Telefon št. tl#.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
Št. 78.	V	Ljubljani,	sreda	7.	apriia	1926.	Leto	I.
Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upru/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaki beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pii večjem številu objav popust.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Pašič hoče vladati — Radič okleva.
Belgrad, ", aprila. Pašič noče dati oblasti iz rok, zaveda se, da bi to zuačilo njegov neslavni konec. Naravno torej, da pritiska direktno in indirektno na kralja, da poveri zopet njemu sestavo nove vlade. Vsi opozicijonalni poslanci so doslej izjavili kralju, da ne gredo v nobeno vladno kombinacijo, pri kateri bi sodeloval tudi Pašič. Tudi Radičev zastopnik je izjavil isto, pa se vendar širijo vesti, da se Radič zopet pogaja s Pašičem in da je Pašič baje sedaj pripravljen koncertirati marsikaj Radiču, da le ohrani oblast v svojih rokah. Skoro neverjetno se nam zdi, da bi bil Radič pripravljen zopet na tako nepojmljivo uskoštvo, zlasti po njegovem govoru na Sušaku, v katerem je izjavil, da s Pašičem nikoli. Kaj se torei snuje? Mogoče je pri nas vse, vendar je soglasna volja jugoslovanske javnosti, da ne sme več na površje stari usodni režim in spričo tega splošnega odločnega razpoloženja javnosti se nam zdi skoro nemogoče, da bi mogla Pašič
in Radič skleniti novo vladno zvezo.
Konzultacije na dvoru so končane. Kriza se bo vsekakor kmalu rešila. Eni zatrjujejo, da dobi mandat za sestavo nove vlade Ljuba Jovanovič, drugi zopet — in ta verzija se nam zdi najverjetnejša — trde, da se bo osnov ala široka koalicijska vlada pod predsedni-štvom radikalnega ministra Uzuno-viča, da se tako omogoči Pašiču kolikor toliko časten umik. V ospredju je tudi Davidovič, ki vži-va kot pošten, dosleden in sposoben politik evropskega štila. velik ugled.
Radič se je vrnil v Belgrad in je bil seveda tudi na dvoru. Pojial je zopet nekaj izjav, Pašičevi ožji prijatelji pa so ga pridno obkoljevali in skušali pridobiti znova za Pašiča.
Naj se tedaj stvar razvije kakorkoli, gotovo je eno: V interesu države je, da se stari režim ne obnovi. Tisti, ki se jih to najbolj tiče, naj o tem razmišljajo.
Balkanska sindikalna konferenca.
ja, 7. a.prila. Y Sofiji so pri-prispeli skoro že v,si zunanji zastopniki sindikalnih internaeijomnl. Vse javno mnenje, se bavi iz vprašanjem medbalkansike konference. Vladi je ta konferenca silno 'neljuba, zlasti ker se obenem vrši izpraševanje vseli onih, .ki morejo kakor-
koli pomagati delavski komisiji pri iskanju sledov za onimi isodrugi, ki so bili za časa Cankove strahovlade in kasneje umorjeni ali ipa so misterijozno izginili. Za delavsko gibanje na Balkanu je ta konferenca izredne važnosti.
Preokret v boljševiški internacijonali.
Berlin, 7. aprila. Znani 1 juti boj med desnitn in levim krilom v boljševiški internacijonali, je končal s popolno zmago desne struje. Stalin, ki je že prej veljal za moralno in duševno najbolj kvalificiranega vodjo komunistične internaciljonale, je popolnoma zmagal. Po vesteh iz Moskve, je moral Zinovjev odstopiti kot predsednik komunistične inter-
uacijonale, na njegovo mesto je prišel Stalin. Zinovjev je popolnoma propadel tudi! pri Ijcningrajskih sovjetih, kjer je še imel do zadnjega nekaj svojih privržencev. S to značilno spremembo na vodilnem mestu komunistične internacijonale stopa celo mednarodno delavsko gibanje v novo fazo.
Anton Žagar:
Delavstvo pred važnimi dogodki.
Ako se ozremo nekaj let nazaj, vidimo, da je šel svet skozi mnogo važnih dogodkov. Marsikje je bilo in v marsičem drugače kakor je danes. Vzemimo kratko dobo deset let. Kaj vidimo v nji! Celo vrsto pojavov svetovno važnega znaačja. Mnogo se je dogodilo koristnega, veliko tudi škodljivega.
,Med glavne dogodke v tej dobi je zaznamovati rusko revolucijo, ki je vrgla carizem in drugo rusko revolucijo, kateri so dali njeni voditelji 'popolnoma socijalen značaj.
.Drugi važui dogodki so versailiska nogodba, ki je delo imperi jalistične diplomacije medvojnih zavezniških držav, ustanovitev lige narodov, ustanovitev svetovnega sodišča, locarnska pogodba in vstop Nemčije, ki je bila doslej izločevana, v ligo narodov, ki pa še ni definitivno izvršen.
Med druge važne dogodke lahko omenimo delavsko revolucijo na Bavarskem in Ogrskem, posebno na Ogrskem, kjer se je razvila v sovjetsko vlado po ruskem vzgledu. Obe sta biii zadušeni. Nadalje naj omenimo diktaturo belega terorja na Ogrskem, v Bolgariji in Italiji. Med posebne diktature, naperjene več ali manj proti delavstvu, štejemo diktature v Španiji, Grčiji, Runuiniji in v gotovem smislu v baltiških deželah. Važen dogodek je bil izvolitev Hindenburga za predsednika Nemčije.
Jako važen pojav sedanje dobe je dviganje nacijonalnega duha, ki stremi za osvoboditvijo narodov kot takih izpod nadvlade imperijalističuili velesil. Turčija je bila v tem oziru med prvimi, ki je izvedla nacijonalistično in ob enem reformistično revolucijo.
Velike borbe za nacijonalno-soci-jaltio osvoboditev izpod tujih vplivov vodijo poslednje čase posebno Kitajci. Štiri sto milijonov ljudi na Kitajskem je takorekoč popolnoma podložnih im-penijalistični tiraniji evropskih velesil in Japonski ter Zedinjenim državam. Borba Kitajcev za osvoboditev izpod tuje oblasti in gospodarskega izkoriščanja je borba proti današnjemu redu. Važne v socijalnem in gospodarskem pomenu besede so bile tudi revolucije proti Franciji v Siriji in v Maroku ter upori proti tujim vsiljivcem v mnogih drugih deželah in kolonijah. Na tem kontinentu bije sosedna Mehika junaški boj proti združenim
H,lam imperijalistov, ki hočejo za ved-ohraniti mehiška naravna bogastva
I,1 jih v 'interesu svojih kapitalistov Ntektirati s krvjo svojih delavcev in
'neto v.
ek	s^var' ''lnuj(> svoj izvor v
'P(^n°niski strukturf današnje družbe, jih * *° n'*,i0 ed'ne spremembe, ki smo >|i priliko opazovati v tej dobi. ■	, ll(li znanost je napravila ogromen
‘ naprej. Mnogotere iznajdbo bo-'(’ l)()hiagai(. k zbližan ju in medsebojnemu spoznavanju narodov, n. pr. ra-( m, /-rakopiovsjV() jt(| |/,našli in izpolni ni i so tim; mnoga inorilna orožja, toda temu m o,iDomoči< dokl<5r 1)() ,jruž.
ha slonela na sedanjih temeljih. Če pogledamo na zdravilstvo, se nam odpre čuda! Ta veda je napredovala v dobrobit vsega človeštva v ogromnem, na-vadnemu človeku nepojmljivem obse-g"- Veliko več koristi pa bomo imeli od njo, kadar izgine izkoriščanje in ne bo nihče gospodar in nihče hlapec.
