Tečaj III.        V četertek. 23. vel. travna (maja) 1850.        List 31.
....                                            .                                                                                             r
Krivoprisežnik iu razbojniki.
Povest.
H|voje dni je živel v nekem tergu pošten rokodelec. Tomaž mu je bilo ime. Kot skerbni pce, ki mu je bi} blagor svojih vedno pri sercu, se je Tomaž noč in dan z delom trudil. Ker je zmiraj varčno živel, si je sčasoma nekaj denarjev prislužil, katere je zamogel za stare dni prihraniti.
Huda vojska se vname. Ker Tomaž denarje v svoji slabi koči zoper silo vojske le malo zavarovane misli, jih k bogatemu kerčmarju v shrano nese, in ga prosi, da bi mu jih po dokončani vojski pošteno zopet izročil.
Kerčmar vsliši Tomaževo prošnjo.. Obljubivši, da mu bo o mirnem času zopet pošteno vse izročil, spravi denarje, ter zagotovi svojo obljubo s prisego.
Vihar vojske potihne. Tomaž gre li kerčmarju, in hoče svoje denarje nazaj Pa brezvestni kerčmar se v tej zaclevi celo nevednega dela. Nasramno taji prejete, denarje.
Nesramnež! — pravi Tomaž — jaz sicer nimam priče; ali pomisli, da si prisegel, da si Boga, ki vse vidi, na pričo poklical. O ne — ne pozabi se — ne prelomi svoje prisege!
162
Tomaževe besede nič ne basnijo. Smehoma mu kerčmar berbet pokaže, in mu zapove se iz hiše pobrati.
Solznih oči in žalostnega serca se ubogi Tomaž domu verne.
Ne dolgo potem se kerčmar z nekimi potepini soznani, ki so k njemu v kerčmo zahajati jeli. Kmalo po obnašanju in po njih pogovorih vidi, da so razbojniki. Lakomni kerčmar se kmalo ž njimi pobrati, in tudi sklene, dasiravno je obilno premoženja imel, k tolovajski družbi pristopiti. Nadjal se je, da ga bodo roparji gotovo svojega vodja zvolili.
fetevilo potepubov se od dne do dne bolj množi. Ali društvo še nima vodja in zapoved. Toraj si dan odločijo, si vodja izvoliti in svojo reč bolje vrediti. Iz tega namena so se v samotnem logu pozno v noči sošli.
Ko so se vsi zbrali, jeden takole prične: „Na-men našega zbora je, svoje početje bolje vrediti, in vodja zvoliti. Kerčmar se je nam vodja ponudil. Zato menim je neobhodno potrebno, da po pred on nas, in mi njega bolje poznamo. Naj bo toraj danes naša perva zapoved, da po redu sleherni svoja doperne-šena dela, ki našo reč vtičejo, vsemu društvu razodene. Le tako bomo vedili, kaj imamo eden od dru-zega pričakovati."
Besede druga vsim dopadejo. Torej pričnejo drug za drugom svoje hudobije pripovedovati. Versta pride na kerčmarja. Med brezštevilnimi hudobijami kerčmar tudi ponosno pove, kako je revnemu Tomažu v shra-no izročene denarje vtajil. Tovarši — se kerčmar na dalje nsti — to je ravnanje, ki mene gotovo vrednega stori, vaš vodja biti.
Vsi vmolknejo. Ali kmalo stopi iz trope grozo-viten hrust; popade kerčmarja za goltanec in mu ser-dito nasproti zagromi: „Brezvestnež! ali ti se pre-derzneš, v naše društvo vrivati se, ti, ki še vreden nisi ud roparskega društva biti ? Mar ne veš, da mora pri nas vsaki mož beseda biti? Bi te li mogli mi med sabo terpeti, tebe, ki svoje obljube ne iz-
163
polniš, in prisego prelomiš. Sim sicer mnogo krivičnega doveršil, pa vendar nisim še nikdar nobene zapuščene vdove, nobenega revnega deteta in nobenega nezmožnega starčka razžalil, nisim nikdar nobenega siromaka z zvijačami ob svoje pripravil. Kar sim delal, sim le z močjo delal. Nekazen! danes hrepeniš z nami ropati in krasti, da bi nas jutri hinavsko izdal." Tako je ropar govoril, in drugi mu besedo po-terdijo. Planejo nad kerčmarja in ga do dobrega o-mlatijo. Nato grejo tje, in mu hišo do čistega izro-pajo. Revnemu Tomažu pa denarje zopet nazaj dajo in s takim ravnanjem pokažejo, da tudi naj veči hudobnež svetost prisege spozna, in da v nezvestobi udov vsako društvo razpade.                    ^nt. — v6 —
Cesar v Terstu.
