1C& vil PRmviURSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n •. Abb. postale I gruppo Ceiia oUU lil* Leto XXXVI. Št. 10 (10.530) TRST, sobota, 12. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PROTEST RFCflNISTflNSKEGfl ZUNANJEGA MINISTRA POSTA V generalni skupščini se je začela razprava o posegu v Afganistanu Nadaljevanje procesa popuščanja napetosti možno le ob spoštovanju načel suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti NEW YORK — Ob začetku nujnega posebnega zasedanja generalne skupščine OZN je predsednik Šalim Ahmed Šalim zahteval od vseh clanic, naj prispevajo k rešitvi af-ganske krize po vetu Sovjetske zveze v varnostnem svetu. Dodal je, da si je skupščina prevzela veliko odgovornost in da mora biti na višini pričakovanj vse svetovne javnosti. Ne da bi kakorkoli ocenil sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu je predsednik skupščine mesil, da je mir in varnost mogoče zavarovati le s popolnim spoštovanjem načel nacionalne suverenosti, ozemeljske neodvisnosti in nevme-savanjem v notranje zadeve drugih držav. Takoj za Salimom se je oglasil k besedi zunanji minister nove afganistanske vlade Mohamed Dost, ki je odločno protestiral, ker se skupščina sploh ukvarja z afganistanskem vprašanjem, saj gre za notranje zadeve njegove države, v katere se generalna skupščina ne ni smela vmešavati. Spregovorili so še predstavniki Japonske, Poljske in Senegala. Le poljski delegat je bil mnenja, da ni nobene zakonske, politične ali kakršnekoli druge osnove, da svetovna organizacija poseže v notranje zadeve Argani-stana. Govoril je tudi kitajski predstavnik Čen Ču, ki je rekel, da je «sov-jetska vojaška agresija* proti Afganistanu le člen v vrsti sovjetskih agresij v tujini ter da sodi v globalno strategijo Sovjetske zveze, katere namen je prodreti na jug k Indijskemu oceanu, kjer bi lahko nadzorovala plovne poti ter se polastila vseh strateških točk z namenom, da si zagotovi premoč v svetu. Po mnenju kitajskega delegata bi skupščina morala odločno obsoditi sovjetski poseg ter zahtevati takojšen in brezpogojen umik sovjetskih sil iz Afganistana, obenem pa nuditi pomoč in podporo afganistanskemu ljudstvu v niegovi borbi proti sovjetski agresiji. Spregovoril je tudi italijanski veleposlanik v Združenih narodih, in sicer v imenu devetih držav članic l,,,,,,,,,,,in,n,,, ,,,1,1,1 iniiiiifiium n, ■iiiiiiiHiiiii, m im lunin, iitmiiiiiiiiniiMliiiiiiii ZAOSTRUJE SE POLEMIKA 0 AFERI ENI-PETROMEN Oster odgovor Andreottija na izjave senatorja Forinice Trditve socialističnega parlamentarca, ki ga bo danes zaslišalo sodišče, sta zanikala tudi Bisagiia in Stsmmati RIM — Preiskava, ki naj bi razbila senčne plati pogcdbe ENI -Petromin o velikih petrolejskih dobavah iz Saudove Arabije, oziroma visoke posredntne, ki naj bi jo italijansko državno podjetje izplačevalo za sklenitev sporazuma, se izpojeva v hude polemike, ki se bodo bržkone prenesle v parlamentarni skupščini. Sinoči je namreč Andreot-ki je bil predsednik vlade ob sklenitvi pogodbe, ki jo je saudsko pfžavno podjetje razveljavilo ob iz-bruhu škandala, zelo ostro napadel Pred poslansko proračunsko komisi-ki zadevo preiskuje, senatorja \SI Formico, zaradi česar sta sofistična poslanca Forte in Labrio-Protestirala (prvi je tudi zapu-stil zasedanje) in zahtevala razpravo 0 vsej zadevi v parlamentu. “ivši predsednik vlade je uvodoma označil za popolnoma lažne izja-Ve Formice o njegovih pritiskih na Ministra Stammatija glede dovoljenj La izplačilo posrednin v tuii valuti. pSnikal je tudi, da bi mogli posred-nino prejeti italhanski državljani, tudi da bi šlo za mednarodni komplot ali za skrivne podpore italijanskemu tisku. Glede na nedavno Pričevanje Formice pred komisijo 1® Andreotti dejal, da «v odgovorih krogih se ni dooustno navdiho ^ti po domišljiji, ko to povzroča fo škodo*. Formica se je navdi-"teval po kriminalkah, je zatrdil An-hreotti, ko je dejal, da je znan mrlič, ® Pa morilec. «Toda mrlič je po-Jtehba za 91 milijonov sodov nafte P° nizki ceni, izguba zaradi razve-.jftve pa znaša 1.120 milijard lir. težki ranjenec je pa ENI, ki je 8ubila verodostojnost pri medna-f nih dobaviteljih*. S svojim obnašanjem je po mnenju Andreottija ormica oškodoval koristi italijanska paroda ^ Resnici na ljubo nedokazane hude roitve socialističnega senatorja in fnkinega upravitelja (komisiji ,freč ni hotel razkriti virov svo-r\,informacij, trdeč, da jih bo le jfteisču). so včeraj v bistvu deman-J^aje VSe prijGi k j so nastopile fj. komisijo. Minister Bisagiia se 1 sicer ne povsem prepričljivo iz-5 varjal na zagotovila o neoporeč-."f postopka, ki jih je prejel od |j edsednika ENI tudi vpričo An eottija, poleg njega sta pa For fu uV° tfditve demantirala tudi ,ionarja ministrstva za zunanjo ,/°vino Battista in Davoli (ki je fnem uslužbenec založbe Rizzoli, siju °Pravičuje sicer nekaj pomi L ",ov). Sam minister Stammati, ki . dovolil prenos valute za izplačilo {^ednine, je odločno zanikal For-coVe trditve, da bi imel kakšne ppf )fke in je dejal, da je bila o-j^hcija popolnoma zakonita in v pesu italijanskega gospodarstva. Sla ° ^anašnjih zasliševanjih bo pč jjdska komisija nadaljevala svoje D ° v torek, ko bo sprejela tudi VjTfdnika vhde iCossigo. Mimo p dokončne ocene, ki za sedaj n' možna, je pa vsekakor ugoto-Sn ze je afera že povzročila mno-Kot f, e- Italija je izgubila že za-trgftenih 12,5 milijona ton prepoti ienKa Petroleja in s tem se je pr ? energetski primanjkljaj povzpel iv, g, četrtine potreb. Multinacional družbe si bržkone manejo roke lv >*dcu pogodbene moči ENI na h, R°Vr>em tržišču, med strankami j, y sami njihovi sredi so se \}pele 'jše polemike, v trenutku, ki bi nasprotno največ,}o enotnost, je zato, da se vsa zadeva nujno razčisti, pri čemer vliva nekaj upanja poziv rimskega državnega pravdništva, ki je pozval senatorja Formico, naj danes utemelji na sodišču -doslej nedokazane .izjave, ■ jsi so dvignile toliko prahu. (Iv) Pred zasedanjem CK PSI Soglasje ali izreden kongres RIM — V socialističnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo moral PSI prirediti v kratkem izredni kongres. Pred zasedanjem centralnega komiteja stranke, ki se bo začelo v ponedeljek s komemoracijo Nennija in nadaljevalo v torek s tajnikovim političnim poročilom, včerajšnje ponovno srečanje med Craxijem in Signorile-jem ni obrodilo vidnih sadov. Med tajnikovimi avtonomisti in združeno evico PSI ostajajo po vsem sodeč še precejšnja nescg'asja tako glede politične linije, kot v zvezi „ notranjim vodenjem stranke. Levica zagovarja nedvomno zahtevo po čimprejšnji sestavi nove vlade s sodelovanjem KPI ter e-notnejše vodenje stranke V teh dneh se socialistične struje zbirajo in se pripravljajo na sejo CK, kjer je razmerje sil š. negotovo. Zdi se sicer, da se Craxi približuje stališčem levice, če bi pa CK ne izrazil širokega soglasja, bo perspektiva izrednega kongresa PSI postala brškone vse bolj verjetna. Evropske gospodarske skupnosti. Ambasador La Rocca je predvsem izrazil obžalovanje deveterice ob vetu, ki ga je Sovjetska zveza postavila v varnostnem svetu glede osnutka resolucije, ki so ga predstavile neuvrščene države in ki ie samo obvaroval poseg v Afganistanu ter zahteval takojšen in brezpogojen umik vseh tujih čet iz Afganistana. Evropska gospodarska skupnost vztraja pri zahtevi po takojšnjem umiku sovjetskih čet z afganistanskega ozemlja ter poudarja pravico afganistanskega ljudstva, da samo odloča o ustroju svoje države brez kakršnega koli tujega vmešavanja ter v popolnem spoštovanju suverenosti neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti Afganistana. Evropska gospodarska skupnost je medtem, razen Velike Britanije, zavrnila ameriško zahtevo, da uvede gospodarske sankcije proti Sovjetski zvezi v znamenju protesta zoper vdor v Afganistan. Vlada Zvezne republike Nemčije je ostro obsodila Sovjetsko zvezo zaradi njenega napada na Afganistan. V izjavi, ki jo je včeraj prebral vladni glasnik Griinewald po zasedanju medministrskega sveta za varnost, je rečeno, da je sovjetski poseg v Afganistanu kvarno vplival na sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Zato vlada ZRN poudarja izreden pomen politike popuščanja napetosti in pogajanj med Vzhodom in Zahodom za nadzorstvo nad o-borožitvijo. O zadnjih dogodkih v Afganistanu je govoril tudi predsednik nemške socialdemokratske stranke Willy Brandt, ki je dejal, da je že res, da bi lahko vdor v Afganistan postal najhujša grožnja za mir po koncu druge svetovne vojne, vendar pa je po njegovem mnenju treba nadaljevati politiko popuščanja napetosti, saj bi kakršnokoli zaostrovanje bilo za Zvezno republiko Nemčijo še najbolj u-sodno. ...... Varnostni svet OZN razpravlja o Iranu NEW YORK — ZDA so včeraj predložile varnostnemu svetu OZN osnutek resolucije, ki predvideva popoln gospodarski embargo proti Iranu. Po tem osnutku bi članice svetovne organizacije ukinile vse dobave Iranu z izjemo živil in zdravstvenega materiala, dokler ne bo Iran izpustil ameriških talcev. Državni tajnik Cyrus Vanče pa je medtem izjavil, da Dodo ZDA sprožile proti Iranu gospodarske sankcije tudi v primeru, da bi SZ onemogočila s svojim vetom izglasovanje resolucije v varnostnem svetu. Vanče ni izključil možnosti, da bi ZDA sprožile proti Iranu po morsko blokado. V Teheranu pa se za vse to ne zmenijo. Ajatulah Homeini je v Komu sprejel delegacijo islamskih študentov, iranski minister za nafto Moinfar pa je zagrozil, da bodo ukinili dobave nafte vsem tistim državam, ki bi podprle ameriško resolucijo Medtem se v Azerbajdžanu nada ljuje • »konfrontacija* med pristaši obeh najpomembnejših ajatulahov. Homeinijem in Madarijem. V Tabrizu ie bila ena oseba ubita, več pa ranjenih. Spominska plošča Antoniu Variscu Aktualna deželna vprašanja v očeh krščanske demokracije Sergio Coloni, elan deželnega vodstva stranke odgovarja na vprašanja Primorskega dnevnika Danes se v San Vitu al Tagliamento začenja deželni kongres Krščanske demokracije kot priprava za vsedržavni kongres stranke. Ob tej priložnosti smo gospodu Sergiu Coloniju, članu deželnega komiteja in deželnega vodstva stranke, zastavili nekaj vprašanj v zvezi s splošnim položajem in z deželnimi ter slovenskimi problemi, ki čakajo na svojo rešitev. Ker se je gospod Coloni nrav v teh dneh mudil v Rimu v zastopstvu dežele Furlanije - Julijske krajine na meddeželnem zasedanju o načrtoimnju, nam je odgovore posredoval po telefonu. Zanje se mu najlepše zahvaljujemo. Na dvorišču rimskega kazenskega sodišča so odkrili ploščo v spomin na podpolkovnika Varisca, ki je padel kot žrtev teroristov (Tel. A.P. PD: Kongres vaše stranke, stranke relativne večine v deželi, pada v čas izredno nevarnega mednarodnega položaja za mir v svetu, pa tudi v čas izredno napetega položaja v Italiji s težavnim iskanjem notranjih ravnotežij in državne solidarnosti ter ponovnim razmahom terorističnega kriminala. Čeprav v naši deželi terorizem ni na tak način prisoten, se bo kongres vaše stranke nujno moral s temi vprašanji soočiti. COLONI: Mir v svetu, v družbi, mir v vsakdanjem življenju so vrednote, na katere se stalno sklicujemo v dokumentih naše stranke. In to ni zgolj formalno sklicevanje. To so pravzaprav neodoo-vedljive in temeljne vrednote, ob katerih se navdihuje naše politično delovanje, To smo izpričali že v iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiKiiniimiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiB SEJA PREDSEDSTEV SFRJ IN ZK JUGOSLAVIJE Oboroževalna tekma obeh velikih sil glavni vzrok nestabilnosti v svetu Za odpravo obstoječega stanja je potrebno aktivno angažiranje |kaS"naj°bo stališče kd pri raz vse mednarodne skupnosti, še zlasti pa neuvrščenih držav Poziv k budnosti in h krepitvi splošne ljudske obrambe BEOGRAD — Ped predsedstvom,! nega položaja. Ocenili so, da je Stevana Doronjskega je bila v Beo- glavni vzrok okrepljeno tekmovanje gradu seja predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, ki so se je udeležili, najvišji funkcionarji federacije. Vsestransko so obravnavali naloge s področja družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja države ter aktualni mednarodni položaj Ocenili so, da delovni ljudje in občani odločno podpirajo stališča in sklepe predsedstva CK ZKJ o ekonomski stabilizaciji in ekonomsko politiko za letos, ki je bila u-sklajena in določena v skupščini SFRJ. Poudarili soj da bolj organizirano izvajajo številne konkretne akcije za nadaljnje razvijanje in krepitev socia'ističnih samoupravnih odnosov. Dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije zahteva še več sistematičnega in nenehnega dela. To mora biti merilo za gospodarjenje in delovanje vseh, od TOZD do federacije. Predsedstvi sta tudi obravnavali mednarodne odnose v luči nevarnega poslabšanja mednarodnega položaja in potrebe, da se .vložijo še večja prizalevanja za dosledno u-resničevanje načel in ciljev politike neuvrščenih držav - Havani. U-gotovili so, da delovni ljudje in občani odločno podpirajo načelna stališča Jugoslavije v zvezi s svetovnimi krizami, tudi v zvezi s krizo v Afganistanu. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi resnega poslabšanja mednarod- velikih sil in blokov, tekma v oboroževanju in politika vplivnih območij in interesov. Vse bolj pa je tudi poudarjena vloga vojaškega faktorja in vse bolj se tudi uporablja sila. Takšna praksa ogroža neodvisnost mnogih držav, povzroča nestabilnost na celotnih območjih, krepi mednarodno napetost ter izpodriva mir in varnost na svetu. Vse to je v neposrednem nasprotju z življenjskimi interesi in hotenji vseh narodov, z listino Združenih narodov in načeli miroljubnega sodelovanja in politiko neuvrščenosti. Na seji so poudarili, da je Za odpravo obstoječega stanja v mednarodnih odnosih danes bolj kot kdaj koli nujno potrebno aktivno angažiranje vse mednarodne skupnosti, še posebej neuvrščenih držav kot tudi vseh miroljubnih, naprednih in demokratičnih sil v svetu. Predsedstvi menita, da je v aktualnem mednarodnem položaju posebnega pomena delovanje celotnega neuvrščenega gibanja kot neodvisne izvenblokovske sile, in sicer v smeri, .ki je začrtana v dokumentih vrhunske konference v Havani. Jugoslavija in ZKJ se bosta še naprej vsestransko prizadevali, da kar največ prispevata k reševanju mednarodnih problemov in h graditvi nove mednarodne ekonomske ureditve na temelju spoštovanja načel listine OZN, politi- «llllll1kl|llllll>llll>IIIIIIIIIHMtllt|IIMIl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|i||||||||||||||l||||||||||||,,|,|||„|||||,V|||,|rri|||,umi GOVOR DRŽAVNEGA PRAVOBRANILCA OB OTVORITVI SODNEGA LETA V TRSTU Daleč od družbene stvarnosti Otvoritev sodnega leta predstavlja pomemben trenutek srečanja med sodstvom in družbo. Odkar so pred dvema letoma odpravili anahronistično svečanost s sprevodom sodnikov skozi vso sodno palačo do velike dvorane tržaškega prizivne ga sodišča bi se morala tudi vsebina te svečanosti spremeniti. Otvoritev sodnega leta bi morala biti res no soočanje o stvarnih vprašanjih in ne več zgolj poslušanje državne ga tožilca, ki podaja poročilo o sod ni dejavnosti v preteklem letu. Od tod tudi sklep, da se uvede v okviru otvoritve sodnega leta razprava, h kateri so vabljeni predstavniki po litičnih in družbenih sil. da povejo svoje mnenje o sodni dejavnosti v zadnjem letu. Osrednja točka te svečanosti pa ostaja vsekakor govor glavnega dr žavnega pravdnika, ki bi moral biti osnova za celotno razpravo. Tako je bilo lansko leto, ko je tedanji dr žavni pravdnik Giannuzzi dokaj stvarno nakazal probleme, s katerimi se sooča sodstva. Včerajšnji govor v veliki dvorani tržaškega prizivnega sodišča pa je bil bistveno drugačen. Namesto Giannuzzija, ki je odšel v pokoj, je spregovoril glavni državni pravobranilec pri tržaškem prizivnem sodišču Mario Cariglia. Njegov govor je označevala ostra in odločilna kritičnost do političnih in družbenih inštitucij, ne pa kritičnost do sodstva, kot da bi šlo za organ, ki je popolnoma odrezan od sedanje družbene stvarnosti in od problemov, s katerimi se družbena stvarnost redno sooča. Začel je s splošnim nezadovoljstvom zaradi stanja v sodstvu, vendar neza dovoljstvom kot ga razumejo neka (eri sodniki. Zavlačevanje z izdajanjem novih zakonov, zavlačeva nje z reformami, pomanjkanje sodnikov in pomožnega osebja (v naši deželi za skupno skoraj 200 enot) so glavni vzroki krize. Pri tem pa o-blast teži k postavljanju sodnikov pred nove odgovornosti, «tudi politične, ki pripadajo drugim, a jih ti ne izpolnjujejo». Cariglia še zlasti obtožuje upravne oblasti, ki jih morajo — zaradi njihove neučinkovitosti — sodniki prepogosto