. Casjez/čto pa tudi dobra reklama v ;SLOVENCU' 100 »Sestrica,« sem se opravičeval ginjen od njenih solz, ki so se ji udrle po licih, >ne zmerjam te, ampak se le veselim, če imaš dobrega moža in se vama dobro godi. Tvoja oprema je čudovito krasna in zaradi mene ležeš lahko po desetkrat na dan na divan, ako te veseli. Bržkone je tvoj žem tako prosto in odkrito, kajti vedeli smo., da bi mož vse to plačal z denarjem, ki so mu ga vrgli konjički, ukradeni v Exmooru. Tvoja mati bi bila vsa iz sebe, če bi videla to opremo.« Anka me je hvaležno poljubila in sedla sva za mizo. Stol, ki sem nanj sedel, je pod težo mojega telesa strašno zaškrii>ai. ^Gotovo se bojiš, da se mi ne bi treščice zasadile v meso, če se ta stol s krasnimi nožicami polomi pod mano?« sem dejal, ko sem opazni njen nenavadno vznemirjen obraz. »Dobro poznam take izdelke; v Londonu jih izdelujejo na kupe in niso niti dragi; če človek pazi nanje, utegnejo trpeti po pol leta. Toda pustiva zdaj pohištvo, pa se pomeniva kaj drugega. Ali bi hotela vedeti, kako je prišlo pri nas do tega?« Povedal sem Anki, kaj in kako je bilo medtem z Lorno. in izrazil svoj strah, da je ne bi več videl. Anka pa ni bila takega mnenja in me je oštela zaradi mojega malodušja. Rekla mi je. naj [>oča-kam, da se Tom vrne, češ da mi bo on gotovo znal kaj dobrega svetovati. Ko je Tom kmalu nato stopil v hišo, mu je Anka takoj hitela pripovedovati moje zadeve. Tom Faggus je dobro poznal svet, posebno njega senčno stran, pa ni bil spričo moje nezgode prav nič pre- senečen ali v zadregi. Videti je bil, kakor da bi že vse to prej vedel in je zagotavljal Anko, da bi mi bil že zdavnaj lahko dal kali dober svet. Med njegovim pripovedovanjem je prišlo na dan, da je tedaj zaustavil pri Bamptonu kočijo grofice Lorne. Ko pa je videl, da so v njii same žensike, je po svoji viteški navadi pustil potnice naprej. Ob slovesu mu je grofica Dugal dala celo steklenico rdečega vina, ki ga je izpil na njeno zdravje. Nato se je hotel Tom bahati s svojimi nekda njimi rokovnjaškimi deli, kar mi je pa pričelo presedati in sem smatral za svojo dolžnost, da mu pojasnim svoje stališče do njegovih malopridnosti. »Pusti svoja rokovnjaštva na cesti, kjer si jih izvršil,< sem ga zavrnil. »11'oročil si se s hčerko poštenega človeka, zato je bolje, da o svoji preteklosti molčiš. Kar temu ugaja, lahko onega'žali. Kaj bi pa ti rekel, ko bi te privezal na tole novo ognjišče, pobasal vso tvojo prtljago in odkuril z njo na tvojih lastnih konjih? Dobro veš, da bi lahko to storil, če me ne bi moje poštenje pri tem oviralo. Če ne bi bilo na svetu lastninske pravice, ne bi bil tvoj niti stol, ki na njem sediš. Zn silno pametnega se smatraš, Tom, pa si vendarle velik bedak, drugače se ne bi ponašal s svojim nekdanjim razbojništvom, ampak ga poskušal potisniti v pozabo, ko si postal državljan s stalnim bivališčem. Prvo ali drugo — to dvoje se ne da združiti.c Tom ni nič odgovoril na moje stroge besedo, ki sem jih le nerad spravil na dan, toda sem jih zaradi resnice in časti vendarle moral povedati. Kakor prikovan je obstal pri ognjišču in gledal v fla. Anka se je pa počasi primaknila k njemu in me jezno gledala. »Hvala ti, John,« je zinil nazadnje Tom in mi podal tresočo se roko. »Izkazal si mi veliko uslugo. Nihče drugi na svetu se ne bi drznil tako go- voriti z menoj, pa tudi jaz si ne bi dal od nikogar kaj takega očitati. Vse je res, kar si mi rekel, in tvoje besede si bom vzel k srcu. John, brat moj, ako si kadarkoli storil kaj dobrega, si storil danes.« Hitro naju je zapustil, da ne bi nihče opazil njegove razburjenosti, in Anka je |)ohitela za njim z jeznim obrazom, kakor da sem izvršil umor. Tudi mene je močno zgrabilo, pa sem osedlal Brcaka in odjezdil, vdihujoč globoko sveži zrak nad barjem. Šestdeseto poglavje. John išče tolažbe. Samo zaradi Anke sem govoril z njenim mo- j žem tako prosto in odkrito, kajti vedeli smo, da bi i ji strlo srce, če bi zope4 zabredel na kriva pota. Za- | tegadelj nisem smel niti skozi prste gledati niti sla- ! viti njegovega junaštva. Vedel sem, da mi bosta ! oba zamerila, ker sem tako naglo odjezdil, pa še i vprav opoldne, toda ko sino se zopet videli, je bilo vse pozabljeno. i Ker sem imel še dovolj prostega časa, sem skle- \ nil narediti spotoma ovinek v Dulverton, kajti zaželel sem si prijateljskega srca, ki bi me umelo in ; čutilo z menoj. Zn mladega, čilega konja, kakršen i je bil Brcak, ta pot ni bila prenaporna. Na glavni cesti sem srečal Ruit Huokaback, ki I je baš s polno košaro prihajala s trga. »Ej, draga Rut, kako ste zrasli!« sem vzkliknil. Mnogo večji se mi zdite kakor nekoč.« To je malko tako obveselilo, da je nalahno za- j rdela, se nasmehljala in pristopila bliže, da bi mi j podala roko. Ker sem dobro poznal razvade svo- : jega konja, sem ji dajal svarilna znamenja, toda : bilo je že prepozno. Toliko da mi je podala svojo | ročico, že je Brcaik naglo kakor blisk hlastnil z j glavo proli nji in jo zgrabil z zobmi za levo roko, ' j da je Rut glasno zakričala. Udaril sem z vso močjo j po živali, da se je opotekla nazaj, toda šele pri drugem udarcu je izpustila Rutino roko. Dvignil sem jo na sedlo. Bleda in brez zavesti je ležala pred menoj; najrajši bi bil Brcaka ubil, tako sem bil togoten. Zabodel sem mu ostroge v boke, da je zdirjal kakor veter in sem komaj obdržal malko v naročju. Vendarle sem zaklical ljudem, ki so od vseh strani drevili skupaj, naj pošljejo kar mogoče hitro zdravnika v Huckabackovo hišo. Brcak je bil od mene kaznovan, kakor še ne zlepa kak konj. Nategnil eem mu uzdo, da bi mu bil kmalu odtrgal spodnjo čeljust, ga bil s pestmi in mu do krvi izprebodel lakotnice. S povešeno glavo in tresoč se jx> vsem životu je obstal nazadnje pred hišo strica Rubena. Hitro sem skočil s sedla in odnesel Rut v hišo. Mično in genljivo je bilo videti Rut, ko se je polagoma zope! osvestila in ji je pričela stopati barva v lica in čelo. Kostanjastorjavi lasje so ee ji med ježo popolnoma razpletli in so ji padali preko oči in senc nalik goste kopreni. Od veselja, da sem jo srečno prinesel na varno, sem ji pritisnil poljub nanje — saj sem si kot njen nečak to smel do voliti. »Ubogo dete,«: sem dejal, »hudobna žival vas je strašno vgriznila. Prosim, pokažite mi svojo roko.