; SEPTEMBER
1	S Edigij
2	č Stefan, kralj
3	P Sabina
4	S Rozalija
d
S N 16. pobink.
G P Delavski dan.
7	T Eegina
8	S Mali Šmaren
9	č Peter Klaver
10	P Nikolaj Tol. +
11	S Protus in Hij.
12	N 17. pobink J
13	P Notburga
14	T Poviš. sv. Križa
15	S Kv. - Mati 7 ž.+
16	č Korali j
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Getio: 'Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 35 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four, Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN RLOVENSB3
LISTS ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 173.
CHICAGO, ILL., SREDA, 8. SEPTEMBRA _ WEDNESDAY, SEPTEMBER 8, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Delavski praznik zopet pokazal globok razkol, ki vlada v . delavskih vrstah. — Green z vso silovitostjo udrihal . po Lewisovi CIO. — Lewis opozarjal na potrebo krajših ur; udaril po kongresu in predsedniku.
Washington, D. C. — Letošnji svoj praznik, Delavski dan, je ameriško delavstvo praznovalo sicer v večjem zadovoljstvu kakor prejšnjih več let zaradi nekoliko iz-boljšanih življenjskih razmer, je pa nasprotno ravno ob tem prazniku, ki bi moral značiti edinstvo v delavskih vrstah, izprevidelo, kako globok razkol vlada v resnici v njih. Razni govorniki, ki so nastopili ob zborovanjih, so namreč s svojimi besedami pozivali, namesto k edinosti, k še večji razcepljenosti med obema velikima organizacijama, delavsko federacijo in CIO.
Posebno predsednik delavske federacije, Wm. Green, se je v svojem govoru, ki ga je imel v Dallas, Tex., na Delavski dan, "odlikoval" s svojim udrihanjem po nasprotni, Lewisovi Organizacij ji. Njegov dolgi govor ni -vseboval skoraj nobenega pinpo-ročila ali nasveta, kako naj bi se stanje ameriškega delavca izboljšalo, marveč posvečen je bil v pretežni meri kritiziranju CIO. Greenov govor je bil sestavljen popolnoma v takem duhu, v kakor-šnem pišejo kapitalistični 1'iv sti, namreč da je označeval CIO organizacijo kot komunistično, prevratno-, neodgovorno in pripravljajočo pot fašističnemu Idiktatorstvu. ' Obenem je Green povdaril, da mora ostati federacija še 'v naprej politično popolnoma nestrankarska.
Isti dan je imel svoj govor tudi John Lewiis, in sicer v Pittsburghu, Pa. Kakor se računa je bilo na zborovanju navzočih okrog 250,000 delavcev. Lewis se v tem govoru ni dotaknil nasprotne organizacije, marveč je v glavnem povdarjal le, da bo delavstvo zahtevalo krajše ure, višje plače in vplivnejšo besedo pri upravljanju •industrije. Opozoril je, da bodo novi moderni > stroji čimdalje bolj izpodrivali delavce, ako se ne bodo ti zadostno organizirali Imel pa je Lewis tudi že par dni prej drug govor, in sicer po radio pretekli petek zvečer. Ob tej priliki pa je silovito udrihal Po kongresnikih, po vladi in četo predsedniku Rooseveltu ni Prizanesel. Povod za Lewisovo nevoljo je dal kongres s tem, ker fii na zadnjem zasedanju sprejel zakona o mezdah in delovnih Ul'ah, Roosevelt pa se je Lewisu Cmeril ob času stavke v jeklarji industriji zato, ker ni pred-^dnik odkrito potegnil s stav-arJi. Lewis je v svojem govoru °dkrito namignil, da bo njegova 0r£anizacija podvzela gibanje za Ustanovitev tretje, farmarsko-delavske stranke.
Za Delavski praznik je izdal udi predsednik svoj proglas, ki Je bil do skrajnosti pomiri j i-ZI1aČaja in je v njem pozi-l(vi • večji zaupnosti med de-/aajalci in delavci ter je ob-Ponovno povdaril, da bo *da nadaljevala borbo za iz-°ljšanje delavskega stanja.
BOJI V
ŠPANIJI
Nacijonalisti na eni fronti
zmagoviti, na drugi podlegajo.	k r
Hendaye, Franoija. — Zadnje dni so se še vedno nadaljevali boji na dveh španskih frontah. Dočim se na severu, po poročilu nacijonalistov, vladne čete v neredu umikajo in je skoraj vsa morska obala ob Biskajskem zalivu že v rokah generala Franca, so pa nasprotno na severovzhodni fronti, v Aragonih, lojalisti zmagoviti in so si po srditih bojih pridobili par strategič-no važnih točk. Med temi je mesto Belchite, južno od Sa-ragose, kjer se je vršila izredno krvava bitka za tamkajšnjo katedralo. V ponedeljek so morali nacijonalisti zapustiti cerkev, ki so jo uporabljali za obrambo. -o-
KAM SO ŠLI PRISPEVKI ZA ŠPANIJO?
Washington, D. C. — Odkar se vrši vojna v Španiji, se je v Ameriki ustanovilo število raznih organizacij, ki so zbirale prispevke za špansko vlado. Na podlagi ameriškega nevtralnost-nega zakona so morale te organizacije predložiti svoja poročila državnemu departmentu. Iz teh poročil pa se razvidi, da so "prijatelji Španije" malo čudno ravnali z nabranimi prispevki; povprečno je namreč skoraj enaka svota, kakor so jo poslali v Španijo, ostala njim "za administracijske stroške". Poročilo obsega čas od 1. maja do 31. julija in 23 organizacij, ki so pobirale prispevke, je na-kolektalo v tem času skupno $376,926.91. Od tega je bilo poslano v Španijo le $139,193.40, dočim so organizacije same porabile $124,986.97 in ostalo imajo še na roki. Se bolj jasna slika "nesebičnosti" nabiralcev pa se pokaže, ako se pogleda v poslovanje posameznih organizacij. Za drastični vzgled naj služi Ameriški odbor za pomoč Španiji v New Yorku. Ta organizacija je nakolektala $30,-753.96. Od tega ni v Španijo sploh nič poslala, pač pa je porabila $25,793.72 za "administracijo in publiciteto" in $3,-340.22 je imela 31. julija še na roki. — Pač dobičkanosen biz-nes, to kolektanje! Suckers, open your eyes!
-o-
MLADI DIVJAKI
Chicago, 111. — Policija je zadnji teden dobila v roke šest malih dečkov, kateri so na prav divjaški način pokazali svojo nevoljo nad osovraženo šolo. Dečki, stari od 6 do 9 let, so povzročili več tisoč dolarjev škode v Carpenter šoli, Erie in Racine. Razlili so po stenah črnilo, razbili table, ure, pisalne stroje, neki klavir, in izvršili razne druge podobne vandalske čine.
KITAJSKI
_NAPAD
Kitajci razcepili japonsko
fronto pri Šangaju.
Šangaj, Kitajska. — Ta
torek so morali Japonci, ki so vdrli na kitajsko ozemlje, po novno čutiti nepričakovano silo kitajske armade. Dočim so bili Kitajci doslej le v ofenzivi na fronti okrog tega mesta, so pa omenjenega dne izvršili protinapad, in sicer s tako silo, da so japonsko fronto, severno od mesta, na dvoje razcepili. Pridobili so si tudi nazaj večino ozemlja, ki so ga izgubili v bitkah tekom zadnjih par dni. Obenem so Kitajci uspešno preprečevali Japoncem izkrcavanje novih čet v raznih pristaniščih. „
AEROPLANSKA TEKMA PREKO KONTINENTA
Cleveland, O. — Število letalcev je napelo svoje sile, da si pridobi prvo mesto v tekmi, ki se je vršila pretekli teden v petek med Los Angeles, Cal., in tukajšnjim mestom, in leteli so pri tem z naravnost neverjetno naglico. Prva nagrada, znesek $13,000, pa je bila podeljena nekemu Franku Fuller ju iz San Francisco. Ta letalec je preletel omejeno razdaljo, dolgo 2080 milj, v 7 urah 54 minutah. Vozil je s povprečno hitrostjo 258 milj na uro, ali skoraj 4 in pol milje na minuto.
HITLER — NAJBOLJŠI HIPNOTIZER!
Nottingham, Anglija.— Na zborovanju angleške zvezo za pospeševanje znanstva je neki znanstvenik povdaril, da bo Hitler in z njim tudi Mussolini, zaznamovan v zgodovini kot najboljši hipontizer. Dejal je, da je napačno domne-panje1, da ljudstvo v diktatorskih državah iz strahu sledi svojim voditeljem. Resnica je bolj ta, da jim zaupanje v njih voditelje vlije navdušen nje in junaštvo, kar izpre. menfi boječo maso v mogočno armado.
VSE ZA VOJNO
Tokio, Japonska. — V novem proračunu Japonske je skoraj ves denar nakazan za vojno na Kitajskem in le malenkostna svota, $5,800, bo izdana v zdravstvene svrhe. Za vojno se bo porabilo celih 737 milijonov dolarjev.
PO KALSVETU
—	Capetown, Južna Afrika.— Združene protestantov-ske cerkve so otvorile silovito propagando, da preprečijo nameravani evharistični kongres začetkom prihodnjega leta. V tozadevnem letaku trdijo, da bo imel ta kongres "razdiralni učinek" na prote-stantizem.
