Poštnina plačana *
Slovenski
mn r-
Stev. 191.
V Ljubljani, sreda 23. avgusta 1939
Lelo VI
Zahodne velesile hočejo biti do skrajnosti pripravljene:
Angleška vlada zahteva od parlamenta diktatorska pooblastile
Zahteva vlade je edinstvena v angleški zgodovini - Delavska stranka je osnutek pooblastil že odobrila - Novi zakon bo po 24 urah že stopil v velfavo
London, 23 .avgusta, m. Včerajšnja važna seja angleške vlade je trajala nad tri ure. Vsi vladni krogi zatrjujejo, da je vlada na tej svoji seji znova sklenila, da Anglija vztraja in bo vztrajala še nadalje pri svojih obveznostih, ki jih je obenem s Francijo dala Poljski. Sklenjeno je bilo tudi, da se takoj skliče parlament na izredno zasedanje in da bo predsednik vlade Chamberlain podal na tem zasedanju važno izjavo o politiki angleške vlade z ozirom na sklenitev nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Angleška vlada je daije sklenila, da bo zahtevala skupno s francosko vlado od Rusije pojasnila glede nenapadalne pogodbe z Nemčijo ter določno izjavo, če Rusija sploh čeli sklepati zavezniško pogodbo s Francijo in Anglijo. Vladni krogi zatrjujejo, da bo angleška vlada na nedvoumen način pokazal svetu, da je pripravljena vztrajati pri svoji dosedanji politiki. Politični krogi so mnenja, da angleška vlada misli s tem na nove vojaške ukrepe.
Pred včerajšnjo vladno sejo je bila tudi seja angleškega obrambnega sveta. Člane vlade so tedaj, ko so zapuščali sejo, številne množice navdušeno pozdravljale, zlasti pa ministre vojnih resorjev.
London, 23. avgusta, m. Pozno ponoči je bilo izdano uradno poročilo, da bo angleška vlada predlagala parlamentu, ki se sestane jutri na izredni zasedanje, v nujno odobritev zakonski osnutek, po katerem bo vlada dobila izredna pooblastila za izdajanja novih ukrepov v interesu državne obrambe. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo zakonski osnutek zelo daljnosežen in da bo vladi nudil izjemna pooblastila, ki jih drugače dobi vlada le v primeru vojne. To bi bil prvi primer v moderni angleški zgodovini, 4a vlada t mirnem easu *a-h t e v a od parlamenta i t j em n a po-ob lastila, ki dejansko pomeni diktatorsko objadt gled« vseh vprašanj dr Savne obrambe. Predsednik vlade_ Chamberlain je snoSi o vsem obvestil voditelja opozicije Greenwooda ter mu dal tudi podrobna pojasnila o zakonskem osnutku, ki bo predložen parlamentu na jutrišnjem zasedanju. Greenwood je v imenu socialistične stranke že pristal na to, da parlament izglasuje ta zakon. Zakon bo na ju-
Pisma iz najmanjše in najmlajše slovanske države:
Heroj Milan Rastislav Štefanik
Šele leta' 1860 se je razcvetlo narodno gibanje in prineslo v nasledjih letih privatne gimnazije, slovaške znanstvene družbe z Matico na čelu, celo vrsto novih pisateljev .Potisk je sicer še zadušil bo .Ji'8, ze ,žugal uničiti nenaravno tvor-za osvnhnfJ8? 6 kronske vladavine, a boj tovni voini 86 ravznel znova v sve-Dostola voin«	takoj?	k0	se	i®	*ačela,
Slovanov Porov? osvoboienje avstroogrskih
Wiie v'katPHhna 80ba hrani temine na legije, v Katerih so se borili tudi Slovaki-
orožje, zastave, slike, zapisniki razglasi &' sopisi, dokumenti itd. Posebej je tu poudarjen slovaški narodni heroj Milan Rastislav šteftaik, Prvi vojni minister Češkoslovaške republike. Stefdnik je bil po poklicu zvezdo sloveč v Franciji, doma iz zapadne Slovaške ki je takoj stopil v francosko armado da se bori proti centralnim velesilam. Ko so se osnovale legije, je postal Štefdnik njihov vrhovni poveljnik. Kot vodja vseh češkoslovaških legij je postal tudi prvi vojni minister. Ko se je vračal v Bratislavo kot minister iz Italije, je nad Bratislavskim letališčem začel goreti njegov zrakoplov in Štefanik se je ubil. Muzej hrani ostanke njegovega letala, njegove zapisnike, osebne spominke in mnogo fotografij. Posebej oddelek tvori gradivo iz dni prevrata, ziasti kar se ga nanaša na martinsko deklaracijo o zedinjenju Slovaške s češko.
Umetniško dragocene so zbirke orožja, predmeti umetne obrti, cerkvene zbirke m zbirke iz zgodovine cehov. Tu je cela vrsta stenskih ur iz 16. in 17. stol., izrezljane pipe, posodje iz cina, strelno orožje, tur'ko m črnogo,^ iz 17. st0l„ sablje Kurucov, pištole m revolverji, cerkvene vezenine, re-likviariji, gotske plastike, poznogotsko rez-barstvo, kipci in kipi zlasti iz dobe baroka, tuja m domača keramika, fajansa in porcelan, in kot zaključek te umetne obrti sodobna umetna figuralna keramika iz Modre, ki ima posebej tovarno za slovaško keramiko. Ce mimogrede omenim izredno bogati prazgodovinski in zgodnje zgodovinski oddelek ter numizmatično zbirko, kar vse more zanimati strokovnjaka, naj preidem k najbogatejši in tudi najzanimivejši zbirki slovaškega narodnega muzeja, k narodopisnemu oddelku. Ta oddelek je srce vsega muzeja in za tujca, ki išče podobo slovaškega ljudstva, gotovo najbolj poučen in nad vse zanimiv.	Viktor Smodej.
trišnji seji končnoveljavno sprejet ter bo t 24 urah že stopil vveljavo.
London, 23. avgusta, o. Sporočilo, izdano po seji ministrskega sveta, pravi med drugim, da je vlada izdala ukrepe za omejitev izvoza nekaterega posebno potrebnega blaga. Dalje pravi komunike, da je vlada slej ko prej pripravljena ustvariti ozračje miroljubnosti, ker misli, da se vse nesoglasje lahko odstrani z mirnim razgovorom. Toda če bo kljub temu kdo skušal poseči po sili za ure* ditev spornih vprašanj, je britanska vlada priprav, ljena in odločena upreti se vsaki sili z vso svojo močjo.
London, 23. avgusta, o. Razpoloženje, ki se je opažalo med ljudstvom, ko so ministri odhajali z ministrske seje na Downingstreete, ko so se začele ovacije, se je razširilo tudi na vse politične kroge, ko je izšlo sporočilo o seji ministrskega sveta. Mnogo članov parlamenta je že zbranih v Londonu. Vsi brez razlike pozdravljajo odločnost, britanske vlade. Mislijo, da bo opozicija napadla vlado zaradi sedanjega položaja na svetu, toda prav
nič ni dvoma, da bo parlament sprejel zakonski predlog o izrednih pooblastilih vladi glede narodne obrambe. Vsi snočnji listi prinašajo v svojih posebnih izdajah vladno sporočilo, po radiu so ga pa prečkali v angleščini, francoščini, nemščini, španščini in purtugalšeini.
Anglija vztraja pri obvezah do Poljske
London, 23. avg. m. Reuter poroča: Izšlo je uradno poročilo, ki pravi, da je bil na seji ministrskega sveta sprejet sklep, da na noben način sklenitev nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ne bo vplivala na odločnost obveznosti, ki jih je dala Poljski Velika Britanija.
Prvi varnostni ukrepi
London, 23. avgusta. AA. Reuter: Zaradi izrednih varnostnih ukrepov so v bodeče žice okoli Malte spustili električni tok. Vsa obrambna eila v Malti je pripravljena za vsako morebitnoet.
Angleški veleposlanik bo sporočil Hitlerju angleško stališče
London, 23. avg. o. Najnovejše vesti iz Pariza, ki pa niso niti potrjene, niti zanikane, pravijo, da se bo danes dopoldne podal angleški veleposlanik Hcnderson v Berlinu v Berchtesgaden. Tam se bo sestal s Hitlerjem in mu izročil pismeno sporočilo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina. Med
temi sporočili se nahaja tudiodgovorlondon-ske vlade, v katerem sporočajo stahščekiga bo zavzela angleška vlada do Vzhodne Evrope. Povsem verjetno pa je, da bo zahteval Hcnderson od Hitlerja tudi razjasnitev o novi nenapadalni pogodbi in o sedanjem stališču Nemčije napram Poljski v zvezi z Gdanskom.
Združene države kličejo svoje državljane iz Evrope
Washington, 23. avg. 0. Včeraj so imeli predstavniki ministrstva vojske, financ in pravde pod predsedstvom podtajnika v zunanjem ministrstvu Wellsa daljše posvetovanje, na katerem so razpravljali o stališču Združenih držav za primer vojne v Evropi. Na tem sestanku so sklenili, da odpokličejo 25.000 amerikanskih turistov, ki se trenutno
nahajajo na ozemljih, katerim preti vojna nevarnost.'Nadalje bodo opozorili 85.000 ameriških državljanov, kji stalno prebivajo na ogroženih ozemljih, da se vrnejo v domovino. Ameriški državljani, ki so prebivali na Poljskem, so že pred dnevi dobili poziv, naj za-puste Poljsko. Za danes pričakujejo zunanjega min. Hulla, ki bo podpisal potrebne ukrepe.
  ,   — , "
V Parizu ugibajo, kaj vsebuje nenapadalna pogodba glede sosed Nemčije in Rusije
•xi rz’ avSusta- AA. Havas: Nocojšnje pansko časopisje z vso mirnostjo komentira napoved skorajsnje sklenitve nenapadalne pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. V splošnem časopisje soglasno ugotavlja, da je še prezgodaj misliti na posledice tega dogodka. Vsiljuje se kot prvo tolmačenje — piše »Pariš Soir« — da se Sovjetska Rusija želi umakniti iz Evrope. Morda to dela v upanju, da bo postala razsodnik. Verjetno pa dela to zato, da bi imela svobodne roke na Daljnem vzhodu.
Glede nemške taktike piše včerajšnji »Temps« v svojem uvodniku^ Nemčija v položaju, v kakršnem je danes, želi najbrž delovati čim hitreje. Želela si je preračunanega diplomatskega uspeha, katerega psihološki učinek bi mogla izkoristiti nemška diplomacija, da bi se na ta način povečal pritisk na Poljsko. Ni dokazano, če je ta račun opravičen. Vprašanje Gdanska se bo vedno postavljalo pod istimi okolnostmi in jamstva, ki jih je dobila Poljska, bodo ohranila svojo
vrednost. »Temps< prav tako pripominja, da Poljska pri organiziranju odpora ni nikdar računala na vojaško pomoč Sovjetov. Časopisje tudi poudarja, da v nemško-sovjetski pogodbi ni ničesar posebno novega, ter omenja, rapalsko pogodbo, ki še vedno velja. Na drugi strani se časopisi zanimajo za japonsko reakcijo. »journ des Debats« med drugim pravi, da se m rečeno, da dogodki ne predstavljajo za Nemčijo ita neugodnosti.
Moskva, 23. avgusta. AA. Ker s sovjetske službene oziroma poluradne strani še ni nobenih podatkov, ugibajo v moskovskih diplomatskih krogih in v drugih tujih krogih, kaj bosta Sovjetska Rusija in Nemčija nudili druga drugi pri sklepanju nenapadalne pogodbe in kakšna bodo obojestranska jamstva za spoštovanje tega Pal“?-se zanimajo tudi za vprašanje, če bosta Nemčija in Sovjetska Rusija sklenili kaj novega tudi glede držav, ki so neposredne sosede Nemčije in Rusije.