« Zavihala si je kratkomalo rokav, da bi mogel pogledali {>oškodbo. Tik nad komolcem so bile na snežnobell roki tri grde krvavordeče rane. Silno sem se prestrašil, kajti vedel sem, da je konjski vgriz lahko smrtno nevaren. Hipoma sem ji potegnil ranjeno roko k svojim ustnicam, da bi ji iz-sesal zastrupljeno kri. Rut se mi je na moje začudenje zelo upirala: bržkone si je moje početje krivo razlagala; toda stvar je bila preresna, da bi se igral z njo. Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Franc Krentžar. Zborovanje slov• profesorjev Občni zbor profesorskega društva, sekcijo Ljubljana Ljubljana, 12. decembra. Včeraj, 11. decembra, se je vršil v telovadnici ljubljanskega Učiteljišča redni letni občni »bor stilno veke organizacije naših srednješolskih prolesur-jev. Kakor je bilo pričakovali, jc bila udeležba letos številnejša kakor druga leta. Saj jc bila to prva skupščina društvenih članov, ki so ravno letos radi redukcij zavodov in učnih moči preživeli in še preživljajo izredno težke čase in je zanimanje za letni obračun in poročilo odbora spravilo skupaj 1113 glasov, dasi je okrog 50 članov odpadlo radi redukcij in se jih je izmed teh le par udeležilo zibora. Točno ob 10 je poslevodeči podpredsednik ravnatelj Hočevar otvoril občni zbor predsednik prof. Je ran je namreč med letom odstopil. Pozdravil je zastopnika baltskega prosvetnega šefa inšpektorja dr. Fr. Kotnika in odposlanca glavnega odbora profesorske organizacije v Belgradu ravnatelja Boškoviča, nakar je bil posvečen trenutek molka počastitvi spomina umrlih članov prof. Jemca, dr. Omerze, Lenarčiča. Rezina na in Funtka. Inšpektor dr. Kotnik je izročil »boru pozdrav prosvetnega šefa dr. Mazija, ki se je želel udeležiti zbora osebno, a ga je bolezen zadržala. Zahvalil se je v njegovem imenu vsem onim profesorjem, ki so prostovoljno prevzeli več ur nad svoj maksimum in priii>oniogli s tem vsaj deloma zamašiti v naših urnikih vrzeli, ki so nastale radi zadnjih upokojitev, prestavitev in redukcij. Nato se je zahvalil za pozni ra v zaslopnik centralnega odbora ravnatelj Boš ko v i č, pozdravil zbor v imenu centralnega odbora in združil s pozdravom takoj kratko |x>ročilo iz glavnega odbora. Poudaril je najprej lepo slogo in enotnost, ki vlada v društvu vseh 12 let. odkar obstoji združeno v eno skupino. Želi, naj ta edinost tudi v bodoče v društvu ostane. Ljubljanski sekciji priznava, da je bila vedno vzorna in je v vseh ozirih prvačila. Glavni odbor, ki ili nikdar priznal potrebe redukcij, je z vso silo skušal jih preprečiti in ko mu to ni uspelo, ni odnehal, temveč zastavil vse sile v to, da se redukcije šol in profesorjev, kolikor mogoče, popravijo. V prvi točki je uspel toliko, da je več ko dve tretjini reduciranih srednjih šol zopet vzpostavljenih. ena je bila celo povečana v popolno (ITI. državna v Ljubljani, ki je bila edina popolna reducirana, ni doživela nikake restavracije; pripomba poročevalca), za ostale pa je reparacija tudi v teku in smemo upati, da bodo prišle po možnosti še vse na vrsto. Reparacije reduciranih in predčasno upokojenih učnih moči pa ni bilo mogoče reaktivirati. ker manjka kreditov. Novi prosvetni minister pa, ki kaže globoko umevanje vseh naših teženj, je obljubil, da si bo na vso moč prizadeval tudi v tem oziru popraviti vse krivice. Vse slučaje hoče sam preštudirati in vsakogar, ki ni bil iz dosti tehtnega razloga odpuščen ali upokojen, bo reaktiviral. V osnutku finančnega zakona za leto 1983/4 stoji zopet odstavek, da sme ministrski svet posamezne zavode in profesorje reducirati. Glavni odbor je trvidel to nevarnost in je že interveniral pri ministru. Ta je izjavil, da tega ne smemo razumeti lako. kakor se je to vršilo v preteklem letu, temveč pomeni to, da 'bo po želji krajevnih faktorjev ukinil brez vsakega nasilja postopoma gimnazije lin istočasno olvarjal primerne strokovne šole, kakršne bodo kje želeli. Kritika od borovega dela Po njegovem poročilu je bil najprej izvoljen ?a predsednika občnega zbora ravnatelj Hočevar, ki je podal nato poročilo v imenu društvenega predsednika. Društvo je budno zasledovalo koristi članov in je interveniralo med drugim tudi za nedeljen pouk, imelo slike z raznimi sorodnimi organizacijami, izjavilo se je za neokrnjenost naših fakultet dn se po za&tcpniikih redno udeleževalo širših sej glavnega odbora v Belgradu. Tajnik prof. Lapajne je prečita 1 svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je imel odbor v tem letu devei sej. — Blagajnik prof. Vrhovni k je podal blagajniško poročilo, iz katerega je bito razvidno, da nekateri člani neredno plačujejo evoje prispevke. Zlasti so bile težave pri pobijanju podpornega fonda za reduciranče. Redno so pobrati le trije zavodi, med njimi je prva I. državna gimnazija v Ljubljani. Ko je po tem poročilu predlagal član nadzorstva prof. K ob al odboru absolutorij s pohvalo. s prav posebno pohvalo društvenemu blagajniku, se je o tem predlogu vnela živahna debata, ki so se je udeležili profesorji Premru, Škrlj, K u r e t, V o d n 'i k, V r h o v n i k , dr. Capuder, dr. Sušni k, Sivec, dr. P i s k e r n i k dn več drugih. Ker na vprašanje, koliko članov je bilo reduci ranih, predčasno upokojenih in prestavljenih. odbor ni mogel odgovoriti, (je prečrtala prof. Premru seznami vseh 1eh, ki so ga navzoči z nekaterimi podatki še izpopolnili. Med redu- ciranoi so celo družinski očetje s 7—0 službenimi leti in odlično kvalifikacijo. Pri tem se je oglasil tu in tam jasen očitek, da odbor v tem vprašanju ni ničesar storil in nima kaj prida pokazati, s čimer bi bil skušal ščitili tovariše, V dobi največjih redukcij in 'prestavitev ni imel baje nobene seje. Na vprašanje, kako je organiziral podporo za redu«: i rane, je podal mkaj pojasnila ravnatelj Bo-š k o v i č , ki je povedal, da ee je nabralo okrog 00.000 Din in izdalo okrog 80.000 Din. Podpore so bili deležni po potrebi od 000 do 1200 Din — celo |>onovno — prav vsi, ki so je prosila in so podprli svojo prošnjo s kakršnimkoli verodostojnim potrdilom. Izjavil je tudi, da ni glavni odbor niti ene prošnje, v kateri bi se bil obrnil kdo nanj za posredovanje in poravnavo storjene krivice, prezrl. temveč prav na vsako z vsemi možnimi sredstvi reagiral. Med debato se je pokazalo, kako težko je zadela redukcija ali prezgodnja upokojitev posameznike. ki pa v svoji stanovski organizaciji niso začutili tiste opore, ki bi je smeli in mogli pričakovati. • *•.