—	Šangaj, Kitajska. — Izredno junaštvo in požrtvovalnost so pokazale katoliške redovnice vBedanji bojni vihri na Kitajskem. V neki bolnici so ostale na svojem delu, dočim je topovski ogenj razbil okna ter so krogle in šrapnell prodirali skozi zid in streho.
—	Vatikan. — Začetkom zadnjega tedna je v malem mestu Grotto Ferrata preminul kardinal G. Bisleti. Podlegel je vnetju sapnika. Pokojnik je dosegel starost 81 let in, kakor izjavlja neki drugi prelat,ki je bil navzoč ob zadnji uri', je umrl prave svetniške smrti.
-o-
PRIZNALA UMOR NAD MOŽEM
Prairie du Chien, Wis. — Brez obotavljanja in z vso odkritostjo je 37 letna Mrs. Eliz. Heisz, farmarica, pretekli petek priznala,, da je ustrelila isvojega ;38 letnega soproga Edwarda, in je obenem še pristavila obžalovanje, ker ni tega storila že pred več leti. Kakor je pripovedovala, se mož sploh ni brigal za njo in za 12 otrok, ki ji ima družina:. Dočim je svojih 12 psov redno krmil, je istočasno pustil, da je družina stradala. Obenem jim je grozil,

0BD0LZBA PROTUTALIJI
Rusija naravnost obdolžila Italijo, da so njeni podmor-niki potapljali ladje,
Rim, Italija. — Tukajšnja vlada je dala v ponedeljek v javnost, da je prejela od ruske vlade noto, ki bo utegnila imeti dalekosežene posledice. V noti namreč Rusija popolnoma odkrito obdolžuje Italijo, da so bili njeni tisti podmornici, ki so zadnje čase izvrševali napade na ladje v Sredozemskem morju, in je obenem tudi zahtevala odškodnino za dva svoja potopljena parnika.
Ta obtožba je bila v resnici izredno resna. Je sicer ves svet prepričan, da so bili omenjeni podmorniki res italijanski, vendar se ni nobena velesila upala, vreči Italiji v obraz ta očitek. Italija je na noto tudi takoj odgovorila, in sicer, je v njej zanikala vsako krivdo in obenem seveda tudi odbila zahtevo po odškodnini. Ta besedni spor med obema državama utegne privesti do' ukinitve diplomatskih odnosa j ev med njima in istočasno zna Italija tudi odkloniti svojo navzočnost na mednarodni sredozemski konferenci, ki je bila sklicana za prihodnji petek.
-o-
IMAJO DOLŽNOSTI, TODA NE PRAVIC Berlin, Nemčija. — Ta ponedeljek se je otvorilo v mestu Niirembergu veliko letno nazijsko zborovanje. Za to priliko je bilo judovskim trgovcem zapovedano, da morajo imeti svoje prodajalne zaprte. Istočasno pa jim je tudi zapovedano, da bodo morali svoja izložbena okna okrasiti in ponoči razsvetliti kakor druge trgovine;.
da bo vse pobil. Do umora je prišlo, ko se je mož vrnil pijan z nekega plesa, na ka-. terega je sam šel.
PRIPRAVLJENI ZA VSAK SLUČAJ
Iz Jugoslavije
Tudi nad Hercegovino divjalo neurje. — Angleški parnik" nasedel na skalo v Jadranu. — Razbojniška tolpa pred sodiščem. — Druge razne vesti iz stare domovine.
Oddelek mornariških čet Zed. držav v San Diego, Cal., ki se pri v čuvanje ameriških interesov tamkaj.
as
pravljajo za odhod na Kitajsko
Silno neurje nad Hercegovino
Mostar, 20. avgusta, — Nad vso južno Hercegovino je divjala snoči strašna nevihta. Najbolj hudo je bil prizadet srez Ljubuški. V Hercegovini so imeli ves dan hudo vročino, proti večeru pa so se nenadoma nagrmadili temni oblaki, nastal je gilen veter in kmalu je sledil naliv. Nazadnje se je utrgal oblak. Naliv in veter sta bila tako močna, da sta porušila celo vrsto manjših hiš,mnogim stavbam v mestih in vaseh pa sta odnesla strehe. Uničeni so skoraj vsi nasadi, posebno nasadi tobaka. Škoda je ogromna, vendar je doslej še ni bilo mogoče oceniti.
mnogih delavcev preprečili nove izlive vode v rove. Iz nekaterih rovov so tudi izčrpali vodo, a je še vedno nekaj rovov, v katerih je za preko pol metra vode. Noč in dan so na delu črpalke, ki odvajajo vodo v potok Ivanuševac. Na Dunaju so naročili črpalko velike kapacitete in upajo, da bo v nekaj tednih voda odstranjena iz vseh rovov.
Nesreča angleškega parnika v Gružu
Dubrovnik, 20. avgusta. — V gruški luki je veliki angleški tovorni parnik "Bosnia" nasedel na neko skalo, s katere se kljub vsem naporom ni mogel več premakniti. Včeraj dopoldne so pričeli s parnika izkrcavati tovor. Parnik bo nato pregledala posebna pomorska komisija, da se dožene, ali je še sposoben za nadaljnjo plovbo.
Nevarna razbojniška tolpa pred sodiščem
Pred okrožnim sodiščem v Čačkd se je začela razprava proti 16 članski razbojniški tolpi, ki je tri leta plenila po kačerskem in takovskem sre-2u. Zanimiv je začetek te razbojniške družbe. Organiziral jo je kmet Vitomir Komenovič iz vasi Bosute, v čigar hiši je bil pred kakimi 7 meseci ubit zloglasni hajduk Maričevič, njegov pajdaš Ignjatijevič pa ranjen in ujet. Komenovič je dajal hajduku Maričeviču zavetišče, zanj je razpečaval plen, naposled,ko se je od hajduka marsikaj naučil, pa je sam zahrepenel po hajduški slavi. Te slave prav za prav ni bil deležen, ker se sam osebno ni udeleževal razbojniških pohodov. Nevarna tolpa je bila razkrinkana po izpovedih hajduka Ignjatijeviča. Razprava bo trajala več dni, ker bo zaslišanih mnogo prič iz treh sre-zov.
Nezgode v Ljubljani
Pred bolnišnico je včeraj opoldne padla 37 letna posest-nikova žena Frančiška Mikli-čeva s Ceste v Dobrepoljah pod voz električne ceste železnice in dobila precej hude poškodbe, da so jo morali prenesti na kirurški oddelek. Mimo drugih ranjencev so sprejeli v bolnišnico tudi 34 letno ženo trgovskega potnika Danico Štefan-čičevo iz Tržiča, ki je padla doma in si zlomila desno nogo, in pa 4 letnega posestnikove-ga sinčka Antona Kovačiča z Vinjega vrha pri Št. Rupertu na Dolenjskem, ki si je pri padcu stri desno roko.
Ko je spal mu je kača skozi i usta zlezla v želodec
Pri Bosanski Kostajnici se> je pripetila 13 letnemu pastirju Dragotinu Vukiču nenavadna nezgoda. Ko je na pašniku spal, mu je skozi odprta usta zlezla v želodec neka kača. Šele, ko je prišel domov, je fant občutil v želodcu pritisk in bolečine. Zdravnik je ugotovil, da ima v želodcu kačo. Dal je sredstva, da bc| kača spet prišla iz želodca, kar pa se bo zgodilo v nekaj dneh.
-o-
Ženin in nevesta štejeta 134 let
V Zagrebu je bila v Vlaški ulici in še daleč na okoli prava senzacija poroke v župni cerkvi sv. Petra, ker sta "mlada" zakonca štela skupaj točno 134 let. Poročila sta se 68 letni gostilničar „ Albin Iveko-vič in 66 letna Terezija, rojena Brglez. Visoka starost no-voporočencev je privabila toliko ljudi, da je bila cerkev polna do zadnjega kotička.
Vlomilec Franc Rakovec pobegnil v Avstrijo
Po večmesečnem zasledovanju se oblastem v Sloveniji še ni posrečilo ujeti zvitega in predrznega cerkvenega roparja in vlomilca Franceta Rakovca, čeprav se je večkrat pokazal v najbližji okolici Ljubljane. Vse sledi za Rakovcem pa vodijo v Avstrijo, kamor je brez dvoma pobegnil pred zasledovanjem naših oblasti.
j Smrtna nesreča 62 letnega delavca
V ponedeljek, 2. avgusta, je delal pri tvrdki Nerad v Celju 62 letni zidar Vračko Ivan doma iz Zadobrovo pri Škofji vasi. Pri delu, mu je padla opeka na glavo in mu prebila lobanjo. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je 10. avgusta izdihnil.
Pod lava v rudniku v Ivpncu
2e pred tedni je med hudim neurjem voda zalivala vse rove premogovnika v Ivancu. Zdaj so s pomočjo tehničnih sredstev, strokovnjakov in
Cigani vlomili v župniščt
V Zgornji Polskavi so trije ciganski rokomavhi ponoči vlomili v župnijsko pisarno ter odnesli razne predmete manjše vrednosti. V isti noči je vdrla ta tolpa tudi v Spod. Polskavi v hišo posestnice Kavčičeve. Domači pa so se pravočasno prebudili ter vlomilce prepodili.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC?