Iz serca rad bi vam, premili moji bravci in bravke! vse slovesnosti natanko popisal, s kterimi je Teržaško mesto svetlega cesarja o njegovem pervein prihodu in v šestih dnevih njegovega osrecivnega bivanja v tem mestu slavilo, ker dobro vem, da bi vas to posebno veselilo; ali pretesni prostor mi brani. Naj vam tedaj popišem le naj iinenilnišo izmed vsih, ki jih je bogati Terst svojemu mlademu vladarju v čast osnoval.
S čim so Teržačani veselo novico začuli, da jim bode 12. dan t. m. redka čast dospela, svetlega cesarja med saboj imeti, netegoraa dokončajo drugi večer po prihodu ljubljenega vladarja mesto prelepo razsvetliti.
. Kratkočasilo je bilo že poprejšnji dan gledati, kako so urni Lahi po visokih, skoraj navpik stoječih gredeh ali stopalnicah od tal do strehe ročno kot mačke la/Jli. steklene, z oljem napolnjene leščarbice v lesenej posodi kviško vlačili in jih po stenah pripenjali. Ze po dnevu si je moral človek po dragej pripravi krasoto zvečernega leska misliti; ali resnica je misel sto in stokrat presegla.
Osma še ni odtolkla, že je vse mesto v ognju, — ne rečem brez pomislika: v ognju; — zakaj ne le po oknih
164
so brezštevilne luči in po ulicah umetno narejene svetil-nice svoje oslepivno svetle žarke razprostirale; morebiti več od dvajset hiš, cerkev in drugih poslopij so bleske-tajoče lučice od verha do tal v inuogoverstnih podobah tako pokrivale, kot da bi bil kdo po vsem zidu samih nebeških zvezdic nasadil.
Voz za vozom se je dergljal, kerdelo za kerdelom se po ulicah valilo, si žejne oči z rajsko svetlobo napojit. Kamorkoli se je človek ozerl, luč in spet luč, blesk in spet blesk; — žarko solnce, ko bi se bilo prikazalo, bi bilo gotovo otemnelo.                                                    ^ ,.j
Kmalo po devetih zvečer zažene množica krik: „Zdaj pride cesar na morje!" Vse; verši proti morju. Kako uličen pogled! Veršelo čolničev, čolnov in ladij ali bark v loki je prepreženo. kot z verigami, z belorudečimi oblonč-ki, v kterih so sveče gorele; na vsakem čolničkn visi vsaj po kakšnih 5 takih svetlih, votlih krogel; na večjih ladijah pa blešči tudi po več leščarbic in različnobarvnih po zraku plavajočih zastav ali bander. In kaj se sveti tam nekoliko od kraja? Podoba umetno napravljenega, na visok kol nataknjenega solnca ti oko razveseljuje. In kaj neki moli tamle na sredi loke čez vse čolne? Sprelep, prav po cesarsko napravljen, na sodih plavajoč vert, in sredi verta kupi z zlatoprešitim škerlatom pregernjena hišica za svetlega cesarja in njegovo imenitno druščino.
Komaj to, v lahkem čolničkn se nihaje, zavprašam, zagromi oglušivno „eviva! eviva!" — „živio! živio!" iz vsili ladij in čolničev, ki jih je bilo kot listja in trave. Presvetlega cesarja nese ponosno pozlačen čoln proti ime-novanej prekrasnej hišici, spredej se vije černo-rumena, zadej belo-rudeča zastava. Čoln se rine bolj od čolna, bliže visokega gosta dospeti. Krasni žarniki (raketeljni) začnejo kot ognjene kače v visočino švigati, in se nad glavami v brezbrojne iskrice razpokavati. Ladije zažigajo temčasi zdaj tu, zdaj tam tako imenovani gerški kervno-rudečkasti ogenj in druge umetno narejene lučice, bele, rumene, višnjeve, zelene, in Bog ve, kakšne še> ki so go-
165
rečiin cvetlicami podobne, neprenehoma v vodo kapaje žejno oko do omainljeiija napajale. Svečava in stoterno se spreminjajoči odlesk v svetlem morskem zerkalu se ne da popisati; kaj takega se mora le viditi. !> i i u.ltulf. .L ,nJ : Ko slavljeni mornar v dragoceno hišico stopi, zadoni na ušesa z visoke ladije blizo cesarjevega sedeža pre-sladki glas pevske tovaršije, in dvoja godba na dveh drugih ladijah navdaje zaporedoma roj gledavcev iu posln-šavcev ž rajskimi občutki. Umetno osnovane različnožar-ne luči pa so v enomer po zraku ferčale, da se človek ni le vtegnul ogledavati. Nepopisljiv je bil tudi pogled cerkve svetega Justa, grada, gledišča, narodne gostivnice in gerške cerkve iz loke, ki so bile iz daleč tako rekoč iz žerjavice sozidanc hiše viditi. Zvezde na nebu so se bile poskrile, kakor da bi jih bilo sram svoje premervičrie svetlosti proti svetlosti Teržaškega mesta in loke. Zares, človek si je moral skoraj domišljevati, da je v nebeškem raju.                                                               niiBiai .' r
Proti enajstim zvečer je svetli cesar loko o velikem kriku veselja spet zapustil in šel predrage svečave po Terstu gledat.