*'<•• <-<"., i . - . Ostrim in težkim očitkom ni bilo mogoče najti izpodbojnih argumentov, zato je sicer propadel predlog, naj dobi odbor abso-lutorij z grajo, a je prav lako propadla tudi pohvala. Nori odbor Sledile so volitve predsednika. Stavljena Rta bila dva predloga. Eden se je glasil za dosedanjega podpredsednika ravnatelja Hočevarja, drugi i>a za prof. Fr. Grafenauerja. Volitev je bila tajna po listkih, njen izid so naznanili skru-tinatorji, in sicer je bilo za ravnatelja Hočerarja 52 glasov, za prot. Fr. Grafenauerja 59 glasov, dva glasova je dobil pa prot. Škrlj, dasi je kandidaturo že vnaprej odklonil. S tem je bito zborovanje prekinjeno in se je nadaljevalo ob pol štirih popoldne. Pri nadaljevanju volitev so bili izvoljeni soglasno za odbornike profesorji: M. Bajuk, Milena Premru, L Sivec in Vazzaz, za namestnike profesorji dr. V. Bohinec, dr. Pr. Čermelj. J u r k o v i d in Rupnik, z« revizorje profesorji Fr. K oba I, A. Lovše io dr. Savnik, za njih namestnika K ran je in dr. P i s k e r n i k. Redukcije naj se popravijo! Za tem so prišli na vrsto številni predlogi, ki se tičejo stanovskih zadev: Premeščeni profesorji naj pridejo zo|>el čimprej na svoja stara mesta, reduci ranči naj dobe čimprej zopet mesta, nobeden honorarni in novi diplomirani učitelj naj ne dobi mesta prej, da bodo vsi reduoiranci zaposleni, reducirani zavodi naj se čimprej zopet vzpostavijo, že pridobljene pravice naj se z nobenim zakonom več ne kratijo in ne uničujejo, učiteljske moči naj bodo v smislu zakona že v začetku lela na svojih mestih, ustali naj se že enkrat učni načrt in temu primerno urede učna mesta in šolske knjige. Ustanovi se v društvu zopet odsek za pisanje šolskih knjig, za proučevanje narodnih manjšin itd. itd. Občni zibor je bil končan ob šestih. Kljub težki atmosferi, ki bi bila lahko izzvala nevihto in točo, se je vršil zbor ves čas zelo mirno in dostojno, vredno akademski časti, in ni niti z najmanjšo opombo zošel s tal skrajne objektivne stvarnosti. Živahnost občnega Zbora in pomladitev odbora nam vžiga upanje, da se bo začelo v tej prevažui organizaciji živahno delo v prid mladini, domovini in narodu. Krekova proslava v Skolji Loki Škofja Loka, 12. decembra. Snoči je Prosvetno društvo v Škofji Loki priredilo spominsko slavnost 15 letnice dr. Krekove smrti. Tu dostojna in globoko zamišljena proslava je Škofjeločanoin, Krekovim rojakom, v čast Uvodne besede o dr. Kreku je izpregovoril g. kaplan dr. Fajdiga, nakar je godba zaigrala ouverturo. Zelo učinkovito je F. Finžgar dekla-miral Krekovo pesem »Slovenec Cehu<, nakar je bil govorjen slavnostni govor, moški zbor je zapel >Našo zvezdo«, pri kateri se je odlikoval lepi tenor. Zbor fantov, predstavljajočih delavske stanove, je deklamiral Krekovo pesem »Naša zastava«. V kratkih in izdelanih obrisih je prof. J e s e n o v e c recitiral opis dr. Krekovega življenja in dela, v kolikor se nanaša na škofjo Loko in okolico. — Najbolj posrečena in učinkovita pa je bila zadnja točka sporeda, živa slika »Narod joče«: Pred Krekovim nagrobnikom kleči množica, mladina, fantje in dekleta, možje in žene. Vsi črno opravljeni in glo- Povsod ,Q obcudovo^ t4\©\ve!) t, pred vsem po^n ne-zn* P^ o\eo» F>n n provo nego- de vao\e- t^o Creme .. n Ztvo de cWe Vveyre boko sklonjeni. Pozorišče je zavito v žalno črnino. Slovenski narod joče, od daleč pa odmevajo zvoki bojevite pesmi: »Slovan na dani* Ko petje utihne, se začuje nad klečečo množico glas, ki kliče dr. Kreka na pomoč svojemu narodu. Odzove pa se pretresljiv klic: »Ni ga! Umrl jel« Za vsakim klicem po Evangelistu, odgovarja kakor refren: »Umrl jel« Narod, ki joče, pa vedno globlje po-veša glave. Naenkrat oznani vesel glas: Ni uinrll Njegov duh živi, da nas vodi. Pojdimo za njim in njegovimi načeli! V tem hipu se žarka luč dneva razlije nad množico, ki se zravna in d\igue roke k prisegi: Prisegamo zvestobo dr. Krekovim načelom! Zastor pada, godba udari junaško koračnico. Ta prizor je pretresel srca vseh navzočih. In kakor pomlajeni smo odšli s proslave, pripravljeui ua uove boje in žrtve. Jugoslovanski akademiki v Brnu Brno, 8. dec. Jugoslovanski visokošolci, zbrani na izrednem občnem zboru akademskega društva »Jugoslavija« v Brnu, v prisotnosti čeških slovaških ter drugih slovanskih akademskih društev in československe-jugoslovanske Lige so pri razpravljanju o položaju, ki je nastal radi naredbe g. ministra financ o pošiljanju denarja v inozemstvo in s tem tudi v C. S. H., sprejeli sledečo resolucijo: »Ugotavljamo, da bi naredba g. ministra financ, s katero prepoveduje pošiljanje denarja nam, ki živimo sredi med bratskim češkoslovaškim narodom, škodovala nam, istotako pa tudi kulturnim stikom obeh bratskih narodov. Dovoljujemo si s to resolucijo, katero so sprejeli vsi člani A. d. »Jugoslavija« na izrednem občnem zboru, moralno podprti s prisotnostjo zastopnikov čeških, slovaških in drugih slovanskih akademskih društev in sličnih kulturnih korporacij, obrniti se po naših dnevnikih na kraljevo vlado in narodno predstavništvo, da bi uvidela škodljive posledice te naredbe in da bi se zavzela za to, da se ta naredba prekliče. Že več ko 30 let neprestano prihajajo naši akademiki v Brno — glavno mesto Moravske, kjer se strokovno izobražujejo in utrjujejo kulturne stike obeh bratskih narodov. V teh svojih iskrenih težnjah so ustanovili 1. 1908 akademsko društvo »Jugoslavija«, v katero so vstopili vsi južni Slovani. Društvo je sodelovalo z vsemi češkoslovaškimi kulturnimi društvi, preganjale so ga avstrijske oblasti, enkrat celo razpustile radi javne manifestacije članov s Čehi proti tedanjemu avstrijskemu režimu; a sedaj bi se moralo po 25-Ietnem uspešnem delu razpustiti, ker bi se radi te naredbe moralo vrniti domov 95% članov. V svesti si i materijalnih i kulturno-naeionalnih usodnih posledic, protestiramo proti naredbi g. ministra financ, katera nasprotuje kulturni konvenciji, sklenjeni med Č. S. li. in našo kraljevino v Belgradu. 13. nov. 1929 in v Pragi 23. jan. 1930. (Mak-simovič- Derer). Apeliramo na kr. vlado in narodno predstavništvo, da nas vsestransko t »odpreta in da se naše tradicije ne prekinejo z naredbo, ki stvari sami lie bo mnogo koristila, pač pa škodovala ne samo akademikom temveč ludi celokupnemu našemu narodu!« Tako resolucija. Akademsko društvo Jugoslavija« v Brnu se je takoj obrnilo na naše kr .poslaništvo v Pragi e prošnjo, da posreduje na pristojnem mestu. Pri tein moramo pripomniti, da bi 59% visoko-šolcev-absolventov tehničnih srednjih šol, ki se ne morejo vpisati na domače tehnične visoke šole, izgubilo po več let svojega študija in bi bili tako eksistenčno uničeni. Poleg tega imajo tukajšnje tehnične visoke šole popolnoma drugačen učni ustroj, t. j. ustroj specializacije. Prestopanje na domače tehnične visoke šole bi povzročalo velike težkoče in izgubo na semestrih. Naši akademiki za časa studiranja v inozemstvu, posebno pa še v č. S. R„ ki ima izvrstno organizirano industrijo, vidijo in se nauče mnogo, kar' morejo pozneje v svoji jiraksi uporabiti v dobrobit naše mlade države. Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu — C. S. R. Cerkveni vestnih Duhovne vajo za dekleta v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani bodo od 26. decembra zvečer do SO. decembra zjutraj. Vodili jih bodo gg. misijonarji lazaristi. Oskrbnina (hrana in stanovanje) znaša za vse dni 100 Din. Prijave — ustne in pismene l>ošljite na vodstvo Lichlenturnovega zavoda v Lju ljani, Ambrožev trg 8. .juh- Kulturir obzornik Joža Vombergar: Voda Z našo ljudsko književnostjo je bilo dolgo nekako tako kakor z našim mladinskim slovstvom. Mislilo se je, da s tem pojmom nekako ni in ne more biti v skladu resnična umetniška vrednost. Zaradi tega se je te vrste književnosti oprijel zlasti tako zvani diletanl, posnemovavec prave umetnosti. Nedvomno je bila to v veliki meri posledica onega napačnega naziranja, s katerim je naš pro-svetljeni meščan ustvaril umetni prepad med inteligenco in ljudstvom ter s tem v zvezi pojem »višje« in »nižje« književnosti oziroma kulture sploh. Zlasti tudi naša ljudska gledališka kultura se je razvijala pod vplivom takšnega naziranja. Da pa je takšna usmerjenost bila nezdrava, vendar ni treba še posebej dokazovati. Vsaka umetniška in sploh kulturna oblika, ki ni v skladu z osnovami ljudskega življenja, pomeni kvečjemu civilizacijsko pridobitev dvomljive vrednosti — in za to je treba šteti v splošnem tudi naš tako zvani »diletantski« oder —, a ne resničnega duhovnega obogatenja in kulturne rasti. Naš čas s svojim duhovnim pojmovanjem občestva je zadal smrtni udarec liberalni veri v člo-veka-poedinca in v »družbo« na osnovi enakih interesov in običajev ter pravil se tvoreče mase. Z veseljem smo zato pozdravili načrt Prosvetne zveze, da preporodi naše ljudsko gledališče z izda-aji duhovnih kolektivnih ter idejnih iger, izmed katerih sta doslej izšli dve namreč »Slehernik« in »Sveti trije kralji«. Z istega razloga smo pa veseli tudi nove slovenske komedije z naslovom »Voli a«, ki je konec minulega meseca izšla v založbi Misijonske tiskarne v Grobljah. Njen avtor Joža Vombergar se je sicer problemu ljudske igre približal z nasprotne strani, nego avtorji zgoraj omenjenih duhovnih iger. Njega nam je dala naša literarna tradicija, njegova slovstvena prednika sta Levstik in Finžgar. Njuno načelo je bilo: ljudski realizem, združen z vzgojnostjo, toda v umetniški obliki. Ideja takega dela more biti nujno samo kolektivna, to je v tem primeru ljudska; prav-tako pa mora biti tudi snov zajeta le iz miljeja ljudske socialnosti. Vse to, združeno z umetniškimi zahtevami klenega jezika, odrske kompozicije, zdravega ter resničnega humorja, nam nudi tudi »Voda«, ki je že dosedaj doživela nekaj gledaliških uspehov na raznih slovenskih odrih, a jih bo v bodoče nedvomno doživela še mnogo več. Komedija je ne le vsebinsko, marveč še prav posebno teatralično silno hvaležno in priporočljivo delo. Nobenemu odru ne bo žal, če jo bo sprejel med svoj letni spored. Zlasti režiserje naših ljudskih odrov opozarjamo na to najnovejšo slovensko komedijo. V najkrajšem času pa bo dotiskana tudi avtorjeva drama z naslovom »Vrnitev«, ki pa je v nasprotju s komedijo bolj resnega značaja. Snov za komedijo je avtorju dalo kmetiško življenje. Suhodolski kmetje bi radi imeli vodovod, že davno so si ga želeli, a ga pač ne bi nikoli dogradili, če jim ne bi bil prišel na pomoč Ainerikanec, slikar, ki je bil rojen v Suhem dolu. To doseže z duhovito potegavščino. Ko vidi, da kmetom predvsem ne gre denar izpod palca, zasnuje zanjo načrt. »Iz Amerike« dobi župan pismo suhodol-skega rojaka, v katerem le-ta obljublja denarno pomoč. Zdaj so kmetje seveda vsi navdušeni za vodovod — saj bo šlo na tuj račun. Toda treba sc je vendarle tudi oddolžiti »neznanemu dobrotniku«. Sklenejo torej, da mu postavijo spomenik. Isti kmetje, ki jim je bilo žal denarja za takšno koristno stvar kot je vodovod, so zdaj pripravljeni marsikaj žrtvovati za spomenik, saj jim vse to služi v lastno hvalo. V častihlepni misli, kako se bodo proslavili eden bolj od drugega, pozabijo celo na vodovod in vse njihovo dejanje in nehanje se vrti samo okrog njihovega spomenika. Toda slikar jim med tem iz denarja, ki so mu ga bili nanosili za spomenik, naskrivaj zgradi vodovod. On sam je suhodolski rojak in »neznani ameriški dobrotnik«, ki sicer ni dobil spomenika, pač pa je Suhodolčanom ustvaril vodovod — z njihovim lastnim denarjem. To je bil uspeh njegove posrečene potegavščine. Razen tega vsebinskega središča prepletajo mrežo dogodkov v igri pa še tudi postranske, zlasti | ljubezenske zgodbe, tako da je komedija snovno dovolj pestra. Kmetiško okolje je podano zelo ; dobro in prepričevalno. Avtor je zadel kmetiško življenje lako psihološko kakor jezikovno. Njegov ! jezik je živa, klena ljudska govorica, slast za nepokvarjeno slovensko uho. Pa ne le jezik in | anekdota sta naša, kmetiška in slovenska, tudi j ideja je zelo primerna ljudski igri. Nekaj satire in I vzgojnosti je delu, namenjenemu širokemu ljudskemu občestvu, le v prid. Kljub temu pa je težišče igre v komediji kot taki. Zapletljaii so sicer : več ali manj konvencionalni, zato pa delo odli-j kuje pristen in zdrav humor, bogata besedna in si-■ tuacijska komika. Delo ie kljub nekaterim hibam , odrsko silno hvaležno. Takle občinski tajnik Ja-| kopič, dalje Primožek ali pa Tinče, to so imenitne j vloge za resnične igravce. Prav tako smejo prizori, ; kakršen je n. pr. prepir žensk v drugem dejanju, biti teater, da nikoli boljšega! Vsekakor smo upravičeni reči, da nam je avtor z »Vodo« ustvaril dobro ljudsko komedijo in tako z novim delom obogatil našo dramatiko. Prva uprizoritev igre na odru Prosvetnega društva v Grobljah letos o Veliki noči je bila dokaz za to. Upajmo, da nam bo naše Narodno gledališče, ki komedijo v kratkem uprizori, pokazalo njeno podobo še popolneje, France Vodnik. Karin Michaelist Bibi Karin Michaelis j« ime moderne danske pisateljice, s katero se Slovenci sedaj prvič seznanjamo. Doma in tudi v svetu pa si je pisateljica pridobila dokaj slovesa slast: po vsebinski . strani svojih spisov, romanov in povesti, katerih j je sedaj — pisateljica je bila rojena 1872 — že