Sreda, 8. septembra 1937
Amerikanski Slovenec
EZHNC5T PUBLISHING CO.
Za'Chicago, Zi t*U> leto _
Za pot teto _
Z« četrt tato _
$6.00
Dopisi važnega fcvo vuj dan in to to« do četrtka ■redai&tro ne vreča.
cm sa hitro objav* morajo biti doposiato dnevom, ko izid* tiab-^Za aadnjo številko v — Ha dopise km
■redm-
ja
POZOR!—Številka poleg ▼aier« narfova do ked&j imate lž»t plačam. Obnavljajte • tam veliko pomagate listu.
na listu znači, točno, ker
Glede tega, ker so slovenski socialisti zavrgli vero v Boga, nimajo prav nikake pravice se nazivati naprednim. Ko bi le reveži vedeli, kako veliko nazadnjaštvo sprejemajo s tem, ko sprejemajo brezverstvo!

"DAJTE NAM V LISTU MO SLOVENSKO ČTIVO..."
SA-
Entered as secood class matter November 10, »25, at toe Chicago, Illinois," under the Act of March 3, 1879.____
el 'Lct at
Nekaj o naprednosti
Naši slovenski socialisti na Lawndale se kaj radi postavljajo in bahajo z naprednostjo. Tako so bogati z naprednostjo, da se z njo .bahajo v vsaki drugi besedi, ki jo kje zapišejo, objavijo, ali izustijo.
Posebno, kadar izdajo kako publikacijo o kakih proslavah ali kadarkoli, tedaj izobesijo in izložijo toliko svoje naprednosti okrog sebe, da se človek res kar vprašuje: So to li posebni izvoljenci, ki so edini tako srečni, da se morejo prištevati naprednim, ali kali? Kar v brezkončno zveni njihova naprednost.
Kaj pa je prav za prav naprednost?
Beseda napreden je dobila svoj posebni prizvok s tem, da je postala že davno označba političnih strank. Za napredne so se označevale ob zlomu absolutizma in fevdal-stva meščanskih strank, ki so se bojevale za ljudske pravice, za parlament in za demokracijo. Po pravici: kajti nasproti nazadnjaštvu raznih vsemogočnežev so bile res napredne in priznati je treba, da so mnoge storile za napredek v vzgoji, v človečnosti in v kulturi sploh. Zastopale so pač načela in smernice, kakor so jih od nekdaj zastopali vsi svobodumni in človečni duhovi.
Sčasoma pa je precej ta vzdevek prišel ob svoj glas. Največ zaradi tega, ker so se šopirile z njim politične stranke, ki so bile vse, samo napredne ne. Med te prav lahko prištejemo tudi naše slovenske socialiste.
mfbar
Naši slovenski socialisti, ki hočejo biti vsepovsod ul-tra-napredni se vse skozi bahajo le s tujim perjem, to kar se tiče res prave kulture. Kaj pa so njihove kulturne prireditve? Poglejmo! Domalega vse kar prirejajo, razen par plev lastnega izdelka, ki pa ni nič vredno, vprizarjajo dramske predstave, ki so zgolj vse produkti naših slovenskih literatov, ki so bili vse kaj drugega, kakor socialisti. Ali so bili Jurčič, Levstik, Gregorčič, Finžgar, Detela, PreŠern, Pregelj, Prijatelj in mnogi drugi socialisti? Kaj? Ali so bili razni skladatelji in pesniki katerih produkte vporabjajo pri svojih glasbenih nastopih socialisti? Kaj še! Kar se tiče kulturnega udejstvovanja, se vendar udejstvujejo samo z produkti teh slovenskih literarnih velikanov? Te izdelke niso producirali socialisti! Vse to je tuje perje! Obenem pa mi katoliški Slovenci rabimo za dramatiko in glasbene nastope več ali manj vse to. In mi imamo do uporabe teh izdelkov večjo pravico, kakor oni, ker to so z morda prav kako neznatno izjemo produkti naših mož. Je torej če hoče biti kdo pravičen ta naprednost mnogo bolj naša, kakor pa socialistična!
V	čem pa so še bolj napredni?
Pravijo, da so za delavca. Mi smo tudi. Kaj pa smo mi kapitalisti?
V	čem pa ge razlikujemo ?
Samo v tem, da mi smo katoličani, se držimo vere svojih očetov in mater, dočim so naši socialisti vero zavrgli in zato, ker so ta biser zavrgli, zdaj menijo da imajo vso pravico se imenovati za "napredne". Mi pa, ki verujemo v Boga in se vere držimo, smo pa v njihovih očeh nazadnjaki.
Naši socialisti hočejo biti zato napredni, ker so vero zavrgli, ker čez duhovnike zabavljajo in ker v cerkev ne hodijo. Podlaga naprednosti med socialisti je torej brezverstvo. Bodi brezverec, nauči se čez duhovnike zabavljati, lagati in obrekovati, pa boš potrjen za rdečega socialističnega soldata.
Kdor pa v cerkev hodi in ima še kaj vere, naj bo pa še tak učenjak, še tak znanstvenik, naj bo še tako vzoren, vse to ne šteje nič — pepela si mora natresti na glavo, ker je nazadnjak po pravilih naših rdečih socialistov na Lawn-dale.
Taka je rdeča naprednost!	{
Po pravici povedano to ni nikaka naprednost. Pač pa veliko nazadnjaštvo. To da ubijajo s svojimi nauki v dušah in srcih slovenskih izseljencev vero v Boga ter da uče naš narod vse vrste raznih zmotnih naukov o morali in vsem, je največje nazadnjaštvo.
Willard, Wis.
Ko že ravno pošiljam naročnino za list, bom povedala še malo svojega mnenja. Upam, da mi ne bote zamerili, da izrazim svoje mnenje o listu, ki zasluži vso pohvalo in priznanje.
Kaj bi bili mi Slovenci, ko bi ne imeli lista "Amerikanski Slovenec"? Posebno mi tisti, ki ne razumemo angleško citati. Zato vas prosim, ne dajajte dragocenega prostora v listu angleščini, ki jo ne razumemo, saj tako daste večkrat angleško prilogo in to je zadosti, ker naši otroci razumejo vse slovensko čitati in pisati in tudi večina drugih, kjerkoli so zavedni Slovenci. Pa saj tako tudi ne čitajo angleškega dela v listu, ker imajo angleških listov dovolj na izbero. Slovensko pa čitajo. Na željo dosti tukajšnjih naročnikov Vas to prosim, pa ne zamerite in dajte nam v listu samo slovensko. En slovenski dnevnik imamo mi katoliški Slovenci in ga mi starejši vzdržujemo in ga bomo še plačevali, dokler bo ostal in bo pisan v enakem duhu za katoliške Slovence. O, da bi le mogli list še povečati. Koliko bi nam to koristilo vsem. Pripravljeni smo žrtvovati in darovati za večji Amerikanski Slovenec in v tem duhu Vam želim mnogo uspeha in novih naročnikov.
S pozdravi,
Mary Toleni.
-o-
VEDNO KAJ NOVEGA V LA SALLE
La Salle, 111.
Dne 28. augusta popoldne sta se poročila v cerkvi sv. Roka, gdč. Dorothy Kosem, hčerka družine Louis Kosem, na St. Vincent Avenue in g.
Ta rudnik je pred kratkem prenehal obratovati, ker je bila žila
gozdni požar, kateri je grozil u-ničiti več sto oralov gozda. Dim,
preplitka, da bi se izplačalo še ki je prihajal od tam, je objel
sin od
William Gens, Jr. mestnega aldermana William Gens, ki živi na 16. ulici. Poročne obrede je izvršil naš domači č. g. župnik pater Jožef Čagran. Bilo srečno! Ženitovanjska slav-nost tie je vršila v dvorani Caroline Hrovat in udeležba je bila velika.
Drugi par, ki je stopil v zakon je gdč. Francis Grego-rich, z ženinom g. Marine. Poroka se je vršila v zgodnjem jutru in poročne obrede je izvršil č. g. pater Leonard Bo-golin. Tudi tema obilo sreče in blagoslova.
Ga. Mary Frankovič pa se nahaja v St. Mary bolnišnici. Podati se je morala na operacijo nne 30. avg. Želimo ji, da okreva in se čimpreje vrne med svoje.
Farna šola sv. Roka se otvori dne 7. septembra. Upati je, da bodo Slovenci, tc je
starši otrok storili v tem ozira svojo dolžnost in dali svoje otroke le edino v katoliško šolo. Vzgoja otrok je resna zadeva. Zavedajte se tega starši, da ne bote nekoč točili solze, če ne bo vse prav. Takrat skrbite za otroke in jih prav vzgajajte in pošiljate v pravo katoliško šolo, ko je čas za to.
Zadnji farni piknik kot smo čuli v cerkvi je prinesel čistega $254.50, kar je prav zadovoljiv uspeh, posebno še, ker je bil tisti dan precej hladen dan. G. župnik se vsem prav lepo zahvaljujejo za tako lep uspeh.
i
Poročevaleč
KAJ JE NOVEGA NA CA-
LUMETU IN OKOLICI?
