KELTSKI GROB IZ BREŽIC T atjan a B regant L eta 1948 so delavci pri grad n ji tem eljev za veterinarsko am bulanto naleteli na prazgodovinske grobove. P redm eti bi se bili izgubili, ko bi jih ne bil za Posavski m uzej rešil R. B ratanič. M aterialni ostanki prip ad ajo žganem u in planem u grobišču, in sicer enemu sam em u grobu. Žal nam niso poznani bližji najdiščni podatki, ni nam poznana lega predm etov v grobu, ne oblika grobne jam e, niti k ak e dru g e posam eznosti v zvezi z najd b o .1 P ri n ad a ljn jem k o p an ju jam e za tem elje b aje ni bilo več nobenih najdb. In v en ta r groba je n asled n ji: 1. Železen, na sredi nasilno upognjen, od rje močno razjeden dvo­ rezen meč. N astavek za ročaj je odlom ljen, v erje tn o pa je bil v obliki ploščato skovanega trna. V spodnji tre tjin i je list m eča zožen, konica pa je odlom ljena. P resek lista je sploščeno ovalen, brez poudarjenega reb ra. O h ra n je n a dolžina vzravnanega m eča 62,3 cm, širin a lista je do 5,1 cm. (Risba 1.) 2. Močno poškodovana in od rje zelo uničena železna sulična ost. List sulice im a močno p o u d arjen o rebro rom bičnega preseka. O h ran jen a dolžina lista je 35 cm, širin a lista je okoli 6 cm. T. I, 3. 3. N ekoliko poškodovane železne šk a rje n a pregib. O h ran jen a dol­ žina je 21 cm, dolžina posam eznega lista je 10,2 cm. T. I, 2. 4. Popolnom a o h ranjena, tem nosivo črno žgana, n a vitlu delana žara z rah lo profiliranim zgornjim delom in s sledovi drobnih k an e lu r (iz­ d elav a na vitlu). Posoda im a na največjem obodu naknadno izvrtano luknjico. D obro prečiščena glina je nekoliko pom ešana s sljudo. Višina je 21,3 cm, prem er u stja je 17 cm, prem er dna je 10,5 cm, prem er n ajv eč­ je g a oboda 28 cm. T. I, 1. 5. F ragm ent spodnjega dela črnosivo žgane večje posode s sledovi d ro b n ih koncentričnih raz (izdelava n a vitlu). V elikost fragm enta je 12,5 X 9,2 cm. T. I, 5. 1 Ob te j p rilik i se za h v alju je m Posavskem u m uzeju, zlasti rav n a telju S tiplovšku, ki mi je dal vse obstoječe podatke in m i dovolil o b jav iti in ­ v e n ta r tega groba. Posam ezni m anjši fragm enti k eram ik e po vsej v e rje t­ nosti p rip ad a jo posodam tega groba, k i pa so jih delavci p ri k o p an ju tem eljev uničili. 6. B rusilni kam en paličaste oblike iz sivkastega drobno­ zrn ateg a peščenca z luknjico za obešanje. D olžina je 10 cm. T. I, 4. Zelo zanim iva najd b a tega groba je nasilno u k riv lje n železen m eč; ker p a je žal precej fragm entiran, ga ni možno bolj podrobno tipološko opredeliti. E dina opora za tipološko o p red e ljev a n je bi bila zelo zn atn a dolžina lista, k a r d aje m eču m lajši k a ra k te r te r p rehod rezila v ročaj, k i je bil po v sej v erjetn o sti strehast. V okviru iz Slovenije znanih železnih latenskih mečev, k o t n a prim er iz Novega m esta,2 Vač,3 V rhnike,4 M okronoga,5 Š m arjete6 in Form ina,7 b i m ogli našem u m eču p rip isati neki m lajši čas. Isto tipološko m lajšo potezo im a železna sulica z nenavadno dolgim listom , ki je m nogokrat karak