cela . vrsta. Njeno ime je popularizirala v prvi vrsti I knjiga z naslovom »Nevarna slarost«. Idejno so ■ njena dela osnovana na družabni problematiki so-| dobnega sveta, vendarle pa pisaieljico zlasti zv ! nimajo vprašanja osebnih in družabnih pravic žene. j Dasi je tip moderne intelektualke, ki se ne zna t povsod osvoboditi agitatorskega patosa, razodeva ' vendarle tudi mnogo smisla za žensko dušo in živ-i 'ienje, ki ju v svojih spisih ludi literarno precej ; spretno oblikuje. Vsekakor je K. M. ena izmed redkih danskih pisateljic, katerim je do neke mere uspelo, da so se uveljavile poleg priznanih pisateljev, izmed katerih utegnejo biti našim čita-teljem še najbolj znana sledeča imena: Andersen, pisatelj pravljic in pripovedk, J. Jorgcnsen, znani , konvertit, J. P. Jacobsen, avtor romana »Niels Lyhne« ter M. Andersen-Nexo, čigar »Proletarske novele« in »Prokletstvo« moremo sedaj po zaslugi »Krekove knjižnice« Citati tudi v našem jeziku. Na vso novejšo dansko literaturo so močno vplivali zunanji družabni preobrati, n. pr. propad plemstva in aristokracije, naraščajoči vpliv kmetskega stanu in — naposled — socializma. Ta odmev javnega življenja na literarno ustvarjanje je bil tako močan, da se, čeprav le bolj oddaljeno in mimogrede, čuti celo v drobni knjižici z naslovom »Bibi«, ki je vendarle namcniena — otrokom. Toda to ozadje nnm razlaga deloma vzgojno tendenco dela, ki poudarja zlasti notranjo iskrenost in pristnost nasproti zunanjemu, često zla-ganemu »bontonu«, deloma pa ga je pisateljica sama porabila v poučne namene (n. pr. 16. poglavje »Nekaj kar moreš preskočiti, pa je bolje, da prebereš«). Razen tega pa nam to ozadje tudi v zgodbi sami pojasni marsikaj, n. pr. le tako »vsaj malo vemo, kako neznansko gosposka sta Bibin stari oče in njena stara mati«, ki sta plemiča. A kdo je Bibi? Bibi je otrok iz tako zvanega »mešanega« zakona, to je: njena mati je bila plem-kiuja, oče pa »navaden« meščan — postajni načel- Ljubljanske vesti: Roparski napad na Mirju Potrebna je stražnica Ljubljana, 12. decembra. Pisali smo ie svojčas, kako nujno potrebua jo stražnica ua Mirju iu da se uprava policije že bavi z mislijo, to stražnico osnovati. Ta del mesta, ki je zadnja leta zraslel iu se močno obljudil, je že dolgo na glasu, da tati ponoči ni varno hoditi, ker eo po Mirju potikajo vsake vrste potepuhi iu nadlegujejo pusante, zlasti ženske niso varne pred nasilneži. Saj je ves ta del mesta z bližnjim Trnovim vred v varnostnem oziru zelo na slabem in je policijsko nadzorstvo tam nezadostno. Ponoven roparski napad se je pripetil v nedeljo zvečer. Zrlev tega napada je biia trgovka Pranja Stritihova iz Kolezijske ulice 4. Trgovka je šla v nedeljo okoli pol 6 zvečer po tlorupovi ulici proti svojemu domu. Prav na koncu Gorupove ulice *ik pri Gradaščicl pa je planil lz teme nanjo mlad potepuh, jo pograbil za roko iu za torbico ter jo pahnil, da je padla na tla. Stritihova ji- imela v torbici okoli 400 dinarjev. Med napadalcem in napadeno gospo se je razvila kratka borba za torbico. Gospa, ki je ležala v blatu, ni hotela izpustiti torbice, tako da je napadalec odtrgal oPusti, Ka; bo danes ? Hramu: Zaprta. Opora: : Urika' I). Kinu Kodeljevo: Ob 8 ..Vohunstvo*. Sočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. IPetro c. 78 in mr. Hočevar Celovška c. 'A4. Teokarovič Prvovrstno sukno! Največja izbera! Tovarna prodaja lastne izdelke: v mngazinu Ljubljana, Gradišče 4 v M a rib' ru po zastopniku gosp. Št. Šli bar, Prečna mica 6 Q HI. glasbeni večer, ki bo v sredo 14- decembra bo posvečen skladatelju Antonu Foer-s-terju. I vodno besedo govori prof. dr. A. Do-linar, nato pa sledi koncert Foersterjevih skladb in sicer /.uigra pianin.stka gdč. Jadvign Poženelova Zagorsko. Po jezeru. Fantazija«, slovenski vokalni kvintet pa zapoje »Napitnico, Razbito 6ašo, Povejte ve planine, Spak. Milica in Večerni Avo«. foerster se je udejsivoval v Ljubljani ne le kot zborovodja in glasbeni pedagog temveč" je iu
  • t v /eleni (levi spodnji dvorani hotela Union). Vstopnice: rezervirani sedeža 5 Din. navadni "i Din, stojišče 2 Din. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5. 0 »Kot alpinist na ledenikih Gronlanda« je naslov današnjemu predavanju, ki ga priredi TK Skala ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predavatelj, priznani alpinist Ilans Ertl iz Milnoh-na. je ljubljanski javnosti že znan po lanskem predavanju. ko nam je opisal svoj drzni naskok čre® dcdcnelo steno OrUerjn. Tudi njegovim drugim rspisoan je takrat občinstvo z največjim zanimanjem in napetostjo sledilo. Časopisna kritika mu je dala odlična priznanja. — Brez dvoma bo pa današnje oijogovo predavanje še odličnejše, saj nam bo obenem s svojimi drznimi \ spon i na plavajoče ledene gore in zledenele stene gronilandskega gorovja opisal tudi ves potek filmske etospedicije, ki je snimaia najnovejši naravni film -SOS! Eisberg«. Petmesečno bivanje ekspenlicije v Arktidi, njeno življenje in delo, naporno in nevarno snnimanje, vse to nam bo Ertl opisal s svojo prožno besedo in zdravi/m humorjem. Potkazal bo obenem 150 do sedaj nedosegljivih fotografskih .jx>snet,kov. Ker je zanimanje za to predavanje zelo veliko, prosimo občinstvo, da si preskrbi vstopnice v j>redprodaJi v Matični knjigarni. Vstopnico po 5, 8 in 10 Din. O Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje 1. dobavo karoserije za mrliški avto-furgon mestnega pogrebnega zavoda brez ličanja in tapeciranja; 2. saj te poznam! Tat je mislil, dn ga gospo nemara res pozna in se je ustrašil. Spustil je torbico, od-skočil in izginil. Vzela ga je noč. Gospa je o napadu takoj obvestila trnovsko stražnico. Policija je tedaj naredila v vsem tem okraju racijo in pregledala vse gostilne in lokale, ali ni mogla najti nikogar, ki bi ga mogla osumiti tega roparskega napada. O osjih je bila vsa blatna iti- ima na obleki okrog 500 dinarjev škode, ker je pač obleka uničena. Gospn jp povedala, da jo je ropar čakal najbrž kje v zasedi in potem planil nanjo. Natančnejšega opisa o roparju ga. ne more dati, ker je bila tedaj pač tema. Po njenem mnenju je ropar star kakšnih 18 let, oblečen pa je bi! v športno obleko. Policija sedaj roparja seveda išče. Pa ne samo na Mirju, tudi v drugih obrobnih delih mesta se ljudje pritožujejo nad krizo javne varnosti. Policija se pač trudi, kolikor se more, zdi se pa, da je prešibka in da zgolj racije ne pomagajo dosti. Saj se je pripetil slučaj, da so prejšnji mesec napadli neki