Calumet, Mich.
Pred par tedni so se zbrali fa-rani župnije sv. Jožefa, da razpravljajo glede poprav pri cerkvi, katere so skrajno potrebne. Zlasti je potrebna nova streha, ker sedanja še ni bila popravljena odkar se je cerkev postavila, leta 1903, ter je začela popuščati vodo. Neka tvrdka je dala svojo ceno, za koliko bi streho na novo pokrila. Cena je bila precej visoka, radi česar navzoči niso ničesar definitivnega sklenili. Imenovan je bil odbor, kateri bo natančneje razpravljal o stvari, da se prepriča, če bi ne bilo mogoče streho popraviti za manjši denar. Potrebno bo potem tudi na novo preslikati notranjščino', kar bo tudi stalo veliko denarja. Za ta fond se že dalj časa zbira ter je upati, da bo mogoče v bližnji bodočnosti izvesti želje faranov.
Vse šole v Calumetu in okolici so se odprle zadnji ponedeljek. Okrog tri tisoč otrok je zopet začelo pohajati k pouku. Tudi tukajšna katoliška šola je začela
nadaljno obratovanje. Dali se bo Calumet Hecli izplačalo še nadalje kopati tam, je vprašanje, videti je pa, da je zelo optimistična v tem.
Zadnjo nedeljo smo obiskali našega starino, poznanega rojaka in farmarja, Mr. Joseph Ostermana in njegovo soprogo, ki živita na svoji farmi blizu Barage. Pravila sta nam, da je meseca junija poteklo 50 let odkar sta se poročila. Ker se niso mogli vsi njiju otroci udeležiti slavnosti zlate poroke tedaj, sta slavnost preložila do meseca septembra, ko bo mogoče vsem priti na slavnost. Oba igledata še čila in zdrava. Pozdravljata vse stare calumetske prijatelje in znance.
Zadnji teden je divjal v okolici Copper Harbor precej velik
tudi Calumet in okolico, tako da je bilo en dan vse zavito v dimu. Delavcem se je posrečilo požar omejiti ter je sedaj izven nevarnosti.
V Escanabi sta se zadnji teden poročila Miss Alice Vranich, hči Mr. in Mrs. Eli Vranicha iz Calumeta in Jerome Guibord iz Laurium. Mlada dvojica bo stanovala na Calumetu.
Mr. Frank Stipech, glavni predsednik S.H.Z. in po poklicu zidar, je odpotoval zadnji teden na otok Isle Royale, ki se nahaja v jezeru Superior. Ta otok je kupila vlada Združenih držav za narodni park ter ga bo preuredila v enega najlepših naravnih parkov v deželi. Mr. Stipech bo tam nekaj tednov delal za vlado pri zidarskem projektu.
J. G.
0 VREDNOSTI RUSKE ARMADE
družine s pOUkom isti dan. Šola cerkve Srca Jezusovega vabi vse katoliške starše, da pošiljajo svoje otroke v nje šolo. Kateri so siromašni in ne morejo plačati šolnine, od teh se iste ne bo zahtevalo. Tudi bodo letos imeli poseben bus, ki bo vozil one o-troke, ki žive daleč od šole, v šolo in nazaj. To je prvič, da bode imela katoliška šola bus v ta namen, kar bo gotovo tudi povečalo število otrok, ki bodo pohajali v šolo.
Calumet in Hecla družba še nadalje eksplorira v Nevadi za zlato čudo. Nje podružnica Eastern Exploration Co., je nabavila nadaljno število takozvanih "claims" v katerih, menijo, se nahaja še veliko zlata. Dosedaj je družba producirala za kakega pol miljona zlata. Pravijo, da je družba kupila tudi Pittsburgh zemljišča, ki se nahajajo v vzhodnem Goldfield distriktu.
V "Echo de Paris", ki navadno zastopa stališče francoskega generalnega štaba, je izšel članek generala Ducheneja, ki je nekakšna kritika sedanjega zavezniškega sistema francoske republike. Članek je spisan v tonu nekakšnega uradnega tolmačenja mnenja francoskega generalnega štaba in zasluži zato pozornost.
General Duchene se v članku dotika tudi Češkoslovaške, posebno pozornost pa posveča Rusiji, ki je zaradi poslednjih notranjepolitičnih dogodkov stopila v ospredje zanimanja svetovne javnosti. Duchene je mnenja, da je bil oficirski problem zelo kompliciran že v caristični Rusiji. Sedaj pa je postal še bolj zapleten. Clankar je na splošno napram Rusiji precej neprija-teljsko razpoložen in tudi ne prikriva svojih številnih predsodkov proti sedanjeihu režimu. Značilno je na primer, da slika polom caristične fronte leta 1917 kot polom rustva in njegovih oficirjev. V ostalem pa vsebuje Duchenejev članek polno zanimivih navedb, ki silijo k razmišljanju.
Predvsem se Duchene sprašuje, kaj prav za prav predstavlja ruska armada. Po njegovem mnenju je njena moč v mirnem času nedvomno zelo velika, ima dobro izvežbane in oborožene vojake, dober materijal, je dovolj disciplinirana in polna patriotskih čustev, poveljujejo pa ji zelo povprečni oficirji. Vrhovno poveljstvo zaostaja - daleč za nemškim ali francoskim generalnim štabom. Verjetno je, da so žalostni dogodki zadnjega časa njegovo vrednost še zmanjšali. Takšna je sovjetska armada v mirnem času.
Kaj predstavlja ta armada v primeru vojne? O tem je težko izreči pravo sodbo. Njene letalske sile so nedvomno najmočnejše izmed vseh evropskih držav, saj štejejo okoli 3000 letal samo v evropski Rusiji. Od teh je 1000 bombarderjev, ki lete zelo hitro in ki jih vodijo spretni piloti. Letalstvo je gotovo važen element moči sovjetske armade. Tudi sicer je sovjetska armada po svoji kvantiteti pomembna
sila, ki se sproti pomlaja z ne-
razpoložljive sile na bojišče. Za Francijo bi se v takem položaju kaj kmalu pojavilo vprašanje njenega obstoja. Za Rusijo je položaj boljši tudi zato, ker je francosko-ruska pogodba o vzajemni pomoči registrirana pri DN, torej velja kot defenzivna pogodba. V primeru resnih zapleti jajev bi se prednosti tega pravnega položaja hitro pokazale. V Franciji so namreč prepričani, da bi Pariz in London v primeru neizzvanega napada lahko pritiskala na napadalca tudi s sredstvi, ki jih Rusija nima, in sicer London finančno, Pariz pa moralno.
Težko je že sedaj reči, ali pomeni ta osamljena, dasi ugledna kritika francosko-ruske pogodbe uvod v nadaljnje kritike in s tem k spremembi francoske zunanje politike glede ruskega zaveznika, ali pa je njen namen baš nasproten: prepričati Nemčijo in Italijo, da je francosko-ruska pogodba o vzajemni pomoči za Francijo bolj teoretičnega kakor praktičnega pomena, da bi se s tem ublažil odpor pro-
izčrpnim človeškim materija- t[ njej. Mogoči sta obe domnevi,
lom, ki pa ga je težko izuriti,
realnejša pa se zdi druga, ker je
izvežbati, voditi'in uvrščati in ki maI° verjetno, da bi se Francija
zahteva vrhovno poveljstvo izrednih sposobnosti in močnega vpliva. Kvantiteta pa ne more nadoriiestiti kvalitete, kakor so to Rusi v svetovni vojni znova dokazali.
Nato nadaljuje Duchene svoja razmišljanja za primer vojne, ki bi nastala zaradi neizzvanega napada tretje sile na eno izmed obeh zaveznic, recimo na Francijo. Rusija bi po pogodbi morala priskočiti Franciji na pomoč. Toda ruska armada bi pomenila za Francijo dejansko pomoč le, ako bi se preko Poljske ali Rumunije in Češkoslovaške lahko približala nemški meji. To je v poljskem primeru kaj malo verjetno, v rumunskem pa mogoče. Toda tudi ta pomoč preko Rumunije bi bila za Francijo brez velikega pomena, ker so zveze med Rumunijo in CSR nezadostne za večje prevoze. Preostane potemtakem samo zračna pomoč, ki pa bi spričo oddaljenosti ruskih letalskih baz ostala tudi precej omejena.
Kaj smo pa mi dolžni Rusiji v zameno, se končno sprašuje general Duchene. Dočim nam Rušija, ki ima dovolj ljudi in zato tudi vojakov, nudi lahko le del svojih vojaških sil, ki bi prav gotovo ne mogle odločilno poseči v boj, bi morali na ljudeh revni zavezniki, kakršna je Francija, vreči takoj vse svoje ŠIRITE
prav v sedanjem položaju želela odreči zavezništvu, ki je morda zanjo zares teoretičnega, vendar pa velikega moralnega pomena, kar je med drugim dokazala baš nemška kritika proti tej pogodbi.
-o-
MILIJONSKI DOHODEK IZ
VŽIGALEC
Chicago, 111. — Vžigalica je sicer mala in neznatna stvar, vendar je zmožna prinesti velikanski dobiček. Tako je tukajšnja tovarna vžigalic, Diamond Match Co., objavila, da je v prvi polovici tega leta imela nad milijon dolarjev dohodkov.