nadome stiti. Oster je tudi do zakonodaja! cev. predvsem zaradi zavlačevanja z reformo kazenskega postopnika in še zlasti s tistim delom, ki govori o porotnih sodiščih. Porotniki, ljudski sodniki, pravi Cariglia, so bili učinkoviti, ko so jih v obdobju absolutističnih monarhij izbirati iz vrst privilegiranega razreda. Sedaj pa. ko suverenost pripada narodu in je lahko vsakdo izžreban za ljudskega sodnika, porotno sodišč • ne more biti več učinkovito. Vso sodno oblast, pravi državni pravobranilec, je torej treba dati poklicnim sodnikom To jo splošne misli v zvezi s sta njem v vsej državi. Pri tem pa Cariglia ni imel za potrebno, da spre- govori tudi o najaktualnejših vprašanjih, še zlasti o razraščanju terorizma v državi, ki je zadobilo v zadnjem času tako tragično podobo. O tem je bežno spregovoril le v drugem delu svojega govora, takrat, ko je govoril o stanju v naši deželi, ko je dejal, da prestopništvo, ki ga navdihujejo politične težnje ni doseglo zaskrbljujoče stopnje, ki jo opažamo drugod v državi in da je prišlo le do napadov na politične nasprotnike, atentatov z zažigalnimi steklenicami proti sedežem političnih strank in stanovanjem političnih predstavnikov ter do poškodovanja spominskih obeležij. Krivci, pravi Cariglia so mladinci «nasprotujočih si ekstremizmov». Iz zaprašenega predala je torej zopet prilezla na dan formula, ki je dolga leta ustrezala sredini, zato da je lahko postavila levico na enako raven kot desnico. In prav za Trst je ta formula tako zelo neupravičena in neutemeljena, kajti politični kriminal v našem mestu v preteklem letu je bil skorajda izključno črne barve; tudi obe fašistični eksnediciji na tržaško univerzo, ki ju Cariglia omenja, a ju noče politično obarvati. V tem medlem tonu se nadaljuje celotno poročilo. Tako ugotovimo, da se število razporok ni dvignilo in da je poseg sodnika skoraj vedno neučinkovit, saj v trenutku, ko prihaja do posega sodnika, je to ie znak, da je 'V družini ukoreninjen «bacil razkroja». Enotnost družine, pravi Cariglia je treba rešiti z dvigom družbene morale, z medsebojnim spoštovanjem, požrtvovalnostjo in razumevanjem. Takih in podobnih fraz ne manjka; vprašanje je le, kaj je pri vsem tem konkretnega in kakšni so predlogi tržaškega sodstva. Teh žal nismo slišali. Kar zadeva delovanje kazenskih sodišč je Furlanija - Julijska krajina mirna dežela. Cariglia pravi, da je to posledica miroljubnega in delovnega prebivalstva, tudi zato, ker so za najhujše zločine v tej deželi odgovorni ljudje iz drugih dežel ali iz tujine. Tudi tu nič konkretnega, le namig na eno izmed redkih negativnih posledic odprte meje. O pozitivnih posledicah seveda niti besedice. In končno mamila, eden največjih družbenih problemov sedanjega časa. Cariglia je omenil tatvino mamil iz sodne palače, vendar se pri tem ni zadržal. Dejal je, da se preko naše dežele pretakajo ogromne količine mamil ,da je delo finančnih stražnikov uspešno, da pa kljub temu narašča uživanje in prekupčevanje z mamili na drobno. Veliki napori sodstva, da se spoprime z nalogami, ki mu jih določa zakon, pa so bili izničeni zaradi pomanjkanja zdravstvenih in skrbstvenih sto-BOJAN BREZIGAR ke neuvrščenosti, v prid izboljšanja procesa popuščanja mednarodne napetosti in v prid miru ter varnosti na svetu. Glede na zelo zapleten položaj v svetu so opozorili tudi na nujnost (Nadaljevanje na zadnji strani) Naša dežela proti namestitvi jedrskih central RIM — Popolno soglasje glede dela desetletnega načrta, ki ga je predložilo včeraj državno električno podjetje ENEL meddeželni komisiji za načrtovanje, kar zadeva večje izkoriščanje premoga za proizvodnjo električne energije. Prav tako ni bilo nobenega ugovora med zastopniki italijanskih dežel na predloge, ki so jih o-brazložili minister za proračun Andreatta, predsednika ENEL Corbellini in državnega tdbora za jedrsko energijo (CNEN) Colombo ter komisar ENI Egi-di o pospeševanju uporabe alternativnih energetskih sredstev in o ponovnem pogonu manjših hidroelektričnih central. Hudi pomisleki pa so prišli na dan v zve-' z nameravano izgradnjo 5 novih jedrskih central po 2.000 megavatov. Dežele so zahtevale odložitev razprave o njihovi lokaciji, ker so prejele ustrezen predlog le pred nekaj dnevi. Mimo splošnih skrbi glede jamstev za varnost ljudi in okolja, o katerih bodo razpravljali konec meseca na posebni konferenci v Benetkah, je podpredsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Coloni izrekel o-dločno nasprotovanje umestitvi jedrskih central na deželnem o-zemlju, sklicujoč se na že veliko breme, ki ga predstavlja,jo vojaške služnosti in na nevarnost potresov. Deželne uprave torej hočejo najprej poglobljeno proučiti v svojih organih vprašanje morebitne namestitve j-irskih central, preden zavzamejo stališče. Po drugi strani pa so zahtevale od vlade, naj jim prizna večjo vlogo pri izvajanju pobud za varčevanje z energijo. (Iv) nadaljnje krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na krepitev budnosti in varnosti v vseh družbenih sredinah. Poudarili so tudi, da je angažiranje vseh družbenopolitičnih dejavnikov v zvezi s krepitvijo bratstva in e-notnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov ter narodnosti najbolj varna pot za krepitev neodvisnosti SFRJ ter za nadaljnji u-;pesen razvoj jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, (dd) RIM — Komunistični senatorji komisije za zunanje zadeve so poslali predsedniku Tavianiju pismo, s katerim zahtevajo pojasnila, glede vzrokov in ciljev Cossigovega potovanja v ZDA. deželna skupnost po razvejanosti, po decentralizaciji, po demokratični udeležbi v enotnem deželnem okviru. Čedalje močnejša je zahteva po obnovi deželne ustanove, ki naj sprejme in ovrednoti, kar ie bilo doslej dobrega, in ki naj istočasno zagotovi njeno zakonodajno in programsko funkcijo. Kongres ima nalogo, da odločilno prispeva k izbiram ld jih bo treba narediti. Zavedati se mora. da bodo te izbere pospešile in poenostavile obnovitveni . napor. Ta napor je napor vseh brez vsakršne diskriminacije. Presojati ga je treba vedno z veliko mero umirjenosti in stvarnosti: brez tnumfakzma. a tudi brez škodljivega pesimizma. PD: Izvajanje osimskih sporazumov v vseh njegovih aspektih je življenjskega pomena za nadaljnji razvoj naše dežele in za razvoj odnosov ob meji. Važnost in daleko-sežnosJi gospodarskih dogovorov se danes zavedajo vsi gospodarski in velika večina političnih dejavnikov in tudi predstavniki više stranke in vi osebno ste to važnost večkrat poudarili. Se bo kongres spoprijel z vprašanjem hitrejšega uresničevanja gospodarskih dogovorov in premagovanja nekaterih odporov in kakšna stališča — sodite — da se bodo glede tega uveljavila? COLONI: Osimski sporazumi so vključno s problemi, ki smo jih o-meniii v prejšnjem odgovoru, in z deželnim razvojnim načrtom bistveno označevali večino deželne solidarnosti v deželnem svetu. Osimski sporazumi so bili celo medmet soglasne presoje na politični ravni pa tudi na gospodarski in sindikalni. Ne vem, zakaj naj bi kongres obšel to zadevo. Ne bo sicer poglabljal gospodarske oroblemati-ke, ki izhaja iz osimskih sporazumov. ker je to tehnično v prašan ie in so zanj pristojni izvedenci. Nekaj pa je treba povedati! Ko smo govorili o osimskih sporazumih, smo o njih govorili, kot bi obravnavali izključno prosto cono ob meji ter smo pozabiti, da je ob meji predvidena tudi cela vrsta drugih dejavnosti. Pozabili smo na podjetje s skupnimi naložbami, pozabili smo na industrijsko kooperacijo in na tako zelo razvejano obliko sodelovanja. V tem kontekstu je konec koncev razmeroma manj pomembno, kje bo ta cona, čeprav menim, da bo morala ohraniti prvenstveno korist za Tržaško. Mnogo pomembnejši je okvir, vsaj s političnega vidika. Pomembno je, da cona nastane, kakor je tudi pomembno, da stečejo kaj kmalu tudi drugi mehanizmi, ki jih predvidevajo osimski sporazumi, ker smo prepričani, da vse to pripomore k boljšemu razumevanju in miru ter prispeva k blaginji. O tem smo prepričani. Zadovoljni smo, da se tudi drugod v deželi strinjajo čine, ima dolžnost, da predlaga pro- z našim mnenjem, čeprav niso ne-gramske smernice, da potrdi ali' posredno prizadeti, a se dobro za-spremem politični okvir. Na konr; veda jo, da je z osimskimi soora-gresu, ki bo danes in jutri v kra- zumi stekel mehanizem, ki bo nu-ju San Vito al Tagliamento. bo, dil ugodnosti Trstu in Gorici ter dana priložnost, da ta vprašanja tudi ostalim področjem naše de-poglobimo in o njih razpravljamo. Treba je sicer spomniti, da je preteklosti, to potrjujemo dan za dnem, to potrjuje tudi Mattarella, ki je žrtvoval celo svoje življenje. Te misli sem želel v prejšnjih dneh posredovati v Palermu v tolažbo sorodnikom in prijateljem. Toda solidarnost ni dovolj, izražanje človeških čustev ne zadošča. Treba je ustvariti pravičnejšo družbo. Utr diti moramo demokracijo. Treba je pripraviti take življenjske razmere, v katerih bo kriminalno ustrahovanje nemogoče. To je naš boj, to so naši cilji. Brez dvoma bomo o tem govorili na strankinem deželnem kongresu. Prav tako je gotovo, da bomo govorili tudi o hudih dogodkih teh dni zunai meja naše domovine. Kot katoličani in kot demokrati ne moremo biti neobčutljivi, ne moremo ostati brezbrižni. če drugim kratijo svobodo, če drugod strežejo ljudem po življenju. Pa čeprav bi samo z molkom priznali Sovjetski zvezi možnost, da poseže v kak; drogi državi, bi bilo hudo dejstvo, ki bi se prej ali slej obrnilo proti nam. Zdi se mi, da dandanes ne moremo misliti, da nas to, kar se dogaja drugod, ne zadeva. PD: Na deželni ravni pada kongres v obdobje razreševanja deželne krize po odstopu deželnega odbora. Kongres bo nedvomno moral dati stranki in njenemu novemu deželnemu vodstvu jasne smernice, teri pripadate in ki si je na predkongresnih skupščinah zagotovila krepko večino? COLONI: Tu bi rad spomnil na neko 'misel patra Sorgeja. Tudi v navadnih časih so bila predvidevanja bodočih dogajanj vedno težka. Dandanes pa je vsakršno predvidevanje skoraj nemogoče. Tega ne pravim zato, da bi se izognil vprašanju. To rečem, da se rešimo pretvez, ki bi lahko dovedle do zamotanih hipotez o možnih rešitvah, ki bi konec koncev lahko pripeljale do tega, da bi dobre pol ure govorili, ne da bi povedali ničesar. Zato menim, da je bolj prav govoriti o konkretnih stvareh, ki jih bo treba narediti, o obveznostih, ki jih nameravamo prevzeti, o smernicah, katerim bomo morali slediti. Deželni odbor je odstopil, ker so zmanjkale določene podpo re. V nadaljnjih dneh bo treba sestaviti nov odbor. Krščanska demokracija, ki je stranka relativne ve glavna naloga kongresa, da da svoj doprinos za vsedržavni kongres. Glede krize deželnega odbora pa ostaja pristojno sedanje deželno vodstvo. V politiki pa se seveda slabo obnesejo točno opredeljene pregrade. Hudi problemi, ki so pred nami, nam vsekakor nalagajo velike odgovornosti, čeprav so različne vloge, si je nemogoče misliti, da bi katera demokratična sila, vključno komunisti, ostala izvzeta od te odgovornosti. Zato si želim, da bi se krepko obnovila »politika solidarnosti*, dasi se ne strinjam s tezo, ki takšno politiko istoveti s pogojem «vsi v vladi*. PD: Popotresna obnova Furlanije je eno od perečih vprašanj s katerim se morajo soočati vse politične sile v deželi, vaša stranka kot stranka relativne večine pa še posebej. Na prizadetih področjih zaradi hudih zamud z dosedanjim potekom obnove, niso zadovoljni. Temu vprašanju bo kongres nedvomno posvetil vso potrebno pozornost? COLONI: Obnova Furlanije ie seveda izredno hud problem. Potres je že sam po sebi strašna tragedija. Če pa do potresa pride v naglo se razvijajočih zgodovinskih in družbenih razmerah, kakršne so v Furlaniji, je obnova še težja. Po eni strani pomislimo na skokovito inflacijo, do drugi strani pa na globoke in velike spremembe v družbenem tkivu. Istočasno pa se po javlja zahteva, da takoj odgovorimo na novo nastala vprašanja, na vprašanja, ki jih postavlja celotna Slovenska delegacija v četrtek pri Cossigi RIM — Predsednik vlade Francesco Cossiga bo v četrtek, 17. januarja, v Rimu ob 18. uri sprejel enotno slovensko delegacijo v zvezi z vprašanjem zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. žele. PD: Za Slovence v Italiji je vprašanje globalne zakonske zaščite njihovih pravic osnovno vprašanje obstoja in nadaljnjega razvoja. Vaša stranka ni izdelala lastnega zakonskega predloga za tako zaščito in slovenski manjšini so znana nekatera vsebinska in ozemeljska restriktivna stališča, vključno z nevzdržnim stališčem o delitvi Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji glede na stopnjo pravic, ki naj jih uživajo. Znano je tudi odklonilno stališče slovenskih predstavnikov v vladni komisiji do takih teženj. Ali misli vaša stranka svoja dosedanja stališča revidirati in bo to vprašanje tudi tema vašega kongresa? COLONI: Slovenci in globalna zaščita. Komisija, ki je bila ustanovljena pri predsedstvu ministrskega sveta. Krščanska demokracija. Zaščitni zakon. Na to vprašanje bi raje odgovoril kdaj drugič in v drugačnih okoliščinah, a ne zato, ker bi bil sedaj v zadregi. Tolika je problemov, ki so s tem povezani, in takšni so ti problemi, da prav gotovo ni mogoče, da bi stekel pogovor gladko, v lepo orisanem in zaokroženem okviru, in se končal z nekaj stavki. Raje bi tudi odgovarjal, ko bj bila vladna komisija dokončala svoje delo. Saj je bila ustanovljena zato, da bi izvedenci dali svoje ugledno mnenje. A komisija še ni skončala svojega dela ter so jo ponovno potrdili do 30. junija letos z odlokom, ki je na tem, da ga registrirajo. Upamo, da ji bo dotlej uspelo sestaviti svoje mnenje. Po drugi strani bodo Slovenci lahko govorili o svojih problemih neposredno s predsednikom ministrskega sveta prihodnji četrtek, ko jih bo sprejel v Rimu. O* sebno menim, da je zelo nujno, da začne veljati globalna zaščita. Mislim. da bi me kongres ne smel demantirati. Nujno je namreč narediti korak naprej, zagotoviti vse zakonite interese državljanom slo-I venskega jezika, dati dovršno in pravno učinkovito obliko pozitivnemu razvoju in dozorelosti, ki Sta v teh letih prešla v demokratično zavest prebivalstva celotne dežele. TRŽAŠKI DNEVNIK ZADEVA SE JE PREMAKNILA Z MRTVE TOČKE Ministrski svet odobril statut Centra za tehnološko raziskovanje V kratkem ga bo podpisal tudi predsednik republike - Pozitivne ocene posl. Cuffara, deželnega odbornika Rinaldija in pokrajinskega odbora Predsednik republike Pertini je na tem, da podpiše dekret, s katerim se potrjuje statut centra za strokovno in tehnološko raziskovanje. Osnutek dekreta sta že podpisala predsednik ministrskega sveta Cossiga in minister za znanstveno in tehnološko raziskovanje Scalia ter vsi ostali zainteresirani ministri na zadnji seji ministrskega sveta, ki je bila prejšnji četrtek. Novico o tem odločilnem koraku za ustanovitev dolgo pričakovane in zaželene znanstvene inštitucije v tržaški pokrajini je sporočil sam minister Scalia deželnemu odborniku za industrijo Rinaldiju. Potem ko bo dekret podpisal predsednik republike Pertini, ga bo treba odposlati na računski dvor za potrebno registracijo; veljaven pa bo postal kmalu za tem, ko bo objavljen v Uradnem listu. Statut centra za strokovno in tehnološko raziskovanje sestavlja 18 členov. V glavnem so v njem predvidena določila za ustanovitev, namembnost in vlogo konzorcija, nadalje je govor o lokaciji centra, ki bo v tržaški pokrajini in sicer na zemljišču med Bani in Padričami ob državni cesti štev. 202 (izbrali so jo po širokem posvetovanju med predstavniki zainteresiranih krajevnih uprav). Statut predvideva še vrsto drugih obveznosti in dolžnosti, ki se jih bo treba držati pri orga nizaciji centra samega. Potem ko bo stopil v veljavo statut centra bo treba takoj odobriti štiri pravilnike o izvajanju, kot predvideva 16. člena statuta. Pravilniki urejujejo strukture in notranjo ureditev centra, uporabo storitev, ki bodo na razpolago uporabnikov, o-sebje, upravo in računovodstvo ter pravico do uporabe in lastnine patentov. Zadovoljstvo nad potrditvijo statuta s strani ministrskega sveta je včeraj izrazil tudi pokrajinski odbor, ki je v tiskovnem poročilu poudaril, da je bil statut izdelan po široki razpravi med znanstvenimi, gospodarskimi, družbenimi in ustavnimi komponentami krajevne stvarnosti. Predsednik odbora Gher-si se je tudi sklical na resolucijo, ki jo je pokrajinski svet odobril pred dobrim mesecem, v kateri je bilo zaželeno, da bi vladni organi čim prej izpolnili svoje obveznosti, potem ko se je o pobudi pozitivno izrazil tudi državni svet. V tem času je predsednik Ghersi tudi sam posegel pri odgovornih