Arheološke ekspedicije znanstvenikov v Afriki, Ameriki, Aziji in dru-g*h delih sveta so dobile mnogo nove La materijala, kateri omogoča vedi po-
gledati v se jasnejši luči v postanek sveta in človeka ter v podrobnosti davno minulih civilizacij.
Današnja doba je doba sprememb — doba, v kateri se bori vladajoči kapitalistični razred proti vzbujenim silam delavstva, na katerih strani ni samo številična moč, ampak tudi ekonomski zakoni, ki ne prizanašajo nikjer in nikomur.
Sovjetska Rusija nam nudi ogromen ekonomski eksperiment v so-eijalnem pomenu besede. Ali pred največjo in najvažnejšo alternativo stoji delavstvo Anglije. Velika Britanija, ki jo mi poznamo največ pod imenom Anglija, je danes še vedno najmogočnejši imperijalistični imperij. Ta imperij se krha, kajti v Angliji veje nov duh. Današnja vlada angleških torijev nastopa napram delavcem veliko vljud-nejše kakor bi pred leti nastopala liberalna stranka. Vzrok tej spremembi je organizirana sila angleškega delavstva, preko katere ne more iti nobena, še tako protidelavska vlada. To smo videli prošlo leto, ko je imela nastati splošna stavka angleških premogarjev, pa jo je Baldivinova vlada vsled strahu pred organiziranim delavstvom preprečila s tem, da je obljubila premogovniškim družbam subvencijo, katero bodo prejemale do prihodnjega maja. Rudarjem so bile s posredovanjem vlade v splošnem izpolnjene vse njihove zahteve brez stavke, družbe pa s to rešitvijo tudi niso na škodi. Tako so se torijci za enkrat rešili »rdeče nevarnosti«,	Šj
Baldwinova vlada je že danes v skrbeh, kako bo poravnala spor med premogarji in družbami, ko poteče sedati jiAlogovor. Philip Snowden, poslanec delavske stranke, je v parlamentu dejal, da je edina praktična pot za rešitev tega vprašanja socijalizacija premogovnikov. Prevzame naj jih država ter obratuje v prid svojih delavcev in vsega prebivalstva Velike Britanije.
V tem oziru se i*'ibližuje stališču delavske stranke tudi Lloyd George, voditelj levega krila angleške liberalne stranke. Vprašanje podružabl jen ja naravnih bogastev je torej v Angliji jako pereče in vsi sloji so prisiljeni razmišljati o njem. Delavska stranka in unije ne odnehajo od svojih zahtev. Ekonomski razvoj Anglije pritiska tudi na kapitalistične stranke v prilog soci jalizacije.
Mnogo smo čitali o nagibaniju angleškega delavstva na »levo«. Nič takega ni v Angliji. Angleško delavstvo izvaja svoj program kakor ga v sedanjih razmerah more. Obstoječa situacija je v prilog njegovim zahtevam. Angleško delavstvo se nagiba na levo kolikor zahteva položaj, toda to se no sme tolmačiti, kakor da se oddaljuje od ostalega socijalističnega delavstva po svetu, kajti vse naše gibanje se nagiba »na levo« od kar obstoji. Angleško delavstvo je enotno. Vsi poskusi razdvojiti ga, so bili brezuspešni. V enotnosti angleškega delavstva je njegova politična in ekonomska sila.
.Delavstvo iz drugih dežel se iz gibanja v Angliji lahko mnogo nauči. Nič ni pretirano, če rečemo, da je Anglija v resnici pred »rdečo nevarnostjo«, ki je prišla v ospredje od tedaj, ko je Mac Donald sestavil prvo delavsko vlado, katera je vsled premoči torijcev in liberalcev po osmih mesecih padla, ni pa padla moč delavske stranke.
Angleško delavstvo ni daleč od so-cijalizma. Ne bo dolgo, ko bo socijali-ziralo ne h' rudnike, pač pa vsa glavna produktivna in distributivna sredstva ter veleposestva, ki so danes v rokah peščice lordov ter drugih aristokratov.
VOJNA NA KITAJSKEM.
Peking, 7. aprila. Vstaši se bolj in bolj približujejo glavnemu mestu Pekingu. Včerajšnje obstreljevanje je bilo zelo živahno in k sreči ni zalite valo veliko žrtev. Obrambne čete bodo skušale potom letal ustaviti nadaljno prodiranje napadalnih čet. Po drugih vesteh je pa menda tudi pekinška posadka pripravljena se udati, pod pogojem, da vstašii prizanesejo mestu.
ABD EL KRIM NA ČELU MUSLIMANSKEGA SVETA?
Pariz, 7. aprila. Pojačena delavnost francoskih čet v Siriji in v Maroku je vznemirila znova ves muslimanski svet. Abd el Krim, ki itak vživa veliko avtoriteto med temi plemen#, je izdal proglas, v katerem vabi vse muslimane, da naj se združijo v borbi proti kristjanom, in naj branijo svoj narod in svojo vero. Francozi bodo imeli z Abd el Krimom še veliiko opravka.
ClCERlN O ZUNANJI POLITIKI.
Moskva, 7. aprila. Čičerin je izjavil, da je ženevska konferenca ponesrečila, ker je Chamberlain preveč silil v ospredje s svojo protisovjetsko zvezo. Čičerin je nadalje izjavil, da je Rusiji direktno približevanje incd Francijo in Nemčijo
mnogo bolj simpatično in pomembno. Glede razorožitvene konference je mnenja, da se ne bo mogla zaključiti z uspehom, dokler se bo vodila evropska mednarodna politika po dosedanjih direktivah. Končni efekt ženevske konference in cele mednarodne politike je še vedno ta, da prihaja Evropa bolj in bolj pod vpliv in odvisnost Amerike.
KONGRES DUŠEVNIH DELAVCEV
Dunaj, 7. aprila. Včeraj je bil otvorjen tukaj ob prisotnosti vladnih zastopnikov mednarodni kongres duševnih delavcev. Generalni tajnik udruženja je poudarjal med drugim kulturne vrline Dunaja kot središče intenzivnega duševnega dela.
Borza.
Danca notlra Zagreb: Pešta 7.98 do 8.02. Berlin 13.5275—13.5675 (13.524 do 13.564), Italija 228.12—229.32 (228.12 do 229.32), London 276.15—277.325 (276.15 do 277,35), Newyork 56.70—57 (56.705 do 57,015), Pariz 190—201	200.14—202.14),
Praga 168.20—169.20	(168.184—169.184).
Curih. Belgrad 9.14 (9.14), Pešta 72.75 ( 72.75), Berlin 123.525 (123.55), Itn lija 20.85 (20.88), London 25.2325 ( 25.25). Newyork 519 (519), Pariz 18.025 (18.10). Praga 15.385 (15.39), Dunaj 73.25 (73.275), Bukarešt 2.14 (2.14), Sofija 3.75 (3.75).
ŠE VEDNO POBIJAJO.
Napoii, 7. aprila. Znani socialistični poslanec Mouigliani, ki vodi ves čas energično borix> proti fašizmu, je bil včeraj v Napol.tu na ulici napaden oci tolpe razbesnelih fašistov, ki so ga obdelavah s palicami. Bil je težko ranjen.
VOLITVE V GRČIJI. PANGAEOS V VEČINI.
Atene, 7. aprila. Po uradnih vesteh je dobil diktator Pangalos pri r deljskih volitvah večino. Zmagal je s povprečno 90f vseh glasov. Uradno poročilo pravi tudi, da so volitve potekle v najlepšem miru. No, vemo kako se v diktatorsko vladanih državah vstvarjajo volilne večine.
