Foštmna plačana v g&tovini
13.	V Ljubljani, dne 6. februarja 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
'STselbinas
Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
83.	Ukaz o odbijanju tare ob uvo.?nem ocarinjanju.
84.	Naredba, s katero se prenaša kompetenca izseljeniškega odseka ministrstva za socialno politiko na generalni izseljeniški komisariat.
85.	Naredba, da m rato tuji državljani, ki se koristijo z izseljeniško organizacijo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, plačevati prispevke v izseljeniški sklad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
86.	Naredba o carine prosu m uvozu predmetov za rudarska podjetja.
87.	Odločba, s katero se spojitev rudarskih bratovskih skladnic z občim dtlavskim zavarovanjem odlaga do dne 1. julija 925.
88.	Odločba o izvozni carini m koruzo in gosjo mast
89.	Naredba o pobiranju gostaščine v mestni občim ljub'janski.
Razglasi osrednie vlade.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi delegacije ministrstva f nanc v Ljubljani.
Razglasi raznih uradov in oblasrev. — Ra.n- objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca“.
Številka 20 z- <lne 26. januarja 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n - j dr a I. z dne 26. novembra 1922., s katerim se postavlja pri ministrstvu za notranje posle za tajnika I. razreda dr. Tomo T o 1 a z z i. tajnik II. razreda istega ministrstva.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksa n -d r a I. z dne 26. novembra 1922,, s katerim se postavljata: za komisarja železniške policije v Cerknici Jovan Milutinovič, policijski pisar
I.	razreda načelništva skopskega okrožja: za pomočnika komisarju železniško policije v Velikem Bečkereku Franjo Štros, pomočnik komisarju železniške policije na Jesenicah.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksan-d r a I. z dne 4. decembra 1922., s katerim se postavljajo: za pomočnika komisarju železniške policije v Oroslamoštt v činu policijskega pisarja I. razreda Janko Ramovš, pomočnik komisarju iste policije v činu policijskega pisarja II. razreda; za pomočnika komisarju železniške in obmejne policije v Mariboru v činu policijskega pisarja I. razreda Ilija Dragiče vic in Dragosiav Miloševič, pomočnika komisarju iste policije v činu policijskih pisarjev II. razreda; za pomočnika komisarju železniške policije na Rakeku v činu policijskega pisarja
I.	razreda Slavko Bravničar, pomočnik komisarju isto policije v činu policijskega pisarja II. razreda; za pomočnika komisarju železniške policijo V Dravogradu v činu policijskega pisarja I. razreda Danilo Vinko, pomočnik komisarju iste policije v činu policijskega pisarja II. razreda.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 13. novembra 1922., s katerim se postavljajo: za pomočnika komisarju železniške policijo na Rakeku v činu policijskega pisarja I. razreda Tihomir Savčič, pisar I. razreda ministrstva za notranje posle; za pomočnika komisarju železniške in parniške policijo v Dubrovniku v činu policijskega pisarja I. razreda Fran P e t r e t i č , pomočnik komisarju železniške policije na Rakeku (po službeni potrebi); za pomočnika komisarju železniške policije v Slavonskem Brodu v činu policijskega pisarja II. razreda Rado Z a k 1 a n o v i č, pomočnik komisarju železniške policije na Rakeku (po službeni potrebi).
Številka 21 z dne 29. januarja 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 17. decembra 1922., s katerim ^e odlikujejo:
z redom sv. Save III. vrste: dr. Vinko Gregorič, primarij oddelka za venerične bolezni v Ljubljani;
z redom sv. Save IV. vrste: dr. Ernest Mayer, zdravstveni nadzornik, v Ljubljani; dr. Hugon R o -bič, primarij oddelka za venerične bolezni v Mariboru; dr. Ivani Matk o, primarij oddelka za notranje bolezni v Mariboru; dr. Alojzij Zalo k a r, profesor na babiški šoli v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske nrsie.
83.*
Mi
Ä1 el* s? .n*, si der* I», po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za finance in na podstavi člena 3. zakona o splošni carinski tarifi:
1.) Na blag-o iz št. 9., točke 3.; št. 11., točko 2. a; št.	17., točke 2.;	št.	20., točke 1.;	št, 31., točke 7.;
št.	36., točke 3.;	št,	62., točke 1.;	št. 76., točke 1.;
št. 214., točke 1. b; št, 223., točke 2.; št, 224., točke 1.; št, 238., točke 1.; št. 247., točke l.a; št. 427., točke 1.; št. 448., točk 1. a in b; št. 484., točke 3.; št,	492., točke 1.;	št.	497., točke 1.	a; št. 538., točke
1.;	št. 539., točke	2.	a; in št. 636.,	točke 2., splošne
carinske tarife se odbijajo ob uvoznem ocarinjanju kot tara one stopnje, ki so že za izvestne točke teh številk predpisane z ukazom, razglašenim v «Srpskih Novinah» z dne 25. avgusta 1910. in natisnjenim v carinskem zborniku za leto 1910. na strani 458.