organih. Ustanovitev centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje predstavlja lahko važen mejnik za gospodarski preporod Trsta, je poudaril predsednik Ghersi, istočasno pa še dodal, da morata tako država kot dežela takoj izpolniti finančne in urbanistične obveznosti. Zadovoljstvo nad podpisom dekreta, s katerim je statut centra za tehnološko raziskovanje odobren, je izrazil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi, ki je med drugim poudaril, da se s tem odpira druga faza v procesu u-stanovitve centra, tej izpolnjeni vladni obveznosti bo morala slediti še večja obveza vseh komponent koordinacijskega odbora, je še dejal odbornik Rinaldi, da bi se dejavnost centra, ki bo koristil celotni deželni stvarnosti, razvila v najkrajšem času. Tudi poslanec Cuffaro je pouda ril, da je treba v kratkem izpolniti še druge obveze če hočemo, da bi center postal tisti inštrument, ki bi omogočil razvoj in hitro rast mesta. Komunistični poslanec je še pouda ril, da center za strokovno raziskovanje lahko postane nekakšna vzmet za razvoj raziskovalne dejavnosti ter sredstvo za mednarodno sodelovanje, s čimer bi si Trst in celotna dežela še utrdili svoji naravni mednarodni vlogi. General Miceli o obrambi Trsta Trst je naša domovina, Furlanija - Julijska krajina zadnji obrambni okop pred renčečim volkom, ki preži na Rdečo kapico. Volk je Kremelj, Rdeča kapica pa «svobodni Zahod». Italija je most, prek katerega nameravata moskovski imperializem in kolonializem zasužnjiti Evropo s pomočjo zahodnih komunističnih partij, ki so se prelevile v trojanske konje. Nujno je treba okrepiti vojaški potencial v naši deželi in primerno izkoristiti vojaške služnosti, katerih razsežnost se je skrčila od 40.000 na 16.000 hektarov. Tako je pridigal sinoči v nekem tržaškem hotelu general Vito Miceli, vpleten v preiskavo o fašističnem pokolu v milanski Kmečki banki l. 1969 in — odkar ga je Andreotti «žrtvoval m oltarju zgodovinskega kompromisa» — pripadnik MSI-DN, stranke, tki edina združuje prave Italijane». Tema generalnega posega je bila: «Vojaške služnosti in problemi o-brambe vzhodne meje po osimskem sporazumu». Slednjega je govornik le bežno omenil. Prefinjeno strateško. Mimogrede pa je tudi navedel možnost jugoslovanskega napada na Trst, sicer ostane zanj volk Sovjetska zveza, za katero bi prehod čez jugoslovanska tla med morebitno vojaško operacijo proti Zahodu pomenil zgolj formalnost, (dg) Tiskovna konferenca KPI o predlogih za razvoj Trsta Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI priredi danes, 12. januarja, ob 11. uri na sedežu v Ul. Capitolina tiskovno konferenco. Predstavilo bo komunistične predloge za razvoj Trsta, ki jih je 15. decembra lani proučilo pokrajinsko vodstvo partije. Uvodno bo spregovoril pokrajinski tajnik Tonel ter za njim še zadolženi za gospodarska in reformna vprašanja Poli. PREVRATNIŠKO V TRSTU ZOPET DVIGUJE GLAVO PO PODLEM ATENTATU NA ROCOLU VČERAJ ZAŽGALI TUDI SEDEŽ KD Škvadristi zanetili požar z molotovkami - Eksplozija bi lahko povzročila tragedijo v stanovanjskem bloku, kjer se nahaja sedež ■ Milijonska škoda V včerajšnji številki (ko smo pisali o atentatu na sedež sekcije KPI na Rocolu) smo jasno napisali, da hočejo mračne sile s takšno vrsto prevratništva znova opozoriti nase, češ da mora javnost računati tudi z njihovo prisotnostjo in da torej zlepa ne bo miru — še včeraj ponoči se je naš sum spremenil v resnico . to takšno, ki polni z gnevom vsakega demokrata. Škvadristi so se podlo znesli nad sedežem sekcije KD v Ul. Baia-monti 47/1. Tokrat pa je spravil v nevarnost celo življenje nedolžnih ljudi, saj je sedež KD v stanovanjskem Dloku in bi lahko mimogrede prišlo do tragedije. Vzdušje napetosti je torej zopet poskočilo in prebivalci mesta in okolice morajo povečati budnost, morajo strniti vrste, kajti fašistične sile hočejo z ognjem in molotovkami izpodkopati naše zaupanje v enotnost vseh demokratičnih ljudi — pa najsi bo to Slovenec ali Italijan. Atentat na sedež KD v Ul. Ba-iamonti so zlikovci izvedli v srcu noči, ko je močna burja pometala mesto in je hud mraz pritisnil ljudi (tudi najbolj ukoreninjene ponoč- Tržaški arzenal - Sv. Marko Danes srečanje s parlamentarci V Tržaškem arzenalu - Sv. Marku je bila včeraj dopoldne delavska skupščina, na kateri so delavci in njihovi sindikalni predstavniki skupno pregledali položaj, 7 je nastal po objavi namere vodstva obrata, da bo 4. februarja vpisalo v dopolnilno blagajno «za tri mesece in po potrebi za daljši čas» 450 delavcev. Spregovorili so pokrajinski tajniki CGIL Gialluz, CISL Degrassi in UIL Fabricci, Maschio za deželno in Capozza za pokrajinsko zvezo kovinarjev FLM. Danes ob 9.30 bo na sedežu tovarniškega sveta srečanje z razpravo, na katero je sindikalna zveza povabila tržaške parlamentarce, predstavnike političnih strank in gospodarskih organizacij, predsednika deželnega odbora Comellija, odbornika za industrijo Rinaldija in prefekta Marrosuja. Sinoči sta predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za industrijo Rinaldi zahtevala sklic posebnega posveta o tem problemu na ravni zainteresiranih ministrstev v Rimu. Na posvetu naj bi posebej obravnavali vprašanje novih naročil za Tržaški arzenal - Sv. Marko, vprašanje integracije med tržaškimi obrati z državno soudeležbo in vprašanje dokočne izgradnje zidanega doka v okviru arzenala. IIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllliilNIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllliilllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllMIIIIIIIIIIIIIt MED RAZPRAVO OB ODPRTJU NOVEGA SODNEGA LETA NA TRŽAŠKI POROTI Cuffaro sodnikom: Razčistiti ozadje petoveljskega atentata V drugih posegih splošna poglobitev vprašanj, kijihre navedel glavni tožilec dr. Cariglia V dvorani tržaškega porotnega sodišča je bila včeraj dopoldne svečanost ob začetku novega sodnega leta. Navzoči so bili prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Zumin in predstavniki najvišjih krajevnih in deželnih oblasti, med njimi prefekt dr. Marrosu, predsednik deželnega sveta Colli, Rinaldi v imenu predsednika deželnega odbora Comellija, škof Bellomi, poslanci Cuffaro, Modiano in Tombesi, tržaški župan Cecovini predsednik pokrajinske uprave Ghersi in general Chia-ri, poveljnik petega armadnega zbora »Vittorio Veneta*. Prisotna sta bila nadalje predstavnik višjega sodnega sveta Berri in zastopnik,, pravosodnega rpirjiMrst^A, Giancotti, ki sta tudi kratko spregovorila. Sledil je osrednji govor glavnega tožilca dr. Cariglie, o katerem poročamo nadrobno na drugem mestu, nakar je bila splošna razprava. Ta ni v bistvu povedala nič novega, kar ne bi bilo zapopa-deno že v Carigliovem poročilu. Govor je bil o pojavu razraščajočega se terorizma, o potrebi po preureditvi javnoupravnih struktur in rešitvi poglabljajočih se problemov na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. K razpravi so se priglasili pretor Rosario v zastopstvu vsedržavnega združenja sodnikov, parlamentarka Gruber - Benco, dr. Tranquillini v zastopstvu upravnega osebja v sodstvu, predsednik deželnega sveta Colli, predstavnik enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Trebbi, sodnik Edoardo Cola, predsednik zdravstvenega konzarcija Pessato, odv. Matejka kot zastopnih sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA in zastopnik sodnijskih funkcionarjev Mascia. Spregovoril jo tudi komunistični poslanec Antonio Cuffaro. Bil je tudi edini, ki je svoj poseg konkretneje obarval: sodstvo je pozval, naj se bolj potrudi v prizadevanjih za poiskanje resnice o krvavem peto-veljskem atentatu, (dg) S svečanosti ob odprtju sodnega leta S SEJE DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSK Manjšina mora imeti možnost enakopravnega soodločanja SSk bo predložila v parlamentu svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti manjšine p Italiji Razprava o trenutnem položaju slovenske narodne manjšine v Italiji s posebnim ozirom na posledice neizpolnjenih obveznosti notranjega in mednarodnega značaja italijanske države do nje, je bila v ospredju četrtkove seje deželnega tajništva SSk, ki se .je sestalo v Jamljah. Po ostri obsodbi vdora sovjetskih čet v Afganistan, ki ga je tajni štvo SSk označilo kot napad na grobo teptarje pravice vsakega naroda in države do neodvisnosti in demokratičnega razvoja ter do raz pravi o zaskrbljivem položaiu v Italiji, je tajništvo SSk proučilo do ložaj na krajevni ravni po odprtju deželne krize. Glede tega vprašanja želi deželno tajništvo SSk ponovno poudariti, da je razčiščenjc med političnimi silami v deželnem svetu nujno potrebno ne samo z vidika splošnih interesov celotne de žele, temveč tudi slovenske manj šine. ki mora imeti možnost enako pravnega soodločanja in sodelova nja na splošno ter za uveljavljanje svojih specifičnih potreb še posebno. Razvoj prihodnjih tednov ali mesecev bo pokazal, poudaria deželno tajništvo SSk, ali bo Slovenska skupnost lahko sodelovala v novem deželnem odboru, ali pa bo prešla v demokratično opozicijo. Ena njenih temeljnih zahtev je, da deželni odbor v katerikoli sestavi ne bo mogel mimo prisotnosti Slovencev. če noče diskreditirati toliko opevanih izjav o specifični vlogi naše dežele zaradi njenega zemljepisnega in kulturnega položaja. Deželno tajništvo SSk opozarja, da je vprašanje globalne zaščite zašlo v kritično mrtvilo iz že znanih razlogov ter kroničnega pomanjkanja resnične politične volje pri vladi, parlamentarnih silah in tukajšnjih krajevnih dejavnikih večinskega naroda. Zato je potrebno, da vse tiste politične sile, ki zatrjujejo, da so za manjšinsko zaščito, to hotenje pokažejo na pristojnih mestih. Rimska vlada in parlament sta izčrpno seznanjena z našimi zahtevami in pričakovanji, ki so jih jima prikazale delegacije Slovencev ter slovenski člani po sebne vladne komisije. Deželno tajništvo SSk je na zadnji seji nadalje poročalo o srečanju strankine delegacije z državnim podtajnikom v predsedstvu vlade posl. Bressanijem, s katerim se je pogovarjala o vprašanju zaščitnega zakona za Slovence v deželi. Visoki vladni predstavnik je pokazal znatno stopnjo informira nosti o naših problemih in zagotovil njihovo nadaljnjo ooglobitev. Končno je strankino deželno taini-štvo, v smislu sklepov zadnjega strankinega deželnega sveta, dalo konkretni nalog, da se takoj pred loži zakonski osnutek SSk o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji v parlamentu. Ustanovljen konzorcij za podvodna dela V okviru tržaškega združenja obrtnikov so te dni ustanovili poseben konzorcij podvodnih delavcev in potapljačev COSAA. Konzorcij, h kateremu je pristopilo šest obrtniških tvrdk, bodo predstavili občinstvu na posebni konferenci, ki bo v petek, 18.' januarja, ob 18.30 v časnikarskem krožku. njake) v domove. Škvadristi so s tehniko profesionalnih vlomilcev s silo odprli vežna vrata. Sedež stranke je v polpritličnem prostoru. Vlomili so tudi vrata v prostore stranke in začeli svojo vandalsko akcijo. Nastavili so dve molotovki, ki so ju baje povezali med sabo. Prižgali so vžigalno vrvico in zbežali na hodnik, kjer so hoteli napisati onore ai camerati caduti. Toda o-čitno so slabo pretehtali čas eksplozije in so napis pustili nedokončan. Ob približno polčetrti uri zjutraj je prebivalce bloka dobesedno vrgla iz postelje silovita ek-plozija. Nato so se po sedežu razplamteli zublji in požirali vse od kraja. Nekdo je poklical 113, ti pa gasilce, ki so bliskovito prihiteli na kraj požara in zgledno opravili svoje delo. Na opustošeni in še kadeči se sedež KD je prihitel tudi krajevni tajnik Vergerio Ranieri iz Ul. Ro-veta 10. Popoldne smo ga dobili še tam, ko je nadzoroval čiščenje sedeža. «Ko so mi telefonirali, da gori naš sedež, nisem bil niti tako presenečen, kajti nekaj podobnega se je zgodilo že pred dvema letoma. Kar se mi zdi pomembno pri današnjem atentatu pa je to, da so hoteli atentatorji priti do kakšnih dokumentov, dokumentov, ki so konec koncev samo seznami vpisanih. Vendar to je moje osebno mnenje. Vse izkaznice članov so bile navržene na hodniku. Kaže pa, da je bomba eksplodirala pred predvidenim časom in so zlikovci potegnili rep med noge in izginili. Današnjega atentata v bistvu nismo pričakovali, ker je naš rajon zelo miren in med na; li ni nikakih razprtij. Kaj takega ne bi pričakoval več. Mislim, da je to nadaljevanje teroristične spirale, ki je zajela Italijo, upam pa, da se ne bo razrasla do takih meja kot v velikih mestih.* Več elementov kaže na povezavo med obema atentatoma, vendar zaenkrat policija ne ve povedati nič konkretnega. Preiskava teče, rezultati pa bodo dali, kar bodo in kadar bodo. škoda na sedežu sekcije KD v Ul. Baiamonti je zelo velika. Eksplozija in plameni so uničili domala vse. Treba bo popolnoma obnoviti sedež, prav tako kot na Rocolu. Na prvi pogled ocenjujejo škodo okrog dvanajst milijonov. Toda v tem trenutku je bolj kot materialna škoda važna moralna škoda. Zato je važno, da vse de-, mokratične sile ustvarijo kompak-' ten blok proti škvadrističrrim1 divjakom in jim pokažejo ponosen, neuklonljiv obraz, (ris) Širša prisotnost naše dekle na celovškem sejmu Naša dežela bo letos znatno okrepila svojo prisotnost na 29. mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu, ki bo na programu od 9. do 18. avgusta. V ta namen nameravajo razširiti tudi deželni paviljon na sejmišču. Večjo razstavno površino bodo letos zavzela na sejmu tudi podjetja iz Jugoslavije in iz Zahodne Capitolina (ob 9. uri), Sv. Alojz v Ul. Biasoletto 4 (ob 18. uri) in Naselje sv. Sergija v Ul. Peco 7 (ob 18. uri). Danes in jutri pokrajinska konferenca ZKMI v Trstu V dvorani v Ul. Madonnina 19 bo danes, 12. in jutri, 13. januarja, z začetkom ob 9. uri pokrajinska konferenca ZKMI. Uvodno poročilo bo podal pokrajinski tajnik Cosolini, dela pa bo zaključil član vsedržavnega vodstva Zveze komunistične mladine Italije Bettini. Konferenca se bo odvila kot priprava na vsedržavno konferenco ZKMI, ki bo 31. t.m. v Bologni. • Na sedežu v Ul. Mauroner 2 bo v sredo, 16. januarja, ob 20. uri seja rajonskega sveta za Kjadin in Rocol. Razpravljali bodo med drugim o raznih vprašanjih zdravstvene reforme. PO FAŠISTIČNEM ATENTATU NA SEDEŽ KD Ogorčenje demokratične javnosti in njenih vidnejših predstavnikov Vsa tiskovna sporočila in solidarnostne izjave strank in organizacij preveva ogorčenje nad novim fašističnim atentatom proti KD. Slovenska senatorka Jelka Gerbec je poslala notranjemu ministru in ministru za pravosodje interpelacijo, v kateri se sprašuje, kaj misli minister ukreniti glede naraščanja napetosti v Trstu in s kakšnimi oroti ukrepi misli zajeziti nevarnost pred novimi napadi. Mladinska komisija Slovenske skupnosti v svojem poročilu pravi, «da nas krvavi dogodki teh dni v Italiji opozarjajo na problem demokracije in nasilja v državi. Nasilje sega vedno pogosteje tudi v naše kraje, npr. s požigom komunističnega in demokrščanskega sedeža v Trstu. Tudi v notranjih odnosih, tako kot v meddržavnih odnosih — SSk je med drugim obsodila tudi vdor sovjetskih čet v Afganistan — je treba obsoditi nasilje kot metodo za uveljavljanje ideologij in programov*. Predsednik deželnega sveta Mario Colli je v svoji izjavi izrazil vso solidarnost prizadetim demokristjanom in je ostro obsodil atentat, ki ga je brez oklevanja pripisal fašistom in njihovi prevratniški dejavnosti proti demokratičnim strankam. Tržaška federacija KPI povezuje atentat na sedež KD z atentatom na sedež lastne sekcije v Rocolu in v svojem sporočilu trdi, da se na- • Nadaljujejo se predkongresne skupščine sekcij KPI. Danes priredijo skupščino sekcije GMT v Ul. silje v Trstu ujema z valom nasilja, ki divja po vsej državi. Odgovor demokratičnega Trsta fašističnemu nasilju mora biti v zavesti, da se z obrambo demokratičnega sistema obvarujejo tudi principi demokracije, principi, ki so zrasli iz odporništva. Predsednik pokrajinskega sveta Ghersi se je zavzel za takojšnje zasedanje Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratskih inštitucij. Na njegovo pobudo se bo odbor sestal prihodnji torek. Odgovorna manifestacija sindikata policistov Zadnje teroristično dejanje, ki je v torek v Milanu terjalo tri nova življenja agentov javne varnosti, je vzbudilo val ogorčenja po vsej državi. Svoj protest in svojo ogorčenost nad novim primerom prevratniškega nasilja je izrazila tudi krajevna federacija delavcev policistov, ki je vključena v sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL. Da bi na odgovoren in nov način manifestirali proti naraščanju nasilja in potrdili svojo privrženost demokratičnim inštitucijam, bodo policijski delavci, danes, 12. januarja, podaljšali za eno uro vsako delovno izmeno. Nagrada Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja dr. Pallanteju Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini je v spomin na preminulega sodelavca, zgodovinarja Claudia Silvestrija ustanovil diplomsko nagrado za obsolventske teze s temo o sodobni zgodovini naše dežele. Prvo nagrado je prejel dr. Pierluigi Pallante, ki je na rimski univerzi pred prof. De Felicejem zagovarjal tezo «Komunistična partija Italije in tržaško vprašanje v odporništvu*. Svečanost ob podelitvi nagrade bo jutri, 13. januarja, ob 11. uri na sedežu inštituta, Trg Verdi št. 1. Opustošenje po atentatu na sedež KD fliliiiniiiiiiiilivNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiutiiitiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii VPRAŠANJE IZVOZA DIZLOVEGA GORIVA Tržaška zveza avtoprevoznikov zahteva zvišanje «kontingenta» na 150 litrov Za promet z Jugoslavijo naj bi bile omejitve sploh odpravljene Napovedan skupen nastop obmejnih dežel pri vladi in parlamentu Uvedba vladnega zakonskega od loka, ki omejuje količino goriva, ki ga lahko imajo v tankih vozila na dizlov pogon ob prestopu meje v smeri iz Italije v tujino, ne da bi bili vozniki podvrženi plačilu posebne takse v razmerju 1000 lir za vsak liter plinskega olja nad orne njeno dovoljeno količino, je sprožila tudi na našem območju vrsto reakcij. Na mejnem prehodu pri Fernetičih je prišlo celo do fizičnega obračunavanja med nekaterimi tujimi vozniki in agenti finančne straže, tako da se bo zadeva v kratkem zaključila na sodišču. Razburjenje na meji se je po prvih dneh uneslo, prizadeti avto prevozniki pa so prek svoje organizacije, tržaškega združenja obrt nikov, pripravili paket zahtev ter jih včeraj predložili deželnemu odborniku za promet Cocianniju. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki združenja industrijcev iz naše pokrajine, so tržaški avtoprevozniki postavili predvsem nasled- Nemčije. IIIMIIIM|IIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMllllllllllllllMIIIIIIIIIIHMMIM|IIIIIIMlHHIM|llllllMIIIW*IIIIMIIIMIMMHMIMIflllMIHIIMIHIIIIIItlllMIHIIIUHIIMIlMlllNllllM Strokovna šola vprašala gradbinsko sekcijo Znano je. da je trgovska akade mija žiga Zois edini slovenski tehnični zavod, ki je že od svoje u-stanovitve sestavljen iz ene same smeri, pred časom vprašat dodelitev smeri za geometre. Znano je tudi, da so predstavniki slovenskih organizacij že davno zahtevali izpopolnitev strukture višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom z drugimi manjkajočimi smermi in vrstami zavodov, v prvi vrsti z industrijskim tehničnim zavodom. Rezultat vseh teh prizadevanj je bil, da smo pred leti dobili slovenski strokovni zavod, ki se je naglo razvil, tako po številu dijakov kot po številu in kakovosti učnih smeri. Tik pred koncem lanskega leta je zavodni svet le šole napravil novo potezo v smeri razvoja slovenskega strokovnega šolstva in zaprosil pristojne oblasti za dodelitev sekcije za gradbene asistente. Študij na tej sekciji bi trajal tri leta in začel naj bi se že s prihodnjim šolskim letom, če bo dodeljen. Sklep zavodnega sveta slovenske strokovne šole ni nastal tja v en dan. Poleg splošnih ugotovitev o potrebi po dopolnjevanju srednjega šolstva s slovenskim učnim jezikom in posluha za potrebe, ki se razvijajo na gospodarskem področju je vodstvo šole sledilo tudi razpravam, ki so se razvijale na področju strokovnega šolstva v naši deželi. Tu gre za dve ločeni vrsti problemov. Na eni strani mora dežela začeti z delom usklajevanja obstoječega državnega in strokovnega šolstva, ki bi se moral po predvideni reformi višjih srednjih šol poenotili v okviru dežele same. Dejstvo, da je reforma še daleč, ni važno, ker je današnja nekoordiniranost škodljiva, saj obstaja precej dvojnikov. Na drugi strani pa čaka deželo tudi naloga, da čim bolj poveže povpraševanje in ponudbo na tem važnem področju. Ta naloga ni lahka, ker zahteva zanesljivo dolgoročnejše načrtovanje in posebna orodja. Deželno odborni-štvo za izobraževanje je pristopilo k problemu z vrsto posvetov zain- teresiranih šolskih ravnateljev in z anketo, ki naj bi pokazala, kakšno bo stanje čez dve leti. Zadnje srečanje ravnateljev se je vršilo pri Nabrežini konec lanskega novembra, anketa pa je pokazala da med deficitarnimi poklici v deželi izstopa gradbeni sektor, kar pa naj ne bi bilo vezano le na posledice potresa. Odločitev strokovne šole za prošnjo v tej smeri je torej dobro utemeljena. Strokovni profil, ki bi ga taka smer oblikovala je med drugim dovolj različen od tistega, ki ga je vprašal trgovski tehnični zavod, da se smeri ne bijeta med seboj. P. S. • Krožek ARC1 pristaniških delavcev sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za plavalni tečaj za otro ke od 3. do 11. leta starosti, ki bo potekal od januarja do junija v bazenu »Leonardo Da Vinci* v Ul. Veronese. Vpisovanje v Domu pri staniških delavcev (tel. 30015). nje zahteve: količina goriva, ki je ob izvozu oproščena posebne takse, naj se dvigne s sedanjih 50 na 150 ljtrov (zahteva velja samo za tovornjake); v primeru ugotovljenega prekrška, naj bodo denarne kazni (za lažno prijavo količine goriva je danes predvidena glo ba od 250 do 500 tisoč lir) znatno nižje; tujim avtoprevoznikom naj se prizna možnost, da bodo ob vstopu na italijansko državno ozemlje prijavili kqJičino goriva v tanku, tako da bodo ob povratku lahko za pustili Italijo z isto količino, ne da bi morali plačati kakršne koli tak se ali globe (tak sistem so že u-vedli v Zahodni Nemčiji); za avtoprevoznike s Tržaškega in Goriškega. ki se udejstvujejo v blagov nem prometu med Italijo in Jugoslavijo. naj bodo omejitve sploh odpravljene, kajti ukrep o nadzorstvu nad izvozom plinskega olja je bil sprejet na ravni Evropske gospodarske skupnosti, medtem ko sosedna dežela ne pripada deveterici. Odbornik Cocianni, ki je v zvezi s tem problemom že navezal stike s prefektom Marrosujem ter si sam ogledal delovanje nadzornih orga nov na mejnih prehodih pri Ferne tičih v tržaški, pri Rdeči hiši v goriški in pri Rokovem v videmski pokrajini, bo v ponedeljek odpotoval v Verono, kjer se bodo sestali — na sedežu tamkajšnje pokrajinske uprave — zastopniki mejnih dežel (Ligurije, Piemonta, Doline Aosta, Lombardije, Tridentinsko - Južne Tirolske, Venetu ter Furlanije - Julijske krajine). Na sestanku se bodo domenili za skupen nastop pri vladi in pri parlamentu, da bi našli rešitev, ki naj bi po eni strani zajamčila italijanske »petrolejske* interese, po drugi pa tudi interese zunanje trgovine in prizadetih avtoprevoznikov. Ustre zne spremembe v zakonski odlok naj bi vnesli v trenutku, ko bo odlok spremenjen v pravo zakonsko normo: pri tem naj bi upoštevali predvsem potrebo do zmanjšanju zamud, ki nastajajo v mednarodnem blagovnem prometu na mejnih prehodih zaradi pregledov posameznih vozil v tranzitu. O nameri skupnega nastopa obmejnih dežel proti neustreznosti za- konskega odloka o omejevanju izvoza plinskega olja na področju blagovnega in osebnega prometa .je odbornik Cocianni obvestil podtajnika v predsedstvu ministrskega sveta Bressanija, finančnega ministra Reviglia in podtajnika na ministrstvu za promet Ciccardinija. 120 stanovanj za delavce Italsidcr Gradbena zadruga »Italsider z o.z.», ki je bila ustanovljena pred dvema letoma na pobudo delavcev, zaposlenih v škedenjski železarni, bo zgradila za svoje člane kompleks 120 stanovanj v skupni vrednosti nekaj nad 7 milijard lir. Sredstva bodo deloma prispevali deželni sklad za gospodarske pobude, deželna u-prava in sama železarna, država in EGS pa bosta dovolili zadrugi posebno posojilo. Zagrebški solisti sinoči v Kulturnem domu Sinočnji gost koncertnega abonmaja Glasbene matice v Kulturnem domu je bil sloviti ansambel Zagrebških solistov, katerega umetniški vodja je priznani violinski virtuoz Tonko Ninčič. Ansamblov renome je privabil v Kulturni dom veliko število slovenskih in tudi italijanskih ljubiteljev instrumentalne glasbe, ki so bili deležni muziciranja na najvišji ravni. Ansambel je v prvem delu izvajal Rameaujev Koncert IV., Jamo-vicev Koncertantni kvartet v A-duru in Bartokove Romunske plese. V drugem delu pa je zaigral najprej Papandopulov Koncert za kontrabas in godala z odličnim solistom Mariom Iveljo nato pa še edini Vardijev Kvartet v E-molu. Navdušenim aplavzom občinstva se je oddolžil še s stavkom Presto iz Mozartovega Divertimen-ta v D-duru. Strokovno oceno bomo še objavili. Izruini ples v Gregorčičevi dvorani Izrazni ples, balet ter moderni balet so v Trstu še precej nepoznane, še posebno tuje pa so nam Slovencem, čeprav je ta vrsta izrazne umetnosti zbudila zanimanje mladih iz Jugoslavije in Slovenije. Kaj je pravzaprav izrazni ples? V prvi vrsti gre za zelo ustvarjalno obliko baleta, kjer je plesalec tudi umetnik, ki prilagaja svoje gibe glasbi in skuša s plesom prikazati različne situacije, občutke ali izraziti svoje duševno stanje. Taka vrsta plesa, bi morala pritegniti predvsem mlade, ki iščejo v plesu sprostitve ali celo beg pred realnostjo. V ta namen je včeraj v Gregorčičevi dvorani nastopila baletna sekcija kulturno - umetniškega društva Karol Pahor iz Pirana, ki je na pobudo Slovenske prosvetne zveze in mladinskega krožka Trst prikazala mladi publiki modemi ples «0 galebu Jonatanu Livingstonu» oba v Bachovi priredbi. Po plesu so mlada dekleta iz Pirana orisala prisotnim kratko zgodovino svoje skupine ter odgovarjala na različna vprašanja. Srečanje z baletno skupino iz Pirana je pomenilo za marsikaterega prvi konkretni stik z modernim baletom. (sp) iiiiiiiiu Milimi iiiiiii iii m m Milimi m mi im itiiiiiiKKHiiiK lini if •litin n • n n n m aimit mn n miii mi || Hliniš SMRTNA NISRIČA V SRCDIŠČU MISTA Vespist izdihnil med prevozom v bolnišnico Trčenje med avtobusom in vespo usodno za 50-letnega Antonia Sirabello iz Ischie Skorajda čudno se sliši, da se je sredi mesta zgodila smrtna nesreča. Pa vendar včeraj, kmalu po 17. uri, je po Ulici Mazzini brzel avtobus štev. 10, ki ga je upravljal 43-letni Benito Pecoraro iz Palerma, stanujoč v Trstu, Ul. Pagano 38. Kjer se Ulica Mazzini križa z Ulico Roma pa se je z vespo zaletel v avtobus 50-letni Antonio Sirabella iz Ischie, stanujoč v Trstu v Ul. dei Fabbri 10. Nesreča se je zgodila tako bliskovito, da ne Pecoraro ne Sirabella nista utegnila karkoli u-kreniti, da bi se izognila drug drugemu. Vespist je padel pod kolesa avtobusa in zadobil hude zunanje In notranje poškodbe. V bolnišnico so ga odpeljali z avtom Rdečega križa, toda nesrečnik je izdihnil že med prevozom. Pri sebi ni imel nikake-ga dokumenta, zato je minilo precej časa, preden je policija identificirala žrtev. Šofer avtobusa je zadobil šok in so ga morali tudi odpeljati v bolnišnico. Zaradi padca V avtobusu pa leži v bolnišnici še tretja žrtev sinočnje nesreče. 59-letn« Elena Manetti por. Prezza iz Firenc, stanujoča v Trstu na Trgu Venezia 4, si je verjetno zlomil« ključnico In se bo morala zdraviti dober mesec dni. Gledališča Slovensko stalno gieualisce v 'trsta gostuje danes, 12. t.m., ob 23. uri v NOVI GORICI s predstavo A. Beolca - Ruzanteja «Pomjenki». ROSSETTI Danes, 12. t.m., ob 16. in 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Genove z Lesagevim delom «Turcaret*. Odrezek številka 5, izmenični. Rezervacije pri osrednji blagajni. # # # , Od 15. t.m. bo Stalno riedališče iz Bočna predstavilo delo Kleista: «11 principe di Homburg». V abonmaju odrezek št. 5, izmenični. Rezervacije nri osrednji blagajni. VERDI Danes, 12. januarja, z začetkom cb 19.30 premiera opere «Tristan in Izolda* Richarda Wagnerja. Originalna verzija v nemščini. Orkester Verdijevega gledališča vodi Matthias Kuntzsch, režija Wolf Siegfried Wagner. avditorij Jutri bo na sporedu tretji in zadnji «plesni koncert*. Koncerti SPD IGO GRUDEN NABREŽINA vabi ljubitelje zborovskega petja na koncert mešanega zbora iz Trenta «1 MIN IPOLIFON ICI» ki bo jutri, 13. t.m., ob 15.30 v nabrežinski cerkvi. Za tržaško koncertno društvo bo v Ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert romunskega kvarteta «Academica». TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča svojim prijateljem in cenjenim odjemalcem, da bo od ponedeljka, 14. januarja, dalje zaprta zaradi preureditvenih del. Istočasno sporoča, da bo odslej okrnjeno delovala v svojih skladiščnih prostorih na dvorišču z dohodom skozi glavna vrata stavbe v Ul. sv. Frančiška 20. Deloval bo center kluba «Svet knjige*. Prodajali bomo samo najnovejše knjige, revije in časopise. Prepričani smo, da bodo naši obiskovalci sprejeli to zasilno rešitev z razumevanjem. Uprava Tržaške knjigarne SLOVENSKI KULTURNI KLUB Ulica Donizetti št. 3 vabi danes ob 19.30 na zanimivo predavanje O SPOLNI VZGOJI z diapozitivi, Ljubljane. ki ga bo vodila dr. Klevišar iz Vljudno vabljeni! Naročnina za PRIMORSKI,DNEVNIK za leto 1980 Celoletna Polletna Mesečna . .................... 38:000 lir ................. 25 000 » ....................... 5.000 » Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banke: tek: račun štev. 1192 Kino La Cappella Underground 18.00 — 20.00—22.00 «11 caso Katharina Blum». Barvni film za vsakogar. Nazionale 16.00—22.15 «The Wande-rers — I nuovi guerrieri*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ariston 16.00—22.00 «Saint Jack*. Ben Gazzara. Eden 15.00—22.15 «11 cacciatore di squali». F. Nero Ritz 16.00—22.15 «Io sto con gli ippo-potami*. T. Hill in B. Spencer. ExceIsior 15.00—22.00 «11 signore de-gli anelli*. Risani film. Grattacielo 16.00 «Agenzia Riccardo Finzi*. R. Poz-etto. Fenice 16.00 «Apocalypse Now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Buio Omega* Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22.00 «Satis-faetion love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Sindrome cinese*. John Fonda, Jack Lemmon, Michael Douglas. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.30 «La patata bollente*. Renato Pozzetto in Edvvige Fen-nech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Jesus Christ super-star*. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 «Mani di velluto*. A. Celentano. i Volta (Milje) 17.00 «Eccitazione car-nale*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.15 «Un dramma borghese*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aldebaran 17.30—21.00 «11 Padrino*. Marlon Brando. Barvni film za vsakogar. f Čestitke Te dni praznujeta VANJA in MARKO 13. oziroma 14. rojstni dan. Iskreno jima čestitajo prijatelji. Danes praznuje svoj 84. rojstni dan ANTON SULČIČ. Še na mnoga zdrava leta mu kličejo žena Pie-rina, hčerki Mira in Rina z možem, nevesta Dragica ter vsi vnuki. Danes praznuje svoj 25. rojstni dan VILJEM SLAVEC iz Doline. Iz srca mu čestitajo in želijo mnogo uspehov v življenju starši in sorodniki. Voščdom se pridružujejo člani godbe Breg. BARBARA MAURI praznuje danes osmi rojstni dan. Še posebno toplo jo danes pritisnejo k srčku teta, stric, nona in nono in ji voščijo, da bi jo v življenju vedno spremljajo veliko sonca in prešernega smeha. Pesem v prijateljstvu koncert zborovske pesmi V KULTURNEM DOMU V TRSTU DANES, 12. JANUARJA, OB 20.30 Predprodaja ^stopnic na sedežu SPZ v Trstu v uradnih urah ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma ZASEDANJE DEŽEENIII AKTIVISTOV V TRŽIČU Komunisti naše dežele obsojajo vojaški poseg SZ v Afganistana Istočasno zahtevajo pogovore za zmanjšanje napetosti v svetu - Obsodba terorizma v Italiji - V deželnem odboru naj bodo zastopane vse stranke ustavnega loka Najvidnejši funkcionarji štirih federacij komunistične partije Italije v naši deželi so se sestali v četrtek zvečer na posvetu v Tržiču, da bi preučili trenutna vprašanja v deželi, v državi in v svetu. Uvodno poročilo je imel deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, za njim so v razpravo posegli številni med prisotnimi, tako da je razprava trajala več kot štiri ure, ob koncu so sprejeli resolucijo, v kateri so zaobjeta mednarodna, vsedržavna in deželna vprašanja. V celoti so bila potrjena stališča osrednjega vodstva KPI. To predvsem v tistih točkah, ki zadevajo mednarodno politiko in še posebej zadnja dogajanja na Srednjem vzhodu. Komunisti naše dežele so odločno obsodili sovjetsko intervencijo v Afganistanu in istočasno poudarili nujnost takih pobud v Evropi in v svetu, ki naj omogočijo mir, zmanjšanje oborožitve, nove mednarodne odnose, ki naj temeljijo na prijateljskih odnosih med narodi: istočasno so tudi izrazili mnenje, da je treba ohraniti neodvisnost in suverenost vsake države. Prav tako so obsodil: teroristične posege v državi, ki se v zadnjem času