(TflŠallU ia npr«rmliki pr« stori: HST 8. Lairadal« ev. Mar 8«. Lmšals ovc. Talepkeaei UvaliU itlf. LETO—-YEAR XV. Cbicago, IU., pondeljek, M. junija (Juna 26) 1922. TniIT *** STEV.—NUMBCR 148. Operatorji so odgovorni za krvolitjo. ■ Izjava odbornikov rudarske unije v Herinu, pradsadnika Lenrioa, predsednika Iilinoiska dalavska federacije, polkovnika Hunterja in drugib avtoritet ponovno potrjujejo dejstvo, da jo premogovniška družba o ovoje oboroženo gardo zakrivila krvavo bitko. Družba jo prelomila pogodbo in njeni gardisti so najprvo ubili dva etavkujoča rudarja. Mnoge proiekavo eo sdaj ▼ toku. Delavski tajnik Davie poziva operatorje in rudarja da končajo etavko. I rudar john wkbu*jr T it. vieoinui »pozkajr > > Cherlss Town, W. Vs. — Joka B. Wilbnrn, rudar-pastor, ki js bU obtošen, de je sodeloval pri ume ru deputišerifa Ooreje v okraju Logsn ob času znanega pohoda stevkujočlh rudarjev v Mingo, bil t potok spoznen krivim. proti Wilburau je eaejst dni. Prvi obtoipnse, odbornik Bliszard, je bil o: Ne vrsti je ie okrog sto rudarj*. Izjava okroinega odbornika rudarske unije. Hsrrin, 111. — Hugh Willls, distriktni odbornik rudarske or-ganlsacije v Herrinu, je izjevil v soboto, da prvi streli so prišli iz polk kompanijzkih gardistov. Gardisti so ubili dva stavkujoča rudarja, ki sta bila v deputaeiji, katera je šla k jami z zahtevo, da drušba preneha s nakladanjem premoge, dokler trejo stevke. Williaz je izjavil: . "Southern lllinoiz Coal Co. je naravnost odgovorna za prelito kri v Herrinu. Kompanija je pretrgala pogodbo z našo unijo, ne-aramno je prelomile pogodbo. Obljubile nem je, de ne bo pobirala premoga s parnimi lopatami, dokler trejo stavka, ako je prišla do premogovne žile, je odslovila unij-ske delavee in pričela dovažati stsvkokaze iz Chicaga in oborožena gardiste. Gardiati so se nesramno obnašali napram državljanom tukajšnje okolice, ustavljali so jih na javni cesti, ki vodi mimo jame in jih podili nazaj. — Ko jc pričela družba pred enim tednom nalagati premog v vagone, je naža organizacija poslala deputadjo k superintendentu McDowellu, da ga opozori na pogodbo s unijo. jev ni v najmanjši meri odgovorna za dogodke v Herrinu. "Pre mogovniške družbe imejo tieočc detektivovo med rudarji, priprav ljenih za vsako provokatereko de lo,' 'je rekel Le\vis. Frank Farrington, predsednik okrožne unije v lllinoisu, so je od peljal v Hcrrin. , . Ranjen stsvkokas pravi, da imsli rudarji prav. Herrin, 111. — Joseph O'Burke, ki ima osem ran in težko, čs okre vs, jc v tukajšnji bolnišnici ponovno izjavil: "Ako bi bili rudarji vzakega izmed naz napolnili z svincem, nc morejo biti odgovorni Ljudje, kl zaslužijo kroglo, so lsatniki rudni kov, kl so nas nalegali, da eo nes dobili ss skebsko delo. Unijski ru dsr imajo prev; jez jih prev ni i nc obtožujem. Jez nisem ekeb. Ko sem prišel zein in izvedel, kej ec godi, sem sku&al pobegniti, tode oborožena atraŠa me ni puatila. Enako se je godilo drugim. Vrhu tega so gardisti, ki so bili s nami v jami, ubili dva unijeka rudarja v sredo zjutraj, predno so nae na padli stevkarji." Hujskanje proti šerifu ia. dmgkn ■ DVft RUDHUA Um VZM V FajeUu, Pa., smefiejo 78 do I rudarjev daevao is femapa akih hiš ne ooole. "POBIJTB RUDARJE!" OLASI ŠERIFOV UKAZ V DVDIANI. run haro- I ING IH ZELEZNlSKI DELAVSKI ODBOR. prhdsbdnik harddvo jb priporočal ss. maja pra-vično mezdo.. delavski odbor jo je mižal pod najnižji eksistenčni naorada delavca, ki jb bojeval za demo« kraouo. BE Bell vlile, DL — (Feder. Press.) — Herbsrt Conrsd, 21 let, ki je izgubil roko ne fronti v Franciji, je umrl v tukajšnji bolnišnici aa težko rano, katero si je poviročil ssm, ko ss js 6. junija ustrelil v glsvo. Njegove izpoved ne zmrtni postelji je bile kratke t "Bil sem bres dele in bres vsegs in ni bilo več upanje ,da bi ml bil kdo kaj pomagal." prosti bodo lahko pboti poroštvu, ko čakajo na deportaouo. it Clarksburg, W. Vs. — V izgredih, ki zo se vršili 23. junije na tiru ccstns Železnice, kjer ao stav ksrji ustavili vos, napolnjen i stavkokaal in deputišerifi, sta bila dva unijska rudarje ubita in tri* najst stevkokasov jo bilo ranjenih. Hudzon Coel kompenlje je pričele obratovati premogovnik o stavkokosi sodnji pondeljek! Dvajset rudarjev je bilo aretiranih in naprtih V okrajno ječo. Sodišče jo atilo šerifa Tounge, do eme tisoč doputišerifov, ki imejo stevkokaae. AUentovrn, Pa—Brikdjo kujočlh rudarjev v okraju ctto se nsdsljuje. Vssk dsn jo 75 do sto rnderjev no e kompanijskih stenovenj. poroča okrožni odbor log, da koplje in izvaža premog. Dne 15. junija ao prišli prvi atav-kokazl iz Chicaga v spremstvu oborožene garde in dne 21. junija so nekledeli premog s polno psro. Zopet je šle deputacija rudarjev k jami, toda oboroženi čuvaji so jih sprejeli s streli iz pušk. Dva stavksrja sta bila ubita. Ko so rudsrji izvedeli za ta zločin, ze niso mogli več premagati. Oborožili eo ac in še tiati dan napadli jamo, jo oavojili ln ujeli atavko-kzze ter gardo. Posledica jc bila, da jc bilo dvajaet do petindvajset mož ubitih in okrog 15 ranjenih." Willia jc informiral državne oblaati v Springfieldu, da ae ni treba bati nadalnjih nemirov. Ru darji bodo čuvali rudnike po vaem okolišu in skrbeli, da ac nič žalega ne zgodi delavcem pri aeaalkah, nameščencem v piaarnah in jsm skim čuvajem, ki skrbe, da se ne dela škoda v rovih tekom stsvke Polkovnik Hunter obtožuje operatorje. Polkovnik Hunter, predstevnik državne milica v Herrinu, jc po novno izjavil v zvojem uradnem poročilu, da je družba zakrivila krvolitjo zadnjo zredo. Hunter pravi, da jc opozoril družbo, da naj preneha s delom, toda družba je prelomila pogodbo in izzivala atavkarje z oboroženimi barabami, ki jih je najela v Chicegu, Lester in McDovrell sta mu pa odgovorila, da si ne dasta od niko-Kar ukazovati, kaj smeta počete in da imata "za vzak slučaj" 45 oboroženih mož. Letrig ia Walker polagate krivdo kamor spada.' Springfleld, IU. — John H. W