Vilhar .s Postojne, drugi pa znani Stanko Molk ;s Planine. Oba sia igrala vidno vlogo v obmejnem življenju, oba sta bila spoznana kot jako aktivna in neustrašena človeka. Že ves napad kaže, da ne gre v stvari le za navadno roparsko početje, nego da tiče za vsem še drugi motivi. Globoka kriza razjeda človeške duše, razočaranja rode nova zla, mladina, ki bi morala stremeti za višjimi cilji iu zaupati v zmago pravičnosti človeštva, tava, okleva, v obupu propada tudi v optimizmu in išče v desperatnili nenavadnih, nerazumljivih hajduških činih rešitev, ki ni rešitev, marveč le poostritev že obstoječega premnogega zla.
PRAZNOVANJE 1. MAJA V RUSU I.
Moskva, 7. afrnila. Ruske delavske orgiuza.e-i.je se pripravljajo na slovesno praznovanje 1. maja. Po celi Rusiji se ho na T. maja ipovdar-jalo na vseh shodih potrebo enotnosti v mednarodnih delavskih organizacijah ter potrebo, da vse evropske države priznajo sovjetsko Rusijo ter delajo na razorožitvi sveta.
Odgovor g. Mdderndor-ferju.
Orna, 5. aprila.
Napad na carinarnico v Prestranku.
Nekoliko komentarja.
V bližini Postojne v Prestranku je zadnja večja tovorna postaja proti Jugoslaviji in tam se vrši carinjenje vsega blaga, ki prihaja v Italijo ali pa je nafnenjeno v Jugoslavijo. V blagajni so v soboto že pred večerom seštevali denar, navzočih je bilo G oseb iu sicer 4 cariniki, uradniki in dva posrednika iz Trsta. Pred (i. uro pa so prišli v urad trije maskirani možje, dva sta pa ostala pred vratmi, eden onih v sobi je zakričal: »Roke kvišku! Gradniki so ubogali. Napadalec je nato pobral na mizi in v Magajni ves denar. Bilo ga je okrog '£10.000 lir. Nato so roparji šli. prej pa veleli, dn se 10 minut nihče ue sme odstraniti iz urada. En uradnik je vendar kmalu skuril skozi stranska vrata na cesto in poklical na pomoč v bližini se nahajajoče. finančno stražo. Finančna straža, kateri so se kmalu pridružili tudi vojaki. je zasledovala napadalce in razvila se je kmalu krvava bitka. Streljalo se je na obeh straneh. Bilo je pot m rt vili in več ranjenih. Med mrtvimi sta tudi dva hajduka, oni s plenom so p i pobegnili. Napad je bil vsekakor oiganiziran. ker so imeli napadalci svojo rezervo in se jim je na ta način posrečilo odnesti plen. Hajduki -o bili oboroženi z revolverji, bambami in puškami. Ubita hajduka sta bila v ponedeljek identificirana: eden je menda
Na razne napade v »»Napreju in na shodih se čutim moralično dolžnega, da odgovorim na demagoške govorance in mazarije v »Napreju«, da dam potrebna pojasnila, ki naj javnost prav informirajo in tako spozna to zavito pisarjenje.
Naprejevei so imeli dne 21. marca v Črni svoj občni zbor, na katerem ,ie Moderndorfer zabaval publiko kakor je pač vedel in znal. Glavna tema tega žaljivega zbora sva bila: jaz in občinski odbor občine Črna.
Govorilo se je seveda tudi o načelu javnosti, ki je seveda g. Mddcru-dorferju ljuba tam, kjer jo lahko vpo-rablja za one, ki nočejo slepo iti za njegovimi diktati.
Učitelj Moderndorfer pa ni za javnost kadar hoče kdo njegovih lastnih pristašev pojasniti javnosti resnico, ki ni ljuba omenjenemu gospodu.
Takrat še celo svojim ožjim pristašem ne upa prebrati dopisov, ampak jih hrani za arhiv Naprejevske morale.
O tem shodu ste imeli dva dopisa, katera je pisal sodr. Žlabornik in sta bila poslana uredništvu Na-
preja. Vprašam Vas. zaka.i niste teli
dopisov objavili?
Nadalje Vas vprašam, zakaj niste omenjenih dopisov prebrali vsaj na svojem občnem zboru? Najbrž zato ne. ker vsebujejo stvari, ki jasno dokazujejo, da hočete delavstvo napačno informirati, ter na ta način istemu za-brauiti, da se zopet združi in postane nevarno kapitalizmu in njegovim agentom.
Napadali ste na občnem zboru tudi naš občinski odbor, k temu pristavljam samo to, da mi je žal, da sem sploh kedaj Vas poslušal in ne samo našega občinskega odbora.
Naš občinski odbor je bil na mestu in sicer ne zato, ker ga jaz hvalim, ampak zato, ker ga hvali občinstvo.
Vaše govorjenje po shodih in pisanje v Napreju meni ne škoduje in sicer zato ne, ker jem proletarski kruh, ki je sicer bolj trd in ga je manjši kos kakor ga ima morda kdo drug, vem pa, kako se zasluži.
Vem koliko je trpljenja! Koliko truda stane preden ima uboga delavčeva družina kos kruha na mizi, Vam je delavstvo cirkus v katerem igrate, ni Vam pa za dobrobit ljudstva, ker ste proti združitvi delavstva.
Ker se hoče delavstvo združiti in zopet tvoriti močno fronto proti izkoriščanju, vsled tega besnite iu napadate vse, kar Vam je napoti in kar Vas ovira pri Vašem brezplodnem delu.
Če ste že pozabili kaj ste me učili, poglejte dopis sodr. Žlabornika. Tudi ljubosumni ste vsled pisave Jutra*; pišete da me hvali kapitalistični list. toda v teni oziru sva si menda le enaka samo z gotovo razliko.
Jaz se nikjer nisem hvalil s svojim delom, Vi pa na vseh shodih in ob vsaki priliki, zato Vas tudi »Jutro« hvali, pardon ne Vas, ampak Vaše delo.
Kdor bi se tozadevno interesiral, naj pogleda »Jutro« štev. 36 .z dne 21. jan. 1926.
Pravite, da bo to plačal rudnik! Kdo pa je rudnik? Kdo bo plačali Delavci bomo plačali iu noben rudnik.
Kdor misli, da bogati gospod plačuje, ta ima kapitalistične nazore iu niti ne ve, kdo denar prisluži in končno izplačuje. Gotovo me zavidate glede nekega lanskega dopisa v »Jutru«! Tam hvali neki dopisnik naju z sodr. Brumenom, kakšne velike zasluge imava glede nakupa avtomobila, ker se morajo sedaj ljudje voziti v Črno in nazaj v Prevalje,
Na to pohvalo jaz__ popolnoma re-siguiram in najbrž tudi sodr. Brumen.
V tem oziru sem imel sicer precej sitnosti in bom še najbrž imel opravka s to Vašo idealno mislijo, ki je šla precej na račun prospevajočega finančnega stanja v občinah Črna in Mo-
rali, češ kaj pa mislite, župan pa v cokljah, to sam dobro vem in zato ne potrebujem nobenih naukov.
Kdor je kaj takega natvezil, naj pove resnico, ki je ta, da gospod nad učitelj povsod v črni ponuja svoje radičevstvo in samostojno kmetijstvo. Tudi pri koiportaži se je zmotil g. Mb-derndovfer, to lahko povedo uredništva listo\r, koliko jih je bilo poslanih meni v razprodajo. Ta pojasnila sem napisal zato, da bo delavstvo imelo vsaj približno sliko o resnici tega, kai govori g. Moderndorfer in piše .'Naprej«.
Vem da ni to zadnji dopis iu treba bo še marsikaj povedati, preden si bomo na jasnem. Ako ima g. Moderndorfer količkaj poštenosti za delavsko stvar, naj'rajši delavstvo podučuje in ne zavaja v temo.