2.) Na blago iz spodaj označenih številk splošne carinske tarife se odbijajo ob uvoznem ocarinjanju te-Ie stopnje tare:
	Številke	V lesenih zabojih, v lesenih sodih, v lesenih bečvah	V košarah,	V svežnjih,1 v vfečah,
splošne carinske			v koših,	v mehovih,
	.tarife		v loncih	v lesenih okvirih
5.,	točka 1.	9	6	2
6.,	točka 2.	9	6	2
7,	točki Lin2.	18	10	4
8.		18	10	4
12,	točki l.a			
	in b	15	8	3
33.		15	8	4
42,	točka 2.	15	8	4
56.		30	20	10
		Na kletke	iz lesa in	iz pletene
		železne žice se odbija tara kakor		
		na	lesene zaboje.	
68,	točka 1.	13	6	3
152,	točka 2. a	12	0	3
211,	točka 3.	12	6	3
212,	točke 2, 3.			
	in 5.	12	6	3
358,	točka 2.	16	8	4
421.		15	9	5
491,	točka 2.	12	8	6
536,	točki 3.			
	in 4. b	5	2	1
541.		7	J	I
542.		7	2	1
637,	točka 3.	13	. 6	4
638,	točka 2.	13	0	4
* Razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 19, izdanih dne 25. januarja 1923.
j Odrejena stopnja tare se računi od 100 kg ne-
I čiste teže.
i Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi I v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slo-I venaca».
j Naš minister za finance naj izvrši ta ukaz. i V Beogradu, dne 16. januarja 1923.
Aleksander s. r.
i Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
Uredbe osrednje vlade.
84.
Naredba ministra za socialno politiko, s katero se prenaša kompetenca izseljeniškega odseka ministrstva ra socialno politiko na generalni izseljeniški komisariat.*
Na podstavi pooblastila §§ 3. in 39. zakona o izseljevanju z dne 30. decembra 1921. («Službene No-vine» z dne 21. februarja 1922., št. 39®*) in po § 21. pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju z dne 3. avgusta 1922. («Službene Novine» z dne 1. septembra 1922., št, 192 A***) predpisujem po službeni potrebi:
Področje izseljeniškega odseka ministrstva za socialno politiko, taksativno navedeno v §2. pravilnika j za izvrševanje zakona o izseljevanju z dne 3. av-1 gusta 1922. («Službene Novine» z dne 1. septembra 1922., št. 192 A), se mora prenesti na generalni izseljeniški komisariat. Ta urad ima razen poslov, določenih po predpisih § 3. pravilnika o ustroju generalnega izseljeniškega komisariata z dne 11. oktobra 1922. («Službene Novine» z dne 4. decembra 1922., št. 2471) tudi nalogo, opravljati kot oblastvo tretje stopnje vse agende dosedanjega izseljeniškega odseka ministrstva za socialno politiko; ako pa gre za pritožbe itd., v katerih je ta urad oblastvo druge stopnje, mora predlagati dotične predmete ministrstvu za socialno politiko in o teh predmetih odloča pravni odsek ministrstva za socialno politiko.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se raz glasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 5. januarja ■ 1923.; št. 9107/22—II/5.
Minister za socialno politiko:
dr. Ninko Peric s. r.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 18, izdanih dne 24, januarja 1923. (Prilog I. — 1923.)
** Uradni list poti št. 50 iz leta 1922.
.*** Uradni list pod št. 306 k leta 1922.
1 Uradni- list pod št. 389 iz leta 1922.
85.
Naredba ministra za socialno politiko, da morajo tuji državljani, ki se koristijo z izseljeniško organizacijo v kraljev ni Srbov, Hrvatov in Slovencev, plačevati prispevke v izseljeniški sklad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
V interesu izseljeniške službe in zato, da se izvede enotno postopanje glede plačevanja taks v korist izseljeniškega sklada kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev po zakonu o izseljevanju z dne 30. decembra 1921. («Službene Novine» z dne 21. februarja 1922., št 39) se odreja to-le:
Vsako koncesioniranoi parniško podjetje mora per analogiam § 14. zgoraj omenjenega zakona o izseljevanju za vsak prostor, prodan tujemu državljanu, ki se seli z ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali preko njega, plačati takso, ki se odmerja za sedaj s 100 (sto) dinarji za osebo. Rečena taksa se pobira po predpisih § 19. pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju z dne 3. avgusta 1922. («Službene Novine» z dne 1. septembra 1922., št. 192 A). Omenjena taksa služi za prispevek v izseljeniški sklad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer zato, ker se tuji državljani koristijo z izseljeniško organizacijo v državi.