stopnjujejo in ki pomenijo precejšnjo nevarnost za demokratični ustroj v Italiji. V zvezi z vprašanji, ki se odpirajo v naši deželi z odstopom deželnega enobarvnega odbora, so komunisti mnenja, da se ni moč igračkati s krizo. V naši deželi so zelo pereča vprašanja Obnove po potresu poškodovane Furlanije, izvajanja osimskega sporazuma, rešitve tovarn, ki so zabredle v krizo, začetka izvajanja zdravstvene reforme. Zaradi tega je treba čim-prej rešiti krizo na deželi in pričeti z naprednejšo obliko solidarnosti med strankami ustavnega loka ter njihovo aktivno prisotnostjo v deželnem odboru. To pomeni, da so komunisti mnenja, da je treba obnoviti zrahljano solidarnost med šestimi strankami, vendarle z neposrednim sodelovanjeh vseh šestih Strank v deželnem odboru. , Danes kongres mladih komunistov Danes "popofefne ob 15 uri bo v prostorih posoške federacije KPI or-ganizacijsiri.kpngreš mladih komunistov. Uvodno poročilo bo pedal 0-liviero Furlan, član pokrajinskega vodstva FGCI -ZKMI. Kongres spada v okvir priprav na vsedržavni kongres, ki bo v Bologni od 31. januaria do 3. februarja. Razna obvestila 'fikcija VZPi - ANP1 in sekcija 'I - PCI iz Križa bosta počastili •min tov. Josipa Verginelle ob obletnici njegove smrti jutri, 13. L. ob 11. uri. Zbirališče pred vnim spomenikom v Križu. Vabiti! PDT prireja v okviru svoje preda--eljske sezone v četrtek, 17. t.m., •dvajanje enournega filma DE-■T DNI PO TRŽAŠKI VERTIKA-Film je ozvočen, posnel in mon-al ga je blagajnik društva PA-‘L FACHIN. Predvajanje bo v egorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Frančiška 20/2) s pričetkom ob JO. Vabljeni! PD FRAN VENTURINI DOMJO Priredi jutri, 13. t.m., ob 17. Uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert priznanega APZ BORIS KRAIGHER iz Maribora Prejemnika zlate plakete na tekmovanju «Nhša pesem* v Mariboru. Mali oglasi SAMOSTOJNEGA korespondenta/ko s popolnim znanjem srbohrvatske-ga jezika, po možnosti stanujočega v centru mesta Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega d:.:vnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Korespondent». USLUŽBENKA vzame v najem manjše stanovanje, opremljeno a-li prazno, za*dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343. IZGUBIL se je eno leto star pes ovčar v okolici Nabrežine. Prosi mo najditelja, da javi na telefonsko št. 200115. JOSIP GUOPAJC, K roglje 7 (Doli na) prodaja mladi še ne triletni kravi. Interesenti sc lahko zgla sijo v dopoldanskih in Dopoldanskih urah. KUPIM*, rabljeno harmonike znam ke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 -140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro Dal lape. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih ce-_____________________________ nah nudi tvrdka Bogdan Butko “■"*................................................................. Včeraj - danes D*nes, SOBOTA, 12. januarja * TATJANA — ce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 Luna vzide ob 1.52 in za- *>n« ob 12.44. Ju‘ri, NEDELJA, 13. januarja VERONIKA y?n,e včeraj: najvišja temperatura j’ stopinje, najnižja 1 stopinja, ob ■ dri 1 stopinja, zračni tlak 1022,1 rahlo narašča, veter 42 km na c °. vzhod- severovzhodnik, s sunki Jj*TJe 85 km na uro, vlaga 46-od-nebo pooblačeno, morje raz-Piojo0’ temPeratura 8,9 sto- ROJSTVA IN SMRTI lan ILI SO SE: Valentina Gher-&,.z> Alex Zupan, Corinna Ulcigrai, *7a Fontana. di «^LI SO: 78-letni Riccardo Vi-pj. "0-letni Pietro Frezza, 68 letni vire10 Marchič, 82-letna Amalia Slava«- ^ Prodan, 72-letna Elisa Ra-Ir)‘ vd- Brach, 67 letna Zdenka ncin, 70-letna Antonia Apostoli • Apollonio, 76-letni Riccardo lebuLn' Gulielmo Milelli, 71- **** Vittoria Sterpin por. Gurian, 68-letni Pompeo Petruzzi, 80-letni Giovanni Biasi, 73-letni Giuseppe Gratton, 78-letna Maria Cecilia Car-ciotti vd. Zacchigna, 68-letna Miranda Rota vd. Gregorin, 81-letna Al-cide Druscovich vd. Grillo, 72-letna Maria Ursich por. Morpurgo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽRA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telet, številka 732-627. LEKARNE V OKOIIH , Bo!junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina tel 200 121; Sesljan: tel 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 27L12A. telefon (040) 79 4672 vič, So odnje. Ul. impeio 64 — tel. (0481) 882123 IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568-464, Trst. PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko (0481) 391 25’’ PRODAM FIAT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob ve čtrnih urah t.r telef. številko 200-173. KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200 528. ZAPOSLITEV išče 15 letno dekle z znanjem slovenščin: in srbohrvaščine, najraje kot prodajalka. Informacije na tel. štev. 817386 od 18. do 20. ure. OSEBA, ki pozna poljsto in po mož nosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje Ponudbe poslati na upravo Pri morskega dnevnika. Ul Montecchi 6, pod šifro Poljski. UGODNO prodam dvometrske smuč ke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefoni rati na št. 825-247 v popoldanskih urah. PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan' zanj v dobrem stanju Telefon P25155 DR. BORUT SPACAL sjoroča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd ), ki bi ga hoteli izbrati, lahk< to storijo na uradu SAUB v Tržiču. PRODAM f!at P7 L 1978. leta - 8.000 km, trojna vrata, tel. 227284. PRODAM lancio fulvio rally 1,3S letnik 1970 karoserija karambo-lirana (sprednji del), motor s komaj opravljenim servisom, šport na kolesa, odlično ohranjena no tranjost. Telefonirati na tel. št 410-372. GOSTILNA cAl palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specia litete Za rezervacije tel. 54 571 PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00, Ur Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene uvodne novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper PRODAM mizo dolgo dva metra in 60 cm široko. Telefonirati ob de lavnikih na tel. št 741670 od 10. do 13. ure. Danes v Gorici kongres PSDI Socialdemokrati goriške pokrajine bodo imeli danes v avditoriju svoj pokrajinski kongres. O vsebini poročila, ki ga bo imel pokrajinski taj- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in FOTOKLUB «SKUP1NA 75» vabita v ponedeljek, 14. januarja 1980, ob 18 30 v razstavno dvorano avditorija v Gorici, Ul. Roma, kjer bo otvoritev razstave slovenskega fotografskega mojstra PETRA KOCJANČIČA Spregovoril bo umetnostni kritik prof. Milko Rener, pel bo moški pevski zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore nik ing. Egone Lodatti, so razpravljali prejšnjo nedeljo ob, prisotnosti člana vsedržavnega vodstva te stranke, evropskega poslanca Orlan-dija. Kongres se bo pričel ob 16.30, po tajnikovem poročilu in pozdravih bo na vrsti razprava, izvolili bodo tudi novo vodstvo. V vrstah posoške socialdemokratske stranke trenutno ni sporov, zaradi tega se zdi, da bo šel kongres mimo vseh notranjih polemik. Jutri na skupščini PSI počastitev Pietra Nennija Goriški socialisti se bodo zbrali na skupščini jutri zjutraj ob 10. uri na sedežu stranke v Ulici 9. avgusta 2. Skupščina bo izrednega značaja in bo posvečena komemoraciji nedavno umrlega dolgoletnega socialističnega prvaka Pietra Nennija. Že dan po njegovi smrti je delegacija mestne sekcije PSI položila šop rdečih nageljnov, Nenniju v spomin, na grobnico partizanskih borcev na osrednjem goriškem pokopališču. Člani prosvetnega in športnega društva Vipava se bodo danes ob 20. uri zbrali na rednem občnem zboru, na sedežu društva. Poleg obračuna o opravljenem delu v lanskem letu, ki je bilo zelo uspešno, se bodo pomenili tudi o nekaterih novih nalogah, ki jih bcxlo skušali izpeljati v prihodnjih mesecih. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih Danes, 12. t.m., ob 20. uri v župnijski dvorani v števerjanu. Jutri, 13. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu. PRED KRATKIM JE IZŠLA ZANIMIVA PUBUKACfJA Prikaz družbene in gospodarske stvarnosti občine Nova Gorica Publikacijo «Nova Gorica v prostoru in času» bodo izdajali vsaka tri leta - V pripravi tudi turistična karta Nove Gorice in bližnjega območja Tik pred novim letom je v Novi Gorici izšla publikacija, ki nazorno prikazuje prostorsko ureditev občine, njeno gospodarsko podobo in razvoj na kulturnem, šolskem in drugih področjih. Publikacijo je izdala Geodetska uprava v Novi Gorici v sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane in to ob 30-letnici delovanja katastrske službe v Novi Gorici. Sprva so si zamišljali tako po obsegu, kakor po vsebini nekoliko bolj skromno delo, pri zbiranju in pripravljanju gradiva pa se je slednjega nabralo kar precej več. Tako je nastala vsebinsko bogatejša publikacija, ki je pridobila tudi na preglednosti. «Nova Gorica v prostoru in času*, tak je naslov publikacije, je razdeljena na devet poglavij. V prvem delu je predstavitev občine, njena prostorska uredite" in delitev na krajevne skupnosti in katastrske občine, sledi geodetska dokumentacija in prikaz statističnih podatkov ter razvoj urbanizacije. V naslednjih delih je prikaz kulturnih spomenikov, šolstva, kulture in zdravstva, kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti ter infrastruktur. .........................................inmiiiiiimiiiiiiinniiiiinniMiiHiiiiiiiiiitiiiimiimiiiiiiiiiiHiiuM.. IZ POROČILA OKROŽNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA Narašča število kaznivih dejanj zoper premoženje Lansko leto bi lahko proglasili za leto tatov ■ Javno tožilstvo v Gorici obravnavalo 2370 kazenskih postopkov, poleg tega še 157 iz leta 1978 Ob začetku sodnega leta — včeraj je bila na sodišču v Trstu tudi uradna slovesnost — je javni tožilec pri goriškem okrožnem sodišču, Bruno Pascoli, pripravil poročilo o delovanju sodnih organov na Goriškem od januarja do konca oktobra lanskega leta. Poleg osnovne ugotovitve, da je tudi pri tukajšnjem sodišču nujno potrebno izvesti precejšnje preureditve za zagotovitev večje funkcionalnosti, vsebuje poročilo tudi številčne podatke o kaznivih dejanjih, oziroma kazenskih postopkih v istem razdobju lani.. Kriminalna dejavnost se je na splošno povečala, najbolj pa je porasli Ste viitJ kažtiiilihf tfejinj ■ esmi. Prireditve V kinodvorani Eden v Gradišču bosta krožka Arci iz Gorice in Vi-leša v sodelovanju z občinsko upravo v Gradišču priredila ciklus predvajanj raznih filmov. Predvajanja bodo v januarju in februarju ob nedeljah zvečer ob 18.30 in 20.30. Predavanja Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi član- in prijatelje v Gregorčičeva dvorano na Verdijevem korzr. danes ob 15. uri na predavanje in predvajanje filmov Miladina Černeta o Japonski, Tajski in Filipinih. Kino Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da bosta avtobusa za smučarski izlet v Cima Sappada jutri, 13. januarja, vozila po sledečem voznem redu. Prvi avtobus odpelje iz Korna ob 7. uri, drugi pa iz Štandreža ob 7. uri, ter iz Sovodenj ob 7,10. Povratek med 19.30 in 20. uro. Razna obvestila VZPI - ANP1 Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje — večerjo v soboto, 2. februarja 1980, ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave sprejemajo vse sekcije do 27. 1. 1980. Zenski iniciativni odbor za Goriško vabi danes od 17. do 19. ure na ogled razstave, ’ '. jo pripravljajo udeleženke kuharskega tečaja z območja Pevme, Oslavja in Štmavra. Razstava bo v dvorani prosvetnega društva Naš prapor v Pevmi. Ženski iniciativni odbor v Doberdobu prične v ponedeljek zvečer ob 20.30 v občinski telovadnici v Doberdobu tečaj ženske telovadbe. Gorica VERDI 17.00-22.00 «Giallo napole-tano*. O. Muti, R. Pozzetto in M. Mastroiani. Barvni film, CORSO 17.30—22.00 «Sabato, dome-niča e venerdi*. E. Fenech in A. Celentano. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Le porno coppie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Marito in prova*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Casablanca passage*. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00—18.00 »Sneguljčica*. 20.00 »Resnične zgodbe*. Nemški film. SVOBODA 18.00-22.00 «Hišni obiski*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Rebrca in perutničke*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni It Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves aan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387. Otrok od rojstva do mladostništva Specifične težave pri učenju V nekaterih učnih predmetih ima lahko otrok težave kljub temu, da je sicer umsko dobro razvit - Zato šolski uspeh zaostaja za pričakovanim Proslava v Borštu Temo današnjega članka sva namenili specifičnim učnim težavam, s katerimi se v osnovni šoli srečujejo marsikateri učenci pa tudi njihovi učitelji in starši. S tem problemom se je teoretično pa tudi praktično veliko ukvarjala dr. Anica Kos - Mikuš, pediater in vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, Gotska 18. Iz njenega zapisa, ki na enostaven in preprost način podaja doti a j zapleteno problematiko specifičnih učnih težav, povzemava naslednjo vsebino, (z. š. - s. b.) Marko obiskuje drugi razred. I-ma težave pri branju in pri pisanju. Slabo bere. Zelo nerad bere. Piše počasi in grdo. Nikoli ne more pravočasno prepisati s table ali pa dovolj hitro pisati po nareku. Zamenjuje črke n m. a - o, b - d. Pri pisanju pozabi tudi narediti kljukice na č, ž. š. Spušča črl^e. Pozablja šolske stvari. Pozablja, kaj ima za nalogo. Zvezki so neurejeni. Pri učenju za šolo doma je nesamostojen. Mati mu mora vedno pomagati, sicer lahko uro ali dve sedi ob zvezku in ničesar ne naredi. V šoli dobiva slabe ocene. Učiteljica pravi, da bi lahko bil boMši učenec, ko bi se le ootrudil. Ima izrazite dobre in slabe dneve. Ob slabih dnevih mu gre šolsko delo posebno slabo. Česarkoli se loti, se ponesreči. Sprva je v šolo rad hodil, sedai hodi vse manj rad. v zadniem mesecu se je priče' oe'o izgovarjati na bolezen, da bi lahko ostal doma. K VI SO SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE? Soecifične (nosebne) učne težave so težave, ki izviraio iz delnih soosobnostnih okrnienosti, zaradi katerih se otrok kljub normalni umski razvitosti ne more zadovoljivo naučiti nekaterih šolskih snovi. Te okrnjenosti so cosledice posebnosti živčnega delovania. Največkrat ere le za upočasnjen razvoj nekaterih sposobnosti. Otrok, ki se sicer duševno razv"a enako hitro kot nietovi vrstnici, lahko na primer zaostaia za njimi za ? leti elede razvoja sposobnosti br-nia. Otrok s specifičnimi učnimi težavami ima težave uri posameznih veščinah ali pri posameznih učnih predmetih, največkrat pri: — pisanju, — branju, — govoru, — slovenščini, pozneje pri drugih jezikih, — računanju, — risanju, — petju, — predmetih, ki zahtevajo ročno spretnost, — telovadbi. Najbolj pogostne motnje otrok s specifičnimi učnimi težavami so: — motnje branja in pisanja, — šibka in kratkotrajna pozornost, — glede šolskega dela dobri in slabi dnevi. Za mnoge otroke je še značilna: — miselna neurejenost in neprož-nost, — slaba zapomnljivost in velika pozabljivost, — slaba predstavljivost, — hitra in čezmerna utrudljivost, — slaba razvitost gibalnih sposobnosti in gibalna nespretnost. Otrok s specifičnimi učnimi težavami je normalno umsko razvit. Ima posebne težave pri nekaterih predmetih. Njegov šolski uspeh zaostaja za pričakovanim uspehom. Marsikateri otrok s specifičnimi učnimi težavami je tudi nemiren otrok. KAJ PRAVIJO O OTROKU S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI UČITELJI? Slabo bere. Zelo slabo piše, piše grdo, spu šča črke, počasi prepisuje s table, ima okorno roko, dela le prve učne ure, v zadnjih urah odpove, pri šolskem delu je zbran le kakih 20 minut. kak dan mu gre dobro, druge dneve pa je povsem neučinkovit, hitro se utrudi, vsega se hitro naveliča, ima neurejene in ponackane zvezke, šolske stvari pozablja doma, po- BERITE REVIJO ilTlTi zabija, kaj ima za nalogo, piše v napačne zvezke, se ne znajde v prostoru, lahko bi imel bo'jši šolski uspeh, ko bi se potrudil, pri nekaterih predmetih mu gre dobro, pri drugih pa je uspeh zelo slab, nerad hodi v šolo, pri delu je nesamostojen. Za nekatere otroke s specifičnimi težavami pravijo učitelji: -je nemiren, kar naprej je v gibanju, moti delo v razredu in moti samega sebe pri delu, če sva sama, ni težav, kakor hitro pa je v skupini, postane težaven, posebno težaven je, če je še kak njemu nodoben otrok v skupini, ori nobeni stvari ne vztraja, je neroden pri tejovadbi. KOLŠKO JF. OTROK S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI? Pribhžno 3% umsko normalno razvitih šolskih otrok ima težje specifične učne težave. Blažje specifične učne težave pa ima 7 do 10% ufnsko normalno razvitih o-snovnošolskih otrok. KAKŠNE SO OTROKOVE TEŽAVE V ŠOLI Zaradi posebnih sposobnostnih okrnjenosti, kot so motnje branja in pisanja, šibka in kratkotrajna pozornost, pozabljivost, slaba predstavljivost, je marsikateri otrok s specifičnimi učnimi težavami kljub normalni umski razvitosti lahko v šoli slab učenec. Nekateri otroci sicer niso šolsko neuspešni, vendar njihov šolski uspeh zaostaja za pričakovanji staršev in učiteljev. Za otroke s specifičnimi učnimi težavami je značilno namreč to, da obstaja razkorak med njihovimi navideznimi umskimi sposobnostmi in zmogljivostmi ter dejansko učinkovitostjo in uspehom v soli. Prav ta razkorak je vzrok mnogih otrokovih težav. Starši in učitelji so pogosto krivični do o-troka s specifičnimi učnimi težavami. Menijo, da bi otrok lahko bolje izdeloval v šoli, ko bi le hotel. Saj je otrok videti bister, saj mu nekateri težji predmeti, na primer računstvo, gredo čisto dobro, saj so kaki dnevi, ko se zlahka nauči--in -lepo napiše domačo nalogo. Vse to dokazuje, da bi lahko bolje delal, l.o bi se le potrudil. 