Poštnina plačana v gotovini. PRODAJALNA K. T. D. (H. Nitman), Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 opozarja na svojo bogato zalogo raznih iaslic primernih za dom in cerkve. Lepe lesene jaslice v skupinah v več velikostih, krasno ročno delo. Dobe se tudi posamezni pastirčki, ovSke majhne in velike, sloni, kamele itd. Na razpolago so tudi Jaslice v po« lah za sestavljanje kakor tudi izgo-tovljene papirnate. — Blagovolite si ogledati. Postrežba točna, cene nizke. ^ n ^ ^ ^ JOGO ni ^ LJUB NOVEMBER XXVI. LETNIK 1928 Za praznik \ Ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci; in odprl je usta in jih učil: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo poto-laženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. -@ eh svetnikov. Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami. (Mt 5, 1-12.) -- Ljubezni moč. Žar ljubezni te ogreva, večno Solnce te obseva: Vsa si lepa, vsa si čista, Lilija brezmadežna! Gr. Mali. Ko si Sina darovala, Srčno si pod križem stala, vsem odpirala srce in podajala roke. Moč ljubezni, Mati mila, te pod križ je privabila: ko je Sin prelival kri, — ti za nas trpela si. Mati, vir ljubezni tvoje prerodi srce naj moje, da bom srčno upal v te, nosil vdano bol, gorje! Vsi Zemljani se sklonite. Vsi zemljani se sklonite, dajte čast Brezmadežni, zbori angelski strmite, slavo pojte Milostni. Solnce njena je obleka, njen obraz je divni cvet, lilija žari v njej bela, — ni je ranil grešni svet. Gr. Mali. Biser nam je podarila, v nas razlila solnčni žar: Jezusa nam je rodila, ki prihaja na oltar. Zbor Zemljanov ti prepeva: Slavljena, Brezmadežna! Nad oblaki spev odmeva: Zdrava, Mati milostna! g§ Vse stvari Ga zdaj častite!"- Tudi tukaj je ostal škof dva dni, da podeli zakrament sv. birme in da posveti novo cerkev. Semkaj so prišli tudi birmanci od Sv. Huberta in iz Tenisberga. Župnik prvega kraja je dobil od policije dovoljenje, da sme peljati svoje birmance iz Št. Huberta v Hils in nazaj, in sicer je veljalo dovoljenje samo od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer. A naši romarji so morali strogo paziti na to, da bi na potu, po katerem so hodili, nič ne motili prometa. Kaj ni bila grandijozna prusko-lutrovska redoljub-nost v osemdesetih letih!? Sicer pa vlada ni motila svečanosti v Hilsu, pač pa so jih morali nekoliko okrajšati. Čemu, povemo v sledečem poglavju. Škoi Janez Bernard v prognanstvu. V Hilsu so tisto jutro škofu tajno sporočili, da je dobila policija povelje, naj ga prime. Brž ko so bile slovesnosti v cerkvi dokončane, zapusti škof ob nenavadni uri in brez vsakega spremstva mesto, preden je mogla izvršiti policija svoj načrt. Zvečer je dospel brez zaprek v Miinster. Od 1. do 10. julija 1875 je birmoval še v dekaniji Kesfeld, kjer niso oblasti delale nobenih težav in je ljudstvo lahko brez ovir z nedopovedljivim navdušenjem pozdravljalo svojega škofa-mučenca. 12. julija se je udeležil škof Brinkman še veličastne procesije v Munstru, 13. julija pa je zapustil prav na tihem zjutraj zgodaj svojo stolico in odšel po zdravnikovem nasvetu v Karlove vare, da se. pozdravi. Od tam se ni več vrnil domov, ampak je odšel na Holandsko — v prognanstvo. Prvi dve leti je moral opetovano pre-menjati svoje bivališče, ker so ga bili vsaki-krat spoznali; škof pa je želel na vsak način ostati nepoznan: prvič, da ohrani proste roke v občevanju s svojo škofijo; drugič pa zato, da ne bi napravljal holandski vladi nobenih težav in bi se umaknil nevarnosti, da ga izroče Prusom, ker je bil obtožen, da je poneveril cerkveno premoženje, ki ga je bil spravil v varnost na Angleško. a) Škof v Roermondu. Najprej se je nastanil v mestu Roermondu in sicer blizu redemptoristovskega samostana v majhni vili, ki jo je bil najel baron HiLshof in prepustil škofu Brinkmanu za stanovanje. Maijhna sobica je bila izpremenjena v kapelico, kjer je vsako jutro daroval sveto mašo. Tudi ob nedeljah je delal tako ne sluteč, da bi utegnilo zbuditi zgledovanje, če ne mašuje v javni cerkvi v Roermondu. V sosedni hiši pa je stanovalo nekaj starih gospodičen, ki so mnogo posedale ob oknu ter čitale ali izvrševale kako ročno delo, pri tem pa seveda tudi pridno opazovale tujega soseda. Ni trajalo dolgo in že so sklepale, da mora biti neznani sosed vsekako >fraj-meclar<* (prostozidar), češ da nikdar ne gre v cerkev. Ko je škof to izvedel, je šel vsako nedeljo tudi v Roermond k sv. maši, da napravi konec govoricam; na gospodične je vplivalo to zelo vzpodbudno. Kmalu nato je bil neki redovni brat pri redemptoristih skoraj izdal škofovo bivališče. >Škofovski izgnanec« si je namreč izbral patra rektorja v samostanu za spovednika in se mu je dal spoznati. Ko je nekega dne zopet pozvonil na porti in naprosil patra rektorja v spovednico, ga je spoznal brat, ki je prišel odpirat, pa je takoj hitel pravit predstojniku, da je miinstrski škof v cerkvi, ki želi opraviti sveto spoved. Ko pa p, rektor ves začuden vpraša, kako ije vendar prišel na to čudno misel, je odgovoril rednovni brat, da je gospod natančno tak, kakor ga kaže fotografija, ki visi poleg drugih v obednici. Rektor si je pa znal pomagati; namignil je britu, naj vendar tega ne trosi naprej, če ne ve zagotovo, kdo je tujec, ki prosi za spoved. »Mari ne veš, da je miinstrski škof v prognan-stvu?« mu je dokazoval. Ta »dokaz« se je zdel dobremu bratu popolnoma jasen in nič več ni črhnil o zadevi, da se ne bi osmešil. Pozneje pa je kolinski nadškof Pavel nehote povzročil, da je prišla zadeva na dan. Tudi proti njemu je bilo sodišče za cerkvene zadeve vpeljalo postopanje za odstavljenje; prišel je zato v Roermond, da se z našini škofom posvetuje o različnih vprašanjih in :e ukrepih, ki bi bili najbolj primerni za težke il časovne razmere. Pripeljal sc je v odprtem v vozu v duhovniški obleki. Na potu pa so ga spoznali, saj je bila njegova slika zelo razširjena v tej sosedni škofiji. Ni minila ura, pa že pridrdra kočija pred hišo našega prognanca r- in neka gospa zaprosi, da mora nujno govoriti ;a s kolinskim nadškofom. Četudi je sluga damo ■ T ^ Rafael. Bologna. So. Cecilija. (Praznik 22. novembra.) :d. precej osorno zavrnil, češ, da tu ni stolica n- kolinskega nadškofa, se vendarle nesrečnica ni dala ugnati dotlej, da se Herman po kratki tu parlamentarni debati zamrdne in ji pred novi, som zapre vrata, rekoč: »Kaj me briga kolinski nadškof!