1.	) Ra koruzo je pobirati izvozno carino 40 dinarjev za 100 kg namesto dosedanje izvozne carine 150 dinarjev'.
2.	) Na gosjo mast je pobirati odslej izvozno carino 600 dinarjev za 100 kg namesto dosedanje izvozne carine 2500 dinarjev.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 30. januarja 1923.; C br. 5055.
IMe pokrajinske uprave
za Slovenijo.
8S«
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo
o pobiranju gostaščine v mestni občini ljubljanski.
Na podstavi določbo § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano se dovoljuje sporazumno z delega-
benih Novinah».
V Beogradu, dne 5. januarja 1923.; št. 8938/22—H/5.
cijo ministrstva financ, da sme mestna občina Ijub-Ta naredbo velja od dne, ko se razglasi v «Služ- j jjauska v letih 1923. in 1924. pobirati gostaščino v
j izmeri 10 % od uradno ugotovljene povprečne na-j jemnine (v letih 1921. in 1922.), ki tvori podstavo za ; odmero hišne najmarine za davčno dvoletje 1923. in . .	! 1924. po odbitku 200 Din.
Minister za socialno politiko: i Najemnine do vštetih 200 Din so gostaščine dr. Ninko Perič s. r. proste.
j V Ljubljani, dne 31. januarja 1923.
85,	i	Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Naredba o carine prešlem uvozu pred*	Oddelek za notranje zadeve.
metov za rudarska podjetja.*	Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Po zaslišanju carinskega sveta in sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo sem odredil:
Odslej se mora zaradi carine prostega uvoza predmetov za rudarska podjetja po členu 69. rudarskega zakona predlagati carinarnici poleg potrdila, omenjenega v razpisih C br. 8772 in C br. 5832, potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo (V. oddelka) kot dokaz, da se v državi taki predmeti ali sploh ne izdelujejo ali pa ne izdelujejo v zadostni količini.
V Beogradu, dne 15 decembra 1923.;
C br. 37.086 (razpis št. 303).
Državni podtajnik za finance: ■
dr. Svetislav Popovič s. r. !
87.
Odločba, s katero se spojitev rudarskih bratovskih skladnic z občim delavskim zavarovanjem odlaga do dne 1. julija 1925.*
Razglasi osrednja vlado.
Razglas o sestavi oddelkov državnega sveta in o obsegu njih poslov za leto 1923.*
Sestava oddelkov.
I.	oddelek:
Predsednik: Milutin Markovič.
Člani: dr. Aleksa Stanišič, dr. Franjo Potočnjak, dr. Dominko Mazzi in dr. Jovan Bogdanov.
Namestnika: Ilija Čukanović in dr. Rudolf Sardelic.
II.	oddelek:
II.
Obseg poslov.
L oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Zagrebu, rešuje predmete po zakonu o ureditvi okrožij in srezov, po zakonu o okrožnih, sre-skih in občinskih proračunih, zakonu o občinah in zakonu o monopolih. Nadzira samoupravne edinice in rešuje spore o pristojnosti (točki 3. in 4. člena 103. ustave) ter pretresa po pritožbah razsodbo nadzorstvenega oblastva po zakonu o poroti.
II.	oddelek pretresa in rešuje predmete finančnega značaja,.
III.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Sarajevu, predloge in administrativne odločbe ministrov za gradbe, promet, narodno zdravje, poljedelstvo in vode in pritožbe zoper ukaze iz re-sorta teh ministrov.
IV.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Celju, predloge in pritožbe zoper administrativne odločbe ministrov za vojno in mornarnico, trgovino, agrarno reformo, vere, socialno politiko in izenačitev zakonov kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz reso rta teh ministrov.
V.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Beogradu in v Skoplju, predloge in pritožbe zoper administrativne odločbe predsednika ministrskega sveta in ministrov za zunanje posle, notranje posle, šume in rudnike, pošto in brzojav kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz resorta teli ministrov.
VI.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, predloge in pritožbe zoper administrativne odločbe ministrov pravde, za {irosveto in finance kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz resorta teh ministrov.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta v Beogradu,
dne 22. januarja 1923.; P M br. 245.
Razglas o kurzu listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne i. do vštetega dne 28. februarja 1923.*
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance v zvezi z odločbo I br. 9807 z dne 27. junija 1922. in z ozirom na velike izpremembe v vrednosti dinarja v poslednjih dneh proti inozemskim valutam nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slo vej o na zlato ali inozemsko valuto:
Predsednik: Tugomir Alaupovič. člani: Ilija čukanović, Ibrahim-beg Deftedaro-Ministrski svet je sklenil v seji dne 2. julija 1922. ] vic, dr. Štefan Sagadin in dr. Maksim Rosič, na podstavi člena 211. zakona o zavarovanju delav-1 Namestnika: Velisar Vulovič in Dimitrije Karič, cev z dne 14. maja 1922.:
Z ozirom na pospešeno uvedbo zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. se spojitev rudarskih bratovskih skladnic za podporo ob bolezni
IH. oddelek:
Predsednik: Živan Živanovič.
