116
Novice.
Deželni zbor kranjski.
(Konec.)
Posl. Višnikar poroča imenom finančnega odseka o prošnji Koprivnikarja za povrnitev škode pri zgradbi ceste čez AVagensberg v znesku 15.000 gld. Prošnja se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. — Posl. dr. Tavčar poroča imenom železniškega odseka o samostalnem predlogu glede zgradbe belokranjskih železnic, o predlogih glede pospeševanja železnic nižje vrste, o prošnji občin Slap in Vipava za zvezo Postojina-Vipava in o prošnji novomeškega županstva, da se belokranjska železnica v Novem mestu združi z dolenjsko železnico ter predlaga po daljšem razjasnilu vseh stvarij: Dež zbor izreka, da je v prvi vrsti želeti, da se belokranjske železnice zgrade normalnotirno, da jih je pa vzlic temu tudi tedaj najuspešnejše podpirati, če se zgrade ozkotirno, zategadelj najvspešnejše podpirati, če se zgrade ozkotirno, zategadelj se deželnemu odboru naroča: a) da naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbine glavnice belokranjskih železnic; b) da naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči gradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica; c) da naj o vspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge. Posl Višnikar povdarja potrebo normal-notirne železnice za Belokrajino. Posl baron Schvvegel poudarja, da je glavna stvar, da se sploh železnica gradi, četudi ozkotirna. Poročevalec nadalje predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da pospešuje gradbo lokalne železnice z normalnim tirom iz Kranja v Tržič ter o tej železnični zadevi poroča v prihodnjem zasedanji, eventuvahio stavi nasvete zaradi pospeševanja zgradbe te železnice. Deželnemu odboru se dalje naroča, da poroča v prihodnjem zasedanji, na kak način naj bi dežela pokrivala potrebščino v svrho pospeševanja zgradbe železnic nižje vrste. — Konečno nasvetuje poročevalec še nastopno resolucijo: Oprt na uvaževanje — s kojimi je slavni deželni zbor povdarjajoč pri tem skupne državne koristi in pomen železnice  preko Karavank   za   povzdigo trgovine, indu-
strije in obrti v deželah za Trstom ter eksporta čez Trst sploh, kakor tudi za pospeševanje prometnih razmer mej Kranjsko in sosednimi deželami posebej, svoje večkratne sklepe glede nujne potrebe druge samostalne železnične zveze mej Trstom in severom podpiral, in v soglasji s sklepi zastopstev drugih, pii tem vprašanji istotako udeleženih kronovin — naj visoki deželni zbor — vzdržujoč vse svoje prejšnje sklepe — sklene : Visoka vlada se poživlja, da še v teku tega leta zgradbo železnice preko Karavank, ki bi se pri Celovci pričela ter po najugodnejši poti čez Kranjsko in na progi, ki bi najbolje odgovarjala prometu s severnimi deželami, do Trsta speljala, ustavno zagotovi. Posl. Lavrenčič naglasa potrebo vipavske železnice Posl. baron Schwegel poudarja potrebo železnice čez Karavanke v Trst. Posl. Kersnik predlaga nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, obrniti se takoj do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da ono primerno ukrene, da bodo vlaki kamniške lokalne železnice v prihodnje odhajali, oziroma prihajali na ljubljanski kolodvor južne železnice. — Vsi predlogi in resolucije se sprejmo. Posl. dr. Tavčar poroča potem imenom odsekove večine o samostalnem predlogu glede volilne reforme in po daljšem utemeljevanji predlaga: Z ozirom na volilno reformo, kojo hoče vlada izvesti, izreka se deželni zbor, da odobrava sledeča načela: I. Volilno pravico je dodeliti vsem plačevalcem,direktnih davkov. II. Volilno pravico je istotako dodeliti: a) Osebam, koje dokažejo, da so dovršile študije na tuzemski višji gimnaziji, višji realki, ali na tuzemski gospodarski, obrtniški, trgovski ali na kaki drugi taki učilnici, ki stoji nad ljudsko šolo, tem osebam pe le tedaj, če ne pripadajo med uboge, po občanih ali dobrodelnih zavodih podpirane; b) osebam, ki so si pridobile ugodnost jednoletne prezenčne službe v armadi; c) osebam, ki so po § 11. zakona z dne 30 marcija 1888 vsaj dve leti pripadale kot zavarovanci bolniškim blagajnam v onem zakonu naštetim. III Novi volilci naj se uvrste v sedanje volilne skupine, izvzemši oseb pod II c omenjenih, ki naj volijo same za-se in ne v kaki že obstoječi skupini. IV. Mandate kmetskih občin je pomnožiti za toliko, kolikor se odkaže delavcem novih mandatov. V. V skupini kmetskih občin naj se vpelje direktna volitev, toda le pod pogojem, da se volitev vrši po posameznih občinah. VI Trgovski zbornici kranjski naj se prizna poseben zastopnik. VII. Izpelje naj se nova pravična uredba volilnih okrajev. Posl. baron Schvvegel imenom odsekove manjšine predlaga: V odseku za volilno reformo sproženi nasveti se odka-žejo deželnemu odboru z naročilom, naj o pripravnem času o uplivu premenjenega volilnega reda za državni zbor na deželni volilni red poroča in stavi primerne predloge. Posl. Klun prav dolgočasno razmotrava vprašanje o volilni reformi in priporoča preologe večine. Posl Hribar se ne strinja niti s predlogom večine niti s predlogom manjšine temveč on je za splošno in jednako volilno pravico. Po pojasnilu poročevalca dra Tavčarja se sprejmo predlogi večine. — Posl dr. Papež poroča imenom upravnega odseka glede projekta o preložitvi, zravnanji in razširjavi okrajne ceste iz Novega Mesta skozi Meršečjo vas na Krško v progi pri Lešnici in Št. Petru v cestnem okraju novomeškem z dotičnim načrtom zakona. Predloženi zakonski načrt se odobri in dovoli 5000 gld. podpore. Isti poslanec poroča o prenaredbi § 22. dež. zakona z dne 28. julija 1889 1 dež zak. št. 17, o napravljanji in vzdržavanji javnih neerarskih cest in potov, z dotičnim na črtom zakona. Zakonu se pritrdi. — Posl. Kersnik poroča o samostalnem predlogu glede prenaredbe domovinskega zakona in predlaga, resolucijo, s katero se deželni zbor izreka za pre-membo, kakor se je predložila državnemu zboru. Resolucija se sprejme Prošnja slov. kat del. drn^va v Ljubljani za ustanovitev deželne delavske zavarovalnice se izroči deželnemu odboru v pretres in poročanje (poroč. posl. Kersnik). — Posl. Murni k poroča imenom flnnnčnega odseka o nasvetu, na kateri način bi mogla   dežela   Kranjska   dostojno   praznovati 50
117
letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I Poročevalec po daljšem v lepih besedah danem utemeljevanji predlaga: 1. Ob povodu praznovanja 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ustanovi dežela 50 ustanov po 50 gld. za revne hirajoče osebe, ki imajo na Kranjskem domovinstvo in odloči dalje svoto 500 gld. za sirotinske namene. 2. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji predloži statut o obeh ustanovah ter stavi primerne nasvete glede druzih odredb, katere bode izvršiti povodom praznovanja SOletnega vladanja Njegovega Veličanstva. — Predlog se sprejme enoglasno. Po običajnih govorih deželni glavar De tel a na to s „Slava" klici na presvitljega cesarja zaključi sejo in ob enem zasedanje deželnozborsko.