« e- Novica se je raznesla ko blisk in prišla in. na ušesa tudi policiji. Čez par dni že pride ne policaj vprašat, je-li ne biva tu neki nemški ie; škof. Ko se Herman stori nevednega, preišče ini varnostni odposlanec vso hišo. Le služabniku in se je imel zahvaliti škof, da oko pravice ni uzrlo niti njegove kapelice, niti njega samega, ki je bi! skrit v kleti za starimi sodi. Četudi je šla tu nevihta srečno mimo, se škof Bernard ni čutil več varnega; že drugo jutro je odpotoval. Čez nekaj dni sporoči svoji služinčadi, da je našel pripravno stanovanje v Kralingenu, predmestju roterdamskem; takoj se dvigne tudi služabništvo, da odide k gospodu. Hermana so imeli nekateri za škofovega kaplana. Ko se je škof povrnil v Miin- ster, so si pripovedovali po Holandskem, da je bil škofov sluga le njegov preoblečeni kaplan, ki mu je ves čas zvesto stregel, pospravljal sobo, cepil drva itd. b) Škof v Kralingenu in Tilburgu. Pa tudi tukaj v Kralingenu je mogel ostati škofovski izgnanec le malo mesecev. Vkljub skrajni previdnosti in čudoviti molčečnosti je vendarle škofovo bivališče prišlo v javnost. So. Katarina. (Praznik 25. novembra.) Tamošnji časopis je objavil nekega dne novico: »V Roterdamu, na cesti... v hiši št. ... stanuje miinstrski škof.« Lahko si mislite, kako se je prestrašil škof, ko je naletel zjutraj na to neprilično obvestilo. Da ne bi imel neprijetnosti s policijo, prime takoj zopet za potno palico in si gre iskat drugega skrivališča. Našel ga je pri gostoljubnem župniku til-burškem, kjer je stanoval popolnoma nepoznan nekaj mesecev obenem s svojim generalnim vikarjem Gizejem, ki se je bil tudi z begom odtegnil ječi. Da pa ne bi bil vsled svoje bolehnosti v nadlego gostitelju, mu je preskrbel Herman novo bivališče v Nitu, majhni vasici nedaleč od mesta Mastriht, Rubens. So. Andrej. (Praznik 30. novembra.) Dunai, Gemaldegalerie. Železnica pelje od Cahova (Ahena) do Valken-burga, kjer je imenitna naselbina oo. jezuitov s slavnim naravoslovcem p. Erihom Vasma-nom; od Valkenburga je še poldrugo uro peš-hoje do Nita. Hiša — rekli .so ji vila — je bila stari-kavo, precej prostorno poslopje v dve nadstropji, a precej zanemarjeno. Majhno sobico so spremenili v kapelico, v kateri je bilo prostora samo za oltar in so morali med mašo klečati domači zunai na hodniku. Okna so bila gosto zastrta in zvončka niso rabili pri sv. daritvi. Po stenah so bile nalepljene Iz Rima se je vrnil škof Brinkman v Nit; njegov kaplan ga je pogosteje obiskoval iz Miinstra. Prinašal mu je težke kovčege pisem in listin in odnašal ravno tako težke zavoje. Pisma je oddal domov grede na različnih poštah, tukaj malo, tamkaj malo, da je prišel v Miinster vselej čistih rok. Škof je bil po večini miren in vedre volje. Le včasih se ga je polotila otožnost, ko je mislil na svojo osirotelo škofijo, ki je zanjo še vedno čutil odgovornost. Zgodilo se je, da se je na sprehodu vsedel na kilometrski kamen ob cesti in se bridko razjokal. Slovenska kongregacija ti Neto- Yorku. tapete, za njimi pa so uprizarjale ponoči miške svoje burke. c) Škof v Nitu. Tukaj se je naselil škof Bernard v aprilu 1. 1877. Ni pa prišel semkaj precej, ampak je potoval iz Tilburga v Rim, k jubileju svetega Očeta Pija IX. V Rimu je stanoval s kolinskim nadškofom Pavlom vred v zavodu Anima . Papež ga je z več drugimi gospodi iz Nemčije sprejel v avdijenci in jim tudi dovolil, da so smeli prisostvovati njegovi sv. maši. Tiste dni so priredili nemški romarji v Rimu vehko zborovanje v palači Altemps, ki se ga je poleg Bernarda in Pavla udeležil tudi izgnani paderbornski škof Konrad. Vsi trije prognani škofje so vpričo romarjev obnovili obljubo, da se vkljub vsem stiskam in žrtvam ne umaknejo tudi za korak od dolžnosti in pravice; poslušalci so jih potrjevali v tej odločnosti. Pri poznejši avdijenci nemških romarjev jc sv, oče odločno obsodil kulturni boj, ki hoče uničiti katoliško Cerkev na Pruskem. Pozimi leta 1877,—1878. je napisal škof majhno knjižico o veri, da jo pošlje namesto .Pastirskega lista« za postni čas svojim vernikom v škofiji. Pozval je kaplana iz Miinstra, da mu prepiše rokopis na čisto in oskrbi natis in razpošiljanje. Ko pride le-ta na kolodvor v Valkenburg, ga pričakuje tam škof sam. A kaplan ga je komaj spoznal. Njegova gosta brada, dolg plašč in navaden klobuk s širokimi krajci, vse to ga je tako prenaredilo, da ni mogel nihče slutiti v možu katoliškega duhovnika, še manj pa škofa. Škof je sicer imel majhen odprt voziček in belega konjička-ponija, a ker si je bil Herman izvil nogo, sta šla peš s kolodvora v Nit. Splošno so imeli ljudje škofa za upokojenega kapitana, kaplana pa za njegovega nečaka, ki je menda asesor nekje gori na Pruskem. Da prikrije svojo skrivnost, je žive! škof na zunaj popolnoma kakor kak ne-duhovnik. Da ne bi vzbujal zgledovanja, na drugi strani pa, da bi dal dober zgled, je hodil vsako nedeljo in praznik po svoji maši v domači kapelici tudi še k javni božji službi v župnijsko cerkcv. Spovednik mu je bil oti-dotni župnik — v velikem zaupanju se mu je bil dal spoznati — a hodil je od časa do časa v soboto zvečer k spovedi tudi v cerkev; potrpežljivo je čakal, dokler ni prišel na vrsto. Drugo jutro je potem v cerkvi prejel sv. obhajilo in je ponižno klečal med kmeti pri obhajilni mizi; prej pa je šel z njimi okoli oltarja, kakor imajo tam navado. Zato so pa nitski prebivalci tudi visoko cenili gospoda »Bergerja« — tako se je pisal pregnani škof Brinkman — kot zvestega, dobrega katoličana in bili na vso moč prijazni do njega. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa je bil blagoslov tudi pred škofovim bivališčem; on sam pa je stopal v dolgi vrsti možakarjev in ponižno molil z njimi sv. rožni venec. Velika težava za škofa je bila, ker se ni mogel in smel javiti pred policijsko oblastjo in predložiti papirjev, da bi se legitimiral. Župan je nekega dne izrazil gospodu župniku, s katerim sta si bila zelo dobra, začudenje nad tem, da g. Berger še vedno ni predložil svojih poveril. Župnik pa mu odvrne: »Ej, pustite, naj zraste trava prek' tega! Bergerjevi so tako izredno dobri ljudje, da ta zamuda prav nič ne pride v poštev.« »Če tako mislite,« odgovori župan, »dobro, pa pustimo rasti travo čez!« Nekoč je pa vsled majhne neprevidnosti le nastalo sumničenje, da bi utegnil biti g. Berger kak preoblečen duhovnik, če ne celo paderbornski škof, ker je bilo znano o njem, Polagoma. Brez šuma in hruma napredujejo in se širijo Mar. kongregacije po vsem katoliškem svetu, ne s tisto vihravostjo in s časopisnim pritiskom, kakor se danes nekako umetno pospešuje gibanje za razne dobrs še bolj pa za slabe naprave. Seveda is življenje takim usrtvaritvam povečini bolj kratko odmerjeno. Kongregacija pa zre danes ponosno že na 4001etni razvoj ter stoji pred nami kakor ponosi t o, življenja polno, ves svet oklepajoče drevo, ki dalj in da!) razprostira svoje cvetoče veije. — Zadnji podatki o razširjanju Marijinih družb iz L 1927. kažejo razveseljivo deijstvo, da pride povprečno na vsak dan da se skriva nekje v deželici limburški. Tudi do g. župnika je prispelo to šepetanje in vprašali so ga, kakšno je njegovo mnenje o tej stvari. On pa je odvrnil, da se ne smatra upravičenega, da bi raziskaval osebne razmere g. Bergerja, ker sam molči o njih; njemu zadostuje, da je g. Berger zgleden katoličan v vsakem oziru. In če morebiti prikriva kako skrivnost, je vsakega kristjana sveta dolžnost, da ne govoriči o tem. To je bilo dovolj. Ljudje niso več govorili o tem in ko se je škof 1. 