al ker, predsednik Illinoieke de lsvskc federacije, je dejal: "Ob-žalujemo dogodbe v Herrinu. Organizirano delavatvo jc proti fizični sili za Izravnavenjc sporov, tode odgovornost leži na nesrsm nih profitarjih, hi so med vojno izkoriščali ljodatvo in ki zdaj brutalno poskušajo atreti delavske organizacije s vsemi postsvniml ln nrpoetavnimi sredstvi. Kdo je prvi dvignil orožje? Druži« s svojimi gardisti!" Cinelnnstl, O. — John L. Lewla, prnlsednik rudsrzkc organ :sacije, je dejal zadnji petek, ko se Jr vrnil U Clovelanda na komeiv-i,; Mje, zahteval oetevko šerifa Thaztona v Willismson okreju, ker ni sehte-vel milice in ker je še danes nc zahteva. Šerif je obdolšen, da drži z rudarji in da noče nikogar ero-tirsti. Časopisje ss silno ogrežs, ker ni bil že nihče aretiran Herrinu. Mrliškoogledna porotna preiskave se vrši v pondeljek. Governor Smsll tudi grazi, de odztsvl polkovnika Hunterja in državnega nldzornika rudnikov Medilla ter državnega pravdnika v Herrinu, ker ae "obotevljajo s s kriminalnim postopanjem proti rudarjem. V soboto je governor poslal pot višjih miličarskib častnikov pod vodstvom generals M. J. Forema-ns, da Izvedejo neodvisno preiske vo v Herrinu. Tisoč mož milice še vedno čeka v Chicegu ne odhod v Herrin, tode šerif je sporočil, de no potrebuje vojekov. Southern Illinois Coel Co. grozi, de bo tožilo rudarsko unijo, občino Herrin in okrsj WiIliamson zs odškodnino. Česopisje počiva sorodnike mrtvih stevkokasov in gardistov, da dvignejo enake tož be. Iz Wsshlngtons je prišle vsst, da sts predsednik Harding in de lsvski tsjnik Davie konferirale glede dogodkov v Herrinu in potem jc bilo poročeno, da je pred aedntk pripravljen na akcijo, do-čim jc I)avia apeliral na operator je in rudarje, da naj končajo stavko. Natančno število mrtvih še zda ni znano. Domneve zo, da jc 25 do 29 mož mrtvih in 13 ranjenih i med temi ao trije unijeki rudarji ubiti in šect jc ranjenih. V petek je prjbežalo pet Mehi-kancev v Weet Frankfurt. Sumi se, ds so bili med stsvhokazl v Herrinu, poelsni is Chicaga Ko so begunci videli večje število radarjev na železniški poetejl. so pričeli divjo bešst! in eden teh je podel čez 50 čevljev visoko strmi-no in si zlomil vrat. Bil je ns ase stn mrtev. Čsaopiajc prinaša dolga, jokava poročile o "trdoerčnih ljudeh v Herrinu. Id se ne zmenijo zs mrli ftc v mrtvsšnirnh, ki tam leše ne-poznani in*od vsega svete žepu-SčroT*. Najbolj jcei r^erje. krr rudsrji prsi i jo. de so Mli tuksj ■■■■■■■■■M made doputišerifov. Pri vsetf jamici jc pet deputljev, ki isujo od šerife Ademse ukaz, da straljsje ukss, de streljajo na prvega štev. karja, ki oe približa, in otecr streljajo Uko, 4a ubijejo. "Shoot to kiUl" se glasi povelje. okolic New Tork, N. Y. (Fed. Press). laik Harding je v avojem iviru na 23. n^aja, ko je govoril kaj, približno rekel tole: -"Pri našem prizadevanju, da ae v^oetavl pravica, moramo gledati na to, da pride mezdni delavec f močno gospodarsko posioijo. Njegova nsjnižja mezds mora biti tako velike, de zadostuje za u-dobnost, da is svojs hiše nsprsvi dom, da se lahko ssverujs in ds boj se obstenek ns onemogoči stvari, radi katerih ss laplsčs ži veti. Tuksj mora oststl ss poduk, sa oddih in nekaj mslegs prebit ks ae hranjenje. Svoboda akcije mora biti taka, da ss Ishko pepel nomo rssvijojo individualne smož nostj." Mezde, ketero jo anišal žslez niški delsvskl odbor in kstera bode prajemsli tisoči ln tisoči žslss ničerjev, znsšsjo ae leto od $768 do $916. Nsjvsč jih seveds prejema najnižjo mezdo. , Ali bo mogoče železničarjem ži veti te,ko, kot jc predaednik po vedel pred nekaj tedni aasej, ds moramo Mvstl, de ss vpostevi prs vieet Narodni Industrijalni svet, šolo konsorvetlvne organizacija, js dognal, da mora biti ss družins, ki live v mestih kot River FelU, Mass., Lavrrsnee, Mess., West Ho-boken, N. J., Oincinnetl in Wor-cestar, Mess., najnižja letna mes-ds od $1,144.79 do $1,334.70. To jo najnišji minimum. Ako primerjamo : te ItevMre mozdaml, kl jih bo prajemelo ns tisoča železničarjev, as takoj pra-pričemo, de bodo ti želesničarji mnogo menj prejemsli, kot js določen najnižji eksistenčni minimum. Žclesničerjem ne bo preo-atajalo drugega, ds delsjo dolgo-vs, oko bodo hoteli prehranlti svojs družine, eli ps s družinsml vred počssi umirati lskote, KAKO SE JE ZNlZMJI VOZNIKA IU 2ELE1HH. za nekatero blago se jb že povuala. Vslsbisniško časoplsjs pa kričfne ves glas, da je tovornlne snišana sa dssst odstotkov. Tako kambabu ima kandidatov kot sitan. Samo m governorsko kandidaturo ae puli štirinajst eoob. Oity, Kam. — Republi-ksnsks stranke v drševi Kenses, v sepsdnsm psrsdižu prohibisijo-nistov ia dslevskik nesprotoikov, ime štirinejst kandidatov sa go-vernersko kendldsturo. Imens vssh teh kendidetov pridejo ns glasovnico pri primsrnih volltveh. Ko je vsllho kendidetov, ims todi vsak svoj program, teko da ss nazadnje ne ve, kekšen js splok program rspubliksnsks stranke, sli čs ims strsnks sploh program. Store Cerrie Nstion, ki js včs-si v torbici nosils sekirico s sabo, ds je s njo rasbijele seluno, bi oe gotovo v grobu obrnila, ako bi po znala programa teh kendidetov. Med ksndidsti js tudi 23 letns dekle Helen Pettlegreer is Kan sas Citjjs. Punics nosi kratka k/i ls, ljubi " jahsnjs" in plsšs rede Lesc ima hratko pristrižene. Ie rskls se js ss pivo ln vino. Prioe gls js boj vsem mračnjaškim p« stavam, katerih je v Kansesu vs Bkow Dekle pravi, ds pojde v družbi svoje ssstrs od mes te do sscsts od vssi do vssi in da bo govorils proti mračnjaškim postsvsm, ki nklepajo Ijadstvo v Ksasssu | Primsrne volitve v Kansesu ao 19. evgoate. mmmmmmmmmm^ t poplava jb uničila VODO vodno napravo. »mu m » icveianaa na - - T A. F. of da organizacija nidat-jatavkokari in gerdi-ti fikaiki Mlnneapoils, Mlnn. — Toliko oglsšeno ln hvsllssno znižanje voznike ss tovorno blsgo, od reje. no po meddržsvnl trgovski komi siji v maju, bo prav malo koristi lo človeku, ki bo poslal