366 O delu Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 31 (2008), št. 1 količina tega gradiva postala neobvladljiva. A.H bomo takrat res Riveli samo še zf "dani trenutek" in nas naša lastna preteklost ne bo več zanimala? To bi namreč pomenilo, da se zavestno odpovedujemo delu "spomina lastne preteklosti in lastne identitete". A.H res menimo, da bodo, če izvzamem državno upravo, občine tako bogate, da bodo lahko nenehno posodabljale svoj računalniški sistem ter sledile diktatu in pohlepu računalniškega lobija. In kje je v tem kontekstu posebni uporabnik, človek, ki išče osebne podatke zase in za svoje prednike, in kje je zgodovinar, ki raziskuje določeno temo i% "spomina svojega lastnega naroda". Velik problem predstavlja sodobna tehnika tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Ranl/ivost na tem področju več kot zgovorno dokazujejo neprijetne izkušnje iz^ Velike Britanije in Nemčije. V Nemčiji npr. je bilo na enem samem CD-ju odtujenih šest milijonov in pol osebnih podatkov? Ze ti primeri, ki še zdaleč niso edini, dokazujejo, da bi kazalo matične knjige in tiste dokumente, ki so ključni za Zgodovino naroda, i^ varnostnih razlogov ohraniti tudi na papirju. Zato ne bomo nič "manj napredni". Ve dodatno bomo zavarovali svoj zgodovinski spomin in ga ohranili kot dragoceno dediščino zanamcem. Delček zgodovinskega spomina "tega ubogega, preprostega in dobrosrčnega slovenskega ljudstva" , kot bi rekel Primo^ Trubar, čigar 500. obletnico rojstva letos praznujemo, pa bomo prispevali tudi v knjigo "Spomin človeštva 21. stoletja", katerega del smo tudi mi v združeni Evropi. France M. Dolinar 1. mednarodno posvetovanje Okrogla miza ar-hivistov Slovenije in Hrvaške, "Možnosti za črpanje evropskih sredstev za projekte na področju arhivske dejavnosti", Tuhelj, Hrvaška, 15.-16. maj 2008 Arhivsko društvo Slovenije in Hrvaško arhivi-stično društvo sta na kar nekaj pobud sklenila, da dolgoletno sodelovanje nadgradita z organizacijo skupnega posvetovanja, ki naj bi v še večji meri omogočalo izmenjavo izkušenj in sledenju novostim na področju arhivistike. Na prvem skupnem sestanku 10. julija 2007 v prostorih Arhiva Republike Slovenije je bil imenovan programski odbor. Njegova naloga je bila poskrbeti za udeležbo, referente ter moderatorje okroglih miz. V programski odbor so bili imenovani: Deana Kovačec, Darko Rubčič, Vlatka Lemič, Ivana Prgin, dr. Matevž Košir, mag. Bojan Cvelfar, Andrej Nared in Mirjana K. Rovis. Programski odbor se je sestal 28. novembra v Celju. Ze v uvodu se je izkristalizirala glavna tema posvetovanja "Možnosti črpanja evropskih sredstev za projekte na področju arhivske dejavnosti". Obe društvi sta predlagali, da bi po vzoru društev iz sosednjih držav podpisali deklaracijo o sodelovanju. Zadnjič se je programski odbor sestal 27. februarja 2008 v Zagrebu. Tam sta bila sprejeta kotizacija in program posvetovanja. Posvetovaje je potekalo 15. in 16. maja v Tuhelj skih toplicah, saj smo se dogovorili, da bodo kraji posvetovanja zaradi lažje organizacije vedno v bližini meje. Najprej so se zvrstili pozdravni govori in podpis Deklaracije o sodelovanju med ADS in HAD. Uvodno predavanje sta predstavili Ana Jelavič, načelnica oddelka za stično točko uprave za mednarodno kulturno sodelovanje ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, in Tanja Kos, vodja Kulturne stične točke v Sloveniji. Predstavili sta delovanje kulturne stične točke (Cultural Contact Point, CCP), ki skrbi za informiranje o programu, omogoča tehnično pomoč, pomaga pri posredovanju stikov med institucijami, ustvarja mrežo CCP, z namenom omogočanja mobilnosti kulture in umetniških del ter krepitev mednarodnega dialoga. V program se lahko vključujejo članice EU, pridružene članice, članice EFTE in tretje države, ki podpišejo memorandum o sodelovanju. Na razpise se lahko javijo javne in zasebne organizacije, ki so operativno in finančno sposobne. Ana Jelavič je predstavila postopek prijave na projekt. Tanja Kos je kot dejavnost Kulturne stične točke poudarila promocijo, obveščanje uporabnikov, svetovanje in pomoč pri razpisni dokumentaciji ter pomoč pri iskanju partnerjev. Slovenija v tem programu sodeluje kot polnopravna članica od leta 2003. Do sedaj je bilo izpeljanih 116 projektov, največ projektov je bilo s področja AV, kulturne dediščine in Inštituta za dediščino Sredozemlja. Opozorila je na spletno stran www.artservis.org na kateri so podatki o priložnostih v svetu kulture, in stran www. evrokultura.org na kateri so programi EU za sofinanciranje kulturnih projektov. Vesna Silič iz Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je predstavila Operacionaliziran program Slovenija in Hrvaška ter upravičeno območje. Ti programi v okviru gospodarskega in družbenega razvoja zagotavljajo podporo razvoju turizma za boljšo izrabo naravnih in kulturnih virov, spodbujajo kulturno izmenjavo in prenos znanja. V okviru zavarovanih območij spodbujajo ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Nato nam je opisala pripravo in izvajanje projekta ter okvirni terminski načrt. Več podatkov je na spletni strani www.interreg-slohucro.com. Popoldne smo imeli delavnico s temo Program kultura 2007—2013. Vodila sta jo Tanja Kos in ocenjevalec projektov EU Jovo Grobovšek, ki nam je opisal delo ocenjevalca. Kot najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na uspešnost projekta, je poudaril prenos izkušenj in rezultatov bodisi v strokovno ali bodisi laično javnost. Dodano vrednost projektom daje predvsem širitev medkulturnega dialoga. ARHIVI 31 (2008), št. 2 O delu Arhivskega društva Slovenije 367 Zadnji dan posvetovanja je dr. Aleksander Panjek iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper predstavil priložnosti za čezmejno sodelovanje na področju kulture in kulturne dediščine. Leta 2007 so sodelovali pri 48 projektih EU, eden najuspešnejših projektov, ki ga je tudi predstavil na posvetovanju, je bil Srce Istre. Tudi on je poudaril, da na uspešnost projekta vpliva predvsem to, da omogoča prenos znanja širšemu krogu ter spodbudo za vključevanje kulturne dediščine v turizem. Dr. Hrvoje Stančič iz Filozofske fakultete v Zagrebu je predstavil študij arhivistike po Bologni kot spoj tradicionalne in moderne arhivistike. Študij BA, dodiplomski študij poteka tri leta, ima 180 točk ECTS in pripravi študente za delo v kulturi. Diplomski študij informacijskih znanosti MA traja dve leti in ima 120 točk ECTS. Predmetnik sestavljajo zgodovina institucij, informacijski sistemi in viri v arhivih, digitalizacija, arhivska zakonodaja, 3D digitalizacija. Sodelujejo v projektu Digital preservation Europe, organizirajo delavnice in mednarodna posvetovanja. Kot konkreten projekt je opisal digitalizacijo gradiva Agencije za zdravila in medicinske izdelke. Obdelali so 10 ton gradiva, projekt pa je bil ocenjen z vrednostjo 700.000 EUR. Dr. Maria Grazia Tato iz Državnega arhiva v Trstu in dr. Antonio Monteduro izvršni tajnik Center European Initiative (CEI) sta predstavila projekt digitalizacije franciscejskega katastra v Državnem arhivu Trst. Mirjana Kontestabile Rouis Deklaracija o sodelovanju med Arhivskim društvom Slovenije in Hrvaškim arhivističnim društvom temelji na sodelovanju arhivskih služb v Evropski uniji in je bila sprejeta na prvem skupnem mednarodnem posvetovanju Arhivskega društva Slovenije in Hrvaškega arhivističnega društva, z naslovom: Okrogla miza arhivistov Slovenije in Hrvaške / Okrugli stol arhivista Hrvatske i Slovenije v Tube Ijskih Toplicah 15. in 16. maja 2008. Društvi sta izrazili švljo in potrebo po formaliziranju dolgoletnega sodelovanja na področju arhivske vede in pomožnih zgodovinskih ved. Se naprej se bosta trudila predvsem za ohranitev kulturne dediščine in izmenjavo idej ter dobrih praks med arhivi obeh držav glede valorizacije, materialnega varstva, upravljanja z zpp^h izboljšanja dostopnosti in digitalizacije arhivskega gradiva ter hrambe gradiva v elektronski obliki. Z« izpolnitev zgoraj navedenih ciljev, ki omogočajo koordinacijo in izmenjavo informacij ter prakse med arhivskimi službami: 1. se bodo predstavniki Arhivskega društva Slovenije in Hrvaškega arhivističnega društva sestajali izmenično v drugi državi, da bi usklajevali dejavnosti in pripravili ukrepe, kijih bo potrebno v tekočem letu skupaj izpeljati, 2. vsako drugo leto se bo odvijalo mednarodno posvetovanje z naslovom Okrogla miza arhivistov Slovenije in Hrvaške / Okrugli stol arhivista Hrvatske i Slovenije, izmenično v drugi državi na predhodno usklajeno aktualno temo, 3. društvi izrekata vzajemno že jo po popularizaciji skupnih dejavnosti na mednarodnem forumu, 4. društvi bosta iskali finančna sredstva za skupne dejavnosti v naprej dogovorjenem obsegu, 5. društvi bosta uporabljali lasten tisk in spletne strani z? Zagotavljanje informacij o skupnih dejavnostih in za samodejno pošiljanje vseh pomembnih podatkov preko elektronske pošte, 6. društvi bosta iskali možnosti za vzajemne ali obojestranske sporazume z? sodelovanje v bodoče ter možnosti Za razširitev povezovanja z društvi ali arhivskimi zvezami sosednjih držav, 7. društvi bosta iskali možnosti za razširitev sodelovanja na področju ohranjanja, konzerviranja, obnove in digitalizacije arhivskih dokumentov, 8. društvi bosta iskali možnosti za večje sodelovanje na področju programov izobraževanja iz arhivskih in pomožnih zgodovinskih ved ter na področju permanentnega izobraževanja, 9. društvi bosta obveščali mednarodni arhivski odbor o skupnih dejavnostih, 10 uradni jeziki sporazumevanja bodo slovenski, hrvaški in angleški. Tuhe/j 15. 5. 2008 predsednica predsednica Arhivskega društva Hrvaškega Slovenije arhivističnega društva Mirjana Kiontestabile Rovis Deana Kovačec