1879. poslovil od Nita, je šel prav tako neznan iz občine, kakor je prišel neznan vanjo. Ko ga je njegov kaplan I. Širman prišel zadnjikrat obiskat, mu je prinesel veselo novico, da ga je višje sodišče v Berlinu oprostilo vsake krivde glede poneverbe škofijskega premoženja. Škof na prvi hip kar ni mogel verjeti; ko je pa prečital brzojavko svojega odvetnika, je ganjen vzkliknil: »Bog bodi zahvaljen tisočkrat!« Dogodek je bil velikega pomena za škofa vsled tega, ker zdaj v slučaju, da bi ga ljudje spoznali, ni bil več v nevarnosti, da ga holand-ska vlada s silo izroči pruski vladi; zato se je lahko gibal bolj svobodno in brez skrbi. Vendar si je pa prizadeval prikriti skrivnost tudi v bodoče zato, da niso mogli Prusi ovirati njegovega občevanja z domačo škofijo in je ostalo prosto njegovo dopisovanje. (Dalje.) v letu ustanovitev treh novih Marijinih kongregacij. Klic božje milosti. Hči japonskega milijonarja (barona Kawada, potomka stare japonske plemiške rodbine, je postala nedavno katoličanka, hkrati je pa izrazila željo, da bi rada vstopila v strogi red trapistinjj v Hok-kaido blizu očetovega doma. Mater je namera ljubljene hčere izpočetka močno potrla, končno je pa pritrdila, ker je spoznala, da bo v redovni tihoti njena hčerka popolnoma srečna. IZ ŽIVLJENJA CERKVE t Ludovik Pastor. Dne 30. sept. je umrl veliki zgodovinar, zastopnik Avstrije pri Vatikanu, L. baron Pastor, ki je zaslovel po svojem velikem delu »Zgodovina papežev«. Doslej je izšlo 12 knjig. Kot zvestega katoličana se je izkazal tudi na smrtni postelji. Ko je prejel sv. zakramente in začel umirati, je še naročil: »Sporočite sv. očetu Piju XI. spoštljive in hvaležne pozdrave in povetjte, da naj velja zadnji utrip mojega srca sveti katoliški Cerkvi in papežu.« V Mehiki so — kakor znano — umorili izvoljenega predsednika Obregon-a. Na podlagi raznih odkritij pada sum na krutega sovražnika sv. Cerkve, Calles-a, in na Moro-nes-a. Zbornični odbor je imenoval za Calle-sovega naslednika ministra Portes G i 1 - a , ki bo vodil državne posle kot namestnik od 1. dec. t. 1. do 5. febr. 1930. Novi predsednik se je izljavil, da bo hodil po stopinjah Calle-sovih. Upamo pa, da se nesrečni Mehiki bližajo boljši časi. Gorečnost, ki je ganljiva. V postnem času (1928) so oskrbeli jezuiti in svetni duhovniki v mestu Mehiki in okolici do 500 tečajev duhovnih vaj. Pri vsakem tečaju je bilo od 100 do 200 oseb. Številno obiskani so bili tečaji za može. Kljub nevarnosti, da jih zasači policija in spravi v zapore, so se zbirali v taiko lepem številu. Da so bili kolikortoliko varni, so poiskali razna sredstva. . . Dostikrat so se zbirali v skritih prostorih zadaj za javnimi pisarniškimi dvoranami, kamor je itak dohajalo neprestano mnogo oseb. Za varnost in previdnost je skrbela zveza zaupnikov, ki šteje do 2000 oseb. Ti so imeli dolžnost, da so poiskali za duhovne vaje primerne kraje in razdelili povabila, in da so stražili. Ensam-krat je policija zasedla tak lokal in zaprla 115 oseb; izdal jih je neki krojač, rešil pa precej premožen trgovec, ki jih je odkupil za 8000 pezet. Dva tečaja duhovnih vaj so imele tudi učiteljice, enega javne uradnice; na strehi neke nove hiše so se zbirali zvečer in imeli svoje duhovne vaje zidanji. Vmes je bil neki ogleduh, ki so mu pa zmešali štrene s tem, da so ga naslednjega večera drugam poslali. Skupno sv. obhajilo so imeli zjutraj ob štirih na strehi. Ali nas taki zgledi verske vneme in gorečnosti ne ganejo? Kako je pri nas za prejem sv. zakramentov, za duhovne vaje in misijonsko pobožnost lepo oskrbljeno! Ali znamo ceniti to dobroto, to svobodo, to veliko milost božjo? Bog nas pa varuj mehiških krvnikov, ki s krvjo zatirajo versko svobodo in versko ude jstvovanije! Veliko — in malo. Iz Rima poročajo, da je bilo letos na Kitajskem posvečenih za mašnike 60 domačinov. Lep napredek, .: priča o veselem razvoju katoliške Cerkve v deželi vzhajajočega solnca, dasi je državljanska vojska stalno ovirala misijonsko delo ter uničila mnogo misijonskih postaj in še celo veliko semenišče v Tatungfu (sev. Kitajska).. 60 novomašnikov-domačinov — lepo število. Če pa pomislimo, da ima Kitajska črez 400 milijonov prebivalcev, moramo pa le vzklikniti: »Setev velika, ženjcev malo!« Silno pomanjkanje duhovnikov na Francoskem povzroča resno skrb vsem dobrim katoličanom. Listi poročajo, da je skupno že 4400 župnij, ki nimajo lastnega dušnega pastirja, 1500 je pa takih duhovnij, Li bi potrebovale vsaj še po enega duhovnika. Vsled tega se ni čuditi, če doraščajo tu in tam otroci kakor pogani, kajti tudi v šoli ni kršč. nauka, ker je Cerkev ločena od države. Nekoliko skuša to občutno vrzel nadomestiti tako zvano apostolstvo lajikov. Ženstvo se marsikje naravnost žrtvulje za mladino. Na Sveti gori je bila posvečena 26. avgusta nova cerkev (bazilika), ki so zanjo stroški znašali doslej 3,250.000 lir. Dela trajajo že od 1. 1919. dalje. Manjka še velikega oltarja. Zvonovi tehtajo 11.113 kg. Po plačilo... V Hankovu na Kitajskem je nanagloma umrl slovenski misijonar frančiškanskega reda o. Engelhart Avbelj. Tako je tekom dobrega leta šel po plačilo za svojim sobratom o, Veselkom Kovač-em, ki je tudi umrl v misijonstvu na Kitajskem. Pokojni o. Avbelj je bil šele 41 let star. Domači (bratje, p. Anton, frančiškan v Mariboru, in dve sestri učiteljici) so željno pričakovali, da se bodo po 18 letih njegove odsotnosti — zopet videli v domovini, a Gospod življenja in smrti ga je odpoklical v najlepši dobi, da mu poplača njegovo gorečnost in misijonsko vnemo. R. i. p. 150 težko bolnih oseb so vzeli s seboj ob zadnjem romanju v Lurd božjepotniki iz južne Italije. Romarski vlak je zasedlo vsega skupaj 1000 oseb. Spremljali so jih štirje škofje, več zdravnikov in bolniških strežnic. V Rimu so bili vsi sprejeti v avdijenci pri sv. očetu. Še več bolnikov (240) je peljala s seboj romarska družba iz Milana in okolice. Med bolniki so bili večinoma taki, ki jim zdravniki niso priznali mnogo upanja, da bi se mogli še pozdraviti. Od teh 240 bolnikov se jih je vrnilo šest popolnoma zdravih; veliko je pa taikih, ki so čutili znatno izboljšanje. Najznačilnejši je slučaj neke 22 letne mladenke Barbare Manzoni. Dve leti je bila po eni strani hroma, na desno oko docela slepa, na levo se ji Ije pa le malo svitalo. Na vlak so jo nesli. Zdravniki so izjavljali, da ni nobene pomoči. Sama pa ni obupala, marveč je bila uverjena, da jo bo Lurška Gospa re- šila. In res, že drugi dan po dohodu je mogla hoditi, obenem je pa točno in razločno zopet videla na obe očesi. Daleč od svetnega šuma si izbira božja mati Marija kraje, kjer hoče izprošati bednemu človeštvu posebne milosti. (Lurd, La Salette, ALtotting.) Zadnji čas se je jela omenjati samota Fatima na obronkih gorovja Sierra d'Aire na Portugalskem, Lani 12. maja se je razodela tam nebeška Mati v posebni prikazni. (A, Liebfrauenbote, 1928, štev. 29.) Resničnost so dognala poznejša izredna usli-šanja, kar je potrdila tudi cerkvena oblast. Letos, na obletnico, je ljudstvo naravnost valovalo na gori omenjeni kraj. Nič manj kot 11.000 avtomobilov je bilo v službi za pre-važevanje. Večina pa je došla peš tako, da je bilo navzočih 150.000 oseb, ki so se udeležile procesije z lučkami. Dunaj — Luegerjevo krščansko mesto — zdihuje pod knuto socialistov in komunistov. V šoli je sila žalostno. 