malo bla ga. Teko isjevljs Lss Kuempcl, podravnstslj Društvs prevozni kov. • Ts izjave je bila podana, da se odgovori na plamo neke grocerlj ske tvrdke, kl trži na debelo in k izjavijo, mezto da jc bila tovornlne snižana ss deset odstotkov, js bila povižana sa 5M» odstotkov ss gotovi rasred požiljstev. Pissc pravi v svojsm pismu, ds se v dnevnem česopisju Aitajo vrata o dsbelim tiskom o dssetod-nem snižanju tovornine. jc mislil vssk človsk, da to| njo volje ss vss rssredst . vos, pertijo sli pa msjhno poli ljate v, Tvrdke js vprašsls, kako visoka js vosnlne sa koassrvire na živila is Indiane v Mlnnesoto in je pronošU, de je so od otočkov višje pri sto funtih težo, kot jO eadenje vosnins. Železniški pisarniški uelušbenee jc povedal tvrdkl, ds ss povlšs vosnins aa vss pošlijstvs četrtega rasreds. Spremembe velja Is, sko ss pošljs sn šelezniiki vos blsgs. Kuempcl rsslsgs ns to pismo, bilo dssstodstotno snišanje USODA TUJEZEMSKIH H JETNI- OLSJSaaa. poroča Ameriška unija oivilno svobodo. Nsw Tork. N. Y. (Fed* Prem), — Politični jotniki, ksterih ks-sen je bils snižana, bodo odslej lahko ostali avobodni, ako čakajo na deportaeijo, ako položs poroštvo. Ameriška unija ra oivilno svobodo poroča, da js prejele teto obvestilo od justičnega departmenta. Dozdaj ni delavaki department dovolil takim tujeiemoem poroštva, ako ao bilo ujlh kazni znišane, češ, da nima pravice kaj takega dovoliti, ako je kazen* znižana. Posledica takega naairanje je bila, da ao bili tujezcniski delavei aretirani, ko ao zapuatill ječo. Ni jim bila dana prilika, da izravnajo svojo oaebne afere. Prepeljali ao jih takoj na KUia Island, ds jih deportirsjo. Dovoljeno jim ni bilo, ds vidijo svoje prijatelje, ds ssnje aranžirajo potrebno stvari In ao pobrigajo za njih družina. Odzdaj naprej bodo ravnali a tujezemei, katerih kaaen je bila znlžsns, kot s tujezemei, ki ao pre« aedeli avojo kazen ln katerim je bilo dovoljeno položiti porožtvo, John W. H. C rim, pomožni tajnik v juatičnem departmentu, jo obveatil Ameriško unijo za civilno svobodo o tem postopanju takole i Tskosvnnl politični kmnanei katerim js bila kazen znlžanu ali so bili pomlloSčenl, bedo Ishko svobodni, ds lahko Izravnajo »vile afers, sko polože poroštvo sa dogovorjeno vsoto, ki je odvisna od tujrooms«, ia ksteregs ss gra. Jamče vino oli jemčevlne odobri delsvskl tsjnik, ki garantirajo, da ae dotični tujeaemee sam izroči hK seljeniškim oblsatim ss deports-cljo ns določen dstum sli ps prad njim". NEMŠKA RBAKOVA NA DELU. do je odrejeno zs vss rssrede tovorne- ge blsgs, iajems vsljs ls Usi,|M|aM1^ BUnanjl minister ume Tes. — Telefon sko sporošilo nasaaejs, da js vs-lika poplava odnesla vodevodoo nepravo za umetno aamekanjr pri Merced con, Te«. Naprave je stala so miljon delov jev. borni ". Beporlerji so ispraševsll nsvsočc .kdo js ubil gardiste. Do bili so odgovori "Vprašejte jih." ZAMORCI NIMAJO PRAVIC. Tako Isjevtjejo govorniki na kon-venoiji Društva m napredek so-morskega ljudstvo. Noirark, M. I. — Arthur B. Springern, odvetnik v New Torku, jo isJevU ne letol konvenciji Nerodnoge društvo se nepredsk semorskegs ljudstvs, de se stetus ssmorcev po civilni vojni ni dosti sprsmsnil, čeprav ustevs Združc nlk držsv že skozi vsliko lst ga rentire vaem enake pravice. "Z vsemi plemenakimi manjši-nemi ae poatopo > razliko," jo rekel Sprlngsra. "Razlikovanja ae ds omsjiti z močjo msnjšine. Za moreč je izkoriščan,ker je najrev-nejši, najšibkejši in zadnji, ki ae organizira in ker ac najlošje Izkorišča. On lahko upa, de bo nšival pravice, katere bi moral imeti, a-ko apopilni organizacijo, da funk-cijonira v intereeu vaakega člana plemena . . . Praktično nima zamorce nikjer v Zdrušenik drža-vek enake prilike z belopoltnim človekom ns sodišče. Celo v te kth občinah, v ksterih so nsjbolj-Še razmere, ns bo porota tako po-stopala s zemoroem, kl ae je čez mero zaljubil v belo pol t nega dekleta, kot z belopoltnim člove-kom, ki je etoril ravno to z zamorskim dekletom." Keglašel je, ako bi bilo Nerad no društvo za napredek zemor-sksge ljudstvs pravilno podpirano, tedsj bi bUo močno. t SLIČICA IE DANAŠNJE - DRUŽBE Holdij*ford. Mlnn. — Pred sodnika ao prignali Jeko Wellaa, ošete osemnajst otrok, ker ne podpira družine. Ko jc oše stal prod sodnikom,, je rahel sodniku: •• Sodnik, sli me todi vi pokora-tef" Sodnik je odločil, de noj be ae preizkešnji. kjer so trgovsks komlsljs in še lesnike drušbe še preje znišsls voznino. Kuempcl dsljs pojasnjuje, sko bo kdo po prvsm juliju poslsl vos šlte, živine, lsse eli drugih polj-skih produktov, ns bo dslsžen snlžsnjs, ksr js bile cene še prejo znišsns. Is tegs in nadaljnega njegove-ga pojssnjsvsnja sledi, ds fsr-msrjl ns bodo imeli koristi o ton js posvsl lokslnegs rsvnste. Ije ts tvrdks v svojo pissrno, ds rosložl, sskoj rsspošiljsjo tsko. z veno "zsdnjs obvestilo", ker ljudje mislijo, de jo to sodnijsko obvestilo. Dršsvoi prsvdnik pravi, ds teke pisms tvorijo ksznji' ve dejseje, ker ss Ishko smstrsjo ze grozilne pisms. V REMI Chicego in oholies. — Torek obleiao io topleje. Zmerni vzhod-ni vetrovi. Temperatura rsdnjih 24 ar t esjvišje 7», nsjnižje 14. Solnce Uid« ob 5:1«, zelds ob rjen. London, 13. Jun. — V Berlinu js proglašeno vojno stsnjs, rsdi nemirov, ki so izbruhnili zsdnjs dni. Ns delavake unije je izdan manlfeat, kl poživlja delavstvo ns mir v slučaju napada od reak-rljonarnih junkerjev. Berlin, 25. junija. Včeraj ao mo« narhiati izvršili napad na Walter-Ja Rathenaua, nsjboljšegs t ko* nomskege Izvedenec v Nemčiji, ns njegovem domu. Morilci, ki o bili bržkone tnaskiraiil, so oddali nanj atrele, nato pa vrgli v nje. govo stanovanje Še ročno granato. Vsega ao oddali nanj 10 atre- lov, pri čemur se je agrudil mrtev. Hplošno sodijo, da ao morilci I« sti monarhisti kot so ubili lanako leto Krzbergerja in skusili pred tremi tedni ubiti socialističnega voditeljs Hrheldemsna. Berlin, '.'5, jun. — Predstojnik policije js razpisal nagrado