,fPreobrat v Evropi in v mednarodnih odnosih"
pravi nemška uradna razlaga o nenapadalni pogodbi med Rusijo in Nemčijo
Berlin, 23. avgusta. A A. »DNB«: »Nemška diplomatska in politična korespondenca« obsežno razpravlja o novem razvoju, ki je nastal v razmerju med Nemčijo in sovjetsko Rusijo in ugotavlja, da je to zbudilo v Nemčiji vtis ve-nr ,?ad°v°ljstva. Vnaprej je bilo jasno, p avi »Korespondenca« dalje, da se bo z ure-_	8°sPodarskega razmerja zgradil most
tnr	ma državama. Nekatere države so, ka-
tiPnii, .fnan?.’ žrtvovale trgovino svojim poli-bodo	’.n si Posivile pravilo, da
I ustvarile te&oee v škodo trgo-53 Prometa Gospodarski dogovor med
načrtu i7nnr>rfl°^-e u°- j° *ma namen pO in 7ntn nrpH ! v °k,°Je narodno gospodarstvo in zato predstavlja dragoceno dopolnilo dogori?^™ mi ml !? sklenila med drugimi «4	1°	mednarodne trgovine. Nem-
ški narod dovolj dobro pozna prizadevanje raznih držav, da se upre njegovemu razvoju m njegovemu obstoju sploh. Kot prvi dokaz tega je vredno omeniti bianko-menico, ki jo je demokratski zahod izstavil Poljski in ki vsak trenutek lahko sproži spopad z Nemčijo. Nenapadalni pakt, ki ga Nemčija in sovjetska Rusija hočeta skleniti, pomeni že danes za mednarodno javnost popoln preobrat v vsem evropskem položaju in mednarodnih odnosih. Zato bodo^ mnogi prišli do spoznanja, da vsi narodi nočejo, da bi jih^ izrabljali proti Nemčiji, in da niso vse države voljne segati na tuje povelje in za tuje koristi po kostanj v žerjavico. Razmerje, ki Se zdaj ustvarja med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, bo kljun neza-
dovoljstvu mnogih ustvarilo razočaranje pri tistih politikih, ki rovarijo pod krinko nekakšne mirovne fronte in ki se zavzemajo za preventivno vojno in pri rušilcih miru vseh odtenkov. Toda obenem bo to novo razmerje med Nemčijo in Rusijo pomenilo za vse izmed njih resen opomin. Vsi tisti narodi, ki so pili v nevarnosti, da bi. jih v kakršni koli obliki zlorabila takšna politika, bodo pa občutili veliko olajšanje zaradi popuščanja m odstranitve napetosti med obema velesilama, napetosti, ki posega tudi v življenjski prostor teh narodov, ki naj bi jih pritegnili v tako imenovano »mirovno fronto«.
Ribbentropova naloga je obsežnejša
Berlin, 23. avg. m. Zunanji minister von Ribbentrop je včeraj ob 22 odletel proti Moskvi. Vse informacije, ki so jih v Berlinu na merodajnih mestih dobili tuji Časnikarji, kažejo, da sovjetsko-nemška pogajanja daleč presegajo cilj navadne nenapadalne pogodbe. Nemški zunanji minister von Ribbentrop, ki je včeraj odpotoval iz Salzburga ter bo danes prispel v Moskvo, se verjetno pred soboto ne bo vrnil v Berlin. 2e to dejstvo dokazuje, da novi razgovori * Molotovim predstavljajo obširno izmenjavo misli o številnih vprašanjih. Na drugi strani pa politični krogi zatrjujejo, da. bo pred soboto težko prišlo do razči-ščenja nemsko-poljskega spora.
Nov pakt med Anglijo, Poljsko in Turčijo
Carigrad, 23. avg. m. Po poročilih, ki prihajajo semkaj iz Londona in ki jih je objavilo tudi tukajšnje časopisje, bo baje v najkrajšem času podpisana pogodba med Anglijo, Poljsko in Turčijo. Določbe, ki jih bo vsebovala ta pogodba, so že gotove in predvidevajo medsebojno pomoč na podlagi reciprocitete.
Vesti 23. avgusta
Mednarodni velesejem je odprl turški trgovinski minister v Smirni. Velesejma se udeležuje tudi naša Jugoslavija poleg Francije Rusije, Poljske, Italije, Anglije, Irana, Grčije, Romunije, Belgije in Palestine. Sodelovanje pri tej razstavi naj bi bilo v znaku gesla »mir na znotraj in na zunaj«, kakor ga proglaša turška zunanja politika.
N»v sporazum glede odplačevanje predvojnih posojil je sklenila Romunija. Nekaj posojil bo plačala v višini 47%, nekaj pa v višini 63 odstotkov.
Nemški finančni minister grof Schweru-Crossigk je prišel v Rim obiskat italijanskega finančnega ministra. Italijanski prosvetni minister Bottati pa se je odpeljal na Dunaj, kjer bo prisostvoval visokošolski olimpijadi.
Vse angleške vojne ladje, kar jih je bilo v Aleksandriji, so dobile ukaz, da morajo v 48 urah odpluti v vzhodni del Sredozemskega morja, kjer bodo ostale dalj časa.
Zbližan je med Nemčijo in sovjetsko Rusijo so sprejeli Kitajci kot dober znak, da se bo Nemčija nehala vezati z Japonsko in da se bo zato v Evropi čutil ruski vpliv v proti-japonskem smislu. Japonci pa nasprotno trdijo, da se bo Rusija približala trikotu Rim-Berlin-Tokio in da se Kitajska nima nič dobrega nadejati od novega položaja.
Svoj list so začeli izdajati Italijani v Šanghaju. List nosi naslov »Marco Polo« po slavnem italijanskem popotniku v skednjem veku. ki je prepotoval vso Azijo in svoje vtise popisal v^ posebni knjigi. Novi italijanski list prinaša članke v italijanščini, nemščini in francoščini.
1345 letalskih motorjev je naročila francoska vlada v ameriških letalskih tovarnah. Francoska vlada je sedaj sporočila, da je naročilo nujno, in da naj ameriške tovarne z izdelavo pohitijo. Do sedaj je Francija že prejela nekaj čez 600 letal iz Amerike, zdi se pa, da so neizvršena še velika njena naročila.
Ameriške letalske tovarne so preobremenjene
z naročili za tuje države in Združene države. Tovarne imajo za 300 milijonov dolarjev novih naročil.
Grška vlada je poklicala k orožnim vajam vse rezervne častnike suhozemne vojske letnikov 1935 in 1936. V službo morajo priti v soboto.
Na otoku Santomir blizu Grčije je začel spet delovati majhen vulkan. Delovanje pa se iz dneva v dan čuti vse močneje, zlasti pa v malem pristanišču Sv. Jurija, kjer je toplota dosegla že 56 stopinj. Del pristanišča pa je zalila voda.
Novih 900 judovskih beguncev se je pripeljalo z ladjami do palestinske obale in se izkrcalo ob kopališču blizu Telaviva. Ker priseljenci niso imeli dovoljenja za bivanje v Palestini, jih je policija prijela in namestila v Haifo in v taborišče Saratan.
O zbiranju poljskih čet ob vseh nemških mejah poročajo nemški časopisi. Poudarjajo pri tem, da pomeni zbiranje poljskih čet čez-dalje večjo napetost, ki ni daleč od nove nevarnosti.
Šef mladonemške stranke na Poljskem, senator Wiesner je prispel v Gdansk. Pred nekaj dnevi je bil Wiesner prijet in zaprt, kmalu nato pa so ga poljske oblasti izpustile.
Tudi na Holandskem bodo pridržali v vojašnicah do nadaljnega vse rezerviste obmejnih in obalskih čet, kakor tudi rezerviste letalce, čeprav jim te dni poteče rok vojaških vaj.................
Najnovejši politični dogodek ni prav v ničemer vplival na razpoloženje na londonski borzi. Tečaji so ostali na stari višini. Pač pa so se motnje pokazale na borzah v ostali Evropi, predvsem pri cenah zlata.
O novih hudih spopadih poročajo z mandžnrsko-mongolske meje. Japonsko poročilo pravi, da je včeraj prišlo štirikrat do letalske bitke med sovjetskimi in japonskimi letali. Japonci spet pravijo, da so zbili na tla kar 97 sovjetskih letal.
Konferenca držav, podpisnic mednarodne konvencije v Oslu, se bo začela danes v Bruslju pod predsedstvom belgijskega ministrskega predsednika Pierlotta. Pri konferenci bodo sodelovale Danska, Finska, Luksemburg Hojandija, Norveška, švedska in Švica. Splošno mislijo, da bodo skušale te nevtralne države posredovati v sporu med evropskimi velesilami.
Veliki turški manevri v Trakiji so se v ponedeljek končali. Zmagala je tista armada, ki je imela nalogo preprečiti napad na turško ozemlje. Po končanih manevrih je bila velika parada v Odrinu, kateri so prisostvovali poleg predsednika turške republike tudi vojaški odposlanci tujih držav,
Nenavadna nesreča
Hrast se )e podrl na osebni avtomobil ter poškodoval ravnatelja
Maribor, 22. avgusta.
Včeraj popoldne se je pripetila na cesti med Poljčanami in Slovensko Bistrico nenavadna nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala še človeško življenje. Na osebni avto. ki se je peljal iz Rogaške Slatine v Maribor, se je podrl debel hrast, ki je avto popolnoma strl, vozača pa je težko poškodoval. Na Križanvrhu so podirali v gozdu poleg ceste hraste. Več dreves so že podrli, pa so vsa naravnali tako, da so padla v gozd, vstran od ceste. Ko so pa žagali naj-debelejši hrast ter so deblo že skoraj izpod-žagali, se je začulo po cesti brnenje avtomobila. Ker se je hrast nevarno majal ter je vse kazalo, da se drvarjem ne bo posrečilo, da mu usmerijo padec proč, od ceste, je skočil eden od delavcev na cesto, da bi avto ustavil. Mož pa je obdržal pri tem sekiro v roki ter je z njo mahal na vse pretege proti avtomobilu. To je avtomobilista očividno preplašilo. Ni razumel, da^ja hoče drvar ustaviti zaradi tega, ker
mu preti nevarnost, mislil je pač, da ima opravka s kakšnimi napadalci, pa je zaradi tega z vso silo pritisnil na plinski pedal ter pognal avto naprej. V tistem trenutku pa je tudi že
zahreščalo ter je hrast z vso težo tresnil na tla ter se prevrnil čez cesto. Mogočno rogovilasto vejevje drevesa je priletelo na avto ter ga popolnoma zdrobilo. Avtomobilist je obležal s hudimi in nevarnimi poškodbami nezavesten. Zlomilo mu je ključnico ter je dobil močan pretres možganov. Kmetje so ga zanesli v bližnjo hišo ter ga z vodo in žganjem spravili spet k zavesti, eden pa je odhitel na bližnjo telefonsko postajo ter priklical mariborske reševalce, ki so poškodovanega odpeljali v Maribor ter ga na njegovo željo spravili v sanatorij dr. Černiča. Ponesrečenec se piše Mumič ter je ravnatelj zagrebške eksportne družbe Gim-pex. Peljal se je iz Rogaške Slatine v Maribor, pa ga je na poti zadela res nenavadna in nepričakovana nesreča. Avto mu je popolnoma razbilo, da ga bo težko popraviti.
Razne zanimivosti izpred sodišča
Ljubljana, 23. avgusta.
Notranjščino juslične palače so začeli popravljati in prenavljati. Napeljujejo tudi nov telefon. Sobe belijo tin uprava palače skuša sodišče modernizirati. Sedaj kljub hudim pasjim dnevom se pojavlja po hodnikih živahno vrvenje. Zemljiškoknjižni urad, ki je imel doslej nekakšen mir pred strankami, je tudi oživel in stranke dnevno prihajajo v večjih skupinah, da gledajo debele knjige, da premotrijo razne listine in da študirajo katastrske mape. Zemljiškoknjižni urad je dosegel doslej že nad 6500 poslovnih številk.
Na okrajnem sodišču se živahno razvijajo različne pravde, močno je zabarikadiran izvršilni oddelek, kjer je za prihodnji mesec razpisanih več dražb raznih posestev v mestu in okolici.