Delavstvo samo ni krivo, da ni solidarno, ampak krivi ste Vi, ki to delavstvo razdvajate. Šli pa bomo preko vseh Vas mi delavci, ki vemo kaj je trpljenje. Kaj se štulite v delavski- pokret, ko mu več škodujete, nego koristite. Pustite nas v miru da. se združimo in dosegli bomo boljšo bodočnost kakor jo imamo sedaj. V i vi politični špekulanti proč od nas, pustite nas v miru.
Nas delavce tepe že itak dovolj kapitalizem, ni torej treba izrabljati naših hrbtenic za Vaše politične eksperimente. Delavstvo ima zaupanje v to, kar je združeno in enotno.
Vsi, ki poznate trdoto dela. obrnite hrbet onim, ki Vas hujskajo, smeji se pa kapitalizem in njegovi volkovi v ovčji obleki.	Franc Dolinar.
Pravijo,..
Poživljam dopisnika, kalen me je hvalil v »Jutru« glede avtomobilskih zaslug, da naj popravi v toliko, da gre največ zaslug pri nakupu avtomobila g. Moderndorfer ju v Mežici in ne meni. Imamo seveda občinske ^plitve pred vrati, zato je treba, tako se zdi g. Mbderndorferju, zopet nekoliko razdreti, da bodo prišle meščanske stranke na krmilo, zato ni prav da gredo v Orni delavci združeno v volilni boj, meni pa predbaciva kompromisarstvo in sicer najbrž .zato, ker nima prilike v Črni toliko razdora med delavstvom napraviti kakor v Mežici,
Da ne bom kompromisaril z ljudmi, ki so me po kmetih zaradi mojih cokel j s katerimi hodim na »šilit« obi-
Za težko pregreho, hudo umor-stvo so obesili Hotko v Celju. Šc preje pa so njegovo zdravstveno in duševno stanje preizkusili. Njegovega duševnega stanja pa niso do dobra pogruntali in zagonetka bo ostala vsemu mislečemu svetu Bolkova simulacija, ali njegova blaznost.	_
Sedaj pa začenja ostra m tez.ka
pravda.
Dva psihiatra imamo dotvelj za razumne in dobre Slovence. Pa eden obeli je dognal, da je bil Hotka si-mulant in zdravih možgati. Da je bil Hotka duševno bolan in blazen, tako je postavil trditev drugi slovenski psihiater.
Pokopali so Hotka, nam pa ostane zabava: 'zjavkarski boj. osebni konflikt med obema psihiatroma, ki se tepeta za to, kdo zna bolje po-gruntati norce.
Zmešali so se jeziki, zmešala se je politika, Babilon je v državi, kaj čuda, če tudi več norcev in blaznežev ne spoznamo. Kai ni_ vse skupaj ena sama velika norišnica brez zdravnikov psihiatrov ?
fiielc London:
železna peta.
v.)
(Socijaltii romati. Prevci I (Dalje.)
..Metafizik sle. Vi lahko dokažete vse potom metafizike; in zato lahko vsak metafizik drugemu metafiziku v svojo lastno zabavo dokaže, da sc moti. Vi ste anarhisti v načinu mišljenja in slabi urejevalci sveta. Vsak iz vas živi v svojem svetu, ki si ga je ustvaril sam po svoji lastni fantaziji in no svojih lastnih željah. Vi ne poznate resničnega sveta, v katerem živite in vaše mišljenje nima v resničnem svetu nobenega prostora, razen toliko, da je kot pojav duševnih zmed.
\li veste, na kaj ste me spominjali, ko sem, sedeč pri mizi, poslušal vaše razgovore? Na ško-i istike v srednjem veku, ki so svečano in učeno razpravljali napelo zagonetko, koliko angelov lahko pleše na koncu igle. Torej, gospoda, vi stojite intelektualnemu življenju dvajsetega sto-
naprej in napeto poslušal. Nejevolja in srd sta porudečila obraz dr. Hammerfielda. Tudi nekateri drugi so se razsrdili, dočim so se zopet drugi smehljali zabavno in s previdno samozavestjo. Meni sami se je stvar zdela zabavna. Ozrla sem se mimoleteče na očeta. Bala sem se, da si' začne smejati o uspehu te človeške bombe, eksplozijo katere je zakrivil sam.
„Vaše besede so precej nejasne," mu je segel v besedo dr. Ilammerfield. „Kaj mislite, prosim, s tem povedati, ko nas imenujete metafizike?"
..Pravim vam metafiziki, ker razsojate metafizično," je odgovoril Ernst. „Vaš način mišljenja in presojanja je nasproten /nasičenemu načinu mišljenja. Vaši zaključki so brez vsake veljave. Vi'lahko dokažete vse in nič in niti dva se ne moreta sporazumeti o kakšni stvari. Vsak-teri izmed vas se išče sam in si razlaga vesoljstvo po svojem lastnem prepričanju. Ravnolako se
za mr-
i v ‘ avv/p i»»	\	'	a	.	.
ahko vzdignete od tal za ušesa svojih lastnih
e tja tako daleč proč, kakor indijski čarodej, ki e pred 10.000 leti opravljal v pragozdovih svoja
aklinjanja."	.
Ko je Ernst govoril, je njegov obraz gorel lahnem razburjenju, njegove oči so bleščale m ,e iskrile. Brada in čeljusti so pa bile, kakor napravljene k spopadu. To je bila njegova po-.ebnost, ki je vedno podžigala poslušalce. Njegov idarjajoči način napada, ki je bil, kakor udfir-•ijoče kladivo na nakovalo, je učinkoval, da so loslušalci pozabljali na vse drugo okrog sebe in sebe. Tudi sedaj se je zgodilo, da so pozabili samega sebe. 'škof Morehouse se je nagnil
na
na
škornjev, kakor razlagate prepričanje potom pre
pričanja."	..
„Ne razumem/1 reče škof Morenause. se mi, da so vsi duhovniki metafiziki. Najtoč-neiša in neovrgljiva znanost, matematika, ie popolnoma metafizična. Vsak proces mišljenja čustvenega raziskovalca je metafizičen. O tem gotovo soglasni."
„V kolikor trdite, da ne razumele." odgovori Irnst. ..Metafizik presoja deduktivno iz svojega lastnega razumevanja, znastvenik induktivno jz resničnosti skušenj. Metafizik zaključuje iz teorije resničnost, znastvenik iz resničnosti teorijo.‘Metafizik proglaša vse iz sebe, znanstvenik sebe iz vsega.
zn
sti
1
„Hvalabogu, da nismo znaslvemki ni ra dr. Ilammerfield zadovoljno.
„Kaj sle. potem," vpraša Ernst.
„Filozofi.“
„Aha“, se smeje Ernst. ..Zapustili sle resnična in trdna tla in ste se podali med oblake. Pridite, prosim, zopet na zemljo m povejte mi na kratko in jedrnato, kaj razumete pod beseden filozofija."
Filozofija je" ... Dr. Havnmerficld je nekoliko postal in se odkašljal ......... nekaj, ki sc
lahko tistim obrazloži razumljivo, ki so sami razpoloženi filozofsko. Ozkosrčni znanstveniki, ki vličejo svoj nos C ret orle, ne morejo razumeti filozofije."