I,-000,000 mark ra prijem morilcev dr. Walterja Rstkenous. Splošna federacija delavskih unij v Leipzigu pa jc danes proklamirala 24 urno splošno stavko po erli Nrm-čijl v protest nssllstvom reakcije. TRINAJST ZAMORCEV JB BI LO LINČANIN V MAJU Chicago, 111. — Ameriška unija za civilno avobodo poroča, da jo bilo v meeeeu maju lin/snih tri* najet zamorsev. P.najst zsmoreev 'je bilo llnčsnih v Tezsau in dve ssmo res sts bils lin*sns v tleor-giji. Poleg je isvršils ulične dr-k si nssilje proti š#stnsj»t belo. poltnlm osrbsm in štirim ramer-rrm Pri treh poslopjih ao bile po-loš*n« bombe, m*d t »ml poslopji je dom šupena v Columbuau, Ocorgije. ena ramorska cerkev ia dom nekega zamorca v Dallaeo, Tes., ao bila eožgaaa. Kuklukaov-el so pri teh nasilstvik igrali prs. cejšnjo alego, , PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE < ■> -.»m«"V " rt PROSVETA GLASILO SLOVEJUSKS N UThiAULMdktfl C— ofi—v 1 »oi UU Uiti M - tri mt ™ ■ ■ m wm im BP3T7 "PROSVETA" "the erlicm1 t bff VEN t" SOCIALISTI SO BREZBOZNE2I, KAJNEDA I Socialisti ao brezbozneži, Id hočejo ljudstvu iztrgati Vero iz srca. Čitatelji, dostikrat ste slišali in čitali taka očitka posebno iz ust tiutih, ki pravijo, da ude čist in nepokvarjen Kristovnauk. Ali so pa U očitki resnični, ali so socialisti tisti grdobeži, ki trgajo ljudstvu vero iz srca? Oglejmo si malo človeško družba Treba nI globoko poseči vanjo, in že se prepričamo, kdo ljudstvo pripravlja ob vera Bogatinov pes pij« mleko za zajtrke ln prejema za obed in večerjo tečno hrano. Pozimi spi na gorkem, poleti v senci na hladnem. Nekateri bogatini prirejajo svojim psom sijajne pogrebe in poetavijo jim spomenike. Nekatere miljonarke kupujejo svojim kužkom celo toplo obleko pozimi in ovratnike okrasijo z dragulji. Pes je žival. Človek je najvišje bitje na svetu ht ja ustvarjeno po božji podobi, pravijo tisti, ki razlagajo sv. pismo drugim ljudem. Otroci siromašnih starišev hodijo bres zajtrka V šolo, dostikrat gredo tudi brez večerje spat Mesto mehke blazine jih čaka trdo ležišče, pozimi prezebajo v nezakur-Jenih sobah in dostikrat nimajo perila na sebi Kadar siromak umre, mu ne postavijo spomenika, še manj mu prirede sijajen pogreb. Pokopljejo gs na prostoru za siromake, kjer raste na grobovih plevel in se grobovi dosti ne ločijo od navadne ledine. ' Človek je najvišje bitje! Koliko duhovnov ste že slišali pisati in pridigati, da so take šivljenake razmere nekrščanake in Bogu nedopadljive ln da žive bogatini pogansko življenje, katerim je več za kužka kot za siromašnega človeka? Prav malo, kajne? Večina pa pridiga siromakom, naj trpe na tem svetu, ker bodo prejeli plačilo na drugem svetu. Delavci in farmarji so pričeli misliti in prišli ao do zaključka, da je nekaj narobe na svetu, če se bogatino-vemu psu, ki je navadna žival boljše godi kot siromašnemu delavcu aH farmarju. Taka je filozofija zdrav* človeške pameti, katere tudi jezuistična kazuistlka ne pobije. - JAVNA govornica. Glasovi članov S. N. J. In či ta tel jev Proevote. H Oitj, 111. — Zopet urednika in eUveo, ie iel od jutranjega aolnes. Ker vilim, ds sc naii rojeki nit no of leei je ter ker veeki den nocijo evojo U-ntcne kosti v tovarne. Jas lepo v oenei sodim, pe roke levim, pri sessdovi Ančki is ksj Iruge-fs dobim in svslik ribie nalovim, poleg tega pri kranjeki po tki mmm^mm^mm^fr Teke ge godi pečlarju, da « ni-kdo no laieli boljioga. Že tri leno delsei pe tadi ss tri nedelj-prav nii ns "porajtem", ssj tudi budil prelival, ko je pri ns ts evst po duie, jmian od velikega Lueiforja, Peibofaga, ds m pripeljati dovolj dol, da ne bo pekel presen. Ubogi hudiček je priiel k stari Isaiei, ležeči bol ai na postelji, da ni imela ksj ss djsti v uets. Hodil je naiel Ikat Ijo atreinik lebljev, vss pozobal n ae ob tsm prelival, aamo da js i m ela i a i c a li d j j t? % 11. I Ta js vsi takih hadiikev, pa noiejo soboti lebljev in aamo glodajo. kje bi kej dobili ss v oaU. Kdo pa je temo kriv t L jed je sa-su, ker aiee aložai Pri tukajšnji cinkarni jo bilo delsvstvo Is organiziran«, delsvci mehilkc narodnosti pa se največ pripomo- gli, ds jc btJa unija razdrta. Ss- dva liata, da ne piieta prav. Kdaj dej sopet rsdi delajo po tt ali je U videl, da Proavcta ali Pro-$4, dočim ao imeli prej po $6 do letsroc piiets čez dclsvcc, sploh - ' ' * 1 bi rsd vedel, Če ju kdsj iite. Do- pis, v katerem je saov sa korist S. Ljudje so is preveč zmetani, ni alaftaosti med njimi. Največ jo to čebov in Hrvatov, delavstva gotovo aikdar ne roma v koi, poeebno le bi bU dopisnik naročnik ns list. Rsd bi vedel, kckien list epleh ugaja dotičnikui bržkone samo ksk šmokavzaraki list. Udriha pe aoc isl istih, ne apoaunja ae pa vel, kak aocialist je bil, ko jc prilsl v to assslbino. Po ogle are js drlal govor na aeji v korist aocializms, danes ps je vse to pozabil Zet*, juje, ds soeislisti ns bomo nikdar prišli ksm naprej, oni pA bodo, ker zo s njimi kapitalisti, sfvsds morajo biti tudi oni z njimi. Ko js priiel v to naselbino kot lisa unije in "strog aocialiat" s svojim psrtnerjem, sta trdila oba, da >osts apreobrnila ljudi, ki So Is zsbiti. Kmslu sc jc pokszslo, ks- rugi so Mehiksnci, Madžari, veliko je tudi Utviaev in nekaj Aagleiev. Todi Nemcev je prsssj in je število, ki po so vai bogati ia imajo lepo arsjsao velike far- Pe Ako kdo izaaed rojakov hole Mti v krajo, kjer jo dobra zeutljs a dobra veda, veliko tovarn in se dobro ergenisirani po premogovnikih, tlak prost do ■o v o v, lahko pride eem. Če bi vss priilo vel Sktfpsj, bi lshko ustanovili evojo podporne druitvo. Jaz i-dovolj proetora, da M ga vam dal brezplačno, poleg pa le zemlje fak peinik za krave prosto. Želsi M, ds bi nss bflo ksj vsč akupsj is bi s nsiimi ljudmi ac eU V senci ter rsks levili. Ne bi ko neodkrito sns biti tako zatrje Kil a u^i .i: a__A.t t.; i.