potepuhi celo stražnika na Ambroževem trgu in ga prelepli. Stražnik je tedaj hotel streljati, pa mu je revolver odpovedal in so mu potepuhi vzeli celo revolver. — Na vsak način je zahteva prebivalstva, dn se javna varnost v našem mestu zboljša. Maribor ličanie in tapeciranje istega avtomobila. Natančni pogoji se dobijo med uradnimi urami v pisarni mestnega pogrebnega zavoda, Ambrožev trg št. 7. Tozadevne ponudbe je vložiti do 20. decembra t. 1. do 11 dopoldne v oddelku V. (mestni gospodarski urad mestnega načelstva. O Na poslovilnem večeru, prirejenem na čast divizijskemu generalu g. Bogoljubu lliču, je v imenu ruskih častnikov govoril previse I n i'k zveze g. general BogajevskiJ in ne. g. Brov«n, kakor emo pomotoma jioročali. Q Nnppa rokavice, ;elenove pletene in triko, ima trpežne tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8 0 Vandalizem v tivolskem parku. Še tako ostre kazni in še tako skrbno nadzorstvo ne pomaga nič. Tivoli, njegovi nasadi in naprave so slej ko prej izpostavljene početju brezvestnežev. Mestni vrtnarski nadzornik Antou I ap je zopet prijavil policiji, da so v eni prejšnjih noči neznani pobalini razbili pet klopi ob tivolskem ribniku. Človek res ne more razumeti duševnosti takih vandalov, ki brez vsakega lastnega haska, zgolj iz veselja nad uničevanjem, pustošijo tivolski park. 0 Viktor « suknjo. Srečala sta sa na Miklošičevi cesti: potepuh Viktor Hočevar namreč, znana ljubljanska barabica >n star grešnik, in pa stražnik. Potepuh je imel na sebi prav čedno suknjo. Ko je Viktor zagledal stražnika, je prebledel in pričel bežati. Stražnik pa je hitro nekje dobil kolo in tako dohitel Viktorčka in ga odgnal na policijo. Vfktor-ček ne ve ali pa noče povedati, kje je suknjo dobil. Kupil alj po pošteni poti do nje gotovo ni prišel. Suknja je izdelek tvrdke »Tivar*, je iz debelega blaga, ima rjave in belkaste riie. l a'tnik naj pride poujo na policijo, ker ver.dar ne gre, da bi šel Viktor v njej pred sodnijo. Sedaj je sploh sezona za suknje, šofer Adolf Trebič je tudi prijavil, da mu je bila v kavarni Leon ukradena 500 Din vredna suknja. Ta suknja pa ni tista, ki so jo odvzeli Viktorju. Red ponavlja oče Nace: »Oj. kako sc mi prileže porcija pečene race ki jo Slami* mi odreže!« TRKIH V! KE STRmiNE prvi slovenski velealpinski film „ Velefurisl" DANILO Redne predstave ob 4., 7., 9 uri kino Dvor Vse preds ave razprodane Rezervirajte vstopnice Telefon 2730 i ni»ifwi i m nik. In tako je Bibi meščanska hčerka, a obenem po mamini smrti, dedinja imenitnega gradu Klinte-borga, Toda, ko se pričenja to »življenje deklice«, Bibi ni imela več matere, le še očeta, to se pravi: polovico staršev. In tej »polovici staršev« — svojemu očetu — dela Bibi prav toliko preglavic, kolikor mu napravi čistega veselja. Bibi, o kateri govori ta knjiga, j« majhna deklica dolgih nog, modrih oči in pšeničnih las. Bila je rojena na Jiitlandiji, ki je največji in najvažnejši del Danske, kakor sc poučimo iz Uvoda. Prav za prav se je imenovala po materi Ulla. Pa sta zamenjali imeni s prijateljico Bibi. In tako knjiga, ki govori o njej, ne govori o Ulli, marveč 0 Bibi. O ta Bibi, kaj vse je doživela, kaj vse je videla, kje vse je bila! Več ko doma ali pa v šoli je bila po svetu. »Zakaj pa ne?« bi najbrže odgovorila, če bi ji očitali. Bibi je — mala potepu-ška. Rada, nadvse rada dela »izlete« in »ekspe-dicije« ter potuje iz kraja v kraj. Nekaj nam o teh potovanjih pripoveduje pisateljica, drugo izvemo 1 z Bibinih pisem »njenemu ljubemu očetu«. Vsak mora priznati, da so ta njena pisma čudovita, »dasi požre Bibi več ko polovico besed in malo napačno črkuje«. (Na to bo dobro opozoriti otroke še posebej, ko jim boste dali knjigo v roke!) Naj sledi za primer .samo majhen odlomek: »Ljubi očkal Taka sem kokak preda!, kigani mogoče zapreti, tako usa natlačena. Lahko mi verjameš, dasem šla okrog in toliko videla, da nemore biti dosti več na svetu, česar jaz šenebi videla.« Itd. Ko jo zaradi njenih izostankov ter »neprimernega« vedenja spo-de iz šole — najprej iz prve, nato še iz druge —, si tega še malo ne žene k srcu. Takole govori na tu izključitev tn dražestna punčka: »in zdaj mi je prišlo nekaj imenitnega na misel. Zdaj, ko sem sirčala iz šole, bom šla sleherno jutro na cesto proti Hobroju in bom parila, da ne bodo poganjači ničesar žalega storili kravam in teličkom.« Njeno srce je tsko svetlo in veliko kakor odprt cvet, Bibi ie prepričana, da ni na vsem svetu nobenega □ Prvi letošnji prosvetni večer, ki ga priredi mariborska Prosveta, bo v četrtek dne 15. dec. s pričotkom ob 8 /.večer v dvorani Prosvetne zvezo na Aleksandrovi cesti 0. 1'rednva k orni vikar in škoJijski aktuarij Janez Knkošinvk o mogočnem letošnjem evharistiijnem kongresu v Dubliuu. Njegova izvajanja bodo ponazorjena s skioptičnimi slikami. Prijatelji naše prosvete, prisrčno dobrodošli. Lep uspeh Maratoncev. V solx»to mečer so s« vrillu v Zagrebu tefckoaMetaka tekmovanja v rolfoborbi za državno prvenstvo. Tekmovanj »e je udeležila tudi skupina liuirationakili rokoborcev, j ki so uspeli zlasti v poUtfefiki kategoriji, v kateri . je /.nuni slovenski prvak te kategorije Maratonec I>nn Pircher dosHgel drugo mesto, načelnik Maffa-loiKfve težkoa Metalke sekcije Jože Vidic p« tretjo medlo. V celoti so se Maratonci plasirali na tretijont mestu za vK(>arto- in »Croatio . Tekmovanj so se udeležili tudi nekateri atleti od tukajšnjega SK Zeleiničmrja, ki se j»a ni mogel planirati. V znak |K>sBbnega priznanja m marljivo delovanje Maffa-tonove tezkoalJetične sekcije je bi! ua občnem zboru težikoatlf take zveze v Zagrebu, ki so je vršil v nedoljo dopoldne, izvoljen v zvezln odbor kol podpredsednik dr. Kran Vntovee, po.I predse Inik tukajšnjega SSK Maralena. O V nedeljo — zadnji epop:d Leic"a;e nogu-motno prvenstvo prvega ra/.rrdn ;.e bliža koncu. Mariborski klubi so se v lek.mui knjuko uveljavili, Zaključek prvenstva bomo >t«i«fli v nedeljo v Mariboru, ko se spoprmeia v buOu Železničar in Rapid. Tekma bo za oba kluba ';.i!o5ilnega pomena in zato je velika nervozno^! obojestranskih pritisikačev unievna. □ Brezposelni že delaj«. Včeraj je mestni grad>benl urad poslal na delo v Kacijanarjevo ulico prve brezposeln«, ki mu jih je poslal mestni sociijajno poMttoni urad ter bodo prejemali mezdo iz fonda pomožno akcije. Postopoma se bo n stav-li.tali vedno več delavcev do maksimalnega števila 100 zaposlenih. □ Sesonski delavci doma. Transport za transporten prekmurskih Slovencev, ki »o vršili