Air France-KLM zapustil pogajanja, Alitalia v kaosu Tržaški morski park in akvarij naj bi zagledala luč leta 2012 V Trstu so predstavili italijanski prevod Jančarjevega Severnega sija Uprave goriškega somestja po enem letu spet sedle za isto mizo Primorski ČETRTEK, 3. APRILA 2008_ Št. 80 (19.170) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Azbest, pravica in, končno, resnica Igor Devetak Včerajšnje sojenje v dvorani goriškega sodišča je bilo napeto, nabito s čustvom. Ob 10.35 razsodba. Najprej aplavz, nato jok. Za jokom se je skrivala tragedija družine, v katero je smrt prinesel azbest. Za svojce pokojne ženske iz Tržiča je sodna zmaga vsekakor grenka. Boleča je, ker pomeni priznanje, da so odgovorni možje vedeli, a niso povedali. Delavci, ki so bili zaposleni vtržiški ladjedelnici ali so v njej opravljali občasna dela, so bili izpostavljeni nevarnosti, o kateri jih nihče ni seznanil. Pa smo že spet pri smrtih na delovnih mestih, po katerih Italija prednjači. Zaradi njih sodi bolj med nerazvite države kot pa v civiliziran svet. K temu veliko prispeva goriška pokrajina, ki ima - ravno zaradi izpostavljenosti azbestu - evropski rekord trpljenja in smrti. Te smrti so bile do včeraj zamolčane. Zanje ni bilo pravice. Včerajšnja razsodba je zato prvi in zgodovinski korak v pravo smer. Na odgovorne se zna sedaj utrgati ogromen plaz zapornih kazni in odškodninskih zahtevkov. Znano je, da je več tisoč tržiških ladjedelniških delavcev s trdim delom vsak dan služilo denar za preživetje in hkrati vdihavalo azbestni prah s smrtonosnim strupom. Mnogi med njimi so mrtvi. Na goriškem sodišču pa se je v slabih desetih letih nabralo devetsto kazenskih ovadb, ki jim včerajšnja razsodba odpira pot razpleta. Pokojna čistilka vtržiški ladjedelnici je bila namreč izpostavljena visoki koncentraciji azbestnega prahu, a v krajšem časovnem razdobju. Zato je bilo v njenem primeru težko predvideti sodni izid. Sodstvo se tokrat ni uštelo. Priznalo je resnico o tragediji azbesta. Po zaslugi goriške sodnice je italijanska država včeraj za korak stopila iz svoje civilne zaostalosti. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Po odločbi državnega sveta o znaku Krščanske demokracije Nevarnost preložitve parlamentarnih volitev Levosredinski in desnosredinski tabor pa temu nasprotujeta DEŽELNE VOLITVE - Včeraj popoldne v gledališču Verdi v Trstu Prvo soočenje Illy-Tondo V mestoma polemičnem dvoboju načeta številna aktualna vprašanja TRST - V mali dvorani gledališča Verdi v Trstu je včeraj popoldne potekalo prvo javno soočenje med kandidatoma za predsednika Dežele Furlanije- Ju- lijske krajine Riccardom Illyjem in Ren-zom Tondom, ki ga je priredila tržaška sekcija Vsedržavnega združenja žensk volivk Ande. V ospredju mestoma tudi po- lemičnega dvoboja so bila vprašanja, vezana na gospodarstvo, infrastrukture, zdravstvo, družine, železarno in znanost. Na 3. strani RIM - Državni svet je z odločbo razveljavil izločitev znaka Krščanske demokracije Giuseppeja Piz-ze iz volilne tekme, zato po mnenju notranjega ministra Giuliana Amata obstaja možnost preložitve volitev, da bi lah ko tu di KD ime la na raz po -lago 30-dnevno volilno kampanjo. Tej mož nos ti pa od loč no na spro tu -jejo tako v levosredinskih kot v desno sre din skih kro gih. Z za mi kom vo li tev bi na mreč pre kr ši li do lo či lo o izvedbi volitev v roku 70 dni po raz pus tu par la men ta, med tem pa so italijanski vojaki mirovnih misij v tuji ni že vo li li. Na 6. strani Slovenija od Italije zahteva pojasnila glede plinskih terminalov Na 4. strani Maja volitve v deželno komisijo za pouk v slovenskem jeziku Na 5. strani Pred rimsko predstavitvijo pogovor s predsednikom sejma Fest Na 9. strani V Bukarešti se je pričel tridnevni vrh Nata v znamenju razhajanj Na 1B. strani konec pogovorov hit - harrah's Megazabavišča na Goriškem ne bo NOVA GORICA - Novogoriški HIT in ameriška družba Harrah'-s entertainment sta prekinili pogovore o sodelovanju pri izgradnjo megazabavišča na Goriškem. Vest je prišla v javnost včeraj pozno popoldne, ko so iz podjetja HIT sporočili, da se obe strani po dolgotrajnih pogovorih strinjata, da ne bo mogoče najti rešitve, ki bi ustrezno zadovoljila interese obeh partnerjev. Partnerja sta soglašala glede večine zadev, ki se nanašajo na vsebino projekta, ni pa jima uspelo definirati ustrezne upravljalske strukture, ki bi po eni strani zagotovila interes HIT-a po uravnoteženem razvoju ce- lotne turistične destinacije, po drugi pa pričakovan vpliv partnerja v novi skupni družbi, so sporočili predstavniki družbe HIT. To pomeni da megazabavišča, v katerega bi oba partnerja vložila 750 milijonov evrov sredstev, ne bo. Vest je na Goriškem naletela na različne odmeve. Tako je zadovoljstvo izrazilo no-vogoriško Društvo za kakovost bivanja, ki je projektu vseskozi nasprotovalo. HIT pa je ob sporočilu, da je dogovor propadel, povedal, da turistično mesto za podjetje ostaja ključen razvojni projekt, na katerem bodo delali naprej. Na 17. strani gorica - Zgodovinska razsodba sodišča v zvezi z žrtvami azbestoze Nekdanji direktor ladjedelnice obsojen zaradi nenamernega umora GORICA - Včeraj je goriško sodišče obsodilo nekdanjega direktorja tržiš-ke ladjedelnice Fincantieri, sedaj 86-let-nega Manlia Lippija na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi nenamernega umora. Gre za prvo obsodbo goriškega sodišča v sodnem postopku zaradi smrti azbestu izpostavljene osebe. Svojci bodo takoj dobili odškodnino v znesku sto tisoč evrov, dodatna odškodninska obravnava pa bo potekal po civilnem postopku. Razsodba je prišla po desetih letih od začetka postopka, nanjo pa sedaj čaka še devetsto postopkov, ki jih je državno tožilstvo uvedlo na podlagi ovadb svojcev delavcev, umrlih zaradi azbestoze. Na 14. strani 4 Četrtek, 3. aprila 2008 GOSPODARSTVO trst - Na posvetu o akvarijih je predsednik TZ Paoletti zagotovil začetek del v letu 2009 Morski park in akvarij naj bi odprli leta 2012 Pospešil bo razvoj mesta -108 milijonov evrov naložbe in milijon obiskovalcev vsako leto TRST - Vsak proizvod ima svoj življenjski ciklus in to velja tudi za turistične proizvode. V Trstu se je v zadnjih letih uspešno uveljavila ponudba turističnih paketov zlasti za konec tedna, ki so še kar dvignili promet v mestu. Vendar bo tudi ta turistični proizvod kmalu zastarel. Trst zato nujno potrebuje razpoznavni znak. Turisti namreč na osnovi nedavne raziskave navadno istovetijo neko mesto z njegovimi spomeniki, njegovo zgodbo ali kakšno drugo specifiko. Toda Trsta ne istovetijo z ničemer. Morski park predstavlja v tem smislu rešitev, ker bo zagotovil stalno in uspešno ponudbo in bo postal pravi magnet za nove turistične tokove. To je poudaril direktor deželnega urada za turizem Josep Ejarque na celodnevnem posvetu o akvarijih in načrtovanem tržaškem morskem parku kot priložnosti za gospodarski in turistični razvoj, ki je bil včeraj v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Cilj zasedanja je bilo razpravljati o tem, kako lahko turizem spremeni mesto in kakšen je lahko v tem smislu vpliv akvarijev ali - specifično v Trstu - gradnje morskega parka. V ta namen so na posvet povabili mnoge ugledne izvedence. Glavna vest pa je bila v tem, da bodo morski park po besedah predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija odprli predvidoma leta 2012, najkasneje pa leta 2015 in vsekakor pred začetkom univerzalnega expoja v Milanu. Paoletti je uvedel posvet o akvarijih, ki so mestom prinesli velike spremembe in gospodarske učinke. Srečanje je po pozdravih lokalnih oblasti (posegli so tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poro-pat in deželni odbornik Gianni Pecol Co-minotto) vodil znani novinar Franco Di Mare. Nacionalni park v Baltimorju je predstavil projektant Peter Chermayeff, akvarij v Lizboni njegov upravitelj Joao Fal-cato Pereira in nekdanji vodja lizbonske-ga expoja Rolando Borges Martins, akvarij v Genovi predsednik Ligurije Claudio Burlando in menedžer družbe Costa Giovanni Battista Costa. Paoletti je glede tržaškega morskega parka naglasil, da bodo ustrezni programski sporazum sklenili pred koncem maja. Sledil bo razpis natečaja, dela v zakup pa naj bi dali v začetku prihodnjega leta. Gradnja akvarija bo zahtevala naložbo 44 milijonov evrov, od katerih je okrog 33 že na razpolago (TZ bo prispevala 7 milijonov, Dežela FJK 15+5 in Fundacija CRTrieste 6-7 milijonov evrov), je poudaril Paoletti. Skupna predvidena investicija, ki zaobjema tudi premestitev zelenjav- Predsednik TZ Antonio Paoletti je predstavil projekt za tržaški morski park kroma ne tržnice s tržaškega nabrežja (kjer bo nastal morski park) v dolino Pri orehu, znaša 108 milijonov evrov. Po Paolettijevem mnenju je že mnogo podjetnikov pokazalo veliko zanimanje, tako da je odslej potrebna le še politična volja. Morski park se bo na podlagi projekta raztezal na 65.000 kvadratnih metrih, od katerih jih bo 20 tisoč za parkirna mesta. Od skupne površine bo 16.000 kv. metrov (10.500+5.500 naknadno) namenjenih akvariju, v katerem bo 20 tematskih bazenov, 2.100 kv. metrov bo za morski muzej, 17.400 za sprejemanje gostov, 2 tisoč za kongrese in didaktične dejavnosti, 7 tisoč za trgovske dejavnosti, medtem ko bo 500 kv. metrov v znanstvene namene. Načrtovalci pričakujejo približno milijon obiskovalcev vsako leto. V podporo morskemu parku so tudi ustanovili odbor Pro Parco del mare, ki ga sestavljajo mladi podjetniki in mladi predstavniki raziskovalnega sveta ter t.i. civilne družbe. Paolettijevo izvajanje je podkrepil tudi Costa, po mnenju katerega lahko Trst računa na zaledje 12 milijonov ljudi. Park bo nedvomno pospešil gospodarski razvoj mesta, je povedal Chermayeff in spomnil, da so v Baltimorju v obdobju 1981-1990 dosegli promet 130 milijonov dolarjev. V Lizboni se je medtem v obdobju 19952005 število turistov zvišalo za 68 odstotkov, je dodal Rolando Borges, trend pa je v stalnem vzponu. Aljoša Gašperlin g. radgona - Na sejmu Megra tudi SDGZ Jutri posvet o sodelovanju gradbenih podjetij iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine GORNJA RADGONA - Petkov dan na sejmu MEGRA v Gornji Radgoni bo posvečen sodelovanju gradbenikov iz Slovenije in FJK. Dopoldne ob 10.uri bo okrogla miza o figuri geodeta v slovenski in italijanski zakonodaji ter o novih možnostih sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Na njej bodo sodelovali odbornik za urbanistiko Občine Trst Bucci, sodnik na zemljiško-knjižnem uradu Občine Trst Picciotto, direktor katastra Dežele FJK Torrone in predstavniki Zbornice geodetov (Collegio geometri) iz Trsta. V upravnem odboru zbornice je tudi slovenski geometer Marko Legisa. Poskrbljeno bo za konsekutiven prevod v italijanski in slovenski jezik. Za popoldne ob 15. uri je bil napovedan strokovni posvet v skupni organizaciji SDGZ in tržaškega združenja gradbincev ANCE o racionalni uporabi energije v gradbeništvu. ki pa je iz tehničnih razlogov odpadel, ostaja pa uradni obisk delegacije tržaškega združenja gradbincev ANCE, ki ga bosta vodila predsednik Alessandro Settimo in direktor Fabio Millevoi. Ob 17.uri bo posvet, na katerem bodo strokovnjaki SDGZ, podjetij Servis iz Trsta in Servis Koper predstavili storitve za delovanje slovenskih gradbenih podjetij v Italiji. Predsednik sekcije svobodnih poklicev SDGZ Alan Oberdan in arhitekt Danilo Antoni bosta orisala zakonske predpise za gradbena podjetja in tehnično spremljanje slovenskih podjetij v Italiji, direktor Servisa Koper Denis Salvi in Jan Ferluga iz urada za plače Servisa v Trstu pa davčne in pravne obveznosti za storitve v gradbeništvu, za pridobitev poklicnih kvalifikacij in v zvezi z delovno silo v gradbeništvu. Člani SDGZ (gradbeniki, inštalaterji, projektanti itd.), ki želijo skupno obiskati sejem in navezati stike s slovenskimi kolegi oz. partnerji, se bodo zbrali jutri, ob 9.15, pred Barom G na Fernetičih (italijanska stran). Do vključno sobote deluje stand SDGZ in Servis, na katerem se delijo razni informativni materiali za promocijo tržaškega gospodarstva in še posebej obrtništva, od obrtnih con do umetnostne obrti, kamnoseštva itd. Omenjeni strokovni posvet in tudi promocijska dejavnost pa se uokvirja v pobude, ki jih financira Deželna komisja za obrt FJK. okolje - V zvezi z načrtovano postavitvijo plinskega terminala v Tržaškem zalivu Podobnik pisal Pecoraru Scaniu Slovenski minister za okolje od italijanskega kolega zahteva, da tudi Slovenija sodeluje v postopku čezmejne okoljske presoje LJUBLJANA - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v pismu italijanskemu kolegu Alfonsu Pecoraru Scaniu izrazil zaskrbljenost nad novo pobudo o lokaciji plinskega terminala v Tržaškem zalivu, ki predstavlja projekt s čez-mejnim vplivom. Izpostavil je, da želi Slo- venija sodelovati v postopku čezmejne okoljske presoje. "Slovenska medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju je ugotovila, da od januarja lani, ko so italijanski strani predstavili mnenje o čez- mejnih vplivih na okolje, ni bil omiljen ali odpravljen noben čezmejni vpliv, kar je razvidno tudi iz zadnjega predloga terminala na morju," so sporočili z ministrstva in pojasnili, da je komisija zato ministru predlagala, naj piše italijanskemu kolegu. Komisija se je konec marca seznanila z gradivom, ki pomeni nov predlog lokacije plinskega terminala na morju in ki ga je družba Endesa (na posnetku makete) predložila italijanskim oblastem kot odgovor na pripombe, ki so jih na državni in deželni ravni pripravili pristojni organi v Italiji. Podobnik je tako na Scania včeraj naslovil pismo, v katerem je izrazil pričakovanje po sprotnem informiranju glede plinskih terminalov v Severnem Jadranu. "Podobnik pričakuje tudi informacijo o tem, ali je (idejni) projekt na drugi lokaciji v Tržaškem zalivu že v formalnem postopku in ali predstavlja določeno varianto v okviru že potekajočih postopkov presoj," so navedli na ministrstvu in dodali, da je minister izpostavil tudi nujnost upoštevanja evropske morske strategije. (STA) Janez Podobnik Alfonso Pecoraro Scanio L EVRO 1,5632 $ -0,18 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 02. aprila 2008 valute evro (povprečni tečaj) 02.04. 01.04. ameriški dolar japonski jen 1,5632 159,40 ' 109712 1,5660 157,55 10 9802 kitajski juan ruski rubel krona 36,9180 74576 36,9510 7,4567 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,78850 9,3697 0,78880 9,3945 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 8,0650 25 n7n 8,0720 1 Q/1 LOKC1 MUI IG švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At 1,5814 1,5737 15,6466 15,6466 256,97 258,55 3/1032 3 5107 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5896 1 7145 1,6069 1 7215 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3 7136 1,9558 3 7310 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona litovcki ifac 32,453 3,4528 32,475 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6977 2 7122 0,6980 2,7452 UIC1£.IIJJPJ ICal islandska krona ti irika lira 116,86 ' 2 0118 20,38 2,0588 LUI JKCI lila hrvaška kuna 7,2731 7,2745 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 02. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,71 LIBOR (EUR) 4,35188 LIBOR (CHF) 2,725 EURIBOR (EUR) 4,352 2,7 2,67 4,74 4,73688 2,9 2,945 4,736 4,737 2,56125 4,73625 3,065 4,743 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 1 ■ 18.530,33 € +436,22 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 02. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,08 IMTCDCI IDr»DA 3TQn +0,47 +040 KRKA 1 1 IKA KOPER 94,21 60 18 +1,03 +0 23 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 292,30 +0,26 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 606,49 251,26 +0,60 -0,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 105,61 DELO PRODAJA -ETOL 189,90 ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 ISTRABENZ 96,25 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 32,96 MLINOTEST 5,00 KOMPAS MTS - mil/a +0,66 -0,74 -0,02 -2,91 +1,84 +0,06 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 84,67 -0,08 +1 83 TERME ČATEŽ ŽITO 462,45 247,55 +0,14 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 02. aprila 2008 +1,33 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,3225 8,425 1921 +0,28 +0,90 -0,23 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,79 2 95 +4,36 +1 86 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 7,64 +2,06 +1 84 EDISON ENEL ENI 1,715 6,89 +1,25 +115 FIAT FINMECCANICA 22,07 14,62 2192 +0,19 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 27,96 28,99 +0,46 +0,58 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,33 4,785 +0,69 +0,99 LOTTOMATICA L MYOTTICA 20,6 1701 +3,01 +0,64 LUAO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,945 13 59 +0,08 -0,18 +119 PARMALAT PIREMI e C 2,4325 0,5495 +1,35 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,22 4,0075 +0,38 -0,71 -0 19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,35 1 401 +3,48 TENARIS TERNA 15,9 2 715 -0,21 +0,27 UBI BANCA MNICREDITO 16,48 4,6825 -0,55 -0,16 UNICREDIIO MNIPOL 2,0 +3,39 -0,45 ■ SOD NAFTE --- ■ (159 litrov) ■ 104,83 $ 0,00 IZBRANI BORZNI INDEKSI 02. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.607,76 1.888,93 +0,48 sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.113,06 116,83 +0,62 +1,38 +0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.796,54 2.107,78 +0,11 -0,32 DII\J, DC1I 1JC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.155,64 1.669,67 -0,16 -0,60 DCICA 1 J, L>o_>y 1 CIU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 905,75 4.238,65 +0,15 -0,96 Dir A, SalCIJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 24.590,04 6.706,02 -0,90 -0,56 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.608,92 1.848,80 1.848,80 -0,36 -0,36 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I onrlon 1.367,53 1.467,76 6.777,44 5.915,90 -0,19 +2,11 +0,85 +1 08 Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.911,97 3.933,05 +0,94 +1 40 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.575,3 3.797,90 +0,80 +1 18 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.189,36 3.124,61 23.872,43 3.347,88 15.750,40 +4,21 +2,56 +3,18 +0,56 +0,79 / ALPE-JADRAN Četrtek, 3. aprila 2008 5 šolstvo - Vodja Urada za slovenske šole v FJK Tomaž Simčič je podpisal odlok 5. in 6. maja bodo volitve v Deželno šolsko komisijo Organ je na podlagi zaščitnega zakona konec leta 2006 ustanovila italijanska vlada TRST - Vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič je podpisal odlok, s katerim je določil datum volitev v Deželno šolsko komisijo za izobraževanje v slovenskem jeziku. Te bodo potekale 5. in 6. maja na sedežu Urada za slovenske šole v Trstu ter na didaktičnih ravnateljstvih, nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v pokrajinah Trst in Gorica ter na Večstopenjski dvojezični šoli v Špetru v videmski pokrajini. Volilno pravico imajo stalni in poverjeni ravnatelji, učno in neučno osebje s stalno ali začasno delovno pogodbo do konca pouka ter predstavniki staršev in višješolskih dijakov, ki so bili izvoljeni v področne ali zavodske svete šol. Ti bodo lahko izrazili le eno preferenco, do 4. maja pa so dovoljena volilna zborovanja, če le potekajo izven službenega časa. Tako bo končno zaživela Deželna šolska komisija za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki jo je konec leta 2006 ustanovila italijanska vlada na podlagi zakona za zaščito slovenske manjšine. Komisijo bodo sestavljali dva ravnatelja (od katerih mora eden biti ravnatelj osnovne ali nižje srednje šole, eden pa ravnatelj višje srednje šole), štirje predstavniki učnega osebja (po en učitelj, en profesor nižje, en profesor višje srednje šole in en učitelj dvojezične šole), izvoljeni predstavnik neučnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezične šole, trije predstavniki staršev (po eden za vsako pokrajino) in trije predstavniki dijakov (po eden za vsako pokrajino). Po zakonu je član komisije tudi izvoljeni predstavnik šol s slovenskim učnim jezikom v Vsedržavnem šolskem svetu v Rimu. Deželno šolsko komisijo za izobraževanje v slovenskem jeziku je, kot že rečeno, ustanovila italijanska vlada 25. septembra 2006, 6. decembra istega leta pa je bil odlok objavljen v Uradnem listu. Vlada je pri tem upoštevala tretji odstavek 13. člena zaščitnega zakona, vendar je očitno precej oklestila osnutek, o katerem je pozitivno mnenje svoj čas izdal paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. Prvotni osnutek je namreč vseboval vrsto pristojnosti, npr. pobude za izdajanje mnenj o zakonskih predlogih in osnutkih, oblikovanje smernic za razvoj slovenske šole, predlaganje zakonskih ukre pov idr. V od lo ku, ki ga je v za -četku decembra leta 2006 objavil Uradni list, vsega tega ni, tako da je nova deželna šolska komisija v bistvu posvetovalni organ. senožeče - Javna obravnava strategije upravljanja z volkovi Volk ostane, ovce tudi Na Hrušici, v Trnovskem gozdu, na Vremščici in Slavniku naj bi plenilo od 70 do 100 živali SENOŽEČE - Po podatkih Zavoda za gozdove (ZG) j e bilo leta 1995 v Sloveniji manj kot deset napadov volkov, predlani 170, lani pa že 400. Ker so volkovi vitalni, prilagodljivi in inteligentni ter se hitro razmnožujejo, njihova številčnost narašča. Po notranjskih in kočevskih gozdovih, pa tudi na Hrušici, v Trnovskem gozdu, na Vremščici in Slavniku naj bi plenilo od 70 do 100 živali. Rejci, ki jim volkovi iz leta v leto povzročajo več škode, stalo negodujejo in veliko pripomb smo slišali tudi na javni obravnavi strategije upravljanja z volkovi, ki so jo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) pred dnevi pripravili v Senožečah. »V zadnjih štirih letih so bili iz ZG pri meni 154-krat. 446 ovc sem dobil plačanih, 352 sem jih podaril državi. To znese skupaj za en dober traktor.« »Mi imamo ograjen pašnik s štirimi žicami, dvema trakovoma, stalno pod napetostjo, pa ne pomaga. Od nas vidimo volkove, ki se sprehajajo v okolici Materije in Brezovice.« »Tri leta sem čakal junico, da je povrgla prvo tele, pa je prišel volk in ga zaklal. Država mi bo zanj plačala kakih 350 evrov.« »Reda ne bo, dokler ne bo za zverjad po gozdovih postavljenih krmišč in dokler ne bo meja tam, kjer je bila v času stare Avstrije.« »Volk je grešnik, ki ga je treba križati samo takrat, ko napada jelenjad. Zakaj padajo v snežniških gozdovih volkovi, zakaj tam deluje interventna skupina. Tam so jeleni državna last, ki jo lovci lahko za dober denar prodajo Italijanom. Naše ovce pa so zelo poceni plen.« Kako volka ustaviti. Kot smo pred časom že pisali, gre volk lahko kamorkoli, za odstrel, ki je najbolj učinkovit način odstranitve, pa mora MOP izdati posebno dovoljenje. V Sloveniji je lov na volka od leta 1990 namreč prepovedan. Lani so tako odstranili štiri živali. »V podnožju dinarskih gorskih masivov, kjer bivajo velike zveri, so pašniki, in volku je težko dopovedati, da se s Snežnika ne sme spustiti v dolino, od koder sliši oglašanje ovc,« je pojasnil upokojeni profesor z Biotehniške fakultete Miha Adamič. »A na ta problem bi morala odgovoriti strategija, ki je v obravnavi. Sicer pa lahko kmetje preko svojih poslancev dosežejo popoln odstrel volka, navsezadnje tudi Evropa nima ustreznih zaščitnih mehanizmov, vendar se to v 21. stoletju ne spodobi.« Pristojni problem rešujejo z izplačevanjem subvencij in odškodnin, vendar so kmetje zaradi zamud pri iz- plačilih nezadovoljni, pa tudi odškodnino je mogoče uveljaviti le za najdene živali. »Zaenkrat se je ta sistem izkazal za učinkovitega,« je povedal Janez Kastelic z MOP. »Ker deluje že več let, opažamo, da je potreben nekaterih sprememb, predvsem z vidika primernosti odškodnin. Kar se tiče življenjskega prostora divjih zveri, prostoživeče živali ne poznajo administrativnih mej, ki jih postavlja človek, in se gibajo tam, kjer je zanje primerno. Pri nas je to območje Natura 2000.« To seveda pomeni, da bodo rejci tako v Brkinih, čeprav slednji niso v Naturi, kot na Krasu, kjer reja drobnice narašča, še naprej soočeni z napadi volkov. »Namen strategije ni, da volka ustavimo, ampak da se v prostoru ohrani, da se mu omogoči stike s populacijo na Hrvaškem in Balkanu in da se zagotovi njegovo sobivanje z ljudmi. Z mo-nitoringi bomo ugotovili primerno število živali, da se doseže konsenz, in določili ukrepe, s katerimi bomo omogočili sobivanje.« Irena Cunja Na Jelšanah cariniki zasegli 40.000 evrov in 287 mobilnih telefonov JELŠANE - Slovenski cariniki so v ponedeljek na mejnem prehodu Jelšane pri kitajskem državljanu s stalnim prebivališčem v Italiji odkrili 40.000 evrov in nekaj manj kot 2000 hrvaških kun. Isti dan so na istem mejnem prehodu pri hrvaškem državljanu odkrili 287 mobilnih telefonov, ki jih je skušal pretihotapiti čez mejo. Najdeno so cariniki zasegli. Kot so sporočili iz Carinske uprave RS je kitajski državljan, pri katerem so odkrili evre in kune, carinikom ob pregledu dejal, da ima samo osebno prtljago. Carinika pa sta ga kljub temu prosila, naj odide v službene prostore, kjer sta ga temeljiteje pregledala. Pri pregledu sta v njegovi jakni odkrila dva svežnja bankovcev, še več denarja pa sta našla v športni torbici, ki jo je ves čas pregleda nosil okrog vratu. Skupaj sta odkrila 39.740 evrov in 1930 hrvaških kun. Evropska uredba o kontroli gotovine sicer določa, da morajo potniki ob vstopu v EU ali izstopu iz nje mejnemu carinskemu organu prijaviti gotovino v vrednosti 10.000 evrov ali več. Istega dne je skušal hrvaški državljan čez mejo pretihotapiti 287 mobilnih telefonov. Telefone je skrival v tovornem vozilu, s katerim je prevažal testenine, skriti pa so bili v kabini. Mobilni telefoni so bili novi, med njimi pa je bilo največ telefonov, kar 200, znamke Samsung. (STA) Zavašniku v primeru Lipa pet let zapora LJUBLJANA - Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je končalo sojenje v primeru Lipa. Robertu Za-vašniku, lastniku lokala Lipa, pred katerim so decembra 2005 v gneči umrla tri dekleta, je sodišče izreklo petletno zaporno kazen. Za-vašnikov zagovornik Milan Vajda sodbe ni komentiral, tožilka Tatjana Devčič Svetek pa je dejala, da je z njo zadovoljna. 23. decembra 2005 je množica mladih nekaj pred 22. uro pred lokalom Lipa v Spodnjih Pirničah pri Medvodah do smrti poteptala dve dekleti, tretja pa je zaradi poškodb umrla v ljubljanskim kliničnem centru. Pred lokalom se je namreč tisti večer zbralo več sto ljudi, ki niso mogli vstopiti v lokal, ker jih vanj niso spuščali. V gneči je varnostna železna ograja popustila. Ob tem je nekaj sto ljudi padlo, množica, ki je potisnila proti vhodu, pa jih je poteptala. (STA) ljubljana - Zunanji minister o prvih treh mesecih slovenskega predsedovanja Evropski uniji Rupel: To je čas nove slovenske pomladi Prepričan je, da v prvi polovici predsedovanja na področju zunanje politike ni bilo napak, čeprav se je zgodilo nekaj »neprijetnih« stvari LJUBLJANA - Čas predsedovanja Evropski uniji je "nova slovenska pomlad", je včeraj na novinarski konferenci, namenjeni pregledu prve polovice predsedovanja, dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Pred 20 leti se je začela slovenska pomlad, vključevanje Slovenije v evropsko realnost je spomnil Rupel. "Tedaj se je Slovenija ravnala po pomladi, ki je bila drugje. Letos pa se pomlad ravna po Sloveniji," je poudaril minister. Predsedovanje je po njegovih besedah nacionalni projekt Slovenije, ki ji različni dogodki v okviru vodenja unije dvigujejo prestiž. "V treh mesecih predsedovanja na področju zunanje politike ni bilo napak," je še zatrdil minister. "Prevzemamo odgovornost za svoje delo, kljubujemo vsem oviram," je dejal in napovedal, da bodo nadaljevali z delom. Kot je dejal, je naloga "uspešno izpolniti drugo slovensko pomlad". Ob tem je priznal, da je bilo v prvem delu predsedovanja tudi nekaj "neprijetnih stvari", vendar pa to po njegovih besedah "spada zraven". Med dosežki predsedovanja je izpostavil sklepe zasedanj Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose. Kot je dejal, so januarja na zasedanju dosegli dogovor o začasnem političnem sporazumu s Srbijo, februarja so poenotili stališča glede Kosova, marčno zasedanje pa je bilo v znamenju priprav na Evropski svet, ki je bil ocenjen kot zelo uspešen. Pomembno je bilo tudi nedavno neformalno zasedanje zunanjih ministrov na Brdu pri Kranju. Namen srečanja, na katerem so bili tudi predstavniki vseh držav Zahodnega Balkana, je bil osvežitev t. i. solunske agende. Utrditev evropske perspektive v formatu, ki je bil v petek in soboto, je po besedah ministra velik uspeh. Rupel je pri tem zavrnil očitke, da je predsedstvo na tem zasedanju načrtovalo srečanje kosovskega premiera Hashima Thacija in srbskega zunanjega ministra Vuka Jere-mica, do katerega pa ni prišlo. Kot je dejal, je bilo ravno nasprotno - bali so se, da bo prišlo do tega. Je pa minister vesel, da sta lahko tako Jeremic kot Thaci na srečanju predstavila svoja stališča. Po besedah Rupla se mora življenje na Balkanu normalizirati in postati evropsko. Ta proces bo verjetno trajal še nekaj časa, vendar pa je napredek "že viden", je dejal vodja diplomacije. Glede prihodnosti območja je izrazil upanje, da bo parlament BiH v četrtek potrdil policijsko reformo in omenil možnost, da se v grško-makedonskem sporu o imenu Makedonije doseže začasna rešitev. "Da Makedonija prebrodi to krizo, se nam zdi zelo pomembno," je dejal Rupel in pojasnil, da bo to med drugim ključ- no tako za stabilnost države kot tudi regije. Kar zadeva Srbijo, minister, kot je dejal, "upa na najboljše" na parlamentarnih volitvah 11. maja. Napovedal je še, da bodo skušali narediti korak naprej in prepričati "nejeverne Tomaže", da bi Beogradu še pred volitvami ponudili podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Glede Kosova je minister dejal, da kljub priznanju s strani številnih držav na Kosovu države v pravem pomenu besede še ni, saj morajo v Prištini še sprejeti ustavo. Na očitke, da je Slovenija med predsedovanjem preveč pozornosti posvetila Hrvaški in zaščitni ekološko-ribolovni coni v Jadranu, pa je minister odgovoril, da je bila to "dodatna obremenitev". "Hrvaške nismo postavili na dnevni red stvari, ki jih je treba urediti," je dejal. "To je bila komplikacija, prispevali smo k temu, da se zaključi, v resnici pa to ni bil del našega predsedovanja," je dodal. Med večjimi izzivi, ki Slovenijo še čakajo med predsedovanjem, je Rupel omenil junijski vrh EU-ZDA, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik George Bush. ZDA sicer v Sloveniji trenutno nimajo veleposlanika, vendar pa naj bi po podatkih ministra ta prišel že ta mesec. Minister je še ocenil, da so zapleti z veleposlanikom notranjepolitični problem ZDA. (STA) Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel ansa 6 Četrtek, 3. aprila 2008 KULTURA / politika - Po odločbi državnega sveta o volilnem znaku KD Nevarnost preložitve aprilskih političnih volitev Tako leva sredina kot desnica nasprotujeta zamiku volitev - Italijanski vojaki v tujini že volili RIM - Odločba državnega sveta, ki je ocenil kot nezakonito izločitev znaka Krščanske demokracije Giuseppeja Piz-ze iz volilne igre, je včeraj razburkala italijansko politično življenje. Notranji minister Giuliano Amato je namignil na možnost preložitve političnih volitev za najmanj dva tedna, da bi tako tudi Piz-zovi politični stranki, zaveznici Berlus-conijevega Ljudstva svobode, omogočili 30-dnevno volilno kampanjo. Ko bi ta možnost obveljala, bi moral ministrski svet na vrat na nos odobriti ustrezni odlok o preložitvi volitev, akt pa bi moral podpisati predsednik republike. Namig je razvnel politiko. Oba glavna kandidata za novega predsednika vlade, predstavnik Demokratske stranke Walter Veltroni in predstavnik Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, sta zavrnila možnost zamika volitev. Za Veltro-nija bi to bil »hud udarec za imidž države«, gre pa za problem desne sredine, saj je Pizzova stranka Berlusconijev partner. Lider Ljudstva svobode je s svoje strani pozval Pizza, naj se odgovorno odreče možnosti podaljšanja volilne kampanje za svojo stranko. Za predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija bi bila preložitev volitev prava norost, proti spremembi datuma volitev pa so bili tudi predstavniki Mavrične levice. Na podvečer je notranji minister Amato pozval državni svet, naj prekliče svojo odločbo. Volilna kampanja je že v teku, po zakonu pa bi morali volitve izvesti v roku 70 dni po razpustu parlamenta. Ko bi spremenili rok, bi prekršili to zakonsko določilo. Navsezadnje bi se moralo o sprejemu volilnega znaka Pizzove Krščanske demokracije izreči deželno upravno sodišče, ki tega še ni storilo. Poleg tega pa so se volitve dejansko že začele: vojaki italijanskih misij v tujini so namreč že volili, kar velja tudi za številne italijanske državljane v tujini. Na podlagi teh ugotovitev je Amato poveril državni advokaturi naj preveri pravne možnosti za preklic odločbe državnega sve ta. alitalia - Potem ko so sindikati včeraj predložili svoj protipredlog Air France-KLM zapustil pogajanja Predsednik Alitalie Prato odstopil Predsednik Air France-KLM Jean-Cyril Spinetta zapušča pogajanja ansa RIM - Pogajanja med sindikati in Air France-KLM o načrtu za prevzem Alitalie so se prelomila. Predsednik francosko-nizozemskega letalskega ko-losa Jean-Cyril Spinetta je zapustil pogajalsko mizo včeraj pod večer, potem ko so sindikati predložili svoj protipredlog. »To presega moj mandat,« je pojasnil. »Protipredlog lahko predstavim svojemu upravnemu svetu, čeprav mislim, da bi ta zelo težko sprejel nadaljevanje pogajanj na takšni osnovi. Poleg tega bi preučitev protipredloga zahtevala dalj časa, ki si ga Alitalia zaradi svojega težkega finančnega stanja ne more privoščiti,« je še dejal. Takšen razplet je marsikoga presenetil. Še včeraj dopoldne je prevladoval optimizem glede možnosti uspešnega zaključka pogajanj. Spinetta je namreč pred srečanjem s sindikati potrdil, da je Air France-KLM pripravljen v marsičem ll 11 J V' izboljšati svojo začetno ponudbo, bodisi kar zadeva krčenje števila letal kot delovnih mest. Poleg tega je gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa v svojem dopoldanskem nastopu v poslanski zbornici pred komisijami za prevoze, proračun in gospodarske dejavnosti ponovno zatrdil, da prevzemni načrt Air France-KLM nima pravih alternativ. »Če pogajanja ne bodo uspešna, bo izginila edina stvarna ponudba in Alitalia bo verjetno šla v proces bankrota na osnovi zakona Marzano, podobno kot Par-malat, ki se je nato prestrukturiral,« je dejal minister. Sicer pa je Padoa Schioppa poudaril, da je bilo stanje Parmalata veliko boljše, saj je družba Callista Tan-zija zabredla v finančno krizo, a je bila ekonomsko zdrava, medtem ko je Alitalia na psu bodisi s finančnega kot z gospodarskega vidika. Prav zato je minister pristavil, da če se pogajanja z Air France-KLM ne bodo zaključila pozitivno, potem italijanska vlada ne bo mogla niti izvesti premostitvenega posojila v višini 300 milijonov evrov, ki bi družbi omogočil preživetje do prevzema novega lastništva. Kot rečeno, pa so se stvari drugače obrnile. Predsednik Alitalie Maurizi-o Prato je po prelomu pogajanj odstopil s svojega položaja. »Te družbe se drži pravo prekletstvo,« je obupano dejal. »Mogoče bi potrebovali eksorcista,« je dodal. Negativni razplet pogajanj je izzval vrsto reakcij. Voditelj sindikalne zveze Cgil Gugliemo Epifani je dejal, da smo priča »porazu države«, njegov kolega iz sindikalne zveze Uil Luigi Angeletti pa je izjavil, da se je takšnega zaključka že dolgo bal in da je zato že v ponedeljek zapustil pogajanja, češ da bi se le-ta morala obnoviti po volitvah. vatikan - 40 tisoč ljudi pri maši ob 3. obletnici smrti poljskega papeža Benedikt XVI.: Janez Pavel II. je bil obdarovan z nadnaravnimi lastnostmi VATIKAN - Papež Benedikt XVI. se je včeraj v maši na Trgu sv. Petra spomnil svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je umrl na včerajšnji dan pred tremi leti. "Med vsemi človeškimi in nadnaravnimi lastnostmi je imel tudi izjemen čut za duhovnost in mističnost," je o svojem predhodniku dejal Benedikt XVI. Maše na tem vatikanskem trgu se je udeležilo okrog 40 tisoč vernikov. Nekateri med njimi so nosili portrete pokojnega papeža, spet drugi so vihteli rdečo-bele zastave Poljske, kjer se je Janez Pavel II. rodil. "Čustveno pod-oživljamo ure tiste sobote zvečer, ko je bila veliki množici na Trgu sv. Petra sporočena novica o smrti Janeza Pavla II.," se je spomnil Benedikt XVI. Celotno življenje na Poljskem rojenega pokojnega papeža je bila v ospredju neomajna vera, da "ni drugega vira upanja za človeštvo kot božja milost", je dejal papež in nadaljeval: "Zahvalimo se Bogu, ker je Cerkvi podaril tega vernega in pogumnega služabnika." Benedikt XVI. je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005. Zgolj 42 dni po smrti Janeza Pavla II., ki je katoliško cerkev vodil skoraj 27 let, pa j e odobril začetek postopka njegove beatifikacije. Tretje obletnice smrti Janeza Pavla II. so se včeraj spo mni li tu di v nje go vi rod ni Polj ski, kjer so da ro va li številne maše zadušnice pa tudi pripravili nočna bedenja. (STA) Pogled na množico, ki se je udeležila včerajšnje maše na Trgu sv. Petra ansa Občina Milan kršila človeške pravice Romov MILAN - Nelahkim odnosom med Romi in italijansko družbo je treba dodati novo žalostno poglavje. Včeraj je milanska občinska oblast ukazala evakuacijo romskega naselja v Ulici Bovi-sasca: okrog sto Romov je zato ves dan tavalo po Milanu v iskanju nadomestnega zatočišča. Pod večer so se naposled ustavili pod nekim mestnim mostom: dojenčki, otroci, odrasli. Občina Milan je dogodek pozdravila kot zaprtje »največjega romskega naselja v Severni Italiji«, nadškof Dioni-gi Tettamanzi pa ji je v imenu milanske nadškofije odvrnil, da je šlo za nesprejemljivo kršenje človeških pravic. Nadškof je obžaloval, da niso Romom nudili ustrezne pomoči, na primer nekaj vode in mleka, saj je med »izgnanci« tudi veliko otrok. Milanska občina se je raje odločila za bagre, s katerimi se je spravila nad romske barake. V stiski pol milijona posojilojemalcev RIM - V Italiji je 530 tisoč posojilojemalcev v težavah zaradi predragih obrokov, od teh pa jih 110 tisoč tvega celo insolvenco. Po podatkih, ki jih je navedel predsednik organa za nadzor konkurence in tržišča Antonio Catri-calà, je slika na področju bančnih posojil za nakup nepremičnin dokaj črna. »Problem je, da se družine s fiksnimi dohodki soočajo z rastočimi obroki,« je razložil Catricalà na včerajšnjem posvetu o prozornosti posojil v Rimu. Kritiziral je poslovanje nekaterih bančnih zavodov, nad katerimi ni dovolj nadzora, saj je organ za nadzor konkurence in tržišča na tem področju dokaj šibek. Zakon, ki je omogočil, da kredit prenesemo iz ene banke v drugo (t.i. zakon Bersani), je bil po njegovem pozitiven korak, izvajanje zakona pa je še pomanjkljivo in počasno. Generalni direktor združenja italijanskih bank Giuseppe Zadra mu je odgovoril, da za počasno izvajanje omenjenega zakona ni kriva zlonamernost bank in da so nova pravila v fazi usklajevanja. V zadnjih mesecih pa so banke uredile 50 tisoč predčasnih poravnav plačilnih obveznosti in spremenile 42 tisoč kreditnih pogodb. Umrl avtomobilski fotoreporter Mailander TURIN - V 85. letu starosti je umrl priznani italijanski avtomobilski fotoreporter Rodolfo Mailander, ki je delal za najprestižnejše avtomobilske revije. Dolga leta je bil tudi sodelavec Giannija Agnellija, človeka, ki je Fiat povzdignil iz družinskega podjetja v enega največjih industrijskih koncer-nov na svetu. Mailander se je rodil v Milanu. Po študijih, ki ji je opravil v Italiji, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, je leta 1948 začel fotoreportersko kariero in sodelovanje z najpomembnejšimi avtomobilskimi revijami tistega časa; med njimi L'automobil-Revue, L'Equipe ter drugimi ameriškimi, angleškimi, francoskimi, nemškimi in italijanskimi revijami. Sodeloval je tudi s podjetjem Daimler-Benz, in sicer je med letoma 1955 in 1960 v Stockholmu opravljal naloge direktorja oddelka za odnose z javnostjo. Koncern Fiat ga je leta 1961 povabil v Turin, kjer je potem delal kar 30 let. Zaradi zobobola streljal na lažnega zobozdravnika RIM - Po obisku pri zobozdravniku se mu je zobobol še poslabšal, tako da se je 50-letni, že obsojeni moški včeraj nasilno maščeval: lažnega zobozdravnika je pričakal v veži palače rimskega rajona Torpignattara in ga ustrelil v nogo. Karabinjerji so ga takoj aretirali in dolžijo ga poskusa umora. 57-letni lažni zobozdravnik, ki se sedaj zdravi v bolnišnici Vannini, je agentom povedal, da je šlo za poskus tatvine, saj je želel na vsak način prikriti svojo nelegalno aktivnost. Sedaj so ga obtožili opravljanja nedovoljene dejavnosti: v stanovanju bivše žene je namreč uredil pravo ambulanto z vsemi potrebnimi aparaturami. IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it nabrežina - Srečanje Sinergija za slovenstvo »Manjšina se bo razvijala, če bo strpna in enotna« Pobudnik zanimivega večera je bila nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti Sinergija za slovenstvo pomeni da nes skup no skrb ne sa mo za slo ven -ski jezik in kulturo ter za vse, kar je povezano z našim vsakdanom, temveč tudi za strp ne in tvor ne od no se med na -mi. To je bila temeljna misel, ki so jo izpostavili vsi sodelujoči na torkovi razpravi Sinergija za slovenstvo, ki jo je v Radovičevi dvorani doma SKD I. Gruden v Nabrežini priredila Slovenska skupnost. Po pozdravu tajnika sekcije SSk Edvina Forčiča se je razvila debata (vodila jo je Maja Lapornik), v kateri so sodelovali Massimo Veronese, Nadja Debenjak, Marko Pisani, Fulvia Premolin in Stojan Spetič. Za devinsko-nabrežinskega zastopnika Demokratske stranke Massi-ma Veroneseja pomeni bitka za slovensko identiteto zlasti boj za uravnovešen razvoj teritorija. Za Pisanija (Občina Repentabor) je pojem slovenstva danes dru gačen, kot je bil pred le ti, te melj ne vrednote in cilji pa so isti. Za Debenja-kovo (Občina Zgonik) so bistvo slovenstva Slovenci. Največji izziv za manjšino je po njenem ta, da se zna dogovarjati in poenotiti ob vseh zanjo življenjskih vprašanjih. Za Spetiča sta zelo pomembna jezik in kultura, manjšina pa potrebuje še veliko več. Zanj je bistveno, kdo bo vladal na tem teritoriju. Slovenci v Italiji smo različni in pluralni, nismo pa še dokončno ugotovili, da so ideološki spo-pa di kon ča ni, da ni več hlad ne voj ne in da smo zavezniki v Illyjevi koaliciji. Novi deželni svetniki bodo morali po Spe-tičevem mnenju posvetiti dosti več pozornosti enotnemu nastopanju, kot so jo posvetili svetniki v iztekajoči se zakonodaji. Omenil je zelo dobro sodelovanje med Bruno Zorzini in pokojnim Mirkom Špacapanom, kije očitno premostilo idejne in politične razlike med njima. Dolinska županja Premolinova je optimistična glede prihodnosti teh krajev, za sožitje in za pravice Slovencev pa se je treba pravzaprav boriti ob vsaki priložnosti. Navedla je bližnje praznovanje 25. aprila v Rižarni, ko bo v uradnem programu nastopil partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, a žal ne s slovensko pesmijo, ki je za mnoge na Tržaškem še vedno moteč element. Edvin Forčič pozdravlja sodelujoče na okrogli mizi in častnega gosta srečanja, pisatelja Borisa Pahorja kroma nabrežina - Poudarek s torkovega srečanja Spetič: Slovenski komunisti obžalujemo napade na Pahorja »Tržaški in z njimi slovenski komunisti smo bili svojčas polemično kritični do Borisa Pahorja. To naše početje ni bilo samo negativno, temveč tudi zmotno. Zgodovine se sicer ne da spreminjati, naše takratno početje pa obžalujem.« Nekdanji senator in vidni predstavnik KPI Stojan Spetič je v torek zvečer v Nabrežini takole nagovoril Pahorja, častnega gosta na okrogli mizi Sinergija za slovenstvo in kandidata SSk za deželni svet. »Spetiču se zahvaljujem za njegove besede. Napade, ki sem jih bil deležen zaradi objave Kocbekovega intervjuja v Zalivu, pa nisem tolmačil kot osebne žalitve, ampak kot žalitev stališč, ki sem jih takrat in jih še danes zagovarjam,« je v odgovor Spetiču dejal pisatelj. Izrazil je nezadovoljstvo nad politiko današnje Slovenije do naše skupnosti (V Ljubljani nismo imeli zaslombe ne v prvi in ne v drugi Jugoslaviji in je nimamo niti danes, je poudaril), pri čemer je bil zelo kritičen zlasti do usmeritve zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Pohvalil je slovenskega predsednika Danila Turka, kije opozoril Italijo na fašizem, v odnosu do Rima pa se Slovenija ne obnaša kot zmagovalka druge vojne. Pahor je soglašal s Spetičem, ki je rekel, da Slovenci v Italiji nosimo zaslugo, da je narodnostna meja še vedno na Soči. »To je treba pripisati naši mediteranski miselnosti, kije žal nimajo Slovenci v Avstriji,« je dejal avtor Nekropole. Navezal se je tudi na Spetiča, ki je kraške občine v Sloveniji pozval, naj pri novih gradnjah in naselitveni politiki previdno ravnajo s teritorijem in naj ne razprodajo Krasa Italijanom. Pahor je bil bolj ekspliciten in izrazil bojazen, »da se bodo Tržačani in Italijani, ki se selijo na slovenski Kras, lahko jutri predstavili kot narodna manjšina, Roberto Menia pa bo prej ali slej govoril v Sežani.« »Nehajmo z idejo, da je narodna identiteta preživela stvar in da je tisti, ki se bori za slovensko identiteto na ci o na list, kot mis li mar si kdo v Trstu in žal tudi v Ljubljani,« je v Nabrežini še povedal Pahor. deželne volitve - Gabrovec s predstavniki Kmečke zveze »Ukinitev KGS in vsiljevanje zaščitenih con klofuti za kmete in za naše kmetijstvo« »Ukinitev KGS in vsiljevanje evropsko zaščitenih območjih ZPS-SIC sta zadnji dve od dolge serije hudih klofut kmetijstvu in teritoriju. Dežela mora z jasnimi zakonskimi instrumenti in finančnimi investicijskimi sredstvi nujno popraviti škodo, ki je bila prizadeta Krasu in njegovim lastnikom,« je poudaril kandidat za deželni svet na listi SSk Igor Gabrovec na srečanju z izvršnim odborom Kmečke zveze. Vodstvo KZ je Gabrovca seznanilo z glavnimi odprtimi vprašanji. Potrebujemo koretenito poenostavitev birokratskih postopkov, so poudarili predstavniki slovenskih kmetov. »Dežela mora nujno sklicati konferenco o teritoriju, za katero že leta prosimo, saj je izdelava načrta za razvoj Krasa obveza Illyjeve koalicije in konkretna potreba vseh podjetnikov, kmetov in obrtnikov, ki delajo na Krasu,« je dejal Gabrovec ^ Bukavec Igor v tem smislu polno Gabrovec in Alojz z ustanovitvijo PM Debelis na stalnega posvetovalnega omizja s sta- V secježu Kmečke [t zveze / TRST Četrtek, 3. aprila 2008 APrimorski ~ dnevnik 7 VOLITVE 2 O O 8 V Boljuncu danes Rosato in Blažinova Demokratska stranka iz dolinske občine vabi drevi ob 20. uri v Bol-junec na srečanje s kandidatoma za parlament Tamaro Blažino in Etto-rejem Rosatom. Srečanje bo pri Pa-rovelovih zraven gledališča France Prešeren. Na Opčinah SSk o ženski danes Ženski svet je v zadnjih letih doživel in še doživlja velike spremembe. Slovenska skupnost je zato pripravila okroglo mizo na temo Ženska danes, ki bo drevi ob 20. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Novinar RAI Floris predstavlja svojo knjigo Novinar RAI 3 Giovanni Floris bo danes in ne včeraj, kot smo pomotoma objavili, predstavil svojo knjigo Mal di merito. Predstavitev, ki jo prireja Demokratska stranka, bo ob 16. uri v hotelu Jolly. V Barkovljah srečanje z Rosatom in Gottardom Kulturna centra La Pira in Lorenzo Bellomi prirejata danes ob 18.30 v hotelu Greif v Barkovljah srečanje s kandidatoma za parlament Isidorom Gottardom (desna sredina) in Etto-rejem Rosatom (leva sredina). Jutri na obisku minister Bersani Jutri pride na predvolilni obisk v Trst minister Pierluigi Bersani. Ob 10.30 se bo na Pomorski postaji srečal s predstavniki gospodarskih komponent, ob 11.45 pa bo sodeloval na predvolilnem shodu Demokratske stranke. Močnik o slabem stanju naših šol Slovenske šole v Trstu so, razen izjem, v slabem stanju, ker krajevne oblasti ne poskrbijo niti za osnovna popravila. Mednarodno zaščitena sola Gregorič Stepančič pri sv. Ani, ki je zaprta brez razloga, je simbol tega stanja. »S temi zadevami sem se soočal že kot občinski svetnik in zato bom pritiskal na Deželo, da fi-nansira nove jasli in popravilo naših sol v Trstu, saj je tudi to v njenih pristojnostih,« meni kandidat Slovenske skupnosti za Deželo Peter Močnik. Pojasnilo svetnika Igorja Kocijančiča Besedilo naslova prispevka v včerajšnjem Pd (sreda, 2. aprila 2008) o ponedeljkovi predvolilni javni pobudi Mavrične Levice na Opčinah »Levica podpira medobčinski park« - bi lahko zavedlo površnega bralca. Govora je bilo namreč o deželnem kraškem parku, ki je tokrat programska točka Demokratične zaveze, za katerega pa menimo, da bi bil najboljši upravni model tisti, ki ga je svojčas predlagala KGS tik pred ukinitvijo za takratni medobčinski park. Danes medobčinski park gotovo ni več aktualen, vendar je zanimiv predlog upravnega modela, ki soudeležuje javne uprave in vse ostale na teritoriju prisotne osebke in dejavnike, piše v pojasnilu Igorja Kocijančiča (Mavrična levica). 8 Četrtek, 3. aprila 2008 KULTURA / slovenska literatura - Italijanski prevod Jančarjevega Severnega sija zastrupitev V blaznosti kaotičnega sveta V bolnice sprejeli in konglomeratu osebnih usod 70 sicilskih IM | Srečanje z avtorjem je vodil novinar Mezzena Lona - Za prevod sta poskrbela Darja Betocchi in E. Lenaz d ijakov Slovenski literarni ustvarjalci žanjejo uspehe. Po izjemnem zanimanju, ki gaje požel prevod Pahorjeve Nekropole, se je na italijanski književni sceni pojavil tudi prevod Severnega sija (Aurora boreale) mariborskega pisatelja Draga Jančarja. V italijanščini sta izšla že njegova roman Zvenen-je v glavi (II ronzio) v prevodu Roberta Da-pita in Martina Vidalija in zbirka novel Joy-ceov učenec (L'allievo di Joyce) v prevodu Veronike Brecelj. Sinoči se je na srečanju oziroma pogovoru z avtorjem, ki ga je v tržaški knjigarni Feltrinelli ob premierni predstavitvi italijanskega prevoda priredila Skupina 85, zbrala raznolika publika. Po obsežnejšem članku, ki ga je posvetil prijatelju Jančarju in njegovemu prvencu v milanskem dnevniku Corriere della sera, je tržaški pisatelj Claudio Magris tudi sinoči romanu namenil nič koliko laskavih besed. Publikacijo je ocenil kot izredno močno, tako, »ki globoko prodira v zgodovino Evrope med dvema vojnama in zaobjema krvavi proces osvobodilnega svita.« Poudaril je predvsem Jančarjevo razgledanost in zmožnost preseganja predsodkov. Kulturni urednik tržaškega dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona je Severni sij celo trikrat prebral. Trikrat, a vsakič z različnega zornega kota, se je odzval Jančarjevemu izzivu in mu brezpogojno sledil v »norosti«. Prvič se je posvetil predvsem intimni zgodbi izgubljene duše, protagonistu Josephu Erdmanu, ki na nekoga oziroma na nekaj brezupno čaka, človeku, ki je prišel v mesto in iz njega odšel popolnoma spremenjen, »protagonistu, ki se v mističnem pogledu utopi v humano-senti-mentalno močvirje in se izgubi v življenju.« Ko je moral za dnevnik zapisati recenzijo, ga je spet vzel v roke in se srečal z novimi elementi, s strastno ljubezensko zgodbo na primer ali s konceptoma nacije in identitete; tretjič pa se mu je celo zazdelo, da sega po dnevniku norca. Bralce je zato pozval, naj bodo ob branju te knjige kar se da pozorni in dovzetni. Da ima roman več dimenzij in da se v njem prepletata dobro in zlo, pravično in pošteno, je potrdil seveda sam avtor, »bralec pa mora v tem kaosu sam izbrati, kaj je prav.« Zgodba se dogaja v Mariboru leta 1938, kamor se prodajalec laboratorijske opreme Joseph Erdman vrača in v katerem postane na koncu romana dokončni tujec. Jančar jo je publiki predstavil kot »konglomerat osebnih usod in težko je kodificira-ti, kam bo usoda posameznika zapeljala.« Erdman namreč nima jasnega cilja, tako da njega in bralca obdajajo občutki negotovosti, relativnosti dobrega in zla ter rahle blaznosti v kaotičnem svetu. Kritiki so v njegovem pisanju večkrat zaznali prvine Kafkovega načina ustvarjanja. Ne gre za naključje, je povedal Jančar; poleg dejstva, da se junak imenuje Joseph in se njegova ljubezen piše Samsa, je bil Kafka pisatelj njegove mladosti, »ko mi je bil temen svet izredno blizu«. Danes Kafko bere celo kot humorističnega pisatelja, »saj ni temen, kot se lahko zdi, ampak na tragikomičen način upodablja sliko sveta.« In ravno kot Kafka je bil tudi Jančar zmožen vliti kanček norosti, kapljo ironije tja, kjer ljudje navadno vidijo temo oziroma tragiko. Sicer pa, kot je sam priznal, »obstaja v vseh mojih tekstih blaga ironija, ki nam jo življenje samo narekuje.« Pogovor se je nato dotaknil še vprašanja transcendence oziroma neke nostalgije po njej. »Pravzaprav se noben pisatelj ne loti pisanja romana brez podzavestne misli na to, na vprašanje kak je smisel, kje je začetek in kje konec; mogoče pišemo iz strahu, kaj je onkraj, kaj pred nami in kaj za. In ravno literatura je poskus spopada, v katerem ne moremo zmagati.« Zaključne misli o avtorjevem jeziku so bile poverjene prevajalcema Severnega sija Darji Betocchi in Enricu Lenazu, ki sta v prevodu ohranila ritem, stil in izbranost avtorjevega izrazja. Severni sij sta vključila med kompleksnejše Jančarjeve tekste, predvsem zato, ker v njem uporablja različne registre, na podlagi res široke palete opisanih likov; od pogovornega in žargonskega torej, vse do višjega, knjižnega jezika. (sas) Z včerajšnje predstavitve Jančarjevega romana v mestni knjigarni Feltrinelli kroma TRŽAŠKA OBČINA - Odlok mestne uprave Prispevki društvom Slovenski svetniki namenili svojo »dotacijo« 5 tisoč evrov domačim združenjem in ustanovam Tržaški občinski odbor je konec marca odobril odlok o dodelitvi prispevkov organizacijam, združenjem in športnim društvom iz sklada, ki je bil ustanovljen v ta namen ob letošnjem občinskem proračunu. Občinski svet je takrat sprejel amandma o skladu v višini 300 tisoč evrov, da bi posamezni občinski svetniki iz njega lahko namenili prispevke društvom in organizacijam v višini skupnih 5 tisoč evrov. Do srede marca j e bilo predloženih 52 prošenj organizacij. Te je občinska uprava vzela v pretres in odobrila prispevke v višini 124.050 evrov. Med koristniki prispevkov je tudi pet slovenskih organizacij. Tako je Zadruga za kulturni dom Prosek-Kontovel prejela 5 tisoč evrov prispevka, Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca je prejel prispevek v višini 1.000 evrov, založba Mladika 900 evrov, društvo Promemoria in Odbor kraškega pusta pa po 500 evrov. Dodelitev prispevkov slovenskim društvom so predlagali slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu. Tako je svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar namenil vseh 5 tisoč evrov Zadrugi za kulturni dom Prosek-Kontovel. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je namenil 900 evrov Glasbeni matici, po 800 evrov Etnografskemu muzeju v Škednju in založbi Mladika ter 2.500 evrov za projekt Demokratske stranke šolah. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič pa je namenil po 1.000 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, za Odbojkarsko društvo Bor in za Odbor za spomenik NOB v Škednju, pri Sv. Ani in na Kolonkovcu ter po 500 evrov za Združenje Italija-Kuba, Kraški pust, Skupnost S. Martino in Campo in za druš tvo Pro me mo ri a. Šolski izlet po severovzhodni Italiji se je za večjo skupino sicilskih dijakov spremenil v pravo moro. Zaradi slabosti, ki je med potjo obšla izletnike, sta dva avtobusa včeraj potrebovala skoraj šest ur, da sta iz Je-sola prispela v Trst. Približno 70 mladih med 16. in 18. letom starosti, ki so sedeli v avtobusih, so sprejeli v tri tržaške bolnišnice, kjer jih bodo vsaj do danes zadržali na zdravljenju in opazovanju zaradi zastrupitve s hrano. Včeraj zjutraj so dijaki in profesorji liceja Ettore Majorana, iz kraja Scorbia blizu Catanie, pozajtrkovali v nekem hotelu v Jesolu, ob 9. uri pa so sedli v avtobusa in se odpravili proti Trstu, kjer naj bi se nadaljeval izlet. Toda slabih 140 kilometrov sta avtobusa prevozila v šestih urah: zaradi množične zastrupitve je kakih 70 mladostnikov stalno bruhalo in šoferja sta morala opraviti več postankov. Okrog 15. ure so končno prispeli do cilja, ki pa ni bil hotel, temveč bolnišnica na Katinari. Zaradi velikega števila zastrupljenih (med njimi so bili tudi trije profesorji) so 30 bolnikov prepeljali v bolnišnico Burlo Ga-rofolo, ducat pa v glavno tržaško bolnišnico. Direktor oddelka za prvo pomoč v katinarski bolnišnici, Walter Zalukar, je povedal, da je pri nekomu nastopila tudi vročina, medtem ko se pri manjšem delu izletnikov simptomi niso pokazali. Po prvih domnevah naj bi zastrupitev povzročilo pokvarjeno mleko, analize pa so še v teku. Vandali pri Severni ligi in Stranki upokojencev Prejšnjo noč so neznanci razdejali gazebo Stranke upokojencev na Borznem trgu. Ukradli so zastavo stranke in nekaj gradiva za volilno kampanjo, ostale predmete pa so razmetali. Podobno se je zgodilo v ga-zebu kandidata Severne lige Massi-miliana Fedrige, iz katerega so ukradli drog in štiri ligaške zastave. Zaprte ambulante Splošni zdravniki se bodo danes udeležili obveznega izpo-polnjevalnega tečaja, zaradi česar bodo vse ambulante zaprte. Občani naj v nujnejših primerih obiščejo bolnišnice. črna kronika - Dva poskusa kraje v supermarketih Tatovi vse bolj iznajdljivi Moški in ženska sta s posebno napravo kradla v trgovini PAM, mladeniča pa sta ponoči z žago skušala vdreti v prostore trgovine Tuttodiscount Okno za trgovino na Stari istrski cesti, kjer sta tatova skušala vdreti z uporabo žage kroma Med torkom in sredo je prišlo do dveh poskusov kraje v supermarketih. Prvi dogodek se je pripetil v trgovini PAM v Ul. San Marco: v torek sta okrog 18. ure moški in ženska spravljala v lastne žepe razno blago, ob izhodu pa alarmne naprave niso zazvonile. Kljub temu je nekdo opazil krajo in policisti, ki so se nahajali v bližini, so na ulici uspeli ujeti žensko, petdesetletno poljsko državljanko, medtem ko je moški zbežal. Med osebnim pregledom so ženski odvzeli ukradeno blago v vrednosti 250 evrov, v žepih pa je imela tudi posebne aparate, ki onemogočijo delovanje alarmnih naprav. Policija se ukvarja z iskanjem njenega pajdaša. V noči na sredo pa sta dva mladeniča skušala vdreti v trgovino Tuttodiscount, na Stari istrski cesti št. 112. Njun poskus je bil dokaj iznajdljiv, saj sta se odločila za nočni »napad od zadaj«: stopila sta na dvorišče za trgovino, segla po orodju in začela žagati kovinsko zaporo na zadnjem oknu supermarketa. Trud bi se lahko ob-nesel, ko ne bi bila v poslopju, nad trgovino, tudi stanovanja. Neka soseda je zaslišala sumljiv ropot, pogledala skozi okno in videla tatova na delu ter takoj obvestila policijo. Na kraj so privozili tri policijski avtomobili in agenti so mlada tatova presenetili med izvajanjem kaznivega dejanja. Ob sebi sta imela poleg žage tudi rokavice iz lateksa, izvijač in drugo orodje. Dvojico so ovadili zaradi poskusa kraje v obtežilnih okoliščinah. (af) / TRST Četrtek, 3. aprila 2008 9 FEST - Od 16. do 20. aprila bo naše mesto gostilo sejem znastvenih založb Fest naj bo predvsem ljudski praznik znanstvenih ved Predsednik Stefano Fantoni bo njegov bogat spored danes predstavil v Rimu »Želim si, da bi bil Fest predvsem velik praznik znanosti. Praznik, na katerem se bodo ugledni znanstveniki pomešali s svetovljansko tržaško družbo in slovenskimi ter hrvaškimi sosedi, ki bodo upam sledili bogatemu sporedu.« Stefano Fantoni bo danes na rimskem predstavništvu Dežele Furlanije-Julijske krajine predstavil drugo izvedbo mednarodnega sejma znanstvenega založništva, ki se bo od 16. do 20. aprila odvijal v Trstu. Ob njem bosta med drugimi sedela ugledna »botra«, predsednik državne raziskovalne ustanove CNR Luciano Maiani in priznani eto-log (izvedenec za vedenje živali) Enrico Alleva. Kajti tržaški Fest ni samo knjižni sejem, ampak predvsem splet pomembnih dogodkov, ki se ga udeležujejo priznani znanstveniki. Predvsem tisti, ki želijo znanost in njene številne vede približati širšim množicam. Med letošnjo petdnevno izvedbo se bo v Trstu zvrstilo nad sto šestdeset predavanj, debat, znanstvenih dogodkov. Na knjižnem sejmu bo na voljo pet tisoč različnih naslovov, štirideset jih bodo tudi javno predstavili. Priredili bodo petdeset razstav in didaktičnih delavnic, na katerih bo sodelovalo nad pet tisoč dijakov in študentov; med njimi bo tudi poseben »Science show«, ki ga bo za slovenske dijake pripravila Hiša eksperimentov iz Ljubljane. Pa tudi srečanje s čilskim pisateljem Luisom Sepulvedo, Pierom Angelo in številnimi uglednimi gosti ... Katerega dogodka pa se najbolj veseli Festov predsednik Stefano Fantoni? »Nedvomno dejstva, da bo Fest obiskal Nobelovec George Smoot, velik znanstvenik, ki zna na preprost način spregovoriti o svojih pomembnih odkritjih. Tržaškemu občinstvu bo predstavil nastanek vesolja, saj mu je na podlagi materije, ki je prisotna v vesolju, uspelo rekonstruirati njegovo prvobitno zgodovino. Zanima me tudi, kako bo občinstvo spremljalo srečanja, ki smo jih posvetili etičnim vprašanjem v ne-vroznanosti, na primer znanstvenim odkritjem na področju človeških celic in DNK. Srečali se bodo lahko tudi s prvim človekom, ki si je v možgane dal vsaditi poseben čip ...« Napovedana je tudi okrogla miza o birokratskih težavah, s katerimi se soočajo tuji raziskovalci. Na Sissi smo v torek že priredili podobno srečanje (glej spodnji članek; op. nov.), v okviru Festa pa bomo temu vprašanju posvetili vsedržavno konferenco. Upam, da se bodo Festa udeležili številni tuji raziskovalci, neverjetnim zapletom z njihovimi dokumenti pa je treba najti ustrezne rešitve. To in podobne teme, ki zadevajo specifičnost visokošolskih zavodov, smo med današnjim (včerajšnjim; op. nov.)srečanjem na Kvirinalu predstavili tudi predsedniku Napolitanu. Dejstvo, da je sprejel delegacijo visokošolskih zavodov, in našim problemom posvetil dobro uro, je nedvomno veliko priznanje za naše delo.« (pd) Stefano Fantoni, direktor zavoda SISSA in predsednik sejma FEST kroma SISSA - Okrogla miza na grljanski visoki šoli Tuji študentje in raziskovalci morajo na dovoljenje za bivanje čakati tudi 10 mesecev Med tujimi študenti je veliko deklet kroma Na eni strani nejevernost, na drugi zadrega in občutek osramočenosti. Na eni strani tuji raziskovalci in študentje na podiplomskem študiju v Trstu, na drugi direktorji krajevnih znanstvenih inštitutov in politiki. Okrogla miza, ki so jo v torek na grljanski visoki šoli SISSA posvetili položaju tujih raziskovalcev v Italiji, je ponudila nič kaj razveseljivo sliko: italijanska birokracija ubija tudi znanstveno raziskovanje. In tuje raziskovalce, ki se izpopolnjujejo v številnih tržaških znanstvenih ustanovah, postavlja v večkrat groteskno situacijo, ki jim onemogoča nemoteno izpopolnjevanje in delo. Kot je pojasnila ena izmed njih, Moskovčanka Natalia Ščerba-kova, povzroča študentom največ težav dovoljenje za bivanje, ki ga tako Rusi kot Indijke imenujejo kar »permesso«. Nanj morajo čakati tudi osem ali deset mesecev, včasih pa jim ga tržaška kvestura izroči le nekaj dni pred njegovo zapadlostjo. Kar pomeni, da morajo nekaj dni kasneje ponovno začeti dolg in zamudni postopek, ki se lahko zaradi tehnične napake državnih uslužbencev ali pomanjkljivosti spremeni v pravi kalvarij. Kot na primer za indijsko študentko, kije julija 2007 zaprosila za dovoljenje, a ga še vedno nima. Če bo šlo vse po sreči, ga bo v roke prejela oktobra 2008 (!): šele takrat naj bi bil namreč na tržaški kvesturi prvi razpoložljiv termin, zaradi česar se je morala Indijka celo odpovedati svoji poroki... Marsikateri študent pa se je moral zaradi pomanjkanja ustreznih dokumentov odpovedati sodelovanju na tujih kongresih in delavnicah, čeprav je v znanosti mednarodna mobilnost bistvenega pomena. Začasno dovoljenje za bivanje, ki ga v nekaterih primerih izda kvestura, namreč v tujini ne velja. Kaj torej predlagajo študentje? Da se na državni ravni prizna specifiko raziskovalcev, za katere ne morejo veljati enaka zakonska določila kot za »navadne« pri-bežnike. Da bo začasno dovoljenje za bivanje legalno nadomestilo »uradnega per-messa«, ter da se v Trstu odpre okence, za katerim bo angleško govoreči uslužbenec sposoben nuditi prepotrebne informacije tujim študentom in raziskovalcem. (pd) opčine - Nedelja Na strelišču svečanost v spomin na 71 talcev Na openskem strelišču bo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri spominska svečanost ob 64. letnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944, da bi se maščevali za uspeli atentat na opensko kinodvora-no Uljan, v katerem je ko nec mar -ca 1944 umrlo sedem nemških vojakov. Pred strahotnim maščevanjem se je edini med njimi rešil Ste-vo Rodic iz Drvarja v Bosni. Tu so ga kot partizana, osvoboditelja Drvarja, ujeli Italijani in ga odgnali na vojaško sodišče v Šibenik, od tod pa ga kot zapornika deportira-li v Italijo. V Firencah je ostal do kapitulacije Italije, septembra 1943, nato pa so ga Nemci poslali v ko-ronej ski zapor v Trst. Tis tega stra -hotnega spomladanskega dne so Nemci zapornike poklicali na dvorišče, zbrali 72 izmed njih, jih naložili na kamione ter odpeljali na opensko strelišče. Tu so jim ukazali, naj se postavijo v vrsto in se pripravili na streljanje; talci so na čelo naslonili stisnjeno pest in pred smrtjo vzklikali geslo smrt fašizmu-svoboda narodu. Ko so Nemci začeli streljati, je gospod Rodic začutil curek kri na svojem obrazu, tovariše je videl padati na tla in se še sam zgrudil, pa čeprav ga nobena krogla ni zadela. Vojaki so se približali kupu ležečih trupel in nanje streljali iz centimetrske razdalje, njega pa so k sreči preskočili. Ostal je popol no ma ne giben, tudi takrat, ko se je krogla iz sosedovega trupla odbila v njegovo nogo. Čez noč je trupla stražilo le pet Nemcev, zato se je Ro dic opo gumil in se izvlekel izpod kupa teles. Odplazil se je do bližnjega grmovja, od tu pa do vasi Re pnič, kjer je pois kal pomoč pri domači aktivistki Milki. Od tod so ga odpeljali v Mrzlo Ru-po, kjer so ga bolnici Pavli operi-rali;ko je okreval, se je vključil v Bazoviško brigado, s katero je sodeloval tudi pri osvoboditvi Trsta. Na nedeljski slovesnosti bosta spregovorila Elena Legiša in pokrajinski predsednik VZPI-AN-PI Giorgio Marzi, spored pa bo povezovala Daša Pangerc. Z občutenim petjem bo sodeloval moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. zdravstvo - Tiskovna konferenca kolegija Ipasvi Rešiti probleme bolničarjev Kolegij izdelal dokument, ki ga bo razdelil kandidatom za deželni svet - Med cilji sprememba statusa Predstavitev dokumenta kolegija Ipasvi kroma Ovrednotenje lika bolničarjev, tesen stik z občani in še zlasti ustanovitev pokrajinskega observatorija za obnovo pokrajinske bolničarske mreže so cilji, ki jih že dalj časa zasleduje pokrajinski kolegij bolničarjev Ipasvi in ki je v ta namen sprožil že številne pobude. Še posebno v zvezi z opazovalnico je Ipasvi v preteklosti odprl delovno omizje z raznimi zbornicami, s sindikati in z združenji prostovoljcev, ker je postalo stanje bolničarjev zaradi pomanjkanja večletnega načrtovanja v zadnjih letih vedno bolj kritično. Cilj pokrajinskega observatorija je v očeh Ipasvija nakazovati smernice za opravljanje bolničarskega poklica, sploh pa naj bi bil sredstvo za učinkovitejše načrtovanje. S ciljem reševanja problematike v srednje in dolgoročnem obdobju je Ipasvi izdelal dokument, ki ga bo razdelil vsem kandidatom za deželni svet in ki ga je na sedežu kolegija predstavil predsednik Flavio Paoletti. Sicer je to v prvi vrsti boj za pravice občanov, je poudaril, ker kronično pomanjkanje bolničarjev v bolnišnicah ogroža njihovo pravico do zdravja, enakopravnosti in sploh do kakovostnih zdravstvenih storitev. Ipasvi zahteva zato uresničitev vsaj treh točk, ki jih podrobno poglablja v dokumentu. To so ovrednotenje lika bolničarjev in bolničark prek spremembe njihovega statusa, ker je treba točno določiti njihov poklicni lik, načrtovanje tečajev za poklicno izobraževanje bolničarjev in pomožnega osebja ter prilagoditev plač bolničarjev, glede pač na nov poklicni status. Drevi mesečna oddaja Lynx Magazine V okviru oddaj čezmejne televiziji, ki jih pripravljajo v uredništvih slovenskih in italijanskih programov Deželnega sedeža Rai v Trstu in RTV Centra Koper-Ca-podistria, bo danes zvečer ob 22.30 na sporedu mesečna oddaja Lynx Magazine. V središču pozornosti tokratne vsebine bo najprej pogled na evropsko leto medkulturnega dialoga v intervjuju s filozofom, profesorjem Belohradskym. Takoj zatem nas bo kamera popeljala na goriški Kras, kjer se bomo sprehodili in spoznali muzej na odprtem, ki je posvečen prvi svetovni vojni. V tretjem prispevku bomo spoznali, kako poteka in kakšni so odzivi na predsedovanje mlade Republike Slovenije državam Evropske unije. Pred koncem bomo spet na Krasu, kjer se nam bo predstavil za naše kraje značilen, a malo poznan pes: spoznavali bomo pasmo kraških ovčarjev. Oddajo so oblikovali Loris Braico, Piero Pieri, Sabina Francek in Vida Valenčič, uredila pa Martina Repinc. Oddajo si bo danes zvečer mogoče ogledati na tretji mreži Rai/bis in istočasno po koprski televiziji. Jutri zvečer, ob 20.50, pa bo ponovitev na sporedu samo na Tretji mreži Rai/bis. Odprtje razstave slikarja Skočirja v Kulturnem domu Po velikem uspehu svoje najnovejše razstave v Gorici, bo slovenski slikar, grafik, vitražist in ilustrator Rudi Skočir jutri ob 11.30 prisoten v Trstu na odprtju razstave, ki jo prireja Društvo beneških umetnikov v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Skočir, rojen v Kamnem ob Kobaridu, je avtor s prepoznavnim stilom, ki je na poseben način zaslovel s slikami idrijskih rudarjev iz 80. let. Doslej je poleg periodičnega tiska ilustriral 53 samostojnih literarnih del, razstavljal je na 104 samostojnih razstavah in sodeloval na preko 200 skupinskih razstavah, likovnih delavnicah in simpozijih doma in po svetu. V razstavi »Moji srčni kraljici« je ženska figura osrednjega pomena; v njej umetnik združuje asociacije iz likovne zgodovine z lastnimi sanjskimi ali stvarnimi reminiscencami. Ženska postane sanjska, pravljična figura, arhetipski simbol in prispodoba. Secesijsko oblikovane, sti-lizirane dame, rojenice in sojenice, bodo od 4. do 19. aprila na ogled v veži Kulturnega doma od 10. do 13. ure, od 17. do 20. ure in ob urnikih predstav. 10 Četrtek, 3. aprila 2008 KULTURA / slovenski klub - Pri knjižni zbirki Beletrina izšel zbornik Skrito.si Zanimiv vpogled v svežo slovensko literarno produkcijo Gregorčičevo dvorano obiskali Mitja Čander, Miha Obit, Dušan Šarotar, Suzana Tratnik in Goran Vojnovič Slovenski klub je v torek obiskala ekipa Beletrinovcev in predstavila svoja najnovejša literarna dela, v prvi vrsti zbornik Skrito.si kroma Obisk »beletrinovcev«, ekipe urednikov in avtorjev knjižne zbirke Beletrina, ki jo izdaja ljubljanska Študentska založba, so v Slovenskem klubu že prava stalnica. Predvsem pa ena redkih priložnosti, ki jo tržaške Slovenke in Slovenci imajo, zato da se po-bliže seznanijo z mlajšo generacijo slo ven skih pis cev. Ško da, da se je pri -jetnega in svežega večera, ki se je v torek odvijal v Gregorčičevi dvorani, udeležila le peščica radovednih bralk in bralcev. Priložnost za tokratni obisk je nudil izid zbornika Skrito.si, v katerem je zbra nih ena in dvaj set pri spev-kov prav tolikih slovensko pišočih avtoric in avtorjev. Kot je uvodoma pojasnil urednik Mitja Čander (prisoten pa je bil tudi direktor Igor Brlek), so želeli z njim zarisati svojevrstno karto Slovenije in zamejstva, na kateri bi bili zarisani kraji, ki imajo za posamez ne ga pis ca po se ben, sko raj in ti -men pomen. Tako je Benečan Miha Obit opisal vas Topolovo, v kateri živi danes le triintrideset ljudi, a se je kljub te mu zna la spre me ni ti v »cen -ter sveta«: vsako poletje se tu dogaja Postaja Topolove, na kateri ustvarjajo umetniki iz najrazličnejših koncev. Dušan Šarotar je spregovoril o skrivnosti, ki jo skriva vsaka pokrajina. V primeru rojstnega Prekmurja je to senca, ki je ostala za nekdanjo židovsko skupnostjo. Goran Vojnovič, ki je pri Beletrini pravkar izdal svoj prvenec Čefurji raus, je v svojem prispevku Moja glava, moj svet opisal odra- Jose Gabriel Funes kroma PREDAVANJE - Vatikanski astronom Jose G. Funes v Trstu Razum in vera med konfliktom in vzajemno koristnim sobivanjem Razum in vera nista nujno v navzkrižju, ampak sta lahko v simbiotičnem medsebojnem odnosu, se pravi, da si moreta vzajemno koristiti. Tako je povedal upravnik vatikanskega astronomskega observatorija Specola, 45-letni argentinski jezuit Jose Gabriel Funes, ko je minuli ponedeljek nastopil z odmevnim predavanjem v Trstu. Predavanje sta priredila kulturna centra Giorgio La Pira in msgr. Lorenzo Bellomi, odvijalo pa se je v kongresnem središču na pomorski postaji. Funes je opozoril, da sta verska in znanstvena govorica bistveno različni, tudi ko navidez govorita o isti zadevi, kot se dogaja recimo v primeru teorije o Big ban-gu in biblične pripovedi o stvarjenju sveta. Znanstvena teorija je poskus odgovora na vprašanje, kaj neka stvar je oz. kako se razvija, upoštevajoč empirična dejstva, prek katerih se pojavlja. Vera pa je poskus celostnega odgovora človeka Bogu, ki se javlja predvsem kot odrešenik. Pri verski pripovedi je zatorej drugotnega pomena njen morebitni znanstveni domet. V tej luči je po Funesovem mnenju napočil čas, da se dokončno presežejo spori med znanostjo in vero, kakršnega predstavlja obsodba, ki jo je izreklo cerkveno sodišče proti Galileju, ker je zagovarjal Kopernikovo heliocentrično teorijo. To napako je papež Janez Pavel II. leta 1992 uradno priznal in obžaloval, sicer pa je že njegov predhodnik Leon XIII. posredno isto povedal, ko je leta 1981 ustanovil vatikanski astronomski observatorij, poudarjajoč, da »Cerkev podpira pravo znanost«. Toda v zadnjih desetletjih je v ospredju drug primer, kjer naj bi prihajalo do nesoglasja med znanostjo in krščansko vero. Gre za Darwinovo evolucionis-tično teorijo, proti kateri nastopajo zagovorniki kreacionizma v različnih oblikah, nazadnje z naukom o t. i. inteligentnem načrtu (angl. Intelligent design). Funes je dejal, da Cerkev ni nikoli uradno obsodila evolucionizma, čeprav je res, da so ga mnogi njeni predstavniki zavrnili. (mb) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 3. aprila 2008 RIHARD Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.55 - Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 16.32. Jutri, PETEK, 4. aprila 2008 IZIDOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,2 stopinje C, zračni tlak 1016,2 mb pada, veter 7 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 48-odstotna, morje rahlo razgibano mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 31. marca, do sobote, 5. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Oširek Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ua Kino M Izleti ščanje na Fužinah, svoj odpor do narodnega opredeljevanja in zavest, da nas lahko včasih bolj kot narodna pripadnost zaznamuje vojna, velik športni dosežek ali priljubljen bar. Pri zborniku Skrito.si je sodelovala tudi Suzana Tratnik, ki pa je tržaškemu občinstvu raje prebrala odlomek iz svoje najnovejše zbirke Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Posvetila jo je »medprostorom«, vožnji od izhodišča do cilja, med katero je člo vek ved no naj bolj sam s sa bo. Pri za lož bi Be let ri na bo že čez nekaj mesecev izšla avtobiografija tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, v načrtih pa je tudi antologija zamejskih pis cev. ( pd) ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Lo scafandro e la farfalla«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Odette Tou-lemonde - lezioni di felicità«; 18.20, 22.00 »Leoni per agnelli«. CINECITY - 19.30, 22.05 »Grande grosso e ... Verdone«; 16.30 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 22.00 »Colpo d'occhio«; 16.00, 17.50 »La vol-pe e la bambina«; 16.15, 18.10, 20.05 »Spiderwick le cronache«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »27 volte in bianco«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »L'amore secondo Dan«; 16.30, 19.30, 22.00 »Tutta la vita davanti«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«. FELLINI - 16.45, 20. 15, 22.00 »10.000 A.C.«; 18.30 »Il falsario«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.20 »Colpo d'occhio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.30, 20.25, 22.20 »Onora il padre e la madre«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 20.50 »Punca mojega brata«; 18.10, 20.00 »Hor-ton Horton«; 18.30 »SOS planet in Morski psi«; 19.20, 21.20 »Točka prednosti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Spi-derwick - Le cronache«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »L'amore secondo Dan«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. SUPER - Film prepovedam mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 3: 17.45 »Spi-derwick - Le cronache«; 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 4: 17.50, 20.10 »L'amore secondo Dan«; 22.00 »Questa notte è ancora nostra«; Dvorana 5: 17.30 »27 volte...in bianco«; 20.00, 22.00 »Colpo d'oc-chio«. KRUT prireja 7-dnevno ekskurzijo na Makarsko od 5. do 11. junija. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! PO PARKIH COLORADA, NEW ME-XICA IN ARIZONE - Skupina planincev in ljubiteljev narave, ki deluje pod okriljem Slovenskega planinskega društva Trst, se bo podala na trinajstdnevno potepanje po Severni Ameriki z ogledom nekaterih edinstvenih narodnih parkov. Program je na spletni strani SPDT: www.spdt.org. Nujen je takojšen vpis in sicer do 5. aprila 2008. Za vpisovanje in ostale informacije pokličite na tel. 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). IZLET SPDT V VIPAVSKO DOLINO: Zaradi slabega vremena je bil izlet na Velikonočni ponedeljek (24. marca 2008) prenešen na nedeljo, 6. aprila 2008. Pohod, ki bo potekal po Vertovčevih poteh , to je po lepo označeni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline ni težaven in zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.) SEJEM VINITALY v Veroni. Pridi z nami, gremo z avtobusom v nedeljo, 6. aprila 2008, odhod iz Trsta ob 6. uri, iz Gorice ob 6.50. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št.: 0481-32283, Daniela Markovič ali na E-mail: da-niela_onav@yahoo.com. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOLCEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.Tomažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tuna spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 3331461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Sesljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. AVTOBUSNI IZLET NA BLOŠKO PLANOTO - V nedeljo, 27. aprila 2008, organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod ni zahteven in bo trajal od štiri do pet ur. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (L. S.) KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). KRD DOM BRIŠČIKI vabi vse občane nad 70. letom starosti iz Devina Na-brežine, Zgonika in Repentabra, na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od petka, 23. maja 2008 do nedelje, 25. maja 2008 (s polnim penzionom). Odhod z avtobusom 23. maja 2008, ob 8. uri s trga Sv. Roka v Nabrežini (Občina Devin Nabrežina) ter ob 8.15 na trgu v Briščikih (Občina Zgonik), ob 8.30 pri spomeniku v Repnu (Občina Repentabor). Povratek na nedeljo, 25. maja, v popoldanskih urah. Za podrobnejše informacije in vpise, pokličite v večernih urah na tel. št.: 346-5913119 (Norma) ...in to čimprej, saj so mesta omejena! 24 Četrtek, 3. aprila 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI www.teaterssg.it Mali Mattia je privekal na svet in osrečil bratca Marcota, mamo Valentino in očka Luco. Novega bratranca se veselijo Martina, Ivan in Goran, z njimi pa še nonota Cvetka in Zmago, tete in strici Rodila se je drugoaprilska ribica Mattia Osrečil je Valentino, Luco in Marcota. Srečni družini čestitamo! Roberta, Daniela, Betty in Nataša Na pragu pomladi je včeraj prišel na svet Mattia Srečno, zdravo in brezskrbno otroštvo mu želi SKD Vesna Čestitke Valentina in Luca spet ne bosta spala, ker malega MATTIO bosta pestovala. Marco pa bo vesel, ker bo tudi on za družbo poskrbel. Iskrene čestitke družina Tretjak. □ Obvestila SKD VALENTIN VODNIK vabi na niz spomladanskih srečanj, ki bo na sedežu društva: v torek, 8. aprila, ob 20. uri srečanje z Vesno Guštin kraške dobrote v njenih knjigah, v sredo 23. aprila ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice za vsako vrsto vina) še danes, 3. aprila 2008, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. TRGOVSKI ZAVOD ŽIGE ZOISA v Trstu prireja danes, 3. aprila 2008, predavanje dr. Bogdana Polajnerja na temo »Zdravi in škodljivi življenjski slogi - kako lahko šola in družina skupaj preprečujeta poseganje po alkoholu in drogah pri mladih«. Predavanje bo v veliki predavalnici liceja F. Prešeren na Vrdelski cesti, ob 17.30. Predavanje je namenjeno staršem in profesorjem, vabljeni pa so tudi dijaki, ki jih tema zanima. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v petek, 4. aprila 2008, ob 20. uri, na predavanje »Naravne vrednote kot simbol prostora - Zlatorog in njegova dediščina«. Temo bo razvijal biolog Stane Peterlin. Predavanje bo v Sejni dvorani Občinske palače v Dolini. DRUŠTVO TAO organizira tečaj REIKI prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 5. in nedeljo, 6. aprila 2008, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 - Breda. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA OPČINAH vabi člane na redni občni zbor Društvene gostilne na Opčinah, kateri se bo vršil v prvem sklicanju v soboto, 5. aprila 2008, ob 8. uri, v prostorih Društvene gostilne, Alpinska ul. 18, in v drugem sklicanju v sredo, 9. aprila 2008, ob 20.30, v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. SOCIALNO SKRBSTVO občin De vin-Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s IN° celje 3/13 O maribor o 5/13 ptuj O m. sobota o 5/13 ¿3- n. mesto 4/14 O .___ zagreb 6/13 O _ o črnomelj (NAPOVED ZAJUTRI ^Zmerno oblačno bo do spremenljivo, pihal bo zmeren do Jutri in v soboto bo delno jasno in povečini suho. Na Pri-močan severovzhodni veter. V nižjih slojih bo ozračje zelo morskem bo jutri pihala zmerna burja. suho. V višinah bo mrzlo. nato - Na tridnevnem vrhu v romunski Bukarešti Za soproge posebno kosilo s Comanecijevo in Mungiujem BUKAREŠTA - Romunske oblasti so poskrbele, da se soproge udeležencev tridnevnega vrha Nata v Bukarešti ne bodo dolgočasile. Pripravile so jim poseben program, ki vključuje kosilo s svetovno znano bivšo gimnastičarko Nadio Comaneci in z lanskim dobitnikom zlate palme za najboljši film na festivalu v Cannesu Cris-tianom Mungiujem. Mungiu je lani v Cannesu prejel zlato palmo za film Štirje meseci, trije tedni in dva dneva, ki pripoveduje o študentki, ki prestaja grozote, da bi svoji prijateljici lahko omogočila nelegalen splav. Film so sicer poleg številnih knjig o Romuniji in Bukarešti za darilo dobili novinarji, akreditirani za pokrivanje vrha v Bukarešti. Romunske oblasti so za soproge skoraj 60 predsednikov, predsednikov vlad ali zunanjih ministrov, ki se udeležujejo vrha v Bukarešti, pripravile poseben program, ki poleg omenjenega kosila vključuje še obisk nacionalnega muzeja romunske umetnosti ter predstavitev nove kolekcije romunske modne oblikovalke Lize Panait. V Bukarešto so že ali še bodo pripotovale soproga ameriškega predsednika Laura Bush, britanska prva dama Sarah Brown, soproga generalnega sekretarja Jaa-pa de Hoopa Schefferja Jeannine, pa tudi soproga generalnega sekretarja Združenih narodov Yoo Soon Taek. Danes zvečer pa si bo mogoče v operi v Bukarešti ogledati posebno predstavo Puccinijeve Tosce. Zanimanje za vrh Nata v Bukarešti je sicer veliko, za pokrivanje vrha je po navedbah romunskih medijev akreditiranih 3500 novinarjev. De Hoop Scheffer, ki je nad zanimanjem presenečen, se je v torek pred srečanjem z romunskim predsednikom Traianom Basescujem vprašal: "Kdo bi si pred 50 leti lahko mislil, da bo Romunija kdaj koli gostila vrh Nata?" Na vrhu je več kot 50 svetovnih voditeljev, med njimi zadnjič ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Vladimir Putin, sicer pa poleg 26 voditeljev držav članic, med njimi bo tudi premier Janez Janša, še kanadski premier Stephen Harper, gruzijski predsednik Mihail Sakašvili in afganistanski predsednik Hamid Karzaj. (STA) -/ Sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer z ženo Jeannine ansa velika britanija - Prestolonaslednik Princ Charles za ohranitev pubov LONDON - Prastara britanska institucija, podeželski pub, je v nevarnosti. Prestolonaslednik princ Charles je zato poprosil vlado, naj mu pomaga rešiti več sto ogroženih vaških gostiln. Po poročanju časopisa Times je 59-let-ni princ apeliral na britanskega ministra za mednarodni razvoj Hilaryja Benna. Že kar nekaj časa se v Veliki Britaniji vsak teden zapre do 27 pubov, ker se jim prodaja piva preprosto ne izplača več. Da bi ponovno populariziral pube, je princ pred šestimi leti začel s kampanjo "Pub is the Hub" ali po slovensko: Gostilna je središče vsake vasi. Tako nudijo ugodne kredite gostilničarjem, ki želijo posodobiti svoje lokale, da bi ti postali privlačni širšemu krogu tudi mlajših obiskovalcev. To pomeni, da bodo imeli obiskovalci v pubih po zgledu modernih kavarn sedaj na voljo tudi brezžični dostop do interneta in dnevni časopis. Po podatkih Britanskega združenja piva in pubov (BBPA) je v kraljevini še 57.000 pubov. Trenutno naj bi jih bilo okoli 1000 pred gospodarskim zlomom. Ljubezen ne pozna meja, niti starostnih PARIZ - Italijan, star 101 leto, in 97-letna Francozinja, ki sta par že več kot pol stoletja, sta se odločila, da končno stopita v zakonski stan, je poročal francoski časnik Nice Matin. Giuseppe, upokojeni ginekolog, in Silvia, nekdanja komercialistka, sta se spoznala v začetku 50. let prejšnjega stoletja, ko je bil on samski, ona pa mlada vdova. Videvala sta se le priložnostno, predvsem ob vikendih in med dopusti, saj je ona živela in delala v Monaku, on pa v Milanu. Bodoča zakonca sta se odločila, da je skrajni čas, da svojo zvezo tudi uradno okronata, doslej sta jo namreč imela le za "začasno rešitev". "Datuma poroke še nisva določila, vendar si želim, da bi bila čim prej; upam, da še pred poletjem," je izdala Silvia. S konzulata v Milanu so sporočili, da so dokumenti bodočih zakoncev urejeni ter da bosta v najkrajšem času prejela tudi dovoljenje za sklenitev zakonske zveze na italijanskem ozemlju. Dunajski mali panda prvič preiskal svoj "rajon" DUNAJ - Mladička pande Fu Longa iz dunajskega živalskega vrta je spomladansko sonce prvič privabilo na prosto. Medvedek, katerega ime pomeni "Srečni zmaj", se je v nedeljo previdno podal v raziskovanje svojega domovanja. Po navedbah predstavnikov dunajskega živalskega vrta Schönbrunn se je medvedek nato opogumil in podrobno raziskal votlo drevo, nato pa igrivo splezal na ogrodje. Izčrpani mali pustolovec je nato tam tudi zadremal. Fu Long je na svet prišel pred sedmimi meseci in od takrat naprej v Schönbrunnu mladičem severnih medvedov krade poglede obiskovalcev. Pande v ujetništvu imajo redkeje naraščaj kot severni medvedi, enajstkilogram-ski Fu Long pa je prvi mladiček v Evropi, ki se je skotil po naravni poti. (STA)