Letos okrajno sodišče zaznamuje že nad 1010 stanovanjskih odpovedi. Samo za avgustov selitveni rok je bilo podanih nad 200 odpovedi. Sedaj v avgustu so hišni lastniki že odpovedali 65 strankam stanovanja za september, oktober in november. Odpovedi se nanašajo večji del le na mala stanovanja, obstoječa iz 1 ali 2 sob, kuhinje in pritiklin. Hišni gospodarji odpovedujejo stanovanja revnejšim slojem in materialno šibkejšim, ki dostikrat ne zmorejo niti toliko, da bi mogli plačati stanovanje, kajti njih zaslužki so redki in minimalni. Stanovanja so bila največkrat odpovedana zaradi neplačila najemnine. Nekateri gospodarji so odpovedali strankam, ker so delale v hiši nered, povzročale prepir in žalile gospodarja ali ‘njegovo družino. Take stranke so pač veliko breme gospodarju in drugim najemnikom, ko delajo zgago, zdraho in prepir. Take stranke pa so navadno tudi zelo hudobne, kajti takoj lete na sodišče za vsako malenkost in iščejo zadoščenje svoje časti in se tudi krčevito upirajo proti sodno podani odpovedi in navadno pride do tega, da mora gospodar celo apelirati na eodne izvršilne organe, da takim strankam odnesejo njih pohištvo in stvari na cesto. Nato delajo velikanski kraval. Moramo pa tudi povedati, da so nekateri gospodarji zelo sitni in strankam nagajajo, kolikor le morejo. Od njih zahtevajo vse nemogočnosti, sami pa nočejo dajati ni-kakih ugodnosti strankam.
So bili primeri, ko je strankam bilo stanovanje odpovedano, ker je bila hiša prodana in je novi gospodar najemnikom odpovedal, ker je stanovanja rabil za svojo družino in za svoje sorodnike. V takih primerih je novi gospodar v predlogu kratko in bahato navedel: »Sem novi lastnik in rabim sam stanovanje.« Nekateri gospodarji pa so v odpovedih navajali: »Zaradi prenavljanja in preureditve hiše. Hiša je v zelo slabem stanju.< Mnogi gospodarji se dosledno drže hišnega reda in strogo vodijo kontrolo nad najemniki, njihovimi družinami. So nekaki diktatorji in nadzorniki nad življenjem in nehanjem najemnika. Taki gospodarji absolutno ne trpe, da bi stranke sprejemale podnajemnike. Takoj v tem primeru sledi odpoved. Nekatere stranke so se morale izseliti, ker so prirejale po noči razne vesele prireditve, orgije in 60 se pri njih shajali sumljivi tipi, veseljaki in ponočnjaki. Tja so zahajale tudi ženščine različne starosti. Nekje na periferiji mesta je bila pravcata
takim
se tudi
»vesela hiša*. Gospodar je bil prisiljen strankam odpovedati stanovanje, ker so pritoževali drugi, mirni in solidni najemniki.
Iz okolice ao prihajale letos na sodišče prav redke odpovedi. Tu in tafm je gospodar odpovedni stanovanje kakemu delavcu. Prav zanimivo odpoved je podal neki posestnik iz okolice. Njegov eo-sed je od njega vzel v najem košček svela, da je mogel tam postaviti kozolec-enojnik. Sedaj sta se sprla, nastal je razdor. Gospodar, lastnik dodanega sveta, je tekel na sodišče in odpovedal sosedu najemno pogodbo in zahteval, da mora do konca decembra odstraniti kozolec z njegovega sveta.
Na okrožnem sodišču se razvijajo sedaj hude pravde, ko gre za velikanske »vote. Mnogo je tudi pravd za ločitev zakona. Pred vojno so se ljudje čudom čudili, ko so zvedeli, da se hoče kak kmečki par sodno ločiti. Sedaj je postala sodna ločilev zakona tudi med kmeti prav moderna zadeva. Pravde zaradi ločitve zakona se drugače dolgo vlečejo, kadar se zakonca prepirata zaradi mesečnih alimentov. Drugače pa se kaj hitro končajo, ko sta oba zakonca sporazumna za ločitev.
Šport v zadnji minuti
Hermann Lang, sijajni nemški avtomobilski dirkač, je včeraj v Bernu k svojim letošnjim velikim uspehom prispeval še enega. Zmagal je v 6. »Veliki avtomobilski nagradi Švice«. Njegov rojak Caracciola je prispel na cilj približno 100 metrov za njim ter se plasiral na drugo mesto. Lang bo startal tudi na avtomobilskih dirkah za »I. Veliko nagrado Jugoslavije 1939.«, ki bo letos septembra v Belgradu.
Anglija : Francija, meddržavna nogometna tekma,‘bo odigrana dne 2. maja 1940. v Parizu. Angleška nogometna zveza je nadalje ugotovila na svojem zasedanju, ki je te dni v Londonu, še naslednje termine mednarodnih tekem: 15. novembra Anglija : VVales, 8. novembra Anglija : : Škotska v Londonu in Anglija : Romunija, 6. decembra v Sheffieldu. Te tri tekme bod odigrane letos.
Nemec Kaindl postaja vedno boljši v teku na 3000 metrov čez paproke. Na lanskem evropskem prvenstvu je bil drugi za Švedom Larssonom s časom 9 min. 19 sek. 2 des. V Stuttgartu je letos 30. julija pretekel to progo v igtem času. Včeraj pa je postavil nov nemški rekord v teku na 1500 m in sicer s časom 3 min. 50 sek. 2 desetinki. Kaindl je, kakor domnevajo poznavalci, od vseh specialistov za tek čez zapreke najhitrejši in bo imel v tej svoji prednosti na prihodnji olimpiadi sijajno orožje v boju proti tekmecem.
Prvi športni bazen so začeli po večletnih razpravah graditi v Zagrebu. Športno kopališče bo na Savi in bo merijo v dolžino 50 m, v širino 20 m. S tem bo ustreženo športnim predpisom. Svoj čas so se pojavljali glasovi, da bo mestna občina prevzela nase to breme, ki bi bila nazadnje tudi dolžna, da uredi tako vprašanje. Iz pričakovanj pa ni bilo nič, pač pa se ie dela lotil SK Maraton, kateremu je občina dala 350.000 din podpore. Kopališče bo veljalo poldrug milijon dinarjev.
ff
I«
Ubijalec mož H. Armstrong - premagan!
Končno je bil premagan tudi »ubijalec mož«, Henry Armstrong! Snoči, 22. t. m. ob desetih zvečer sta se v borbi za naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji pomerila v Yankee-Stadiumu v Newyorku Henry Armstrong in Lou Ambers (čigar pravo ime je Luigi Ambrosi — po rodu Italijan). Pred 30.000 gledalci je Lou Ambers po točkah premagal sijajnega boksarja-črnca, Henry-ja Armstronga.
Forster razglasa, da svobodnega mesta Gdanska kmalu ne bo več
Gdansk, 23. avg. m. Kongresa nemških pravnikov v Sopotu se je udeležil tudi voditelj gdan-skih narodnih socialistov Forster ter imel pri tej priliki tudi krajši govor. V njem je med drugim poudaril tole:
»Tu smo se zbrali v trenutku, ko se obstoj svobodnega mesta Gdanska približuje svojemu koncu.«
Forster je bil dobro razpoložen ter se neposredno ni dotaknil vprašanja nemško - sovjetske nenapadalne pogodbe. Govoril je vsega skupaj le pet minut ter je med drugim še dejal:
»Iz obstojfče napetosti lahko sklepamo, da smo na važnem razpotju. Lahko rečem, da smo se zadnjič sestali v svobodnem mestu Gdansku.« — S temi besedami je Forster določno napovedal, da ho gdansko vprašanje v najkrajšem času rešeno.
Poljska je mirna
Varšava, 23. avg. m. Poljsko časopisje včeraj ni objavilo nobenih vesti, ki bi bile naperjene proti Nemčiji. Politični krogi zatrjujejo, da Poljska hoče na ta način zavzeti čim pametnejšo taktiko, da bi zahodnim velesilam dokazala, da ne želi izzvati Nemčije. Poljski uradni krogi čakajo na izid in sklepe seje angleške vlade. Razen tega hočejo Poljaki dokazati, da ne precenjujejo nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Prva poročila o sklenitvi nenapadalne pogodbe so v varšavskih krogih — kar je čisto naravno — vzbudila veliko presenečenje. Čeprav ima tudi Poljska s Sovjetsko Rusijo podobno pogodbo, bo vendar morala del svojega vojaštva poslati na poljsko-rusko mejo, tistega vojaštva, ki ga je zadnje čase postavila na nemško-poljsko mejo.
laponska je bila
I presenečena
Tnkin. 23. avc. o. V ianon
Ljubljana od včeraj do danes
Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska iz-vestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Naj večji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva s pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, železniške karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt.
Že stari ljudje so poslavili izrek, da o šmarnih mašah dan pričenja z meglo. Jutranja megla napoveduje lepo vreme. Njihova »modrija« je bila prav gotovo utemeljena na dolgih opazovanjih in izkušnjah in 6e je izkazala. Dnevi zdaj res pričenjajo z jutranjo meglo, ki se razkadi takole po sedmi uri enkrat in pokaže jasno nebo ter da soncu besedo. Zdaj bo Ob lepem vremenu večji del vsako jutro megleno; počasi gremo proti septembru, mesecu, ko se megla dvigne šele pozno dopoldne in ko smo deležni najlepših dni v letu.
Še vedno patrone Iz svetovne vojne
Ve6 kakor dvajset let je že minilo, odkar je minula svetovna morija. Po svetu okrog dandanašnji e pet rožlja orožje za nov boj, nove granate se kopičijo, novi topovi stoje pto šupah, orožarne noč in dan delajo nove puške, strojnice, letalske tovarne grade letala, milijoni in milijoni nabojev čakajo, da bodo uničevati. Zemlja pa še vedno hrani svinčeni želod iz pretekle vojne. Kako čudno se človeka dojmi zdaj, ko se toliko govori o vojni in vojskah, kadar nenadoma še vedno zasliši vest, da se je tu ali tam 6pet kdo ponesrečil 6 patrono ali izstrelkom, ki je ležal v zemlji brez škode prav od zadnje svetovne vojne, ki je končala že pred dvajsetimi leti. Pa še vedno se dogajajo take nesreče! Prav včeraj je bil v ljubljansko bolnišnico sprejet Lukančič Franc, pastir pri posestniku Kogovšku v Zaplani. Lukančič je brskal po 6tari patrom, ki mu je nenadoma eksplodirala v rokah. Dobil je hude poškodbe po rokah in po prsih.
V bolnišnico pa so bili včeraj sprejeti še naslednji ponesrečenci:
Ramo Hi,kič, delavec pri podjetju inž. Dedka. Na cesti v Jeperco, tam kjer zdaj delajo, ga je zadel v trebuh vagonček in ga močno pretisnil.
Anton Velkavrh, hlapec pri Remcu na Dobrovi, je padel s konja ter si zlomil roko.
Neznani kolesar je povozil hčerko posestnika iz Ulake pri Blokah, Slavko Krašovec.
Hude notranje poškodbe je dobila Ivanka Drčar, hčerka poljskega dninarja iz Domžal. Povozil jo je avtomobil.
Slovenci iz Francife so nas obiskali
V Ljubljano je včeraj prispelo okrog 200 naših rojakov, ki žive v Franciji. Vodila sta jih na potu izseljenski duhovnik g. Gnims ter izseljenski
učitelj g. Šlibar. Na ljubljanskem kolodvoru jih jo v Amenu predsednika Rafaelove družbe prevz. škofa g. dr. Rožmana pozdravni stolni kanonik prelat g. Vole, za bansko upravo pa izseljenski komisar g. Fink.	.
Rojaki bodo ostali v Sloveniji tri tedne. Želimo jim, da bi se ves čas med nami počutili čim lepše in dim prijetnejše.