v Nemčiji sezonsko |>oljAo delo, se je vračal te dni proko Maribora v Prekinil rje. Za soboto, t7. t. m. je najavljen zadnji transport in potem bodo vsi sezonski delavci doma. □ Hm n k... V nedeljo so prvekrat zopet oživela pobočja pod Pohorjem. Navdušeni dilcarjl niso mo#li dočaKati debelejše snežne odeje, pa so jo mahnili poskusit. Toda snega je bilo premalo ter so se razočarani vračali. Bolje so odrezali oni. ki 9o se podali na vrhove srednjega Pohorja, kjer je zapadlo snega ie na debelo. Q Avtobusna čakalnica potrebna. Nepotrebna prestavitev avtobusne postaje za smer čez dravski most izpod balkona Velike kavarne je rodila potrebo po postavitvi nove avtobusne čakalnic« na vogalu novega glavnega trga. Nemogoče j« zahtevati od ljudi, da bi stali na prostem ter čakali na avtobuse, nasproti stoječa čakalnica pa radi neprestanega prome4a za potnike preko mosta ne pride v poStev. Treba bo pač ali prestaviti postajališče nazaj pod Veliko kavarno, ali pa postaviti novo čakalnico. □ Ceste, ki so potrebne ureditve. Programu za javna dela. pri katerih naj se zaposlijo po možnosti tekom zime brezposelni, obsega še ureditev naslednjih cest: Trstenjakova. Cesta na Schniiede-rerjevo posestvo, Tomanova, Smetanova v podaljšku, cesta pri stavbi dr. Stiniola, Delavska, Me-tcljoftva. Mogdalenflka, Pregljeva, Fochova in Po-brežka. Navedene ce^te se bodo urejevale, v kolikor bo na razpolago Se potrebnih sredstev in če bodo dcpuSčale vremenske razmere. □ Smrt znanega 'rgovca. V Trdinovi ul'ci 5 je umrl nagle smrti zadet od kapi znani in ugledni mariborski veletrgovec g. Franc GnJda. Dosegel je šele starost 54 let. Pogreb pokojnika se vrši jutri v sredo ob 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno [»kopališče. Naj počiva v miru, hudo priaa-dethn ostalim naSe sožaije. □ Prosvetna knjižnita na Aleksandrovi cesti št. 6, ima na razpolago najzanimivejše novosti na domačem knjižnem trgu, pa tudi iz tujih knjižnih trgov. Zosluje vsak dan od 8 do t2 in od 2 do 6. □ Naglo pod streho. ReČnikova trinadstropna stavba nn Taboru, ki so jo pričeli zidati šele na jesen, je že pod streho. Že sedaj se vidi, da bo desno dravsko nabrežje z novo stavbo dokaj pridobilo. Le še vrzel med novo stavbo in Berani-čevo hišo bi bilo treba izpolniti. □ SSK Maraton. Trening plavalne sekcije za plavnče jutri v sredo ob običajni uri. □ far požarni hrambi. G. Jožef Medved, nad-inšpektor zveznih železnic v Gradcu, je daroval fiovodom smrti svojega očeta gosp. Martina Ertia mariborskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu znesek 370 Din. □ Razid »Učiteljskega dnrra«. Po sklepu občnega zbora se je društvo ^Učiteljski doni' v Mariboru razšlo. □ Končana stavka. V Ribnici na Pohorju je končala 5 tednov trajajoča stavka delavcev v tamoš- njem kamonlomu granita. Delavci so uspeli v svojih zahtevah ter so obdržali svoje prejemke ne-izpreuienjane. Puč pa ji: podjetje radi jKimanjkanja naročil odpustilo okoli 20 delavcev. □ Speliurji no ruzburjeni. Spaharji, ki morajo klati svoje svinje v mariborski klavnici, ter so dosedaj smeli to delo opravljati sami, so nt razburili, kej se jim ne dovoljuje več doslop v klavnico, in sicer radi nevarnosti prenosa živinske kuge. Špelmrji zahtevajo, naj se jim radi tega dovoli klanje svinj zopet doma. □ Jetnik« še pošiljajo na dopust. Uprava jet-nišnlce pošilja še nadalje kaznjence, ki so bili obsojeni na manj nego leto dni zapora, na dopust, število kanznjencev, ki so sedaj že na dojiustu, znaša HK. □ Državni upokojenci ss organizirajo. Nn zahtevo banske uprave se je vršil v soboto zvečer v prostorih Nabavljatne zadruge, izredni občni zbor Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani, podružnica Maribor. Društvo se je na občnem zboru razšlo v namenu, du se osnuje nova organizacija s sedežem v Mariboru, ki se bo imenovala: Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru. □ Otrok v ribniku. StudenJuki orožniki so aretira'i neko žf no. k: stoji pod sumom, da je umorila lastno hčerko. Sosedje so namreč prijavili orožnikom, da je izginila 2 mesečna hčerka imenovane. Pri zaslišanju je žena baje izpovedala, da je vrgla svojega otroka v He!nav:*ki ribnik. Pre-i-ikava de nudaljuije ter bomo podrobneje še poročali. & Premcalitve v državni s'užbi. K pošti v Do-berno je premeščena Marija Babič iz Celja, k pošti v Celje pa Gabrijela (Jršič s pošte Ljubljana I. J3 Krekova družina v Celju vprizori v nedeljo, dne 18. marca t. 1., ob polstirih popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju božično igro v petih dejanjih »Logarjeva sinova«. Med odmori bo igral društveni tambura^ki zbor. Vstopnice se dobijo v predptodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Pr Dramatična šnla Gledališke družine. Drevi ob 8 bo v veliki garderobi zopet dramatična šola za novince. Pr Dražbeni oklic. Dne 20. januarja 1933 dopoldne se bo pri okvajnem sodišču v Celju vršila dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Zagrod, vi. 160. Cenilna vrednost je 16.4^.2.3.5 Din, naiinanjJi ponudek je 10.954.90 Din. St Smrtna nesreča. Obstpetter Avgust, l letni sinček poljedelskega delavca iz Šaleka pri Velenju se je dne 9. t. m. igra! doma pri peči. Pri !em ee je usula nanj žerjavica in jc otroka močno opekia po trebuhu in levi nogi. Fantka so j>repe'jali v tukajšnjo iavno bolniiuico, kjer jc pa za posledicami zadobljcnih opeklin 1i t. m. umrl. tr Izgubljeno. Neka gospa je v nedeljo 11, t. m. med 8 sveto mašo v opatijski cerkvi pustila v klopi nov dežnik. Kdor ga ie našel, naj ga odda v župnišču. Nedeljski Šport. V . edeljo ob 2 popoldan se je vršila na igrišču na Glaziji drugor?zredn» nogometna tekma med S£K Celje in SK Laško. Pri tej nogometni tekmi je zasluženo zmagal celjski prvak z rezultatom 15 : 0. Kakor čujemo, bo rezultat nogometne tekme, pri kateri je celjski prvak podlegel Atletiku, iz utemeljenJi razlogov anuliran. Ph*i Orožje ni igrača. Adolf Petrovič, posestnikov sin iz Zg. Pristave, je nosil v «u\njlnsm že o u nn-bito pitštolo. Po njegovi nerodnosti pn sc je ista sprožila in mu levo stegno silno razmasarila. Prepeljali so ga v bolnišnico. Požar. V petek 8. t. m. zvečer je izbruhni! požar na Spodnjem bregu. Gorela ja hiša Inčarice Elize Maroh. Ker je bila hiša iz lesa in krita i slamo, je zgorelo vse do tal. Rešili so le ž?v!no in nekaj pohištva. Škoda znaša okrog 20.000 Din in je za ubogo kočarico tam občutnejša, ker je bila zavarovana le za neznatno vsoto. Vzrok požara ie pokvarjen dimnik. Zasačena tihotapkn. Neka Marija F., najemnica iz Hajdine, je prodajala po Ptuju utihotapljen saharin in vžigalne kamenčke. Policijski stražnik Peklar, ki je imenovano že dalje časa opazoval, jo je ustavil. Na policiji so ji zaplenili 31 škalljic saharina in 42 kamenčkov. Izročili so jo finančni oblasti. Radi tihotapstva je že oradkaznovana. Uradni dnevi v uradu za kontrolo sodov v Ptuju v prvem četrtletju 1933 so določeni sledeči dnevi: januarja dno 23, 24, ?5, 26, 27 in 23. Februarja dne 21, 22, 23, 24, 25 in 27. — Marca dne 23, 24, 25, 27, 28 in 29. Tedensko službo gasilcav od 11. do 18. t. m. ima prvi vod, druga desetina in sicer četovpdja Frnest Dasch in dessinik Vinko Zajšek. Reševalno službo šofer Ervin Damiš in orožni mojster Pavel • Mahač, od moštva Rudolf Breznik in Franc Stross. j>sa, ki bi storil človeku kaj žalega, če si dober z njim in ga imaš zares rad (150). Sploh ima B. čisto svojo fiosebno življenjsko filozofijo, ki daleč prekaša šolsko učenost. Ona je otrok, ki sledi le svojemu jjrirodnemu instinktu. Zanjo so značilni temperament, bujna domišljija in pogum, dalje vztrajnost, naivnost, srčna dobrota in radodarnost. Ve si pomagati v vsaki zadregi zna razne umetnosti, s katerimi si zna v stiski celo kaj zaslužiti. Bibi ni torej nikoli v škripcih, pa bodi tako ali tako. Energična je, samostojna, se vori z vlakom in s čolni ter zbira »smrtne nevarnosti« kakor drugi znamke. Vljudna je, a včasih tudi »vsa iz sebe«, če je treba, zna tudi zmerjati, seve-ln le po dansko. Silno premetena glavica je ta mala pla-volaska, pa ji prav zato kaj ne gre v glavo: »Jaz nesmem po jajcu potolči in ga tudi ne olupiti s prsti, kerse nesme, jaz nesmem stlačiti krompirja v omaki, nesmem odgrizniti kruh. Zakaj imam pa zobe?-- lako se pritožuje v pismu svojen.u očetu. Dve sodbi sta o Bibi. Šolska voditel;ica (oh, ta! bi rekla Bibi) pravi o njej, češ da nima niti malo čuta za to, kako ee mora vesti otrok boljše družbe. Drugače pa je sodil njen oče. Saj je vedel, da Bibi ni zmeraj taka, kakršna bi morala biti, zavedal se je pa tudi, da je vendarle deklctce dobrega »rca in to je bilo poglavitno zanj (119). In tako sodimo z njim vred tudi mi. Omenil sem že, da so velik del knjige Bibina pisma. Zakaj Bibi jc zmeraj nosila s seboj papir za pisanje in zlasti še za risanje. Zato je kniiga tudi ilustrirana »z risbami H. Collin in Bibi«. Njon učitelj risanja Bertelsen je trdil, kakor izvemo v knjigi na strani 116, da je Bibi za njegov predmet izredno darovita. Njene slike nas v tein potrjujejo. Knjigo ie z dovoljenjem pisalaljic« prevedli Marija Kmetova. S tem je nedvomno izpopolnila vrsto našega prevodnega mladinskega slovstva z dobrim, pomembnim delom. Založnic« Jugoslovanska knjigarna, pri kateri se kuriti" na- roča, je le-to lepo opremMa. »Bibi« je zelo primerno božično darilo zlasti za deklice. France Vodnik. ČAS Revija Leonove družbe. Dvojna številka (2-3) te naše pomembne revije izide 15. .t m. Tudi la zvezek prinaša aktualne razprave in poročila. Dr. A. Brecelj objavlja prvi del »študija o stigmatizaciji«, torej o stvari, ki se o njej radi .-onnersreuthskih dogodkov mnogo razpravlja. Releiat univ. doc. dr. lomši'a o narodnih manjšinah v luči krščanske filozofije poda a in ocenjuj« naztranje katoliške zveze za mednarodne študije o lem vpraSanju. l az jivo razmišljanje zasluži razprava dr. St. Gogaie o etičnosti in socialnosti. Jan Plestenjak pa priobčuje nekaj Aškerčevih še neobjavljenih pisem in z njimi osvetljuje duševnost pesnika. V Obzorniku ste daljši poročili o kongresu katoliških akademikov in starešin v Zagrebu in o mednaro nem vzgojnem kongresu v Niči. Tudi med zapiski so poročila o nekaterih kongresih. Morebiti se |ih bo tomii zdelo celo preveč. A zdi se važno seznanjati izobražence z vpra-.anji in teinjami, ki se razmotrivajo na teh kongresih ter tako posredovali tvarino za razmišljanje in delo ludi izobražencu, ki sam ni bil navzoč. Med ocenami opozarjamo že naprej na Gogalovo hritiko J. Vidrearjeve knjige o .slovenstvu. — Čas stane letno (0 Din. Vabimo slovenske izobražence, ki šc nimajo te revije, da se nanjo naroče. Uprava sc nahaja na Miklošičevi c. 5 v Ljubljani. rt »■Kres fantovski list, 1932, U. štev. Kako zanimivo se razvija ta list. Iz vrst za vrste. Ni veliko člankov v njem, ali vsi primejo il'ovčka, takole — pri srcu. /Odi se mi, da je list z.adcl na pravo struno in da užiga. »B o r i v e c z Bogom... Knj bo to, kar je napisal Ton Vin? O molitvi govori. Kako moli človek? Marsikdo še va ne. Prebere naj! Pri maši je, kolne in moli, prosi in odpušča. Kar na sv, Avguština mislim. Sai vsi tako molimo. Vsaj včasih. — In drugi članek, Tudi tega je napisal Ton Vin. »Š i a I e t a v nebo.« Čudno kaj? Iu kako imenitno. Kako pror.i v molitev zamaknjeni, da bi Slovenci dobili svetnika v osebi š.kola Antona Martina Slomika. Ali ni lo molitev/in prošnja vseh Slovencev? Vsaj biti bi morala! — Franjo Neubauer jc priobčil pesem »Zakaj?« France Hrovat »Dva prizora«, dva navadna prizora iz življenja. Posebno zadnji. Nnda-ljujc sc »Po stezah davnine«. Na koncu so še »Drobtine«. Kdo jih no bi bral. — Zares, list, ki je na mestu in ki zani denar ni zavržen. »Glasnik presvetega Srca Jezusovega«, XXXI. leto, št. 12. »•Glasnik« jc zaključil svoj 31. letnik. — V začetku se spomni svojega velikega prijatelja msgr. dr. Antona Jerovšeka. — Dr. Jože Pogačnik piše o »Hrepenenju po nebesih« (glede glavnega namena molitve za december). Nato je članek »Gospod prihaja! Advent je tu.« Aleš Napret »Vi oblaki ga rosite«. A. Levičnik: »Služba božja v krščanskem domu«. Flor. Ramšak D. J.; »Odgovor na vprašanje«. Dr. Franc Jaklič: »Mistična roža z družinskega vrta« (nada jevanje družins' ega življenja Lucije Kristine). Dalje je še »Otvoritev ,Doma presv. Srca' v Mariboru«. Janez Langer-holz: »Kriza je...« Nadaljuje sc povest »Ded in vnuk«, ki io je spisal J. Spillmann. Dekan Anton Skubic: »Možie in fantje, mi apostolil« In še »Glas sv, očeta«, da se posvetijo družine presv. Srcu Jezusovemu. Stanko Poderžaj D. J. nadaijuie »Božji izvoljenec«. Sam je bil pred nekaj dnevi posvečen v duhovnika in ie daroval prvo sv. mašo v tujini. Je še nekaj bengalskega drobiža. — Kako obzirno je delo tega lista. In kako z zanimanjem ga premnogi bereio. Sezi tudi ti po njem. Bogat boš postal. Satno kazalo poglej in ne bo se ti zdelo škoda denarja, za ta predragoceni list. In to samo 15 Din na letol Ali ni lo zastonj? Naroči ga takoi. leto« ohliublia r.osebno velika