'Nemalokrat slišimo starše, ko pravijo: «Saj se ne bi jezili, če bi mu celo ob morebitnem (čeprav neverjetnem) poraz i Ferroviaria dohitel to ekipo na vrhu lestvice. Ca Jnnio, Carone in Colognatti so naj boljši v vrstah Micolove ekir". PREDVIDEVANJE, tudi za bo rovce je tekma že vnaprej zape natena. KADETI . A SKUPINA ALABARDA - KONTOVEL NASPROTNIK: Alabarda sodi jhed slabše ekipe v prvenstvu, saj J® trenutno na zadnjem mestu, rkup n s Poletom in Libertasom. Med Posamezniki moramo omeniti Russa. PREDVIDEVANJE: Kontovelci bi ■horali brez večjih težav osvojiti n°v par točk ter obdržati četrto mesto na razpredelnici. ^ B SKUPINA INTER B - BOR .NASPROTNIK: trener Micol nam dejal, da res ne ve, ali je bolj cj ta ali A ekipa istega društva t hur v tej ekipi občasno nastopa ^ di »mladinec* Caforio, kai ne-pjbmno precej poveča njen poten-Med ostalimi bi omenili Ago "mja ter De Gobbisa. PREDVIDEVANJE: to je ena iz-. ^ tekem, kot je dejal sam trener orovcev Perko, ki jo slovenski edstavniki (sicer s težavo) lahko °sv°jijo. DEČKI ?HR - DON BOSCO NASPROTNIK: tradicionalni tekst, borovcev; v lanskem prven-So u Ju bil obračun 1:1, sicer pa Prv ialezijanci postali pokrajinski k;,!ak' zaradi poraza slovenske e-Pe na tekmi z Alabardo. Zelo ho-rJe,na ekipa, ki ima v Pistrinu, Sv [danu, Cressevichu in Cottigi J,? najboljše elemente. PREDVIDEVANJE: če borovci v .»rajo, kot so zmožni, je izid dvo-ia zelo negotov. - S0K0L slavuSPR0TNIK: Saba je doslej tr„ l,a zmago le s Poletom in je Vpacl 0 predzadnja. Ekipa nima P&. talentov. NaK EDViDEVANJA: priložnost za Ve« da osvojijo tretjo pr hstveno zmago. mV^ET _ alabarda prvo zmago proti Don Boscu B. 0-dinal je najboljši strelec. PREDVIDEVANJE: možnost za Kontovelce, da se povzpnejo z dna lestvice. BOR - DON BOSCO B NASPROTNIK: ena izmed ekip, ki jih borovci iahko premagajo. Doslej je premagala le Kontovel, z dobrim nastopom Mora. PREDVIDEVANJE: izenačena tekma, a borovci imajo prednost domačega igrišča. Marko SMUČANJE ZA SVEiOVNl POKAL Danes smuk v Kitzbiihlu KITZBOHEL - V Kitzbiihlu na Tirolskem bo danes na sporedu že peti smuk v letošnji sezoni. Na skupni lestvici, veljavni za smuk, še vedno vodita Švicar Miiller in Norvežan Haker, ki imata vsak po 50 točk, tretji pa je italijanski zastopnik Plank (40 točk), ki se je dobro odrezal tudi na zadnji tekmi v Pra Loupu v Franciji, kjer je zasedel drugo mesto/ V Kitzbiihlu so včeraj opravili poskusno vožnjo, v kateri je najboljši čas dosegel Peter Miiller, Plank je bil četrti, med prvimi dvajsetimi pa ni bilo drugih Italijanov. Prvih pet je tako vozilo: 1. P. Miiller (Švi.) 2’06”84 2. K. Read (Kan.) 2’07”34 3. D. Murray (Kan.) 2’07”54 4. H. Plank (It.) 2’07”60 5 S. Podborski (Kan.) 2’07”94 TENIS Borg in McEnroe prva polfinalista NEW YORK — Z drugo zaporedno zmago se je tudi Šved Bjorn Borg, poleg Američana Johna McEn-roeja, praktično uvrstil v polfinale teniškega turnirja »masters* v New Yorku. V napetem in precej izenačenem dvoboju je Borg premagal Jimmyja Connorsa s 3:6, 6:3, 7:6. Ccnnors je v srečanju pok a za] vso napadalnost in igro, zaradi katere je bil -od leta 1974 do leta 1976 najboljši teniški igralec na svetu, vendar je v zadnjem in odločilnem setu potegnil krajši konec. Izidi drugega dneva tekmovanj: Gerulaitis (ZDA) - Solomon (ZDA) 6:1, 7:6 McEnroe (ZDA) - Vilas (Arg.) 6:2, 6:3 Tanner (ZDA) .- Higueras. (Špa.) 7:5, 6:4 Borg .(šve.) - Connors (ZDA) 3:6, 6:3, 7:6 ODBOJKA V ZENSKI B LIGI Bor Intereuropa danes v Trstu v mestnem derbiju proti OMA Danes in jutri se začnejo tudi prvenstva v 1. in 2. diviziji - V MCL Krasov nasprotnik odlični Solaris, v ZCL pa igra Sokol v Gorici Odbojkarski konec tedna bo tokrat na naših igriščih izredno pester. Poleg nadaljevanja prvenstev v 2. in 3. ligi bodo danes in jutri stopili na igrišče še odbojkarji in odbojkarice 1. in 2. divizije, med katerimi bo kar enajst naših šesterk. ŽENSKA B LIGA Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da bo osrednja tekma mestno srečanje med Borom Intereuropo in Orno Zanardo. Tokrat bodo domačinke, če lahko tako rečemo, slovenske zastopnice. V preteklosti je bil neposredni obračun med tema dvema e-kipama sila zanimiv in privlačen. Zadnja leta pa so bili derbiji prekinjeni, ker sta se prvenstveni poti ekip razšli. V dosedanjih petih nastopih je Bor Intereuropa pospravil osem točk pred drevišnjim spopadom ima tudi Orna Zanardo enak izkupiček. Po, prvi tesni zmagi, v Brescii je Oma doma prepričljivo premagala Palavolo iz Mantove, Ce-nate Sotto in Spineo. V 4. kolu. pa je morala' v Castelgombertu prepustiti točki istoimenski ekipi. Slo- HiiiiiiiiiiiifiiiiiimmiiiiiimMiiiiiiMMMMiiiiivtiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitMa NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Med našimi enajstericami Vesna trenutno najuspešnejša Poleg nje sta na sredini lestvice še Breg in Primorje, Zarja in Primorec pa doslej nista izpolnila pričakovanj Nogometno prvenstvo 2. amaterske lige v katerem nastopa pet na ših enajsteric je v nedeljo prišlo do polovico poti. Odigrali so pare 15. kola in kar nedvomoma najbolj preseneča, trenutno ni nobene zaostale tekme. V teku prvenstva su namreč odgodili samo eno tekmo (v 8. kolu Domio - Baxter), katero pa so odigrali, ko je bilo pr ven stvo prekinjeno.., . ; .. Ob koncu prvega dela smo naredili kratek statistični pregled o dosedanjem poteku-'prvenstva, seveda s posebnim poudarkom na naše ekipe. Trenutno bi lahko lestvico delili na igrišče 9 nogometašev, od katerih je bilo kar pet vedno prisotnih (v oklepaju doseženi goli). 15 odigranih tekem Micor. Klun, Dazzara, Poropat (1) in Zollia (31. 13 Dagri in Strnad (1), 11 Lovri ha (3) ir. Fiorella (1), 10 Samec (1), 8 Perosa (1). 7 Zonta in Trit-ta, 6 Cigui in Azzolin, 5 Bržan, 3 Ražem, 2 Senica, 1 Ghersinich. PRIMOREC Trebenci so na predzadnjem mestu razpredelnice, z 9 točkami (la ni sedmi, 1.? točk). Trebenci so igrali sedemkrat doma. osemkrat pa v gosteh. Doma so premagali le Brežane in so točko-iztrgali Liber na tri dele. Na zgornjem delu ima ,, , t „ -o--.*,-, razdalji treh točk štiri ekipe Z.rjSZ 30 °°razem — APADAnun Ijiva ■0TNIK: letos nePremaS- j, , Alabardr eir/v f?Jkvalificir. tluPa ima J Alabarda je trenutno že sko rana v naslednjo fazo. deset enakovrednih ErvjlMJV’ med katerimi ErniCev’ med katerimi bi omenili pt,nhellija ter Sterleja. Žen E°VIDEVANJE: še en neizbe -»n Pora., .... .. . . P°raz za poletovce. PROPAGANDA SLOVEL _ UIBERTAS slah« R0TNrK: Libertas sodi med ji ae ekipe v prvenstvu. Sicer pa v zadnjem kolu dosegel svojo mo v (Costalungo. Sovrano, Campanetle in Libertas). ki so se do sedaj naj boljše odrezale in bo verjetno prav ena od teh končni zmagovalec. J presledku treh točk je nato na sre dini lestvice šest ekip (S. Marco, Vesna. Breg. Primorje, Domio iri Giarizzole). ki vsai trenutno nima jo težav In končne imamo na spodnjem delu lestvice v razdalji štirih točk šest ekip (Čampi Elisi. Baxter. Rosandra. Zarja, Primorec in Zaule) od katerih sta trenutne najslabša Primorec m Zaule, k: sta na predzadnjem oziroma zad em mestu. Naslov zimskega prvaka si delita Costalunga in Sovrana, ki sta 15 odigranih tekmah zbrah zapustili igrišče (Baxter. Čampi E lisi, Campanelle. Domio in S. Mar co). Osvojili so torej samo tri toč ke, dali šest, prejeli pa kar 10 golov. V gosteh so premagali Zaule in Rosandro, prisilili na remi Zarjo in Primorje, podlegli pa Giarizzo-lam. Sovrani, Vesni it: Costalungi. Odnesli so torej šest točk. dali pet, prejeli pa osem golov. Skupno je torej Primorec zmagal trikrat, nrav tako trikrat remiziral, devetkrat pj so Trebenci poraženi zapustili igrišče. dali 11, predli pa 18 golov. Trebenci so zakrivili kar tri avtogole (Husu Breg. Denich Cam parol le. Skrem - Domio). V dobro pa so imeli en sam avtogol (Čamp' [ ‘a teKman zoran 27Dvakrat so se zaradi izkl.ju točk; točno toliko je v lanski se- ^ znašlj y w na i(,rišCu in si. cer je bil M. Kralj izkliučen v der biju s Primorjem. M. Kralj H pa proti Zaulam. Omenili bi še, da je trener Hen rik Čuk po porazu v derbiju z Vesno podal odstavko zamenjal ga je Leonard Kralj. Do sedaj sta trenerja poslala na igrišče kar 23 nogometašev, od katerih je le eden odigral vseh 15 tekem. 15 odigranih tekem Skrem, 14 Marko Kralj (1). M. Kralj II (II. 13 Štoka in Krizmančič (1). 12 Čuk (1). il Denich (1). 10 P. Kralj (2), 9 Husu, 8 E. Kralj, 7 Maglica in W. Milkovič (1), 6 Pavatich, M Kralj I in Ceccolin, 5 Možina. A Milkoviči) in F. Kralj (1), 4 De Santis in Leone, 3 D. Kralj 1, V Kralj in Finessi. PRIMORJE «Rdeče-rumeni» so na osmem mestu, s 16 točkami (lani na 12. z 12 točkami v 14 odigranih tekmah). Primorje je osemkrat igralo pred domačim občinstvom ter sedemkrat v gosteh. Primorje je doma premagalo le Domio in Zarjo, proti Čampa nellam, Primorcu, Giarizzolam in Bregu so se morali Prosečani zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, obe točki pa so prepustili Vesni in Li-bertasu. V gosteh so ..remagali Zaule, Costalungo in Čampi Elisi, odnesli točko Rosandri in Sovrani, podlegli S. Marku in Baxter.iu. Doma so torej osvojili osem točk, dali štiri in prejeli prav tako štiri gole. V gosteh so prav tako osvojili osem točk, dali šest, prejeli pa osem golov. Skupno je torej Primorje petkrat zmagalo, šestkrat remiziralo in štirikrat poraženo zapustilo igrišče, dalo deset, prejelo pa 12 golov. Proseška enajsterica je zakrivila en avtogol (Angeleri Baxter) isti nogometaš je tudi uspešno streljal 11-metrovko proti Domiu, vendar je za-streljal na.istrožjo kazer. proti Giarizzolam. Primorje se je dvakrat znašlo na igrišču v desetih, zaradi Izključitev in sicer tValter Husu je bil izključen proti Baxterju, Pertot pa proti Bregu. Trener Marion je do sedaj poslal na igrišče sledečih 20 nogometašev, od katerih so bili trije vedno prisotni : 15 odigranih tekem Štoka, Sugan zoni osvojila Opicina ki si je nato ob koncu prvenstva zagotovila prestop v višjo ligo Costalunga je osemkrat zmagala, štirikrat remizirala doživela pa tri poraze. Sovrana je prav tako osemkrat zmagala, šestkrat remizirala, doži vela pa je en sam poraz. V skupno 120 odigranih tekma n je padlo 218 golov (lani v 113 tek mah 238). Največ golov smo žabe ležili v desetem kolu (24). najmanj pa v tretjem (šest). Najprodornejši napad (s 23 zadetki) ima Costa lunga, le z golom mani pa ji sledi Sovrana. Costalunga ima turu najboljšo obrambo, saj je nrejela ie pet golov, na drugem mestu z os mirni zadetki sta Campanelle in Libertas. Najslabši napad ima Zarja, ki je dala samo štiri gole. Največ gotov (18) pa so prejele ekipe Domin, Rosandre in Primorca. Pa poglejmo kako so se do sedaj odrezale naše ekipe. BREG Brežani so na sedmem mestu lest vice s 16 točkami (lani na 11, 13 točk). Breg .je igral sedemkrat na domačih tleh. osemkrat pa so »pla vi» šli v goste. Doma so prema gali Baxter in Čampi Elisi, remi zirali pa so proti Domiu, S. Mar cu, Campanellam. Costalungi in Li-bertasu. «Plavi* so torej pred domačim občinstvom zbrali devet točk, dali sedem, prejeli pa tri gole V gosteh so premagali le Rosan dro. remizirali proti Zaulam. Vesni, Zarji, Giarizzolam in Primorju. Podlegli so Primorcu in Sovrani Brežani -so torej v gosteh dali pet prejeli pa sedem golov. Skupno to rej je Breg trikrat zmagal, deset krat remiziral, dvakrat pa je po ražen zapustil igrišče, da) 12. prejel pa 10 golov. Brežani so imeli na razpolago dve 11-melrovki (Do-mio in Baxter) kateri je uspešno streljal Lovriha. V dobro oa so imeli tudi avtogol, katerega je za krivil Husu (Primorec). Kar petkrat so se Brežani znašli na igri šču v 10. Dagri je bil izključen dvakrat (Vesna in Primorje). Str nad proti Campanellam. Cigui pa proti Zaulam in Zarji. Trener Mondo je do sedaj poslal in Angeleri (1), 14 Caharija (4), 13 Tomizza, W. Husu (1) in Vascotto, 11 G. Husu, Pertot (2) in Germani (2), 9 Bezin, 8 Albi, 7 Verša, 5 Metlika, P. Milič in Rustja, 2 Olivo in Lanza, 1 Persi in Guštin. VESNA Križani so najvišje uvrščeni od naših ekip. Vesna je namreč s 17 točkami na šestem mestu (z lanskim letom ni primerjave, ker je Vesna igrala v 3. AL). Vesna je igrala sedem tekem v Križu ter osemkrat šla v, goste. Doma so Križani premagali le Primorca, točko pa so moral: prepustiti Zarji, Sovrani, Bregu, Giarizzolam in Rosandri, nepričakovano pa so podlegli Costalungi in Campanellam. Osvojili so torej le sedem točk, dali 6, prejeli pa kar 10 golov. V gosteh so bili Križani bolj uspešni: premagali so Primorje, Baxter. S. Marco in Zaule, remizirali proti Čampi Elisi in Domiu, podlegel pa le Libertasu. Osvojili so 'o-rej 10 točk, dali osem, prejeli pa 7 golov. Skupno je torej Vesna zmagala petkrat, remizirala sedemkrat, trikrat pa poražena zupustila igrišče. Križani so dali 14, prejeli pa kar 17 gotov. Edini avtogol je zakrivil Pribac v derbiju z Zarjo, vendar so imeli Križani tudi avtogol v svojo korist in sicer proti Sovrani. Na razpolago so imeli kar tri 11-metrovke, vendar je kar dve zastreljal Massimi in sicer proti Libertasu in S. Marcu, medtem ko je isti nogometaš bil u-spešen proti Bregu. Edina izključitev je do sedaj doletela Borisa Ten-ceja, ki je bil izključen v tekmi s Bavtertom Zaradi te izHtočitve ra je bil diskvalificiran vse do 6. 1. 1980 Trener Finotto je poslal na igrišče le 18 nogometašev, od katerih je bilo kar pet vedno prisotnih. 15 odigranih tekem Acquavita, Pribac. Giacchin (1), Candotti (1) in Querci (4), 13 Vecchio (2), Massimi (2), Zucca (1), Pipan (1), 11. Bub-nich, 10 Botti. 7 D Košuta n., 6 D. Košuta I. in Doglia, 4 Bortolotti, 2 Degrassi in B. Tence, 1 Perisutti. ZARJA Bazovci so z 10 točkan na 14 mestu (lani na drugem mestu, z 20 točkami). Zarja je do sedaj igrala osem tekem na domačem igrišču, sedemkrat pa bila v gosteh. Zarja je edino zmago dosegla prav v zadnjem kolu, doma, proti Baxterju, v Bazovici je Zarja prepustila točko Rosandri, Primorcu, Zaulam. Giarizzolam in Bregu, podlegla pa Costalungi in Sovrani. Zarjani so torej doma osvojili sedem točk, dali dva gola, prejeli pa sedem. V gosteh je Zarja odnesla točko Vesni, Domiu in Libertasu. Podlegla pa S. Marcu, Campanellam, Primorju in Čampi Elisi. O-svojila je torej le tri točke, dala dva gola prejela pa d'vet. Skupno je torej Žar.ia le enkrat zmagala, osemkrat remizirala in šestkrat poražena zapustila igrišče, dala štiri gole, prejela pa 16. Zarjani so imeli v korist le en avtogol (Pribac - Vesna). Krikrat pa so se znašli v 10 l •> igrišču. Dvakrat je bil izključen Mikuš (proti S. Marcu in Bregu), I. Grgič pa je končal predčasno v slačilnico proti Rosandri. Omenili bi še, da je po porazu s Primorjem (deseto kolo) vodstvo Zarje odstavilo trenerja Pertiča. katerega je zamenjal Vojko Križman-čič. Za Zarjo je do sedaj stopilo na igrišče že 21 nogometašev, od ka teril. je le eden odigral vse tekme. 