80.000 otrok dorašča brez vere. V sirotišnice in bolnišnice ne sme krščanski list. Še celo krščevanje otrok se otežuje, da bi se hitreje pripravila pot poganstvu. Tako n. pr. v neki stanovanjski kasarni, ki je v nji nastanjenih na stotine družin, ni noben otrok krščen. Gospodar tega kratko-malo ne trpi. Če starši kljub temu krst oskrbe, so takoj brez stanovanja in brez dela. Samostanom nalagajo ogromne davke, da bi jim onemogočili ali vsaj obtežili vzdrževanje .. . Tako gre naprej. Ali se bodo Dunajčani pri prihodnjih volitvah zavedali, da so sami krivi tega propada in svoje nesreče! Če bi se vsi kristjani strnili, bi se rdeča povodemj kmalu ustavila 285 katoliških profesorjev in učiteljev, ki pripadajo izvečine francoskim državnim šolam, je sprejel meseca septembra papež Pij XI. v posebni avdijenci, ko so se mudili v Rimu. Vmes sta bila tudi dva generala in več odličnih osebnosti. Izročili so ob tej priliki svetemu očetu dragoceno, umetniško, na zlatem brokatu vezeno mašno obleko, ki jo je izdelovalo 30 francoskih klarisinj več ko dve leti. — Papež se je ganijen zahvalil in obljubil, da bo to dragocenost oblekel na dan zlate maše. Izrazil je veselje, da vidi toliko učiteljstva iz Francije v Vatikanu. Naročil jim je, naj ponesejo njegov blagoslov vsem, ki ga žele, pa tudi onim, ki zanj ne marajo. Prelepo slavnost na čast evharističnemu Zveličarju so imeli v Krškem 8. in 9. septembra. Zastopani sta bili obe dekaniji: leskov-ška in videmska. Mesto Krško je bilo na dan evharistione procesije slavnostno okrašeno in vse v zastavah. Lepše edinosti in soglasija s svetovnim evharističnim kongresom, ki je bil iste dni v Avstraliji — menda nikjer niso tako sijajno manifestirali, kot vprav v Krškem, kjer je bilo pri sklepni pobožnosti in procesiji zbranega do 7000 vernega prebivalstva. Samo črez krški most je došlo z rajhenburško godbo do 3000 ljudi. Izpred oltarja pred cerkvijo je govoril zbrani množici o pomenu evharistič-nih kongresov kanonik dr. C u k a 1 a iz Maribora. Po cerkvenem opravilu dekana A1. Kurenta Ije bilo slavnostno zborovanje. Med govorniki sta bila tudi oblastni predsednik dr. M. Natlačen in prosvetni nadzornik dr. K. Capuder, ki je govoril o sv. Evharistiji kot viru kreposti. Pri popoldanski svečani procesiji z Najsvetejšim (navzočih 30 duhovnikov in 60 salezijanskih kle-rikov) so vsi meščani okrasili in razsvetlili okna, svirali sta dve godbi; zbor 140 pevcev je poveličeval sijajno sveto opravilo. V sprevodu je korakalo lepo število ognjegascev, šolska mladina iz domače in sosednih župnij. Ob sklepu je v navdušenih besedah slavil ev-harističnega Kralja kanonik in stolni župnik T. K 1 i n a r. Naj bi posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, ki je zaključila veličastno manifestacijo — trajno odmevala v srcih vseh, ki so bili navzoči! Spremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Trstenik je bila podeljena dr. Janku A r -nejcu, mestnemu župniku v Škof ji Loki; na njegovo mesto Ije prišel Jernej P o d b e v -š e k iz Kostanjevice. — Premeščen je Janko Zagar-Sanaval iz Tržišča na Dolenjskem za kaplana na Jesenice. — Konz. svetnikom ljubljanske škofije sta imenovana west-falska duhovnika, Avg. Hegekotter in T. Tensundern, ki sta po rodu Nemca, a sta se dobro naučila slovenščine, da moreta izvrševati dušno pastirstvo med ondot-nimi Slovenci. — Sredi septembra je praznoval ljubljanski prelat. in č. kanonik dr. Jožef Lesar 70 letnico rojstva. »Slovenec« je velezaslužnega gospoda jubilanta, ki je bil 30 let bogoslovni profesor, dolgo časa tudi ravnatelj bogoslovnega semenišča v Ljubljani, počastil z lepim in častnim opisom življenja in mnogostranskega, tudi pisateljskega delovanja njegovega. Naj ljubi Bog podeli spoštovanemu jubilantu, ki je še vedno zaposlen s pisateljevanjem in z delom kot predsednik Duhovskega podpornega društva, obilo zdravih in blagoslovljenih let! Spremembe v lavantinski škofiji. Za dekana v Šmarju pri Jelšah je imenovan ondotni župnik Franc Lom. Prestavljeni so sledeči kaplani: Peter Pribožič iz Ruš v Muto, Ivan K o d r i č iz Mute v Turniše, Fran Je-raj iz Gornje Radgone k Sv. Trojici v Ha- ložah, Leopold A r k o iz Žalca v Braslovče, franc G r o b 1 e r iz Braslovč k Sv. Petru v Gorniji Radgoni, Martin Kožar v Žalec, J. O g u 1 i n iz Loč v Loko pri Zid. mostu, Ciril P o d r ž a j je nameščen kot kaplan v Ločah pri. Polljčanah. Smrtna kosa. Od dela naravnost po plačilo je bil odpoklican Gustav Koller, d. svetnik in župnik pri Sv. Jakobu o. S. V nedeljo 7. okt. je bil še v spovednici, v ponedeljek nato pa že na mrtvaškem odru. Pokojni je služboval večinoma na Vipavskem (v Podragi), 1. 1926. se je pa preselil k Sv. Jakobu, kjer se je s svojim ljubeznivim nastopom in po svoji dušnopastirski skrbi takoj prikupil. Pokojni župnik je od nekdaj rad podpiral tudi misijonstvo ter pridno nabiral v namene »Dejanja sv. Detinstva«. Naj uživa bogato plačilo pri Bogu! Pokopali so na sopraznik Žal. Matere božje šentjurskega župnika Janeza Debelaka. Smrtno kal je položil vanj izrastek (tvor) na vratu, ki je vsled neprevidnosti povzročil zastrupljenje krvi. Pokojni je bil star 62 let. Priljubljenega, blagega in delavnega gospoda bodo pogrešali župljani in duhovski tovariši. Večni pokoj! Bivša slovenska prolesorica — misijo-narka v Indiji. Dne 25. avgusta t. 1. je bila v samostanu redovnic po imenu Angleške gospodične v Nymphenburgu pri Monakovem preoblečena naša rojakinja, bivša profesorica na dekliškem liceju v Ljubljani, gdč. dr. Mir-jam Z a 1 a z n i k. Bila je zgledna članica Marijanske kongregacije za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani in kot taka načelmica evharističnega odseka. Po prestancm novici-jaitu bo odšla v indijske misijone. Železen križ na Slovaškem. Na najvišjem vrhu v gorovju Tatra nameravajo postaviti orjaško razpelo. To misel je sprožil profesor dr. Jan Kavalik, senator in odličen član slovaške ljudske stranke. Stroški bodo po proračunu znašali okrog 20.000 čeških kron. Križ bo imel napis: »Bog varuj Slovaško!