ZZD fe dobila v Mariboru največ obratnih zaupnikov
Maribor, 22. avgusta. Zveza združenih delavcev je dosegla v Mariboru krasen uspeh. Priborila si je največje število 1 obratnih zaupnikov — več kot vse nasprotne strokovne organizacije skupaj. V večjih obratih je dobila ŽZD: v tovarni Ehrlich vseh 6 zaupnikov, v tovarni Thoma vseh 6j v tovarni Texta d. d. vseh 6, v tovarni Doctor in drug 2 in v Hutterjpvi tovarni 1 azupnika. V ostalih manjših ohratih je dobila ZZD 53 obrainih zaupnikov, tako da jih ima vseh skupaj sedaj 74. če se pomisli, da so se vse ostale strokovne organizacije združile proti ZZD ter so povsod enotno nastopile pod vodstvom marksistov in da so izvajale pri volitvah nezaslišan teror, da pa je kljub vsemu temu dobila ZZD večino obratnih zaupnikov, je to res lep uspeh, s katerim se lahko mariborska podružnica ZZD ponaša.
Iz škofje Loke
>Ala Narod« so zadnjič hinavsko zavili z očmi in ae v skrbeh vprašali, kaj neki bi bilo z obrtniškim denarjem, če ne bi na občnem zboru zmagali »neminljivi prijatelji« iz obeh Rebekovih skupin in bi zmagala lista Slovenskih obrtnikov.
»Ata NarocU pa je zaradi svoje plešaste starosti gotovo pozabil, da je pred leti prav Židane volje potovala skupina Ločanov po Hrvatskem Primorju z avtobusom cele tri dni. Da niso hodili in se vozili lačni in žejni, to radi verjamemo in da je zato poskrbela dobro založena blagajna, ravno tako. — Pozabljivi »Narod« tudi ne ve, da isti Ločani kaj radi prirejajo razne ekskurzije in izlete, saj so ob danih razmerah za njihove zepe poceni. — »Ata Narod« seveda tudi ne more vedeti, da je bila pri nas ob neki priliki »gala večerja«, ker nanjo seveda ni bil povabljen. In
Tokio, 23. avg. o. V japonskih vladnih krogih je napravila vest o nenapadalni pogodbi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo veliko presenečenje. Takoj, ko so bili obveščeni o namenu Nemčije, se je sestala japonska vlada in sklenila, da bo nemudoma zahtevala od japonskega veleposlanika Oši-ma, naj dobi pojasnilo v nemškem zunanjem ministrstvu. Kakor poroča agencija Domei, se je Ošima sestal včeraj z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter mu je razložil zahteve japonske vlade. O tem sestanku ni bilo izdano nobeno sporočilo, niti ni bilo mogoče izvedeti, kakšen odgovor je dobil. Najbolj značilno pa je to, da noben japonski list ne komentira nemško-ruske pogodbe.
Drobne
Praga, 23. avg. m. Reuter poroča: Podpredsednik vlade češko-moravskega protektorata dr. Chavelka je časnikarjem dejal, da bi nenapadal-. na pogodba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo mogla ugodno vplivati na češko stvar. Poročajo tudi, da je bil snoči sklican velik shod v Bratislavi, na katerem so udeleženci zahtevali, da se vrnejo Slovaški, vsi tisti kraji, kj jih je zasedla Poljska.
Pariz, 21. avgusta. -AA. Havas: Iz Moskve poročajo: Doumenc in Plankett sta s člani francoske io angleške vojaške misije obiskala Kremelj. Konferenca francoskih, sovjetskih in angleških delegatov je na programu za 18. uro.
Konigsberg, 23. avgusta. A A. Havas: Na vožnji v Moskvo je letalo, s katerim se pelje
v.	Rihbentrop, pristalo snoči ob 23.30 na letališču v Kbnigsbergu.
Berlin, 23. avgusta. A A. DNB: Londonski dopisnik »DNB« je izvedel, da se bo kralj Jurij VI., ki se pravkar mudi na gradiču Bal-moralu na Škotskem, vrnil jutri v London. —
Njegova vrnitev je v zvezi z mednarodnim položajem.
London, 23. avgusta. A A. Havas: Lord Herbert Samuel, vodja liberalne opozicije v lordski zbornici, je govoril po radiu. Njegov govor je bil namenjen Združenim državam. Med drugim je dejal: »Britanski narod ie miren, enoten, odločen in pripravljen pogledati v oči dogodkom, ki se utegnejo zgoditi jutri, prihodnji teden, ali pa prihodnji mesec.
da je zfasl° nekje prav lepih velikih pet jurčkov,
1,	odtrSal	neznano	kdo,	tudi tega seveda
očka Narod ne ve in ne ve.
?° J°čnih ugotovitvah se je skoraj polovico Skofjeločanov udeležilo Kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Kongresa se je udeležilo z otroci vred malo manj kot 1300 oseb, kar je za naš kraj res lepo število.
42
Skrivnost smrtne megle
S tresočimi okornimi rokami je Devorny dvignil zgornji del telesa umrajočega. Njegova roka pa je tipala zadaj za umivalnikom in skušala doseči posodo z vodo.
»Oprostite mi,« je prosil s presunljivim glasom.
Toda nič, noben še tako neznaten blesk v mrtvih očeh ni kazal, da bi mrtvec te zadnje dobrohotne besede slišal in razumel.
Počasi se je Devorny zravnal. Z blodnim pogledom je strmel v majhno stensko zrcalo nad umivalnikom. Videl je kot zid bel obraz in čelo, na katerem so se blisketale kapljice potu, in oči... tako, točno tako so morale izgledati oči morilca ...
Detektivova roka se je dvignila proti čelu, potegnila enkrat dvakrat sem in tja. Kot mora ga je težila zavest krivde, take krivde, ki se ne da nikoli več popraviti. Počasi se je nagnil nad negibno Bellorinijevo telo in zatisnil oprezno veliki in očitkov polni očesi, ki sta bili obrnjeni proti stropu in nemo obtoževali.
In nato se mu je posrečilo obvladati se. S silo je potisnil svoje misli v drugi tir. Treba je vendar hiteti! Vsaka minuta je dragocena.
Iz mrtvečevega žepa je vzel svetilko, stopil ven proti vratom skozi pivnico na prosto. Previdno se je bližal prostoru pred oknom, kjer je še nekaj minut prej moral stati morilec. Nekje čisto v bližini je slišal vpitje in klicanje. Tu pa tam so se zasvetile luči... Oh! Ljudje so slišali strele in iskali... Takoj bodo ljudje tukaj. Poklicali bodo policijo, ki ga bo izpraševala in ugotovila njegovo ime in poklic.
Ne! To se ne sme zgoditi! Z enim skokom je bil Devorny pred oknom. Pogledal je samo enkrat in hitro na tla, — nato pa proč!
Njegova svetilka je zagorela. Umaknil se je. Nekaj temnega neprijetnega je ležalo tam. Človek! Moški!
Urno	se je Devorny	obrnil. Obraz	mladeniča, ki je	komaj
odrastel	deškim letom,	mu je z.iial nasproti —	hladno	in ne-
gibno. In v levi senci je bila majhna okrogla luknja. Luknja, prav tako majhna in točno tako okrogla kot luknja v belem suknjiču Bellorinija.
»Za vraga! Tukajle nekje je vendar moralo biti!« je zavpil nek	zamolkel glas	v neposredni	bližini.
Niti	sekunde ne sme več zgubiti!	Devorny	je urno	skočil
za grmič. Previdno je gledal naokrog. Aha, tam že prihajajo — pet, šest temnih postav v svetilkami v rokah- Na svoje presenečenje je Devorny videl, da prihajajo naravnost proti njemu. Ne, tukaj he sme ostati. Grmičje ni bilo zadosti gosto, da bi ga ščitilo pred svetlobo teh svetilk.
Potrebno je bilo takoj narediti sklep, sicer bo prepozno. Še je imel deset korakov naskoka ...
Kot veverica je Devorny planil preko napol temne ceste in jo udaril po stranski cesti. Tekel je kot bi šlo za celo življenje.
In res je šlo za njegovo življenje! Takoj so ga morali opaziti. Zadoneli so streli.
Tu! Tu so spet hiše! Devorny je bežal za ogli. Cim več oglov, toliko bolj varen je bil. Toda ne, nič ni pomagalo. Zmerom bližje so bili grozeči glasovi... Zdaj pa zdaj bodo ljudje planili iz hiš in potem se ne bo dalo narediti nič več...
Kot črna in neprijetna pošast je stal tam na oglu nek avtomobil. Ne, še bolje: avtomobil je počasi vozil...
Ne da bi trenutek premišljeval, je skočil Devorny proti vratom in jih odprl. Nek moški v šoferski obleki je sedel ob volanu. Ze je dvignil detektiv pest, da bi ga pobil na tla, ko se je voz nenadoma odtrgal, a Devorny se je moral krepko prijeti, da ni odletel ven.
>Prekleto!« se je zadrl, kajti tri, štiri krogle so zažvižgale tik mimo njegove glave.
»Prosim, vsedite se v notranjščini voza, sir!« je dejal šofer malomarno. »Mislim, da je tam varnejše.«
XX.
Bolj presenečen kot vzradoščen se je Devorny pokoril povabilu. Vse se je zdelo natančno tako, kakor da bi šofer tukaj čakal nanj. Morda pa je kaka zamenjava? V tem trenutku mu je prišla na vsak način zelo prav...
En sam pogled skozi malo zadnje okno ga je prepričalo o tem, da so njegovi zasledovalci spoznali brezuspešnost svojih naporov. Tudi streljali niso več... Tako, sedaj je zavil voz okrog ogla. Torej je nevarnost prestal.
Detektiv se je udobno naslonil na mehke blazine. Toda le za nekaj sekund se je prepustil prijetnemu občutju, da je skrit. Nato je previdno potegnil iz žepa samokres in naperil cev proti šoferju.
»Cujte me dobro vi, mr. X,« je dejal mirno. »Kdorkoli ste in iz katerega koli razloga boste storili natančno tisto, kar vam ukažem!«
Molk. Avtomobil je drvel skozi mirne, tihe in prazne ceste. Sedaj je dosegel spel glavno cesto, se obrnil znova na desno, nato na levo... Devorny je spoznal, da sta v isti okolici vozila okrog in okrog.
Od tu in tam
O pravili laščiti in davnih odnosih sta so deset dni pogajali naša in nemška delegacija v Crikvenici. Pogajanja so se uspešno zaključila in je bil dosežen sporazum za opustitev dvostranskega obdavčenja z neposrednimi davki ter o pravni zaščiti in pomoči med obema državama glede davčnih zadev. Obe delegaciji sta že zapustili Cnkvenico.
Gobava bolnica je pobegnila iz bolšnice v Sarajevu. prj tamkajšnji bolnišnici imajo tudi oddelek za gobavce, katerih je v bosanskih krajih precej. Kljub skrbnemu nadzorstvu pa se je po-rufi ? P°be£niti neki Luci Simič iz bolnišnice.
lasi e m le bil pobeg takoj javljen, toda iskanje je bilo zaman. Obstoji namreč nevarnost, da ne bi pobegla gobavka okužila še drugih ljudi. Zaradi tega so orožniki v bližnjih krajih morali vsi na zasledovanje pobegle bolnice.
Oporoko pokojnega največjega vojvodinskega bogataša dr. Gedeona Dundjerskega so odprli v Novem Sadu. Dundjerski je bil silno bogat človek, lastnik ogromnih kompleksov plodovite zemlje, lastnik velikega števila tovarn in delničar v mnogoštevilnih denarnih zavodih in pri raznih industrijah. S svojo družino se zadnja leta ni preveč dobro razumel, zlasti pa ne s svojima sinovoma. Huda gospodarska kriza je pustila na njegovem imetju težke sledove. Kljub temu je ostalo še ogromno premoženje, ki ni bilo obremenjeno s posojili. V svoji oporoki je zapustil sinovoma toliko, kolikor jima po določilih zakona gre, le svoji ženi je zapustil lepo rento. Posebej pa je prepustil mestu svoj veliki grad in velik park z naročilom, naj se park uredi po vzoru velikih evropskih mest, dalje je ustanovil veliko eirotišče, v katerega bodo sprejemali revne otroke in starce iz kraja, kjer se je bil sam rodil. Tudi razna človekoljubna društva so dobila večje zneske.