Ernst je pogoltnil pušico. Bila je vedmr nU gova navada, da je ostrino obrnil na 11 n st nika, in to je naredil sedaj izborno. ..,/Jngo,
..Poleni boste hrezdvomno ("^‘l-V/ofijo. Ali s katero hočem sedaj obrazložiti i()'(oVitc more-prodno začnem, vas prosim, da ug^. metafiziki, bitno napake, ali pa ostanete nl°ols|j objemajoča Filozofija sploh, je vse /I)al‘-in presojanja jo
' sake druge speci-vsem "znanosti"'. 111 vsled induktivne metode, spaja znanosti v eno veliko.
poteze vsake spoznanja. Filozofija
  v od vseh znanosti.
združuje	znanosti, jo, ako hočete.
znanost. Njen način nns „	{
enak mišljenju in P>'esoiatx’.,nni nlno znanosti in enak tega enakega načina, filozofija vse speeie i- osnovni Kakor je dejal ^^rsln; znanost, deloma p| .(lbl)ljeno
znanost znanosti, jj<
Filozofija jc
mojster znanosti.
Kako se vam zdi ta razlaga?1
(Dalje prih.)
Križem sveta.
Ganljivo pismo na, smrt ob.sojeno-Angleški delavec Thomas Bevgeor ji- v prepiru umorit svojo izvoljenko in bil zato obsojen na smrt. Preil jti.sti-fikacijo je pisal svoji materi sledeče pismo:	Moji	edino ljubljeni materi.
' na jdražji, kar jih je kdaj imelo člo-ve.štvo! Ti, ki si že itak toliko trpela, moraš doživeti najstrašnejše, zgubiti svojega sina, katerega si tako silno . ljubila. Ob, mati moja, kako težko sem grešil, toda kljub velikemu tvojemu trpljenju vidim v tvojih lepih očeh Ponosni pogled, ko ,si me učila vere i 11 n1(. bodrila, naj se ne bojim smrti. Kakor je cista lilija, kadar odpre k solucu svoj boli cvet, tako čista se mi je zdela moja ljubi o; g ki mi je bila življenje in najina, smrt bo maščevala tistega, ki je povzročil tvoje, njeno in Moje trpljenje. Toda kljub temu pro-I zim spravljivo roko. Njen grob je moj grob in rože natrošene nanj, bodo natresene meni. Kakor sva bila združena n; .sve!n. naj bova združena v smrti, j,Od tiste strašne noči sem neizrečno trpel in vedno mi je bila pred očmi. Vedno sem čutil njene roke v mojih in •slišim njen glas, zame, poem. Nedvomno je še boljši svet, v katerem j.' bolečina in žalost neznana, svet ljubezni, solnem večnega življenja. Kobro se imej še to malo dobo življenja, ljuba mati; pogumen in čist te Zapuščam, veruj v tvojega vedno te ljubečega sina!
Pa se na j človeku no zasl udi .smrtna kazen.
.! apaJiizi ran je K v rope. Mestna uprava v Tokiju je nedavno poslala v London čez 1000 vrst dreves in grmi-| v ja, ki naj v parku prikazujejo ču--deesa iz dežele vzhajajočega solnca.
‘ Baje namerava uprava mesta v Tokiju obdarovati s sličnimi darili tudi ostala večja mesta Evrope.
Nova vrsta, sadja. Tisočletja so poskušali brez uspeha precepiti jablane h hruškami. Sedaj je pa uspelo ne kem n vrtnarju v Orosdenu. da je potom mešanega cepljenja dobil nov sadež, .jabolčne cepiče je cepil na slivo in poganjek te cepitve prenesel na hruško. Sad vsebuje vse lastnosti hruške in jablana, le v prvih treh letih so ;? vidni znaki barve slive, ki se pa potem popolnoma izgubi.
Največja zbirka novcev. Britanski 1 muzej je nedavno objavil katalog -svoje numizmatične zbirke, ki obesga -sadno za stari denar 40 zvezkov. Število v | katalogih navedenih novcev znaša pol milijona. Vrednost je pa cenjena na več kot milijon funtov šterlingov.
Previden samomorilec. V Lod.su se je mlad moški namenil v miri in na Povedal je svoj samomor družbi, pri katerih je bil zaposlen, policiji in ča dopisom odposlal 1 ndi smrtno poročilo, da tako zmanjša delo reporterjem. Označil je povsod dan in uro, kedaj skoči z mosta v globoko reko. Ju zgodilo .se je. da je policija prišla na n,ost. da bi tako rešila življenje mladega moža in njega ni spoznala. Primoran je bil počakati, dokler se ni vr ''da policija. Sele potem je skočil v v°do. Zamude je imel pol ure.
Velike ledene votline so odkrili v J*"dnožju Visoke Tatre pri dolini Detlova. Odkrili so veliko dvorano in (.,.|() pokrajino in v njej dva jezera. Ekspedicija je našla v t^Znienih hodnikih in v votlinah j j,J'11 o k ost ja. ki so najbrž ostanki Hit,
levov in leopardov.
■se Hčuveno praznoverje. V Briisselu kiii(ij '■'•godiI nečuve.n slučaj, ki bi bil neK" zahteval mučeniško smrt žene nei|.^|" zdravnika. Sin nekega peka je vsi v'""u zbolel in prijatelji družini, olroku V spiritisti so svetovali, da je viti. če ' 'lil Bi način mogoče ozdra-srečajo Huine.jo prvo žensko, ki jo na polti). Pokopališču. Družina je šla zdravniku	'	111 pograbili	so	ženo
Vlekli so	■ k'	.ie	bila	slučajno	tam.
J'’ v hišo bolnika in jo tam OOloll Z1V() N v	,	..	.
češ, ,|.| [e tm! ' V lf'/-’"!,.l,‘"1 P''<'i, oki-e„	'	mogoče,	doseči	popolno
,< v«nje	sitih	to	- •	•	■
'hvalil, ,|()	.	■ hlueajno se je mn po
zaenkrat M ' boljšega in namero so lasti so s!,'y" '1' 1,1 *"no 'zpnBili. Oh da se v Ev*,* P"'''gle vmes. Čudno. | -Ujeveške vraže! '•°,wl	sred
hočejo kupovati Jchichi-ovo
i miio.
Nekateri «fc dajo pregovoriti,
jj da vzamejo druga pralna sredstva.
: Velika večina pa vstraja
na tem, da uporablja le pravo Schichr-
ovo milo.
Kateri so pametnejši?
Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
Najmočnejši človek na svetu ,je bil vsekakor Barsaba iz kraljeve garde LudvikaX.IV. Nekoč je jahal razbori-tega konja, ujezil ga je in ga s koleni tako pretisnil, da je žival na mestu poginila. Na neki pojedini je zmečkal kovinasti pokal, napolnjen z vinom, da ni v njem niti kapljice ostalo. Nekoč so ga zalotili, ko je v dobrodušnem razpoloženju trgal v gradu močno vzidane stopnjice in jili z nasmehom pokladal v stran, češ. ali bom ponagajal grajski gospodi, ko se bo žurila domov.
Pes, ki je zadavil mačko, pred sodiščem v Philadelphiji! Ime tožitelja in obdolženca je zamolčano. Tožiteij je izgubil ljubljeno mačko, obtoženec ima pa hudega psa. Psu je ime Teddy. Zadnji torek Ata bila Teddy in njegov gospodar poklicana pred tukajšnje policijsko sodišče. Teddy je obtožen brutalnega umora. Zadavil.je mačko. Gospodar pokojne mačke zahteva visoko odškodnino. To pa še ni vse. Psa morda. zadene smrtna kazen. Policijski sodnik je izjavil, da proces ni šala in je odredil, da se mačja crknetina izkoplje iti izvrši na nji »post mortem« (posmrtna preiskava).