Člani: Dimitrije Popovič, dr. M. Mušnicki, dr. Ra-
in smrti v vsej kraljevini z občim delavskim zava-: doje Jovanovič in dr. Rudolf Sardelic, rovanjem odlaga do dne 1. julija 1925. tor pušča v | Namestnika: Mihajlo Cerović in dr. Dominko pristojnosti rudarskih oblastev po odredbah rudar-; Mazzi.
skega zakona.	I	IV. oddelek:
1 napoleondor ali 20 dinarjev v	zlatu Din 356-—	
1 turška lira v zlatu . . . .		403—
1 angleški funt			446--
1 ameriški dolar			95---
100 francoskih frankov .	.	.	.		636—
J 00 švicarskih frankov . . . .		1776—
100 grških drahem			105—
100 italijanskih lir . . .	. .		460—
100 nemških mark			0-76
100 češkoslovaških kron .	.	.	.		266—
100 madžarskih kron			3-80
100 romunskih lejev . ...	»	50—
100 bolgarskih levov		. . »	61—
100 španskih pezet			1425—
100 nizozemskih goldinarjev .	.	. . »	3752—
100 danskih kron			1880—
100 avstrijskih kron			0-14
100 poljskih mark			0-47
Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1.		do dne
Iz pisarne glavne rudarske direkcije ministrstva za šume in rudnike v Beogradu,
dne 2. novembra 1922.; R. br. 4881.
88»
Odločba o Izvozni carini na koruzo in gosjo mast.**
Ministrski svet je sklenil v seji dne 29. januarja 1923. na po d s und i>ooblastila v členu 5. zakona o izvozu in izvoznih carinah z dne 23. septembra 1921. (št. 215 «Službenih Novin» z dne 27. septembra 1921.):
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 18, izdanih dne 24. januarja 1923. (Prilog I. — 1923.)
** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 23, izdanih dne 31. januarja 1923.
Predsednik: Joca Stankovič.
Člani: dr. Mihajlo Poličevič, Dimitrije Karič, Mihajlo Cerović in Mihajlo Radivojević.
Namestnika: dr. Aleksa Stanišič in dr. Radoje Jovanovič.
V.	oddelek:
Predsednik: Raka Filipovič.
člani: Pera Petrovič, M. Raičevič, dr. Sava Vu-kanovič in Lazar Jankulovič.
Namestnika: Dimitrije Popovič in Ibrahim-beg Deftedarovič.
VI.	oddelek:
Predsednik: Miloš Paunovič.
Člani: Velisar Bulovič, Nikola Gjurgjevič, Živo-jin Arandjelovič in Ivan Škarja.
Namestnika: dr. Sava Vukanovič in Lazar Jankulovič.
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 20, izdanih dne 26. januarja 1923.
28. februarja 1922.
Po teli kurzih se pobirajo tudi luške takse, o čemer izda generalna direkcija posrednjih davkov potrebna navodila.
Iz pisarne generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 24. januarja 1922.; I br. 2720.
Razglasi pikraünske uprave za Slevenijo.
Št. 928.
Objava.
Da ne bo nobenega nesporazuma in napačnega tolmačenja, se objavlja to-le:
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 23, izdanih dne 31. ja-nuaria 1923.
Gospod minister sa notranje posle jo odredil z, odlokom a dne 5, januarja 1923., U. br. 489, da: ostane pokrajinska uprava '/a Slovenijo vkljub iz- i vršenemu imenovanju velikih županov za ljubljansko in mariborsko oblast še nadalje v prejšnji funkciji in da se v nje kompetencah in uradnem poslovanju do nadaljnje odredbe ministrstva za notranje posle nid ne izpremeni.
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, dne 1. februarja 1923.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. v.
Nam. št. 131.
Rojaki! Slovenci!
§ 5.
Obrtno oblastvo lahko odredi na podstavi § 54. obrtnega reda za posamezne kraje ali za posamezne vrste obratov ali pa za posamezne obrate policijsko uro tudi bolj zgodaj, nego je določeno v § 1.
Obrtni oblastvi v Ljubljani in Mariboru pa morata v takih primerili prej zaslišati mnenje policijske I direkcije v Ljubljani, odnosno policijskega komisa-: riata v Mariboru.
§ 6.
Za sprejemanje potnikov v gostilnah s prenočiščem (hotelih) velja drugi odstavek § 1. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855., avstr. drž. zak. št. 62, t, j. potniki se smejo sprejemati tudi po policijski i uri.
§ 7.
Srtočj je bilo Celje prizorišče obžalovanja vrednih dogodkov. Nekaj domačih, nekaj pa od drugod prispelih mladih ljudi, katerih idealizem zlorabljajo gotovi brezvestneži v sam o paš n e svoje namene, je smatralo brezpomembno nemško veselico, ki se je vršila prav pod istim imenom in v istem obsegu tudi že lani in predlanskim, ne da bi se bil kdo «podtikal nad tem, za povod nasilnega nastopa zoper sodržavljane nemške narodnosti v Celju. Peščici teh mladeničev je uspelo, vkljub obsežnim varnostnim ukrepom, razbiti v neki kavarni šipe ter provzročiti 100.000 kron škode.
Po «stavi je vsakemu našemu državljanu, ne glede na narodnost in vero, zajamčena varnost življenja in imetja. Včerajšnje početje v Celju je bilo torej naperjeno zoper temeljno določbo ustave in je «ločin nad državo. Zločin nad državo je pa tudi «ato, ker morejo taki dogodki roditi našim srcem neizmernega gorja ter morajo izpodkopavati jako občutno naš ugled in v nadaljnji posledici tudi kredit naše države.
Rojaki! Deloval sem za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in za sedanjo državo tega imena že takrat, ko je to pomenilo nositi svojo glavo na trg. Ničesar si torej ne želim iskreneje, nego da gre ta naša država s sodelovanjem vseh svojih državljanov, ugledna in spoštovana po vsem svetu, v mirnem razvoju svoji lep bodočnosti naproti. Kar najresneje torej svarim, da bi se ponavljali podobni dogodki. Ako bi te moje besede ne zalegle, pa izjavljam, d a hiije ostalo dovoljtrdne volje ine n er-gijo, nastopiti z vso brezobzirnostjo in strogostjo zoper rušilce javnega reda in miru, ki morata biti in ostati temelj naše držav e!
Prestopki citirane ministrske naredbe in tega razglasa se kaznujejo po §§ 3., 4. in 5. citirane naredbe v zvezi s členom II. vladne naredbe z dne
16.	decembra 1919., Ur. 1. št. 809.
§ 8.
Razglas deželne vlade za Slovenijo z dne 11. julija 1921., št. 19.465, Ur. 1. 81, in razglasi pokrajin-ske uprave za Slovenijo z dne 7. februarja 1922., št. 5071, Ur. 1. 14/1922., z dne 1. julija 1922., št. 23.171, Ur. 1. 72/1922., in z dne 9. oktobra 1922., št. 36.191, Ur. 1. 107, se s tem ukinjajo.
V	Ljubija n i, dne 28. januarja 1923,
Pokrajinska uprava za Slovenijo,
Oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Št. 2915, 2916 in 2917.
Razglasi.
Namesto Štefana Maučeca in Josipa P ti c k a, ki sta odstopila, sta imenovana za prisednika v občinskem gerentskem sosvetu v Beltincih Matija D ii h in Marko Glavač.
Namesto Leopolda Š n u r e r j a, ki je odstopil zaradi bolezni, je imenovan za občinskega gerenta v Topolovcih Josip G o m b o c istotam št. 6.
Namesto Štefana Vogrinčiča, ki je odstopil zaradi bolezni, je imenovan za občinskega gerenta v Kraščih Josip Hari istotam št. 32.
V	Ljubljani, dne 30. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za. notranje zadeve.
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani,
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
dne 3. februarja 1923.
Št, 829.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Razpis.
Št, 3392,
Razglas.
- § L
Kot policijska ura v zmislu § 1. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855., avstr. drž. zak. št, 62, se določa:
1.	) Za mesta:
a)	Ljubljano in Maribor za gostilne 23. ura, za kavarne 1. ura po polnoči;
b)	Celje, Ptuj, Kranj in Novo mesto za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura,
To velja za vse leto.
2.	) Za vse druge kraje:
•a) v poletnem času, to je od dne 1. aprila do dne
30.	septembra, za gostilne in kavarne 23. ura; b) v zimskem času, to je od dne 1. oktobra do dne
31.	marca, za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura.
§ 2.
V posameznih izjemnih primerih dovoljujejo podal jšavo policijsko ure do 1. po polnoči okrajna glavarstva, odnosno v Ljubljani policijska direkcija in v Mariboru policijski komisariat. Nad 1. uro po polnoči se policijska ura sploh ne podaljšuje.
§ 3.
Železniške restavracije smejo biti odprte čez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega potniškega vlaka pred polnočjo.
Razpisuje se 15 premij po Din 501-38 za vzorno oskrbovane šolske vrtove. Premije se podele tistim šolskim vrtnarjem, ki dokažejo, da so upravljali in uporabljali šolski vrt po dotičnih predpisih in navodilih višjega šolskega sveta.
Pravilno kolkovanim prošnjam je priložiti:
L) načrt šolskega vrta, iz katerega je razvidna njega velikost in stanje z ozirom na:
a)	razdelitev in splošno uredbo;
b)	velikost drevesnice (število cepljenega sadnega drevja posameznih letnikov, divjakov itd.);
c)	zelen jadni del in kulture v njem; č) dekorativni del (cvetičarstvo);
d)	eventualne druge naprave (gnojna greda, čebelnjak itd.);
2.	) izkaz o pouku iz kmetijstva, zlasti pa iz praktičnega sadjarstva, zelenjadarstva, čebelarstva itd., potrjen po okrajnem šolskem svetu;
3.	) obdelovalni načrt za leto 1923.
Prošnje naj se vlože po službeni poti pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za kmetijstvo, v Ljubljani do dne
15. marca 1923.
V Ljubi j a n i, dne 31. januarja 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka: Sancin e. r.
Št. 402 vet.
§ 4.
Za brezalkoholno restavracijo in kavarne, to je za obrate, kjer se sploh ne točijo alkoholne pijače, niti kot primes k čaju, kavi itd., ne velja policijska ura.
izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 3. februarja 1923.
O p a z k a : Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin
pa z navadnimi Črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Podsreda 1:1, Zakot 1:1. Črnomelj: Bu-toraj 3:18, Dolnja Podgora 2:8, Lokvica 1:9, Stari trg 1: 2, Radenci 3:14, Semič 1: 7, Tribuče 2:13, Vinji vrh 1:2. Kamnik; Prevoje 1:1, Loka pri Mengšu 1:2. Kranj: Naklo 1:1. Litija: Hotič 1:1. Ljubljana okolica: Devica Marija v Polju 3: 5, Dobrova 2: 2. Dobninje 4:4, Grosuplje 1:3, Medvode 1:1, Moste 2:2, Vrhnika 1:1, Želimlje 1:1. Ljutomer; Ljutomer 1:1. Maribor:	Bohova 1:1, Slovenska Bistrica i: 1,
Sv. Marjeta na Dravskem polju 1 :4, Spodnja Polskava 1 :2, Studenci 1:1. Ptuj: Cvikovci 1 :1. Radovljica: Breznica 1:1, Jesenice 2:6, Lesce 1:1. Ljubljana mesto 19.
Vranični prisad.
Črnomelj: Vinica 1:1. Ljubljana mesto 1.
Smrkavost.
Ljubljana mesto 2.
Garje konj.
Ptuj: Vičanci 1:1, Rogatec 1:1.
Steklina.
Celje: Teharje 1:1. Krško: Krško 1:1. Murska Sobota: Tišina 1:1, Andrejci 1:1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Telčji vrh 1:1, Tribuče 1:1. Maribor: Jarenina 1:1. Novo mesto: Toplice 1:2. Radovljica: Kranjska gora 1:1. Slovenjgradec: Janžev vrh 1:1.
Svinjska rdečica.
Ljubljana okolica: Dol 1:1.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu jokrajinskega namestnika:
Paulin s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
št. B II 7/2.
Razglas.
Generalna direkcija posrednjih davkov je priobčila z odlokom z dne 2. januarja 1923., št. 209, to-le:
Po členu 4. pravilnika za izvrševanje predpisov člena 206. finančnega zakona za leto 1922./1923. (Ur. 1. št. 327 iz leta 1922.) morajo plačevati 20%no takso od celokupnih kosmatili dohodkov lastniki vseh lokalov, kjer igra godba in kjer so cene jedil in pijač večje nego v sličnih lokalih (restavracijah ali hotelih boljše vrste), ne glede na to, ali so taka podjetja stalna, sezonska ali pa se koncerti vrše samo občasno, in ne glede na to, ali se tudi prirejajo plesi, pevske in druge produkcije.
Ako se vrše prireditve v sezoni ali občasno, se morajo voditi knjige samo za čas prireditev in potem hraniti za prihodnje primere.
Ob dneh, ko so pri takih podjetjih cene jedilom in pijači normalne in igra v dotičnih lokalih samo godba, se plačuje samo taksa iz tar. post. 99. a. taksne tarife.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 30. januarja 1923.
Za delegata: Jerovec s. r.
Št. A IV 300—1923.
Razglas.
Z odlokom gospoda, finančnega ministra D. br. 25.585 z dne 6. novembra 1922. (Ur. 1. 118 z dne
17.	novembra 1922.) je bil rok za naknadno žig> sanje obveznic predvojnih dolgov bivše Avstrije določen do dne 15. decembra 1922.
Ker so vzlic temu, da se vrši žigosanje tako dolgo, na našem ozemlju še vedno nežigoeane obveznice avstrijskih predvojnih posojil, objavlja ministrstvo za finance, generalna direkcija državnih dolgov, z razpisom z dne 24. januarja 1923., D. br. 1411, da sprejema prošnje za naknadno Žigo-
sanje avstrijskih predvojnih obveznic še do dne 20. februarja 1923.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 30. januarja 1923.
Za delegata: dr. Rupnik s. r.
Razglasi drugih uradov in ohiastev.
Št. 298/23.	■	3—3
Razpis.
Odda se mesto namestnika državnega pravdnika v Vlil. činovnem razredu v Ljubljani, odnosno drugod, ako bi se izpraznilo.
Rok za vlaganje prošenj do dne
4.	marca 1 923.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 11,
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 27. januai ja 1923.
Pr VI 7/23-2.	165
Razsodilo.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo na predlog državnega pravdništva:
Vsebina tiskovine «Tagespost» št. 25, izhajajoče v Gradcu, z dne 27. januarja 1923. ustanavlja v članku: «Gedenkfeier für die Marburger Opfer» v vsem obsegu izziv k mržnji do države kot celote.
Po členu 138. ustave potrjuje sodišče prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine ter odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 31. januarja 1923.
E 1928/22—6.	167
Dražbeni oklic.
Na predlog državnega zaklada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po finančni prokuraturi v Ljubljani bo dne 15. februarja 1923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št 15 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nastopne nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo deželnega sodišča v Ljubljani, vi. št. 64:
Označba nepremičnine: Stavbna parcela (Mša št. 1) na Marijinem trgu v Ljubljani, cenilna, vrednost 1,000.000 K, najmanjši ponudek 500.000 K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 11. januarja 1923.
Št. 538.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi
skupnega sveta posestnikov iz Radljeka.
Načrt o nadrobni razdelbi pare. št. 145, 255, 286, 783, 795/1, 908, 912, 931, 933, 960 in 929/2, ležečih v katastra! ni občini radi ješki, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888., od dne 10. februarja 1923. do vštetega dne 23. februarja 1923. v občinskem uradu na Blokah razgrajen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na,mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 12. februarja 1923. v času od petnajstih do šestnajstih pojasnjeval pri Lavriču na Blokah.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 10. februarja 1923. do dne 11. marca 1923., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V L j u b 1 j a n i, dne 31. januarja 1923.
Krajni komisar za agrareke operacije: dr. Vrtačnik s. r.
Razpis.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje s privolitvijo zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani (odlok št. 1692 z dne 30. januarja 1923.) v najem hotel «Aleksandrov dom» v Rogaški Slatini za leto 1923. ob nastopnih pogojih: 1.) Najemnik mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora dokazati, da je
kot strokovnjak že samostojno vodil večjo restavracijo in hotel.
2.	) Če ne namerja voditi navedenih obratov osebno, mora dokazati, da jc njegov namestnik strokovnjak v teil poslih.
3.	) Najemnik še mora zavezati, da bo vodil v tej restavraciji dietično kuhinjo strogo po zdravniških predpisih.
4.	) Najnižja ponudba znaša 70.000 Din, vendar pa ravnateljstvo ni vezano, oddati hotel najvišjemu j ponudniku.
5.	) Ponudniki morajo položiti pri blagajni zdravi-1 lišča 10%no kavcijo zneska pod 4.), ki se vrne po- i nudmiku, če se njegova ponudba ne sprejme.
6.	) Ponudniki se morajo zavezati, da sprejmejo pogoje najemne pogodbe, ki je na vpogled pri ravnateljstvu zdravilišča in ki dobi pravnoveljavno moč šele, ko jo odobrita finančna prokuratura in. zdrav-
; stveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, j Vse natančneje podatke daje ravnateljstvo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi prilogami, naj so vlože pri podpisanem ravnateljstvu do dne
2 0. februarja 19 2 3.
Pozneje vložene prošnje so ne bodo vpoštevale.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 3. februarja 1923.
169	Razpis.
Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini se razpisuje na podstavi odloka zdravstvenega odseka za Slovenijo št. 470/23—III. z dne 26. januarja 1923. mesto začasnega tajnika.
Prosilec mora imeti potrebno izobrazbo, pisarniško prakso z dobrim konceptom ter mora biti sposoben, nadomeščati ravnatelja v različnih poslih.
Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zdrav ter mora biti popolnoma vešč slovenskemu in srbohrvatskemu jeziku.
S	tem službenim mestom so združeni prejemki, ki so vsakokrat enaki prejemkom IX. činovnega razreda državnih uradnikov, s prostim stanovanjem in deputati za svečavo in kurjavo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi dokazili o študijah in dosedanjem službovanju, naj se vlože do dne
2 0. februarja 1923. pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 3. februarja 1923.
Razne objave.
164
Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 22. januarja 1923 Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga................. 341.976 823‘28
Posojila ................. 1.498 318.899 ‘45
Dolg države . ........ 4.515,309.738 ■ 80
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.5 63 •— Saldo raznih računov .....	52.1 8',094'70
Pasjva:	8.546.162.719	23
Glavnica........................ 18,211.000 • —
Rezervni fond........................ 4,930.054	"87
Novčanico v tečaju ...... 5.012,756.020* —
Razne obveznosti........... . 1.371,888 481 36
Terjatve države za založene domene 2.138,377.163 — Saldo raznih računov ....	—
8 546,162 719 23
Obrestna mera Po eskentu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
6	Razid društva.
Piparski klub «Darilen.» pri Sv. Juriju-Rogašoveih je prostovoljno razšel.
Štefan Tiirha s. r., bivši predsednik.
559 Vabilo na izredni občni zbor, ki ga bo imela „Oi’ieiriti“,
mednarodna tz-govsko-spedicšjska in skladiščna delniška družba v Maribora,
dne 18. februarja 1 9 2 3. ob devetih v švojilr poslovnih prostorih v Mariboru, Meljska cesta št. 12.
Dnevni red:
1.	) Predložitev provizorne sirove bilance od za četka obratovanja do konca meseca novembra 1922»
2.	) Poročilo o številu sej, ki sta- jih imela upravni svet in izvrševalni odbor od ustanovitve družbe do tega občnega zbora.
3.	) Predložitev poročila o uspehu H. izdaje 15.000 delnic, podpisanega po vseh članih upravnega sveta s potrdilom, da so podpisane delnice tudi vplačane.
4.	) Razveljavitev sklepa upravnega sveta z. dne.
18.	decembra 1922.: a) o združitvi s tvornico «Adri-jo», ker je to po § 25. pravil pridržano izključno občnemu zboru delničarjev; o kooptaciji g. Pivljakoviča, ki se mora iz nastopnih razlogov razveljaviti: I. Po § 32. pravil se mora dnevni red upravnih sej navesti ob naznanilu in tako važna točka se ne sme uvrstili med slučajnosti. II. Kooptacija je nezakonita, ker g. Pivljakovič ob kooptaciji sploh še ni bil delničar.
5.	) Sklepanje občnega zbora o tem, da jamčijo glede izdaje delnic podpisani upravni svetniki osebno za vsako škodo, ki bi zadela družbo zaradi kakršnekoli nepravilnosti.
* * *
Po § 20. pravil se smejo občnega zbora udeležili samo oni delničarji, ki so položili pri Trgovski banki v Ljubljani, odnosno njenih podružnicah, ali pa pri družbeni blagajni v Mariboru, odnosno njenih podružnicah, najkesneje šest dni pml zborovanjem vse svoje delnice in se izkažejo pri občnem zboru z dotičnim potrdilom, izdanim po družbi.
Za upravni svet:
Janko Tavčar s. r., predsednik.
160 Vabilo na prvi redni občni zbor,
ki ga bo imela
„OrientE’4,
mednarodna trg-ovsko-s edicijska in skladiščna delniška dražba v Maribora,
dne 18. februarja 192 3. ob petnajstih v svojih poslovnih prostorih v Mariboru, Meljska cesta št. 12.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta, o poslovanju za leto 1922. in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1922.
2.	) Poročilo nadzoratvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1922. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega, dobička.
4.	) Premestitev družbenega sedeža iz Maribora v Zagreb.
5.	) Izprememba pravil, odnosno nasvet, naj se /a to pooblasti upravni svet s firmo «Orient», d. d.
6.	) Preklic kooptacije dveh upravnih svetnikov «Čechoslavije», d. d. v Pragi, ki sta bila kooptirana v seji upravnega sveta.
7.	) Volitev novih upravnih svetnikov namesto odstopi vših.
8.	) Volitev novih nadzorstvenih svetnikov namesto odstopivših.
9.	) Predlog za fuzijo firme Pivljakovič s firmo «Orient», d. d.
10.	) Poročilo o «čechoslaviji», ki je za poslovanja stalno delovala zoper «Orient», d. d.
11.	) Predlog, naj se «Orient», d. d., energično zavaruje zoper mahinacije in diskreditiranje po «Čechoslaviji», d. d. v Pragi, in zoper cinije, ki jih. zasleduje ta družba.
12.	) Slučajnosti.
Po § 20. pravil se smejo občnega zbora udeležiti samo oni delničarji, ki so položili pri Trgovski banki v Ljubljani, odnosno njenih podružnicah, ali pa pri družbeni blagajni v Mariboru, odnosno njenih podružnicah, najkesneje šest dni pred zborovanjem vse svoje delnice in se izkažejo pri občnem zboru z dotičnim potrdilom, izdanim po družbi.
Za upravni svet:
Janko Tavčar s. r., predsednik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.