terističen za m lajša obdobja m lajše železne dobe.8 V našem prazgodovinskem gradivu so železne la ­ ten sk e šk a rje zelo redke. A nalogije za naš prim er najdem o v S tojncih pri P tu ju 9 in p ri M okronogu.1 0 V gradivu, k i ga h ra n i iz našega področja W iener N aturhistorisches M useum, so gotovo še k ak e podobne šk arje. V p rim eri s šk arjam i, ki so jih našli v D rnovem ,1 1 so naše veliko k rajše , listi bo lj čokati in razen tega z m očneje usločenim hrbtiščem lista, k a r d aje našim Škarjam sta re jši k a ra k te r. Tip v našem grobu n ajd en e posode p rip ad a že glede n a način žg an ja in teh n ičn i način izdelovanja n ek i m lajši fazi železne dobe. To opazim o tu d i v profilu zgornjega dela ostenja, k i je rah lo razčlenjen z drobnim i horizontalno tekočim i kane- luram i, k a r se ujem a s tipološko m lajšim i posodam i iz F orm ina (Risba V, i—6)1 2 pa tu d i oblika nekoliko o d eb elje­ nega in navzven zavihanega u stja u streza profilu pozno- laten sk e keram ike. Tipološko m lajšo potezo im a tu d i fra g ­ m ent keram ike. 2 F. Starè, Poročilo o zaščitnih arheoloških izk o p av an jih v K andiji p ri Novem m estu, A rheološka poročila SAZU 1950, sl. 16. ; j 3 A . M üllner, T. F., T. XXX, 5, 7. 4 Fr. Starè, Arheološki vestnik 1953, str. 103. T. III, 2. 5 A . M üllner, T. F., T. XXX, 1. 6 M Uller-Karpe, C a rin thia I, str. 675, sl. 1. 7 A. Smodič, ČZN 1940, str. 5, sl. 2. 8 Podobno, vsekakor daljšo sulično ost so našli v nekem grobu iz M okronoga (v zbirki N arodnega m uzeja v Ljubljani). 9 A. Smodič, ČZN 1940, str. 15, sl. 10. 1 0 A. M üllner, T. F., T. XL, 15, inv. št. N. M. P 3596. 1 1 A. Müllner, T. F., T. LV, inv. št. N. M. R 576. 1 2 A. Smodič, ČZN 1940, T. X, str. 15. > » • i < , » ' / R isba 1 Č asovna opredelitev keltskega groba iz B režic bi se po vsej v e rje t­ nosti glasila končni laten, s tem bi pa grob utegnil b iti v ožjem ku ltu rn em stik u s sporadičnim i poznokeltskim i najdbam i s področja Brežicam so­ sednjega D rnovega. Ta grob bi bil za sedaj n a ožjem področju B režic p rv a prazgodovinska najdba. ZUSAMMENFASSUNG Ein keltisches Grab von Brežice Im Jah re 1948 gelegentlich des F undam entgrabens fü r die V eterinär­ am bulanz in Brežice (Rann) stiess man au f eine keltische G rabstätte. E r­ halten ist nur das Inventar des planebenen B randgrabes eines Kriegers (s. Zeichnung 1 und T. I). N äh ere F unddaten sind nicht bekannt. D as nun im Savegebietm useum zu Brežice sich befindende In v en tar des G rabes ist folgendes: ein gebogenes eisernes Schwert (Z. II 1, eine äusserst beschädigte L anzenspitze (T. I, 3), eine beschädigte E isenschere (T. I, 2), eine U rne (T. I, i), ein F ragm ent eines anderen Gefässes (T. I, 5) und ein Schleifstein (T. I, 4). N ach der Typologie der G egenstände kann m an schliessen, dass dieses keltische K riegergrab in die späte La-Tene Zeit g ehört und dass es w a h r­ scheinlich in näherem Zusam m enhänge m it den keltischen F unden von D rnovo (Neviodunum) steht. D ie G rabstätte ist vorläufig noch nicht durch­ forscht.