« m Siavina na Pivki, Slovesnost 5. avgusta je bila pomembna za Slavino in vso Pivško planoto. Mar. družba za dekleta je obhajala 25 letnico ustanovitve. Ob ti priliki so vse družbe postojnske dekanije prišle v Slavino na skupen shod. Bilo je mnogo udeleženk tudi iz Reške doline. Prostorna župna cerkev, okusno opletena z venci in cvetjem, je sprejela v svoje okrilje okrog 1000 udeleženk s 13 zastavami. V kratkem nagovoru jih je pozdravil g. dekanijski voditelj. Nato je imel g. Terčelj iz Gorice slavnostni govor, v kate- rem je z živahno besedo razložil pomen Mar. družb za sedanje moderne čase. Sv. mašo, ki je sledila govoru, je daroval ob asistenci 12 duhovnikov domačin p. Zorman. Popoldne je zopet stopil, na lečo slavnostni pridigar in v temeljitem govoru očrtal verno sliko krščanskega dekleta in njenega blagodejnega delovanja v vseh slojih človeške družbe. Za vzor je poslušalkam postavil nebeško Mater. Besede so ob popolni tišini in napeti pozornosti padale v srca kakor klena zrna. Namen tabora, v dekletih poživiti Mari-janskega duha in jim dati novega ognja in veselja za Mar. družbo, je bil dosežen v polnem obsegu. Ugodno je vplivala velikanska udeležba; tu je lahko vsaka družbenica videla, koliko nas je pod zastavo Marijino in da se moramo otresti vsakega strahu pred ljudmi. Da je slavje tako uspelo, gre zasluga v prvi vrsti požrtvovalnemu duh. svetniku in župniku g. Smolnikarju. Dal Bog, da bi dekleta res urejevala svoje življenje po smernicah, danih na tem taboru. Dekleta, nauke, ki ste jih slišale, spremenite v dejanja! Ta dan Ije Siavina obhajala še en jubilej, namreč stoletnico, odkar je v glavnem oltarju podoba Mar. vnebovzetja, delo znamenitega slikarja Mateja Langusa. Ohranjena je tako dobro, da še zmeraj izgleda kakor nova, dasi še ni bila nikoli renovirama. Ta slika ima svojo zgodovino. L. 1855. je po celi slavinski fari razsajala strašna kolera in v kratkem času zahtevala 345 človeških žrtev. Pred oltarno sliko Marije v nebo vzete so se verniki z objubo zavezali, da hočejo vsako leto 5. avgust praznovati kakor Gospodov dan, ako jih Marija usliši in odvzame strašno šibo. Kuga je takoj prenehala. Zato verniki še vedno z zaupanjem hodijo pred to podobo. Dobro bi bilo, da se božja pot v Slavini, kakor je že nekdaj bila, imenovana »Marija na jezeru«, obnovi. Razno. Evharistično slavje v Avstraliji.* Svetovni kongres v proslavo evharistič-nemu Zveličarju se je izvršil z vsem sijajem in ob sodelovanju vseh avstralskih katoličanov predvsem pa katoliških meščanov v glavnem mestu Sydney-u. Take slovesnosti je treba samo doživeti; vse predstave, ki si jih napravimo na podlagi poročil, so pomanjkljive. Če pa slišimo, da je v kraju, kjer tvorijo * Opis nima znaka zaokroženega celotnega poročila, marveč nudi skupino podatkov, došlih po raznih časopisih. katoličani samo en del prebivalstva, kjer so pred desetletji gospodarili še pogani, pristopilo k skupnemu sv. obhajilu do 30.000 otrok, —- če čujemo, da je prišlo k slovesni sveti maši, ki jo je prvi dan kongresa opravil papežev zastopnik kardinal Ceretti v novi stolnici Matere božje, čez 50.000 ljudi, od katerih ije dobilo prostora v svetišču samo 10.000, drugi so se pa razvrstili tesno ob cerkvi in vztraljali kljub dežju in viharju na svojih mestih, kjer se jim je služba božja sporočala po zvočnikih, — če vse to pretehtamo, si moremo napraviti vendarle vsaj približno sliko o vedičini tega slavja. Jedro razprav pri vseh sekcijskih zborovanjih je izraženo v besedah: Sv. E v h a r i -s t i j a in Marija. Svetemu očetu so poslali s kongresa pozdravni brzoijav in prošnjo za blagoslov. Papež Pij XI. je odgovoril: »Povejte mojim daljnim katoličanom, da potek kongresa dan na dan zasledujem in da se bom z nijimi od srca veselil njihovega verskega spričevanja in manifestacij v proslavo najsvetejšega Zakramenta, veselil tudi milosti, ki se bodo bogato vsipale na to ljubljeno deželo in na njene sinove.« Zastopnik svetega očeta je v pozdravnem govoru prav posebno opozarjal na željo poglavarja sv. Cerkve, ki je naročil, naj se pojasni, kako potrebno in važno je, da se češče-nije svete Evharistije vedno združuje s kultom Matere božje, kar se je pri vseh govorih in razpravah na kongresu tudi poudarjalo. Pomenljivo je bilo zlasti veliko zborovanje mož in mladeničev pod milim nebom. Navzoči so bili v obilnem številu tudi drugo-verci, katerim se je vsled posebne prošnje dovolila udeležba. Vse prireditve so se vršile mimo in brez moteinja. Drugoverci so se taktno in olikano obnašali. Med odličnimi cerkvenimi udeleženci so budili pozornost trije častitljivi dostojanstveniki v starosti 90, 91, 92 let. Slavnostno razpoloženje je bilo nekoliko okrhano vsled nenadne smrti dveh udeležencev, in sicer msgr. Tomaža B o u r k e , generalnega vikarja angleške škofije Rockhampton, in Mihaela 0'Bryan-a, tajnika katol. stranke v Mel-bournu. Poslednji se je sila trudil za srečno in ikoristno ureditev evhar. kongresa. Oba sta umrla vsled srčne kapi. Najsvečanejši prizor se je nudil vsem opazovalcem pri svetem opravilu četrtkovega večera, ko se je zbralo v ondotinem parku 130.000 vernikov z namenom, da se pod vodstvom papeževega legata, kard. Ceretti-ja poklonijo Materi božji. Petek je bil določen mladini. Okrog istega oltarja, kakor poprejšnji večer možje, se je razvrstilo 30.000 belooblečenih deklic in dečkov. Gledalcev je bilo brez dvoma do 200 tisoč. Vsi v Sydney-u navzoči kardinali, nad-škofje in škofje so se pridružili. Naslednji dan je imela vsa ta mladina obhajilno svečanost v Marijini cerkvi. Tudi katoliško ženstvo se je zbralo k skupni maši. Bilo je do 150.000 udeleženk. Kardinal in legat Cerretti jim je prečital pismo svetega očeta, ki je vsebovalo ponovno voščilo za srečen uspeh kongresa. Poleg velikih zborovanj so imeli odseki svojja posvetovanja. Povsod so bili glavni govori posvečeni presveti Evharistiji in Materi božji. Če so drugi kongresi prekašali avstralskega po sijaju in veličini, se je pa kongres v Sydney-u odlikoval po izredni pobožnosti in globoki vernosti navzočih udeležencev. Sobota, 8. sept., je bila odločena za spove-dovanje. Dasi je bilo na razpolago ogromno število spovednikov, vendar so komaj zmagovali in ustrezali navalu številnih množic. V nedeljo 9. sept. je bila glavna služba božja ob desetih na prostem v parku pred gimnazijo sv. Patricija. Ker v cerkvah ni bilo prostora za vse vernike, so bile tudi druge službe božje večinoma pod milim nebom. Število obhajancev je bilo razmerno večje kot pri vseh drugih enakih prilikah. Ob eni popoldne se je pričela e v h a r i -stična p r o c e s i |j a. Najsvetejše je nosil kardinal Cerretti pod baldahinom, ki so ga spremljali Avstralci v 'bojnem okrasju. Za nebom je korakalo 40 škofov in na stotine duhovnikov. V pristanišču je čakalo nebroj zalo okrašenih parnikov, na katerih se je procesija nadaljevala. Na prvem parniku je bilo sv. Rešnje Telo, na drugem 1000 mož telesne straže v višnjevi uniformi; na nepregledno vrsto ostalih prevoznih ladij se je vkrcala ogromna množica. Ko je sprevod dospel na odprto morje, je kardinal s trikratnim križem blagoslovil monja vsega sveta. Kraj pristanišča je gledala ta izredni prizor nešteta množica vernikov, ki je po vrnitvi parnikov spremila Najsvetejše po ulicah do stolne cerkve. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in brez vsake motnje. Ob cerkvi Matere božje so čakala Najsvetejše zopet gosto nastavljene vrste udeležencev (gotovo do 200.000 jih je bilo). V cerkvi je bil sklepni blagoslov. Časopisi — tudi neikatoliški, ki so jako spoštljivo pisali o slavju, — so bili edini v sodbi, da še ni bilo slovesnosti v Avstraliji, kjer bi bilo navzočih toliko gositov iz najrazličnejših dežel in krajev. Glavno pa je: pri vseh se je jasno videlo, kako so prežeti ljubezni do božjega Zveličarja v na j sv. Zakramentu. To je napravilo najugodnejši vtis tudi na drugoverce, ki se niso mogli premagati, da bi ne bili navzoči pri tako sijajni verski manifestaciji katoličanov. Kongres v Avstraliji je veliko misijonsko delo, glasna pridiga za v zmoti tavajoče ljudi, ki so sicer blage volje. Jubilej v Belokrajini. Iz Črnomlja: V proslavo 700 letnice ustanovitve prve belokranjske župnije so bile 8. in 9. septembra velike bogoljubne slavnosti. Vsa Belokrajina je bila na nogah, da dostojno proslavi ta znameniti dogodek, kakor je bil po programu v »Slovencu« napovedan. V trajni spomin na to slavnost, kjer so se s svojim nastopom proslavili belokranjski Orli, Orlice in Marijine družbe, se je vsa Belokrnjma posvetila po svojem nadpastirju presv. Srcu Jezusovemu. Predmest je Loka je p i s szidalo lično kapelico. Zanjo je oskrbel njih rojak Leop. Kolbezen, zdaj dušobrižnik na Dugem otoku v Dalmaciiji, krasen kip Srca Jezusovega. Pripominjamo, da je rodbina S t a -riha -Kolbezen dala Cerkvi že štirinajst duhovnikov, ki so delovali po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, ponajveč na župnijah nem. Križevniškega reda. Od teh je bilo 10 iz rodbine Stariha in štiri iz rodbine Kolbezen. Naj omenimo le tri glavne: Martina, Matijo in Jakoba. Prvi je bil rojen 1. 1655. v Črnomlju in je deloval na Štajerskem v času, ko se je prvič razodevalo presv. Srce J. sveti Marjeti Alakok; naposled je kot župnik pri sv. Miklavžu premagal 1. 1704. pri Babjem klancu divje Kruce. S tem junaškim činom si je pridobil v zgodovini častni naslov: Stariha Victoriosus t. j. Zmagoslavni. (Primeri: Gruden, Zgod. slov. naroda.) Znana je udrihnica: »Krucetiirken«, s katero se zaznamenuje krvoločnost Krucev, ki je bila enaka turški. Drugi: Matija je bil župnik v Sevnici; 1. 1720. so ga napadli hajduki (36 po številu) in ga živega na golem telesu žgali z razbeljenimi verigami, ker jim ni hotel (posnemajoč svetega Lovrenca) izročiti cerkvenih zakladov. Naposled mu je eden tolovajev s sekiro raz-sekal glavo, z drugim zamahom pa odprl prsi in razlil drobovje, potem, ko je po zgledu sv. Štefana molil za sovražnike: Gospod! ne prištevaj jim tega v greh. Tretji iz rodbine Stariha je bil Jakob, rojen 1. 1813. Vse svoje življenje je posvetil delu za tužno Istro, kjer je ves čas deloval kot dušni pastir, najprej kot učitelj in kate-het na Voloskem (17 let), nato v Kastvi in naposled kot dekan v Pičanu (Pedeni), kjer je prenovil svojo, prej škofijsko prestolnico, kjer je bil odlikovan s častnim kanonikatom in znakom Franc Jožefovega reda. Kot vrstnik škofa Dobrile, se je največ trudil za verski in gospodarski preporod tužne Istre, kjer še zdaj uživa hvaležni spomin. Kot vpokojeni dekan pičansiki je v Črnomlju dal postaviti na lastne stroške oltar za 1200 gld. pri prenovljeni cerkvi Sv. Duha. Zapustil je štiri dijaške ustanove po 120 gld. za Belokranjce, in deset tisoč goldinarjev za škofijske zavode. Za ubožne in zastarele neveste je volil Miklavžev dar vsakoletnih 50 gld. Umrl je 1. 1897. kot zlatomašnik in starosta kranjske duhovščine in bil pokopan na mestnem pokopališču. Za tiskovni teden. Volk v ovčji koži. Odličen mož H. G. je zapisal to-le: Če bi prišel kdo k meni, pa bi mi resno pripovedoval, da ima verske dvome, se ne bom motil, ako trdim, da je temu kriva ali brezversika in posvetna družba, v kateri se nahaja, ali lastne težave, ki jih ima s šesto zapovedjo; največkrat pa branje veri in Cerkvi protivnih časopisov, kakršnih tudi v Sloveniji ne manjka. Človek, ki venomer uživa tako časnikarsko in književno hrano, je samo po imenu še katoličan; njegovo mišljenje se pa s katoliškim naukom ne ujema več. To naj bi pomislili vsi, ki ne vedo, da si zamoreino v razmerah, kakršne so, katoliškega duha ohraniti edinole s čitanjem dobrih knjig in neoporečnih časopisov. Dobro povedal. Uredništvo lista »Katol. misijoni« je na vprašanje, kakšno sodbo ima glede slabih časopisov — takole razsodilo: Kakor povsod, imamo tudi na Slovenskem nekaj brezvernih in nekaj sprijenih ljudi. Danes pa hoče že vsaka večlja skupina en ako mislečih ljudi imeti svoj list — in imajo jih tudi naši sprijeni in brezverni. . . Neum-Ijivo pri tem je to-le: Ti časopisi se ne upajo o sebi priznati tega, kar so (da so brezver^ki ali vsaj nekrščanski. ..) Predrzno hočejo veljati celo za glasila poštenih in vernih ... Še manj umljivo pa je, da se dobe verni in pošteni Slovenci, ki so tako kratkovidni, da se ne zavedajo, v kakšno družbo se nehote štejejo, če bereljo, zlasti pa če kupujejo i.li -elo naročajo take časopise. Ako je temu kriva razumska kratkovidnost, obžalujemo in ie zaman vsako pojasnjevanje; če mlačnost, jih zadene beseda božjega Učenika: » .. . Ker ste pa mlačni, vas bom. . .«; če neposilušnost, jim velja obsodba, ki jo je Kristus izrekel: ». .. Kdor pa Cerkve ne posluša, najj ti bo kakor pogan in cestninar.