Velik institut za proučevanje raka so začeli graditi v Belgradu. Zavod se bo imenoval po knezu namestniku Pavlu, ki je dal pobudo za graditev, obenem pa naklonil večjo podporo. V zavodu bodo laboratoriji, dvorane in kliniški oddelki za zdravljenje bolnikov. Posebno moderno bodo uredili prostore, v katerih bodo raziskavah raka.
50 milijonov dinarjev bo izdalo gradbeno mi nistrstvo za zgraditev vodovodov in podobnih naprav. Sestavljen je bil točen program, po katerem bodo skušali odpraviti pomanjkanje vode v tistih krajih, ki so pomoči najbolj potrebni. Na dravsko banovino bo odpadlo 5,900.000 din, iz česar se bo zgradilo 44 objektov. Ministrstvo je najelo potrebno posojilo pri Državni hipotekarni banki. Delo bodo izvršena v nekaj letih.
Za predsednika jugoslovanskega učiteljskega zrtruzenja je bil ponovno izvoljen učitelj Ivan j lmnik, ki je bil do sedaj že pet let predsednik te osrednje učiteljske organizacije. Občni zbor je bil proti koncu, zlasti ob volitvah, zelo buren. Nazadnje se je dogodilo, da so učitelji iz savske in primorske banovine zapustili pred volitvami občni zbor, ker ni bilo ustreženo njihovi zahtevi, da bodi za naprej predsednik združenja Hrvat.
Velik valjčni mlin je pogorel v Mladenovcu.
Ogenj se je razplamtel z neznansko brzino, da sta bili v'nevarnosti tudi dve večji sosedni hiši. Na pomoč so morali poklicati celo belgrajske gasilce, na so pomagali požar omejiti, škode 'je za 2 mi-d.lnarteY: Kak° !e ogenj nastal, pa ne vedo. Nekateri menijo, da so-bili stroji preveč ogreti,
. '\A6 .ln delal noč in dan. Iz stroja pa je odskočila iskra, ki je uigala moko. Drugi pa spet menijo, da je prišlo do nesreče zaradi kratkega
6TlKa.
V jugoslovanske vode je priSla prvikrat na obisk grška šolska ladja »Parisc. Na ladji se vozi več kot sto učencev grških pomorskih akademij. Ladja je priplula v Kotor, kjer so goste pozdravili zastopniki naših pomorskih oblasti. Grški mornarji bodo ostali v Kotoru 4 dni. Med tem časom si bodo ogledali vse bližnje kraje in odšli na izlet tudi v Črno goro. Iz Kotorja bodo odpluli proti Splitu.
Velik moderen dom za mladoletnike in zapuščene otroke bodo v kratkem začeli graditi v Belgradu. Dom bo krasen po zunanjosti in v notranjosti smotreno urejen. V zavodu bodo lahko namestili po 200 otrok, med tem ko so jih v starem zavodu imeli lahko le 75. Zgradba bo ve-' *	miIii°nov dinarjev. Zgradila ga bo
mestna občina belgrajska s podporo vlade..
H ju v Hereeenv?^li?S!?i **an 90 Priredil' v Trebi
kmalu po začetku sviti!’ 79 Sr.born’ ki so iih dali ski generali. Večina	“streIi,.i	?vstr>j-
mladeničev, ki so jih obdoii u*1 ® ^°|enc' ie bila in jih takoj nasledni^c^rfn« s,rb1k,p P™Pagande
aiuv	sfer® ^
„ iih M MrtUrt VA'1,1 žrtvam postavili spomenik, katerega ie nlJ^ trebinjski rodoljub.	J PlaCal
Sadjarji so imeli svoj kongres v Valjevu „k prisotnosti ministrov inž. Besliča, Tomiča in n
ričiča. Razpravljali so o naših težavah s sadjem in o ovirah za njegov izvoz. Bili so mnenja, da je treba na vsak način pospeševati gojenje sadjereje dvigniti jo na evropsko višino, istočasno pa sto^ riti vse, da bi naši ljudje bolj cenili sadje in ga več uživali, saj je najbolj zdrava hrana. Na ta način, menijo sadjarji, bi se dali rešiti tudi taki primeri, kakor je letošnji, da je namreč v naši državi ogromno sadnega pridelka, kupcev pa malo; Ce se bo to ponavljalo, je nujno, da bodo sadjarji nehali gdjiti sadje in bodo delo omejili.
Slovar ciganskega jezika bo v kratkem izdal profesor Rade Uhlik iz Prijedorja. Profesor se je J nekaj letih naučil zelo dobro ciganski jezik in Prevajanja svetega pisma v cigan-i!e dovr§il to delo, je zbral okrog 5000 'im dodal tolmačenja v hrvaščini | " UdkV^tavi1 .slovar. Knjiga bo v kratkem iz-v J1 bodo številne ciganske pesmi «■
Vešal se ie rejj] Stevan Stojanovič iz Bišije pri Sarajevu kateremu „ Vrhovno sodišče v Sarajevu znižalo smrtno kazen na dosmrtno ječo. Stojančevič je imel s svojo sorodnico Košaro nedovoljeno razmerje. Ko so posledice postale oči-te, sta se sporazumela da bosta skupno izvršila samomor. Odšla sta do bližnje reke. Dekle je skočilo v vodo, ko pa je videlo, da Stojančevič noče istega storiti, je splavalo na breg. Tedaj pa je Stojančevič pograbil kol in jo pobil do smrti. Sodišče ga je obsodilo na smrt, vrhovno sodišče pa mu je kazen znižalo na dosmrtno ječo.
Sezona v Kamniških A’pah gre h kraju
so
nek
Če je bilo kakšno leto vreme naklonjeno tu-ristiki, je bilo prav gotovo letos. Tako malo motenj kot smo jih doživeli v tekoči sezoni, zlepa še ni bilo. Tistih nekaj neviht z nalivi, ki so trajali le redko ves dan in tistih nekaj deževnih dni — to je bilo vse. Sicer pa je dan za dnem sijalo sonce. Junij je bil skraja sicer še šibak, toda v tem mesecu na naših gorah itak naletiš povečini le na osamljene turiste, večinoma dobro izvežbane in snega vajene. Proti koncu junija pa je že zavladalo najlepše vreme, ki se je stalno držalo prav tja do zadnjega časa. Sezona skraja ni kazala bogve kako dobro. Po vseh gorskih postojankah v Kamniških Alpah je bil obisk v začetku približno za sto, pa tudi za več turistov manjši kakor leto prej ob istem času. Pozneje pa se je začel popravljati. Kljub temu, da zdaj iz leta v leto zahaja na morje več naših letoviščarjev, je bil letošnji obisk kakor kaže zdaj ob koncu sezone, še kar nekam zadovoljiv. Kamniške Alpe so konec, krajev le blizu Ljubljane in tudi Štajercem so najbolj pri roki. Prijetne, ne preobširne, vse preprežene z dobro izpeljanimi in prav zares odlično markiranimi ter vzdrževanimi potmi so turistu izredno priljubljene zlasti še, ker se mu ni treba iz enega predela gorovja spuščati po tisoč metrov v dolino, če hoče priti na drugega. Pa tudi nekam bolj domače so kakor druge gore, ne tako drzne in divje, čeprav imajo več sten in grebenov, ki tudi od najboljšega plezalca zahtevajo skrajnega znanja, poguma, požrtvovalnosti in tveganja.
Bližino gora začutiš že v Kamniku
To prijetno mestece pod gorami, svetlo, široko odprto na severnem robu proti goram, obdano v sredi z obeh plati s temnimi, pa ne pregostimi gozdovi na holmih, iz leta v leto postaja priljubljenejše letovišče. Ko greš po cesti z glavnega trga in speš mimo smodnišnice, prvič začutiš živejše bližino gora. Nad poljem pred Stranjami se dvigajo predgorski holmi, na pobočjih nad Stahovico pa že začenjajo prave gore, ki se vlečejo v dolgi, mogočni rajdi proti severu, večinoma še z zelenjem pokrite, le tu pa tam jih preprezajo bela kamnitna rebra. V široki zaseki se ti odpira že pogled proti osrčju gora, proti Grintovcu in Kalški gori, proti Velikim Podom in Dolgemu hrbtu, mračno, previsuo steno K ogla, ki z vrhom sega v rob Podov zagledaš in zastrmiš se v bele plati štruce ter v robato Skuto.
Dom v Kamniški Bistrici
Nova cesta je zvezala in zbližala dolino in Stahovico s Kamniško Bistrico. Široka je in lepa in skozi imenitne senčnate gozdove vodi. Vse ozračje preveva zamolkli šum zelene Bistrice, ki se peni v globoki grapi. Na levi se dviga košata Mokrica, gospodar vse te gorske doline. Zdaj na tej cesti že kmalu skoraj ne srečaš več turista, ki bi hodil peš. S kolesi gredo eni, drugi pa sedejo na avtobus, ki vozi do Kopišč: od tam je v Bistrico le še pičle pol ure, lahka, senčna, zložna pot, ki ima ob strani čudovit prirodni most, krasen kanjon, v katerem se peni bela voda in slap, Predoselj, Veliki in Mali. Tik pred Bistrico gozd preneha, iz zaseke stopiš na široko jaso, kreneš po mostu čez Bistrico in že si pred Domom v Kamniški Bistrici. Posebno imenitni možaki — petičneži se pripeljejo prav pred; Dom in .ni redek dan (zlasti nedelje!), ko stoji na trati po dvajset in več vozil hkrati. Postrežba v Domu; je prvovrstna in priznana, človek se res počuti kakor doma. Oskrbnik Peter Uršič je uren, po-strežljiv mož, ki ima tudi smisel za dovtip, njegova žena Francka pa imenitna kuharica. Tudi tistemu, ki tod ostane na letovišču več dni, ni žal, ker je v čudovitem, gorskem kraju in pri prijaznih ljudeh. Izpred Doma si deležen T*>-gleda na eno najbolj estetsko popolnih in v oblikah harmoničnih panoram v naših Alpah. Nekateri menijo, da je Bistrica sploh najlepši gorski kotiček pri nas. Človek bi jim skoraj pritrdil, da imajo popolnoma prav.
Dom v Kamniški Bistrici pa je tudi izhodišče na vrhove, glavno in skoraj edino. 2e res, da se iz Stahovice odcepljata poti na Veliko Planino in Krvavec, res je tudi, da se že pred Bistrico odcepljata poti na Mokrico in skozi dolino Bele na Presedljaj ter dalje na Korošico, toda tidve slednji P_oti sta neprimerno bliže Bistrici kakor Stahovici. Bistrica je pravo gorsko izhodišče, vozel obeh poti na sedli, na Kamniško in na Kokrško sedlo. Dobre Iri ure je dolga vsaka od teh dveh poti, prej sta obe podobni sprehodu kakor turi; nobena ni nevarna, obe sta lepi, ne utrujata, čeprav se človek, preden pride na vrh, pošteno oznoji in izdiha.
Postojanke pod vrhovi
Slovensko planinsko društvo, ki je vse te lepe Kamniške gore (na oni, štajerski plati jim pravijo tudi Savinjske) oskrbelo s tako lepo zavarovanimi stezami, se je pobrigalo tudi za imenitna zavetišča, v katerih se utrujeni gornik spočije, prespi, okrepča in pripravi za turo prihodnjega dneva, planinske koče, ki bi pri nas prav za prav prej lahko nosile naziv planinski domovi. To so zadnje postojanke pod vrhovi, nekatere leže komaj dobro uro pod njimi. Globoko spodaj so ostali gozdovi. Bukovina in gaber sta se najprej umaknila smrečju, potem se je gozd razsvetlil, macesni so izpodrinili smreko, svet se je odprl, le gosti jeziki rušja so še prepregali pobočja, nazadnje je ostala le še čopasta gorska trava in prav pri vrhu začne že goli, kamnitni svet. °d teh koč, ki so zadnji mejnik življenja pod vrhovi, so izpeljane imenitne steze; na nevarnejših mestih 60 za neizvežbane obiskovalce gora vsekane v živo skalo udobne stopnice, zabiti so napeljana žica, tako da tudi neizvežbani nom varno kakor bi se vzpenjal ob držaju po h«? l"x v domači hiši tam v mestu. Od koče
Koce, z vrha na vrh vodijo turista poti.
,	: 0 ,naPorih dneva si privošči počitek prijetno
u rujem turist v gorski koči. Na Kamniškem sed-jr, v? y«selo sprejmeta prijazna Gradiška, Tone Kokrškem se mu prismejita na-Jlri m ]	!■	’ vselej razpoloženi	Tone (neka-
tudl. Pravijo »Gams«) in Ela, v Okrešlju ff	V	7arstv«	Robnikov	.Taka in Bruga.
vel,PW nTin UROd- J*a Korošici, v češki koči, na w Homa	t' h”* .KrTavcu. Povsod	se	počuti ka-
Lno*Ti	fi	zapetosti	in	tiste toge
uradnosti	er	službenosti kakor je	v	navadi po
letoviških krajih tam zunaj, na širokih ravninah. Ne, kakor doma se ti zdi, ko stopiš v tele gorske koce. Veselje samo kraljuje v njih in ljudje, ki bi se na ravnem prav gotovo nikdar niti ogovorili ne bi, se tod že takoj seznanijo, sprijaznijo in se že čez kratek čas pogovarjajo kakor bi se poznali že najmanj deset let. Vse je ena družina, oskrbnik in njegovi gostje. Marsikakšna možata beseda pade, marsikak dovtip se ukreše, vesele zgodbe krožijo in tudi dogodivščine, ki jih je bil preživel kdaj kdo od tistih, ki jih je bil ta večer zbral v tisti koči, kdaj preživel v gorah, pridejo
na vršto. Nobena reč človeka ob takem večeru ne more spraviti v slabo voljo, tudi če zunaj ni noči kakor so si jo bili predstavljali: tihe, veličastne, z zvezdnatim nebom in z obljubo sijajnega jutrišnjega dne — ampak razsaja vihar in opletajo močni deževni curki ob lesene stene k6če. Prav nič človeka ne more zmotiti v radostnem razpoloženju in zavesti, da je mesto ostalo daleč nekje spodaj za njimi, z vsem hrupom, vrvežem in prepiri.
Letos je bil obisk v teh postojankah pod vrhovi še kar zadovoljiv, sa j pa je bilo tudi vreme naklonjeno turistom kakor še zlepa ne. Niso prihajali samo domačini, Slovenci, ne, bilo je tudi prav mnogo Hrvatov in Srbov. Nemški turisti so tokrat prišli v nekoliko manjšem številu, zato pa je bilo mnogo drugih, novih skupin; tudi Angleži so prihiteli v naše gore. Največje zanimanje pa so te Alpe zbudile med Holandci. Njihovo potovalno društvo »Neederlandsche Reisevereeniging« je poslalo k nam tokrat kar štiri ali pet skupin. Tisti, ki so se razgovarjali z njimi o vtisih, katere odnašajo z naših gora, vedo povedati, da lepote našega visokega sveta ne bodo pozabili, ampak bodo zanjo navduševali doma vse svoje znance z živo besedo.
Tujci odhajajo navdušeni nad lepoto gora, nad imenitno zavarovanimi dostopi na vrhove, nad gostoljubnostjo in postrežljivostjo naših oskrbnikov. Še bodo prišli in nove obiskovalce bodo pripeljali s seboj. Na nas je, da ne ostanemo za njimi in da ob vsaki priliki, kadar le utegnemo, spet pohitimo na vrhove ter se posvetimo najlepšemu in najbolj zdravemu športu: turistiki.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Umor neznanega moškega v Spodnjih Gameljnah
Ljubljana, 23. avgusta. Varnostne oblasti, tako orožniki, kakor tudi policijski organi se še vedno zanimajo za zagoneten umor neznanega moškega v Spod. Gamelj-nih pri Ljubljani. Neki posestnik je 12. avgusta bil zelo presenečen, ko je odkril na svojem kozolcu, stoječem streljaj od hiše, močno razkrojeno moško truplo, zakopano v seno. Trupla še ne bi našel, toda naokrog se je siril strahovit smrad, ki je dal povod, da je začel posestnik brskati po senu. O najdbi je takoj obvestil orožniško postajo v Št. Vidu nad Ljubljano, ta pa državno tožilstvo, ki je odredilo sodno komisijo, da je ugotovila de-janski stran in izvršila Sodno obdukcijo. Neznanec je bil star okrog 35 let, krepak, dobro rejen, okrog 175 cm visok, imel je svetlokostanjeve, zelo goste, do 6 cm dolge lase in male, svetlorjave brčice. Oblečen je bil v nove bele spodnje hlače, sivkasto srajco, sive nogavice in ponošene, nizke, črne čevlje z gumijevimi podpetniki. Poleg trupla je ležal nov klobuk temnosive barve z napisom »Alojzij Bregar, Št. Lovrencc, dalje nova, polsvi-lena srajca, kravata in zaponka za kravate. Gornje obleke, t. j. suknjiča, hlač in telovnika ni imel. Tudi niso pri truplu dobili nikakih dokumentov, iz katerih bi se mogla ugotoviti mrtvečeva identiteta.
Sodna obdukcija trupla pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Dremelja je ugotovila, da je bil mrtvec ubit i dvema streloma v glavo in da je bil umor izvršen kake tri tedne pred odkritjem trupla v seuu na kozolcu. Velika je zagonetka, kako je bil neznani mrtvec prinešen na kozolec. Vsekakor se je to moralo zgoditi pozno, v temni noči, ko so vaščani mirno spali.
Nadaljnje poizvedbe varnostnih organov so dognale, da izvira perilo, ki ga je imel mrtvec na sebi, klobuk, svilena srajca, kravata Jn zaponka za kravato od vloma v trgovino Alojzija Bregarja v št. Lorencu na Dolenjskem. Ta vlom je bil izvršen v noči 20. julija ter je bilo trgovcuodne-šenega mnogo blaga v vrednosti okoli 10.000 din.
športne vesti
ZagrebSki igralci ne bodo igrali v državni nogometni reprezentanci. Včeraj popoldne je imel upravni odbor Gradjanskega iz Zagreba izredno sejo, na kateri ee je razpravljalo o vprašanju ali bo Gradjanski dovolil svojim trem igralcem Gla-ser ju, Antolkoviču in Kokotoviču igrati v državni nogometni reprezentanci, ki bo dne 3. septembra proti reprezentanci češko-moravskega protektorata. Odbor Gradjanskega je sklenil, da njegovi igralci ne bodo igrali v državnem teamu. G radian ski utemeljuje svoj sklep s tem, da je zvezni kapetan g. Simonovič že pri prvi tekmi z Anglijo proti istim igralcem Gradjanskega uporabil mere, ki niso bile na mestu. Posledica tega je tudi včerajšnji eklep uprave Gradjanskega. Sklep je bil sprejet enoglasno. Gradjanski je svoj sklep takoj sporočil hrvatski nogometni zvezi, ki bo napravila isti sklep. O tem je bil obveščen tudi Hajduk iz Splita.
Meddržavna atletska tekma med italijansko atletsko reprezentanco in Američani, ki bi morala hiti 3. septembra v Milanu, je odpovedana. Italijanska atletska zveza navaja kot razlog te odpovedi težkoče, ki so se pojavile z organizacijo te meddržavne tekme.	.
Začetek tekem v hrvatsko slovenski ligi. V nedeljo se začno prvenstvene tekme v hrvatsko-slovenski ligi, v katerih sodelujejo naslednji klubi: Gradjanski, Hašk in Concordija iz Zag-reba, Hajduk iz Splita, Split, Sašk iz Sarajeva, Bačka iz Subotice, Slavija iz Varaždina. Slavjja iz Osjeka in naša Ljubljana. V nedeljo bodo 'grali klubi v naslednjem redu v Zagrebu: Concordija : Slavija fOsjek), Gradjanski : Ljubljana. V Subotici: Bačka : Hajduk. V Splitu: Split: Hašk. V Sarajevu: Sašk : Slavija. Našo Ljubljano čaka torej takoj za začetek najtežja preskušnja Gradjanski iz Zagreba je nedvomno največji favorit za prvaka v tej hrvat-sko-sloveneki ligi.	.	.
Atletska podzveza v Ljubljani, uradno: Sodniški zbor za državno klubsko prvenstvo, ki bo v Ljubljani v dneh 26. in 27. t. m. ob 16 oba dni, je sestavljen sledeče; voditelj tekmovanja Win-disch, starter za skoke v soboto Cimperman, v nedeljo Hvale, starter za mete: v soboto Pevalek, v nedeljo prof. Dobovšek, časomerilci: Gorjanc, Gnidovec, Cuderman. Keber, Potokar, Stepišnik, Trtnik. Vodja zapisnika Cek. Imenovani gospodje zvezni sodniki se morajo javiti vrhovnemu sodniku oba dneva pol ure pred začetkom tekmovanja. Prostor tekmovanja ho razviden v dnevnem časopisju pod športnimi vestmi naknadno. Vsi zadržani gg- morajo javiti izostanek vsaj do četrtka zvečer pri blagajni kavarne Evropa. V nasprotnem primeru sledi kazen. Pomožna sodnika šoukal in Stropnik pozivamo, da položita praktičen izpit na igrišču ASK Primorja v petek, dne 25. t. m. ob 18.	Predsednik.
Varočaite Slovenski dom!
		Tempe-				
	o c	ratur«				
Krai	oS	v C"		= >	o	Veter
	O o	cc	K l ''	■- *Z bi		( mer.
	t- Z-	3«		«2 c	-o i	in kost
	(S 01	a s:	a « e	M >	O ~	
Ljubljana	763 8	260	13-8	87	mql. lil	U
Maribor	762-5	27-0	150	80	0	0
Zagreb	7610	28-0	15 0	60	6	n3
Bel grad	7617	26-0	130	70	0	0
Sarajevo	7ol 4	26-0	110	60	3	0
Vis	760-5	24-0	17-0	60	2	NW.
Split	760-2	32-0	200	50	3	NES
Kumboi	759-3	27-0	190	70	3	sw,
Rab	760-6	26 0	200	50	4	N,
flubrovniH	759 4	290	2 -0	40	0	0
Pada-
vine
26
de?
Vremenska napoved: Jutranja megla, Čez dan pretežno jasno in toplo vreme.
Koledar
Danes, 6reda, 23. avgusta: Filip.
Četrtek, 24. avgusta: Jernej.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmajer, Sv. Petra cesla 78.
Redno vpisovanje vajencev v strokovne obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani bo v nedeljo 27. avgusta, naknadno vpisovanje pa tudi v nedeljo 3. septembra pri upraviteljstvih posameznih šol. Vsi vajenci ključavničarske in kleparske stroke ter tudi oni, ki so do sedaj hodili v strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Zoisovi cesti, se morajo vpisati v strokovno nadaljevalno šolo za mehansko-tehnične obrti na Ledini. Pri vpisu je treba predložiti krstni list, izpričevalo o poslednjem šolanju in učno poaodlio. Vse ostale informacije dajejo posamezna šolska upraviteljstva. Službodavci so v smislu Člena 37. uredbe o strokovno nadaljevalnih šolah osebno odgovorni za točen vpis v šolo. Službodavci, ki svojih vajencev ne bi vpisali v šolo in v času kot je zgoraj odrejno, bodo prijavljeni zaradi kaznovanja obrtni oblasti.