-o-
PLAVAJOČI BIK Iz Milbornea poročajo, da se je neki bik, ki so ga vodili v klavnico, nenadno odtrgal z vrvi in skočil v bližnjo reko. Celih 36 ur je potem bežal plavajoč pred svojimi zasledovalci in šele potem so ga mogli ujeti. A niti potem ni bil popolnoma izčrpan in se je tako besno branil, da je rabilo več krepkih mož dolgo časa, preden so ga ukrotili. Seveda ga potem niti njegov plavalni rekord niti njegovi ostri napori niso mogli ubraniti žalostne smrti pod klavčevim kladivom in nožem.
-o-
AMER. SLOVENCA
DENARNE P0ŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za: $ 2.5 S $ 5.00 $ 7.20 $11.65
$23.00 ..................1000
$45.00 ..................2000
Din«
.......... 100
.......... 200
.......... 300
.......... 500
V ITALIJO:
Za:	Lir:
$ 6.50 ................ 100
$ 12.25 ................ 200
$ 30.00 ................ 500
$ 57.00 ................1000
$112.50 ................2000
$167.50 ................3000
V DOLARJIH:
Pošljite:	Dol.:
$ 5.75 za................$ 5.00
$10.85 z?................$10.00
$16.00 za................$15.00
$21.00 za................$20.00
$41.25 za........ $40.00
$51.50 za................$50.00
Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN JERICH,
1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL.

TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(96)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Najprej! Naprej," je Tarzan priganjal črne Orandove vojake, ki so se bali v temi korakati in s strahom gledali, ketlaj jih napadejo Leopardski ljudje, katere so imeli za zle duhove. Ta..' a jih je pa miril in jim govoril; "če hi bili to duhovi, bi vas bili že poda vili) ne pa da jili mi pt\;;anj;uno."
Precej dolgo časa je že hodila mala oborožena četa črncev, katerim sta načelovala Tarzan in Orando, ko so prišli do precej obširne jase, na sredi katere je .st;>lo divjaško naselje, ograjeno z močnim plotom. "To", reč? gospodar džungle, "je naselje Leopard-
sk;il ljudi, pokončati."
fc
ga moral
jprej
"Ko pokončamo tp/' nadaljuje Tarzan, "se podamo naprej in uničimo njihov tempelj." — "Ta ograja je močna in previsoka, nikdar ne moremo v notranjščino," reče eden vojakov. "Jaz sem duh Muzimo,'' pravi Tarzan slovesno. "Jaz pojdqtn notri in vam odprem vrata. Vi pa morale potem vsi priti notri."
"Jaz. Muzimo," pravi dalje Tarzan, "vas bom vodil do zmage." — Ko je Tarzan to govoril, so ga vsi ostali začudeno gledali in slano verjeti niso mogli, vendar so mu zaupali. Tarzan se je pa zavihtel in naenkrat obsedel vrhu ograje, odkoder je gledal, kako je od znotraj korakala straža.
Sreda, 8. septembra 1937
•AMERIKANSKI SLOVENEC
gfr&n
NedeljsMi gmm&mMi
Vital Vodušek
DRUGA NEDELJA V SEPTEMBRU
Ob nedeljah je navadno tako: evangelij še razumemo, zlasti če nam pripoveduje kak dogodek iz Jezusovega življenja. Berilo je pa največkrat tako težko, da ga zelo malo razumemo in še hitre-je pozabimo.
Vsaj z današnjim berilom iz pisma svetega apostola Pavla Efežanom pa ne bi smelo biti tako. Efežanom je pisal apostol Pavel s posebno ljubeznijo. In današnji odlomek, v katerem jih opominja k medsebojni ljubezni in edinosti, je v resnici kakor slavospev na lepo urejeno cerkveno občino.
Zato je prav, da današnje berilo poudarimo.
* * *
"Bratje, živite v ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju; eii Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh . . ."
Te besede veljajo danes nam vsem.
Tudi v evangeliju beremo o ljubezni. Saj veste, kako je Je-zus dejal: "Prva in največja za-Poved je ljubezen do Boga. Dru-ffa pa je ti enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe."
Vse naše življenje mora torej izžarevati v ljubezni. Vse naše življenje mora biti dokaz ljubezni, do Boga in do ljudi, posebej do bratov v veri. Krona vse naše vernosti mora biti ljubezen,
samo ljubezen.
* * *
Zato je napravil neki moderen pridigar dobro opombo. Pripovedoval je svojim vernikom, kako jih je prejšnjo nedeljo opazoval, odhajajoče iz cerkve. Odhajajoče od skupne daritve in molitve, odhajajoče od svetega obhajila, ki je zakrament ljubezni. In kaj je opazil? Odhajali so mrko, zamišljeni, kar vsak sam zase. Ob cerkvenih vratih so si še malo očistili obleko od cerkvenega prahu, ki so ga pobrali pri klečanju; popravili so si z vso natančnostjo gube v obleki — pa odšli drug mimo drugega . . .
To ni edinost, to ni skupnost, ni ljubezen v fari. Morda je celo mnogo nasprotja, nesporazuma, sovražnosti, žalitev. To je treba spremeniti.
Ne drugače — ljubiti se moramo. Povezani moramo biti v edinosti in božjem miru. V resnici do zadnjega diha bratje med seboj. Zakaj samo kot ljubeče brate nas bo nekoč z veseljem sprejel naš zadnji Sodnik, ki pa je Oče nas vseh.
parja, ki je bil pred nekaj leti konfiniran. Policijski organi so prišli kar v urad, kjer je zaposlen in so ga odpeljali na kvestu-ro in odtam v zapore. Zakaj so ga aretirali, ni znano.
Približno istočasno so aretirali varnostni organi v Gorici trgovca brata Breščaka. Tudi o vzroku te aretacije ni nobenih podatkov.
NOVA SENATORICA ZAPRISEZENA
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Jugoslovanski listi v Italiji
Trst, avgusta. — Kakor smo Poročali v našem listu, je fašistična vlada dovolila, da se sme-Prodajati v Italiji nekateri Jugoslovanski listi, tako n. pr. "Slovenec", "Novosti" in "Polivka". V zadnjih dveh mesecih je tudi ljubljansko "Jutro" zopet dovoljeno, in sicer ta v zameno Za tržaški "Piccolo", ki sme zo-Pet v Jugoslavijo. Toda s tem, da so omenjeni listi dovoljeni, 'nkakor ni še rečeno, da jih slovanski čitatelji v Julijski Krasni svobodno lahko čitajo. V tem pogledu očitno veljajo za Različne kraje različni predpisi ln zakoni. Dočim namreč v Tr-stu celo v kavarnah, kjer je bilo Pred vojno zabranjena slovenja beseda, sedaj se lahko dobi-Jugoslovanske liste, delajo ^•ienju teh listov na deželi, zla-Pa v Istri, kar največje tež-
sti ko.
ce. Veliki predeli Istre so za
e liste docela zaprti. Toda tudi
am- kamor lahko pride tak list, So v *
čitatelji izpostavljeni veliki j^varnosti. Tako je te dni v ne-erfi kraju v slovenskem delu AStrc, ki ga iz umljivih razlogov ^e moremo imenovati, fašistični _uJnik pozval k sebi nekega na-^Sa človeka, ki kupuje slovenski in ga na željo posoja tudi ^°sedom, in ga posvaril, naj ne a Jugoslovanske propagande .jugoslovanskimi listi. Ko mu ij ?aS človek pojasnil, da so ti , 1 vendar dovoljeni in da ži-se?° S6daj v Prijateljstvu s so-*ek i° državo» mu faš. tajnik 8ice naj Pazi> kaj dela, kajti r utegnejo ga poslati na oto-v konfinacijo.
In
cident
na meji in aretacije
Tr8t( avir. — Por(
dent,
2*vni
r _ avg. — Italijanski listi
?cajo o nekem Čudnem inci-
1,1 ki se baje odigral na dr-
t, m«ji pri Podbrdu. pretekH
str-7'v" teden so finančni A^iki presenetili 24-letnega Justina Bizjaka in 37-letno Ven.1,10 Bizjakovo, oba iz Graho-29-letnega Ludvika
ko so hoteli prekorači-nelta^' .(la bi se tam sestali z °rimi neznanimi osebami Jugoslovanskem ozemlju".
Pozivom finančne straže
meje iT
^iub
se niso ustavili, temveč prešli na jugoslovanski teritorij. Istega dne pa so se vrnili in prav isti finančni stražniki so jih zopet presenetili. Finančni straži Marturanu se je celo posrečilo, da je ustavil Bizjaka, ta pa se mu je uprl in oba sta se zvalila po strmem pobočju. Pri tem je Marturano udaril ob kamen in obležal v nezavesti. Bizjak je uporabil priliko in zbežal. Marturanu so priskočili na pomoč njegovi tovariši in so ga spravili v neko hišo v bližini. Proti Bizjaku in ostalima dvema, ki-so vsi utegnili zbežati, je bila vložena tožba radi nasilja proti javnim organom in radi nedovoljenega prestopa državne meje.