« (Mt 18, 19.) Kdor eno leto plevel pusti, ga mora sedem let pleti. ODGOVORI. Na vlaku. Nedavno me nagovori med vožnjo iz Maribora v Ljubljano neki gospod, ki je pogovor takoj zasukal na verske stvari. Stavil mi je razna vprašanja, ki nanje v naglici tehtno in točno ni lahko odgovoriti. Rekel mi je pa sam, da naj odgovorim v »Bogoljubu«, češ, da ga lahko čita pri sorodnici. Prvo vprašanje: Imel sem prijatelja, ki 20 in še več let ni prejemal sv. zakramentov. Ko je umrl, ga duhovnik ni hotel spremljati na zadnji poti kljub temu, da so ga vsi domači rajnega za to prosili. — Ali je to krščanska ljubezen? .. . Jaz odgovarjam z novim vprašanjem: Zakaj jc ljudem, ki nikdar niso marali duhovnika in ki leta in leta ne prejemajo svetih zakramentov, zakaj jim je toliko na tem ležeče, da naj duhovnik spremlja nespokorneža, kateri ga v življenju nikdar videti ni mogel? Uredništvo dostavlja: Duhovnik ni dovolil cerkvenega pogreba in tudi ni opravil cerkvenih obredov, ker po cerkvenih naredbah ni mogel, ako je dotičnik, ki se ni brigal za cerkev in zakramente, umrl v trdovratnosti nespravljen z Bogom. Duhovnik ni nestrpen, Cerkev še manj. Koliko je grešnikov, ki se na smrtni postelji skesano povrnejo k Bogu! Ali je bilo kdaj slišati, da bi duhovnik odrekel takemu cerkveni pogreb, pa naj je bil še tako velik njegov nasprotnik! Kdor ima pravico dajati zapovedi, ima tudi pravico dostaviti kazen za neposlušne osebe. Kristus je sam zaklicali »Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.« (Mt 18, 17.) Cerkveni pogreb se ne more dovoliti: Ne-kršenim, drugovercem in onim katoličanom, ki očividno amrjo v stanu smrtnega greha, n. pr. samomorilcem, dvobojevalcem in takim, ki so na zadnjo uro trdovratno odklanjali sv. zakramente ali pa več let za velikonoč niso prejeli sv. obhajila in se tudi nazadnje niso spokorili. Če Cerkev odreče cerkveni pogreb, je v tem izražena samo obsodba greha in trdovratnosti; je sredstvo, da bi druge ljudi odvrnila od take nesreče. Sodbo pa Cerkev prepusti Bogu, — Drugo vprašanje: Že več let ne grem k službi božji, in sicer zaradi tega, ker duhovniki izrabljajo cerkev za politiko in pridigujejo o politiki. — Ali spada politika v cerkev? Jaz odgovorim zopet z novim vprašanjem: Kako pride, da gospod, ki že več let ni bil pri službi božji, sliši vsako nedeljo pridigovati o politiki, dočim sem jaz vsako nedeljo v cerkvi, pa ne vem, da bi bila kdaj politika v pridigi!? Dostavek uredništva: Jasno je, da politika ne spada ne v cerkev, ne na prižnico. To prepoveduje tudi cerkveni zakonik ne glede na razne svetne »kancelparagrafe«. Toda treba je ločiti, med politiko in politiko. Kaj je prav za prav politika? V ožjem pomenu besede je politika nauk o državi; politika v širšem pomenu je pa izbor potov in sredstev, ki z njimi hoče človek doseči gotov smoter. V tem zmislu poznamo društveno, poklicno, službeno, strankino politiko. Ta gotovo ne spada v cerkev. Če pa smatrajo svobodomiselci po-močke, ki jih je izročil božji Učenik sveti Cerkvi (razodete resnice, zapovedi, zakramenti) za politiko, potem jim bo tudi razlaganje božjih in cerkvenih zapovedi — zgolj politika. Koliko je vmes stvari, ki jim niso všeč. Pomagajo si s tem, da vse to ožigosajo za politiko. Duhovnik razlaga n. pr. prvo božjo zapoved, ki prepoveduje tudi branje, naročanje, širjenje, prodajanje, tiskanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov — kakršnih je na nesrečo tudi pri nas že obilo —, Svo- bodomiselcem to seveda ne bo po volji; takoj dajo duška v obsodbi: »Duhovnik politizira.« — Duhovnik uči, da smo temeljem iste zapovedi dolžni kot dobri katoličani zastaviti vse sile, da se vera, da se versko življenje med nami čisla, utrjuje, krepi; da se potegujemo za krščansko šolo, ki je svobodomiselcem trn v peti, da varujemo neloč-ljivost krščanskega zakona. Ker pa v te zadeve posega tudi država in njeno zastopstvo, zato je duhovnik dolžan opozarjati, naj verniki pri volitvah oddajo glasove takim možem, ki jamčijo, da bodo v državnem zboru branili verske svetinje ter pravice svete Cerkve in katoličanstva. Svobod, njaki, protivniki Cerkve in duhovščine bodo zopet zagnali krik: »To je politika...« Ako bi duhovnik o takih stvareh molčal, bi ne bil pastir, marveč zavodnik, in sovražnik bi kmalu zasejal ljuljko med pšenico. Torej med politiko in politiko je velik razloček. Zgolj svetna politika, ki nima z vero in verskim udejstvovanjem nikakega stika, ne spada ne v cerkev in ne na prižnico. DOBRE KNJIGE. Sv. Frančišek Serafski. Spisal Anton Oblak, izdal in založil III. red v Novem mestu. Stane vezana 15 Din, broš. 5 Din. Dobi se pri založništvu. — Sv. Frančišek je umrl in vendar živi. Živi v navdušenem češčenju in ljubezni vsega sveta. Sveti oče Pij XI. je dejal v svoji okrožnici, da ga ni svetnika, ki bi iz njega tako živo in izrazito odsevala podoba našega Gospoda in evangelijskega življenja, kakor iz življenja sv. Frančiška. Le kdor ima to pred očmi, more prav umeti slavnega očaka in njegov veliki pomen za naše čase. G. župnik Anton Oblak je prav ustregel, da je ob 7001etnici svetniškega proglašenja Frančiškovega priredil tudi za preprosto ljudstvo življenjepis tega čudovitega svetnika. Prebirali naj bi življenje sv. Frančiška ne samo njegovi duhovni otroci, udje III. reda, temveč vsi, katerim je na srcu, da se evangelij Kristusov uveljavi v zasebnem in javnem življenju. Prav to je bil življenski cilj sv. Frančiška. Liturgični molitvenik. Sveta maša. Uredil dr. Jakob Žagar, gimn. katehet. Ljubljana 1928. Samozaložba. — Prodajo oskrbuje prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani. Cena samo 10 Din. Iz več vzrokov bo ta knjižica (128 str.) ustrezala. Drobna je. Dijak in vsak, ki se ne obremeni rad z večjim molitvenikom, jo bo vtaknil v žep, ne da bi mu bila v nadlego. — Praktična je, ker ima tudi razlago sv. maše. Pripomnimo, da je sestavljena vprav v ta namen, da bi se dijaštvo in vsi, ki jo bodo rabili, bolj vtopili v veliko skrivnost svete daritve. — Poceni je. Vsakdo si jo lahko oskrbi. »Vera in življenje« se imenuje glasilo verskega in cerkvenega življenja za Ljubljano in Vič. Poleg kronike in sporedov bogosLužnih opravil bodo Ljubljančani imeli v tem listu tudi nekakega duševnega vodnika in glasnika božjega klica. UREDNIŠTVU DOPOSLANE KNJIGE. Ciril Pregelj: Nageljčki, III. del. Jugoslovanska knjigarna. — Zbirka dvo- in troglasnih pesmi za višjo stopnjo osnovnih šol. DAROVI. Za Slomškov skladi Dr. Tušar 10 Lin. Za kruhe sv. Antona: Fr. V. 50 Din. Za »bosanski odsek« (iz Maribora): Gdč. Re-zika Poschl dva telesnika; gdč. Linke nekaj palf gdč. Anica Pire nekaj mašnih rutic. Za življenje. Katekizem in molitvenik. Pavel Claudel, francoski pesnik in poslanik v Washingtonu, našteva v nekem pismu knjige, ki so pripomogle, da se je spreobrnil. »Med apologetski-mi knjigami, ki so mi pokazale pot, da sem našel izgubljeno vero, so predvsem vredne, da jih imenujem: Paskal, Dante, Newman, Bossuet, Katarina Emmerich in pozneje Chesterton. Čudovita je pa zlasti knjiga, ki more nadomestiti celo knjižnico, namreč veliki katekiizem... Najbolijša med vsemi knjigami je pa molitvena (mašna) knjižica; in najboljši voditelj do spoznanja je d u h molitve in tihega premišljevanja . .. Stalna pridiga. V Švici so na nekaterih poštnih postajah vpelijali navado, da s poštnim pečatom vtisnejo na pisma tudi opomin: »Žganje uničuje družino in narod.