15 odigranih tekem Samese (1), 14 Macor, 13 Puzzer, Bidussi Danna (1), 12 Grgič, Santoni (1), V. Ražem, 11 Žagar in Franko, 9 Mikuš in Lu-pidi, 8 Franzolini in Cancian, 6 Fonda, ! Krasna in Favento, 1 Terčon, Cecchi, F. Ražem in V. Križrhančič. Bruno Rupel venske odbojkarice so zmagale v Mantovi in Brescii, doma pa s Tre-visom in Moglianom Venetom. Edino tekmo so izgubile v Schiu, in to pod silo razmer. Glede na dosedanji razplet kaže, da bo prvi letošnji derbi izredno izenačen. Težko je dati prednost eni ali pa drugi ekipi. V tej izredni izenačenosti ni potrebno posebej poudarjati, da bo moralna podpora gledalcev več kot dobrodošla. MCŠKA B LIGA Odbojkarji Bora JIK Banke se bodo morali podati na pot v Monseli-ce. Istoimenska šesterka letos res ni pričela najbolje. Po štirih spodrsljajih je Monselice slavil pred tednom dni sredi Legnaga in to dokaj prepričljivo, kar je seveda največje presenečenje. Po tej zmagi domačina ne gre podcenjevati, saj bo zaigral z zvrhano mero optimizma. Tržačani bodo tokrat nastopili z nekoliko okrnjeno postavo, saj bo moral zaradi službenih obveznosti spet ostati doma Špacapan, ki je z Vollejem igral odlično. Ne glede na to odsotnost pa se zmaga našim fantom ne bi smela izmuzniti, ker Monselice spada med slabše tekmece in je povrhu še novinec v tej ligi. MOŠKA C LIGA Izredno težka naloga čaka Kras tudi v drugem letošnjem prvenstvenem nastopu. Drevi mu prihaja v goste odlični Solaris, ki je eden najbolj resnih tekmecev za končno zmago v skupini in s tem za kakovostni skok, pa čeprav je novinec. To so Tržačani potrdili že v prvem kolu, ko so odpravili Contin samo po treh setih igre. Grilanc in tovariši bodo morali tokrat zaigrati res prisebno in odločno, če hočejo o-svojiti prvi par točk. ŽENSKA C LIGA Po prvem domačem uspehu ima Sokol lepo priložnost, da pospravi drugi par točk tudi sredi Gorice. Goriški Agi še zdaleč ni več šesterka iz preteklosti, ko je bila za nasprotnika vedno izredno trd oreh in povrhu še v višjih ligah. Sedaj ni več tako, Goričanke igrajo že nekaj sezon v 3. ligi in tudi uspehi niso najbolj spodbudni. To najbolje potrjuje poraz v prvem letošnjem nastopni. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tej konkurenci bomo imeli letos tri slovenske zastopnike - Kontovel, Slogi) in Breg. Samo prvenstvo bo izredno dolgo, saj se bo kar dvanajst ekip, potegovalo za kakovostni skok, in upamo, da bo to uspelo kateri od slovenskih ekip. Največ možnosti imata sicer Kontovel in Sloga, ki je lani igrala med tretje-ligaši. Samo prvenstvo bo po našem mnenju izenačeno in s tem toliko bolj zanimivo. V prvem zavrtljaju igrajo naše zastopnice v gosteh. Ne glede na to, pa niso brez možnosti za uspeh. Kontovelke so že lani premagale Intrepido. Upamo, da bo tudi tokrat tako. Sloga se bo jutri srečala z Julio, ki s slovenskimi ekipami igra s px)dvojeno močjo. To pa ni porok za uspeh, ker so gostje bolj izkušene. Pred najtežjo nalogo pa bo, vsaj po našem mnenju, Breg. Tržaški Cus ima solidno ekipo, ki zna biti v domači areni sila nevarna. 1. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci bo slovenske barve branila 01ympia iz Gorice. Pri Goričanih je prišlo do precejšnjih sprememb; šesterka bo igrala močno pomlajena in je njen poglavitni cilj obstanek v tej konkurenci. Goričani bodo odigrali krstno tekmo pred domačimi gledalci z Ricrea-toriom Reanese iz okolice Vidma. 2. MOŠKA DIVIZIJA Tudi v tej konkurenci bomo imeli dva zastopnika iz Goriške, in sicer Dom ter Juventino. Niti ti česterki ne gojita kakšnih posebnih ambicij, saj bo njun cilj ohranitev sedanjega statusa. Domovci bodo gostili Cervignano, Juventina pa se bo pomerila v derbiju z goriškim Libertasom. Vsaka napoved je izredno tvegana. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Slučaj je nanesel, da bo tudi v tej konkurenci ponovitev današnjega derbija iz B lige med Borom in Orno jutri na stadionu «1. maj». Borove barve bodo branile mlade igralke in ni potrebno posebej poudarjati, da je glavni cilj nabiranje prepotrebnih izkušenj. Ob nabiranju znanja pa bo vsak uspeh še toliko bolj dobrodošel in spodbuda za prizadevno vadbo. G. F. TAIPEI — Taivvan je napovedal, da bo na zimske olimpijske igre, ki bodo februarja v Lake Placidu, po slal proti odločitvi mednarodnega o-limpijskega odbora, svojo delegacijo pod lastno zastavo, to je pod zastavo nacionalistični republike Kitajske. NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LICI KRAS - CAN0TTIERI Naša dekleta bodo imela tokrat zelo težko nalogo OBVESTILA ŠK Kras sklicuje dne 25. januarja 1980 ob 20.30. v drugem sklicanju v Sa-matorci (22 - družina Dol jak) 16. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delavnega predsedstva 2. Poročilo 3. Pozdravi in diskusija 4. Izvolitev volilne komisije 5. Razrešnica staremu odboru 6. Volitve novega odbora 7. Razno « * • SPDT obvešča, da je zbirališče tečajnikov in smučarjev SPDT jutri, 13. t.m., ob 6. uri, odhod avtobusov v Ravascletto pa ob 6.15 izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano). * * « ŠD Polet priredi smučarski izlet v Ravascletto in sicer v nedeljo, 27. t. m., z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Prose.tka ulica 18. « « « Ski klub Union priredi smučarski tečaj v Rava-scletfu z začetkom, 13. t.m., . az-ne stopnje za odrasle in otroke. Osem ur tečaja v štirih nedeljah, popusti na vlečnicah. Informacije na sedežu. Ul. Valdirivo 30, tel. 64459. » • • ZSŠDI sklicuje v nedeljo, 13. januarja 1980, ob 9. uri v prvem in tb 9.30 v drugem sklicanju v dvorani prosvetnega društva «Ivan Trin-ko» v Čedadu, v Ul. 9 agosto 8, 9. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora 2. izvolitev predsedstva občnega zbora 3. poročila 4. pozdravi in diskusijA o poročilih 5. razno * • * ŠD Zarja obvešča, da bo redni letni občni zbor danes, 11. januarja 1980, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici z naslednjim dnevnim red"m: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. razrešnica staremu odboru 5. volitve 6. razno Vabljeni! V drugem zaporednem domačem nastopu namiznoteniške A lige, se bo drevi ob 18. uri ženska ekipa Krasa pomerila v Nabrežini z drugouvrščenim Canottierijem iz Lecca, ki je bil doslej le enkrat poražen. Če bi Kras stopil za zeleno mizo s svojo najboljšo postavo, bi lahko brez težav napovedali prestižno zmago domačink, ker pa bo tudi drevi nastopil s pomlajeno postavo in brez državne prvakinje Sonje Miličeve, so napovedi na strani gostujoče e-kipe. Canottieri namreč predstavlja najprijetnejše presenečenje prvenstva in če je bil pred pričetkom prvenstva jned najresnejšimi kandidati za nazadovanje, pa se danes postavlja kot edipj. tekmec, ki.JaJj,-ko še ogrozi prvo mesto premočnemu Fiatu iz Barija. Kras bo iz tehnično- - taktičnih razlogov nastopil z nekoliko spremenjeno postavo kot pred tednom dni. V igri dvojic bosta ponovno zaigrali 15-letni Sonja Doljak in Damjana Sedmak, ki si po prepričljivi zmagi v prejšnjem kolu povsem zaslužita vse zaupanje, med posameznicami pa bosta igrali Neva Rebula, ki se edina lahko upira anti-top udarcem Montijeve in Stucchijeve in pa Damjana Sedmak, ki je na nedavnem državnem turnirju v Neaplju s svojim načinom igre zadala najboljši gostji Montijevi gladek poraz s 3:0, kar bo skušala seveda ponoviti tudi drevi. Pot do zmage bo izredno težka, vendar pa tudi pri namiznem tenisu je žogica okrogla ... B. S. NOGOMET NA SESTANKU FKKL&GijNiKOV ITALIJANSKIH KLUBOV Še vedno odprto vprašanje tujih nogometašev MILAN — Na včerajšnjem sestanku predstavnikov prve in druge italijanske nogometne lige, ki so razpravljali o odprtju meja tujim igralcem, je prevladalo stališče, da tujcem šr naprej ne dovolijo nastopanja v italijanskem prvenstvu. Zato so se domenili, da se čez 15 - 20 dni ponovno sestanejo, in sicer ločeni predsedniki klubov 1. in 2. lige. Na tem sestanku naj bi zavzeli dokončno stališče o tem vprašanju, ki je doslej sprožilo že ostre in žolčne polemike. Zaradi teh sestankov verjetno ne bodo niti na prihodnjem sestanku zveznega sveta (26. t.m.), kateremu pripada zadnja beseda o nastopu tujih nogomet'šev, raz- pfnvliolj o tom vnrp^nin ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Zadnji preizkus Juventina — Dom 2:1 (8:15, 15:13, 18:16) DOM (Gorica): Devetak, Prinčič, Cotič, D. Jarc, Pahor, M. Jarc in Komel. JUVENTINA (štandrež): Mučič,. Corva, Plesničar, Faganel, Golob, Nanut, Marušič in L. Nanut. V četrtek zvečer sta se v zadnji predprvenstveni trening tekmi spoprijeli goriški šesterki, ki bosta letos nastopali v odbojkarskem prvenstvu 2. moške divizije: Dom in Juventina. Tokrat je zmaga pripadla štandre-ški šesterki, čeprav moramo priznati, da ekipi nista pokazali česa sta zmožni. Igra obeh moštev je bila vse preveč improvizirana in nepovezana, zlasti v Domovih vrstah. Prvenstvo 2. MD je pred vrati in če jemljemo četrtkovo srečanje med Domom in Juventino kot test stanja naših šesterk, prav gotovo lahko trdimo, da slednje ni najbolj rožnato. Toda prepričani smo, da bosta obe ekipi v prvenstvu zaigrali mnogo bolje, saj je bilo četrtkovo srečanje le trening tekma, brez stimulacije. E-dino pozitivno dejstvo srečanja je bil dober nastop mlajših sil v obeh moštvih. Odslej bosta morali obe ekipi za četi igrati bolje, saj so na sporedu prvenstvene tekme 2. MD, pri katerih pridejo v poštev točke in skup na lestvica. Obstanek v ligi pa je pogoj za letošnji uspeh Doma in Juventine. v -ik- AVTOMOBILIZEM BUENOS AIRES - Na dirki za VN Argentine bo stopil' v veljavo nov varnostni način startanja, ki ga je že pred dobrim letom, takoj po nesrečnem startu dirke v Monzi, ko je izgubil življenje Ronnie Pe-tsrson, Vittorio Brambilla pa je bil hudo poškodovan, predlagal dirkač Emerson Fittipaldi. Bolidi bodo po novem sistemu razmeščeni posamič po vrstah: pilot v «pole pesition* bo startal iz notranjega dela proge v prvi vrsti, drugi dirkač iz zunanjega dela druge vrste in tako naprej. Poleg tega bodo za dirko uporabili tudi elektronske naprave, ki bodo takoj zabeležile vsak prekršek s strani pilotov v trenutku starta. Iz Buenos Airesa prihaja tudi vest, da so se dirkači formule 1 končno odločili, da bodo nastopili sicer z ugovorom, na dirki za VN Brazilije v Interlagosu, ki bo 27. januarja. 1. prvi drugi 2. prvi drugi 3. prvi drugi 4. prvi drugi 5. prvi drugi 6. prvi drugi 2 X 1 X 1 2 1 2 1 2 2 1 DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 12. januarja 1980 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Nabrežini Kras - Canottieri KOŠARKA D LIGA 19.30 v Dolini Jadran - Robur Palmanova PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.15 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Bor * * * 18.00 v Gorici, telovadnica CONI Dom - Časa del Carrozziere MLADINCI ' 16.00 v Trstu, Športna palača Hurlingham - Jadran DEČKI 15.15 v Dolini Bor - Don Bosco PROPAGANDA 15.00 na Kontovelu Kontovel - Libertas NARAŠČAJNIKI 15.00 v Gorici, telovadnica CONI Dom - Pagnossin ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.00 v Trstu, Monto Cengio Bor Intereuropa - OMA Zanardo MOŠKA B LIGA 18.00 v Monselice Monselice - Bor JIK Banka MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - Solaris Trst ŽENSKA C LIGA 21.15 v Gorici AGI Gorica - Sokol 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Marianu del Friuli Intrepida - Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici Oiympia - Ricreatorio Roanast 2. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici, Ločnik Dom - Cervignano # * * 20.00 v Štandrežu Juventina - Libertas Gorica JUTRI NEDELJA, 13. januarja 1980 NOCOME1 2. AMATERSKA LIGA 14.30 pri Dom ju Domio - Breg # # # 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Primorec « « « 14.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Primorje * * * 14 30 v Križu Vesna - Čampi Elisi « m « 14.30 v Trebčah Primorec - Giarizzole 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Juventina « K * 14.30 v Foljrnu FcgUano - Mladost KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel - CUS MLADINCI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Inter 1904 KADETI V Trstu Alabarda - Kontovel 19.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 B - Bor DEČKI 11.00 v Trstu, Greta Saba - Sokol > # # * 11.00 na Opčinah Polet - Alabarda PROPAGANDA 9.00 v Trstu, stadion «l.maj» Bor - Don Bosco B ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte Cengio CUS Trst - Breg * « * 15.00 v Trstu, Športna, palača Julia Trst - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu stadion «1. maj» Bor - OMA TENIS Na teniškem tekmovanju za pokal švedskega kralja je v Dublinu Irska premagala Italijo z 2:1. Edino zmago za Italijane je dosegel Gianluca Rinaldini, ki je premagal Burkerja s 7:6, 6:4. iiiiiiMiiiiitmiitifiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiimtiiMiiiiiiimtmtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiHi Ta teden igra za vas Giacinto Facchetti Giacinto Facchetti gotovo sodi med najboljše italijanske nogometaše iz vseh časov. Rodil se je 18. julija 1942 v Trevigliu. Krstni nastop v prvi italijanski nogometni ligi je opravil leta 1961 z Interjem. Milanskemu klubu je ostal zvest vse do poškodbe, ko je po skoraj 15-letni sijajni karieri moral prekiniti športno aktivnost. Facchetti je z Interjem osvojil praktično vse, kar se je osvojiti dalo: i>il je štirikrat državni prvak, dvakrat je slavil zmago v evropskem pokalu prvakov, dvakrat je bil uspešen tudi v medcelinskem pokalu. Za državno reprezentanco je igral 94-krat, nastopil je tudi na treh svetovnih prvenstvih. S Sartijem, Burgnichem, Guar nierijem in Picchijem je Facchetti verjetno sestavljal najboljšo o-brambo vseh časov. »Velikan iz Treviglia» pa je bil še posebno učinkovit kot strelec. Trener Her-rera mu je dodelil posebno nalo- go »napadalnega branilca*, in v tej vlogi se je Facchetti tudi proslavil. Facchetti ni bil samo priljubljen kot izreden nogometaš, temveč tudi zaradi svoje športnosti, prijaznosti, skromnosti. In prav zaradi teh odlik je verjetno pogorel tedaj, ko je prenehal z aktivnin igranjem in ko je hotel poskusit srečo v vodilnih krogih, sicer »neusmiljenega nogometnega ambienta*. Facchetti je za naše čitalce zelo prijazno sestavil naslednji stolpec. Pripravil: B. Lakovič Bologna - Juvcntus X Catanzaro - Perugia X Lazio - AvelUno 1 Milan - Roma 1 Napoli - Ascoli 1 Pescara - Inter X Torino - Cagiiarl 1 Udinese - Fiorentina 1 Bari - Vicenza 1 Genoa - Palermo 1 Sambenedettese - Spal 1 Livorno - Foggia l Prato - Spezla l X X X X X ’ **'':i W0:M mmmm ti i± ’ : >* m v-OP* k'» t££3 Knjigo lahko dobite tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 Hermann Hesse doživlja ponovno pravo renesanso svoje popularnosti v svetu. Njegov sloves ni nič manjši v Ameriki in na Japonskem kot na evropskem Zahodu ali na Vzhodu. Po več kot petdesetih letih od nastanka njegovega najbolj zrelega umetniškega dela romana Stepni volk doživlja vse njegovo pripovedništvo zmagoslaven pohod med bralce: klasika govori sodobnosti. Izbrana dela Hermanna Hesseja obsegajo sedem knjig: 1. GERTRUD, roman iz Hessejeve mladostne pisateljske dobe, ko je blizu novi romantiki. 2. POD KOLESOM, KLEIN IN VVAGNER. Prvo je pisateljevo mladostno, močno avtobiografsko delo, v ospredju drugega dela pa je Hessejev problem razvoja osebnosti na «poti v sebe». 3. SIDDHARTA, PRAVLJICE, Siddharta, indijska pesnitev je eno najodličnejših Hessejevih del, visoka pesnitev o smislu in vrednotah življenja. Prav tako spadajo v vrh Hessejevega ustvarjanja pravljice. Po ustvarjalni moči, miselni sporočilnosti in poetičnosti se približujejo Siddharti. 4. STEPNI VOLK je eno temeljnih romanesknih del ne le nemške temveč evropske književnosti med obema vojnama. 5., 6. IGRA STEKLENIH BISEROV je utopični roman, velika sinteza pisateljevega življenja in vrhunec njegovega ustvarjanja. Ta kritika sodobne civilizacije dobiva danes širše in nove razsežnosti. 