-o-
Družinska tragedija 'izzvana po finančnem stražniku
Reka, avgusta. — V Opatiji je že pred leti otvoril gostilno neki Boštjančič, doma iz Harij. Kasneje je gostilno prodal in odprl bufet v Voloskem. Imel je posebno dovoljenje, da sme prodajati tudi cigarete in tobak, kolikor gosti rabijo v lokalu, ne pa drugače. Pred dnevi je prišel
v bufet finančni stražnik in zahteval od gospe, da mu proda zavitek cigaret. Ker je gospa to odklonila, je finančni stražnik skušal pridobiti ženo lastnika z raznimi pretnjami in grožnjami. Ko tudi tako ni ničesar dosegel je odšel in se vrnil s tovarišem, ki stil odvedla Boštjančičevo v zapor, kjer se še danes nahaja. Ko je mož videl, da so mu ženo Odpeljali in jo zaprli, se je tako močno raeburil, da se je v živčni zmedenosti obesil, starejša hčerka je pa zblaznela.
Tako se postopa z našimi ljudmi danes, ko so brez vsakršne zaščite in opore. Vsakdo, ki pride in se mu slučajno zljubi, si lahko privošči kakršnokoli dejanje nad našim človekom, pa če je še tako divje in grozno. Italijanske oblasti pa na tako po-čenjanje gledajo z mirno dušo.
Zopet arc!:acije v Trstu in Gorici
Trst, avgusta. — Pretekli.teden so aretirali v Trsth privatnega uradnika Miroslava Sto-
En mrtev in en ranjen zakadi eksplozije granate
Že zopet moramo poročati o novi nesreči z razstrelivom, ki je zahtevala novo mlado žrtev. To pot se je zgodila nesreča v Št. Mavru pod Sabotinom. 32 letni Anton Pavšič iz Gorice je našel granato in jo je hotel odpreti. Eksplozija ga je takoj u-bila. Nesreča je hotela, da se je nahajal v bližini 36 letni Ambrozij Križan iz Gorice. Zračni pritisk ga je vrgel ob tla in pri tem je dobil veliko rano na glavi. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v goriško bolnico.
-o-
Graditev obmejne kasarne Št. Peter na Krasu, avgusta.
—	V snežniških gozdnih revirjih zidajo spet novo poslopje, in sicer v Leškovi dolini, ki je tik ob meji. Nova kasarna je najbrže namenjena obmejnim stražnikom, ki jih je tod vsepol-no.
-o-
Vojaške vaje ob mej?
Ljubljana, avgusta. — Vojaške manevre imajo te dneve italijanski vojaki ob gornji Soški dolini in njenih grebenih, ki mejijo na naše ozemlje. Vsak dan se sliši čez mejo ropotanje strojnic in brnenje zrakoplovov. Večja števila italijanskih vojakov pa prihajajo na mejo ob dolini triglavskih jezer. Dogodi še pa tudi, da reflektor italijanske vojske posveti na naše ozemlje.
-o-
V snežniških revirjih nadaljujejo z utrjevanjem Št. Peter na Krasu, avgusta.
—	Tudi letos nadaljujejo z utrjevanjem v snežniškem in zavor-niškem obmejnem pasu. Gotovi predeli, poleg že utrjenih so nedostopni vsakemu civilistu, v katerih dan in noč vrtajo in gradijo. Vse dneve se sliši močne poke, ki jih povzročajo z razstre-Ijevanjem in ropotanjem strojev. Vsi predeli, v katerih so u-trdbe že končane in oni, v katerih so dela v teku, so močno zastraženi.
Novice iz slovenske Koroške
Iz Št. Vida v Podjuni poročajo, da povzročajo gosenice ka-pusovega belina letos ogromno škodo. Po vrtovih so uničile zelje, ohrovt, kodrasto zelje in kolerabo. — V Štebnu pri Globas-nici so pokopali najstarejšo občanko, 90-letno Marijo Rižnar-jevo. Pokojnica je bila še v visoki starosti zelo čila, z novim letom pa jo je bolezen priklenila na posteljo. — V Žabnicah je umrl zvest narodnjak, Tomaž

Mrs. Dixie B. Graves, nova senatorica iz Alabame, žena tamkajšnjega go-vernerja, ko ie bila zaprisežena od predsednika Garnerja. Ženska je zasedla mesto, ki je postalo začasno izpraznjeno, ko je bil senator Black imenovan vr-, hovnim sodnikom.	\
Holmar, ki je bil 41 let organist najprej v Gospej Sveti, potem na Višarjah in v Žabnicah. Pogrebne obrede je opravil njegov sin, kaplan Holmar, ki službuje v Št. Jakobu v Rožu. — V Bit-nji vasi je zadela huda nesreča ugledno Andrejčevo rodbino. Nasproti hiše so ugašali apno. Ko so bile uslužbenke odsotne, ker so šle po vodo, je pritekla 4-letna hčerka Andrej ca in padla v apnenico. Popolnoma ožgana je deklica umrla, preden je prišel zdravnik. Njenega pogreba se je udeležila velika množica občanov.
RAZNE DROBNE VESTI
—	V juliju t. 1. je padlo v Afriki 43 vojakov in oficirjev. V istem času je umrlo 79 delavcev. Med njimi so: Basa Pavel iz II. Bistrice, KiariC Franc iz Oprtlja ter. štirje delavci iz Beneške Slovenije.
—	G. Ivan Bidovec jt bil imenovan za župnega upravitelja v Hrenovicah na Krasu.
—	Zaradi splava sta bili aretirani Ana Frančeškin, stara 24 let iz Mirna in njena mati Rozalija Štrosar iz Trnovega.
—	Neznani avtomobilisi je hudo ranil 80 letno Pavlo Abram iz Solkana! Dobila je težje notranje poškodbe.
—	Po fašistični statistik' so poslali goriški delavci iz Afrike svojcem od začetka pa do danes 2,887.627 lir.
—	19 letni Srebrnič Fianc se je udeležil izleta s svojimi prijatelji v goriške hribe. Pri tem je hotel nabrati nekaj ciklamov in se je zp, to povzpel na strmino, kjer mu je spodrsnilo. Po sreči pa je padel na neko drevo,ki ga je zadržalo, da ni padel v prepad. Pri tem je zadobil težko rano nad ušesom.
MUSSOLINI KOT RUDAR
Ob svojem nedavnem potovanju po Siciliji je Mussolini obiskal tudi neki tamkajšnji žvepleni rudnik. Gornja slika ga kaže, kako se je oblekel not rudar, predno je odšel v rov.	t
—	Goriška kvestura je aretirala 29 letnega Oskarja Saksido.
—	Goriška kvestura je kaznovala Marijo Lutrnan, lastnico kavarne "Verdi", ker je v odsotnosti prepustila vodstvo kavarne Mariji Rusjan, ne'da bi ji izposloyala tozadevno dovoljenje.
—	Josip Špacapan, Franc Mervič in Venceslav Špaca-pan, vsi iz Ozeljana so bili obsojeni vsak na 100 lir pogojno, ker so kopali staro železo v zasajenem državnem gozdu v Panovcu.
—	V bližini Renč P.a odprtem polju so našli mrtvega Josipa Vičiča, starega 40 let. Vzrok smrti ni znan.
—	8. avgusta se je vršilo veliko romanje na Višarje,ki ga je organizirala župnija v Medani. Romanja se je udeležilo mnogo ljudi iz vse soške doline.
—	V tržaški prosti luki se je zgodila težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev, 33 letni Čermelj Josip iz Bojana, je hotel pred hangarom št. 24. preiti med vagoni na drugo stran tira. V istem trenutku pa je potisnila vagone lokomotiva in Čermelja so zmastili odbijači vagonov. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je-kmalu nato umrl.
—	Iz Rusije se je vrnil po 23 letih ujetništva bivši avstrijski vojak Silvester Godi-na iz Skednja pri Trstu. Leta 1914 so ga Rusi ujeli na gali-Ški fronti.
—	Legionar Faletič Ignac letnika 1913 iz Ravn pri Liv-ku je dobil vojaški križec za hrabost pri osvajanju fašističnega imperija. Martinič Karel iz Idrskega, je dobil vojaško odlikovanje;, ker 'se je junaško boril v Abesiniji. Vojaški križec je dobil tudi Hrast Ivan iz Livka.
—	Sodišču je bil predan Josip Peršelja, star 20 let, iz K.ojskega,ker je zbežal v Jugoslavijo.
-— Na 1 leto zapora pogojno je bil obsojen Ludvik Krapš iz Idrije, ker ni prišel na nabor.
—	V Podkraju so TVr.šli mrtvega na seniku 21 letnega Josipa Sajovica. O vzrokih smrti ni ničesar znanega.
—	15 oseb iz Bili jo bilo naznanjenih oblastem, ker so kopal'e na zemljišču industrijalca Mozetiča Josipa in
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi
v teku v H« 8. Auto
1®
Finance Co. 134® W.&$rd SV
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar -- 1937 in 19S6 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nasbes, Lafayetles, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Pscksrds
PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno j garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi —— nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
1340 West 63rd Street	Chicago, Illinois
iskale staro železo.
—	Zaradi tihotapstva žganja je bil prijavljen oblastem Beguš Rudolf iz Rut pri Grahovem.