___i__________ bilo treba imet) Slovsks sli dru-gs nerodnoeti sa tovsrils. Rojaki mislijo, da sU Psirmont !ity in Eaat St. Loois Bogo za irbtarn ln hudiču pod nogsmi. H take. To js v precej prijetni deželi, Imsmo dobro cecte, ki vo i ijo nsrsvnost v Edversville, boji dnevs. Kskor ss slili, js ta pringf: Mlnncsi lield, Peorljo, Ročk Islsnd, TEKSTILNI BARONI SE POČUTIJO SREČNIH Pravo veaelje se je razlilo med tekstilnimi baroid, ko Je najvišje sodišče razveljavilo zakon za obrambo otrok. Tekstilni magnatje niso tega povedali sami, ampak sanje je govoril Jamee A. Emery, glavni odvetnik oifimisacije tekstilnih tovarnarjev. Ta gentleman, ki prejema za svoja delo kot glavni odvetnik izredno veliko letno plačo, čeprav mogoča na ve, kako se bombaž prede v nitke in niti zopet v tkanine, se Je po razsodbi najvišjega sodišča izrazil takole: "Tekstilni tovarnarji so v prejšnjih letih s ekonomi-čarjl vred v drugih strokah z velikim strahom opaaovall naraščajočo tendenco proti vladnemu uravnavanju Industrije na U način, da se posluži moči, ki jo ima koRgres. Tekstilni tovarnarji priznajo, da bo odlok preoej doeegel proti prizadevanju takega nezaslišanega umešavanja V biznis." Tekstilni baroni se vesele! Njih hčeram in ženam bo torej prav dobro teknila jed, čeprav bodo vedele, da denar sa razkošno življenje, prirejanje bogatih pojedin, pohajanje v zimska in letna letovišča, prirejanja razsipnih plazov itd. prihaja od dela, ki ga izvrše drobni otroški prstki. Seveda žene tekstilnih baronov in njih odraele hčera ne bodo videle, kako se malenčki v zatohlem In duhamorftem tovarniškem zraku obračajo okoH vreten, krempljev ln tkalakih stolov. Pogled na to jim bo prihranjen. Ampak proletaraka mati bo potočila aolso sa solzo, ko bo morala svojega malega dečka aH hčfrto poslati v tovarno, da pomaga prehranlti družino, mesto da hodi V šolo. Vi, ki pridigate krščanstvo delavetvu, ga učita potrpežljivo*!, pojdite oznanjevat krtfanatvo tem bogatim poganom, ki iskortttajo na eni atrani male otroka, na drugi pa bogato darujejo krftčanakim cerkvam. Delavstvo pa puatite a svojimi tolažbami o plačilu po smrti na mini, pa boste Izvršili pravo krttanako delo po naukih Krieta, ki je rekel: "Pustite male k meni." inneapolia in V Kanado. Miljo od tu vodi bolevard v Msryville proti jagu, na vzhodu pa v Po- 0 ah on t aa, Ephingham, 111., T*rre laate, Indianapolie, Chicago, Co-urabus, O. Stobcn vilic, Pit ta-borgk, Roeheeter, Wilkesbotro, 1 ninhtirg, Pa., in od tsm celo v \rew Tork. Vozne cecte po JTlinolzu in In-dlani ae veliko beljie kot ps v O hi ja la po Pennejrlvsniji sli New Torku. So precej dobre, torej ie ima Me kak polomljen ford, naj ce ns beji priti sem, esj ta ie jsi dosti dobro izhajam, ki imam epeeial motor" ali kakor le pravijo iejtrgs s enim kolezom, ps ac nikdsr ns prevrnem, ker nikdsr ne grem s njim ns eeeto. Ls potrpljenje Imejte in pridite eem okoli, ds nse bo vel akn poj. Tovarna sa bsrvo bo pričela obrstevstl hi todi drugod poka raje, ds ss bo mslo Izboljšalo, tods vss to le počaei napreduje. Rojaki po Peimejlvaniji, ki delate nečedno delo, opuatite leto. Ns krsdits kruks avojim brstom in stojte trdno t boju zs pravice, žal, js po Pennay!vaniji ie vol krajev, kjer obratujejo tudi rojaki od evlta do mraka, ho. dljo ▼ rove le ob itirih s jot raj, domov ps prihsjsjo ob devetih zvečer. Tem ljudem bi avetovsl. nsj ostsnejo doli v zemlji In se pečlsje, ds ss jim ns bo nikdar trebs nmlvstl. — Pozdravim zavedaš stsvksrje. — Attva Pabjaa .Pa. — Dolgo čaaa al bilo dopiaa is nale astelbi-ne, aste bom jss mslo opieaf. kako ae to Imamo v današnjih ča-aih. Vf{ enaki aiamo, za ti pi ae mej delavetvom aeveda na J Je tudi ksk najetrf. V ftnkeeburg Jun-Uon ao je vrlila 17. t m. velika oeja. kjer eo eklonill uctaviii iti ri ali pet Ijadi, ki so 1» v dao delali ia ae jhn je to tndl tskoj po najdi de trtetn p*tdeeet pretep« Čer. k. na | aSitopsjo proti nsm. Ne kale »am torej drugega kot iakoj pobrati aale stvsri ia sbe- iatt Za vsako csae bi radi ta oa-a ta vili ae jeteie, ki ne vem, atfted jik dobivsje za cele to okoftiee. Vss pakasuje .ksker hI hfla sanje zadnja ura ia je to zadaj« Toliki poUkue, da M razbili atavka. Stavkarji merama biti vaied tega ie toliko bolj nsvdaieai ia ae-omahljivi pri evejik Stojmo ramo ob rsari ia kompa-aiji ne bo posugsl cel bstaljon pretepsČev, aamo držati sa ....... rame ia do aedajega ohraniti se-veat. Ne porabimo, da so aeda, gre tudi za bolj« obetanek nale mladine, zato bodimo toliko bolj aolidarni ter ne, odi niti za las. Ns« potomci bodo enkrat govorili e evojih etoriiih kot neuetrsienih boritsljih, sate belimo v resnici te. Kjerkoli jo kak depiaajk ad sa-vednegs delavatve, zapiiite ga V knjige s debelimi Irksmi, da bo izbrisan nikdar. Lo pesuslijo nsj, kako Isleatcn bo sanja pole-iaj, ksr aedaj oprevljaje dele ia pomagajo izkoriičovaloom delav etva. V tU hoda msrsli gledati, ko ae bede po končani stavki srečali z zsvednimi delsvci Ce bi bili vsi ns eni straai, bl getovo ie bils upedls oiabnoet podjetnikom. Opiasti morsm mslo slevensks-gs organizatorja, ki je doaedaj deloval po Arkaaaaao, a menda nima več tam dela. Dobro udriha po aaii "Prosvoti" ia pe "Pro etareu" ia pravi, ds smstra 'Kranjce" za napredne, aamo ta vanje. Oni, ki Je prej na vsa pro-tege trdil, ds js sooislist, sedsj dels nekje na Fsjette eo., ia lata $14 ns dsn. AH dels v rovu aO js kot kak pretepačf Zadnjo nedeljo je prile! pogledat domov k svoji leni opolnoči — menda ss okoli dovolj tskih ljudi, člsul u-nijc pa moramo prenalati šikaniranja vae dni odkar ne delamo, 6d strani takih pretepalef , Ko bo zopet kaka konvencije naše jednete sli ksj podobnega, da bo iel tja kot delegst, bo imel precej oprsvks, da ho delegatom vso prsv raztolmačil. Ni mu trebs mizliti, ds pridejo ns konvencijo SNPJ bedaki in ds bodo rsvao njega pričakoval 1. Vedno nae čakata aamo lopsts ia krsmp ia tsko tndl njemu ae u tečete. Rojaki, stopimo v vrste ssved-nih dclsvcc v, ki zshtevsjo, ds jih bogata dežela aaplačs ss trdo delo in ne, ds morsmo strsdsti pri mukepolnem delu la vzllc vaemu bogsstvn, ki ga Ima dele-la. Pozdrav vicm ctsvkarjem Iirom Amerike, onim pa, ki so cok-Ijs vaemu nspredku in ssmo v Škodo človeitvs, mlinakl ksmen ss vrst in v morje I njimi. — HlH^HHB Hsrminis, Ps. — Ali ae ne more temu odpomoči, ds je irectno-relandaki okraj tako rodoviten sa dobivanje najeteiev kompaaiji. Ne vem, kaj Je temu krivo. Teran je nedvomno kriva neeolldarnoat delavcev. Razočarani gledamo, odkod kar v frutnsh prihsjsjo Ir-ai najeteii opravljat delo. Rceal-ca jc, da je bilo dovolj brezpoeel nih ljudi, ali toliko jih veeeao al moglo biti. Nekateri govorijo, ds ti nsjeteii prihsjsjo ls unijaklh rovov okraja Pittaburgha, Ps. Ne morem trditi, koliko je reealce ne tem, verjetno pa je vzeeno, ker je mnogo takih ljudi, da jim ne M dala Ulica pr*j-miru. dokler SS apravijo evojega Milnjega v ne-ar*^o. Valedtega bl avetovall. da hi po lijekih rovih aradniki lokalov malo pregledali, kako etvar atejf j kje ee nakaja njih članatva. Ali Is ie aa etavki. ali mords dsls v »rečiUi V Waahlagt0flu, Pa., ao tovarnah aH p^ aUvkokaaijo po w*etaa*r*)ai»dek*m okrajo. Minn U tedea ac je nekdo tn izrazil, da po Pittabnrghu In okolici pri ve-liki kakor za malo reber jo, al po blokih akeraJ nič vsi mol 4ema; da ss sams lene in otessi dolgo ___Ha tak neiia hi se pre. prečilo maraikoma opravljanje dela mod saiaaJe stavke v rovih (zalediU hi lahko hakoca anioai- sts kot največjega odpadnika. Ne itejte si v 4e sai, M »U aa stsvki, ksj« loetno, če ss Me toliko sposabi da gre is aaijghih vrst ia opravlja dele med atavke svojih setrpi-aev. Kake ps home priili ae tak način de kake zmagat Pa neunij-skih rovih so odlolfli svoje orodje ia prisbeiiU unijskim rudar jem na pomoi ter sebi zaslgarali boljii Obstaask. Ostale js res as-kaj lojalnih kompasijsis, ki pa as M delali kvsra, Is W ae hodi-asss Is dffBflb krajev. Pri takem rassiiRjevanja mi arids ns speaMa, ke ssm bil prsd poldragim Istem aa obisku v WaShhigton se. Bfli sme pri najboljši volji, tedaj pa me nehde nahruli: "O, ti ai priiel U Sibirijo, tam so najbolj nssadoisiki jod je." Takih ia saakih obtoib a poovfc js padala aa mene cela ploha. Sedaj pa ss ssirsm včsaih pri železnici ia p ti skladišču vi-dim onega rojaka, a "euit" Ikst-ijiee v rekah, volne pripravijo- ^^^^^^^ p^^što lAtd .najeteži. Kdor najbolj kriči o svoji izobrszbi in nsprsdnostl, ts js navadne najprej pripravljen pomagati pfi kakem asssdnjsi-jn. Tiho sa lasi apNSUnjaje. Za teroj stojmo "nssednjaki" v vr etah do zauge, Is js prej ne bo bo ps tedsj, ko bode nSjsteii za stavkali Nikakor ns MMtM favoriti sli opoveketl, ds bi bili otd ikedljiv-si ss ztriss Sama alt smeeilho jo-stke. Dsadl, ke js ravno goape-lev laa (nelelja) ss li nekateri A petih sjatrej Ai as lelet nji-htve sgrevaae leaiee na se tro-motns drle v eerkev k deseti elni-M boiji prosit holjsSs namestnika, da bUfSdlovI Idb njihovih mei, njim in depatijem pa "olsj-" livljsnjs. Pozdrsv vsem stevkerjsm liram Unijo. Stojmo trdne v naiik vrstah do zmsge. Rurgottstesra, Pa. (Vikar je atavka premogarjev, as bsvimo z domaČim letom in pridne čitamo dopiae i t, različnik aaeclbls o stavki rudarjev. — Tuksjinji pressogsrjS le nlsme tdHho prtsa-letl, ker le L aprila sato le neksj let sli In tisk si js kaj male-ga prihrenil. Tadi , nsm "odpadnikom", rdsiksrjsm pride v reke Kssi-mirjsv Ust "BUsest". V It. 70 ac je oglasil tskajfejl rojak, da sli "slpalniki 01 esrkvs" konje spuMeme in lestee vrabce, "ni-kdne" ter le šalila vsote -svaven pa sapijsme, seeste da W ksj da rovali sa hstelilko ssrkev. V nssclblni nss je presejinjs število 81ovenoov, ki. lastujsmo vsi svojo dosaovc in Is esle ssmo-atojniki — pečlerji aiso bres njih. Klor pa aiam doms, ee tudi Iskke beri preU deUvskim nasprotnikom. Kazimir pa v reeniei kazi mir mol zavednim dslsvatvom ia nje ov list "Rdiaoet" aaj pred vaem isksjo unijski dclsvcC potem os Isle lshko atriajel s deUvel. Svoje ovce in koltrupo naj ima pri sebi, la mu jik as bedo ame šsli rdečkar ji ja prebarvali s rde čo barvo. iS, la jo Is- sm> na vero popolnoma nič t ti rea če bl bil tu dalje !g ^ a avojimi možgani ter n« deiTj po diktaturi kake druge i.... re, bi no priiel a takimi 6eneam v javnoet. Povom ti, psijatejl 1 --eden oataaovitaljcv druillt pa naselbinah s delavei ohdrlavali seje ter aho ni formirali pri ajih temah, kjI m Loo Tolatoj, it. --»—« ^ —us---ga natanovili pred devetimi ict. Ali vd, ds smo natanovili druitvo z možmi, ki ss trdno t«. rovali v katoliiko vero ia i« d« nea verujejo, poleg tega pa bili in mno srsven taki. ki ne (U. Toda brate, mi amo delovali aložno, nikdar niamo drujr ,iru. gemu prodbacivali, verako ali k»! ko drugo prepričanje. In drn-itvo je raalo v aložnoati do tedaj ko jo priiel vai "čaatiti" pop i aasolbino. Od takrat jc vedno o. brekovanjo in vpitje proti nam, ie celo Uko daleč je priilo, da so bili člani naiega druitva toženi ia ao izgubili očetje nedolžnih o-trok Ido, Razni verski fanatiki ao s tsm greiili proti božji za po. vedi: ne priČsj po krivem *npfr tvojegs bližnjega. Zapomni ai to, Is sai Is niamo nikdar pripravili ob kruh nikogsr dočim se v va. km taboru to godi še danes. To-rej ne metaj blata, ki ae drži vaz, v druge, kajti s tem ze ne boš o. čistil. , • Govorijo tudi, ds je Ml od tu poslan nekdo v Michigsn, kjer jc nabiral "napredne katoličane" in jih pripeljal aem v Duluth, da so tu dobili delo, medtem ao bili aehateri možje tu že dalj ?aaa brci dels in ga niao mogli dobi. H. Take okolUČine co zopet do. ksz, ds jc tu na dnevnem rtdn denunciranje od etrani "častite, ga goapoda", kar nikakor ne morejo trditi o naa, ki zmo bili po ajih denuneirani, temveč moraje priznati greh eebi, če hočejo biti olkritoarčni. Položite roke na pr-za in priznajte, da zte nekateri dobUi delo zkozi mojo malenkost Pa nič za to; ne povem tegz zato, la bi ss hvalil, temveč da boata eposnali, ds etc ns krivem pota vi, ki nse hočete pokazati sveto za bedake Sli palčke. Pravil, da ss ns naših aejak zbiramo okrog "badeljnov", napolnjenih t "munjiajnom". Brata, sedsj ps ai priiel do točke, pri ksteri te moram pozvati, da pridal na dan z dokazilom, kje amo so zbirali za kako sejo in ds smo'imeli atekleniee napolnjene s "meaečino". Dokaži, če vei. če M, ps moram m Ulit i, da si bil ti pOl tiats tekočino, ko ti je nekdo nsrekovh! oni dopb ln ai pri tem videl, ds je vee rdeče, česar pesi se tsko vstraiil, da hočeš vss svrniti na naa. Obdelujei nae s neumneži ia drugimi priimki. Ali je to Kri-stev nauk V Ali jc kdaj Kristue rekel, opaaj, prekolni in denun-eiraj vae, ksr ne trobi v tvoj rop t Ali je kdsj učil, da^jemlji kruh is uet nedolžnih otrok f Povej, če je Kriat to učil 1 Če na moreš tega dokazati, potem moral priznzti, ds grdil zoper nsak Krizta in zate bol iel v pekel. Takole je bratje, delavci. Vidite, ds imamo pe doeti eotrpinov ki ao ie orodje onih, ki zavirajo napredek ln dokler bo tako, ai ne moremo mialiti boljših časov. — John Kobl r delavskega svetft (Federated Preaa.) Dolofh, ttnn. — V "Edinosti". it. 64 z dne 1. jnlija čitamo dopie iz Dalotha, Minn., s podpisom Žuženberčan. — Torij Uko, prijitelj, prav«, di aam je nekaj zpoUstelo. Kaj pa aam js spod-•tele, tega ae pevci Prsvfi, ds ats natanovili aevo druitvo K. S. X Prav lepo, bratci aič hude ta al v tsm, verujem, da si delal prevei strahu o "U rdečih", ksj-|mi le nismo nikomur Ikodova-is todi ssprekc vsm Se delamo pri ustsaeviM raznih droMev. Povedati morim, di si mi čod no sdi, ksker ti rsjslrf actanavjla o druitvo u "businsm", keV konlutirstl morsm, da pri dro itvo. kstsrsgs ssm jas Člss, al nlkakegs 'bnzlneees' psč pa Ims mo redne ssjs vaak messs la tam gream po dnevnem tvdu ter plačn io ssssmsat aa nsls podpore. Zdi se mi. ds js falsaherčsn ie prav mlsd naseljenec ta e Dola tho. drugače nae bi se aapslal la ae pri tsm skrival ss hrbet ured aika "Edinosti". Ce ve ss kske fskte bl ss ae eatf shrivsH, tem vel podpissl hi ss s polalm Ime r, /i(M Kar sem prsj rehel, ds si ie js-ke mlad V tsj nsaelbinl. mere bl DsUvski položaj v Kanadi. Pe uradnem poročilu je v Kanadi 43,141 brezposelnih deUvcev, ki se dele po provinesh kot eledi: On-Urio, 10,811; Quebec, S600; Novs Scotis, 7800; AlbcrU, 4225; Bri-tish ColumbU, 7,36«; Manitoba, 1,86«; Ssakatchcwsn, 1,722. - V Alberti in defo Britiah ColumMje .0 aUvks premogarjev. V Novi Scotiji jc velika stagnacija v je-klsrskt induatrijl. — Meeeea maja t. L je bilo v Kanadi 30 sUvk, v kstere jc bilo zapletenih 13,1 W delavcev, ki eo izgubili akupaj 278,1S0 delovnih dni. Več ko po-ovica teh eUvk traja ie danea. ■Rej kovinarjev v Belgiji Eke*-tutiva organiaaeija kovinarjev v Belgiji je privolila v znišanje mezde za pot odetotkov epolino v veej indoetriji. Članstvo organizacije eo je pa uprlo temu aklepu iav Sevalnih odbornikov in kovinsrji v Ohentu, Anturerpu ln drugih induatri jatnih arediičih ao rajli zaaUv. kali kakor ds bi eprejeli znižanje mezde. Kovinarji v Flandriji ao tudi ponUjo in zahtevajo izredno zborovanje organizacije, ki aaj deiene, a kakine pravico ao izvfftevalni odborniki privolili v znižanje mezde bres dovoljenja delavcev. Mezde ao bile sniianc pod pretveso. da ao podle cene živilom. Kakor na 1 aič ee je ps kruh »dražil ca deset rentknev pri kilogr.v. i OLAVNI IT Alf i M17-M ta LAWNDALX AVI„ CHICAGO. ILLINOIS, Ui*iiitlsl odbor t UPRAVNI ODSEK. r~4~4.lt V1M..| Caiakar. A.4raw VMH.k. R. P. D. t, •mm SS. Pa.. «1. mM Ma«tksw Tark, ujalk UlaUk.a. aMalka Mm Naaafc. «1. Ma,.j.H Mm Vagriak. «iWalk gtaatfa Jata ZavaHaik. PROSVETA svoU obresti, ki sem jih dolgovsl rasnim Judom! AU ste mog ksl sU ssmo drlsls in podsjsls. Krksl js podal svoj ksmen prvi, in dočim je Pjotr Stepenovlč godrnja je in zmerjejs vezsl mrliču npga la ne-nje U prvi ksmen, je drUl TolkeČcnko svojegs ves ta dolgi čes ns vrvicah, s vsem gornjim tel* som močno in skoraj spoltljivo sklonjen neprsj, ds hi gs mogel podstl bres ssmude ns prvo sehte-voi še ne um, mu ni prišlo odlošiti breme U čes ns ftsmljo. Ko sU bile nazadnje oba kassna pri-vesaaa in ss je Pjotr Stepsnovič vzravnel, de vidi ohrase navsočih, ss js zgodilo mahoms nekej U-ko Čudnega ln nepričekovsnegs, ds so dossslegs vsi osupnili. Kskor rečeno, so stali vsi razun Tolkečsaka ki j^da krilom rak. Virginskij je hil priskoči s ko so aevelili as Aatovs, tode po- » kraljeve d osamlja. Pretekli teden je poUvele itslijsnsks kraljeve dvojice po zasedenem ozemlju, kjer ji je prirejelo mdčenzko prebi-vslstvo laike in alovsnske nerodnosti prisrčne ovseije. Tržaška Edinost" js pissls o njegovem prihoda ne dolgo in firoko, eelo peemi Bmsnuelu ne čest, je priobčile v slovenskem in lsškem jezika. Mislimo, ds ni odveč, če še do-sUvimo, ds je podčrtevele tiste srkske sUvks, ki jik je govorile kraljica s dr. Wilfenom in drugimi trleškimi prveki. Lsšks kralji-je slovanskega rodu, tsko so se širokoustili ubogi ns duhu. Laški socialistični čssopisi so bili seveda drugega mnenja. Ker so njihove nspitnioe zelo zanimive, priohČujemo najlepšo, ki je izile t gorilkem republikanskem listu 4*Liherta"v sledeči doslovni obli-Mi "Resnica je ssmo ens in U je tečao U t da Julijska Benečija no-js ničesar vedeti o prihodu N. V. ralja. Ds ima vlader naše lepe Iele (do kdsjf) vso pravico, ds viive svojo drlsvljsnsko svobodo 2b prepotuje Italijo podoll in počres, noče nihče dvomiti. Toda Upei neše meščanske družbe ho; Čejo deti njegovemu prihodu v Julijsko Benečijo pomen, ki gs nikoli ns more imeti. — Po kej prikaja gospod Viktor Emanusl sem gorif Ksj prihsjs predstav-Ijatt Kejti če misli v svojem visokem in ponosnem molku trge t j med ljudstvom, zbranim oh mimohodu kraljevih avtomobilov, ovetk navdušenje, se jsko moti. 'rsvegs ljudstva ne bo zrsvsn niti sence. Peč pe bo temkej mnogo mumij, ki ie smrde po dunejskih muzejih; ksmeniti stebri v fraku, so bog ve kolikokrat upognili colene pred proslulim sehoen-runskim tigrom: figure, ki nosijo dsnes naslov senetorjev in ka-valjerov. In okoli mumij bodo vi-irala bela ohlečiloa mnogoštevil-aih deklic, ki'jih bo meščenska rslikodulnost senetorjev in keva-jerov prisilila, de bodo podajale evoties, ko bo isl mimo "vsvile-ni" (sli niso ravno tsko nssivsli prejšnjega vladarja!) vlader. — Tode Njegovo Veličanstvo priha-t med nss predsUvljst Itslijo. Ts je ps debele, Iteliji sts nsj-manj dvs: Italija benkroUrjev, 'alirancev, sideritov, morskih psov, tstov vseh vrst, morilcev vash osvobojenih in neosvoboje-nih dešels, birokratov, komiss-•jev Mosconijevegs tipe in UHko drugih več sil msnj slavnih kobl-He, ki ne obžirajo ssmo deiels, drugimi grehil gi ge ai, le manj pe poasegsl d risu. Ljamšia se je Iele po atrslu pridružil tovsrilem. Vss les toge aeasera deset minutnege opravile s • truplom ee je sdelo, kekor bi hil sleherni isgubU dsl Jeeae as vesti. SUli so naokrog ter sijsli, kekor de čuti-je dsslej namesto rasburjeaje eli nemira seme ssčudetge. Liputin js sUl spredaj, tik zraven tre-pia. ^ Dalje prihodnjič.) trebno pokszsti toliko opsveno letno Utlneko kulturo, sra-te ime iUlije. — Ali jc to IU-Uje, ki jo predsUvlja kralj T Sls-bs kupčijs, zsres. S to IUlijo ni-9 ničessr skupnega, sko ne krutosti vlsde in prijetnosti resk-eije. - Nsšs Italija, ki jo naše ljudstvo ljubi in razume, je psč vse drugs. In kralj je ne more predstsvljsti. To je IUlije vseh tlečenih sil Italija ljudi, ki delajo in iive v revščini. Italije mož, ki se jim more očiUti le ena kriv-ds — ds so namreč rešili celo domovino, e se niso znali otresti uši, ki jo okužujejo in zsjedsjo. — Ne vemo, če pristojs malemu kralju, da pride v Julijsko Benečijo pre-vzemeti odgovornost ss vss zloraba, zatiranja, berberstve in umore, ki ao ae izvršili ne škodo na-šege ljudstva v imenu IUlije. ki jo on predstsvljs. Tege tudi vedeti nočemo. — Gotovo je samo eno: ds nsše množice žviigsjo ne ta« kraljeve kočije in svtonfobile: ds nsie ljudske množice k^Čejo, ds pomen ja odreienje kruh in ljubezen, ne pa preganjanj^, tlaie-nja, zločini, bressremnjpeti; da naše ljudake množice hočejo, da bodi Italija domovina, n« pa hiša aramote, aodelovanje, Umelječe na medaebojnem zaupanju, ne ps konkurenes, plodonosno . delo,' ne ps brezposelnost, cvetovi obilje, ne ps revščins. — Tods tegs vzvišeni potnik ne more nikdsr razumeti. Ksjti krsljevs potovanja se narejajo v Italiji rsvno Uko ka* kor drugod, vedno po enem kopitu. Zaatave ln mlaji, da vsvišenl goapod ne more sazreti revščine v ozadju. Narejene PoUmkinore vssi nikskor niso posebnost cari-atične Rusije. Jutri bo Julijska Benečija nekaj vedele o ti jih. S to razliko ,ds bo nslel kralj ob svojem potu- na mesto pročelij lepih hil toliko smrdeče mrhovine nsše politike. In sko si pri Um ne bo zatisnil, nosu, bomo opravičeni dvomiti, ds teče po njegovih ži-lsh res nsjčistejia plemenitešks kri. — In ssdsj naj le pride. — Tods gotov nsj bo, da ga ljudstvo ne msra. Ne marajo ga delavske množice. Ne marajo ga množice poljskih delsvcev. —Ksj ostane potem le od prebivalstva, hi aaj se asslajs ob njegovem pogledu t Zelo melo. — V tem ps kličemo ljudstvu kskor lsnsko le- po- Us "Ven z sesUvami ob vsm dohodu! Tods bodo to 1 ssstsve! Črne sesUve in -preproge! V znamenj. prolttU proti vsem krivicem. ki nam ja| je prizedejeU ofieijelna lulijnf Proti »tiranju svobode! Bodi asm klic proteste in upanja ŽL vele republike!" IZ UF&AVHIftTVA. Pozivljejo se vsi brstje tajaili in sestre Ujniee nslih društev g. N. P. J. in tudi vsi Jrugi zaitop. niki lista ProsveU, ds se kolikor j« največ v Ajih moči potrudij* ssdsj, ts in. drugi meaec in pob«, rejo nsročnino od nsročnikov ■ Prosveto, ksters v veliki veiim poteče s dnem 1. julije. Bratje ia sestre, upošUvsjts to! List je v*, št lastnina in sko mu želite dobro, tedej boste nedvomno priskočili as pomoč sedsj in izvršili svoj« delo. Apeliram ns vse naročnike Proaveto, ki jim naročnina pote-1 č«, ds isto pravočsauo ponovijo bodiai pri Ujoikih sli drugih zt-1 stopnikih, ali pa naj pošljejo denar naravnost uprsvništvu lista. - mili (ledina, upravitelj. potnikov. i M£TJ Zs vss osdoljso pojosodo ss slts as SLOVENSKO BANKO zakrusek & cesahk 70 — 9th Ara., NEW YORK CTTY. 5f VF.POVA ZCRAVIIA VZDRZUJf ZUMAVJt. V DkUZlHAH SEVERA 5 KAtn PCMADE CENA f JS Vpross^s v/ IsKsrnoV W r. SEVERA tO. C I DAM IO WA VINO DAMO ZASTONJ t Jsamlsvljs; Sotvanke. JUw«aaka Is 0|«nk» sraka Dubrovnika la Mm. CAMBaONU................j«a S. ' Volaja ataše 1101. — Davak tt. Salasslas Ss Ljakljaaa —.t«. Pmke Ckarbearsa vraka TOREK MAUntTANIA AQUTTANU SanCHGASIA VaSsJs alssa |1S«. — Davak II. • Uskljasa I1S.II. bankir IN BRZOJAVNO smcAnra vss ZA ROJAKE AN rUBJKM m rt VLOGE AM AR NA rLACUJ OBRESTI. 4% EMIL KISS bankir YORK, NEW ROJAK PAaFK JE V trgovini nsd 1« let. ns tisoče dolsrjsv rszpoiljs blsgs po esll Ameriki ps se nI nikdsr slišsls ds Si vssk dobil polteno blsgo. Kdor VVHIHVHI fl.UIViUIlU. NV*VUWV in ▼ VI plošče. sssUvs, ragsUJs, kspe Ltd. On Ja edini pravi saatopnlk v Conamaugh, Ps., ss Columbia gramofona In plofte. En aam poskus in prepričali ss bodeU. ■■•". I IVAN PAJK, 24 Main St, Conamauch, Pa. NAJHITREJŠA POTNIŠKA POSTREŽBA Psrnlk Philadelphls Js ea naikltrejiih, večjih te isvrsmo vrsjsnte psrnlksv med New Yorildml te srsdoasmsklmi po.lovseia. Prvi, dragi te trstji rszred. izvrstns tretjega rszreds ksbi- ne a 2 te 4 prostori Dosd vtes pri Zs ceno te rssorveeljo prijsvtu ss nlku sli ps pri John J. Dwy,r, K W. Kesaof, Ge. tze^sgs \ obsds. Prt ssstop- Agsoft, Ig Psorl S*., New Teefc. Psa. AftH 1» N. U SalU »t.. VSAK PREVIDEN VLAGATELJ VPOSTEVA PRI NALOŽITVI SVOJEGA DENARJA SIGURNOST IN DOHODEK VloftHa Vala prihrana pri naa aa uSpecial Interesi Account" km I. Stresal s Z+t mmL JlOUMlOjT ste,. V« Js Imls. v s^rtti- • Vteao se lokho soiMio s aa.ee. «n GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 4% ss let®. te. j«nis «Um Vsa DONODKK pm -tagr^ Frank Salcaer State Bank Jemo Is od Ymk CH7