7. UMETNOST BREZDELJA je izbor avtorjevih najboljših esejev in spisov o življenju in umetnosti. Izrana dela Hermanna Hesseja v slovenščini spremljata dva eseja: o njegovi pripovedni umetnosti in njegovi podobi piše Katarina Bogataj, o njegovih političnih in problemskih spisih pa Franc Srimpf. Dela Hermanna Hesseja so prevedena domala v vse svetovne jezike. Bralci po vsem svetu jih lahko bero v več kot štiridesetih jezikih, če prištejemo še različne indijske jezike in narečja. Naklada njegovih del presega po približnih ocenah 40 milijonov izvodov. V ZDA je Hesse že nekaj let najbolj bran nemški pisatelj 20. stoletja. V japonščini so njegova dela razširjena v več kot 12 milijonih izvodih. V Sovjetski zvezi, v skandinavskih in latinskoameriških deželah, na Nizozemskem in v Koreji zanimanje za Hesseja še vedno narašča. Po vsem svetu je naletel na največji odmev pri mladini. Cankarjeva založba Kopitarjeva 2 Ljubljana ZALOZBA M 1 NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Nepreklicno naročam: IZBRANA DELA HERMANNA HESSEJA — Cena: 1.200 din (8 obrokov) Priimek in ime: Rojen(a): ..... Naslov: ....... Zaposlen: Reg. št. os. izk.: «, Datum: Podpis: ŠTIRI LETA PO KATASTROFI V FURLANIJI TAKOJ ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI PRI OBNOVI POTRESNEGA PODROČJA Delegacija komisije za javna dela pri poslanski zbornici sklenila obisk v naši deželi - Živahno srečanje v Vidmu VIDEM — S srečanjem z župani od potresa prizadetih občin, predstavniki furlanskih gorskih skupnosti, krajevnimi parlamentarci in z deželnimi oblastmi, je včeraj sklenila obisk v naši deželi- delegacija komisije za javna dela pri poslanski zbornici, ki je prišla z namenom, da preveri stanje obnove na potresnem področju. Treba je poudariti, da je obračun obiska parlamentarcev vsekakor spodbuden. saj so se med tridnevnim obiskom soočali s stvarnostjo krajev desnega brega Tilmenta v porde-nonski pokrajini in severovzhodne Furlanije, kjer po uradnih podatkih živi še v montažnih hišicah nad 40 tisoč ljudi. Obisk je bil samo posvetovalnega značaja, dokazal pa je. da parlament in vlada nočeta pri obnovi Furlanije ponoviti iste napake kot v dolini Belice, kjer dvanajst let po katastrofalnem potresu ne samo ljudje živijo še v barakah ampak so ostali neuresničeni skoraj vsi zakoni za obnovo področja, prepotrebna finančna pomoč pa je ostala skoraj povsem neizkoriščena. Zgodilo pa se je. da je dolina Belice dobi: a zelo moderne ceste ali podobne infrastrukture. ni pa dobila drugih prepotrebnih objektov kot so hiše, tovarne ali pa šole. Za obnovo potresnega področja v Furlaniji pa sta vlada in parlament ubrala drugo pot ter izglasovala serijo zakonov .ki v bistvu nalagajo deželnim organom konkretne pristojnosti za uresničevanje obnove. Najpomembnejši dejavnik v tem smislu je zakon, ki nosi številko 546 in ki nakazuje 3.050 milijard za obnovo potresnih področij, za katero v glavnem skrbi dežela. Z razliko od Sicilije, kjer bi obnovo morala neposredno voditi centralna o-b'ast v Rimu. kar je privedlo do znanih posledic, do nedopustnih birokratskih zapletov in tudi do sramotnih špekulacij, pa se je. kar zadeva Furlanijo, država zavedala, da bi brez stvarnega sodelovanja krajevnih organov morali prebivalci čakati na obnovo precej let. Dežela Furlanija - Julijska krajina pa se je tako znašla pred novimi odgovornostmi saj je morala po začetni fazi, sama organizirati obnovo ter jo nato tudi nadzorovati v sodelovanju s parlamentom in z vlado. Tudi občinske u-prave so dobile nekatere pristojnosti predvsem kar zadeva manjša gradbena dela in druga urbanistična vprašanja, tako da je bila do neke mere valorizirana aktivna vloga občin in drugih krajevnih organizmov, kot so n" primer gorske skupnosti. Vse pa ni potekalo kot bi moralo in zato so v na »večji meri prav še odprta vprašanja obnove potresnega področja povzročila hudo politično krizo v deželnem svetu. ki je po dolgih pogaja-n ih med strankami, ki so sestavljale večino privedla do odstopa enobarvnega demokristjanskega odbora. ki mu je predsedoval Antonio Comelli. O deželni krizi sicer na včeraiš-n 'em sestanku v Vidmu ni bilo govora, jasno pa je. da je to osnovno vprašanje za učinkovito obnovo potresnega področja Brez trdne in demokratične večine na deželi bo težko govoriti o obnovi in o splošnem gospodarskem in družbenem razvoju prizadete Furlanije. Župani in krajevni parlamentarci so na srečanju z delegacijo komisije za javna dela pri poslanski zbornici opozorili še na vsa nerešena vprašanja in na pomanjkljivosti obnove, gostje pa Su jim zagotovili, da bedo vse probleme iznesli na komisijo, ki bi morala v kratkem predstaviti vladi poročilo ob koncu pa je načelnik delegacije gostov poslanec Botta (KD) podal kratek obračun tridnevnega obiska v naši deželi. Iz Rima pa je sedaj pričakovati konkretna dejanja z u-panjem, da je letošnja zima res zadnja, ki jo prebivalstvo potresnega področja še preživlja v montažnih hišicah in v barakah. SANDOR TENCE o dejanskem stanju obnovitvenih del. Govor je bil o urbanističnih problemih, o gospodarskem razvoju, o cestnih in železniških povezavah, ki jih je potres leta 1976 močno poškodoval, tako, da si je parlamentarna delegacija lahko ustvarila objektivno mnenje o poteku obnove., Mnogi župani so poudarili, da ni dovolj razpravljati samo o stanju obnove, ampak je treba jasno začrtati nove perspektive za socialni in ekonomski razvoj Furlanije in Karnije, kjer je potres samo zaostril krizo na nerazvitih področjih ter močno pospešil izseljevanje. Govor je bil nato tudi o problemih obnove zgodovinskih središč Humina in Pušje vasi ter o o-vrednotenju kmetijstva in obrtništva, ki imata v severni Furlaniji dobre možnosti za učinkovit razvoj. Kot smo že omenili, so se včerajšnjega sestanka na sedežu videmske pokrajine udeležili številni krajevni upravitelji ter tudi zastopniki sindikatov in delodajalcev, ki so se aktivno angažirali pri obnovi. V i-menu dežele je goste pozdravil predsednik deželnega odbora Comelli, po posegih številnih županov, pa je v imenu krajevnih parlamentarcev spregovoril še poslanec Baracet i (KPI). iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiimiuiiMiiiiuiuimiiiuiHiiMiiiiiiniiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiii NEPRIČAKOVAN RAZPLET DOGODKOV ZARADI SUŠE lakota ie grozi milijonom v Sahelu DAKAR — Suša je skoraj v celoti uničila pridelek sahelskega območja, da grozi prebivalstvu Senegala, Gambije, Čada, Mavretanije, Malija in Kapverdskih otokov lakota. To je izjavil na tiskovni konferenci minister za razvoj Senegala Džibri Sene. Najtežji položaj je na Kapverdskih otokih 600 kilometrov zahodno od Dakarja, kjer je zaradi suše žetev skoraj v celoti izostala. Pridelali so le osmi del običajnih količin riža in kave. Po izjavah Seneja potrebuje le Senegal vsaj milijon ton žitaric, Mali 30 tisoč ton, Gambija in Kapverdski otoki pa po 50 tisoč ton. Korziški avtonomisti izpustili vse talce Protestna splošna stavka popolnoma omrtvila otok - V Parizu obtožili 11 avtonomistov AJACCIO - V hotelu «Fesch». kjer .je kakih trideset korziških avtonomistov že dva dni zadrževalo deset talcev, so se dogodki proti vsakemu pričakovanju ugodno razpletli. Nekaj ur po polnoči med četrtkom in petkom so se avtono misti namreč vdali brez posebnih pogojev. Okoliščine, pod katerimi so klonili, pa niso posebno jasne. Nekatere vesti poročajo o nekakšnih pogajanjih, ki jih je z avtonomisti vzpostavil preko njihovega splošno priznanega voditelja Mar cela Lorenzolija poveljnik krajevne policije kapetan Prouteau. Gverilci naj bi postavili le zahtevo, da se sami predajo policiji, ki ne sme na noben način poseči z o-rožiem ter da se lahko umaknejo iz hotela v sprevodu. Druge agen cije pa poročajo, da so policisti av tciiomistč presenetili. Nekateri a-genti nai bi se preko strešnih oken vtihotapil: v poslopje in nato blo segret'ste. Kakorkoli že. so se avtonomisti v spremstvu talcev mirno podali na bližnjo kvesturo, zraven pa prešerno peli korziško himno in vihteli svoje zastave. Med njimi je bil tudi eden od dveh ori padnikov antinacionalne organizacije «France». ki so ju ugrabili se paratisti v nedeljo. Če so ti dogodki odpravili glav no žarišče napetosti na Korziki, ni še rečeno, da je položaj popolnoma miren. Po vsem otoku je bila namreč oklicana splošna stavka ki ie popolnoma omrtvila otok. Skoraj devetdeset odstotkov prebivalstva je hotelo tako izkazati svojo solidarnost avtonomnemu gibanju, ribiči so tudi preprečili promet v pristanišču Ajaccio. Medtem pa po- licija išče simpatizerja separatistov, ki je pred dnevi streljal :n pri tem ubil enega agenta, tri pa ranil. Sama r>a je prijavila nekega kapetana, ki je kriv za umor dveh civilistov. V Parizu pa je oreisko vaini sodnik formalno obtožil. 11 av tonomistov, ki so jih priprli po neredih v Bastelici za ustanovitev oborožene tolpe (nf) Južnoafriška policija aretirala črnske sindikalne voditelje ? JOHANNESBURG - Južnoafriški dnevnik opozicije «Rand daily mail* 'e včeraj objavil vest, da je policija aretirala več temnopoltih sindikalnih voditeljev, med katerimi je verjetno tudi Thozamile Botha, predsednik «črnske civilne organizacije*, ki je imel pomembno vlogo med nedavnimi stavkami v tovarnah Ford. ZADNJE PRIKAZNI AMERIŠKE ZGODOVINE Umrl je George Meany sindikalist hladne vojne V svojem skoraj 25-letnem predsedništvu sindikalne organizacije AFL-CI0 je vedno nasprotoval vsem naprednim idejam VVASHINGTON - V 85. letu sta rostj je v Washingtonu umrl bivši predsednik mogočne sindikalne or ganizacije AFL CIO George Mea nv, ena zadnjih prikazni polprete- ( kle ameriške zgodovine, ki je bil tako pri srcu reakcionarjem in za hodnim jastrebom. Kot sin irskih priseljencev se je George Meany rodil leta 1894 v New Yorku. Njegov sindikalni vzpon je pričel leta 1922, ko je postal predstavnik krajevnega sindikata vodnih inštalaterjev. Od leta 1934 do leta 1939 je bil predsednik sin dikalne federacije zvezne države New York. leto kasneje pa je kot blagajnik sprejel funkcijo v AFI. (American Federation of Labour) in postal njen predsednik leta 195? Tri leta kasneje mu :e uspelo zdru iiti svojo sindikalno organizacijo Ar L s CIO (Congres of Industriai Or;(anisations) in s tem ustvariti n*'močnejšo ameriško sindikalno o«,trakt. ki je združevala 110 sin dikalnih organizacij in 14 milijonov delavcev. Predsednik je ostal do lanskega leta. V tujini je Meany kaj kmalu zaslovel kot pristaš najbolj rmačnja ških ameriških sil in vnet zagovornik hladne vojne. V svojem žolč nem protikomunizmu je obsojal vse, kar je količkaj dišalo po popušča n ju napetosti, po zbliževanju med državami z različnimi družbenimi sistemi. Vneto se je udeležil «lova na čarovnice* v najbolj tragičnem obdobju hladne vojne, ko je vsaka ameriška napredna osebnost posta la sovjetski vohun S takim prepričanjem je samo po sebi umevno, da se nj zavzemal za pravice temnopoltega prebivalstva. Iz svojega urada prav pred Belo nišo je vedno rohnel nad popušča meni napetosti. ki »koristi samo rdečim*. Generalni sekretar sindikalne fe deracije CISL Carniti je ob oriliki Meanyjeve smrti poslal sindikalni centrali AFL - CIO gožalno brzo javko, (voc) Srečanje z novinarji iz neuvrščenih držav BEOGRAD — elana predsedstva zvezne konierence SZDLJ in predsednika sekcije za mednarodne odnose ter sekcije za obveščanje in javno mnenje Aleksandar Bakočevič in Jan Sirka sta se sešla s skupino 27 novinarjev iz 11 neuvrščenih držav in osvobodilnega gibanja Zimbabve, ki se šolajo v Jugoslaviji. Seznanila sta jih s položajem in vlogo socialistične zveze v političnem sistemu države ter z mednarodno dejavnostjo SZDLJ s posebnim poudarkom na neuvrščenost. Novinarji neuvrščenih držav so se zelo zanimali za delo in dejavnost Isocialistične zveze in za njene odnose z drugimi političnimi subjekti jugoslovanskeg; samoupravnega sistema kot tudi za stališče ugo-slavije do aktualnih mednarodnih problemov sodobnega sveta, (dd) Šesterčki v Firencah FIRENCE — Rosanna Cavigli je včeraj v florentinski bolnišnici s carskim rezom rodila kar šest o-trok. Malčki, od katerih so štirje fantki in dve deklici, tehtajo od kilograma dvesto do kilograma sedemsto, so v zadovoljivem zdravstvenem stanju, njihova mati pa tudi. Z razliko od drugih podobnih primerov, se je izjemni porod lahko ugodno iztekel za vse, ker je Rosanna Caviglia nosila otroke normalnih devet mesecev. V večini primerov namreč pride do poroda prezgodaj, ko nedonošenčki tehtajo le pol kilograma in nimajo še dovolj razvitih vseh življenjsko pomembnih organov. Glede vseh podrobnosti vlada izredna tajnost, ker se sorodniki matere nočejo srečati z novinarji zaradi ekskluzivne pogodbe z nekim tednikom, ki bo poročal v prihodnjih dneh o dogodku. Izvedelo se je le, da je 28-letna Rosanna Cavigli šolnica, njen mož, 32-letni Franco Giannini, pa uradnik neke tvrdke v Arezzu. Glede precejšnjega števila novorojenčkov pa naj bi izjavil, «da je bolje, če jih je šest kot nobeden*. Verjetno je mislil na težave, ki jih je imela njegova družica pri zanositvi. Proti sterilnosti je že več časa namreč uživala posebna zdravila. Po mnenju nekaterih zdravnikov naj bi bil to tudi glavni vzrok za izreden porod. Koprski borci na obisku na Krasu Krajevna skupnost Zveze borcev občine Koper je pred kratkim organizirala izlet svojih članov po kraških vaseh. Najprej so obiskali Kobjoglavo, kjer so položili venec pred spomenik padlim borcem, nato pa jih je sprejela delegacija krajevne skupnosti zveze borcev. Zatem so si ogledali rojstno hišo in spomenik narodnega heroja Stjenke v Tomačevici. Vaščani so jih toplo sprejeli in skupaj so obudili spomin na dogodka iz narodnoosvobodilnega boja. Zatem si je skupina koprskih borcev ogledala še spomenike in spominska obeležja med Komnom in Rihemberkom ter se udeležila zakuske v Tupelčah, ki so jim jo priredili domači borci. Ob tej priložnosti so povabili kraške borce, naj jih kmalu obiščejo na obali. L. O. LONDON - V Veliki Britaniji je redno več oseb, ki bi rade naredile samomor. Lahko bi celo rekli, da je ta »kategorija* v pospešenem razmahu. Primer, ki dokazuje gornje trditve, je «družba prostovoljcev za evtanazijo*, ki združuje o-sebe, ki se nagibajo k samomoru. V zadnjih mesecih se je število njenih članov od 2000 povišalo na skoraj 4 tisoč. Eden izmed vzrokov tega »uspeha* je, po mnenju njenegr tajnika, vest, da b. družba izdala za svoje člane posebno brošuro. V njej bodo podrobne opisane vse metode in načini samomora, istočasno pa bo tudi nekak «vodič» o ugodnih in neugodnih posledicah samomora. Daleč od družbene stvarnosti (Nadaljevanje s 1. strani) V Kazahstanu odkrili ogromno ležišče soli MOSKVA - V Kazahstanu so so vjetski geologi odkrili bogato ležišče najrazličnejših soli in mineralov, ki ' i jo lahko primerjali gmoti Evere-sta. Ležišče je globoko devet kilometrov in vsebuje milijarde ton soli, solitra, maenezjja. joda in bora tov. Ležišče je samii 350 metrov pod površino, kar bo omogočalo ceneno izkoriščanje v dnevnem kopu. ritev, ki jih predvideva zakon. Tudi v tem primeru izhaja sodstvo čisto; za pomanjkljivosti so krivi predvsem drugi. Isto velja za prestopništvo mladoletnikov. Tudi tu si sodniki prizadevajo, da preprečijo zaporno kazen za mladoletnike, ki je pogosto škodljiva. Vendar pa sloni tudi tu velika odgovornost na drugih ustanovah, na družbenih strukturah, krajevnih u-prav in rezultati njihovega dela niso spodbudni, tudi zaradi «nepri-pravljenosti* socialnih delavcev. Skratka, pomanjkljive so predvsem druge strukture. Cariglia si je ves čas prizadeval, da bi upravičil pomanjkljivosti sodnih organov. Priznati je sicer treba, da so družbene strukture res zelo pomanjkljive; v sedanjem kritičnem trenutku pa je potrebno sodelovanje na vseh ravneh., torej tudi aktivno sodelovanje sodstva pri snovanju boljših družbenih pogojev, da se premosti sedanji trenutek. Iz govora državega pravobranilca pa ni bilo mogoče razbrati ne volje ne želje po sodelovanju, ampak le vztrajanje pri strogi delitvi odgovornosti in pristojnosti, tudi ko gre Zt tako pereča vprašanja kot sta prestopništvo mladoletnikov in uživanje mamil. Pa tudi sicer je bilo v govoru, ki bi moral predstavljati soočenje sodstva z družbeno stvarnostjo, kaj malo obravnavanja velikih problemov naše sedanje družbe. In še tisti problemi, ki so bili omenjeni, niso vsebovali najmanjše družbene in gospodarske analize: tako je mo goče razbrati zaskrbljujoč zastoj prometa v tržaškem pristanišču predvsem iz majhnega števila postopkov na osnovi pomorskega prava. In tako je naraščanje števila postopkov delavskega prava posledica številnih dejavnikov (delodajalcev in uslužbencev) ter dokaj nejasne in neenako usmerjene zakonodaje. Cariglia očitno naraščanje števila teh postopkov ne povezuje z gospodarsko krizo, z zapiranjem tovarn, z odpusti, s samovoljnim ravnanjem delodajalcev. Medlosti tega govora ne rešujejo citati izjav predsednika Pertinija, njegovih pozivoz proti terorizmu in njegove zavzetosti za ideale svobode in demokracije, pa tudi potidarjenje ekoloških problemov ne. Cariglia ob koncu poziva «vse ljudi dobre volje*, naj ponovno oživijo duhovne in dr-žavljanske vrednote, ki predstavljajo bistveni del sdolge in slavne» italijanske zgodovine in se za to o-brača tudi na božjo previdnost, »brez katere človekove dajavnosti niso mogoče». V svojem posegu pa ni bil dosleden s temi pozivi, saj kot visok predstavnik tržaškega sodstva ni pokazal kdove kakšne »dobre volje*, da bi se spoprijel s perečemi vprašanji v sodelovanju z drugimi dejav niki sedanje družbe zato, da se vprašanja rešijo in ne zato, da se ugotovi, kdo nosi krivdo za sedanje stanje. Prh/tortijlp mi DIJAŠKI) MA1H0 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 19 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. januarja 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II. nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz aeiele Furlanije • Juhiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel innska^^Trsr 2ai02nikov fieg