Vse zapusti zdaj morje in si vre še enkrat oči na zlatoplamečem mestu napast', preden prijazne lučice j)o-merjo. Milina tega večera mi ne bode nikdar izpred oči zginula. Izmed vsih gorečih podob po hišah pa naj lepša je bila dvojoglavna postojna ali orel (odlar) na čelu borse ali tergovnice. Ta ptica, ki je znamenje ali gerb našega cesarstva, je bila iz gaznih ali hlipnih lučic tako umetno narejena, da si/ menil živo ognjeno ptico pred saboj viditi.
J. Navratil.
Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 11. L sklanja.
(Dalje.) 4) Moška imena z glasnico na koncu  se sklanjajo,  kakor imena s soglasnico  na koncu:  1. vojvoda,   3. vojvoda,
166
3. vojvoda, 4. vojvoda, 5. (pri) vojvodu, 6. (z) vojvodom i. t. d. Lastna imena na a, o se sklanjajo po izgledu „vojvo-da", n. p. 1. Luka, 2. Luka, 3. Luku, — 1. Murko, 2. Murka, 3. Murku i. t. d., ali pa dobivajo pred končnico t, kar se pri lastnih imenih z c, i na koncu vselej zgodi; n. p. Luka, Lu-kata, Murko, Murkota, Kobe, Kobeta, Martini, Martinita. Ravno tako: oče, očeta i. t. d. — Lastna imena, ki so prav za prav prilogi, se sklanjajo kot prilogi; n. p. Koseški, Koseškega, Koseškemu, — Podgorski, Podgorskega, Podgorskemu.
5)  Po soglasnicah č, š, ž, j *) se končaji om, orna in ov v em, ema in cv premenita; n, p. z mečem, košema, nožem, bojev, kraljem, panjev.
6)  Imena, ki v edinobrojuein rodivniku v ba, da, ta izhajajo, imajo rada v višebrojnein imenovavniku je namesto i, n. p. golobje, sosedje, bratje.
-oh 7) Imena s čerko r na kacu dobivajo pred končnico ali končajem sklanje j, čeravno so tudi brez j v rabi ; n. p. mesar, mesarja, mramor, mramorja. Sledeča pa ne dobe tega j nikdar: bor, car, dar, dvor, dever, javor, par, prepir, prostor, razor, sir, šotor, štor, tovor, večer, zbor, govor in vsa iz „govor" sostav-ljena imena; n. p. pogovor, predgovor i. t. d., kakor tudi imena, v kterih pred končnim r?,™ rahli e stoji: 11. p. steber, stebra. —***|                                        (Dalje sledi.}
¦¦    .
Zgodili sad.
Mlad knez se namahne zverino streljaj« na polju na starčka, ki je zemljo razkopaval, oreh vsaditi. „Kako bebast je pač ti človek!" — pravi knez svojim drugom — dela, kakor bi bil še mladeneč, ki bo še sad tega drevesa vžival." Ker so starčka tudi knezovi drugi zasmehovali, stopi knez k njemu, in ga praša: ..Koliko let ste že stari, mož?" — „Osemdeseto sim že spolnil, gospod!" „Ali mislite še tako dolgo živeti, da v toliki starosti še mlado drevje sadite, ki bode tako kasno rodilo?" — »Gospod! menije po volji, da drevja le nasadim, in ne ma-
*) Tem prištevamo, Ilircc posnemaj«, ic tudi c.
167
ram, četudi jaz njegovega sadja jedel ne bom. Spodobi se, da tudi mi tako storimo, kot so naši prededje. Tudi oni so sadili drevje, čigar sadje zdaj mi vživamo. Ali naj mi za svoje zanamce manj skerbimo, kakor so naši prednam-ci za nas? To bi bilo nehvaležno. Jaz mislim: „Cesar oče ne bode vžival, bode sin."
Kneza starčkove besede tako ganejo, da ga obilno obdaruje. „Kdo more reči,, povzame starček, da sim danes zastonj delal, ker je drevo, ki sim ga všadil, že per-vi dan tako lep in obilen sad rodilo?"