Pogovor na trgu. »O, gospa Praznikova, to Vam moram še povedati. Moja služkinja je brala v časopisju najin pogovor, ki ga je gotovo kak neizogiben žurnalist ujel na uho in spravil v časopisje. Sedaj se dekle že tako veseli tombol-skih kart Rdečega križa, da so njene misli sedaj le pri tomboli. Hodi okoli mene in me vedno sprašuje, če ji bom res kupila karte. Pravi, če ji jaz kupim, bo gotovo dobila glavni dobitek — stavbeno parcelo v Spodnji Šiški. V naši hiši že vse služkinje prosijo, da bi jim gospe kupile tombolske karte. Saj bodo gospe še hude name! — »Gospa, nič se ne ozirajte na take sitnosti, saj gre vendar za dober namen — za Dom sa-marjanov Rdečega križa. Služkinje pa morajo končno tudi nekaj veselja imeti! Ako šo služkinje dobre in pridne, imamo gospodinje samo koristi.«
Mestna ljudska kopel v Prečni ulici ho do
29. t. m. zaprta zaradi snažen ja in tudi zaradi pleskanja vseh prostorov, da bo tudi to preprosto javno kopališče spet ustrezalo vsem željam.
Objave ljubljanskega velesejma .
XII. Gospodinjska razstava Zveze gospodinj na velesejmu v paviljonu »K< bo nudila posebno privlačno točko za naše najmlajše. Prirejena bo električna kuhinja s šest električnimi rešoji, malimi lončki, ponvicami, v katerih bodo kuhal'1 male deklice v belih predpasnikih in čepicah kot mlade gospodinje. Kuhanje se bo vršilo vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure. Tudi mladi kuharji so se že priglasili. Mlade kuharice in kuharji bode pogostili svoje sovrstnike. Ta kuharija ne bo ni-kaka igračkanje, ampak po visokih principih vzgojiteljice Montessori prirejena prijetna zaposlitev najmlajših, ki naj v posnemanju dela odraslih vzljubijo gospodinjstvo, domačnost in družabnost Kuhanje in pouk v kuhanju bo brezplačno ter bo pod strokovnim nadzorstvom gospodinj in elektro-inženirjev. Starši, ko pridete na velesejem, pripeljite svoje male k temu pouku. Sprejemamo tudi v naprej priglase otrok, ki bi se radi udeležili tega poskusnega kuhanja vsak dan od 16. do 17, ure, Gradišče 14, kjer dobe posebna navodila.
Sadje ni samo dobro, ono nos ludi posveii in utrdi naše zdravje. Letošnja sadna letina pri na,-je v splošnem zelo dobra, bogato so obrodile zlasti nekatere vrste sadja. Ponekod ga je toliko, da ljudje kar ne vedo, kam bi z njim. Če bi bilo pri nas sadjarstvo na višku, bi naši kmetovalci in sadjarji takih skrbi ne poznali. Sadje se no da porabiti samo sveže ter za sadjevec in žganje, temveč ga lahko s pridom tudi sušimo. Plemenito izbrano sadje se pa dobro proda tudi v inozemstvu. O vsem, kar moramo vedeti v zvezi s sadjem, nas bo poučila zanimiva sadna razstav na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra. Na nji bomo videli vsa sadna plemena in vrste, kar je v septembru sposobnih za razstavo in sicer v naravi, modelih in slikah. Razstava nam tudi pokaže, kako se sadje uporablja, zlasti kako ga sušimo, kar je posebno važno za naše kmetovalce. Razen sadja bodo razstavljeni različni apa rati za konzerviranje sadnih izdelkov ter za pripravljanje in shranjevanje sadnih sokov.
Male Hvali bodo tudi razstavljene na jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra. Tri velike paviljone bo obsegala ta zanimiva razstava. V njih bomo videli koze domače, rjave in sanske pasme-. 200 kletk kuncev najrazličnejših gospodarskih pasem, 120 kletk perutnine-kokoši, kur, gosi in rac med katerimi bo posebno močno zastopana štajerska kokoš ter končno 80 kletk golobov različnih pasem. Na razstavi bo tudi ovčja volna in izdelki iz nje, angorska volna in izdelki, krzno, usn.i'v kožuhovina, pica, orodje in razne priprave za rejo malih živali, literatura, higiena, veterina in splo?no propagandno gradivo, skratka, tu bo zbrano :n lepo^ razvrščeno vse, kar mora vedeti, znati in upoštevati rejec malih živali, če hoče, da bo njegovo delo rodilo sadove.
Posestvo 13.000 kvad. metrov ob državni cesti s stanovanjsko hišo s 6 prostori in novo enonadstropno stavbo, prikladno za manjšo industrijo (30X10 m), z vodno' pravico in blizu električnega voda, naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi »Slovenskega doma« pod št. P/275.
>v <-• •
. vw .
Lojze Pajtler:
BEG IZ MUSKE LEGI]E
Ozdravil eera mu ravnotako prijazno, rekoč:
Potem 6em jo naglo ubiral dalje, dokler nisem zaslišal v daljavi pasjega la-ieža teT zagledal nekaj luči
Bila je arabska vas ob robu polja.
Nusem vedel, ali naj bi se ji bil ognil, ali bi šel po ce6ti mimo hiš. Lahko da se mi ne bq tam nič zgodilo in si bom mogel kal kupiti za pod zob,
Ali celo tam prenočiti?...
Misel na počitek kje na slami ali na preprogi je bila prezapeljiva, da bi jo bil mogel dobiti kar takoj. Zdaj, ko sta mi počitek in zavetje migala oid blizu, 6em šele začutil, kako sem truden in vsega dobrega potreben . ..
Premišljal sem se in odločil tako dolgo, dokler nisem nenadno zagledal pred 6abo skupine* Arabcev, ki 60 mi naglo hiteli nasproti. V rokah so nosili gorjače, kakor da gredo pobijat ...
Bilo je prepozno, da bi se jim mogel skriti.
Naglo se obrnem nazaj Ln hočem planiti v grmovje, tedaj pa vidim, da na vseh straneh rasejo iz tal temne postave z arabskimi oglivnicami, z mrkimi očmi, z dvignjenimi palicami...
Bil sem obkaljen od vseh strani.
Kaj zdaj?
Ta misel mi je bliskoma šinila po gla-
vi.	A še preden sem si odgovoril, me je že premagal občutek, da se moram braniti in rešiti.
Bliskovito se poženem i vso 6ilo skozi živi obroč, ki me je obdajal in 6e tesnil okoli mene. Toda nisem videl, da je še za mano razcapan arabski pastir, ki se mi je neopaženo približal. Nenadno me je udaril z gorjača po glavi.
Zgrudil sem se in gledal nekaj časa 6vetle zvezde, vendar sem bil še vedno pri zavesti. Spet sem hotel planiti po-koncu, toda nisem se mogel več braniti Arabcem. Bilo jih je preveč, kakor deset psov na pol zajca
V hipu so mi vzeli bajonet, me potlačili in mi roki zvezali na hrbtu.
Medtem 6e je zbralo na cesti arabsko gnezdo: ženske, otroci, starci. Še psov ni manjkalo, in vsi so dajali duška svojemu veselju z velikim vpitjem, tako, da bi bil še jaz, ki mu je na to veljalo, kmalu oglušel.
Ko sem jaz ležal na tleh, so 6e Arabci nekaj posvetovali. Nisem jih nič razumel, vendar sem sklepal, da me mislijo
peljati na najbližjo žandarmeriijsko postajo, zakaj kazali so z roko proti severu in nekaj takega govorili.
Dva močna Arabca ®e vzdigneta in odženeta kakor vola. Niseln dosti vedel, kam gremo. Bilo mi je tudi precej vseeno ...
Med potjo me je eden, ki sem ga bil v spopadu malo oprasnil, ® mu je tekla kri po taci, neprenehoma bezal z gorjačo in dajal duška svojemu umazanemu srcu s tem, da me je pošteno sunil, kadar sem le ža korak zaostajal. Stisnil sem zobe in potrpel. Glava mi je brnela ko panj.
Ko smo bili že pecej od nesrečnega kraja, kjer 60 me bili Arabci ujeli, sem se odločil, da sam nisem vedel kako in
kdai'
Bliskovito sem se izpuhi, 6e obrnil ter sunil najbližnjega z nogo v trebuh, da je padel po tleh. Izrabil sem presenečenje drugega Arabca i® zbežal v grmovje, čeprav sem imel zvezane roke. Spotikal, sem se in opotekal v temi, a tekel 6em toliko časa, dokler «e nisem popolnoma zdelan zgrudil na tla.
Med oddihom sem si skušal sneti vezi, a najsi sem še tako napenjal moči, sem videl, da jih ne bom mogel pretrgati. Arabci so me dobro zvezali. Ni šlo in ni šlo
Potem sem se spomnil stare indijanske modrosti, da se je v knjigah marsikdo rešil s tem, da je drgnil vrvi ob ostro skalo. Ker skale ni bilo nikjer, sem si poiskal velik kamen. Precej časa sem
se trudil, da sem našel ostrino in vrvi predrgnil ter pretrgal.
Čez nekaj minut sem bil spet prost. Roke sem imel vse otekle in krvave, toda oddahnil sem si: Arabcev nisem več čutil za seboj, vendar pa 6era šel naprej z veliko previdnostjo, ker nisem imel za obrambo nič drugega več, kakor le žepni nož. Niti na cesto si nisem upal več pogledati.
Kar naprej sem se plazil po gTmavju.
Afrika me je bila že marsičesa naučila
Taval sem tako vso noč, begal sem in tja, dokler se ni začelo daniti.
Na vzhodu se je oglašala zarja ne vem katerega dne, kar sem bil begunec. Zdelo se mi je že tako neskočno dolgo, kakor da moje legionarjenje sploh ni bilo nikdar res.
čakal sem dneva težko, rad bi se bil razgledal, kam sem po tem dolgem beganju že prišel in če je monje že blizu .. .
Nenadno 6e mi je zazdelo, da slišim glas vojaške ttobente, ki poje legionarjem.
Nisem vedel, ali sem čisto zblaznel ali kaj.
Prestrašen in zmešam si stiskan glavo, da bi se predramil.
Ni se moči motiti: trobenta poje jutranji 6pev!
Planem iz grmovja na cesto, 6e oziram, gledam na vse strani.
Nenadno me vrže nazaj in z grozo zamrmram:
»Prekleti prividi! «
Ni bil privid in ni bila fatamorgana. Pol ur« pred mano se je ob cesti dvigala — Saida, vsa bela in svetla v jutranjem soncu.
Tri dni 6em begal in trpel ter pod žgočim afriškim soncem blodil v krogu ter namesto do morja prišel pod ozidje vojašnice, iz katere sem bil pobegnil.
Kaj takega se človeku lahko zgodi samo v Afriki.. • Legija očitno ni mogla biti brez mene.
Zdaj se norčujem, a tisto uro mi ni bilo do šale. Bilo mi je, da bi se zjokal, ko mi je na ušesa udarjal klic trobentača, ki je vabil tovariše na vsakdanje opravilo. Tovariše, ki sem bil prepričan, ua jih ne bom nikdar več videl.,.
Ves obupan sem 6edel na tla in začel premišljevati, kaj so mi koristili vsi napori, vse nevarnosti, ki 6em jih prestal! Tovariši so ostali v Legiji, trdo so morali eksercirati, prenašati 60 morali vse preganjanje. Toda medtem ko sva se midva z Kihterjem lačna, premočena prezebla, v večnem strahu pred zasledovalci in o skrbeh o izidu bega, z zateklimi, ožuljenimi krvavimi nogami potikala dolge dneve po trnjevem grmovju, ter bežala i ^ra^c*i 60 tovariši po izpolnjeni ndolžnosti imeli pred sabo pogrnjeno jnizo, imeli so čisto posteljo, kamor 60 brez skrbi legli na počitek. ‘
Bridko je bilo pod zidovi Saide spoznanje, da sem se premalo premišljeno lotil tega načrta Nič boljši ni bil pa tovariš. Tudi on je imel premalo izkušenj za beg iz Legije ...
Šola za fašistično politično vzgofo
Prednost pri sprejemanju v to šolo bodo smeli tisti, ki so se udeležili abesinske in španske vojne
Tajnik fašistične stranke Starace je pred nedavnim izdal odlok, po katerem se odpre v Rimu na novem »Mussolinijevem trgu« šola za fašistično politično vzgojo. Slušatelji bodo morali obiskovati to šolo dve leti, t. j. štiri semestre. Pouk se bo začel na tej šoli letos 29. oktobra, dan pozneje, ko bodo po vsej Italiji proslavljali 17. obletnico pohoda na Rim. Za slušatelje te šole bodo sprejeti samo oni fašisti, ki še niso dopolnili -8. leta starosti, ki so odslužili vojaški rok in so se usposobili pri pokrajinskih tečajih politične vzgoje, ali pa so se kvalificirali pri fašističnih visokošolskih natečajih, dalj časa delovali v fašističnih organizacijah, ali pa prejeli diplomo na Akademiji visokošolske mladine. Prednost imajo listi, ki so se udeleževali vojne v Abesiniji ali v Španiji. Za to šolanje bo moral vsak slušatelj plačati 4800 lir na leto, siromašnim dijakom pa bodo podelili tudi številne podpore.
Učni načrt za obe leti obsega: 1. Fašistično vedo, 2. Zgodovino fašistične revolucije, 3. Ustroj in funkcijo fašistične stranke in od nje odvisnih
organizacij, 4. Ureditev fašistične države, 5. Korporativno gospodarstvo in politiko, 6. Razno politiko, 7. Politični, gospodarski in narodnostni zemljepis, 8. Vojaško kulturo in 9. Tuje jezike Razen tega bodo na tej šoli poučevali tudi razne druge predmete, in sicer prvo leto: zgodovino revolucije političnih strank, zgodovino italijanskega cesarstva in kolonizacijo, organizacijo propagande in tehniko časnikarstva. V drugem letu učne dobe pa se bodo dijaki te šole učili imperialne politike sodobnih držav in zakonodaje ter socialne reditve fašizma.
Obenem s to šolo pa bodo v Italiji dobil! spet novo uniformo. Slušatelji šole za fašistično vzgojo bodo namreč uniformirani. Nosili bodo fašistični podobno uniformo s posebnim znakom. Uprava šole bo v rokah tajnika fašistične stranke, ki bo vsako leto tudi določil, koliko dijakov sine bili sprejetih v to šolo. Vanjo bdo sprejemali le takšne dijake, ki bodo prestali strog izpit in pa seveda takšne, ki bodo imeli potrebna priporočila od tajnikov pokrajinskih organizacij fašistične stranke.
Vo?aški psi - še danes izborno orožfe
Njihovo vrednost so poleg vsega mogočega ostalega orožja tudi
preskusili v Španiji
Španska državljanska vojna je imela med drugim tudi ta namen, da se na tem tujem področju preskusi vrednost vsakovrstnega orožja, ki so si ga razne države izdelale za morebitni bodoči odločilni spopad. Tam v Španiji so preskušali Italijani in Nemci svoja letala, svoje tanke, najnovejše strojnice in drugo orožje, o katerem še niso bili trdno pepričani, da bi se v bodoči vojni obneslo. Razna poročila izza časa španske državljanske vojne in tudi še poznejša so sku šala svetu dokazati, da je vse to moderno orožje prvovrstno in da ni misliti na to, da bi moglo nenadno odpovedati.
Zdaj pa se je zvedelo še, da so v španski državljanski vojni skušali ugotoviti, če imajo vojaški psi v morebitni bodoči vojni sploh še kakšen pomen. Skušnja je dokazala, da ti vojaški psi v morebitni bodoči vojni ne bodo igrali nič manj važno vlogo, kakor so jo v prejšnjih vojnah. V španski vojni so nacionalistični vojaki nekajkrat preskusili vrednost vojaških psov v voj-vanju. Posebni oddelki vojakov so odvedli s seboj v prve bojne črte močne volčjake, ki so bili zdre-sirani za napad. Tako so jih izučili, da niso nikdar zalajali, dokler jim gosopdar ni ukazal. Posebno so se izkazali pri nočnih napadih. Vojaki so ponoči spustili volčjake na sovražne straže.
Psi so v pravem trenutku navalili na sovražno vojake ter jim pregriznili žile na vratu. Tako so nenadno izginile vse sovražne predstraže. nacionalistična vojska pa je lahko nemoteno nadaljevala s prodiranjem in je neštetokrat sovražnika iznenadila. Sovražnik namreč ni dobil od svojih predstraž nobenih poročil in je bil zato prepri-
čan, da tudi ni nobenih nevarnosti. Nacionalistični oddelki so tako prišli nemoteno do sovražnih strelskih jarkov, kjer se je začel boj na nož...
To »pasje« orožje španski vojni ni bilo nekaj novega. Psi so se posebno odlikovali že v španskih osvojevalnih vojnah in pogosto dosegii mnogo večje uspehe kot ostala vojska z orožjem. Tudi Indijanci so kmalu spoznali, kako veliko vlogo igrajo v vojnah prav vojaški psi. Zato so jih tudi sami začeli dresirati v ta namen. Med Španci in Indijanci se je tako začela prava pasja vojna. Tudi tedaj, ko so se na otoku .lamaici za čeli upirati črnci, so kolonijalne oblasti pripeljale tja velike trope vojaških psov s Kube in z njihovo pomočjo zadušili vstajo črncev.
Zelo priljubljeni bo bili vojaški psi v srednjem in v začetku novega veka. Ko je španski kralj zaprosil angleškega kralja za pomoč proti Saracenom, mu je ta poslal 400 krvoločnih psov. Iz tega se najbolje vidi, kako visoko so tedaj cenili to živo orožje.
Kitajci kupujejo v Evropi tračnice
Posebni odbor, ki ga je kitajska vlada po-slala v Evropo v zvezi z državnimi nabavami, je pri večjem številu angleških podjetij naročil velike množine tračnic v vrednosti 250.000 funtov šterlingov. Te tračnice bodo porabili za gradnjo nove železniške proge od Čungkinga proti Ču-nafuju.
Pogled na pristanišče mesta Hoakong, ki je anglegka kolonija. Japonci se pripravljajo, da tudi nad tem mestom uvedejo zaporo. Pravijo, da hočejo na ta način preprečiti, da bi Angleži skozi to mesto pošiljali pomoč kitajskemu marSaln Čankajšku.
Letalo angleške družbe »Imperial Airways«, ki se je v zraku vnelo in padlo pri Sorstroemskem mostu v bližini Kodanja v morje. Pilota so rešili, ostali člani posadke in pet potnikov pa je utonilo.
Kaj vse pri ljudeh velfa za slaščico
Ljudje navadno še najbolj upoštevajo tista jedila, ki so pri njih v navadi, in pravijo, da boljših ni, vsaj zanje ne. Ponosni so na to, če tujec pohvali kakšno njihovo »specialiteto«, recimo našo kranjsko klobaso. Srbskim kuharjem se gotovo zelo prikupiš, če hvališ njihove čevapčiče ali ražnjiče. Slava o dunajskem zrezku gre po vsem svetu. Z makaroni in polento pa dobro shajaš v Italiji. Itd. itd.
Zanimivo je vsekakor, kaj bi gostu postavili na mizo recimo Eskimi, Tibetanci, Zulukafri, Kitajci ali pa nekateri drugi narodi, ki jih morda le nekoliko bolj poznamo kot omenjene. O Eskimih pravijo, da so zelo gostoljubni ljudje. Kot največjo slaščico ti postavijo na mizo, če prideš k njim na obisk, še topla in neočiščena čreva morskega psa. Tibetanci jedo najraje staro maslo.
Čim starejše je, tem raje ga imajo. Zato so tudi prepričani, da gosta najbolje postrežejo, če mu ponudijo takšno maslo. Zulukafri ne jedo nikdar svežega mleka. Zlivajo ga v veliko kad, da se tam zasiri. Na skisano mleko pa vedno znova vlivajo sveže mleko. Na nekem otoku v blazini Avstralije žive ljudje, ki najraje jedo pokvarjena jajca. Imajo pač svojevrsten okus. Kitajci bodo postavili pred vas na mizo kot slaščico kos kitovega mesa, garniranega z opičjimi možgani, ali pa na drobne koščke razrezano in seveda primerno pripravljeno kačo. Amerikanci bi gosta morda postregli s kosom ananaške melone. Postavili bi jo na mizo na listu grenke salate in prekrito z majonezo. V Južni Afriki ljudje zelo radi jedo kuhane ali pečene kobilice, pripravljene nekako tako kot pri nas rake.
Različni ljudje, različni okusi in različni želodci! Mi bi tem ljudem menda lahko voščili samo »dober tek!«.
220 km lukenj v nemško zemlfo -zaradi nafte
V Nemčiji so v zadnjem času že na neštetih krajih navrtali zemljo, da bi odkrili nova ležišča nafte. To priča, kako radi bi se iznebili velikih stroškov, ki jih imajo z uvažanjem tega zemeljskega olja iz drugih držav. Poročila o teh vrtanjih ne povedo, če so Nemci tudi res odkrili nove zemeljske zaloge nafte. Nekateri iz tega tudi že sklepajo, da je bilo vse vrtanje in iskanje več ali manj zastonj. Če bi dolžine vseh lukenj, ki so jih do sedaj v Nemčiji pri iskanju nafte zvrtali na raznih krajih, sešteli, bi dobili nič manj kot 220 km dolg rov, to je približno 22 krat toliko, kolikor znaša razdalja od zemeljskega površja do spodnje meje stratosfere. V Schleswig-Hollsteinu so na primer zemljo zvrtali do globine 3818 m. To je tudi največja luknja v evropskem delu zemlje. Najglobljo luknjo na svetu pa so do sedaj izvrtali v Kaliforniji. Sega v globino 4570 metrov.
Zahtevajte povsod naš list!
V angleških vojaških letalcih ima osebje po-sebne vrste obleko, skozi katero ne morejo stru-
noni ni i ni	kflkrŠTlA hiulo ntuiroki:.!:	_
seiMit?	vuictau, onvci Katero ne mo
peni plini, kakršne bodo n porabljali »kemijski« vojni.
v bodoči
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 23. avgusta:	12	Pisano polje (plošče.) —
12.45 Poročila — 13 Napovedi — 15.20 Salonski kvartet — 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura: Moja knjižnica (g. prof. Fr. Vodnik) — 18.45 Vesel drobiž (plošče) -- 10 Napovedi, poročila — 19.30 Prirodopisni kotiček (g. dr. Joža Herfort) — 19.40 Nac. ura: Lucerna in detelja v našem kmetijstvu (Aja Petrovič) — 'JO Musorgski-Rimski Korsakov: Perzijski ples (ploSče) — 20.10 Iz življenja na Kitajskem in Japonskem (g. kap. Turnšek) -- 20.30 Solistični koncert na violon Čelu: g. prof. Cenda Šedlbauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21.15 Cimermanov kvartet — 22 Napovedi, poročila -- 22.15 Zdaj pa na plbsl (plošče), mande pod vodstvom Ernesta Ansermenta
Četrtek, 24. avgusta: 12 Eksotične glasbene slike (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi -— 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi
— 19 Napovedi, poročila — 19.80 Deset minut zabav«
— 19.40 Nac. ura: Predavanje ministrstva za ljudsko tel. vzgojo — 20 Joh. Strauss:	Četvorka iz operete Netopir (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Klavirski koncert, g. Maks Benarojo — 21.15 Reproducirani s.infonični koncert Dvorakovih del — 22 Napovedi, poročila — 2215 Ura plesne glasbe (Radijski orkester).
JeA^r°USt,a: J2 Sanska Pe*am (ploMe) ~	1	N?povedi	-	13.20 Opoldanski
v i	f	orkestra	- 14 Napovedi _ 19
Napovedi, poročila _ 19.30 Zanimivosti - 19.40 Nac. n ra JO Smetana: Libuša, uvertura (ploSče) — 20.10 S t	i!	^Te	dekle	v	gospodinjsko	solo
o x P^tni-k) — 20.30 Violinski koncert, g. 011? ^revor^* Pri klavirju g. prof. M. Lipovfiek — 41,15 Koncert R adii jakega or kestra — 22 Napovedi, poročila - 22.30 Angleške ploSče.
Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/ITI. Telefon 1001 do4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.