Visoka šola za pastirje. Amerika vzdržuje mnogo nižjih in višjih šol, ampak tako, kjer morajo učenci prebili skoro štiri leta skoro -vedno zunaj un prostem, vzdržuje samo eno. To je Sola za pastirje. Ta šola se nahaja daleč na severu in v njo zahajajo samo mladi Eskimi. Po štirih letih dobijo svojo diplomo — lahko bi rekli diplomo »doktorja pastirstva«. Obenem z diplomo dajo vsakemu Eskimu, kadar z uspehom dokonča to nenavadno šolo. tudi petdeset severnih jelenov. Ta pastirska. šola je bila ustanovljena leta 1900. Eno leto prej so v treh vaseh na St. Lawren.ce otoku pomrli od lakote vsi prebivalci, ker je zmanjkalo tulenjev, mrožev in drugih živali. Vlada. se jo takrat, da poišče kak drug vir prehrane, odločila rediti tam v tistih krajih črede severnih jelenov. V to svrho je bila ustanovljena tudi šola, v kateri se mladi Eskimi učijo, kako rediti in postopati z jeleni.
Kultura.
Drama.
Sreda, 7.: „Pygmalion“. B.
Četrtek, 8.: „Dcseti brat“. A.
Petek, ‘).:	(i.	Borkinan".	F.
Opera.
Sreda, 7.: ..Žongler Naše ljube Gospe". G. Četrtek, 8.: „Bolierne“. ft.
Petek, <).: „Wally“v 1).
Ako ni drugače označeno, se prično pnvdstave v drami ob 20., v operi pa ob pol 20.
Zemljevid Kamniških in Savinjskih alp. Končno je izšel v planinskih krogih že. dolgo pričakovani zemljevid Kamniških iu Savinjskih Alp. Zemljevid je narisal g. Oskar Dellkin, član Slovenskega planinskega društva. Natisnila ga jo Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Papir je dober, oblika priročna, in lična, kakor zemljevid Julijskih alp, ki ga je nedavno izdalo SPI). Ti zemljevidi se naročajo in dobivajo v pisarni SPI) v Ljubljani, Še-lenburgova. ulica SL 7./1I. levo, po Din 5. kos.
Dnevne
Ljubljana ugiblje in ugiblje, bel-grajska politika se mrcvari na vese načine, nekateri so za Jovanoviča, nekateri za Da Vidoviča; nekateri so mnenja, naj prevzame sestavo vlade Rade Pašič, drugi zopet, naj poizkusi svojo srečo Žerjav, da bi bila vlada vendar enkrat na trdnih nogah in pa da bi se končal boj s škofom radi neznatne »Domovine«. Vsa Ljubljana živi v nestrpnosti, ker se politične veličine prav nič ne zganejo; gospode okrog »Jutra strašno togoti, da So jih prehiteli s posebno izdajo klerikalci in prodali veliko število lista in bogve, če ne bo Žerjav dal klerikalcem ponovnega nauka: .spoštujte praznike. Ljubljančani bi radi videli, da bi Žerjav na primer rekel, fantje, jaz grem v vlado in dobro nam bo v nebesih in na zemlji, isto čakajo od Korošca, še celo Puclja dregajo in pa Prepeluha kaj in kako. Radikali so pa čemerni, ker jih jeze legitimacije s Pašičevo .-brado j« in radi bi recimo Zupanič iu Ravnihar in celo koketni »Narodni Dnevnik«, da Ivi položaj »izgledal drugače in malo bolj nudil priliko za kakršno že udejstvovanje. Tako je pričakovanje in ugibanje v Ljubljani... in ker je vreme lepo in toplo, so omizja precej polna in tudi že vrtovi in politiko mrcvarijo fantje in dekleta, žene in možje in celo pobje ob Ljubljanici. Ni malenkost kadar v Jugoslaviji demisi jonira vladal!
V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dobo od 15. maja do 15. junija t. 1. dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za vsakega za pol leta prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in .sicer .s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje sc vlagajo pri zavodu do dne 1. maja t. 1. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za prntinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. — Borna, zelo borna je skrb za zdravje zasebnih nameščencev.
Dečji dan v državi. Dne 7. aprila se bo vršil »Dečji dan«. Na ta dan bodo sadili dečki višjih razredov osnovne in vsi dečki meščanskih šol smrekove .sadike, to delo se bo vrišlo po celi državi na ukaz prosvetnega ministrstva. Ideja je simpatična in zanimiva. Želimo tudi, da -e bodo pedagogi te ideje z ljubeznijo oprijeli in pouk v naravi z ljubeznijo gojili. Seveda, bo pa stvar smešna, če bi hoteli iz te proslave'napravili teater, zato ker je Radičeva in ne Pribičevičeva ali Koroščeva ta ideja. Smatramo, da jo to prvi. četudi zelo skromen početek velike in nujno potrebne reforme ljudskošol.ske-ga pouka. Zanimivo je, da so tudi avstrijski socijalisti po Glbeklovem velikopoteznem reformnem načrtu približno tako započeli svoje uspešno delo.
Črkarji. »Delavsko kmetski list« je priobčil strokovnjaško oceno Štukljevega prevoda o Karlu Mark.su. Ocena je narejena po kopitu: lop po Štuklju, ker ni več v naši družbi. Zato pa je iskal dlako v jajcu, iskal slovniških in tiskarskih napak, samo, da vrši dosledno »revolucijouarni« razredni boj. Oj, kako je revno in smešno ob enem tako delo. — Prav nič ne bo škodovalo, če pripomnimo, da la način kritike niti ni originalen. Tudi Bernot je nekoč po orkanskem pravdurskem postopku razmrcvaril Žagarjev doslovni in jasni prevod težke Engelsove znanstvene brošure. Vsaj več originalnosti pa hi pri »Delavsko-kmotskem listu le želeli.
Brlogi Pollakovih delavcev. Petrovo cesto v ljubljanskem predmestju bi kazalo prekrstiti v Pollakov stradon. Vsaj je Pollak pri znani svoji »pridnosti? in varčno ti ter ob priznano najbolj krščanskem podpiranju delavcev pokupil skoro celo cesto od zmajevega mostu naprej. Te nakupe je lahko izvršil. Delavci so mu za slabo plačo garali, mučili, on sam pa je nalagal dobičke v hiše in širil svoje pod-
novlce.
jetje. Na drugi strani pa si je še lahko postavil novo, moderno z vsemi modernimi stroji opremljeno tovarno, vse za to trde, da je gospodar delal, njegovi delavci pa lenarili. Hiše na Petrovi cesti, ki jih je Pollak nakupil in v katere je svoje delavce nabasal, pričajo že na zunaj, da .so delavskim družinam namenjene. Umazane so, razdrapane so, pravi brlogi za nedolžna človeška bitja. Naravnost škandal .za Ljubljano so te Pollakove bajte. Seveda,. krščanska in katoliška družba smatra, da mora po Kristusovem nauku delavec n dano prenašati svojo usodo in zahvaliti boga, da je sploh pod streho. To nelepo in neprimerno umazanijo naj si ogledajo zdravstvene in policijske, oblasti, pa bodo videle, kje so legla jetike in bolezni.
Odgonskiin potom v domovinske občine. Naj nihče ne misli, da hujskamo, če povemo in pribijemo to-le zgodbo: nenavadna ih za mnoge nepriča-. kovana redukcija 'državnega uradni-štva je rodila naravnost nezaslišane posledice. Za danes samo to-le: med reduciranimi sta se nahajala tudi dva finančna pripravnika, koncem meseca, brez sredstev, brez denarja. Vedela sta le, da imata v .svoji domovinski občini dobre ljudi in znance, ki jima bodo dali vsaj iz usmiljenja jesti in iz usmiljenja vsaj .streho in prenočišče. Ker pa nista imela denarja za- vožnjo, sta k morala oskrbeti prisilni potni list na policijski direkciji, mestna občina jima je plačala vožnjo,‘tako sta odšla zvesta in pridna služabnika odgon-skim potom v .svoji domovinski občini. Tako se vračajo v svoje občine na milost in nemilost zločinci, potepuhi, nepridipravi in reducirani državni nastavljenim Kaj poreče k temu uradni-štvo, kaj bo ukrenila zoper tako neprimernost uradniška organizacija’
Občni zbor ljubljanske borze, sklican na dan 29. marca t. 1. se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti. Vsled tega sklicuje borzni svet v .smislu $ 39 odst. 7 borznih pravil ponovno I. redni občni zbor na dan 8. aprila 192(1 ob Ki. ari v borzne prostore Ljubljana, Kongresni trg 9,/I„ (poslopje Filharmonij;). Dnevni red ostane neizpremenjen.
Podružnico studeniške norišnice namerava ustanoviti minister narodnega zdravja za mariborsko oblast in bi zato prišel grad Ravnopolje niže Ptuja v poštev. Koristneje bi bilo z zakonom pobijati alkohol in spolne bolezni in vprašanje norišnice bi skoro odstavili z dnevnega reda.
Agrarni reformni interesenti! Tehnični elaborat o utrditvi objektov na veleposestvu Oskarja Koslerja v Or tensku je javno razpoložen v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami in sicer v času od 8. do incl. 15. aprila 192(1. Natančnejši podatki so pa razvidni iz tozadevnega razglasa, pritrjenega na občinski de-s k i.	1
Velikonočni dovtipi, ki niso dovtipi. V znani ljubljanski stanovanjski koloniji živi postaran penzijoniranec, ki je bil do zadnjega časa zelo zabaven in je s svojimi kupleti žel obilo snicha in pa, tudi marsikakšen četrt ali pa »frakeljček« tako prislužil. Sedaj pa je obolel in prikljenjen je na postelj. Za praznike so ga pozno ponoči obiskali njegovi mladi »častilci«, nekaj jih je stalo na straži, najpogumnejši je pa stopil v bolnikovo sobo. Možakar je spal in nepoklicani gost jo prižgal papir in k plamenu še priložil... mož se je zbudil in sreča je bila, da se ni vnela odeja. Seveda so častilci odšli, ne da bi mu voščili vesele praznike'. Seveda jim je pa voščil vesele praznike stražnik.
Usodno streljanje o Veliki noči. Po nekod je navada, dšt se o Veliki noči strelja. Seveda se pri tem zgode številne nesreče. Kakor je pri takih okoliščinah običajno. Rudar Grobelnik v Zabukovci je tudi streljal z možna r-jem; kor pa je inožnar prezgodaj eksplodiral, mu je raztrgal obraz in bo najbrž zgubil obe, očesi.
Pištola mu je eksplodirala. Vrun-kar Jožb iz Krašnje jo hotel proslaviti vstajenje s strelom iz .stare pištole. Pištolo je pa razneslo i.i težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
Stran 4.
„D H L A V S K A P C) L1 T 1 K A“.
Štev. 78
Ponesrečil se je na ljubljanskem gradu stanujoči delavec Friškovec. Po stopnjicah nad kapelo mu je spodletelo in padel je tako nesrečno, da je v krvi obležal nezavesten. Znatno se je poškodoval na glavi in se pretresel.
Orožniška patrulja je v zadnjih dueli zaznala, da se v samotni hiši Angeline Lukič mudi prizrenski poglavar roparjev in odmetnikov, Sibiu Vukašinovic. Orožniki so se približali hiši in skozi okno jim je zakričal, da ga ne dobe živega v roke, nakar se je pričela bitka med njim in med orožniki. Borba je trajala vso noč, proti jutru je pa razbojnik obesil belo zastavo, znamenje premirja. Orožniki so se približali oknu. - Angeline se ne pritaknite, ker je nedolžna! jim je še rekel, objel in poljubil Angelino in si pognal kroglo v prsi. Nato so orožniki odprli hišo, zagrabili Angelino. Razbojnik je bil pa še toliko pri zavesti, da je hotel streljati na orožnike. Toda prehitel ga je orožnik in mu s strelom končal življenje. Tako je končal svojo usodo in svoje junaštvo razbojnik, ki je bil strah in trepet dežele.
Šport«
pa s Hermanom na desnem krilu in Doberletom v levi zvezi.
Igralo se je v pestrem in hitrem tempu brez vsake finese in tehnične dovršenosti. Napadalna vrsta gostov je tudi pri tej drugi tekmi odpovedala, domačini so pa igrali zelo raztrgano. Gol za Ilirijo je padel iz čistega offsei-da. — Sodil je šibko g. Fink.
Razveseljiv pojav. V kratkem se bodo prijavili LNP naši sledeči klubi: SK Svoboda Moste, SK Svoboda Ptuj in SK Svoboda Trbovlje. Le krepko in vztrajno na delo za telesno krepitev našega delavstva! .
Maribor.
SK ILIRIJA : SK STURM, GRAZ.
Prvi dan 1 : 1, drugi dan 1 : 2.
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek je gostoyal v Ljubljani graški Sturm, ki je momentano prvak Gradca. Gostje so že večkrat nastopili v Ljubljani ter pokazali srednjo igro, ki ni bila preveč privlačna in reklamna.
Tudi v teh dveh tekmah niso gostje pokazali ničesar izrednega. Tehnično in taktično so sicer nekoliko nad-kriljevali domačine, v ostalem pa ni bila njih igra koristna.
Domačini so se odlikovali po svoji agilnosti in požrtvovalnosti, le nekateri med njimi so pirnšli dopustljive mere. To velja predvsem za desnega halfa in desnega branilca.
V početku so pred vedli gostje lepo igro, toda čimdalje so je igralo, tembolj so popuščali, dokler niso končno *amo zbijali žogo visoko po zraku. Njih napadalna vrsta je imela dovolj lepih situacij, ki jih ni znala izrabiti. Rav-notako je tudi Oman večkrat pacal sam pred golom.
i Izboren je bil pri Sturmu levi bak (branilec), ki je čistil pred svojimi vrsti z uspehom. Pri krilcih se je izkazal srednji, v navali pa leva zveza in levo krilo.
Ilirija je bila dobra v obrambi. V navali jo izpadel Gabe, kajti on ni momentano za napad v vrsti. Herman ni navajen v napadalni vrsti, on je predvsem krilec. Koristna in dobra sta bila Oman in Kreč. Janez na desnem krilu slab.
Publike nepričakovano veliko. Sodil je slabo in v škodo gostom g. Kra-maršifi. \
Drugi dan se je nudila publiki slika prejšnjega dne. Gostje so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, Ilirija
Program za 1. majsko slavnost je
že izdelan, vse priprave za dostojno in veli čas tveiro proslavo I. maja so v najboljšem teku in v kratkem priobčimo spored obeh dni. Shod se bo vršil na Rotovškem trgu, veselica pri Rotu na Teznu. Dan poprej je koncertna prireditev del. kulturnih društev v veliki Gotzovi dvorani.
Po sofijski konferenci, ko se vrnejo sodrugi mednarodnega delavskega pokreta domov, priredi mariborska strokovna komisija v Gabrinovi dvorani dne 13. aprila ob 7. uri zvečer javen shod, kjer bo govoril tajnik internacionale priv. nameščenec s. Schmidt iz Dunaja. Morda nastopi tudi tajnik železničarske internacionale s. Fim-men. Delavci agitirajte.
Občinska seja se bo vršila v petek, dne 9. aprila v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom.
Naslednja občinska seja bo končno-veljavno sklepala o uvedbi avto-omni-bus prometa in skoro gotovo je, da bo promet uveden. V odboru družbe, ki je to misel zasnovala in je vsled denarnih težkoč prešla v kompetenco meste občine, se nahajata tudi ss. Pe-tejao in Ošlak. Za mestni promet se bc napravil električni pogon z žico, podobno cestni železnici.
O 13. plači plinarniških delavcev bodo razpravljali na naslednji seji. Pripominjamo, da je prošnja stara 3 mesece in da niso delavski zastopniki na zadnji seji odločno zahtevali njeno rešitev, ostala bi Še nadalje v miznici g. župana. Da vidimo, kako jo bodo rešili. Če je kdo upravičen dobiti 13. plačo, potem so to plinarniški delavci, ki opravljajo izmed vseh mestnih uslužbencev najbolj nezdravo službo. Vsled nedostajanja preventivnih naprav, je njih zdravje stalno ogroženo.
Pa vendarle zaleže. Toliko časa smo pisali o preziranju javnih sklepov obč. sveta, zlasti v vprašanju pometanja eest, da se je vendar nekdo zganil in z veliko nočjo odredil ponočno polivanje in pometanje mariborskih ulic.
Obrtni referat je minister trgovine vrnil zopet mestni občini. Skrajni čas je že bid zato. Marsikateremu obrtniku se bo odslej laže pomagalo, ker doslej so bili prepuščeni na milost in nemilost vladnemu referentu na okrajnem glavarstvu. Izvoljeni ljudski za-
j Berite!
Charles Dickens: Božična pesem v prozi-Lovro Kuhar: Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega socializma in komunizma.
M. Beer: Karl Marks, monografija. Zadružni koledar za leto 1926.
„Pod Lipo", družinski mesečnik.
Naroča se.
I ■■■■■■■■■
I 7
Zadružne založba v Ljubljani, Aleksandrova cesta S.
i
i
■
i
i
■
■
i
■
■
stopniki bodo torej zopet nadzirali poslovanje tega važnega referata.
Plače reducirajo. Splošna stavbna družba na Teznu zaposluje okoli 150 delavcev in pripravlja baje 15% znižanje plač. Današnje plače še z daleka ne dosezajo predvojne višine in vendar so podjetniki na tem, da znižajo plače. Delavci v organizacije, da branimo naše golo življenje. Plač si ne pustimo reducirati.
Radikalne metamorfoze. Čim bolj se grupirajo in pregrupirajo mariborski radikali, tem manj jih je. Radikalni bacil us se prime sedaj enega, sedaj druzega politično več ali manj pomembnega moža. Komaj se okuži z radikalitis kak advokat, nastopa na celjskih konferencah in piše o sebi v »Nar. Dnevniku«, že je na drugi strani zapustila sreča pičlo a za stranko omizja izdatno število pristašev naše radikale in se povrne k demokratom. Ta proces se zelo pogosto ponavlja in če pojde tako dalje, ne bo danes ali jutri niti tu, niti tam nič. Tako so te dni proglasili bivšega urednika »Tabora«, ustanovitelja in tajnika mariborske Orjune in hudega nasprotnika radikalcev g. Reharja za tajnika radikalne stranke. Sporno je še vprašanje, če rabijo radikali g. Reharja ali narobe, vendar pa so že sklenili izdajati svoj list, ki ga bo g. Rehar urejeval. Taka je torej zgodba o radikalnih strahovih.
Studenci pri Mariboru. Da bodo čitatelji »Delavske Politike« obveščeni, da socijalistična trdnjava Studenci še obstoja in da je naši nasprotniki, kateri jo tako pridno bombadirajo, še niso premagali, zato smratramo za potrebno, da se oglasimo.
Da smo mi soeijalisti posebno tukajšnjim klerikalcem trn v peti, verjamemo prav radi, saj smo jim pa tudi marsikatero štreno zmešali, katere ne morejo več razvozi jati, posebno glede popravila cerkve Sv. Jožefa, ko so kar 1 milijon Din zahtevali. Mi soeijalisti smo se temu protivili, in se protivimo še danes, ker smatramo za nujnejše, da se zidajo stanovanjske hiše, in se olajša pri nas skoro neznosna stanovanjska beda.
Če pa klerikalci smatrajo to popravilo cerkve za nujno, lahko prevzame te stroške cerkev sama, katere premoženje je znatno, kar je dokazano. -Še boljša pa bi bila ideja, katero .je izrazil precej vplivni tukajšnji komunist, naj bi si tukajšnji ka-pucirii vpeljali vstopnino za obisk cerkve in se s tem denarjem popravila cerkev.
Pri zadnjih občinskih volitvah smo se soeijalisti dobro odrezali in smo dobili v občinskem odboru +7 mandatov, komunisti 2 mandata in mešani nacijonalni blok (S mandatov, v katerem sta zastopana 2 klerikalca. Samoumevno smo izvolili tudi župana in občinske svetovalce iz naših vrst, in smo ponosni na naše dosedanje delovanje, četudi se nam posebno od blokašev, silno in na vse mogoče načine nasprotuje, na kar pa se mi ne oziramo. Posebno se tisti gospodje čudijo, kako je bilo mogoče občinskemu odboru pod vodstvom soeijalistič-nega župana, odplačati od gerenlstvu prevzete občinske dolgove.
Zgradili smo tekom lešnjega leta tudi električno razsvetljavo, katera sicer ni naša last, ampak last mestnega električnega podjetja v Mariboru, vseeno pa je napredek za splošno korist. Prvo kar bomo za prihodnost podvzeli, bo to, da bomo zidali' eno večjo stanovanjsko hišo, ker imamo zato zelo ugodne stavbene'prostore in da bomo vsaj nekoliko olajšali stanovanjsko bedo, katera nam povzročajo velike neprilike.
Da bo treba pri tem misliti na večje posojilo in na potrebo amortizacije je samoumevno, toda obupali ne bomo in tudi to vprašanje bomo rešili, pa če se' nam od nasprotnikov še toliko nasprotuje, delali bomo tudi poslej pošteno in v korist naših občanov in volilcev.
Celje.
To ni kulturno. Enkrat smo že pisali o razmerah, ki vladajo na celjski železniški postaji. Neki gospodje mislijo, da je njihova naloga potnike žaliti, jim dajati razna imena itd. Dne 27. marca se je hotelo peljati neko dekle v smeri proti Ljubljani. Imela je seboj eno košaro in nahrbtnik. Bila je že v vagonu, ko so jo naenkrat odgnali z vso prtljago v pisarno, kjer ,ie bila razžaljena in so ji vozni listek v vrednosti 17.50 raztrgali. Eni drugi gospe so zaukazali s prtljago izstopiti in jo znositi na vago, tako da se je vlak poprej odpeljal. Tako postopanj,, ni na mestu. Prtljage so potovalcem vendar dovoljene, vsaj na drugih postajah takih slučajev ni. Kdor je nervozen, ne spada na takšno mesto. Če ima kdo preveč prtljage, se ga naj v dostojnem tonu opozori in zahteva, da jo odda v ambolančni voz. Ko pr -de bogata gospoda v naše kraje, se bo čisto gotovo ž njo* kulantnejše postopalo.
mn
I
»
I
I
»
I
*
9
P
»
»
I
I
I
I
I
I
I
I
Konzumentje!
Konzumentje!
Nahupujte svoje potrebščine
v prodajalnah
Konzumnega društva za Slovenijo r. z. z o. z.
Solidne cene.	MF* Točna postrežba.
MF" Dobro blago. "Ml
Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2 50. Delež Din 300 —. Jamstvo enkratno. 133
i
l
l
i
«
1
l
1
I
i
1
J
SPLOŠNO K.REDITNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Aleksandrova cesta. 5	r.	z. z o. z.	Ustanovljen0
SPREJEMA	POSOJUJE
1 urd do ugodni obrest, meri.
hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.	na	menice,	zastavna	pisma	in	lomom	y
Pisapna: Ljubljana, Aleksandrova cesta.	0
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani, i	Ljubljani.
dskarno odgovoren Mihael Rožanec.