•\\ "vhs(\y                     —i-------m           • asVs* W 4*°*n&
Kukavica in kmeta. -..»Un* h»h ho .J\e\  .(.                               (Basen.)
Dva kmeta, Jure in Marko iz terga skozi gojzd na dom grede zaslišita kukavico. *) Jure reče svojemu to-varšu: Poslušaj kukavico, kako lepo mi srečo poje. To ni res, mu odgovori Marko, ona le meni kuka, ne tebi. — Kaj, tebi? povzame Jure, ti lažeš, ona meni kuka; in s tim^ ker beseda besedo da, se skarata in stepeta, zažu-gavši si, drugo jutro pri pravdosfedniku zvediti, kateremu da je kukavica kukala.'Rane ure prihodnega dneva gre Jure k pravdosredniku, in mu prinese lep dar — Svetlih to-larčkov — in se priporoči, da bi pomagal, da bi o n pravdo zastran kukanja dobil. — Komaj Jure odide, se že" približa Marko, in tudi on prosi pravdosrednika pomoči v razlaganju kukavične sodbe, in mu tudi nekaj svetlega na mizo našteje.
Za kakšne pol ure se pa oba kmeta v pravdosred-nikovi pisarnici znajdeta, in ko se spet prepirati začneta, njima on duhana (tobaka) poda rekoč: Pri miru bodita, prijatla, ker kukavica ni nobenemu vaju kukala, ampak samo meni.
Slišiš Marko! reče Jure, da ni tebi kukala, in se veselo priporoči. Marko pa mu reče, ko sta že bila na dvorišču: Ali tudi ti jo bodeš z dolgim nosom potegnil,
') Na Tominskem pravijo tej lici „ kuk al' c a", drugod   „knkov'ca",  „kuko. vača" i. I. d.                                                                                           Pis.
168
ker tudi "tebi ni kukala; me veseli,  da veš,  pri čim da si, in da imaš kakor jaz, le prazno lupino, ¦¦At\\ i im i.iSi skočita dva v lasi, se tretji veselic' -niiinbsKj ikaa 0*1 taAitA .n>nUlri>,:J* jufiin •)?(uv,![l\Lf'rfflfa jut 930 ¦iii?;j'J.. : mileiifi -Osmo pisanojjtid i
Prijatel tolašsi prijatla, ki mu je bratec vmei^-f *>bod   !»ll
Ofilido «a *b \o\ LJubemiviprijateJ^A-i-tr.i* ustmA
. Tebi in meni je nemila smeri veliko zgubo.iri, žalost naredila. Vzela je Tebi ljubega bralca, meni pa blazega prijalla, kakoršncga še nikoli nisim imel. —r Žalost in solze, ktere sva storila, je ljubi rajnki gotovo od naji zaslužil. — Bil je dober in blag mladeneč, naj-no žalovanje je gotovo pravično za toliko zgubo. Pa, — ali hočeva vedno žalovati? ali bova tudi.zdaj žalovala, ko se rajnki v naj lepšem kraju naj bolj veseli? Šel je sicer od naji, toda le za majhen in kratek čas; ne bo dolgo, da bova midva tudi tam, in potlej se bomo sku-pej'veselili brez konca in brez ločitve. — To je edina misel, ki naji v zdanjem žalostnem stanu tolažili za-, more. — Bodi vlolažen tedaj, ljubi prijatel, ne žaluj več, misel na prihodno veselo snidbo naj ti bo sladko vodilo in tolažilo. — Ce boš kaj drugega od mene potreboval, Ti bom z veselim sercem, ako bom le mogel, vselej rad postregel, saj sim vedno                       '.."   '
Tvoi .   .                              nespremenljivi prijatel
• A'Ml   ll>l)t   HIII   (II   ,9<!l»t>            »„•.,       r    i
Miha Lukan. V Železnikih 23. velk. travna 1850.
HilA     (Deveto sledi.}
.ui-jn                      laiig -j>. o jI :n :n\->'-           \at»aia ivoAia ¦
Slovensko - ilirski slovnik.
(ii.i:l>ott  jiiiiii  nI  fSoJRn      .__                 vTnuruh  no  r.niiifl-9
Cernilo, cernilo.iiju/  uiuoiisi Čjemiti, cerniti. (lernkast, cernkast, Čerhoglav, cernoglav. Cernook, cernook. Čerla, čerta^on raisloh .
Certalo, čertalo, raonik.    lyu\
Cverlali,v čertati.
Čeri, Čert, čert (bog vsega hudega ali černi bog starih Slovanov, zdaj pomeni tudi hudobo)>  HA. tu-jšhovb
Založnica Rozalija Eg-er. - Odgovorni vrednik J; Navratil.
V Ljubljani.