« Tajništvo švicarske kmečke zveze je naprosilo zvezni svet, naj bi se pri poštnih pečatih smeli rabiti še žigi kakor: »Pijite mleko!« »Uživajte švicarski sir!« — Zaenkrat še niso bili uslišani. Na Italijanskem se pa bore na podoben način proti kletvini. Povsod: po vozovih cestne železnice, po vagonih, po delavnicah, prodajalnah vidiš tiskane napise v italijanščini: »Kleti ije tu prepovedano.« Ali pa: »Nikar ne kolni! Kdor kolne, dela nečast državi, žali Boga in poštene ljudi.« — Kaj takega bi ne bilo odveč tudi pri nas. Odpustki za mesec november 1928. 1. Odpustki celega meseca novembra. Verniki, ki opravljajo vsak dan kako pobožno vajo v tolažbo dušam v vicah, dobe: 1. vsak dan odpustek 7 let in 7 kvadragen; 2. p. o. poljuben dan v mesecu, če prejmejo sv. zakramente, obiščejo cerkev in tam molijo po namenu sv. očeta. II. Odpustki ob določenih dnevih meseca novembra. 1. Četrtek. Vsi svetniki. P. o.: a) udom br. sv. Reš. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike ležave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom rožnovenške br.; d) udom br. presv. Srca Jez, v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim lahko spovednik naloži kako drugo dobro delo. — Tretje-Tednikom v. o, — Danes opoldne počenši in ves naslednji dan do polnoči morejo verniki, ki prejmejo sv. zakramente, tolikrat dobiti p. o. kolikor-krat obiščejo cerkev ali javno kapelo in tam molijo po namenu sv. očeta. Vse odpustke morajo obrniti v prid dušam v vicah. Spoved se lahko opravi že en teden prej, torej od 25. okt. dalje ali v osmini praznika, torej do 8. nov.; sv. obhajilo pa se mora prejeti ali danes ali pa enkrat v osmini do 8. novembra. 2. Petek. Vernih duš dan. P, o.: a) udom br. duše v vicah; b) udom br. presv. Reš. Telesa kakor 1. dan; c) udom br. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim lahko spovednik naloži kako drugo dobro delo; d) udom rožnovenške br. danes ali v osmini v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik naložiti kako drugo dobro delo. Dalje, ker je ta dan prvi petek v mes., p, o.-a) udom br. sv. Rešnjega Telesa kakor včeraj; b) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; c) udom br. presv. Srca Jez. 3. Sobota, prva v mesecu. P, o. vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv. očeta. 4. Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnovenške br. trije p. o.: 1. če obiščejo bratovsko kapelo; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če je v bratovski cerkvi izpostavljeno sv. R. Telo in pred njim nekaj časa pobožno molijo. — P. o.: a) onim, ki nosijo višnjev škapulir; b] udom br. presv. Srca Jez. 7. Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu, prejmejo sv. obhajilo in molijo po namenu sv. očeta. 13. Torek, Sv. Stanislav. Sv. Didak. P. o.: a) udom br. presv. Reš. Telesa kakor 1. dan; b) istim kakor jutri. 14. Sreda. Sv. Jozaiat. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne. 15. Četrtek. Spomin umrlih in karmeličanskega reda. P. o. udom škapulirske br. karmelske Matere b. v redovni ali župni cerkvi. 16. Petek. Sv. Neža Asiška. P. o. istim kakor 14, dan. 19. Ponedeljek. Sv, Elizabeta. P. o. istim kakor 14. dan. — Tretjerednikom v. o. 21. Sreda. Darovanje Marije Device. P. o.: a) udom škapulirske br. karmelske Matere b. v redovni ali župni cerkvi; b) udom »Dejanja sv. De-tinstva«, če molijo obenem za razširjenje »Dejanja«; c) udom rožnovenške br, v katerikoli cerkvi. — Tretjerednikom v. o. 24. Sobota. Sv. Janez od Križa. P. o. udom škapulirske br. karmelske Matere b. v redovni ali župni cerkvi danes ali v osmini. 25. Nedelja, zadnja v mesecu. Sv. Katarina. P. o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sveti rožni venec. — Tretjerednikom v. o. 28. Sreda. Sv. Jakob Marški. P. o. istim kakor 14. dan. 29. Četrtek. Vsi svetniki treh redov sv. Frančiška. P. o. istim kakor 14. dan, 30. Petek. Sv. Andrej. P. o. udom družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji, če molijo obenem za razširjanje sv, vere. »Bogoljub« stane za celo leto 20 Din. — Naročnino in reklamacije sprejema: Upravništvo »Bogoljuba« v Ljubljani, rokopise pa: Uredništvo »Bogoljuba« r Ljubljani. Izdajatelj: Ivan Rakovec. — Urednika: dr. C. Potočnik, A. Čadež. — Za Jugosl. tiskarno: Karel čeč. Schichfot) Namakaj z„ZENSKO HVALO;' izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM. Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino GRITZNER in ADLER za dom, obrt in industrijo v vseh opremah. Istotam švicarski pletilni stroj DUBIED, Pouk v vezenju brezplačen. Nizke cene. Priložnostna darila. JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika za vodo. Večletna garancija. — Tudi na obroke. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov dinarjev. A. E. Skaberne Ljubljana priporoča lOOOkral je poplačan trud in delo gospodinje, ako uporablja pri pranju dosledno samo milo »GAZELA Varno naložile svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI v LlubUanl. poleg hotela UNION Obrekovanje najugodneje Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. Od očeiaL na sina prehajajo lepe hišne navade. Naj bo tudi v Vaši rodbini ta lepa navada, da vse revmatične bolezni, bodljaie, prolin, Išias preprečite naglo in zanesljivo z domačim izdelkom „4LGA". „ALGA" je najbolj znano sredstvo za zobobo! ali glavobol, posebno, ako Vas trga v zobeh ali glavi. „ ALGA" odstrani omotico in slabosti. „ALGA" Vam veliko pomaga pri vsakem prehladu (influend, hrlpi) sploh pri vsakem nerazpoioženju, kjer se pojavi zvišana temperatura, kajti ako bolniku nekoliko nadrgnete prsa, hrbet, roke in noge z ,/VLGO", je bolnik kakor , preroieo, osvežen, temperatura popušča, pojavi se lažje in zdravo spanje, lažje dihanje. „ALGA" Je varuh Vašega zdravfa. ..ALGA' Vam bo najboljši prl|atelf skozi celo živlienfe. V vseh lekarnah in drogerijah I steklenica s točnim navodilom 16 Din. Ali pa naročite po pošti na naslov: Laboratorij „ALGA", Sušak 43. 4 steklenice 77 Din, 8 steklenic 131 Din, 25 steklenic 320 Din. - Pišite po navodila, pošljemo Vam jih zastonj. Ceneno češko perje! 1 kg sivega opul jenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 20ii in 225 I>m. boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve car.ne prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec z isionj. Blago se tudi zamenja in neugajaioče vzame na^aj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 25 prt Plznu, češkoslovaška. — Postne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. DRUŽINSKA PRAIIKA za leto 1929 je izšla in se dobiva po vseb knjigarnah in trgovinah po celi Sloveniji v izredno lepi opremi in z zelo bogato vsebino. Cena komadu Din 5- brez poštnine. Zahtevajte povsod le to edino našo „Druž. pratiko", Najboljše in nafcenejše je Zlaiorog ierpeniinovo milo