—	5 mesecev zapora in 500
*
.lir denarno kazni sta prejela ' Anton Mužina, star 29 let, iz Gorice, in Emil Komel, ^tar 28 let, iz Romans«, iker sta nameravala okrastS gost;lni-čarlto Katarinko Rožič.
Če je denar doma
V	Račah na Štajerskem so se pri posestnici Mariji Ber-glezovi pojavili drzni vlomilci, ki so' ji odnesli 10.000 dinarjev. 3500 Din so dobili v postelji, 6500 Din pa v omari.
——o—— Pod kolesom
V	Košakih se je pripetila huda nesreča 75 letnemu Antonu Vicemanu, katerega je na cesti podrl neki kolesar. V bolnišnici so ugotovili močan pretres možganov.
-o-
Nezgode v Ljubljani in okolici Te dni se je na Starem trgu pred hišo št. 11 precej hudo ponesrečila raznašalka "Jutra" Angela Bitenčeva. Na cesti je bil namreč odprt kanal, česar Bitenčeva ni mogla opaziti, in je padla vanj. Dobila je precej hude poškodbe na nogah. Reševalci so jo prepeljali na kirurški oddelek. — Na glavni klavnici pa je prišlo do druge precej nerodne nezgode. Zidar Josip Ker-ševan, zaposlen pri Svetinovem podjetju in stanujoč na Poljanski cesti 91, je popravljal streho na klavnici, pa mu je spodr-selo, da je padel v globočino in si zlomil levo nogo. Podobno nesrečo je doživel komaj 3-letni posestnikov sinček Metod Jenko iz Zidane vasi pri Križah na Gorenjskem ,ki je doma padel s kozolca in si zlomil roko.
Zopet naliv in -toča
Velike Lašče, 6. avgusta. — Med nalivi, ki so se letošnje poletje razlili nad našo dolino", moremo šteti med najhujše onega, ki se je sinoči razdivjal nad Laščami. Ma-
V naši pekami
dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne "MASLENE BISCUITS", Ki jih dobite vsak popoldan. "Vsako soboto pečemo potice. Sprejemamo naročila za ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo.
FRANK FOLTYN
DOMAČA PEKARNA 1854 W. 21st PI., Tel. Canal 5481 Chicago, 111.
lo po šestih se je iz temnih, grozečih oblakov vlila ploha, ki je v hipu preplavila vse teste, kmalu pa se je dežju primešala sicer drobna a tem bolj gosta toča. Uničila je pridelke v nekaj sto metrov širokem pasu v vaseh Volaka, Velika Slevica. Kot, segla je do vasi Grebeni in Vintarji v župniji Sv. Gregor.
(Dalje na 4. strani)
ZDAJ JE ČAS!
Da si izberete dom, ki bo odgovarjal vašim potrebam.
Mi vam nudimo sledeče hiše, da si jih ogledate. Naslovi so vam na razpolago. Pridite v naš urad za vsa pojasnila.
1.	LESENA HIŠA z 4 sobami na 22nd PL, blizu cerkve . $1,800.00
2.	ZIDANA in deloma LESENA HIŠA z 6 sobami na 23. cesti,
. samo ......i...........................$2,100.00
3.	DVOJNA HIŠA Z OPEKE, na .. . dveh lotah na Coulter Street, sa-.....mo za .............................. $3,450.00
4.	DVONADSTROPNA ZIDANA HIŠA, z trgovino in dvema ren-
. toma ....................................$3,350.00
5.	TRINADSTROPNA ZIDANA in deloma lesena hiša, trije renti
. po 4 sobe, na 21st P1.....$3,900.00
6.	NA VOGALU 21st Place in Da-men avenue. Sedanja najemnina
. na mesec $72. Cena........$5,500.00
7.	ZIDANI BUNGALOW z 6 sobami v Berwynu.............$7,650.00
8.	TRINADSTROPNA HIŠA na . vogalu, ki ima 8 rentov. Ta hiša
z sedanjo ceno se bo s samo na-. jemnino splačala v sedmih in pol . letih. Poglejte to hišo.
Vse navedene hiše in posestva in še mnogo drugih ima zdaj na prodaj zemljiška realitetna firma	)
EMIL A. BASENER,
na 2116 W. Cermak Road,
V CHICAGI.
Zglasite se v uradu imenovane firme in vprašajte za slovenskega prodajalca in zastopnika MR. FRANK P. KOSMACH, ki je v realitetni trgovini že skoro 25 let v tej okolici, pri zgoraj imenovani firmi.
Sfrjfc.'3
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 8. septembra 1937 ^
" Dušica
* J
a
s
s
1 t roman m
\ rf |__'rt.
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
i argareta je obračala prstan v roki in ogledovala pečatnik. Znamenje je bilo na njem vrezano. 1 Poznala je to znamenje —. Dvakrat ga je videla v pretečeni noči, enkrat v operni loži, drugič na plesu pri lordu Grenville.
Bil ie droben cvet — materna dušica.
■j
v \ XVIII. I i
\ %
V *. TOA
¥
H\ "DUŠICA".
" T %
Kečtaj se ji je pravzaprav prikradla čudna, neverjetna slutnja med njene misli, tega Margareta pozneje niti sama ni znala povedati. Sinoči, ko ji je kabinetni minister prinesel novice iz budoarja —? Ali danes zjutraj, ko je Percy odpotoval —? V Percyjevi sobi —? Tako se je poprasevala, ko je s prstanom v tesno stisnjeni pesti bežala iz sobe in po stopnicah na vrt. Tam, v najskrivnejšem kotičku, sama med zelenjem in cvetjem in ptički, je hotela še enkrat pregledati prstan in skrivnostno znamenje na njem.
Nema, brezdušna, s praznimi očmi je sedela pod senco košatega hrasta in brez-miselno strmela na zlati pečatnik in na
drobno cvetlico —.
Smešno —! Sanjalo se ji je —! Njem živci so bili prenapeti in videla je znamenja in skrivnosti v rečeh, ki so bile preproste, vsakdanje, navadne —.
Ali ni ze skoraj sleherni človek na Angleškem nosil kako znamenje "Dušice"? Ali ni tudi sama nosila v laseh nakit, iz diamantov in rabinov sestavljeno mater-no dušico — ?' Kaj je bilo čudnega, posebnega na tem, če si je Percy dal narediti pečatni prstan z znamenjem slavnega junaka —?
Cisto umljivo je bilo, — da —, čisto lahko umljivo —. In vrhu tega, — smešno! — v kaki zvezi bi naj bil njen gizdavi soprog s svojimi izbranimi oblekami, narejenimi po najnovejšem pariškem kroju, s svojim lenim, bebastim obnašanjem, v kaki zvezi bi on naj bil z drznim, navihanim junakom, ki je vsak dan tvegal življenje za Francoze, za tujce —? V glavi se ji je vrtelo, — misli so ji be-ale, ni videla, ni slišala več, kaj se godi i., g nje in vsa prestrašena je planila po koi.cu, ko jo je čisto blizu nje zaklical svež, mladosten glas.
"Marjetica — dragica —! Kje pa tičiš?" Suzana je bila, sveža ko rožni popek, z očmi plešočimi od razigranega veselja, z razkodranimi lasmi, v katerih se je igral lahni jutranji vetrič.
"Povedali so mi, da si na vrtu!" Prihitela je po trati in se z dekliško živahnostjo vrgla prijateljici v naročje. "Hotela sem te iznenaditi! Nisi me pričakovala, kaj ne da ne, moja mala, ljuba, draga Marjetica!"
Margareta je hlastno skrila prstan v žep ter skušala veselo in brezbrižno govoriti.
"Zares, ljubček", se je smehljala, "prav iznenadila si me! Kako veselje! Vso te bom imela zase, in ves dolgi, lepi dan —! Ne boš se dolgočasila?"
"Oh — dolgočasila —! Kako moreš go^ voriti tako hudobno —! Ali se ne spomi-
njaš več, kako srečni sva bili v samostanu, če sva smeli biti sami zase —!"
"In si pripovedovati tajnosti —!"
Prijeli sta se za roke in stopili po parku.
"Ah, kako lep je tvoj dom, Marjetica,
—	in kako si pač srečna —!"
"Ah da, srečna bi morala biti, — morala bi biti, kaj ne?" Zamišljena je vzdihnila
Margareta.
"Kako otožna si —! Seveda, sedaj ko si omožena, sedaj imaš svoje tajnosti, in ne boš mi jih več hotela povedati."
"Hm —! Tudi ti imaš veliko, seve nad vse važno skrivnost na srcu! Takoj se mi boš spovedala! Le nikar ne zardevaj —! Čemu bi se sramovala! Priden človek je, plemenit značaj, in ponosna smeš biti nanj, na svojega zaročenca — in bodočega moža!"
"Res, čemu bi se sramovala! In zelo, zelo sem srečna in ponosna, da ga tako zelo čislaš! Mislim da bo mati privolila — in
—	oh, tako bom srečna —! Pa seveda, niti misliti ne smem na to, dokler oče ni na varnem."	' •
Margareti je zastalo srce —.
Suzanin oče, grof Tournay — ^Njegovo življenje je bilo izgubljeno, če se je Chauvelinu posrečilo najti in ujeti "Du-
V»	II	i
sico —.	<
Izdala je očeta svoje ljube mladostne prijateljice —.
Živahna mala Suzana, ki o ničemer ni vedela, ki se za ničesar ni menila razen za svojo srčno skrivnost, je veselo govoričila in pripovedovala, — Margareti pa so misli potovale nazaj k dogodkom pre-tečene noči.
Chauvelin jo je obiskal v operni loži —, zahteval je od nje, naj vohuni zanj —, grozil ji je —. Armand je bil v smrtni nevarnosti —.
Iz ljubezni do brata je prevarila Andreja, zvijačno je dobila v roke usodni listič— izdala je Chauvelinu, da bo našel "Dušico" ob enih zjutraj v obednici —.
In od tedaj ni čula več o Chauvelinu in o njegovem delovanju. Izpodletelo da mu je, tako je sodila. Pa vkljub temu se ni bala za brata, saj ji je Percy obljubil, da ga bo rešil —.
Ko pa je Suzana omenila očeta in njegovo rešitev, jo je pograbil neznan strah. Chauvelin, to je bilo res, ji ni ničesar povedal. Pa spominjala se je, kako zagonetno, začudeno, pa obenem zlobno jo je gledal, ko sta se poslovila pred hišnimi vrati lorda Grenville.
Ali je vendarle našel "Dušico" —? Ali je že položil past in zanko, da ujame drznega junaka na francoskih tleh in ga pošlje pod guillotino, brez odloga in usmiljenja —?
Zakaj jo je spreletavala taka groza—? Zakaj se ji je roka krčevito oklepala prstana, skritega v žepu —?
"Pa saj me ne poslušaš!" se je očitajoče pritoževala Suzana, ko je po dolgem pripovedovanju nekoliko utihnila, da bi prišla do sape.
(Dalje prihodnjič)
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE
(Nadaljevanje s 3. str.)
Zlasti so prizadeta polja južno od Volake, Velike Sle-vice, Kota, kjer so ajda, proso, fižol popolnoma uničeni, koruza je razcefrana, ?ad-je je obtolčeno, deloma na tleh. Žalosten je pogled na opustošene njive in vrtove. Pota, zlasti stranska, so razdrta in zelo poškodovana.
-o-
Smrtna kosa
V Starem trgu pri Ložu je u-mrla te dni Marija Rom, stara nad 70 let. — Na Jesenicah na Gorenjskem je umrl 71 let stari zdravnik Dr. Franc Kogoj.—■ V Mariboru je umrl Jakob Sat-ler, 54 let star. Umrl je vsled poškodb, ki jih je dobil ob zaletu z kolesom v voz. — V Ljubljani je umrl 78 let star Jožef Osredkar.
V vodnjaku ga je zadela kap
Ptuj, 11. avgnsta. — V Do-liču, občina Sv. Urban, je ob zadnji nevihti strela treščila v hišo Marije Maletove. Poslopje je bilo hitro v plamenu in je tudi kmalu pogorelo. Posestnica in hčerka sta bili od strele prizadeti in še zdaj ležita v ptujski bolnišnici. Preteklo nedeljo pa je na istem posestvu sledila nova
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupn'a društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadalj na pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
nesreča. Po zadnjem požaru je bil namreč vodnjak popolnoma zablaten. 23 letni kmečki fant, Janez Murko iz De-sternika se je zatorej v nedeljo podal v vodnjak, da ga očisti. Nenadno pa mu je v globini postalo slabo. Potegnili so ga navzgor, bil je že popolnoma nezavesten. Ker so vendar še opazili na njem znake življenja, so hitro poslali po zdravnika dr. Potrča, ki ga je skušal rešiti z umetnim dihanjem, kar pa ni pomagalo. Zdravnik je ugotovil, da je Janez Murko podlegel kapi.
Deček pod tramvajem
Te dni je v Gradišču podrl tramvaj Marjana Pavlovčiča, sina policijskega nadzornika ž Emonske ceste v Ljubljani. Deček je dobil rssne poškodbe. Ljudje so telefonirali po reševalni avto, toda med tem je že prihitel dečkov oče ki je ranjenca prenesel v domačo oskrbo.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se! -
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ!
To je geslo akcije za novi list-mesečnik
Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zhrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00.
K. ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres.
Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista.
Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1. OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj.
Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika.
fKUPON--------"i
UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. b katero |
se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem
I pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr-I nete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov:
Ime ...................................-.......................................................
Naslov —..................................................................................
Mesto......................-..........—------ Država...........................- i
v--------------J

Pisano polje
J. M. Tnmk
J
V kalnem ribarijo.
Komunisti so smart boy.?, in smart tem bolj, ker so večinoma judovski boysi in ti so v prekanjen osti na prvem mestu
V Parizu imajo razstavo. Miljoni pridejo gledat. Sovjetski oddelek je sijajen, magni-fique. Vse zija. Ali zijajo samo-le na razstavo? V komunizem zijajo in požirajo sline.
L. 1939 bo razstava v 'NTew Yorku. Sovjeti so takoj najeli sto tisoč kvad. čevljev. Prvi so najeli,. in Umansky je naznanil, da hočejo pokazati, kakšni so v novi industriji Ne more biti vse le slabo v Rusiji, in če nekaj ljudi razpolaga s premoženjem 160 miljonov in v vsem, kar ti miljoni imajo, mora tudi nekaj ustvariti. To je naravno. Ali razstavljajo zdaj v Parizu in bodo razstavili v New Yorku le svojo industrijo? Hm? Komunizem razstavljajo v prvi vrsti in pred vsem drugim. In to je, da> trdim, da so smart, in trdim dalje, ; da ribarijo v kalnem. Kdo ve v Franciji, kako je v resnici v Sovjetiji? Nihče ne ve, lahko trdim,miljoni pa vidijo — komunizem
v razstavi. ' Tako bo tudi v i
Ameriki in v New Yorku, in pri tem je New York še mi-Ijonsko — judovsko mesto in sedanja Rusija je prava — Judeja. To bodo požirali sline in zijali, dasi bi še mene firbec lomil, da bi videl to
—	industrijo. Kdo v Ameriki ve in kdo samole misli, kako je v Rusiji? Terra incognita, deveta dežela je vsem, ne morda le večini. In poleg še srce!
Take — bajne razstave more prirejati le ta privlačna in _ nepoznana Sovjetija.
Recimo, da bi se hotela na razstavi postaviti tudi nazij-ska Nemčija s svojo — industrijo. Nemci so kerlcj. Ampak nemškim nazijem bi spodletelo, ker ves svet precej dobro pozna, kako je zdaj v ti nazijski Nemčiji, naziji bi ne mogli blufati sveta, le kaki brezpogojni naziji bi morda požirali sline.
Smart boys v U.S.S.R.
Tudi med Slovenci ribarijo v kalnem. "Naprej", glasilo slov. komunistov v Ameriki, hudo ožema "macedonskega" urednika "Prosvete", češ, toliko prinaša o Hitleru in Mussoliniju, skromen pa je o
—	U.S.S.R., komaj par vrstic objavlja. Naj se sami pogli-hajo. Sodim, da delajo I. Molku krivico. On ni ravno na glavo padel, objavljal je tudi to, kar so doživeli taki, ki so šli tja, pa se- vrnili poparjeni, drugi to takoj poza-
bijo, on ne, in poleg tega on ne bo riba v kalni vodi. Sijajno, kakor na razstavi, pa je vse v "Napreju", kar je o Sovjetiji. Če bi bilo vse tako, bi bilo — no — i sijajno bi bilo. Ali je? Ravno vidim ne- . kaj.	f
Kdo je James H. R. R. Cromwell, mi ni znano. Šel je v Italijo, Nemčijo, Rusijo. . Pred "Rotarians" je govoril in izjavil, da so državljani v U.S.S.R. "the most wretched, terror — stricken and deceived people on the facs of the earth". Dalje je povedal tudi, kako strahovito — kalno je pred amerikanskimi očmi."The ignorance of Ame-rikans on the true state of affaires in Russia is appalling. Americans were being hoodwinked ihto believing that Russia had discovered the answer to social discontent On the contrary. The paradise of the proletariat has become a hell- of confusion)..and chaosf, and Stalin is desperately striving to hide a colossal failure by accusations of sabotage, treason and invention of a mythical band of devils called Trotskyits:" Po josebnih opa-zovanjih, toraj ko je sam videl, kako je v resnici, so se mu odprle oči "of the falsity of the "cockeyed theories", kakšne je imel on sam in imajo še drugi tu v Ameriki.
Razstave so in bodo sijajne, tudi kolektivizem je na • pohodu, socialna reforme morajo priti, ampak brez — Boga, je vse na pesku.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj
do 8:30 zvečer.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p, m. -Ob nedeljah po dogovoru.
Posebna razprodaja knjig
SAMO ZA MESEC DNI. DO 6. SEPTEMBRA 1937. Ali dokler traja zaloga.
Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo:
1.	"OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest.........~50c
2.	"OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga........................25c
3.	"NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič................................................................3Sc
4.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga................25c
5.	"VRTEC", zelo priročna za mladino------------------------------------
6.	"MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"--------------------30c
Skupna vrednost.....................$2.40
Tekom te razprodaje do 6. septembra ^ "f AC 1937, damo vso navedeno zbirko za A | samo .......................................................
Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois