r ■¿gfitezm-' iptf ^ # m ^^ Četrtek, 11. novembra 2004, št. 46, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija SLOVENIJA Vprašljivo čaščenje nekega mita predsednika združene liste * CI í jjjrii'j uiihiii J guÚfL" »'iypjç j J i- yji-li^il IliSU: knjigarna Knjige lahko naročite na Številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net DEMOKRACIJA CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. r>, ,«Efe'ji$o rniMmuA v klasični ikivenski politični misli Janez Janša Pot slovenske države 1991-1994 IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE: Komunistične t od njihovega n; leta 1950, vldjuc njihovih vodiln: 519 strani, 5.( JAN F, TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT Avstrijsko francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju. VASJA KLAVORA PREDEL 1809 A\tor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT mfv&s —.i • & KZmr * . k. TOMAŽ BUDKOVIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT OTOK BREZ MILOŠU DIMITRIJ ZILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Pretresljiva avtobiografska izpoved iz pekla ju-goslavanskih komunističnih zaporov. 256 strani, 3.996 SIT JOŽE DEŽMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT DUŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT s' E M E N A R A Z D O R A IVE A. STANIČ PROTI Nad sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in proti revolucije na Slovenskem. Prispevke ie zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT RDEC0 ZVEZDO tretja stran r jrfKSS* 5 Ljudje so spregovorili "Amerika je spregovorila", je po volitvah samozavestno in veselo poudaril George Walker Bush. V Združenih državah Amerike je tako znova zmagal Bush, kar je spravilo v obup privržence demokratskega izzivalca Johna Kerrya. Potem ko je pred štirimi leti Bush zmagal za las in za nekaj glasov večine na Floridi, kar mu je prineslo odločilne elektorske glasove, je tokrat skoraj pometel z demokratskim izzivalcem. Če je bil Al Gore pred štirimi leti Bushu povsem enakovreden, mu Kerry tokrat nI bil dorasel. Bil je ujetnik svojih nekonsistentnih stališč. Kot vietnamski veteran se je izkazal, vendar je po vrnitvi v domovino ostro kritiziral ravnanje ameriške vojske v Vietnamu, kar so v predvolilni kampaniji spretno uporabili republikanci. Nanj so se spravil še vietnamski "veterani za resnico", ki so njegova junaštva v tej državi prikazali v zelo čudni luči. Njegov problem je bil tudi Irak. Kerry je podprl napad na Irak, kasneje pa nasprotoval dodatnemu fina-ciranju ameriške vojske in s tem posledično njeni boljši opremljenosti. Obljubljal je izboljšanje na področju socialnega in zdravstvenega varstva, hkrati pa manjše davke, čeprav je kot senator v preteklosti velikokrat glasoval za njihovo povečanje. Njegova vrednostna stališča so bila neizrazita, medtem ko so bila Busheva jasna. Jasno se je zavzel za vrednote, ki so povezane s tradicionalno družino in so blizu tako protestantski kot katoliški veri. Poleg tega je Kerry podobno kot Bush bogataš, vendar s to razliko, da se je Bush znal približati povprečnemu Američanu srednjega in celo nižjega sloja, medtem ko Kerryu to ni najbolje uspelo. Amerika je po 11. septembru 2001 v vojni proti terorizmu, kar tudi ni šlo v prid Kerryu, saj med Američani prevladuje prepričanje, da se med vojno predsednik ne menja. In še nekaj je bilo odločilno. Medtem ko je Bush govoril tisto, kar je menil, da je prav, je Kerry govoril tisto, kar je mislil, da radi slišijo volivci. In očitno je bilo ljudem bolj všeč, da jim je Bush govoril odkrito, pa čeprav se z marsičim niso strinjali ali jim ni bilo všeč. Kerry preprosto ni bil dovolj prepričljiv. Odziv na vnovično Bushevo izvolitev je bil v svetu precej zadržan. Za Francijo in Nemčijo, ki sta se zaradi nasprotovanja napadu na Irak močno oddaljli od svoje čezat-lantske zaveznice, je bila to prava hladna prha. Podobno velja za levičarje po svetu in pri nas. Čeprav je bilo o Bushu napisanega veliko negativnega in so po Ameriki in svetu vrteli film Michaela Moorea Fahrenheit 9/11, ki je Busha prikazal kot totalnega bebca, je večinski del Američanov primazal zaušnico vsem levičarskim fundamentalistom, ki ob omembi besede vrednota kar ponorijo. In človeku se zdi, da bi ob tem najraje prijeli za revolver (če bi ga imeli pri sebi) in začeli streljati. Sedaj pa Busheve volilce označujejo za nekakšne verske fanatike in ljudi z manjšim inteligenčnim kvocientom. Vsekakor bo Bushevo notranjo in zunanjo politiko mogoče trezno ocenjevati šele čez leta ... Pri nas so zaradi Zbora za republiko, ki je vzniknil junija, mediji začeli označevati ljudi in stranke, ki v njem sodelujejo, za republikance. V precejšnji meri tudi z namenom, da bi spomnili na ameriške republikance, ki so v naši javnosti na precej slabem glasu, saj so jih slovenski levičarski mediji v preteklih desetletjih močno očrnili. Če pogledamo vrednostni sistem, lahko ugotovimo, da so stranke, ki sodelujejo v Zboru za republiko, vrednostno morda res malo bliže ameriškim republikancem, da pa imajo veliko stičnih točk tudi z ameriškimi demokrati. Na to dvoplast-nost opozarja prvi človek Zbora za republiko dr. Peter Jambrek, ko pravi: "Če bi bil znotraj Amerike, torej državljan ZDA, bi volil demokrate, če bi bil zunaj Amerike, torej državljan Slovenije, bi navijal za republikance. /.../ Evropsku unija je tako šibka in tako neorganizirana, da kriznih žarišč sama ne zna obvladati. Republikanska strategija pa je bolj aktivna." Kakor koli, še pred ameriškimi volitvami so spregovorili tudi slovenski volivci in namenili največ glasov strankam, ki delujejo v Zboru za republiko. V teh dneh smo čedalje bliže oblikovanju vlade, ki jo bodo sestavljale stranke iz Zbora za republiko: SDS, NSi in SLS. Del vladne koalicije bo skoraj gotovo tudi DeSUS. Združena lista je zavrnila možnost vstopa v vladno koalicijo. V stranki so prevladali ortodoksni levičarji, ki zmernemu Pahorju niso dopustili, da bi stranko pomaknil v sredino in jo odlepil od liberalne demokracije. V ponedeljek je za presenečenje poskrbel Rop, ki je takoj po volitvah odločno razlagal, da gredo v opozicijo, sedaj pa bi se rad pogovarjal o sestavljanju vlade s SDS, s čimer bi verjetno rad Janši otežil (zavlekel) sestavljanje nove vlade. Ropova poteza je pokazala, da liberalni demokrati še niso za staro šaro in da so presodili, da se jim splača vsaj navidezno dogovarjanje z Janšo. S tem naj bi ljudem pokazali, da nikogar ne izključujejo ... Seveda je Ropov manever tako prozoren, da se skoraj ne splača ukvarjati z njim. Ljudje so namreč na volitvah povedali, da si želijo spremembe. In LDS ni del teh sprememb. Morda v opoziciji... Metod Berlec Če gledamo vrednostni sistem, lahko ugotovimo, da so stranke, ki delujejo v Zboru za republiko, vrednostno morda res nekaj bliže ameriškim republikancem, da pa imajo veliko stičnih točk tudi z ameriškimi demokrati. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 O kazalo 9 Kaj prinaša evropska ustava? V Evropski zvezi je skupna ustava že nekaj let tema številka ena. Slavljenje zlaganega mita Muke po Pahorju Pogovori o sestavi nove vlade so v polnem teku. Kot se zdi, ima pri tem še največ težav Borut Pahor, ki mu je predsedstvo združene liste preprečilo, da bi začel pogajanja o vstopu stranke v vladno koalicijo. 15 Izgubljeno mesto Odmevi na italijanske proslave ob petdeseti obletnici priključitve Trsta Italiji, ki so minile v znamenju poveličevanja nacionalističnih čustev in zgodovinske pozabljivosti, se še niso polegli. 22 24 Lovljenje pobeglih osumljencev 31 Bushevo zmagoslavje Volitve, ki so bile letos deležne največje svetovne pozornosti, so za nami. Če je o zmagi Georgea W. Busha pred štirimi leti odločalo sodišče, je bil tokrat izid nesporen. Zmagal je v 31 zveznih državah in dobil 51 odstotkov vseh glasov volivcev oziroma približno tri in pol milijona več kot izzivalec John F. Kerry. Cez sto let bo samo še 100.000 Slovencev 42 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažit, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Pavel Jamnik Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. ■[■■■■HaHBI Demokracija • 46/2004 Rupnikova linija Sorodniki Smrt popoldne Hemingway je v knjigi Smrt popoldne (1932) zapisal: "Bikoborba je edina umetnost, pri kateri je umetnik v smrtni nevarnosti.' Pogovor z dr. Markom Kosom S pomočjo ekstrapolacije sem izračunal število preliivalstva čez 100 let, in sicer po dveh projekcijah. Če računamo z začetkom v letu 1992, potem se bo naše število v stotih letih zmanjšalo za 980.000 prebivalcev. Če pa za izhodiščno točko vzamemo leto 1995, ko se je število rojstev res dramatično zmanjšalo, nas bo čez 100 let kar 1,825.000 manj kot danes. Z davki se ne mudi (Stran 8) Slomšek - zavetnik slovenskih kmetov (Stran 10) Spremembe treh zakonov (Stran 14) Ko ni več meja (Stran 26) Olimpijada sirov (Stran 28) Čudež iz lončka (Stran 30) Zgodba o faustovskem odnosu (Stran 38) Fotografska dokumentacija (Stran 39) Frankfurt po Frankfurtu (Stran 40) Rupnikova linija (Stran 42) Iskanje pozabljenega (Stran 48) Košarkarska sprava (Stran 55) Spomin na zlati Hollywood (Stran 58) Geografija kulinarike (Stran 60) Naprej, zastava slave (Stran 62) Kako se BB počuti v Haagu? (Stran 66) pogovor Vesel sem sprememb Pogovarjali smo se z upokojenim ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. Pred kratkim je Cerkev na Slovenskem dobila novega nadškofa. Je bilo ime Alojza Urana za vas presenečenje? Moram reči, da je bilo zame veliko presenečenje. Po odhodu nadškofa Rodeta v Vatikan je bilo veliko ugibanj, kdo bo novi ljubljanski nadškof, in pojavljala so se razna imena. Ker imam bolj malo stika z javnostjo, ne vem, kaj so pričakovali drugi, najbrž pa je bilo za večino ljudi - če ne za vse - imenovanje škofa Urana za ljubljanskega nadškofa in metropolita presenečenje. Kako ste zadovoljni z izbiro? Je to izbira po vašem okusu? Nadškofa Urana sem leta 1992 predlagal za svojega pomožnega škofa. Tako sem se odločil predvsem zaradi njegovih dušnopastirskih sposobnosti, prijetnega značaja, prijaznosti, veselosti in pevskega talenta. Dobro pozna ljubljansko nadškofijo in slovenske izseljence po svetu. Glede na to lahko sami ugotovite, ali je bila to izbira po mojem okusu ali ne. Nekateri novega nadškofa - vsaj po umirjenosti, prijaznosti in toplini - primerjajo z vami. Kaj porečete na to? Vsak škof in sploh vsakdo, ki nastopa javno, ima tak ali drugačen način nastopanja. So ljudje, ki se z njim strinjajo, in ljudje, ki ga odklanjajo. Tudi pri meni je bilo tako in podobno bo pri nadškofu Uranu. Doživel sem veliko kritike, ustno in pisno. Hvaležen sem bil zanjo in sem skušal upoštevati in popraviti vse, kar so mi očitali. Nisem pa mogel vsem ustreči. Končno vse sodi Bog. 14. novembra boste praznovali že svoj 84. rojstni dan. Če se takole ozrete nazaj na svoje življenje, bi kaj popravili, spremenili... Bi se znova odločili za duhovniški poklic? Nikdar nisem pričakoval, da bom doživel tako visoko starost, posebno ker sem bil večkrat v smrtni ne- varnosti. Imel sem več bolezni in doživel več nesreč. Ze kot otrok sem skoraj utonil. Pozneje sem zbolel na pljučih. Pred leti sem imel težko notranjo krvavitev, potem dve operaciji na želodcu. Vendar sem vse preživel. Kaj bi popravil, spremenil? Rad bi vse naredil bolje. Zavedam se svojih pomanjkljivosti in slabosti. Če bi še enkrat moral sprejeti naloge, ki sem jih sprejel, bi marsikaj drugače naredil, si še bolj prizadeval, da bi naredil, kar Bog, Cerkev in ljudje pričakujejo od mene. Hvaležen sem za duhovniški poklic. Duhovniški poklic je Božji dar. Jezus pravi: "Niste vi mene izvolili, ampak sem vas jaz izvolil." V javnosti se v zadnjih letih ne pojavljate veliko, kljub temu pa, kolikor vem, še vedno spremljate družbeno dogajanje. Ste zadovoljni z dejstvom, da bomo kmalu dobili vlado, ki jo bodo v večini sestavljale pomladne stranke? Malo spremljam družbeno dogajanje. Ne poznam strank in ne osebnosti. Kolikor morem izvedeti iz poročil, sem vesel, da je prišlo do spremembe. Bog daj, da bi ta sprememba prinesla nekaj dobrega za naš narod. Zadnji popis prebivalstva kaže, da število katoličanov v Sloveniji upada. Kaj bi bilo treba storiti, da bi se to spremenilo? Znano mi je upadanje ne samo katoličanov, ampak tudi drugih vernikov. To je splošen pojav v razvitem svetu. Vendar statistike ne povedo vsega. Tega, kar ljudje nosijo v sebi, se ne da izmeriti. Na eni strani res upada število vernikov, po drugi strani pa doživljamo, kako ljudje iščejo vero in se v zreli dobi odločajo za Boga in Cerkev. Kaj narediti, da bi število vernikov nehalo upadati, ne vem. Receptov ni. Skolje, duhovniki in drugi pastoralni delavci iščejo rešitve. Veliko je prizadevanj, da bi verniki iz tradicionalne vernosti prešli v globoko osebno vero in povezanost s Cerkvijo. Mnogim pri tem pomaga vJdjučenost v razne skupine in gibanja v Cerkvi, kjer se ljudje spodbujajo med seboj. Aleš Kocjan Škofovski grbi V prejšnji številki Demokracije smo opozorili na nepoučenost novinarjev glede Cerkve. K temu bi lahko prišteli tudi cvetko iz ene od revij, ki jih izdaja ČP Delo, kjer eden od novinarjev piše, da je na grbu prejšnjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta orel, medtem ko je na Uranovem grbu vrana, kar naj bi še bolj poudarjalo razliko med "visokim" Rodetom in "ljudskim" Uranom. V resnici pa je v Rodetovem grbu roža in barve slovenske zastave. Očitno nekaterim novinarjem primanjkuje domišljije in iščejo najrazličnejše načine, kako bi poudarili razlike med prejšnjim in sedanjim ljubljanskim nadškofom. Tudi na račun resnice. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 e Martinovo Pa smo ga dočakali. Martinovo namreč. Čeprav pravijo, da bo letos mošt dozorel v vino precej kasneje kot druga leta. Bojda zaradi precej mrzlega in deževnega poletja Nič čudnega torej, da Tone Anderlič ni več tako zidane volje kot prejšnja leta. Ni kaj, tudi volitve so naredile svoje. Za nekatere je prišla streznitev, še preden se je rajanje sploh začelo. Sicer pa je letošnje martinovo prineslo kar veliko novega. Na primer novega predsednika državnega zbora, ki je menda, gotje, duhovnik. Malo čudno je, da so se tisti, ki so sicer zagovorniki stroge ločitve Cerkve od države, zdaj potuhnili. In kar je še huje - France Cukjati je bil nekdaj jezuit Zanimivo, da Svetlana Makarovič tokrat ni vrnila potrdila o slovenskem državljanstvu, če je že pred leti zavrnila Prešernovo nagrado samo zato, ker jo je dobil jezuit p. Marko Ivan Rupnik Da pa o krivdi novega predsednika državnega zbora ni nobenega dvoma, je poskrbel "večno drugi minister za resnico" Nikola Damja-nič, ki je v Nedeljskem dnevniku napisal cel spisek grehov, za katere bi se moral pokesati France Cukjati: ščuvanje k nestrpnosti, zaničevanje samskih žensk, nasprotovanje homoseksualcem in še kaj. Nič se ne bi čudili, če bi naši tako imenovani levičarji začeli pripravljati množične manifestacije, češ, poglejte, Barrosova evropska komisija ni bila izvoljena zaradi enega samega nestrpneža, pri nas pa smo dobili na oblast kar celo hordo nestrpne-žev, ki naj bi državo potisnili v srednji vek. A kot je videti, so se slovenski dušebrižniki vsaj za zdaj vdali v usodo, čeprav v teh dneh menda ne gasijo svoje žalosti z vinom. Očitno imajo odhajajočega ministra Kebra še vedno za veliko avtoriteto. Nekdo pa vseeno ne stoji križem rok - na primer akterji t. i. narodnoosvobodilnega boja in častilci partijskih bogov, ki jim ne gre v račun, kako je mogla stranka upokojencev privoliti v pogajanja z "domobrancem" Janezom Janšo za vstop v desno koalicijo. Nič čudnega, daje nekdanji predsednik države Milan Kučan (zadnje čase ga nekateri kličejo "možicelj") omenjeno stranko označil za neperspektivno in nepotrebno v slovenskem političnem prostoru. No, ker se po besedah nekega novinarja Dela Kučan še ni zmotil, ima prav gotovo prav. Tako kot so imeli prav partijski bogovi, ki so recimo zapovedali, da je rdeče enako kot modro, in se v naslednjem trenutku premislili in trdili prav nasprotno. Morda je za to kriva tudi izguba spomina, in če spodaj podpisanega spomin ne vara, ima pri tem veliko vlogo alkoholna pijača. Nič čudnega, da si zlobneži želijo, da bi dr. Rugelj vzel v roke tovariša Mitjo Ribičiča, ki ga kar naprej muči izguba spomina. Tudi Janez Stanovnik se ne spomni, da bi imel kdaj opravka z revolucijo... Kakor koli že, rajanje ob prazniku sv. Martina se lahko začne. Ker je Janša odprt za vse, k rajanju vabi tudi tiste, ki jih še vedno muči (re-tro) virus STM. Samoupravljanje s temelji marksizma ... Gašper Blažič "Kdo torej sme govoričiti o kontinuiteti? 'Kontinuiteto' se gredo v ZDA, kjer imajo po Bushu - Busha." (Boris Jež je prepričan, da se v nasprotju s Slovenijo ZDA držijo starega jugoslovanskega gesla "Po Titu-Tito".) "Če bi lahko, bi pripravil preprostejši zakon o dohodnini." (Finančni minister Dušan Mramor je bil zelo omejen pri pripravi zakonov zaradi lobijev, saj so ti davčno zakonodajo zaradi osebnih koristi zelo skrivili.) "Tako ambicioznega direktorja, kot sem sam, Petrol še ni imel." (Janez Lotrič, predsednik uprave družbe Petrol, v nasprotju z mnogimi drugimi ni lažno skromen.) "Njegovi nasprotniki lahko igrajo tudi na to karto, da se ga znebijo." (Peter Jančič, novinar in komentator časnika Večer, govori o notranjih nasprotnikih Boruta Pahorja, predsednika ZLSD, ki so svojega predsednika raje poslali v Bruselj, kot da doma vodi stranko po poti, ki si jo je začrtal.) "Želimo pa, da končno prideš k pameti in pre-živiš svoja leta kot penzionist, ki ti nihče nič noče, kljub vsemu hudemu, kar si nam storil, če nas Slovence že končno pustiš pri miru." (Homeopat iz Preddvora Tomaž Hribernik izraža najboljše želje nekdanjemu predsedniku države.) "Saj nisem muha, ki bi brenčala po zaprtih sobanah LDS ali vlade." (Dr. Peter Jambrek ne pozna delovanja odhajajočega predsednika vlade Antona Ropa.) "Oporečni so vedno vzorci, ki jih analizirajo v Ljubljani, zato se sprašujem, kaj se dogaja s školjkami na poti v ljubljanski laboratorij, pa tudi o objektivnosti veterinarskih inšpektorjev." (Školjkar Bojan Troha ne more razumeti, da se školjke v Ljubljani tako hitro pokvarijo.) Lr "Doslej se še nisem odzval na uradna povabila vodstva Katoliške cerkve. Mislim pa, da se zdaj bom." (Predsednik DeSUS in navdušeni pevec Anton Rous bo odslej redno prepeval skupaj z novim nadškofom Alojzom Uranom.) "Clintonova liberalnost in solidarnost sta se ustavili pod njegovim popkom kakor tudi sicer pri vseh levičarjih, ki so jih sicer povsod polna usta o človekovih pravicah, svobodi in solidarnosti." (Teolog dr. Drago K. Ocvirk ugotavlja, da imajo tudi vrednote, kot so solidarnost, svoboda in človekove pravice, svoje meje.) "Ne, nimam ga. Rad se gibam." (Igralec in Borštnikov nagrajenec Bine Matoh nima "zicledra".) O Demokracija • 46/2004 "Pričakujemo, da bomo prodali tri do štiri ferrarije na leto." (Herman Rigelnik, predsednik uprave družbe Autocommerce, že ve, na koliko novodobnih slovenskih bogatašev v Sloveniji lahko računa pri nameravani prodaji ferrarijev.) "Mislim, da bom, ko bom imel 55 let, najbrž prepeval v kakšnem zakajenem klubu, kjer bom pripovedoval pijančkom, da sem nekoč res bil velika zvezda." (Pevec Robbie Williams na stara leta ne bo nastopal na velikih odrih kot Mick Jagger.) "LDS bo medije v prihodnje še potrebovala, vendar med njimi ne bo Financ." (Suzana Kos, novinarka časnika Finance, si je zapomnila izjavo Gregorja Golobica na dan volilnega poraza in jo zdaj tudi zapisala.) zgodbe Oče Miklavčič vrača usluqe modrosti tedna "Znamenite teme (džamija, Romi, izbrisani) so v preobleki človekovih pravic glavna pogajalska karta levice. Karta ravno tistih, ki so človekove pravice grobo kršili." (Publicist Viktor Blažič) • •• "Imam vtis, da se je LDS ujel v pragmatizem, politični tehnicizem in politično inženirstvo, ki se je na koncu zreduciralo na golo željo po oblasti. To pa je očitno nesprejemljivo za volilno telo. Čim daljše obdobje je neka stranka na oblasti, tem bolj radikalno se potem sesuje, ko mora oblast zapustiti." (Pravnik dr. Peter Jambrek) SDS Dodelila naarade Volitve so za nami in nekatere stranke že izpolnjujejo dane besede. Med takšne lahko štejemo zmagovalko letošnjih volitev Slovensko demokratsko stranko (SDS). Pred volitvami ste v poštnih nabiralnikih našli nekoliko drugačno volilno propagandno zloženko v obliki časopisa z imenom Nova pot. V njej ste lahko prebrali nekaj o programskih izhodiščih stranke, s članki različnih tematik so se predstavili nekateri strankini kandidati, svoje mnenje o volitvah pa so povedali tudi nekateri znani Slovenci In Slovenke. Skratka, brošura je bila kajpak politično in predvolilno obarvana. No, v njej je bila tudi nagradna volilna križanka, za njeno pravilno rešitev in ugotovitev gesla je bila obljubljena bogata nagrada. Tistih, ki ste se potegovali za nagrade, ni bilo malo, saj je na naslov sedeža stranke prispelo skoraj trideset tisoč pravilnih rešitev. Žrebanje za nagrade je potekalo v petek, 5. novembra, in sicer pod budnim očesom treh članov komisije Rudolfa Petana, Eve Irgl in Dragice Jazbec. Nagrade je izžrebal glavni tajnik stranke Dušan Strnad. Prva nagrajenka je Nuša Golob iz Novega mesta. Srečnica bo prejela računalnik pentium 4 z barvnim monitorjem. Preostalih 18 nagrajencev si je razdelilo nagrade, kot so: ionizator feng shui, enourni polet z letalom za tri osebe, sončna očala dunlop, brezplačen pregled za očala ali kontaktne leče, knjiga Pučnikova znanstvena in politična misel avtorja Milana Zvera, knjiga Prevzem zgodbe o uspehu avtorja Dimitrija Rupla in knjiga Od osvobodilnega boja do banditizma avtorja Alberta Svetine. M. P. Sejalka smrti Moški, ki so pred dvema letoma iskali spolne užitke pri prostitutkah v Celju, so lahko v teh dneh upravičeno zaskrbljeni. Kot se je namreč izvedelo pretekli teden, je v mostarski bolnišnici zaradi turbekuloze, ki je bila posledica aidsa, umrla 21 -letna Uk-rajinka Olena Popik, ki je spolne usluge nekaj časa ponujala tudi v Sloveniji. Po do zdaj znanih informacijah naj bi se to dogajalo leta 2002 v zdaj že zaprtem celjskem baru Rolex. Koliko slovenskih moških je morebiti okužila Ukrajinka, za zdaj ni znano, po podatkih policije pa bi jih bilo lahko precej, saj naj bi pod njene rjuhe dnevno zlezlo v povprečju kar osem moških. Zanimivo je, da v Sloveniji kljub omenjeni domnevi ni čutiti večjega preplaha in da se na problem nista odzvala ne policija ne ministrstvo za o nt HA v».»" Moški, jo poznate? Prva nagrada, računalnik pentium 4 z barvnim monitorjem, je odšla v Novo mesto. zdravje. Tako denimo na internetni strani policije ni mogoče najti ne prostitutkine slike ne poziva, naj tisti, ki so morebiti imeli stik z njo, takoj opravijo testiranje, enako pa velja tudi za inter-netne strani ministrstva za zdravje. Povsem drugače je v BIH ter Srbiji in Črni gori, kjer sta ministrstvi za zdravje zaradi strahu pred epidemijo aidsa vse, ki so imeli stike z Ukrajinko, nemudoma pozvali, naj se brezplačno testirajo. Mogoče pa na ministrstvu in policiji, tako kot verjetno večina moških, ki zahajajo k protistutkam, menijo, da se nam to ne more zgoditi. A. K. Boruta Miklavčiča, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je na to mesto ustoličil Dušan Keber, odhajajoči minister za zdravje, Miklavčiča se je prijel vzdevek "Keb-rov ljubljenček". Pred imenovanjem za generalnega direktorja je Miklavčič zamrznil upokojenski status, še pred tem pa je v prejšnji, tudi državni službi pobral večmilijonsko odpravnino. Ker je Keber zdaj v težavah, mu je Miklavčič obljubil pomoč in vračilo usluge. Keber bi se sicer po koncu ministrovanja (spomnimo na njegovo izjavo, da bi bil neskončno dolgo rad minister, kar pa se mu žal ali na srečo ni uresničnilo) rad vrnil v Klinični center (KC), kjer je včasih opravljal delo strokovnega direktorja. Zaželel naj bi si mesto namestnika ali svetovalca strokovnega direktorja Zorana Arneža, vendar so se zaposleni v KC temu kategorično uprli. Zato so se kmalu pojavile govorice, da bo za Kebrovo zaposlitev poskrbel sam Miklavčič. V ta namen naj bi se bil Miklavčič že septembra z Martinom Tothom, direktorjem za razvoj zdravstvenega zavarovanja, in Mihaelom Petrovičem, direktorjem območne enote Ljubljana, "sporazumno" dogovoril, da oba zapustila direktorski mesti, na zavodu pa naj bi ostala kot Miklavčičeva svetovalca. Tako je zatrjeval Miklavčič, Petrovič pa je pretekli teden razkril pravo zgodbo Miklavčiče-vega kadrovanja. Dejal je, da je bilo Miklavčičevo sporazumevanje z njim dokaj nenavadno. Potem ko Petrovič nI privolil v njegovo "očetovsko" prepričevanje, naj se zaradi starosti na hitro umakne z napornega mesta direktorja OE ZZZS Ljubljana na mirnejši položaj svetovalca generalnega direktorja, je Miklavčič reagiral zelo prizadeto. "Med rjovenjem, da sem ga zaj...., ker je moj položaj že nekomu obljubil, mi je napovedal vojno," je dejal Petrovič. To naj bi pozneje tudi uresničeval, zato Petroviču ni ostalo nič drugega kot to, da posluša Miklavčičev nasvet in se umakne. Miklavčič je nemudoma objavil razpis za nekatera delovna mesta, kar pomeni, da zaposlitev Dušana Kebra In njegovih podanikov z ministrstva očitno ni več vprašljiva. Le speljati jo je treba do imenovanja nove vlade. V. K. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 O pro&contra Racionalizacija Po tem ko smo pred dobrim mesecem dni imeli državnozborske volitve, smo te dni dobili novega predsednika vlade. Po izboru predsednika države Janeza Drnovška, ki je za mandatarja predlagal predsednika stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov. Če bo šlo vse po črki zakona, bo naslednja štiri leta vlado vodil Janez Janša. Da mu bo to uspelo, bo moral v svojo vladno ekipo pripeljati ljudi, ki bodo sposobni odgovorno in strokovno opravljati svoje funkcije. Od dela vsakega ministra posebej bo odvisna skupna bilanca uspeha vlade in vsak šibek člen lahko pomeni zdrs navzdol. Janša se tega zaveda in verjetno od tod tolikšna previdnost pri dodeljevanju ministrskih stolčkov. Verjetno marsikomu ni oziroma ne bo všeč, če Janša pri kadrovski izbiri ne bo uporabil ključa, ki odpira izključno "strankarsko skrinjo". Verjetno bo zato iz igre izpadel kakšen od kandidatov, ki so se v javnosti pojavljali kot potencialni ministrski kader. Je pa res, da je uspeh vlade v veliki meri odvisen od tega, kdo so ljudje, ki do odprave ali razdelitve dosedanjih ministrstev in do ustanovitve novega ministrstva. Kar zadeva razdelitev, mislimo na sedanje ministrstvo za šolstvo in šport, ki bi se razdelilo na ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo in znanost. Na vprašanje zakaj predlagatelji sprememb pojasnjujejo, da vpre-teklem mandatu ministrstvo za šol- Z novim letom naj bi začela veljati nova davčna zakonodaja, za izvedbo katere je treba pripraviti še večino podzakonskih aktov, po mnenju nekaterih še najmanj sto. To pa je zalogaj, ki ga nihče v dveh tednih ne more učinkovito pripraviti, težava pa je tudi v slabi vsebini nove zakonodaje. Ta naj bi bila menda narejena po zgledu Evropske zveze, Reforma ro pripraviti in predvsem preučiti njene dobre in slabe strani. Ker so si skoraj vsi enotni, da so pripravljeni zakoni slabi, je na dlani, da je bolje s spremembami nekoliko počakati in v zakone vnesti tista določila, ki ne bodo prinašala zmede. Ker ne gori voda, je zato smiselno z uveljavitvijo pripravljene davčne reforme počakati. Eno leto resnično ne Z izvedbo davčne reforme se ne mudi, saj jo bo nova vlada zastavila drugače od odhajajoče vlade. stvo ni ustrezno delovalo. Na vprašanje, zakaj bo odpravljeno ministrstvo za informacijsko družbo (področje slednjega pri prešlo na gospodarsko ministrstvo), predlagatelji sprememb razlagajo, da ministrstvo v praksi ni upravičilo svojega obstoja. Na vprašanje, zakaj se ustanavlja ministrstvo za javno upravo, je mogoče slišati odgovor, da ga narekuje novela zakona o državni upravi. Gre za eno največjih ministrstev, v katerem bodo združene do sedaj razpršene vladne službe in državna uprava. Ob organizacijskih spremembah pa bodo v novi vladi v nasprotju z dosedanjimi vladami dali nekoliko vendar naj bi naglica in predvsem lobiranje posameznikov v odhajajoči Ropovi vladi povzročila veliko zmedo, kar glede na način delovanja odhajajoče vlade ni nič novega. Če odmislimo, da lahko ta vlada opravlja samo še t. i. tekoče posle, kar priprava podzakonskih aktov nikakor ne sodi, je zanimivo, da se je v teh dneh zganila celo Gospodarska zbornica Slovenije in prek svojega predstavnika javnosti sporočila, da se nova davčna reforma ne sme ustaviti in jo je treba začeti izvajati za vsako ceno. Pri tem so tudi v zbornici priznali, da je davčna reforma slaba in da se niti ne ve, kako se Poleg organizacijskih sprememb bodo v novi vladi dali večji poudarek njeni racionalizaciji. sedijo v njej. Svoj pečat k uspehu doprinese tudi njena organizacija. V času, ko se postavljajo nove vlade, ponavadi prihaja do nekaterih organizacijskih sprememb. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Stranke, ki bi jim že lahko rekli prihodnje koalicijske partnerice, so predlagale nekaj novosti v organizacijski strukturi prihodnje vlade. Kot ključni razlog za spremembe navajajo željo po racionalnejšem in učinkovitejšem oblikovanju in delovanju izvršilne veje oblasti. S spremembami bi tako posegli v sestavo vlade - konkretno bi prišlo večji poudarek racionalizaciji vlade. Pozdrava vreden je korak k pocenitvi delovanja državne uprave, ki se kaže v nameri po odpravi nekaterih funkcij, med drugim vladnih ministrskih svetnikov, ki so bili v prejšnjem mandatu v pomoč predsedniku vlade. S to spremembo je posredno povezana tudi rešitev, da bi v novi vladi lahko sedel le po en državni sekretar iz vsakega ministrstva, kar pomeni, da se bo število državnih sekretarjev močno zmanjšalo, in sicer na največ petnajst. Toliko o prvih korakih na poti k racionalizaciji vlade. Mihaela Praprotnik bodo zakoni izvajali v praksi. Menda tega ne vedo niti na DURS, zato jim v zbornici predlagajo, da inšpektorji v prvih mesecih veljave novih zakonov delujejo predvsem izobraževalno. Apeli GZS so precej dvoumni. Če nič drugega, v zbornici želijo dosledno izpeljati politiko odhajajočih oblastnikov in poskušajo skozi zadnja vrata "v imenu gospodarstva" spraviti nekaj, česar drugi niso zmogli izvesti do konca. Dejstvo je, da se davčna zakonodaja ne more menjati vsako leto, zato je treba to, ki je v veljavi, zelo dob- more biti takšen problem, da bi danes na vrat na nos izvajali nekaj, kar si je zamislil Anton Rop. Ali še slabše - tisto, kar so si zamislili ljudje okrog njega. Ravnanje GZS palahko razumemo v tem smislu, da bi "njeni zunanji" strokovnjaki pohiteli in sodelovali pri pripravi podzakonskih aktov, ki bi bili po njihovi meri. Pri tem je na dlani, da zaposleni na finančnem ministrstvu ne zmorejo sami pripraviti več kot 100 podzakonskih aktov, zato je verjetneje, da bi to storili s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Najverjetneje pa je, da so podzakonski akti že pripravljeni, posamezniki pa so za njihovo pripravo dobili visoke honorarje ali na plačilo še čakajo. Zdaj mora finančni minister Dušan Mramor spregledati. Kot preudaren in previden človek, za kakršnega se je izkazal v zadnjih mesecih, je malo verjetno, da bo podlegel skušnjavam lobistov. Pri tem seveda ne smemo prezreti predloga za koalicijsko sodelovanje v prihodnji vladi, v katerem je področje davkov podrobno obdelano. Že na daleč pa je videti, da bo prihodnja vlada to področje uredila drugače, kot ga je urejala Ropova vlada. Razlike so očitne, zato se z reformo niti najmanj ne mudi, pa če bo GZS še tako pritiskala na to. Vida Kocjan O Demokracija • 46/2004 kolumna Kaj prinaša evropska ustava? Mag. Klemen Jaklič V Evropski zvezi je skupna ustava že nekaj let tema številka ena. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da ljudje v državah članicah s tem. kaj ta ustava konkretno prinaša, niso najbolj seznanjeni. Ob zavedanju pomembnosti dokumenta je hkrati slišati kritiko o tem. kako morda ljudem še ni bila zadosti približana: pravijo, da se o spremembah v zvezi z institucijami Evropske zveze ali pa o predlaganem novem kvorumu za odločanje z večino še nekaj ve. o vsem drugem pa kljub dolžini ustavnega dokumenta bolj malo. A vendar je eden glavnih razlogov za to povsem normalen, skoraj banalen. Ker je koncept skupne evropske ustave na začetni stopnji svojega razvoja, tudi sam še ne daje in ne more dajati odgovorov na mnoga ključna, celo bistvena vprašanja. Tako tudi ne more biti zelo jasno, kaj prinaša. V tej zvezi npr. vodilni evropski ustavni mislec, prof. Joseph Weiler, govori o tem, kako je začetni ustavni dokument kot najvišji in najab-straktnejši pravni dokument vedno mogoče sprejeti le "z vero vanj" in ga je nato šele po sprejetju mogoče začeti zares spoznavati in razlagati. Pri tem Weiler potegne zanimivo vzporednico s prav takšnim načinom sprejetja še višjega dokumenta, Postave na gori Sinaj. Kakor koli, tudi evropska ustava v svoji začetni stopnji razvoja ne prinaša že razgrnjene slike in - kot je normalno - ne ponuja odgovorov na številna bistvena vprašanja. Nekateri celo pravijo, da postavlja več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Samo za primer vzemimo vprašanje, ki si ga že vrsto let postavlja nekaj najaktivnejših držav članic, pred nekaj dnevi pa gaje še posebej aktualizirala Španija, ld je zaradi tega celo postavila pod vprašaj ratifikacijo evropske ustave: Ali je ustava Evrope po veljavi nad ustavami nacionalnih držav, kot to razlagajo nekateri v evropskih krogih, ali pa nacionalne ustave (ne pa seveda zakonski in drugi predpisi) ostajajo po veljavi nad evroustavo, kot to razlaga večina evropskih držav? Morda pa sta obe ustavi - nacionalna in evropska - na isti ravnini, nad njo pa njuno medsebojno razmerje ureja mednarodno pravo, kot to razlagajo številni vodilni ustavni strokovnjaki v Evropi? Gre za na videz temeljno, preprosto, a bistveno vprašanje, ki pa ga ustava Evrope ne rešuje, ampak se mu izmakne, ko v svo- jem besedilu zapiše le, da ima "evropsko pravo prednost pred pravom držav članic". Kot je takoj po dokončnem predlogu besedila komentiral že prof. Craig z Oxforda, takšno dvoumno besedilo seveda ne odgovaija na prej omenjeno vprašanje o tem, kdo je nad kom, saj se s "pravom držav članic" lahko razumejo samo zakonski in drugi predpisi, ne pa tudi nacionalne ustave, lahko pa se seveda sem prištejejo tudi slednje. Odgovora na temeljno in ključno vprašanje o tem, ali je evroustava nad nacionalnimi, pod njimi, ali pa so skupaj nekako prirejene v isti ravnini, evroustava torej ne prinaša. Podobno je s številnimi drugimi ključnimi koncepti in vprašanji. Npr. zagotavljanje in dviganje ravni resnično delujoče demokracije, ki je ena prvih vrednot in ciljev tudi Evropske zveze. Ustavni dokument je poln abstraktnih določb o njej, a tudi po tem dokumentu si vodilni strokovnjaki ostajajo edini, da gre za enega najbolj žgočih vsebinskih problemov, ld za zdaj ostaja nerešen. Glavna težava, pravijo, je v tem, kako prevesti učinkovite mehanizme ali gradnike demokracije iz specifičnih okolij nacionalnih držav, kjer so se oblikovali in prilagajali stoletja, v to povsem novo in drugačno okolje nadnacional- ne Evrope. Jospeh VVeiler tu govori o "neizmernem problemu prevoda" in pri konkretnem problemu gradnikov demokracije, ki bi bili dejansko učinkoviti tudi na skupni evropski ravni, priznava, da sam (še) nima pravih idej. Tako ni težko razumeti, da tudi skupna ustava na tem področju razen nekaj formalnih institucionalih poskusov, ki sami po sebi še ne zagotavljajo vse- binske demokracije, ne ponuja več kot "le" abstraktne ideale in želje, nič pa kaj bolj konkretnega. Zdi se, da bodo kaj več vsebinskega o ustavi Evrope povedala leta in desetletja, ki so pred nami. Evropski pravniki, sodniki in akademiki, ki se ukvarjajo z vprašanji evropske ustave, so na enega svojih posvetov lani povabili nekaj vrhovnih sodnikov ZDA. Slednji naj bi ob tej priložnosti z evropskimi kolegi delili kako mnenje ali nasvet. Ko je tako beseda nanesla na vprašanja, ki jih opisujem, je ameriška vrhovna sodnica 0'Connorjeva preprosto dvignila ustavo ZDA in poudarila, da se po dvesto letih vrhovno sodišče še vedno skuša dokopati do rešitve nekaterih ključnih vprašanj, ki jih prinaša ta kratki dokument iz le sedmih členov. Nato je sodnica z drugo roko dvignila mnogo daljše besedilo evropske ustave in dodala: "Čaka vas veliko dela." Vendar je ena izmed ključnih razlik med obema ustavnima sistemoma - ameriškim in skupnim evropskim - ta, da so v Evropi gonilna sila razvoja skupne evropske ustave in njenega pomena še vedno države članice in ne samo to ali ono najvišje sodišče. In v tem je gotovo tudi naša prednost in predvsem priložnost. Slovenci resda ni- mamo glasovalne moči, a pri teh vprašanjih ne bo šlo za število glasov, temveč preprosto za prepričljivost in utemeljenost vizij. Te so lahko takšne, ki bodo dejansko prodrle in pripomogle k razvoju evropske demokracije ter k etičnim potencialom njene nastajajoče skupne ustavnosti. Čim bolj bomo imeli in prodrli s svojo vizijo, tem bolj bo ustava res naša in bliže ljudem. Ustava Evrope v svoji začetni stopnji razvoja ne prinaša že razgrnjene slike in - kot je normalno - ne ponuja odgovorov na številna bistvena vprašanja. Nekateri celo pravijo, da postavlja več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 O dogodki Janša postal predsednik vlade V torek točno opoldne so se poslanci in poslanke zbrali na prvi izredni seji novega sklica državnega zbora. Na njej so izvolili predsednika vlade. Tako bo prihodnja štiri leta vlado vodil Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke, zmagovalke letošnjih volitev. Kakšnih posebnih presenečenj pri glasovanju ni bilo pričakovati in jih tudi ni bilo. Kot je kazalo že pred glasovanjem, je imel Janez Janša zadostno podporo za izvolitev. Po črki zakona mora za novega predsednika vlade glasovati večina poslank in poslancev državnega zbora, kar pomeni, da mora kandidat za predsednika vlade dobiti najmanj 46 glasov. Janezu Janši je zadostno število glasov poslank in poslancev uspelo zbrati že pred glasovanjem, saj se je pred tem srečal z vodji vseh strank, ki so prišle v parlament, in od večine dobil zagotovilo za podporo. Podporo sta mu odrekli edino Liberalna demokracija Slovenije (LDS) in Združena lista socialnih demokratov (ZLSD). Tako se je Janša lahko nadejal podpore vseh devetindvajsetih poslancev Slovenske demokratske stranke (SDS). Podporo pri glasovanju mu je obljubila tudi Baju-kova Nova Slovenija (NSi) oziroma njenih devet poslancev, Podobnikova Slovenska ljudska stranka (SLS) in njenih šest poslancev ter morebitna četr- ta koalicijska partnerica Demokratična stranka upokojencev Slovenije (De-SUS), ki ima v državnem zboru štiri poslance. Že podpora omenjenih štirih strank bi pomenila gladko Janševo izvolitev, saj znese to devetinštirideset glasov. Pred glasovanjem se je Janša predstavil poslanskim kolegom v vlogi kandidata za predsednika vlade. Dejal je: »Smo na pragu oblikovanja prve vlade po vstopu Slovenije v EU. Do velikih korakov, narejenih letos, nas je pripeljalo veliko naporov, ki so omogočili Sloveniji, da je 15 let po padcu berlinskega zidu in 13 let po osamosvojitvi natančno tam, kamor spada glede na vrednote, ki jih v veliki večini delimo njeni prebivalci.« V nadaljevanju je Janša predstavil nekaj poudarkov iz osnutka vladnega programa. Kot dolgoročni cilj je izpostavil blaginjo Slovenije in njenih državljanov, opozoril je na potrebo po zmanjšanju vloge države v gospodarstvu, na takšno reformo zdravstva, ki bo zagotovila stabilen sistem zdravstvenega varstva, in pošteno pokojninsko politiko do upokojencev. Izpostavil je potrebo po spremembi davčne politike, potrebo po učinkovitejšem sodstvu, in kar smo do sedaj nekoliko pogrešali, potrebo po učinkoviti javni upravi, ki bo delovala kot servis državljanov in gospodarstva. S tem programom mu je uspelo prepričati večino poslancev, da so ga izvolili za novega predsednika vlade. M. P. Slomšek - zavetnik slovenskih kmetov Slovenski kmetje imajo od nedelje, 7. novembra, svojega zavetnika. To je postal blaženi Anton Martin Slomšek na simbolično prošnjo predstavnika slovenskih kmetov Jožeta Rom-šaka iz Podjelš pri Kamniku. Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi pri Šentjurju na Celjskem, tudi Slomškovi rojstni župniji, je pripravila Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ob pomoči Slovenske ljudske stranke. Na shodu se je zbralo okoli 1.500 kmetov iz vse Slovenije. Najprej je ob 12. uri v cerkvi sv. Martina potekala slovesna maša, ki jo je daroval mariborski pomožni škof Anton Stres ob somaševanju Mihe Hermana, župnika na Ponikvi. Ob tej priložnosti je Stres razglasil bi. Antona Martina Slomška za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Soglasje za razglasitev Slomška za zavetnika kmetov je dala mariborska škofija na pobudo Jožefa Romšaka, podpredsednika Združenja govedorej-cev in člana sveta KGZS, Marte Ciraj, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, in Andreja Goloba, nekdanje- ga višjega predavatelja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je od leta 1993 glavni in odgovorni urednik strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Kot je bilo zapisano v utemeljitvi pobude, bi z razglasitvijo blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika kmetov slovenski kmet dobil zavetnika, na katerega bi se obračal v velikih stiskah, ki jih ni malo in jih bo v prihodnje verjetno še več. Dajal bi mu moč in jasno misel za premagovanje težav, slovensko kmetijsko slovstvo pa bi s Slomškovim varstvom in priprošnjo dobilo trdnega zavetnika, ki bi mu kazal pravo smer, da bi bilo sposobno pravilno svetovati in tako pomagati slovenskemu kmetu. Vse to naj bi zagotavljalo obstoj slovenskega kmeta in kmetijstva nasploh, s tem pa tudi samobitnost slovenskega naroda, ki je globoko zaznamovan z obstojem kmetijstva. Po končani maši sta na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo udeležence nagovorila predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik. Slednji je v svojem nagovoru poudaril, da je ta dan priložnost, da se spomnimo na Cerkev sv. Matina na Ponikvi je bila kljub veličastni prostornosti v nedeljo premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli biti pri maši, ki jo je vodil škof Anton Sfres. preteklost, sedanjost in prihodnost slovenskega kmeta, podeželja, avtentičnega kroga slovenskega narodnega občestva, ki je ostal zvest slovenstvu, slovenski zemlji, slovenski besedi in krščanstvu. Peter Vrisk je opozoril, da je zahvalna nedelja velik dan za kmetijstvo in kmete. Po njegovih besedah je prav, da bi se kmetje vsaj enkrat letno srečali na malo drugačen način, zato pričakuje, da bo vseslovensko srečanje kmetov postalo tradicionalno. Po Vriskovem mnenju se kmetje zavedajo svojega lepega, a težkega poslanstva. Slovenski kmet namreč ni samo pridelovalec hrane, vztrajati mora tudi v trenutkih dvoma. Vrisk je opozoril tudi na dejstvo, daje slovenska družba na neki način pozabila na Slomška in njegove zasluge pri narodni buditvi. Sedanji slovenski politiki bi se lahko marsikaj naučili od Slomška. Sodobna družba, kot pravi Vrisk, preveč poudarja materialne dobrote in pozablja na duhovne. Po maši in slavnostni akademiji je bila pogostitev udeležencev srečanja, za katero so svoje dobrote prispevale kmečke žene iz vse Slovenije in več podjetij živilsko-predelovalne industrije. G. B. Predsednik SDS Janez Janša je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade. Sedaj ga čaka uradno oblikovanje koalicije in izbira kandidatov za ministre. © Demokracija • 46/2004 naslovna zgodba Slavljenje zlaganega mita Prejšnji konec tedna je zveza borcev organizirala več prireditev ob 60. obletnici smrti Franca Rozmana-Staneta, poveljnika Glavnega štaba slovenske partizanske vojske. V petek, 5. novembra, je bila žalna slovesnost pred njegovo rojstno hišo v Pirničah, v soboto, 6. novembra, so položili vence ob grobnici "narodnih herojev" pri parlamentu, kjer naj bi bil Rozman pokopan, opoldne je bila osrednja spominska slovesnost v glavni vojašnici Slovenske vojske v Ljubljani, ki se še vedno imenuje po njem. Tam je govoril generalmajor Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske. V nedeljo, 7. novembra, je bila še žalna slovesnost v Lokvah pri Črnomlju, kjer je Rozman umrl. Zamolčane žrtve slavljenega zločina Prejšnji konec tedna je bil torej ves v znamenju vodilnega partizanskega poveljnika. Med 15. januarjem in 25. marcem smo v Demokraciji objavili 11 nadaljevanj, ki so o Francu Rozmanu-Stanetu povedala bistveno drugačno zgodbo, kakršne smo bili vajeni doslej in jo hočejo nekateri očitno še naprej vsiljevati slovenski javnosti. Kot vidimo, se nekateri delajo, kot da te objave ne bi bilo oziroma kot da ne bi bili seznanjeni z drugo resnico. Že 60 let slavimo Rozmanov mit, ki je izrazito zlagan. S tem seveda ne slavimo nič drugega kot zločin, saj se za tem mitom skriva zločinska pojava. Na drugi strani je poteklo že 60 let, ko so mnoge žrtve tega zločina - njihovo število gre v tisoče - še vedno zamolčevane in ležijo v zaraščenih "grobovih" po naši domovini. Franc Rozman je bil sredi tridesetih let navzkriž z zakonom. Pred roko pravice se je najprej želel umakniti v oddaljeno Etiopijo, kjer bi se bojeval proti Italijanom. Komaj se je začela državljanska vojna v Španiji, že je odpotoval tja. Tam se je ves čas vojne bojeval na strani revolucionarne vojske. Več kot dve leti se je kalil v hudih bojih in postal je celo poveljnik bataljona. Februarja 1939 se je moral z mnogimi drugimi umakniti čez Pireneje v Francijo, kjer je bil interniran po raznih taboriščih. Tam se je še dodatno ideološko izuril za vojščaka revolucije. Julija 1941 se mu je uspelo prek Nemčije v vojašnici Franca Rozmana-staneta v Ljubljani so pripravili vrniti v Slovenijo, kjer ga je komunistično vodstvo takoj vpreglo v svojo revolucijo. Oktobra je na Štajerskem postal komandant Štajerskega bataljona. Ta je med drugim napadel Šoštanj, kar smo potem desetletja slavili kot "osvoboditev Šoštanja", v resnici pa je šlo za navaden roparski pohod. Take "akcije" so potem sledile druga za drugo in povzročile, da so se Nemci znašali nad nedolžnimi ljudmi in množično streljali talce. Oktobra se je Rozman zadrževal na Dobrovljah in tam je vodil prvi večji poboj civilistov. osrednjo proslavo ob 60. obletnici Rozmanove smrti. Za Rozmanom le smrt in opustošenje V začetku decembra se je vrnil v Ljubljano, kjer so mu dodelili Dušana Kvedra, tudi španskega borca, s katerim sta bila poslej nerazdružljiv dvojec. Kamor koli sta leta 1942 šla s svojo partizansko enoto, povsod je za njima ostajalo uničenje in mnoge smrti ter trpljenje. Partija ju je najprej poslala na Dolenjsko, kjer sta oblikovala II. Štajerski bataljon. Z enoto sta taborila na Pugledu, ki je s tem postal "osvobojeno ozemlje" in s tem območje partizanskega terorja. Ob poskusu preboja t. i. druge grupe odredov na Štajersko maja 1942 sta "Španca" Rozman in Kveder povzročila dva množična pokola civilistov: najprej peterice izpod Urha, potem pa še pet članov Černetove družine v Gozd-Reki. Kardelj julija piše, da so Rozmanovi partizani mesečno ubili 60 ljudi. Poleti je Rozman vodil drugo grupo odredov prek Gorenjske, vendar je na Štajersko prišlo le 130 borcev od 541, pa še ti so bili nesposobni nadaljnjega partizanjenja. Padlo je na desetine borcev, poleg tega so na svoji poti ubili številne civiliste. Rozmanovo partizanjenje jeseni 1942 in spomladi 1943 je bilo prava katastrofa. Poleg roparskih akcij in ubijanja civilistov so Nemci najstrože kaznovali vsako Rozmanovo akcijo. Ustreljenih je bilo več kot sto talcev, za popolnoma nepomembno akcijo v Krašah 4. novembra kar 97. Ko so jih Nemci na Dobrovljah končno razbili, je samo v enem dnevu ugasnilo 121 življenj. Sledila je tragedija za tragedijo, na koncu s popolnim pokolom Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. Junija 1943 so Rozmanovo pustošenje na Štajerskem pretrgali streli, bil je hudo ranjen in partijsko vodstvo gaje potegnilo na Dolenjsko. Tam so ga nagradili s funkcijo vodje glavnega partizanskega poveljstva. Septembra in oktobra 1943 so sledili pokoli okoli 600 vojnih ujetnikov. Dokler ga ni 7. novembra 1944 raznesla angleška mina, je s svojo partizansko vojsko povzročil smrt na tisoče Slovencev in strahotno opustošenje povsod, kjer se je gibala njegova vojska. Doklej pajdašenje z borci? Najbolj bode v oči, da se vodstvo Slovenske vojske spušča v takšna sporna dejanja. Resnica o partlzanstvu in o Rozmanu je danes več kot znana. Ta je seveda lahko za marsikoga, ki je doslej v svoji glavi gojil indoktrinirane resnice in mite, boleča, toda s tem se moramo sprijazniti, ne pa se delati, kot da se ni nič zgodilo oziroma kot da nič ne vemo. Skrajni čas je, da bi Slovenska vojska začela bolj skrbeti za svojo usposobljenost in za svojo podobo in se ne bi več ukvarjala s sporno in celo zločinsko preteklostjo. Na raznih borčevskih slavjih redno videvamo častno stražo Slovenske vojske. Pajdašenje z borci je izrazito politično-ideološki projekt in čas bi bil, da bi se vojska depolitizirala oziroma otresla sedanje tesne navezave na borčevsko organizacijo. V. M. Skrajni čas je, da bi Slovenska vojska začela bolj skrbeti za svojo usposobljenost in za svojo podobo in se ne bi več ukvarjala s sporno in celo zločinsko preteklostjo. Pajdašenje z borci je izrazito politično-ideološki projekt in čas bi bil, da bi se vojska depolitizirala oziroma otresla sedanje tesne navezave na borčevsko organizacijo. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 ' Etnične in rasne manjšine niso bile tako zveste demokratom kot tivirala zagovornike tradicionalnih vri not in pomembno pomagala Bushu. Demokrati so "pozabili" na konservativnejši ameriški jug O Demokracija • 46/2004 tujina naj bi bil v krizni situaciji še vedno boljši od predsednika, ki sploh ne ve, kaj hoče. Se ena bistvena točka, v kateri je Bush porazil Kerryja, pa so bile vrednote. Levo krilo demokratov in nekateri radikalnejši sodniki so naredili Kerryju in demokratom medvedjo uslugo, ko so v predvolilnem letu sprožili razpravo o porokah is-tospolnih partnerjev. Popolna izenačitev istospolne zveze s klasično zakonsko zvezo je za večino volivcev veliko preveč radikalna. Čeprav niti Kerry ni podprl tako radikalne rešitve, se je Bush z vidika volivcev odločneje postavil v bran "tradicionalnim družinskim vrednotam". Vlogo vrednot so demokrati očitno podcenjevali, pokazalo pa se je, da so o volilni izbiri pogosto bolj odločale vrednote volivcev kot pa njihovi pragmatični interesi. Predvsem ver-nejši volivci so Busha prepoznali kot svojega, tudi če od njegove dosedanje politike niso imeli kakšnih oprijemljivih koristi. Delež volivcev, ki so letos izjavili, da so se odločali predvsem na podlagi vrednot, je na tokratnih volitvah znatno narasel, hkrati pa se je kar 80 odstotkov tistih, ki so se jim zdele vrednote bistveno volilno vprašanje, raje odločilo za Busha. Bo drugi mandat bolj napet? Drago vprašanje pa seveda je, kaj lahko ZDA in svet pričakujejo od drugega in hkrati zadnjega Bushevega mandata. Analitiki napovedujejo zelo različne scenarije. Po eni strani velja, da vleče predsednik, ki se zaveda, da ga ne čakajo več nove volitve, odločnejše poteze. Bili Clinton, ki je bil pri mednarodnih intervencijah sicer manj odločen od sedanjega predsednika (de- RADIO ü NI VOX 107.5 MHz loval pa je tudi vprecej drugačnih okoliščinah), se je na primer v drugem mandatu odločil za vojaški poseg proti Miloševičevemu režimu. Bush bi bil po drugi strani, ko gre za uporabo vojaških posegov, v drugem mandatu že težko odločnejši, kot je bil do sedaj, čeprav se Bushevi kritiki po svetu bojijo prav tega: novih enostranskih potez ZDA v mednarodni politiki. Poleg tega veljajo drugi mandati predsednikovzaburnejšetudi na notranjepolitičnem področju. Nixonov dragi mandat je zaznamoval (in v edi- brez kadrovskih sprememb. Prvo vprašanje zadeva državnega sekretarja Colina Powlla, ki ga cenijo v tujini, vendar velja za razmeroma šibkega v okviru vlade, saj je moral zunanji minister večkrat popustiti pred močnejšo dvojico Cheney-Rumsfeld. Če bo Powell kljub temu ostal v vladi, bi lahko bilo to znamenje predsednikove odločitve za otoplitev odnosov z evropskimi zaveznicami. Oblikovanje nove vlade po volitvah bi lahko bilo tudi za predsednika priložnost, čeprav ne posebno verjet- nem primera predčasno končal) Watergate, Reagana je preganjal t. i. Iran-gate, Clintona afera Lewinski. Kaj lahko pričakuje Bush, čigar vladanje je bilo do sedaj prav zaradi nemirnih (vojnih) razmer toliko bolj mirno? Po drugi strani pa bi si lahko Bush v svojem drugem mandatu privoščil tudi zmernejšo in Evropi všeč-nejšo politiko. Ker ne bo potreboval podpore v še eni volilni kampanji, bo manj odvisen od močnih lobijev, ki so v prvem mandatu v veliki meri usmerjali njegovo politiko: do Izraela in Bližnjega vzhoda prek energetskih in okoljskih vprašanj do mednarodne trgovine in podobno. Manjša odvisnost bi lahko pomenila bolj uravnoteženo politiko. Kdo bo v vladi? Marsikaj bo postalo jasno iz sprememb v predsednikovi vladni ekipi, ki je preživela prvi mandat praktično SLOVENIJHEL mestnik Wolfowitz, ki bi lahko nasledil svojega sedanjega šefa ali pa postal novi svetovalec za nacionalno varnost. Pomik k bolj sredinski politiki bi lahko predstavljal, kot domneva britanski BBC, tudi morebitni odhod generalnega tožilca Johna Ashcrofta, ki velja za najbolj konservativnega člana Busheve ekipe. Morebitna naslednika bi lahko bila njegov namestnik Larry Thompson, ki bi tako postal prvi temnopolti Američan na čelu tožilcev, ali pa nekdanji newyorški župan Rudolph Giuliani. Ta pa bi lahko na, da na dovolj korekten način odslovi sekretarja za obrambo Donalda Rumsfelda, ki je bil sicer uspešen pri rušenju Huseinovega režima, hkrati pa nosi pomemben del odgovornosti za sedanje nestabilne razmere v Iraku, posredno pa tudi za afero v zapora Abu Graib. V tem primeru bi najverjetnejša nova obrambna ministrica postala sedanja svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice, ki bi bila s tem tudi prva ženska v zgodovini ZDA na tem mestu. Druga možnost bi lahko bil Rumsfeldov na- RUMENE STRANI morda zamenjal tudi dosedanjega sekretarja za domovinsko varnost Toma Ridgea, ki odhaja v zasebni sektor. V skrajnem primeru bi lahko Bus-heva napoved, da je treba preseči sedanje strankarske delitve, pomenila tudi vključitev koga od uglednejših in hkrati bolj sredinsko usmerjenih demokratov v Bushevo vlado. Ena od izbir bi lahko bil nekdanji podpredsedniški kandidat Joe Lieberman. Ko bodo jasna imena, bo mogoče bolj jasno napovedati tudi Bushevo politiko. Gjyle Vishaj INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek. 11. novembra 2004 © Colin Powell: bo dosedanji državni sekretar v novi Bushevi vladi kaj moč nejši ali pa ga v njej niti ne bo več? Condoleezza Rice bo najverjeteje Joe Lieberman bi v novi vladi lahko omilil med najožjimi predsednikovimi sedanjo strankarsko polarizacijo v ZDA: ga sodelavci tudi po volitvah. bo Bush povabil v svojo prihodnjo ekipo? intervju Po izobrazbi je doktor strojništva, vendar so ga, kot sam pravi, razočaranja nad stanjem v družbi usmerila bolj v sociologijo in ekonomijo. Najprej je predaval na fakulteti za strojništvo, kjer so ga leta 1980 iz političnih razlogov suspendirali. Veliko se ukvarja s publicistiko. Javnosti je najbolj znan po številnih kritičnih komentarjih, ki jih piše za različne slovenske medije. V kratkem bo izšla tudi njegova najnovejša, že 18. knjiga z naslovom Velika preobrazba Slovenije - mit ali realnost?. Pravite, da je eden največjih problemov Slovenije, ki se ga nihče ne dotika, demografska kriza. Nekako značilno se mi zdi, da nobena stranka med predvolilnim bojem ni načela tega ključnega vprašanja, ki pa je vitalnega pomena za Slovenijo. Rojstev je čedalje manj, število otrok se manjša že od leta 1995, čedalje večji je delež starejšega prebivalstva. Baza aktivnega prebivalstva, ki ga je mogoče zaposliti, je vse manjša. Vsako drugo leto v Sloveniji pravzaprav izgine kraj z 2.600 prebivalci v velikosti Sodražice ah Dravograda. Na zemljevidu nastajajo bele lise. Naš prostor je vse manj naseljen in že sam po sebi kliče po novih ljudeh. Prihajajo pa novi ljudje z juga, ki nimajo naše delovne kulture in v celoti predstavljajo povsem drug svet, druge običaje in delovne navade. Ne gre samo za narodnostno, temveč tudi in predvsem za eminentno gospodarsko vprašanje, saj brez delovne sile slovensko gospodarstvo ne bo obstajalo. Po letu 1995 beležimo izredno izgubo delovne sile. Danes je povprečna starost zaposlenih 42 let, kar pomeni letnik rojstva 1962. Takrat je bilo letno rojenih okoli 29.000 otrok. Do danes to predstavlja izpad 130.000 delavcevvnajbolj produktivnih letih. Čedalje bolj se upad rojstev pozna tudi v vrtcih in šolah, počasi pa bo tudi na univerzah manj študentov. Posledice se bodo kazale tudi povsod drugje. Upoštevati moramo tudi pripadnike t. i. ba- ce in državni proračun, kjer so že sedaj težave. Po drugi strani pa bo v vrstah zaposlenih davkoplačevalcev praznina. Vse to se bo odrazilo tudi na zdravstveni in širši življenjski ravni prebivalstva. Kako bomo rešili to vprašanje, je ključno za razvoj in napredek Slovenije oziroma za pomik na višjo tehnološko raven in s tem višjo gospodarsko rast. Od tega je odvisna blaginja Slovencev. Kje je rešitev in kaj sploh lahko naredimo? Morali bi se načrtno lotiti priseljevanja ljudi iz narodov, ki so nam kulturno najbliže -narodov s podobnimi slovanskimi jeziki s krščanskih območij. Predvsem imam v mislih Slovake, Čehe in Poljake, pa tudi Ruse. Zato se mi zdi zelo pametna zadnja poteza, ko so z oglasi, objavljenimi prav po teh državah, iskali 200 manjkajočih zdravnikov. Poraja se seveda vprašanje, kako bomo Slovenci "pona-šili" te ljudi, kajti treba jih je čimprej vključiti v družbo. Upoštevaje izpad novorojenih otrok in bližajočo se upokojitev po vojni rojenih generacij bi morali letno uvoziti okoli 27.000 mladih, čim bolj izobraženih ljudi. Izobrazbena sestava priseljenih ljudi mora čim bolj ustrezati industrijski družbi z visokotehnološko proizvodnjo, kar pomeni, da bi jih moralo biti 15 odstotkov z visokošolsko, 25 odstotkov z višješolsko, drugi pa s srednješolsko izobrazbo, nizko kvalificiranih delavcev pa ne bi smelo biti. tako kot v Nemčiji ali marsikje na Zahodu število delovnih mest korenito krčilo? Kolikor bomo dosegali zastavljeno gospodarsko rast, jih bomo vsekakor potrebovali. Med Nemčijo in Slovenijo je še vedno ogromna razvojna razlika - takšna kot na primer med Slovenijo in Slovaško. Zato je še vedno veliko prostora za rast, kar s seboj prinaša tudi potrebe po delovni sili, še posebej po visoko usposobljeni. Že sedaj primanjkuje inženirjev vseh vrst. Podjetja jih zaman iščejo in tudi napovedujejo njihov uvoz. Koncem Hidria, ki gradi nov inštitut za klimatizacijo, ogrevanje in hlajenje, bo moral uvoziti 150 inženirjev, ker doma ne najde dovolj ustreznih kadrov. Je sploh mogoče uvoziti toliko delovne sile iz Slovaške, Češke in Poljske, upoštevaje, da ti narodi niso tako številčni in da bodo za njihovo delovno silo tekmovale tudi precej bolj razvite in večje zahodnoevropske države? Menim, da je ta cilj mogoče uresničiti z dobro akcijo, ki mora biti podprta z izredno razde-lano strategijo. Če bomo pripravili vse potrebne pogoje, kot so stanovanja in delovna mesta, ne bi smelo biti težav, saj je Slovenija znana po kakovosti bivanja, ki jo priznavajo vsi tujci. Poleg tega so v Sloveniji osebni dohodki tri- do štirikrat višji kot v omenjenih državah; pomembno je tudi, da so jeziki precej sorodni. Nekaj bo morala storiti država, nekaj pa tudi podjetja. Poleg Poljakov, Slovakov in Čehov pridejo v poštev tudi Belorusi in Ukrajinci. S pripadniki teh narodov bo veliko laže delati kot z ljudmi z južnega Balkana, ki prinašajo vznemirljive miselne in verske podlage. Vendar bo treba te ljudi po njihovem prihodu čim prej vključiti v družbo in "ponašiti". V Sloveniji imamo kar nekaj družin, ki so se iz teh držav priselile po prvi sve- Cez 100 let bo samo še 100.000 Slovencev by boom generacije, rojene v razdobju 1947-1952, ko je bilo na letni ravni rojenih približno 32.000 otrok. Pripadniki te generacije bodo okoli leta 2010 množično navalili v upokojenske vrste in skoraj naenkrat bomo dobili 180.000 novih upokojencev, kar pomeni povečanje starostnih upokojencev za 112 odstotkov. To bo pomenilo ogromen pritisk na javne finan- V10 letih bi morali torej uvoziti skoraj 185.000 ljudi, po 27.000 letno, od tega 60 odstotkov žensk, da bi lahko izboljšali rodnost. Tako bi izničili prej omenjeni izpad delovne sile. Ali bo slovensko gospodarstvo sploh ustvarilo toliko delovnih mest, da bi potrebovalo toliko ljudi, kot pravite? Se ne bo tudi pri nas Pogouor z dr. Markom Kosom tovni vojni. Ti ljudje so se popolnoma "ponaši-li" in večina jih je prišla v elito slovenske družbe. Ali res ni druge rešitve kot uvoz delovne sile iz drugih držav? Menite, da ni nobene možnosti za dvig prenizke slovenske rodnosti? Zgodba o povečevanju slovenske rodnosti se lepo sliši, vendar jo imam za poceni populis- Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 intervju tično demagogijo. Kajti tudi v najboljšem primeru bi bile posledice ukrepov za povečevanje rodnosti vidne šele čez dvajset ali trideset let. Leta 1995 seje število rojenih izenačilo s številom umrlih, nato pa je število umrlih začelo vse bolj presegati število rojenih. Tega trenda ni mogoče tako lahko, sploh pa ne hitro preobrniti. Na Irskem, ki je zelo tradicionalna katoliška država, je rodnost še nižja kot pri nas. Pomanjkanje delavcev so nadomestili s priseljenci iz Afrike. V dublin-skih šolah je že 25 odstotkov črnih učencev. Toda primer Francije vendarle dokazuje, da je nekaj mogoče narediti. Francija ima odlično rodnost, večjo od Finske in Švedske. Toda oni so ogromno postorili za družine. Omogočili so celodnevne vrtce in cel sklop drugih ukrepov, ki pomagajo družinam z več otroki in odvzamejo skrbi zaposlenim materam. Rodnost v Sloveniji je 1,21 otroka na žensko, v Franciji pa 1,89 otroka, za pol večja, vendar tudi to ni dovolj za samostojno obnavljanje prebivalstva. Demografsko vprašanje ne sme biti več tabu, o katerem se ne govori. Priznati moramo problem in se z njim čim prej soočiti. O tem bi bilo treba čim več govoriti, iskati rešitve in jih uresničevati. In ne gledati stran. Hitro ukrepanje je nujno. Naj povem, daje statistični urad leta 1995 izdelal projekcije gibanja prebivalstva - srednjo, najboljšo in najslabšo različico. Zal je bila po osmih letih tudi najslabša različica boljša od dejanskega poteka. Stanje se torej alarmantno hitro slabša. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, kaj bo to pomenilo za usodo Slovencev? S pomočjo ekstrapolacije sem izračunal število prebivalstva čez 100 let, in sicer po dveh projekcijah. Če računamo z začetkom v letu 1992, potem se bo naše število v stotih letih zmanjšalo za 980.000 prebivalcev. Če pa za izhodiščno točko vzamemo leto 1995, ko se je število rojstev res dramatično zmanjšalo, nas bo čez 100 let kar 1,825.000 manj kot danes. Nemci tarnajo, da izginevajo, pa imajo precej boljši koeficient rodnosti, 1,31. Naš se je samo v desetih letih zmanjšal z 1,46 na 1,21. Zato je demografija eminentno in najpomembnejše nacionalno vprašanje. Zadeva obstoj slovenskega naroda. Gre preprosto za to, ali bomo obstali ali ne. V zgodovini je izginilo že veliko nacij in ne bi bili prvi primer. Ob osamosvojitvi tega še nismo videli, v to smo dobesedno padli. Zato se bomo morali čim prej z vsemi silami in javno lotiti tega problema. Tudi zavoljo tega moramo čim bolj dvigniti bruto družbeni proizvod (BDP), kajti ta vprašanja so med seboj obojestransko povezana, saj ni samo BDP odvisen od demografije, temveč je tu- Demografija je eminentno in najpomembnejše nacionalno vprašanje. Zadeva obstoj slovenskega naroda. Gre preprosto za to, ali bomo obstali ali ne. V zgodovini je izginilo že veliko nacij in ne bi bili pni primer. Ob osamosvojitvi tega še nismo videli, v to smo dobesedno padli. Zato se bomo morali čim prej z vsemi silami in javno lotiti tega problema. di število rojstev odvisno od razvitosti. Če želimo zagotoviti čim boljše pogoje tudi za naše mlade, ne samo za tujce, ki jih želimo pridobiti, potem moramo narediti veliko več kot danes in se precej bolj potruditi. Razmere za mlade družine so pri nas najslabše med članicami EU. Pri Inštitutu za ekonomske raziskave Ekonomske fakultete ste skupaj s soavtorji izdelali raziskavo o inovacijskem mrtvilu v Sloveniji. Kakšni so njeni izsledki? Raziskovali smo, kako se razvija inovacijska dejavnost v slovenskem gospodarstvu, ta- podjetjih, ki so inovativna, druga polovica pa v neinovativnih. Prepričan sem, da so ta podjetja zapisana propadu. Značilno je tudi, da je med podjetji v tuji lasti v povprečju mnogo več inovativnih podjetij kot med tistimi v domači lasti. Zato dosegajo inovativna podjetja tudi v povprečju dosti boljše rezultate, saj imajo precej boljšo produktivnost. Inovativna podjetja ustvarijo v povprečju 72.000 evrov letnega prihodka na zaposlenega, neinovativna pa 61.000 evrov, kar je velika razlika v produktivnosti. Tudi izvoz je veliko večji pri inovativnih podjetjih, kar velja zlasti za podjetja v tujem lastništvu. Neinovativna podjetja so omejena samo na lokalni ali državni trg. Podjetja v tuji lasti namenjajo precej več denarja za inovacije - 4.000 evrov letno na zaposlenega, velika celo 6.000 evrov, medtem ko dajejo podjetja v domači lasti v povprečju le 1.700 evrov na zaposlenega letno za inovacije, v čemer je zajeto tudi raziskovanje in razvoj. Značilno je tudi, da so inovativna podjetja v povprečju precej bolj povezana z drugimi podjetji kot neinovativna. Povezovanje podjetij v grozde in tehnološke mreže, ki ga država spodbuja, je torej zelo dobro, saj pospešuje inovativnost. V primerjavi z drugimi državami se pri ino-vativnosti odrežemo zelo slabo. Zato govorim o inovacijski krizi. Kako naj se potem lotimo liz-bonske strategije, ki postavlja inovacije na prvo mesto boja za konkurenčnost? V Nemčiji je delež inovativnih podjetij med vsemi podjetji kar trikrat večji kot pri nas, za inovacije pa namenjajo na zaposlenega približno štirikrat več kot pri nas. Pri nas je torej še veliko prostora za rast, ki bi jo lahko uresničili z inovacijami. Na tem področju je bila vlada zelo medla. Zavest o pomenu raziskav in inovacij pri menedžerjih je na psu. Zelo zanimiva je tudi ugotovitev, da 30 odstotkov podjetij, ki so ustvarila nove izdelke, teh izdelkov ni zmoglo spraviti na trg. To kaže, da imajo mnoga podjetja finančne težave Znanstveniki so usmerjeni v "samopostrežno" dejavnost, ki nima nikakršne zveze z gospodarstvom. ko v industriji kot v storitvah. Ugotavljali smo vpliv lastništva in velikosti podjetij na njihovo inovativnost med letoma 1996 in 2003. Izsledki kažejo, da se v tem obdobju inovacijska dejavnost ni povečevala. Po teh izsledkih je inovativnih 21 odstotkov podjetij oziroma vsako peto podjetje, ki je sodelovalo v raziskavi. Če upoštevamo vsa podjetja, ki oddajajo letne bilance, je inovativno samo vsako deseto podjetje. Ker pa je med večjimi podjetji v povprečju precej več inovativnih podjetij kot med manjšimi, dela polovica vseh slovenskih delavcev v in nimajo dovolj denarja, da bi investirala v nove proizvodne linije in trženje novega izdelka. Približno tretjina novih izdelkov ni nikoli plasirana na trg, ker podjetja nimajo sredstev za investicije. Proizvajamo 82 odstotkov izdelkov, ki so ostali vsaj že pet let nespremenjeni. Zato so cene nizke, podjetja pa v težavah. Kje je razlog za pomanjkanje kapitala za nove izdelke in storitve? Tako država kot banke so premalo prožne. Slednje delajo zelo varno in se ne želijo spuščati © Demokracija • 46/2004 intervju v nove tvegane projekte. Tukaj bi morala vskočiti država. Tako kot v Nemčiji bi morala pri novih projektih država jamčiti bankam za poplačilo obveznosti v primeru poloma projekta. Treba je nadaljevati pomoč države grozdom in tehnološkim mrežam. Za zgled si lahko vzamemo Italijo v poznih sedemdesetih letih, ko je nastala t. i. tretja Italija, ki je tedaj s svojimi uspehi presenetila ves svet. Prišlo je do povezovanja podjetij s nizko tehnološko razvitostjo. Deželne vlade so prevzele vse začetne stroške grozdov, dokler niso člani grozdov sami ugotovili vseh plusov povezovanja in zato tudi sami prevzeli stroške. Primer je 1.400 furlanskih mizarjev, ki so povezani v en grozd in imajo vsi dovolj dela. S pohištvenimi razstavami nastopajo povsod po svetu in prirejajo oblikovalske natečaje, na katerih zmagoviti finski in švedski oblikovalci oblikujejo pohištvo, ki je postalo pojem v svetu. Če bi vsak mizar nastopal sam, tega ne bi nikoli dosegli. Združevanje pa jim prinaša ogromne sinergije in ogromno racionalizacijo pri stroških. Pri tem ne gre samo za prihranek pri sejemskih predstavitvah in oblikovanju, ampak še za vrsto drugih stroškov, na primer pri špediciji in nabavi. Zavedati pa se moramo, da grozdi ne dajejo takojšnjih rezultatov, ampak je na učinke treba čakati več let. Podjetniki se morajo privaditi na nov način dela in sami najti koristi povezovanja. To traja kakšnih pet do šest let. Spodbujanje grozdov in tehnoloških grozdov in mrež je pri nas že dobro zastavljeno, vendar so vladna sredstva za pomoč odločno premajhna. Za primerjavo lahko vzamemo tudi Avstrijo, ki ima strukturo gospodarstva po panogah precej podobno slovenski, vendar je BDP na prebivalca dvainpolkrat višji kot pri nas, ker imajo trikrat višjo dodano vrednost na zaposlenega. Imajo precej podoben delež visokotehnološke industrije v celoti, vendar pa precej hitreje kot mi nadomeščajo nizkotehnološke panoge s srednje nizko- in s srednje visokotehnološkimi panogami. Podoben proces teče tudi na Finskem. Za to skrbi trg, saj so lastniki dovolj prožni, da vedo, da so v zahtevnejših panogah višji dobički in je tudi laže seči v višje cenovne razrede. Zanimivo je, da imajo tudi Finci precej ne samo lesne, temveč tudi tekstilne industrije. Razlika je v tem, da njihova industrija proizvaja izdelke za višjo raven kupcev kot pri nas, z izredno kakovostjo in s pomočjo vrhunskega modnega oblikovanja. Toda pri nas ni novih podjetij, ki bi nadomestila stara, odmrla. To je resen problem. Podjetništvo je pri nas popolnoma zamrlo. V lanskem letu je, če pogledamo samo obrtnike, kar 1.400 obrtnih obra- tov zaprlo svoja vrata. Zmanjševanja števila podjetij, ki se je začelo v letu 1998, še vedno nismo ustavili, čeprav se veliko govori in obljublja. Čas, potreben za ustanovitev podjetja, je še vedno izjemno dolg, medtem ko v ZDA za kaj takega potrebujete le dva dni. Novi podjetniki imajo običajno inovacijsko idejo, zaradi katere se sploh lotevajo posla. Zaradi konkurence morajo to idejo začeti uresničevati čim prej, saj je čas denar. Poleg tega mnogi podjetniki že na začetku zberejo okoli sebe sodelavce, ti pa potrebujejo sredstva za preživljanje, zato je treba začeti čim prej poslovati. Zelo pomembno je vprašanje prostora za mlada podjetja. Pri nas smo premalo prožni pri ponujanju prostora za nova podjetja. Tehnoloških parkov imamo samo za vzorec, v Avstriji so v vsakem mestu ali trgu. Dober zgled je Barcelona, kjer so stari opečnati del mesta spremenili v podjetniško cono. V njej sedaj deluje kar 1.600 podjetij, ki zaposlujejo 60.000 ljudi. V Avstriji v vseh krajih gradijo likih podjetjih zavoljo racionalizacije in zniževanja stroškov čedalje manj zaposlenih. To vidimo v ZDA. Vsi že tarnajo nad previsoko obdavčitvijo dela. Dobro je, da sta tudi v programu nove vlade zapisana spodbujanje podjetništva in davčna razbremenitev dela. Obdavčitev plač je resnično treba znižati in davke pobrati drugje, predvsem pri dohodkih od kapitala, ki so pri nas že desetletje neobdavčeni. Kaj menite o vlogi države v gospodarstvu? V zadnjem času se širijo ideje, da je vsakršni državni intervencionizem oziroma poseganje države v gospodarstvo škodljivo, da bi bilo treba odpraviti ministrstvo za gospodarstvo in naj se podjetja znajdejo sama. Po tem prepričanju naj zadeve ureja trg, ne pa država s subvencijami, kajti država lahko denar usmerja napačno. Temu pravijo Francozi "angleški tržni fetišizem", neizmerno čaščenje trga kot vsemogočnega dejavnika. Resnica je nekje vmes. Liz- Samo desetina slovenskih podjetij je inovativna, druga so neinovativna in jim grozi propad. tehnološke centre in parke. Najboljši primer je Leoben na Zgornjem Štajerskem, kjer sta nekdaj izjemno močna rudarstvo in železarska industrija skoraj povsem odmrla, danes je to izjemno močno središče visokotehnološke industrije. Tudi univerza se je skoraj povsem usmerila v študije visokih tehnologij, nekdaj prevladujoče montanistike je le še 8 odstotkov. Država mora zgraditi tehnološke parke, ki bodo dali prostor mladim podjetjem, in tehnološke centre, ki jim bodo svetovali. V Avstriji in Italiji v tehnoloških parkih mladi podjetniki dobijo vaučerje, s katerimi lahko dobijo recimo 150 ur letnega brezplačnega svetovanja iz teh centrov. Klasičen primer je tudi Sofia Antipolis v hribih v zaledju Niče, ki gosti vrhunska podjetja, kot so Microsoft, Intel, IBM. Tam je občina podjetjem dala zastonj zemljišča in tudi vso infrastrukturo. Vložekje bil resda ogromen, ampak se je do danes že trikrat povrnil. Prišli so novi, vrhunsko izobraženi ljudje, ki tukaj prejemajo dobre plače, od katerih potem plačujejo davke občini in državi. Tudi v Sloveniji bi lahko zraslo kar nekaj novih visokotehnoloških mest. Nekoč sem predlagal, da bi v hribih za Koprom, kjer sta čudovit prostor in klima za kaj takega, zraslo sončno mesto, cona za moderne visokotehnološke laboratorije. S tem bi sklenili polmesec sončnih tehnoloških mest, ki segajo od Barcelone, Sofije Antipolis, Torina in Trsta do Kopra. Zagon podjetništva je nujno potreben za pridobitev novih delovnih mest. Le-ta lahko prinesejo le mala hitrorastoča podjetja, saj bo v ve- bonska strategija temelji prav na državnih ukrepih, ki naj bi spodbujali razvoj. Vlada mora spodbujati podjetništvo, pri čemer pa podjetij ne sme siliti v nič, temveč mora podjetnikom le ponuditi nabor različnih pomoči, od katerih si potem vsak podjetnik izbere tisto, ki mu ustreza. Pri vprašanju, katere panoge bi bilo treba posebej spodbujati, je pomembno tehnološko predvidevanje, katere tehnološke smeri razvoja bodo najpomembnejše za gospodarski razvoj v prihodnosti. Spodbujati je treba dejavnosti, ključne za gospodarski razvoj, in ne tistih, ki si jih izmislijo raziskovalci z inštitutov. Na ta način bomo izboljšali tudi sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno sfero, ki je sedaj zelo slabo in dosega najslabše ocene tako Mednarodnega denarnega sklada kot Svetovnega gospodarskega foruma. Sramota je, da smo skupaj z Indonezijo in Filipini. Pa imamo na inštitutih veliko vrhunskih raziskovalcev, a žal niso pravilno usmerjeni. Namesto da bi bili usmerjeni v za gospodarstvo najuporabnejše projekte, so usmerjeni v "samopostrežno" dejavnost, ki nima nikakršne zveze z gospodarstvom. Plačuje pa jih država, ki to mirno trpi. V EU je tako, da vlade sofinacirajo programe, ki jih podpišejo podjetja in s tem zagotovijo, da bodo vse temeljne raziskave uporabljene pri razvoju, izdelavi in plasiranju izdelka na trg, tako da je inovacija resnično realizirana. Zgledovati se moramo po najuspešnejših, da bomo vse svoje potenciale učinkovito usmerili v rast in razvoj. Denis Vencust Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 kultura Zgodba o faustovskem odnosu V torek, 1B. novembra, bodo na 2. programu Televizije Slovenija predvajali TV-igro Obisk. Prisluhnite ji! Zgodba je postavljena v sedanjik, retrospektivno pa se vrača tudi v zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Jedro zgodbe je razkrivanje odnosa med upokojenim profesorjem književnosti in njegovim takratnim asistentom. Zgodba temelji na faustovskem odnosu med omenjenima likoma, kjer vloga Mefista oziroma zlobneža pripade profesorju. Ta je namreč pred leti svojega asistenta navdušil za magistrski študij, katerega predmet preučevanja je bila takratna politično prepovedana li- terarna ustvarjalnost slovenskih emigrantov. Profesor se politično oporečne teme ni upal lotiti sam, zato je nalogo zaupal svojemu asistentu, sebe pa zavaroval tako, da je o asis- tentovi dejavnosti sproti informiral Udbo. Tako sije profesor pridobil popolno oblast nad študentom, saj je z njim manipuliral, uničil njegovo obetavno kariero asistenta in ga skoraj osebnostno pohabil. Vendar se asistent zlobnežu maščuje, saj razkrije, da profesor le ni bil najvišji manipulator, saj je tudi on novice vestno prenašal zaupni sodelavki tajne policije. Odsev odnosov v sedemdesetih Za TV-igro Obiskje scenarist Vinko Moderndorfer leta 2002 prejel prvo nagrado na natečaju za izvirno TV-igro, ki ga je razpisalo Uredništvo igranega programa Televizije Slovenija. Igra ni omejena le na odnos med profesorjem in študentom, temveč dovolj razločno prikazuje stanje med takratno slovensko intelektualno elito in razmere v slovenski družbi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Barbara Kavtičnik na kratko Andersenovo praznovanje Danska Ho 200, obletnico rojstva pravljičarja Hansa Christiana Andersena (1805-1875) prihodnja lito začela § prireditvijo, na kateri bodo hollyweodski zvezdniki in pisatelji brali odlomke m rijepvlh pravljic, nastopili pa bodo tudi mednarodno priznani pevci in violinisti. Kot je v Kobenhavnu napovedal organizator "HCA-2005", so za velikopotezni TV-šov 2. aprila, na obletnico rojstva pisatelja Cesarjevih novih oblačil in drugih klasičnih pravljic, na kobenhavnskem nogometnem stadionu Parken med drugim zagotovili sodelovanje ameriških igralcev Matta Dillona in Susan Sa-randon ter njunih britanskih kolegov Kennetha Brannagha in Alana Ric-kmana. Pod naslovom "Nekoč je živel" naj biza40.000 gledalcev na sta- dionu in za milijone gledalcev pred televizijskimi sprejemniki med Kitajsko in Laponsko med drugimi nastopili čilska pisateljica Isabel AUende, ameriški pevec Harry Belafonte, sir Roger Moore (nekdanji James Bond) in njegov rojak violinist Nigel Kennedy. Vodja organizatorjev Lars Seeberg je v časniku Politiken napovedal, da bodo v naslednjih mesecih zagotovili prihod še drugih "pristnih su-perzvezcLnikov", med temi vodilnih poppevcev, ki pritegnejo predvsem mlajšo generacijo. S proračunom v višini 50 milijonov kron (6,7 milijona evrov) in skupno 300 sodelujočimi umetniki bodo Parken spremenili v "ogromno pravljično deželo". O programu so za zdaj povedali le to,dabozajelbranjeodlomkovizprav-ljic in glasbene nastope s področja popa, roka in klasične glasbe. Za prireditev je pristojna britanska družba Initi-al iz koncema Endomol. Ob 200. obletnici Andersenovega rojstva bodo v njegovem rojstnem kraju Odenseju po- delili na novo ustanovljeno nagrado. Po koncu tridnevnih uvodnih slovesnosti v Kobenhavnu in Odenseju bo potekalo Andersenovo leto, v katerem bodo vse do 6. decembra za 500 milijonov kron (67 milijonov evrov) po svetu pripravili številne prireditve. © Demokracija • 46/2004 kultura za sočloveka, sposobnostjo predvidevanja in veščostjo izbire trenutka fotografiral potnike v različnih fazah potovanja: čakajoče na postajah ob kupih prtljage, med nalaganjem kovčkov v vagone, med pregledovanjem do- kumentov in med samo vožnjo, ko jih je zabeležil v situacijah, prežetih s posebno domačnostjo. Čeprav so posnetld stvarni in pri-čevalni, je bilo zgodbo, ki jo ta ne-verbalna sporočila nakazujejo, mogoče razumeti v vsej njeni večplastnosti šele s pomočjo umetnikove avtobiografske pripovedi Na robu, kjer je v samostojnem poglavju S povratniki oživil spomin na svoje prvo vračanje v domovino po koncu vojne. Razstava bo odprta do 9. decembra, potem pa se seli v Pilo- novo galerijo v Ajdovščino. Barbara Kavtičnik Opazovalec življenja V Moderni galeriji so ob razstavi zapisali, da je Pilon kot pro-nicljiv opazovalec življenja in ljudi s svojim izjemnim občutkom Razstava z naslovom S povratniki, ki si jo lahko ogledate v spodnjih prostorih Moderne galerije, obsega iz Francije v domovino. Pilon, ki mu v povojnih kaotičnih razmerah ni uspelo pravočasno dobiti vseh potrebnih tranzitnih vizumov, se je takrat pridružil povratnikom in z njimi ilegalno pripotoval v domovino. Po- snetki so resničen pogled na tamkajšnje razmere. Bilo je leta 1947, ko je Pilon potoval z enim od konvojev, s katerim so se iz Francije in rudarskih mest Beneluksa v domovino vračali še zadnji jugoslovanski povratniki. Poleg umetnikovih spominov so bili za racionalnejše razumevanje fotografij pomembni tudi arhivski dokumenti o tem zgodovinskem dogodku-seznam potnikov, ki so 21. novembra leta 1947 prispeli v bazo za repatriacijo izseljencev v Kamniku. Dokumente o tem nevsakdanjem potovanju, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, so v Moderni galeriji razstavili v vitrini, saj tako na svoj način izpričujejo prav tisto potovanje, ki ga je mogoče spremljati na razstavljenih fotografijah. Na razstavi je predstavljen del fotografskega gradiva, ki ga je umetnikov sin Dominique Pilon hranil kot del očetove zapuščine in ga v času priprav retrospektivne razstave Vena Pilo-na leta 2001 podaril Moderni galeriji. Posnetki so se ohranili predvsem v obliki negativov, saj jih ima samo trinajst tudi izvirne kontaktne kopije. Na razstavi so tako poleg izvirnih fotografij predstavljene sedaj narejene povečave. 31 stroki doslej nepoznanih dokumentarnih posnetkov. Avtor je znani fotograf in slikar Veno Pilon, ki je fotografsko dokumentiral transport jugoslovanskih izseljencev, ki so leta 1947 potovali Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 kultura PoZtMhSl Spijte skodelico kave ... V Braziliji! QpQjhJfít v noj i I mešanic« nega sejma izbrala kar 10.000 knjig najpomembnejših tujih založnikov. pripravili pa so tudi bogat spremljevalni program. Na razstavi se je v času od 4. do 9. novembra predstavilo prek 450 tujih založb. Večma knjig je z angleškega govornega področja, dobro pa so bile zastopane tudi nemške, francoske, španske in italijanske založbe. Knjige so razporedili v 11 vsebinskih sklopov: družboslovje, humanizem, ekonomija, pravo, medicina, naravoslovje, tehnika, računalništvo, priročniki, umetnost in leposlovje. Med knjigami so bili po- Poleg knjižne ponudbe ... Dogodek Frankfurt po Frankfur-tu so v razstavnem prostoru dopolnili spremljevalni dogodki ter obogatili ogledovanje in izbiranje knjig. Ob razstavi o Edvardu Kocbeku je potekala okrogla miza o Kocbeku, predstavili so knjigo Dejana Verčiča in Betteke van Ruller: Public Relations and Communication Management in Europe. Razstave so se udeležili tudi predstavniki najuglednejših tujih založniških hiš: grupacije Taylor & Francis, Cambridge University Press, McGraw-Hill in založniške skupine Elsevier. Barcaffe trojno preseneča: z novo embalažo, ki bo poskrbela za še večjo prepoznavnost vaše najljubše kave, drobnim presenečenjem za vsakega kupca in veliko nagradno igro! Potegujete se lahko za potovanje v Brazilijo za dve osebi in žepnino v višini 500 evrov. Vse potrebne informacije lahko preberete na naši spletni strani www.droga.si ali na zgibanki, ki jo najdete v najbližji trgovini. Držite pesti: morda boste prav vi srečnež, ki bo v čarobni Braziliji odkrival skrivnost temno rjavih zrnc. Frankfurt po Frankfurtu V Cankarjevem domu v Ljubljani se je končal letošnji prodaj-no-razstavni dogodek Frankfurt po Frankfurtu. Knjigarna Konzorcij je tokrat iz ponudbe odmevnega Frankfurtskega knjiž- sebej izpostavljeni nominiranci in dobitniki najprestižnejših književnih nagrad, od širokega izbora knjig letošnje Nobelove nagrajenke Elfriede Jelinek do dobitnikov Pulitzerjeve, Whitbreadove, Bookerjeve, Gonco-urtove ter mnogih drugih nagrad. © Demokracija • 46/2004 Dane Zaje Založba Mladinska knjiga Ob 75-letnici pesnika Daneta Zajca, enega najpomembnejših slovenskih pesnikov, je založba izdala zbirko izbranih pesmi z naslovom Dva. Zaje ostaja pesniško živ in močan že petdeset let, saj je njegova poezija javnosti znana že iz časov Mladinske revije, Besede in Revije 57 ter pomeni DANE Z A J C DVA v knjigi Ko vera še ni bila dolgočasna obravnava tri iskanja božje bližine v prvih stoletjih krščanstva: Antona in njegove posnemovalce v samostanskem puščavništvu, Pahomija in skoraj vojaško ureditev samostanskih skupnosti ob Nilu ter slednjič spekta-kularnega Simeona Stilita in druge ste-bme, v hiške zazidane ali v verige okovane svete može in žene. Avtor, naš sodobnik, piše o prvih menihih z lepe časovne razdalje. O njih piše tudi na podlagi lastne izkušnje, saj je bil tudi on nekaj let del "posvečenega življenja". Piše pa tudi od zunaj, saj seje kasneje odločil, da gre svojo pot Prav ta odmik, hkrati pa tudi bližina, sta mu omogočila, da se je dvignil nad golo - .. - vam . JKOVjERA -A SE NI 01LA ~ DOLGOČASNA ZGODOVINA PUŠČAVNIKOV generacijski in poetski premik slovenske poezije v povojni modernizem. Nova zbirka prinaša pregled poezije po lastnem avtorjevem izboru, kar je njena posebna vrednost, hkrati pa bodo nekatere Zajčeve pesmi, ki se jih ne da več dobiti v knjigarnah, spet dostopne. Spremno besedo je napisal Aleš Steger. Horjulska dolina Turistično društvo Horjul Pod naslovom Dolina med zelenimi griči je Ida Intihar, učiteljica na horjulski osnovni šoli, izdala knjižico, v kateri je prikazala naravno in kulturno dediščino Horjulske doline. Uvodoma je predstavila naravne značilnosti in naselja, tem sledijo zapisi o gospodarstvu nekoč in danes, o prebivalstvu ter o dejavnostih in društvih. V drugem delu vodnika je predstavila znane osebnosti, šege, običaje in navade prebivalcev, ljudske pesmi, narodne jedi in še pregovore Horjula in okolice. Knjižica je tudi bogato opremljena s fotografijami. Zgodovina puščavnikov Mohorjeva družba Celje Hans Conrad Zander, nekdanji dominikanec in reporter revije Stem ■EaHEBr^ / - - opisovanje in nekritično hvalo pa tudi nad nekritično udrihanje. Oblikoval si je humoren in mestoma tudi rahlo ironičen pristop, ki vendarle ohranja spoštljivost do prvih puščavnikov. Ob Soči in Piavi Mohorjeva založba Celovec Pod naslovom Pozabljena fronta prve svetovne vojne je celovška Mohorjeva nizu drugih pridružila še eno knjigo, ki govori o dogajanju na soški fronti v letih 1916—1918. Tojezgod-ba vojaka iz prve frontne linije, ki jo je zapisal v svoj dnevnik Češki nabornik Jan F. Triska, vojak avstro-ogrs-ke vojske, je moral ob Soči in Piavi skozi strahovite preizkušnje vbrezup-ni vojni med habsburško monarhijo in kraljevino Italijo. Po vojni seje prostovoljno pridružil novoustanovljeni češko-slovaški legiji v Italiji, se boje- val na Slovaškem zoper invazijo madžarske vojske, ki jo je vodil Bela Kun, in tako pomagal svoji novi domovini, Češkoslovaški, da si je zavarovala meje. Vojakov sin, zaslužni profesor političnih znanosti na Univerzi Stan-ford v ZDA, je dodal komentarje o vojakovi preteklosti in njegovih izkušnjah kakor tudi pojasnila o času, krajih in dogodkih, ki so bili pomembni za vojakovo pot skozi vojno. Lepantska bitka Skupnost Italijanov Osvajanje Turkov na Balkanu in v Sredozemlju je preplašilo vladarje Evrope in morali so poskrbeti za obrambo ozemlja. Sredozemlje je imelo pomembno vlogo v 16. stoletju, zato je 7. oktobra 1571 prišlo do spopada na motju, pri Lepantu, med Sveto zvezo in turškim imperijem. Skupnost Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana je na to temo izdala dvojezični zbornik Lepantska bitka in Istra, v katerem je objavljenih osem prispevkov: Evropa na predvečer Lepantske bitke (FulvioSalimberi), Vojaška organizacija istrskih mest vXVI. stoletju (Darko Darovec), Turški vpadi v Evropi in pomembnost beneških trdnjav v Istri in sosednjih pokrajinah v XVI. stoletju (Antonio Miculian), Beneško rekrutiranje in vojaški prispevek Istre in Kvarnerja v Lepantski bitki (Kristjan Knez), Ekonomski in družbeni položaj Istre vXVI. stoletju (Denis Visintin), Justinin steber v Kopru (SalvatorZitko), Lepanto: zadnja križarska vojna (Franco Viezzoli). 0 Latinski Ameriki Društvo 2000 Marko JenSterie je že dolgo znan kot dober poznavalec latinskoameriš- recenzije kega kulturnega, zgodovinskega in političnega prostora. Pod naslovom Latinska Amerika? Cista fikcijalne prikazuje kakšne fiktivne podobe, ampak razbija mnoge stereotipe, čeprav se mudi pri najbolj "eksotičnih", "nadrealističnih" in časopisno privlačnih temah. Avtor nam predstavlja resnično Latinsko Ameriko, ne pa tiste, ki so jo predstavljali poenostavljeni potopisi, pobi trenutnih vtisov, napačnih evropocentričnih razlag in zemljepisnega ter poljudno arheološkega čudenja nad zeleno celino. Njegovo delo ni navadna novinarskopo-ročevalska esejistika, saj mu je daljše bivanje v Latinski Ameriki omogočilo dobro poznavanje njenih razmer. Zhuang Zi Založba Sophia Zhuang Zi (verjetno 369—286 pr. Kr.) je bil mislec klasičnega obdobja kitajske filozofije. Njegovo pravo ime je Zhuang Zhou in naj bi bil sodobnik kraljev Huija iz Lianga in Xuana iz Qi-ja. Ob Lao Ziju in Lie Ziju velja za ene-najpomembnejših predstavnikov šole daoistov. Pripisuje se mu avtorstvo klasičnega daoističnega dela, ki se po njem imenuje Zhuang Zi. Njegovi spisi so alegorični in pomenijo radikalno kritiko konfucijanske in mohistič-ne šole. Delo, ki je izšlo z naslovom Zhuang Zi in podnaslovom Klasik Dežele južne rože, je prevedla Maja Mil-činski, ki je redna profesorica za azijske filozofije in religije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani in je v slovenščino doslej prevedla številna dela iz kitajske, japonske in indijske filozofško-religijske dediščine. Demokracija • Četrtek. 11. novembra 2004 © zgodovina Prvi je vzhodni del italijanskega utrdbenega sistema, imenovanega Alpski zid, ki je bil v svetovni strokovni literaturi doslej znan predvsem po svojem zahodnem delu v današnjih francoskih Alpah. Drugega, Rupnikovo linijo, pa so doslej s strokovne plati obdelovali le češki in poljski utrdboslovci, medtem ko gaje zahodnoevropska javnost spoznala iz člankov, ki jih je za različne angleške in francoske publikacije napisal avtor pričujoče knjige Aleksander Jan-kovič-Potočnik. In zakaj v Sloveniji več kot polstoletni molk o Rupniko-vi liniji? Iz dveh "preprostih razlogov": prvi je, da se je imenovala po generalu Leonu Rupniku, ki je vodil njeno graditev, in ker so jo gradili v stari Jugoslaviji, ki je za komunistično ero veljala za "gnilo". Preprosto? Kakor za koga. Vsekakor - tako kot marsikaj pri nas - nenormalno. Zakaj Rupnikova linija? Knjiga pomeni prvo celovito predstavitev utrjevanja nekdanje rapalske meje in v tem smislu nadaljuje pionirsko delo profesorja Tomaža Pavšiča, ki je v svoji knjigi Ob stari meji opisal pisano in tudi tragično življenje ob rapalski meji, s katero so - to je že treba poudariti - Italijani silovito zasekali v slovensko narodnostno tkivo. Izraz Rupnikova linija ni nikoli povsem izginil iz kolektivne zavesti, vendar pa je v povojnem času le malokdo vedel, za kaj pravzaprav gre, zaradi razvoja dogodkov med drugo svetovno vojno pa so mu pripisovali tudi drugačne pomene. O tem, da je šlo za kompleksen utrdbeni sistem, ki naj bi Kraljevino Jugoslavijo obvaroval pred italijanskim vdorom, pa ni bilo znanega skoraj nič, čeprav je bil po konceptu enak drugim velikim utrdbenim sistemom tistega časa in bi, če bi bil dokončan, po velikosti in moči znatno presegel nasproti stoječi Alpski zid. Rupnikova linija in nasproti stoječi ji Alpski zid in tudi druge podobne utrdbene linije po Evropi iz tistega časa so torej otroci nekega čisto določenega obdobja v evropski politični in vojaški zgodovini. Jugoslavija je "zid" gradila tudi zaradi psiholoških razlogov. Rapalska meja je dobesedno kričala s svojo kri-vičnostjo, za njo so bili agresivni Italijani, pred njihovim nadaljnjim prodorom na vzhod pa bi se branili prav s tem zidom - zidom na terenu in zidom v glavah. Danes seveda nima nobenega smisla modrovati o tem, ali je bil obsežen utrdbeni projekt smiseln ali ne, saj živimo v drugih časih in vemo, kako so se dogodki odvili. Poglobljena raziskava Čeprav je avtor knjige Aleksander Jankovič-Potočnik že od prej poznal posamezne utrdbe oziroma bunkerje na pobočjih Ratitovca in Blegoša, gaje šele srečanje z utrdbami na Žirovskem vrhu med kartira-njem občine Žiri privedlo do spoznanja, da gre za pravi, drugim podobnim evropskim utrbam enakovreden sklop utrdb. Spričo nedostop- Rupnikova linija "Alpski zid 4lm>1j33bMt nosti beograjskih arhivov sije pomagal s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi, kot je internet, in tako od ameriškega zgodovinarja Joea Kauf-manna prejel dragoceno arhivsko gradivo, zbrano v nemškem vojaškem zborniku Denkschriit V naslednjih letih je v krajih okrog obrambne črte zbral številna pričevanja, pri terenskem delu pa sta mu bila v pomoč tudi češki utrdboslovec Miloš Habrnal in Rečan Vladimir Tonič. V knjigi so tako poleg avtorjevih fotografij ohranjenih utrdb predstavljeni tudi mnogi arhivski dokumenti, med katerimi predstavljajo poseben dodatek takratna ameriška obveščevalna poročila o jugoslovanskem utrjevanju ter pričevanja domačinov, ki so graditev utrdb doživeli sami kot mladostniki in otroci ali pa so jim spomine nanjo posredovali njihovi starši. Poleg arhivskih nemških so v knjigi tudi izvirni načrti utrdb, ki jih je zanjo narisal Vladimir Tonič. Obramba pred Lahi Pri opisovanju nasprotne strani, torej italijanskega Alpskega zidu, je bilo delo nekoliko lažje, saj se je avtor lahko naslonil na podatke, ki sta jih z obsežnim terenskim delom in študi- Knjiga Rupnikova linija in Alpski zid s podnaslovom Utrjevanje rapalske meje v letih 1932-1941 obravnava doslej v poljudni in strokovni literaturi prezrto področje nase zgodovine, ki je kot dediščino na slovenskih tleh zapustila ostanke dveh velikih menili i Utrdba na Blegošu © Demokracija • 46/2004 zgodovina Ena izmed mnogih skic v knjigi; načrt za nedokončan utrd-beni sistem na Vrhu Svetih Treh Kraljev Med drugo svetovno vojno razdejan bunker v okolici Cerknice, pri čemer se dobro vidi vloga železa. jem italijanske literature zbrala tržaški utrdboslovec Alessandro Giudici in že omenjeni Vladimir Tonič, ki je za knjigo prispeval tudi svoje načrte. Predgovor h knjigi je napisal publicist Miha Naglic, dolgoletni urednik Žirovskega občasnika, ki je o knji -gi med drugim zapisal naslednje. "Že na prvih straneh vidimo, da avtor ni le utrdboslovec - z utrdbami ima posebno skušnjo, vanje je prav zaljubljen. Po razkritju svojega osebnega pogleda na te reči se posveti utrdbam na tistem pasu slovenskega ozemlja, ki poteka vzdolž razvodnice med Jadranskim in Črnim morjem. Celo vrsto poglavij razvrsti v tri razdelke: Meje, Rupnikova linija, Alpski zid. V prvem razkrije izrazito mejnost slovenskega ozemlja, zaradi katere so skozi zgodovino čezenj potekale številne meje, te pa so pogosto utrjevali in se ob njih spopadali. Najizrazitejša je vsekakor meja ob osrednji razvodnici med obema morjema, ob njej je bila takoj po prvi svetovni vojni potegnjena tudi zloglasna rapalska meja med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo (SHS). Ob njej so se najprej utrdili Italijani. Alpski zid, ki so ga že prej gradili ob svojih alpskih mejah s Francijo in Avstro-Ogrsko, so po vzpostavitvi nove meje na vzhodu potegnili še ob njej. Rupnikova linija je bila odgovor na Alpski zid oziroma na vojno nevarnost, ki se je v drugi polovici tridesetih let silno okrepila. Avtor opiše obe liniji, na koncu bogato gradivo povzame še v anglešči- ni in navede vire, na katere se je opiral, od ustnih do pisnih. Vrednost Rupnikove linije Knjiga o snovi, ki je že sama po sebi zanimiva in v marsičem za slovenske bralce nova, je napisana zelo berljivo, a ne nestrokovno. Avtorje za to pisanje prav poklican. Po stroki je arhitekt, ljubezen do obravnavane snovi pa ga je gnala, ko se je v pomanj-kanju pisnih virov zatekel k ustnim in opravil neštete terenske raziskave. Kljub temu, da ni imel dostopa do izvirne dokumentacije, ki naj bi bila ohranjena v beograjskih ter najbrž tudi v italijanskih, nemških in morda še katerih arhivih, in kljub temu, da so mu namenoma prikrili v Sloveniji shranjene kopije nekaterih izvirnikov, je nastalo pionirsko delo, ki ga bodo v prihodnje lahko dopolnile posebne študije, po celovitosti obravnave in osebni noti avtorja pa težko še katera. Kljub žalostni usodi Rupnikove linije, ki je bila ambiciozno zasnovana, a nikoli do konca zgrajena in uporabljena, nas avtor prepriča, da ima skupaj z njej nasprotnim Alpskim zidom za nas še vedno trajno in trojno vrednost: 1. je velik gradbeni podvig in celovit utrdbeni sistem; 2. je kulturnozgodovinska vrednota; 3. ob pravem pristopu lahko postane turistični potencial. Jankovičeva knjiga ni bogata le po vsebini, lepa je tudi na pogled, oblikoval jo je avtor sam, v njej je 85 novejših in 48 arhivskih fotografij ter 28 izvirnih in 12 arhivskih načrtov in zemljevidov." Knjiga torej predstavlja ne le prvo, ampak tudi celovito in temeljito študijo utrjevanja območij okrog nekdanje rapalske meje in tako po več desetletjih razgrinja tančico skrivnosti, ki seje zaradi njihovega značaja držala teh objektov tudi še potem, ko so izgubili svojo prvotno namembnost. 0 Rupniku nepoznavalsko Edina hiba knjige je tisti del, ki govori o imenu linije, torej o generalu Leonu Rupniku. Avtor je iz neznanih razlogov kot vir za prikaz Leona Rupnika uporabil knjigo Rupnikov proces avtorja Dušana Željeznova iz daljnega leta 1980. Dušan Željeznov je veljal za navadnega partijskega propagandista, njegova knjiga Rup- nikov procespa je ideološki pamflet, eden tistih, s katerimi so eksekutorji črnili svoje žrtve. Do leta 1990 v Sloveniji za marsikatero temo res ni bilo na voljo druge literature kot režimska propaganda. Toda v zadnjih štirinajstih letih je izšlo zelo veliko literature o večini nekoč spornih tem; o Leonu Rupniku vsaj dve dobri. Prva je bila obsežna spominska knjiga Stanka Kocipra Kar sem živel (Mladinska knjiga, 1996), v kateri je Rupnikova medvojna vloga, ki naj bi bila očitno za nekatere še vedno zelo sporna, dokaj dobro prikazana. Druga pa je temeljito zgodovinopisno delo uglednega zgodovinarja Borisa Mlakarja Slovensko domobranstvo (Slovenska matica, 2003), ki prav tako o Rupniku ne ve povedati nič posebej slabega. Obe knjigi predvsem dobro prikažeta okoliščine, v katerih se je nahajal in deloval Rupnik. Zato je uporaba razvpite knjige Dušana Željeznova že kar malo žaljiva za današnjega bralca. Knjiga o Rup-nikovi liniji ima 224 strani, Rupniku pa sta namenjeni le dve strani in pol, zato naj poudarim, da je preostala vsebina knjige zelo dobra. Knjiga stane 6.900 tolarjev, izdala jo je Galerija 2 z Vrhnike (Stara cesta 41), dobi pa se na telefonski številki 01/750-2657 (med 9. in 12. in 16. in 19. uro). Izdajo knjige spremlja razstava o Rupnikovi liniji v gradu Bistra pri Vrhniki s 23 panoji, kije zlahka prenosljiva, mogoča pa so tudi avtorjeva predavanja. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 ^^ revolucija Križci, ki jih je skupina raziskovalcev izkopala pri grobišču Macesnova gorica v Kočevskem rogu septembra letos. Najdbe so potrdile, da so bili tam pobiti Slovenci. Skupina pobudnikov s prvo podpisano Elizabeto Dolenc je na Ustavno sodišče RS vložila ustavno pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti dveh t. i. vojnih zakonov, zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o popravi krivic, s predlogom za razpis javne obravnave. Predstavili jo bomo v treh delih. Člani študijskega krožka Moč preživetja so žrtve vojnega in revolucionarnega nasilja. O tem, kako so izgubili starše, so slovenski javnosti pričali v odmevnem dokumentarcu Zamolčani - moč preživetja avtorja Jožeta Možine, ki je doživel najvišja priznanja strokovne kritike in občinstva. Po napadu borčevske organizacije na oddajo so povabili na sestanek tudi predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika, ki je po ustni predstavitvi in predložitvi dokumentov v korespondenci s člani krožka in tudi javno izrazil prepričanje, da je šlo pri takih ubojih za zločine. Se vedno pa sorodniki ljudi, ki jih je med drugo svetovno vojno in do 15. maja 1945 pobilo partizansko gibanje, niso izenačeni pred zakonom z drugimi žrtvami vojnega in revolucionarnega nasilja. Slovenska država nas ne prizna ne po zakonu o žrtvah vojnega nasilja ne po zakonu o popravi krivic. Njihovim staršem je bilo vzeto življenje in čast, njim pa v mnogih primerih ni bilo dovoljeno niti to, da jih položijo v družinske grobove, niti niso smeli braniti njihove in svoje časti in resnice. Kot sirotam partijsko zaznamovanji! mrtvih so jim zaplenili premoženje, jim odrekli podpore, štipendije, napredovanja v službah, bili so žaljeni in zasramovani. Zato so se v krožku odločili za ustavno pobudo. Upajo, da bo ustavno sodišče zmoglo dovolj moči, da bo do naslednjega leta, ko bo poteklo šestdeset let od konca druge svetovne vojne in za- četka komunističnega totalitarizma v Sloveniji, zmoglo toliko moči, da bo s suverene slovenske države odstranilo madež, ki ga nosi, ker ohranja najhujšo obliko partijskega rasizma, ki je usodno zaznamoval naša življenja. Pravni interes Pobudniki so svoj pravni interes za dopolnitev obeh t. i. vojnih zakonov obrazložili z naslednjimi podatki: "1. Pobudnica Elizabeta Dolenc, rojena Polak, sem hči Jožeta Polaka, (roj. 19. avgusta 1897 v Gorjah) in Katarine Polak (roj. 1. maja 1900 na Brezjah). Očeta Jožeta so partizani ubili 14. januarja 1944. Ko je izginil, ga je mama Katarina s hčerkama šla iskat proti Mežaklji. Prišle smo v partizansko taborišče. Naju so ločili od matere, češ da jo morajo še nekaj vprašati. Mater so 18. januarja 1944 ubili, naju pa poslali v Cerkno, kjer so naju dali k nekemu kmetu. V zadnji ofenzivi so naju zajele okupatorske enote. Aprila 1945 sva prišli do Kranja, nato pa do materinih sorodnikov na Brezje. Po vojni so nama v postopku, v katerem so najprej skušali zapleniti hišo očetu, ko so ugotovili, da je materina last, pa so napisali še lažne obtožbe zoper njo, zaplenili hišo, da sva jo morali nato odkupiti. 2. Pobudnica Marija Logar, roj. Zavasnik, iz Zgornjega Tuhinja sem hči Ane Zavasnik (roj. 24. aprila 1904 na Stefanji Gori) in Franca Zavasnika (roj. 26. avgusta 1910 v Zgornjem Tuhinju). Nosečo mater in očeta so 7. aprila 1945 ubili pri- Demolcracija • 46/2004 Marija Logar, rojena Zavasnik, polaga posmrtne ostanke staršev Ane in Franca Za vasnika v "trugco": Okrog v Tuhinjski dolini. 5. novembra 2003. revolucija padniki partizanske enote. Čeprav sem vedela za grob, sem prekop njunih posmrtnih ostankov v družinski grob opravila šele leta 2004. 3. Pobudnik Viktor Velikonja sem sin Viktorja Velikonje (roj. 13. aprila 1911 vBitnjah) inFani Velikonja (roj. 11. januarja 1908 v Grosupljem) iz Stražišča. Spomladi 1943 so partizani najprej streljali na očeta in ga ranili. Potem so vpričo mene 22. junija 1943 ustrelili mater. Oče se je pred koncem vojne vrnil iz Nemčije, se javil partizanskim oblastem in izginil. Oče je priznan kot žrtev povojnega poboja. 4. Pobudnica Cecilija Arh, roj. Ravnik, sem hči matere Marije (roj. 14. avgusta 1905 na Ravnah). Očim Jože Gašperin (roj. 20. marca 1904 v Bohinjski Bistrici) je spomladi 1943 dezertiral od partizanov in šel delat na Koroško. Da bi ga lahko aretirali, so partizani ugrabili mamo Marijo kot talko. Zahtevali so, naj se očim vrne domov. Mamo Marijo so partizani ubili pred 28. julijem 1943. Ko se je nato vrnil še očim Jože, so 15. avgusta 1943 ubili še njega. 5. Pobudnica Nada Pitz, rojena Titan, sem hči Janeza Titana (roj. 2. oktobra 1911 v Krogu pri Murski Soboti). Oče Janez Titan je bil pred vojno nekaj časa eden vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1940 se je javno odrekel komunizma in se opredelil za krščanski socializem. Očeta so partizani ubili 17. aprila 1945. Že več kot 20 let iščem očetov grob. Po vojni so nam zaplenili opekarno. 6. Pobudnik Marjan Šolar z Bleda in pobudnica Magdalena Andolj-šek, rojena Šolar, sva sin in hči Franca Šolarja (roj. 27. septembra 1896 na Bledu). Očeta so partizani ubili decembra 1943. Po večletnem iskanju sem 11. septembra 2002 našel očetove posmrtne ostanke. Po identifikaciji z analizo DNK smo očeta pokopali v družinskem grobu. 7. Pobudnik Maksimilijan Šimenc sem sin Maksimilijana Šimenca st. (roj. 28. septembra 1900vVrh-poljah). Očeta so partizani ubili 29. septembra 1942. Oče je bil socialist. Prostovoljno je šel v partizane, star več kot 40 let. Očetove posmrtne ostanke sem prekopal in pokopal v družinski grob leta 1973. 8. Pobudnica Jožica Jeza, rojena Kastigar, sem hči Leopolda Kastigar-ja (roj. 18. oktobra 1909 v Šentvidu pri Stični). V družini je bilo pet otrok. Očeta so partizani ubili decembra 1943. Takrat je bila mati noseča. Očetovo truplo smo našli že leta 1944 in ga pokopali v družinski grob. 9. Pobudnik Ivan Podobnik sem sin Ivana Podobnika st. (roj. 22. junija 1888 na Vrsniku). Očeta so partizan i ubili konec avgusta 1944 pred domačo hišo. Pokopan je v družinskem grobu. V družini je bilo 12 otrok, mati nam je umrla že pred vojno. 10. Pobudnica Ivanka Pavlovič, roj. Medja, sem hči Antona Medje (roj. 2. julija 1915 na Koprivniku). Očeta so partizani ubili 28. februarja 1943. Očetove posmrtne ostanke so našli že med vojno in je pokopan v družinskem grobu. 11. Pobudnik Maksimilijan Han-čič sem sin Magdalene Hančič (roj. 17. julija 1898 v Gradišču) in nečak materine sestre Lucije Klemen (roj. 8. decembra 1894). 15. maja 1942 so ju ubili partizani. Pokopani sta v družinskem »robu. 12. Pobudnica Florjana Potočnik, roj. Uhl, sem vnukinja Pavla Klemen-ca (roj. 14. junija 1891 vČmomlju) in nečakinja Dušana Klemenca, ki so ju 14. novembra 1943 ubili partizani. Po vojni so družini zaplenili premoženje. 13. Pobudnik Just Ivanovič sem sin pok. Ivana Ivanoviča (r. 21. junija 1894 v Brezovici pri Materiji). Očeta so partizani odpeljali na zaslišanje (v Brkine) trikrat, zadnjič prve dni meseca marca leta 1944. Tedaj je za njim izginila vsaka sled. Kraj in datum njegove smrti sta še danes nepoznana. Poznano pa je to, da je bil Ivan velik narodnjak, samaritan, organizator, da je bilo "njegovo" premoženje (dejansko last njegove matere) leta 1946 zaplenjeno in kmalu zatem njegovima sinovoma tudi vrnjeno, da sta doma ostala dva nepreskrbljena otroka in da gre krivce za smrt pogrešanega iskati med domačimi "borci", kasnejšimi prejemniki partizanske in tudi italijanske pokojnine. Pobudniki smo ožji družinski člani - otroci oseb, ki so umrle nasilne smrti v medvojnem času, t. j. od maja 1942 do vključno aprila 1945 (maja Grob v gozdu nad Taležem, kjer je Marjan Šolar 11. septembra 2001 našel posmrtne ostanke svojega očeta Franca. 1945 je bil ubit le oče pobudnika Viktorja Velikonje). Nasilno smrt naših ožjih družinskih članov in s tem kršitev njihove najbolj temeljne človekove pravice - pravice do življenja -so neposredno povzročili pripadniki partizanskega gibanja (NOG -Narodnoosvobodilno gibanje; NOB - Narodnoosvobodilna borba, Narodnoosvobodilni boj). Razlogi za pobudo Revolucionarni teror. Proces, v katerem so bili pobiti naši najbližji, je revolucijski projekt Komunistične partije Jugoslavije in pod njenim okril jem delujoče Komunistične partije Slovenije (KPS). Naši starši in stari oče so bili žrtve komunističnega revolucionarnega terorja. Njegove oblike so bile različne, prav tako so različne usode njegovih žrtev, vse pa se zlivajo v enotno, ideološko motivirano zločinsko delovanje. Zgodovinarka Jera Vodušek Sta-rič komunistično revolucijo v Sloveniji označuje kot "revolucijo od zgoraj, to je trezen in premišljen prevzem oblasti, narejen po vzoru ureditve v Sovjetski zvezi. Komunistična partija ga je načrtovala in izpeljevala tako, da je postopno prevzemala vse državne, politične in druge ustanove, organizacije, društva bodisi tako, da je vanje postavila svoje kadre, ali pa jih je ukinjala in nadomeščala z njej primernejšimi oblikami. Vendar pa to ni zadostovalo: z novimi političnimi prijemi je prevzemala tudi nadzor nad javnim in zasebnim življenjem ljudi, prevzem sam pa je temeljil na ustrahovanju ljudi, začel se je revolucionarni teror". Jera Vodušek za Isaacom Deu-tscherjem povzema, daje bila "zgodba revolucij v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni zgodba o nizu manevrov, taktike in trikov, Jd so se naposled zložili v vzorec revolucije, vsak zase pa so bili samo revolucionarni teror. Pri nas niso prinesli samo obračuna za vsakršno opozicijo ali z lastnimi zavezniki v protifašističnem boju, prinesli so tudi množične fizične likvidacije in zatiranje nacionalnega osvobajanja, h kateremu so Slovenci postopoma korakali že celo stoletje. Zato mogoče ni odveč Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 revolucija spomniti na misel, da človek in človeštvo lahko razumeta in oprostita, pozabiti pa ne smeta". Cilj: revolucija Zloraba prava v partizanskem gibanju. Usode naših najdražjih in tisoče usod, podobnih njihovim, dokazujejo, da se ta komunistični teroristični vzorec v Sloveniji začne razvijati vzporedno s partijskim uzur-piranjem odpora proti okupatorju. KPS je organizirala partizansko odporniško gibanje proti okupatorju, vendar je bil njen cilj izvedba boljševistične revolucije. Po sovjetskem vzorcu je KPS prevzela vse vodilne položaje in si zagotovila vsesplošno navzočnost v partizanskih enotah, kjer je uvedla politkomisarski sistem, in organih osvobodilnega gibanja (Osvobodilna fronta, Protifašistična ženska zveza, Delavska enotnost, Zveza slovenske mladine, oblastni organ i partizanskega gibanja). Iz vrst ljudi, ki so se izkazali v boju proti okupatorju, je sprejemala nove člane in širila mreže celic in komitejev KPS in Zveze komunistične mladine. Za svoje člane in funkcionarje je organizirala partijske šole in tečaje. O partijskem poslanstvu partizanskega gibanja so pričala tudi številna zunanja znamenja (rdeča peterokraka zvezda, srp in kladivo na pokrivalih, zastavah in praporih, našitkih, petje revolucionarnih pesmi, praznovanje obletnic ruske oktobrske revolucije, ogovarjanje s "ti" in "tovariš"). KPS je imela popolnoma v svojih rokah tajno politično policijo in propagandni aparat (agitprop). Za našo pobudo pa je najbolj pomemben neusmiljen boj, ki ga je partija vodila proti vsem, ki so nasprotovali njenemu revolucionarnemu projektu, oz. proti vsem, tudi domnevnim nasprotnikom vodilne vloge KPS v odporniškem gibanju proti okupatorju. Gre za pravico do ubijanja civilistov, vojnih ujetnikov in soborcev, ki si jo je v nasprotju z veljavnim jugoslovanskim in mednarodnim pravom podelila KPS. V boju proti okupatorju in pri svojem pohodu na oblast je Komunistična partija Jugoslavije/Slovenije zagrešila številne vojne zločine in zločine proti človeštvu. Spominska plošča kot simbolični grob staršema Frančiški in Viktorju Velikonji st. Leta 2003, na obletnico materine smrti, jo je postavil sin Viktor ml. Politični teror Politični teror je bil eden temeljnih spoznavnih znakov partizanskega gibanja. Tamara Griesser Pečar posebej opozarja na 16. september 1941, ko je Slovenski narodnoosvobodilni odbor, kakor se je ta dan preimenoval Vrhovni plenum OF, sprejel sklepe, "s katerimi so komunisti med drugim utemeljevali zakonitost svoje oblasti". Vodilnim v partizan- Spominsko znamenje, ki je kot simbolni grob pritrjeno na smreko na Mežaklji, kjer so partizani januarja 1944 na neznani lokaciji najprej umorili Jožeta Polaka. potem pa še njegovo ženo Katarino. skem gibanju tedaj "očitno ni šlo (sploh pa ne v prvi vrsti) za odpor proti okupatorju, temveč za to, da postavijo smernice za komunistično revolucijo". Zato 16. september 1941, ko je Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) "razglasil prepoved delovanja vseh organizacij in odporniških skupin zunaj Osvobodilne fronte /.../, pomeni začetek državljanske vojne in dolga desetletja prikrivane krivde komunistov". 16. septembra 1941 je Slovenski narodnoosvobodilni odbor sprejel tudi odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora glede zaščite slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev. S tem sklepom je bila organom partizanskega gibanja podeljena pravica do političnega uboja. Sklep, s katerim sije vodstvo partizanskega gibanja vzelo monopol nad uporom proti okupatorju, in odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev, s katerim je bil podeljen mandat za prost lov na človeka, je pravno problematiziral Lov-ro Sturm: "Oba akta, tako sklep SNOO kot zaščitni odlok, sta bila v svojih bistvenih sestavinah že ob svojem nastanku v očitnem nasprotju s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli, ki jih je človeštvo strnilo v kodeks etičnih vrednot in pravil družbenega sožitja. Presoja njune dejanske uporabe v resničnem življenju tako oceno ne samo potrjuje, am- pak jo še dodatno zaostri. Ključne določitve obeh aktov so bile v nasprotju z deklariranim ciljem uporabljene v skladu s skritim sprevrženim motivom normodajalca. Gre za tipičen primer zlorabe prava." Z enako mero lahko presojamo tudi nadaljnje odloke in druge pravne predpise, s katerimi je partizansko gibanje utemeljevalo ubijanje neoboroženih ljudi. Kršitve domačega in mednarodnega prava Precejšen del od več kot milijona jugoslovanskih žrtev druge svetovne vojne in revolucije sta povzročili revolucija in državljanska vojna v Jugoslaviji. To dejstvo je bilo v drugi Jugoslaviji prikrivano. Tudi v Sloveniji le počasi odkrivamo vse razsežnosti komunističnega terorja in bratomornega spopada, saj predvsem v vrstah nekdanje partijske elite in njihovih ideoloških dedičev še vedno krčevito branijo zlagane prikaze zgodovine iz časov sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Tudi partizansko gibanje bi moralo spoštovati zakone Kraljevine Jugoslavije in mednarodno pravo. Potem ko so s sporazumom Tito-Suba-šič zavezniki izrekli delno priznanje partizanskemu gibanju kot stranki v vojni, so tudi za partizansko gibanje začele veljati obveznosti mednarodnega prava. Zato sodi predvsem partizansko pobijanje, preganjanje in ropanje civilnega prebivalstva med zločine proti človeštvu in vojne zločine. Nasilni postopki, ki jih je vodila in preko svojih služb izvajala Komunistična partija Jugoslavije/Slovenije in ki so bili uperjeni proti sleherni opoziciji, so bili kršitve mednarodnega prava. S povsem svojevoljno tolmačenim pojmom kolaboracije in narodne izdaje so tako partizansko gibanje kot povojne komunistične oblasti v Jugoslaviji/Sloveniji obrez-pravili cele skupine prebivalstva in jih pobili. Ljudje, ki jih je to nasilje ogrožalo, so imeli pravico do obrambe. Po drugi svetovni vojni je komunistični režim v Jugoslaviji/Sloveniji preganjal sleherno opozicijo, z brezpravjem je brezkompromisno dosegal cilje revolucije. Nadaljevanje prihodnjič Demolcracija • 46/2004 mejniki Dopisovanje Scopolija in Linnéja Prirodoslovno društvo Slovenije je izdalo knjigo J. k Scopoli - C. Linné: dopisovanje v letih 1760-1775. JOANNES A. SCOPOLI--CARL LINNAEUS Delo obravnava dopisovanje med največjim naravoslovcem 18. stoletja Carlom von Linnejem in Giovan-nijem Antonijem Scopolijem, ki je bil v letih 1754—1769 rudniški zdravnik v Idriji in začetnik modernih naravoslovnih raziskovanj na slovenskih tleh. Dopisovanje v latinščini obsega 30 pisem, 17 Scopolije-vih in 13 Linnejevih, ki so potovala med švedsko Uppsalo in slovensko Idrijo oz. slovaško Banko Štiavnico. Avtorica dr. Darinka Soban jih je natisnila v latinskem faksimilu, prepisu izvirnika, ter slovenskem in angleškem prevodu. Prav tako je v obeh jezikih objavljena njena obširna in vsebinsko izjemno bogata spremna beseda, v kateri je pojasnila čas in vsebino pisem. Ob branju dobimo vpogled v to, kako se je vzpostavljala sodobna biološka sistematika. Čudimo se lahko obsežnemu delu, ki ga je opravil Scopoli kot eden od pionirjev naravoslovja na naših tleh, pa tudi visoki ceni, ki jo je bil voljan plačati za zvestobo svojim ciljem. V pismih se kaže spoštljiv odnos med obema znantvenikoma, ki se nista nikoli videla, predanost natančnemu opazovanju in veselje nad novimi odkritji, pa tudi podtikanja, s katerimi sta Kranjska in cesarski Dunaj oteževala življenje in delo Scopoliju. Knjiga je bogato ilustrirana z barvnimi fotografijami. Slikovni vseved Prešernova družba je izdala zajetno knjigo S//Aw/7/ vseved, v kateri je na 608 straneh objavljenih 2.500 vrhunskih ilustracij. SLIKOVNI VSEVED « 1 ( J C» - « Slikovni vseved je namenjen predvsem otrokom in mladostnikom, ki jim bo skozi izvrstne ilustracije pomagal spoznati raznolikost sveta in dosežke človeštva od barvitega in bleščečega starega Egipta prek zanimivega in mikavnega sveta rastlin in živali do skrivnostnega vesolja. Preprosta, a strokovna vsebinska razlaga zapletenih pojmov omogoča otroku, da si ustvari sistematično, natančno in razumljivo predstavo o svetu in pojavih okoli sebe. Vseved je razdeljen na različna poglavja (vesolje, planet Zemlja, atmosfera in oceani, prazgodovinsko življenje, rastline, živali, človek in delovanje človeškega telesa, prve civilizacije, dežele sveta z zemljevidi, arhitektura nekoč in danes, tehnologija), ki se med seboj barvno ločijo in s tem omogočajo hitro in učinkovito iskanje želenih informacij in ilustracij. Na koncu je dodan podat-kovnik, v katerem so zbrane temeljne informacije o državah sveta (površina, število prebivalcev, glavno mesto, denarna enota, uradni jezik, verstva, izvozno blago ...), zgodovinski pregled astronomije in dosežkov in značilni pojavi v vesolju. Stvarno kazalo je razvrščeno po abecedi in omogoča hitro iskanje razlag v knjigi. Zgodovina za vse Revija Zgodovina za vse (št. 2, 2004), ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje, je vsa posvečena zgodovini žensk. Objavljenih je osem prispevkov: Ženske in volilne mahinacije pri občinskih volitvah v občini Celje okolica vletih 1883/84 (Filip Čuček), "Slovenka", O "prvem slovenskem ženskem časopisu"(NataschaVittorelli), "Čemu ti ženski časopisi?", Žensko vprašanje in odnos do ženske v slovenskih ženskih časopisih do razpada Habsburške monarhije (Urška Strle), "Ali naj dame kolesarijo?", Kolesarke in žensko telo na prehodu iz 19. v 20. stoletje (Borut Batagelj), Pijani in zapravljivi, Preklicne zgodbe radovljiškega sodnega okraja iz zadnjega desetletja avstro-ogrske monarhije (Gorazd Stariha), "Župnik je rekel, da bi bilo treba ženske zapečatiti", Vpliv prve svetovne vojne na ločitev zakonov (Janez Cvirn), "Pomočnica naj je možu ne samo v družini, marveč tudi v večjem, narodnem življenju", Podobe koroških Slovenk in Slovencev v medvojnem času (Tina Bahovec), "Ne bo je nikdar več nazaj", Umor pri Celju ali prispevek k temni strani zgodovine možaželjnih žensk (Andrej Studen). Otokar Rybar V knjigi v dveh delih Otokar Rybar v dunajskem parlamentu se končuje niz "belih priročnikov" Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta. Posvečeni so najprej parlamentarnim nastopom primorskih poslancev v italijanskem parlamentu po 1. svetovni vojni, nato pa še nastopom tržaških slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu pod "staro Avstrijo". Mlajši tržaški zgodovinar Peter Rusija, ki je za knjižno zbirko omenjenega krožka že uspešno predstavil Ivana Nabergoja in njegovo delo na Dunaju, se je v tem delu lotil predstavnika "zlate dobe" tržaških Slovencev, ki se je končala s prvo svetovno vojno in z zatiranjem v novi italijanski državi. Prvi del je uvodnega značaja. V njem so uvodna študija dr. Vasilija Melika, avtorjev življenjepis dr. Otokarja Rybara, vrsta tudi prvič objavljenih fotografij in dokumentov, nekaj avtorjevih uvodnih misli in člankov iz tržaške Edinosti, ob koncu pa so povzetki v slovenščini, italijanščini, nemščini in češčinL Rybar se je rodil kot sin Čeha leta 1865 v Postojni, umrl je leta 1927 v Beogradu. Bil je doktor prava, leta 1895 je v Trstu odprl samostojno odvetniško pisarno. Leta 1900je bil izvoljen v tržaški mestni svet, leta 1907 pa v državni zbor. Enajst let je bil poslanec v dunajskem parlamentu (1907—1918). V prevratnih dneh je bil predsednik Narodnega sveta v Trstu. V drugi knjigi so objavljeni vsi Rybarevi parlamentarni govori in vprašanja, kot so jih prinašali Edinost oz. stenografski zapisniki, ter pomenljivi članki iz Edinosti, ki jih je Rustja (ki gradivo v kratkih veznih besedilih tudi komentira) izbral za boljše razumevanje problematike. Obe knjigi je Krožek Virgil Šček izdal skupaj z Zgodovinskim časopisom iz Ljubljane. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 film Kaj če bi vam povedali, da se noben trenutek, ki ste ga doživeli, in noben spomin, ki ga imate, sploh ni nikoli zgodil? Tellv Paretta v tragični nesreči izgubi 8-letnega sina. Mučijo jo spomini na osemletnega sina Sama, ki je umrl v letalski nesreči pred 14 meseci. Skuša se prebiti skozi žalovanje, hkrati se odtuji možu Ji-mu, njen psihiater dr. Munce pa ji pove, da ima zablode, iluzije, da njen sin ni nikoli živel in da sije spomine sama izmislila. Osupla skuša najti dokaze o Samovem obstoju. Fotografije, videe, albume - a vse to je izginilo. Telly je prepričana, da se ji meša, potem pa sreča Asha Corrella, očeta še ene od žrtevletal-ske nesreče. Skupaj se odločita poiskati dokaze o obstoju svojih otrok in dokazati, da sta prisebna. Spremenjena stanja Filmi v najboljšem primeru gledalca popeljejo v spremenjena stanja, zato je povsem primerno, da je scenarist Gerald DiPego navdih za Pozabljene dobil v sanjah. V sanjah je videl družinsko fotografijo, na kateri so bili mati, oče in sinko. Sinkova podoba je počasi za- lHfcrUKGOI Režija: Joseph Ruben Scenarij: Gerald Di Pego Producenti: Joe Roth, Bruce Cohen, Dan Jinks Igrajo: Julianne Moore, Dominic West, Gary Sinise, Alfre Woodard, Anthony Edwards Premiera: 11. 11. 2004 Distribucija: Continental Film čela bledeti in nazadnje je izginila. DiPego se je sunkovito prebudil in rodila se je ideja. Posledica je psihološka srhljivka, nenavadna zaradi poudarkov in pristopa. "Takoj so me pritegnila čustva kot bistveni del zgodbe," pravi režiser Ruben, "boj matere, da bi rešila otro- ka. Gnala so jo prvinska čustva, ki takoj pritegnejo občinstvo in ga ganejo. Dobra srhljivka lahko zgrabi občinstvo kot noben drug žanr, in to še posebej velja za Pozabljene, ki je vznemirljiv že od samega začetka, ker imate opravka z žensko, ki je imela ali tudi ne sina in ki morda doživlja živčni Demokracija • 46/2004 Zadeni kot Beckham Dekle je sicer zgledna učenka in Manchester United igra ob nemir- ne mame, ki ji ukazuje, naj pomaga dobra hči, a ima skrito strast, ki pre- nem domačem občinstvu. David v kuhinji. Jess je popolno nasprotje raste v pravo dogodivščino: Jess Beckham poda Jess, igrajo Parmin- 22-letne sestre Pinky (Archie Panja- namreč nadvse rada brca žogo. In derNagra, in žoga končav mreži. Nje- bi), ki se bo tisto poletje poročila s brca tako kot David Beckham. Na no ime odmeva po vsem stadionu, do- svojim dolgoletnim fantom Teetu- stadionu Old Trafford, kjer klub klerpuncanespozna,dajetokriknje- jem. V bližini živi kratkolasalepoti- V Londonu živeča indijska družina skuša svoji hčeri vzgojiti v tradicionalnem duhu, a še posebej z mlajšo Jess imajo precej težav. Njen idol je namreč nihče drug kot David Beckham. film ca Jules, napadalka v domači ženski ekipi Hounslow Harriers. Mama Paula jo vseskozi sili, naj nosi zapeljive nedrčke in krila, in jo spominja, daje "Sporty Spice edina brez fanta!". Ne razume, zakaj Jules ne zanimajo fantje, vendar ne ve, da se je hčerka zagledala v svojega trenerja Joea. Skupaj z Jules v parku opazita Jess in jo povabita, naj si v njuni ekipi priigra slavo. Jess dobro ve, da do- ma ne bo naletela na odobravanje, zato sanja o dobri službi in ra-zumevajočem možu. Toda prepozno je. Sorodniki odpovejo poroko, saj Jess vidijo s kratkolaso Jules, ki jo zamenjajo s fantom -njenim angleškim fantom! Jess in Pinky sta povsem na tleh, nič ne bo z nogometom in nič s poroko. Družino Bhamra skuša pomiriti trener, toda brez uspeha ... ■i Bend It Like Beckhan Režija: Gurinder Chadha Scenarij: Paul Mayeda Berges, Guljit Bindra, Gurinder Chadha, Paul Mayeda Burges Producenta: Deepak Nayar, Gurinder Chadha Igrajo: Keira Knighdey, Parminder Nagra, Jonathan Rhys Meyers, Anupam Kher, Archie Panjabi Premiera: 12.11.2004 Distribucija: Cinemania Group na kratko Producent Harryja Potterja Andrew Heyman se je odločil še enkrat oživiti sloviti Homerjev ep Odiseja. Film bo posnela družba Regency Enterprises, za scenarij pa je zadolžen britanski scenarist Frank Cottrell Boyce. Zgodba, kot vam je verjetno znano, spremlja Odisejevo desetletno potovanje domov iz trojanske vojne. Na tej poti se grški junak sreča z naravnimi in nenaravnimi nevarnostmi, kot so zaklete ladje, čarovnice in sam bog Pozejdon. Revolution Studios je odkupil pravice za snemanje različice kultnega filma groze Megla režiserja Johna Carpenterja. Scenarij za novo različico filma iz leta 1980 bo napisal Cooper Layne (Jedro), medtem ko bodo za produkcijo zadolženi Debra Hill, John Carpenter, scenarist izvirnega filma, in David Foster. Zgodba izvirnika je postavljena na obalo severne Kalifornije, v mestece, ki ga nenadoma začne oblegati gosta megla. V njej se skrivajo mrtvi pomorščaki, katerih ladjo so prebivalci mesta pred stotimi leti s prevaro privabili na svojo obalo, da bi jih lahko oropali. Robert De Niro je dobitnik naslova največjega še živečega igralca na svetu. Naslov si je prislužil predvsem zaradi vloge v drugem delu filma The Godfather in vloge v filmu Taksist. De Nirov partner iz filma Godfather Al Pacino je zasedel drugo mesto na lestvici, katere avtor je ameriški časnik Empire, tretje mesto pa je zasedel Jack Nicholson. Na četrtem mestu je Paul Newman, na petem pa Marlon Brando, ki je bil v času nastajanja lestvice še živ. Film Get Carter iz leta 2000 s Silvestrom Stallonejem v glavni vlogi je, sodeč po anketi, objavljeni na spletni strani screense-lect.co.uk, najslabši remake vseh časov. Pri anketi je sodelovalo 2.000 filmskih navdušencev in večina se je strinjala, da je omenjeni remake v primerjavi z izvirnikom iz leta 1971, v katerem je glavno vlogo igral Michael Caine, "popolna neumnost". Na spisku najslabših t. i. remake filmov seje na drugem mestu znašel film Psycho ( 1998) z Anne Heche v glavni vlogi, na tretjem pa je letošnji film Thunderbirds. Četrti na lestvici je film Assassin, remake filma Nikita, na peto mesto seje uvrstil film Charliejevi anglečki, šesti je film Allie. V njegovi izvirni različici iz leta 1966 je prav tako nastopil Michael Caine. Lestvico končujejo filmi Planet of the Apes, Starsky & Hutch in Rt strahu, v katerem sta igrala Nick Nolte in Robert De Niro. Deseto mesto je zasedel film Ocean's Eleven, ki ga je kritika sicer zelo dobro sprejela; remake je bil po njenem mnenju celo boljši od izvirnika iz šestdesetih let. Scenarist, režiser in producent filmske uspešnice Poslednji samuraj Edward Zwick naj bi prevzel režijo in produkcijo romantične komedije Happy Endings. Kolikor bodo pogajanja med njim in Columbia Pictures obrodila sadove, bo ta vsestranski filmar sodeloval tudi pri pisanju scenarija, ki je zaupan njegovemu partnerju Marshalu Herskovitzu. Zaplet filma je še vedno skrbno varovana skrivnost, medtem pa Zwick in Herskovitz za televizijski hiši ABC in Touchstone TV snemata dramo 1/4 Life. Radio jUsk 106.6 MHz Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 zlom. V vsakem pogledu živi nočno moro, vendar ne veste, ali je nočna mora v njeni glavi ali je resnična. Prednost, da imate v takšni vlogi igralko, kakršna je Julianne Moore, je v tem, da prinaša s seboj realizem in pristnost, kar ji uspeva z vsako vlogo." Cohen dodaja: "S Tellyjinimi mukami se lahko vsi poistovetimo. To je za vsakogar nočna mora - da se prebudiš v dan, ko ti vsi pripovedujejo, da ni res prav nič od tistega, kar sam meniš, da je res, in nisi prepričan, ali si zmešan ali ne. Vsi smo že doživlja- li trenutke, ko smo bili prepričani, da je naša interpretacija resnice pravilna, vsi drugi pa so imeli o tem, kaj se je zgodilo, povsem drugačno mnenje. To je zelo srhljiv, paranoičen trenutek." Monika Maljevič tv program PETEK, 12.11.2004 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.45 10.00 10.20 10.55 11.35 11.55 12.25 13.00 13.25 13.25 13.55 14.55 15.55 16.30 16.45 17.10 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.05 1.00 1.20 2.15 4.25 5.35 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VESELA HIŠICA: PRAVLJICA O PUSTU, LUTKOVNA NANIZANKA, 20/23 JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 12/26 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 19/26 ODDAJA ZA OTROKE NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE ŠTAFETA MLADOSTI MLADI VIRTUOZI: PIANIST JURE ROZMAN RESNIČNA RESNIČNOST FRASIER, AM. HUMORISTIČNA NANIZ., 5/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN SVETO IN SVET: ŽENSKA MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POTEPANJA: PO LJUBLJANSKEM BARJU, 2. DEL, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 3/10 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: VOZILO (VPS 17.10) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/9 (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NAD., 6/24 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENT- SERIJA, 8/9 KRALJ, GRŠKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYOT" ALATT 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.30 TV PRODAJA 17.10 VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV 17.45 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.45) 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 HITLER ■ VZPON ZLA, AMERIŠKA NAD, 1/2, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 KAJ JE VEDELA JACKIE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) 21.00 CITV FOLK, LJUD|E EVROPSKIH MEST: HRVAŠKA (VPS 21.00) 21.30 SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10/15 22.00 NOČNA MORA V ULICI BRESTOV, AMERIŠKI FILM, 2/3 (VPS 22.00) ^ 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BILL HOLMAN (VPS 23.20) 0.10 ZADNJI, ITALIJANSKI FILM, 2. DEL, PONOVITEV (VPS 00.10) 1.45 INFOKANAL Kanal A 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. nanizanke 12.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 10.05 INFOKANAL 12.30 TV prodaja 13.00 HočeS, nočeš, ponovitev 11.00 TV PRODAJA 13.00 Mldve z mamo, 1. sezona, 1. del am. nanlz. 13.30 Janja, ponovitev 11.30 INFOKANAL 13.50 Mladi In nemirni, 4. sezona, 14. de! ameriške 14.00 Naš vrt, ponovitev 13.20 TV PRODAJA nadaljevanke 14.30 Rad Igram nogomet, ponovitev 13.55 GLASBENA INOVACIJA NA DONAVI: 14.45 Vsi moji otroci, 169. del ameriške nad. 15.00 Vsi pravijo "ljubim te", ameriška romantična GERGELY BOGANYI, KLAVIR (VPS 14.00) 15.35 TV prodaja komedija, 1996 15.25 FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, POSNETEK 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Sto izložb, sto strasti, 311. del italijanske 16.40 SKICA ZA PORTRET JEZNEGA FILMARJA: 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 25. del telenovele REŽISER VOJKO DULETIČ - DOBITNIK ameriške humoristične nanizanke 17.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija BADJUROVE NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKI OPUS, 17.30 jimova družina, 2. sezona, 25. del ameriške 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija PONOVITEV humoristične nanizanke 18.30 TV prodaja 17.25 CELJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, 18.00 E+ 19.00 Tri v vrsto CELJE PIVOVARNA LAŠKO - PORTLAND, 20.00 Žene nogometašev, 1. sezona, 3. del 19.30 Spomin PRENOS (VPS 17.25) angleške nadaljevanke 20.00 Črna kronika, ponovitev 4.-7. dela bosanske 19.00 ŠPORTNI FILM 21.00 Romantični film: nanizanke 19.50 SKOZI ČAS (VPS 19.50) Gillian za 37. rojstni dan, ameriški film 21.30 Okrožje Columbia n Umazano perilo, 2. del 20.00 ROŽE NOČI: 75 LET DANETA ZAJCA, 22.40 MoSke zadeve, 3. sezona, 11. del ameriške ameriške nanizanke LITERARNO GLASBENI NASTOP (VPS 20.05) nanizanke ^ 22.30 Prilagajanje, ameriška drama, 2002 ^ 20.50 ZLATA SRCA, ANGLEŠKA LITERARNA 23.35 Ruby Wax, pogovorna oddaja 00.30 TV prodaja NADALJEVANKA, 3/4 (VPS 21.05) Pop TV POP 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 23.20 0.15 0.20 2.05 3.05 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 47. dela mehiške nadaljevanke Kion, ponovitev 153. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 18. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 81. dela mehiške nadaljevanke Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 82. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 19. del mehiške nadaljevanke Klon, 154. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 48. del mehiške nadaljevanke 24UR Sanjski moSki, slovenska erealityf serija Akcija: Grof Monte Cristo, angleško-ameriški film Vroče mesto, 1. sezona, 9. de! ameriške nanizanke XXL premiere Johnny Mnemonic, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9,30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Predah v gibanju, gostja: Monika Kartin, vodi: Jana Debeljak, pon 11.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 11.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 12.00 Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 1 del, vodi: Boris Kopitar, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 17.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 18.00 Avto šok, Rally Saturnus in CHD Portorož, prvič 18.30 V družbi z Baziiko in Nurtilabom, pon 18.45 Z glavo na zabavo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Glasbena oddaja, prvič 21.00 Resnice o vinu, svetovno znani mehurčki, peneče vino na Slovenskem, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 Trenja POP TV 0.20 Glasbeni mozaik Prva TV 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.30 Risanke 11.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.30 TV prodaja SOBOTA, 13.11.2004 Slovenija 1 a B5 Q as 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 8.20 8.45 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.20 13.50 15.55 16.30 16.45 17.10 17.15 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.35 21.35 22.00 22.35 23.30 23.30 1.05 1.35 2.15 2.35 3.00 3.30 5.10 5.30 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ HIŠA EKSPERIMENTOV: GOSTOTOLOGI|A, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 7/8 KINO KEKEC: PRIJATELJI IN ŠTIRI TAČKE, NEMŠKI FILM (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ZA ENO NOČ SLAVE, TV NANIZANKA, 7/15, PONOVITEV MEDVEDOV POLJUB, KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 13.50) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.25) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE IV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAjA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19/21 (VPS 17.20) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDN|E EVROPE (VPS 17.50) GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 10/13 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ODKRITA KAMERA, TV NANIZANKA, 8/15 (VPS 20.00) HRI - BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 6/ 13 (VPS 22.35) NOČNI IZBOR GLENGARY CLENN ROSS, AMERIŠKI FILM (VPS 23.30) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.10) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19/21 SPOMIN IN ODPUŠČANJE, ITALIJANSKA DRAMA, 2., ZADNJI DEL PRVI IN DRUGI INFOKANAL Slovenija 2 6,30 INFOKANAL 9.10 GLASBENO JUTRO: CITRAR CEORC GLASL (VPS 09.05) 21.45 MORA, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.00) 23.25 SOBOTNA NOČ (VPS 23.35) 1.25 ZADNJI - IZZIV, ITALIJANSKI FILM, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 01.35) ¿55 INFOKANAL Kanal A 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, ponovitev 165. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Vsi moji otroci, ponovitev 166. dela ameriške nadaljevanke 11.00 Vsi moji otroci, ponovitev 167. dela ameriške nadaljevanke 11.50 Vsi moji otroci, ponovitev 168. dela ameriške nadaljevanke 12.40 Vsi moji otroci, ponovitev 169. dela ameriške nadaljevanke 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Sistem: Tvegan posel, dokumentarna oddaja 15.55 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 2. del ameriške nanizanke 16.50 Goodyear liga, Pivovarna Laško : Reflex, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Kriminalka: Nebo gori, avstralski film ^ 21.45 Povsem ekstremno, dokument, oddaja ^ 22.45 Ubij me znova, ameriški film 0.30 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Tom in jerry, risana serija 8.35 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.45 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.10 Jagodka išče pomlad, sinhronizirani risani film 11.00 Galidor n varuh na vesoljski meji, 2. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 1. sezona, 7. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Osvajalci južnih morij, kanadsko- novozelandski film 15.05 Zgodba o treh šimpanzih, dokumentarna oddaja 16.15 Duhovi velikega slanega jezera, dokumentarna oddaja 17.20 24UR-vreme 17.25 Čisti dolgčas, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Ko pride Joe Black, ameriški film 23.15 Nore in svobodne, ameriško-nemški film 1.35 Striptizete, dokumentarna serija ^ 105 24UR, ponovitev 3.05 Nočna panorama TevePika EE 9.30 Do zdravja tudi tako, vodi: Jana Debeljak, pon 10.00 Kulturne drobtinice, Ekobazar in slopak, pon 10.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja, pon © Demokracija • 46/2004 tv program 11.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 12.00 Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 2 del, vodi: Boris Kopitar, pon 13.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 13.30 Glasbeni mozaik 16.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Kardiomobil, pon 18.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 IDOL 2004, 7 del, pon 20.00 Terska dolina, predstavitev v knjigarni DZS, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 V družbi z Baziiko in Nurtilabom, pon 00.30 Glasbeni mozaik 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.50 BBC GOVORI SLOVENSKO, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.50) 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) 23.20 MULCI, FRANCOSKI ČB FILM (VPS 23.15) 23.40 ŠTIRISTO UDARCEV, FRANCOSKI ČB FILM (VPS 23.35) 1.20 NOČNI IZBOR 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 2.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA Slovenija 2 Prva TV B HS 6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 11.10 TV PRODAJA 11.40 IGRE BREZ MEJA 1999, PONOVITEV (VPS 13.00) 12.55 24. SREČANJE TAMBURAŠK1H IN 07.00 TV prodaja MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija SLOVENIJE, 2/4 (VPS 12.05) 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 13.25 MLADI VIRTUOZI: 09.00 Čarovnije, ponovitev KONCERT PRVONAGRAJENCEV 33. 12.00 Adijo pamet, ponovitev TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH 13.00 Supernova MTS, ponovitev GLASBENIKOV, 2/6 (VPS 12.35) 15.30 Leteči Start, ponovitev 13.45 AMERIŠKI FILM: VESTERN, AMERIŠKA 16.30 Koncert DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 18.30 TV Prodaja 14.40 DEKLE TVOIIH SANJ, 19.00 Adijo pamet, kontaktna glasbena oddaja ŠPANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 14.05) 20.00 Čarovnije, 5. del Italijanske serije 16.35 SKOZI ČAS (VPS 16.15) 21.00 Cosl, ameriška komedija, 1996 16.50 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU 23.00 Reporter X (VPS 16.55) 23.30 Popotovanja z Janlnom 17.25 VELENJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, 23.50 TV prodaja GORENJE - GUDME, PRENOS (VPS 17.25) 19.00 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, NEDELJA, 14.11.2004 Slovenija 1 J3 10.20 11.20 11.30 12.00 13.00 13.10 14.15 14.20 14.25 14.30 14.35 14.40 14.50 15.05 15.40 15.50 15.55 16.00 16.30 16.45 16.50 17.15 17.20 17.40 17.50 18.10 18.15 18.30 18.40 18.55 19.00 ŽIV ŽAV: BINE: DENAR, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 7/14; KRTEK, RISANA NANIZANKA, 4/6; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 9/14 (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDA|A TV MARIBOR, PONOVITEV IZVIR(N)!, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 09.55) POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA serija, 2/6 (vps 11.00) OZARE, PONOVITEV OBZORJA DUHA (VPS 11.30) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) MALI DEMONI POLDNEVNIK ČLOVEŠKI FAKTOR GLAS LJUDSTVA NEDELJSKO OKO PREDMET POŽELENJA PLANETV ŠPORT & PREMIERE LEAGUE ŠPORT NA DANAŠNJI DAN PET MINUT SLAVE VVHOOP1, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 8. EPIZODA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) LORELLA ŽIVE LEGENDE GLASBENI DVOBOJ NOČNA MORA ARENA VROČE DRUŽABNA KRONIKA ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠČUKE PA NE • NOVA ODDAJA IN DIREKTORJEV ROJSTNI DAN, TV NADALJEVANKA, 6/7, PONOVITEV (VPS 19.00) ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/12 (VPS 20.05) ZA VSAKO CENO, DANSKA NADALJEVANKA, 3„ ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 21.00) OPERNE ARIJE - REBEKA RADOVAN (VPS 21.55) 4. GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA SLOVENSKO GLASBO (VPS 22.15) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10/15, PONOVITEV v? ZADNJI - IZZIV, ITALIJANSKI FILM, 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 23.40) INFOKANAL Kanal A 9.20 9.50 11.30 13.10 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 20.00 22.05 TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Najbolj odbite jedi, dokument, oddaja ^ Mladi Indiana Jones: Zgodbe nedolžnosti, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Willy, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 12. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Cibona : Partizan, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCP . ~T\/ 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Tom in Jerry, risana serija 8.35 Rudijevo moštvor, sinhronizirana risana serija 9.00 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.45 Galaksija Oz, sinhronizirani risani film 11.05 Galidor n varuh na vesoljski meji, 3. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 1. sezona, 8. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, 19. del ameriške nanizanke 13.55 Sanjski moški, ponovitev 14.50 Nesrečni krušni starši, ameriški film 16.35 Pokvarjeno podjetje, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 Znova močna, ameriški film 0.55 24UR, ponovitev 1.55 Nočna panorama TevePika EE 9.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 TV dražba z Mariom, pon 13.30 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 17.00 Koncert "žametne vrtnice" Murska Sobota, 2 del, vodi: Boris Kopitar, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, vegeterianska restavracija Vegedrom, pon 18.30 V družbi z Baziiko in Nurtilabom, pon 18.45 Z glavo na zabavo, pon 19.00 Zavod za alternativno izobraževanje, šola grafologije se predstavi, pon 19.30 Resnice o vinu, svetovno znani mehurčki, peneče vino na Slovenskem, pon 20.00 IDOL 2004,8 del, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik Prva TV 9.45 10.10 10.40 12.25 13.00 13.15 13.15 14.00 14.55 15.55 16.30 16.50 17.05 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 23.55 23.55 0.25 1.20 1.45 2.40 3.10 3.35 5.15 07.00 TV prodaja 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.00 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 12.00 Adijo pamet, ponovitev 13.00 OBN Story Supernova MT, ponovitev 15.30 HočeS, nočei, ponovitev 16.00 Sijaj, ponovitev 16.30 Krogle nad Broadwayem, ameriška komedija, 1994 18.30 TV prodaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 6. del Italijanske serije 21.00 OBN Story Supernova MT 23.00 Ä n JUS za vsak okus, razvedrilna oddaja 23.30 Nvlgator 00.00 TV prodaja PONEDELJEK, 15.11.2004 Slovenija 1_[] ODDAJA ZA OTROKE POTEPANJA: PO LJUBLJANSKEM BARJU, 2. DEL, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 3/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: KRILO (VPS 16.50) HIŠA EKSPERIMENTOV: POVRŠINSKA NAPETOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 8., ZADNJA EPIZODA (VPS 17.05) DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/4 (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 6/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) PODOBA PODOBE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KAREL II: STRAST IN OBLAST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4, ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ODKRITA KAMERA, TV NANIZANKA, 8/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/4 IZZIVI PODOBA PODOBE MORA, ANGLEŠKI FILM (VPS 03.35) INFOKANAL Slovenija 2 B OB 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.55 TV PRODAJA 14.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 DESET SEKUND DO PEKLA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 1/22, PONOVITEV (VPS 00.25) 1.10 INFOKANAL Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 6.25 TEDENSKI IZBOR 6.25 UTRIP 14.45 6.40 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 15.35 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 16.05 9.05 TEDENSKI IZBOR 17.00 9.05 IZ POPOTNE TORBE: VOZILO 9.25 BINE: DENAR, LUTKOVNO IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 7/14 17.30 TV prodaja Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Midve z mamo, 1. sezona, 2. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 15. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 170. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 1. del ameriške humorlstlCne nanizanke Jlmova družina, 2. sezona, 26. del .. ameriške humorlstlčne nanizanke // Demokracija • Četrtek. 11. novembra 2004 O tv program 18.00 20.00 21.45 22.15 Sanjsko moštvo, ameriški film ^ Vsi županovi možje, 5. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 5. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV PCP 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 22.45 22.50 23.45 1.25 2.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 48. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 154. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 19. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 82. dela mehiške nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 83. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 20. del mehiške nadaljevanke Klon, 155. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 49. del mehiške nadaljevanke 24UR Naša mala klinika, 1. sezona, 10. del slovenske nanizanke Sedma nebesa, 8. sezona, 10. del ameriške nanizanke Urgenca, 10. sezona, 10. del ameriške nanizanke XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 11. del ameriške nanizanke Naš sin, angleški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 17.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 312. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, španska telenovela 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črna kronika, 8. del bosanske nanizanke 20.30 Urška šov 21.00 Navigator, oddaja o navtiki 21.30 Podri jo, mrho francosko, ameriška komedija, 2002 23.30 Črna kronika, nanizanka 00.00 TV prodaja TOREK, __ 16.11.2004 TevePika BB Slovenija 1 n 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapez, pon 10.00 Zavod za alternativno izobraževanje, šola grafologlje se predstavi, pon 10,30 Avto Sok, Rally Saturnus in CHD Portorož, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, vodi: Jana Debeljak, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Resnice o vinu, svetovno znani mehurčki, peneče vino na Slovenskem, pon 13.00 Trenja POP TV, pon 14.30 Z glavo na zabavo, pon 14.45 Glasbeni mozaik 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Ekobazar in slopak, pon 19.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Mamotom, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik 6.20 6.20 6.30 7.00 9,00 9,05 9.05 9.15 9.20 9.45 10.05 10.25 11.15 12.15 13.00 13.30 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.40 1.20 1.20 2.15 2.35 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: KRILO RISANKA ŽELV|I OTOK, RISANA NANIZANKA, 16/26 HIŠA EKSPERIMENTOV: POVRŠINSKA NAPETOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 8., ZADNJA EPIZODA SPREHODI V NARAVO DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/4 HRI - BAR ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR PODOBA PODOBE BBC GOVORI SLOVENSKO, DOKUMENTARNA ODDAJA ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 6/12, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ZLATKO ZAKLADKO: MOŠT, KOSTANJ IN GIBANICA (VPS 16.55) KNJIGA MENE BRIGA - LOJZE KOVAČIČ: LITERATURA ALI ŽIVLJENJE, PONOVITEV (VPS 17.10) ODPETI PESNIKI (VPS 17.30) ŽIVLJENJE NA KRASU - NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.50) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT POTOPLJENI DAROVI EKORNE, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) TRETJA SVETOVNA VOJNA - AL KAIDA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3 (VPS 22.50) GREŠNICE, IRSKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) ŽIVLJENJE NA KRASU - 16.25 16.25 16.55 17.25 18.25 18.55 19.10 21.30 22.30 23.55 0.25 1.15 tedenski izbor izzivi Študentska studio city videospotnice, ponovitev "i skozi čas (vps 18.45) zlata srca, angleška literarna nadaljevanka, 3/4, ponovitev (vps 19.00) vinko mvderndorfer: obisk, izvirna tv igra (vps 20.05) ameriški film: romantična komedija, ameriška dokumentarna oddaja (vps 21.30) poreklo nadzorovano, francoski film (vps 22.30) videospotnice: mono (vps 23.55) naše skrivno življenje, avstralska nadaljevanka, 2/22, ponovitev (vps 00.25) infokanal Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 21.45 23.15 TV prodaja Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Midve z mamo, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 16. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 171. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke jimova družina, 2. sezona, 27. del ameriške humoristične nanizanke E+ Akcija: Smrtonosni tovor, kanadski film ^ Vsi županovi možje, 5. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, zadnji del am. humoristične nanizanke Radijska postaja, 5. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV POP . TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 49. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 155. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 20. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 83. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hčiro, 84. del mehiške nad. 15.55 Zrelo srce, 21. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 156. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 50. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: 12.30 Avto šok, Rally Saturnus in CHD Portorož, pon 13.00 Terska dolina, predstavitev v knjigarni DZS, pon 14.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 15.00 Glasbeni mozaik 17.00 Kulturne drobtinice, sprejem novih častnih članov v fundaciji Ana in CT, 1 del, prvič 17.30 Computer line, oddaja o računalništvu, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Med gorenjskimi nageljni, 1 del, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, sladkorna bolezen, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV Q D S 07.00 Pokemoni, risana serija 07.30 TV prodaja 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 Pokemoni, risana serija 09.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Dvom, španska telenovela 12.00 Adijo pamet, ponovitev 13.00 Črna kronika, nanizanka 13.30 Urška šov, ponovitev 14.30 Prilagajanje, ameriška drama, 2002 ^ 16.30 Tri v vrsto 17.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 313. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, španska telenovela 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črna kronika, 9. del bosanske nanizanke 20.30 Leteči štart, razvedrilna oddaja 21.30 Agencija, 3. del 2. sezone ameriške nanizanke 22.30 Blaženi papež Janez XXIII - 3. del italijanske miniserije 23.30 Črna kronika, nanizanka 00.00 TV prodaja SREDA, 17.11.2004 Slovenija 1_ 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9,30 9.55 10.05 10.40 10.55 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA, Ukradena identiteta, ameriški film 11.25 Prva TV Q 3.05 3.25 DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP POTOPL|ENI DAROVI EKORNE, 22.45 22.50 XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 12. del ameriške 11.45 12.15 07.00 07.30 Pokemoni, risana serija TV prodaja Tri v vrsto 4.15 DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM 23.45 nanizanke Dva para, ameriški film 13.00 08.00 5.05 INFOKANAL 1.50 24UR, ponovitev 13.15 08.30 Spomin 2.50 Nočna panorama 13.15 09.00 Pokemoni, risana serija Slovenija 2 13.40 09.30 10.00 Yu-Gi-Oh, risana serija TV prodaja TevePika B3*! 14.10 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 6.30 INFOKANAL 11.00 Dvom, španska telenovela 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.00 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 15.00 12.00 Adijo pamet, ponovitev 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 9.30 Do zdravja tudi tako, vodi: Jana Debeljak, pon 15.55 13.00 Reporter X, ponovitev 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija 16.30 13.30 Okrožje Columbia, 2. del ameriške nanizanke 11.00 TV PRODAJA Klariča, prvič 16.50 14.30 Robinson Crusoe, ameriška drama, 1997 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 10.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 17.25 16.30 Tri v vrsto 15.40 TV PRODAJA 11.00 IDOL 2004, pon TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO IUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 12/45 MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 22/26 RISANKA ZLATKO ZAKLADKO: MOŠT, KOSTANJ IN GIBANICA KNJIGA MENE BRIGA - LOJZE KOVAČIČ: LITERATURA ALI ŽIVLJENJE ODPETI PESNIKI ŽIVLJENJE NA KRASU - NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP IZVIR(N)I, ODDAjA O LJUBITELJSKI KULTURI POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19/21 POTOPLJENI DAROVI EKORNE, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 30/39 (VPS 17.25) © Demokracija • 46/2004 tv program 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 0.20 0.20 1.15 1.35 2.30 4.05 5.30 BARVE JESENI (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: OSEM ŽENSK, FRANCOSKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) HILARIJ NA OLIMP, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) BARVE JESENI MARTA, MARTA, FRANCOSKI FILM (VPS 02.30) HILARIJ NA OLIMP, DOKUMENT. ODDAJA INFOKANAL 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 85. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 22. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 157. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 51. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV krlminalka: Skrivno zavezništvo, kanadsko-ameriski film 21.50 Monk, 1. sezona, 11. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon In red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 13. del ameriške nanizanke 23.45 Noč v klubu, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2,15 Nočna panorama TevePika Slovenija 2 Mi] 6.30 9.05 9.05 9.30 10.00 11.00 11.30 16.30 17.15 18.15 18,45 19.00 20.00 22.35 0.25 0.55 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: HRVAŠKA MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA KAJ JE VEDELA JACKIE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) KONČNICA, PONOVITEV EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2004, POSNETEK ZAKLJUČNEGA VEČERA IZ LUZERNA, PONOVITEV (VPS 20.05) LUTKE, JAPONSKI FILM (VPS 22.35) VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 00.25) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 3/22, PONOVITEV (VPS 00.55) INFOKANAL 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 16.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, Mamotom, pon Med gorenjskimi nageljni, 1 del, pon Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon Glasbeni mozaik Terska dolina, predstavitev v knjigarni DZS, pon Zavod za alternativno Izobraževanje, Sola grafoiogije se predstavi, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov vodi: Jana Debeljak, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, sladkorna bolezen, pon ABCD, svet avtomobilizma, prvič Hvar, otok sonca, prvič Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Preverjeno POP TV Glasbeni mozaik Kanal A Prva TV 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 3. dela 07.00 Pokemoni, risana serija ameriške nanizanke 07.30 TV prodaja 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške 08.00 Tri v vrsto nanizanke 08.30 Spomin 10.30 E+, ponovitev 09.00 Pokemoni, risana serija 12.30 TV prodaja 09.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 4. del ameriške 10.00 TV prodaja nanizanke 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 17. del ameriške 11.00 Dvom, španska telenovela nadaljevanke 12.00 Adijo pamet, ponovitev 14.45 Vsi moji otroci, 172. del ameriške 13.00 Črna kronika, nanizanka nadaljevanke 13.30 Leteči štart, ponovitev 15.35 TV prodaja 14.30 Agencija, 3. del 2. sezone ameriške nanizanke 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 15.30 Blaženi papež Janez XXIII - 3. del italijanske 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 3. del miniserije ameriške humoristične nanizanke 16.30 Tri v vrsto 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 28. del ameriške 17.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija humoristične nanizanke 17.30 Sto izložb, sto strasti, 314. del italijanske 18.50 E+ telenovele 20.00 Ekstra magazin ^ 18.00 Dvom, španska telenovela 20.50 Popolna preobrazba, ameriška 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja dokumentarna oddaja 20.00 Črna kronika, 10. del bosanske nanizanke 21.40 Vsi županovi možje, 5. sezona, 18. del 20.30 Supernova MTS ameriške humoristične nanizanke 22.30 Janja 22.10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 1. del ameriške 23.00 Reporter X humoristične nanizanke 23.30 Črna kronika, nanizanka 22.40 Radijska postaja, 5. sezona 4. del ameriške humoristične nanizanke 00.00 TV prodaja 23.10 Ruby Wax, pogovorna oddaja x_TnTr|. Pop TV IXP . ~r\/ 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 50. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 156. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 21. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 84. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev_ 18.11.2004 Slovenija 1 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 30/39 9.15 RISANKA 9.20 POD KLOBUKOM 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 BARVE JESENI 11.30 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/6 11.55 SOKOTRA - OTOK ZMAJEVEGA DREVESA, DOKUMENTARNA ODDAJA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 15,05 TRETJA SVETOVNA VO| NA - AL KAI DA, ANGLEŠKA DOKUMENT. SERI|A, 1/3, PON. 15.55 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE ■ KANAP... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 JASNO IN GLASNO (VPS 17.25) 18.05 ZENIT (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - JOHN MILTON: IZGUBLJENI RAJ (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER: SKLADATELJ ARAM HAČATURJAN, FRANCOSKA GlASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) 0.15 NOČNI IZBOR 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 1,10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) 1.30 JASNO IN GLASNO 2.10 ZENIT 2.40 TEDNIK 3.35 OSMI DAN 4.05 SPET DOMA Pop TV PCP Slovenija 2 O OS 6.30 INFOKANAL 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 15.30 TV PRODAJA 16.15 ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/12, PONOVITEV 17.15 VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV -17.45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 ZATON DRUŽINE GOLD, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.00) 19.35 KAUNAS: EVROLIGA V KOŠARKI, ŽALGIRIS - UNION OUMPIJA, PRENOS (VPS 19.35) 21.30 POSEBEN POGLED: PADU ANGELI, HONGKONGŠKI FILM (VPS 21.35) 23.05 VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.05) 23.35 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 4/22, PONOVITEV (VPS 23.35) 0.20 INFOKANAL Kanal A jj 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 5. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 18. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 173. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Tujčeva smrt, angleški film 22.00 Mrtve priče, 3. sezona, 5. del angleške naniz. 23.05 Samo bedaki in konji, 7. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke 0.10 Ruby Wax, pogovorna oddaja 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 51. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 157. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 22. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hčio, ponovitev 85. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Monk, 1. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 86. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 23. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 158. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 52. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 12. del ameriške nanizanke 22.10 Alias, 2. sezona, 12. del ameriške nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krilo, 5. sezona, 11. del am. naniz. 0.05 Praznično srce, ameriški film 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama TevePika ÜH 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, sladkorna bolezen, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, prvič 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov vodi: jana Debeljak, pon 17.30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič 18.00 Hvar, otok sonca, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, sprejem novih častnih članov v fundaciji Ana in CT, 1 del, pon 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 0.00 Glasbeni mozaik Prva TV o ara 07.00 Pokemoni, risana serija 07.30 TV prodaja 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 Pokemoni, risana serija 09.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Dvom, španska telenovela 12.00 Adijo pamet, ponovitev 13.00 Črna kronika, nanizanka 13.30 Supernova MTS, ponovitev 15.30 Janja, ponovitev 16.00 Navigator, ponovitev 16.30 Tri v vrsto 17.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 315. del italijanske telenovele 17.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 18.00 Dvom, španska telenovela 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črna kronika, 11. del bosanske nanizanke 20.30 Hočeš nočeš, razvedrilna oddaja 21.00 Šund, ameriška kriminalna drama, 1994 7 23.30 Sijaj 00.00 Črna kronika, nanizanka 00.30 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 3.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Clas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna Iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes In jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. mase 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 1115 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu In domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - Izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nas gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07,50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi_ 13.30 Stare, ma lepe 07.00 Zvonjenje 14.00 Kratke novice 07.15 Bim-bam-bom 14.05 Napovednik 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 07.50 Jezikovni brevir 14.30 Kulturni utrinki 08.00 Kmetijski nasvet 15.00 INFO oddaja 08.30 Koledar prireditev 15.30 Osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 15.50 Koledar prireditev 09.00 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne 09.15 Napovednik zagate 4. Za streho nad glavo 10.00 Poročila 18.00 Poročila, Vaša pesem 10.15 Srečno na poti 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 19.00 Glas Amerike 12.00 Zvonjenje 19.10 Kratke novice 12.05 Biser za dušo 19.15 Napovednik 12.15 Voščilo PRO-jevcem 19.30 Za otroke 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 14.15 GV v etru 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba 15.00 INFO oddaja Ponovitve: 15.30 Osmrtnice, obvestila 23.00 Sakralna glasba 15.50 Koledar prireditev 24.00 Slovencem po svetu in domovini 16.00 Mali oglasi 04.40 Radio Vatikan 17.00 18.00 18.15 Pogovor o Poročila, Vaša pesem Aktualna tema TOREK 19.00 19.10 Glas Amerike Kratke novice 19.15 19.30 Napovednik Za otroke 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 05.30 Vreme, ceste Poročila 19.45 20.00 Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan 05.45 06.00 06.10 Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo 20.20 20.30 21.30 Kaj bo jutri na R.O.? Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Glasba z znamko 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 06.45 Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 23.00 04.40 Šport na Radiju Ognjišče Radio Vatikan 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstanl in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voSčila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva I. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan Demokracija • 46/2004 športna kolumna Košarkarska sprava Esad Babačič FIBA in ULEB sta se naposled sporazumela. Petletni kaos v evropski košarki se očitno približuje svojemu koncu. Navsezadnje anarhija ni ustrezala nobeni strani, čeprav se je zdelo, da je bilo Ulebu vse skupaj pogodu. Navsezadnje se je pod njegovim okriljem zbrala vsa kvaliteta, nabrana v najmočnejših klubih. FIBA je medtem bolj ali manj životarila, saj ji razen tekmovanj na reprezentančni ravni ni ostalo praktično nič drugega; težave je imela celo z delegiranjem sodnikov, saj so najboljši pobegnili k Ulebu. Ko so pri Ulebu končno dojeli, da bodo morali v dobro splošnega napredka del torte vendarle prepustiti okorni Fibi, je prišlo do nujne sprave. Seveda so to naredili tudi zato, da bi evropsko košarko, ki je v zadnjih letih precej nazadovala, rešili pred požrešnimi Američani, ki so neusmiljeno pobirali tako zrele kot še zelene plodove. Tako so se dogovorili, da bo Uleb še naprej organiziral dve najmočnejši klubski tekmovanji (Evroligo in Uleb), Fiba pa bo lahko dodala še svoja tekmovanja. Bistvena razlika bo v dejstvu, da bo lahko Fiba spet sodelovala pri organizaciji obeh tekmovanj, pod isto streho pa se bodo vrnili tudi vsi sodniki. Se pomembnejša je bila novica, da bosta obe organizaciji vrnili del izgubljenega ugleda nacionalnim zvezam. Očitno bo spet vse po starem, saj se bodo v evropske pokale spet uvrščala najbolje uvrščena moštva iz nacionalnih lig. Prav to naj bi bil glavni razlog, zakaj je v večjem delu Evrope zamrlo zanimanje za košarko, če seveda izvzamemo privilegirane države, ki so imele nastop v Evroligi vnaprej zagotovljen. Tako v bistvu sploh ni bilo pomembno, kakšne izide so ne- kateri dosegali skozi sezono. K temu je treba dodati, da bodo šli v Evroligo najboljši iz posameznih prvenstev, razen če se zveza ne odloči drugače. Kaj to pomeni, bomo šele videli. Le upamo lahko, da bodo šli v Evroligo le tisti, ki si bodo to pri-bojevali na domačem prvenstvu. Majhen popravek v pravilih bi lahko vplival na regularnost lige, še posebej če bi zadeve prevzeli poslovneži in strokovnjaki za marketing, ne pa nacionalne zveze, kot je bilo sprva zamišljeno. Če bo vse tako, kot mora biti, bodo nacionalne zveze veliko bolj vključene v zavarovanje interesov svojih klubov in košarke nasploh. Seveda so takšne spremembe navdušile predvsem tiste, ki imajo večje valilnice talentov in se lahko za- nesejo na lastno bazo. Tu mislim predvsem na Hrvaško ter Srbijo in Črno goro, ki sta zadnja leta še najbolj nergali. Vse skupaj spominja na stare čase, ko se je v usodnih trenutkih oglasil močan srbski lobi in pomagal svojim košarkarskim interesom. Če vse skupaj pogledamo v luči zadnjih dogodkov v ligi Goodyear, ki je pod nenehnim udarom naših nekdanjih bratskih republik, češ da se jim v njej ne splača sodelovati, potem lahko upravičeno posumimo, da za vsem skupaj stojijo tudi stare sile v krovnih košarkarskih organizacijah. Tu moramo posebej izpostaviti obnašanje Partizana, ki že nekaj časa zavestno zavrača sodelovanje v tem tekmovanju. Hrvatje so se sicer malo bolj potrudili, toda tudi njihovi klubi nikdar niso zares sprejeli "jadranske košarkarske konfederacije". Največ škode bodo spet imeli manjši, nisem pa prepričan, da se bo kaj bolje godilo Srbom, ki vendarle niso več tisto, kar so bili. Seveda bo vse odvisno od gibanja kapitala, ki se lahko obrne zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Nam takšne spremembe niti ne ustrezajo preveč, saj je naša liga vse preveč uboga, kakšnih novih vet- rov pa niti v prihodnje ne moremo pričakovati. Razen Olimpi-je skoraj ni kluba, ki bi se lahko kosal z najmočnejšimi evropskimi moštvi. Krka, ki je bila nekaj časa na poti v Evropo, se je malce upehala, enako velja tudi za Laško. Liga Godyear je bila za nas res dobra rešitev, zdaj pa bo pod velikim vprašajem. Dogovorili so se, da bo Uleb še naprej organiziral dve najmočnejši klubski tekmovanji (Evroligo in Uleb), Fiba pa bo lahko dodala še svoja tekmovanja. Bistvena razlika bo v dejstvu, da bo lahko Fiba spet sodelovala pri organizaciji obeh tekmovanj. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 Ernest Hemingway je v knjigi Smrt popoldne (1932) zapisal: "Bikoborba je edina umetnost, pri kateri je umetnik v smrtni nevarnosti in pri kateri gre stopnja blestečega nastopa na račun časti borca." Bikoborba oziroma corrida je spektakel in slovesnost hkrati, ki je (v španskih očeh) institucionalizirana, obogatena z dolgo zgodovino in tradicionalnimi pravili. Omenjeno institucijo bi sicer danes številna antibi-koborska gibanja rada izkoreninila, a O Demokracija • 46/2004 Romerova la lidia Bikoborbe so stare. Njihove zametke nemara lahko iščemo že v razcvetu starodavne minojske kulture. Pozneje je bil bik mitološko bitje in človekov nasprotnik tudi pri Perzij-cih, Etruščanih, Rimljanih (ki so verjetno prvi prenesli bikoborbo tudi v Španijo), v srednjem veku... La lidia - današnja oblika bikoborbe - pa se je uveljavila šele v sredini 18. stolet- je za zdaj tradicija premočna od glo-balizacijskih pomislekov navidezno urejene družbe. Bikoborba je namreč umetnost, ki v nekajurnem spektak-lu do konca izpove vsa najvitalnejša čustva in občutja. Corrida postane preslikava rojstva, smrti, strasti, spretnosti, blamaže; je tekmovanje moči, veščin in poguma med človeškim bitjem in pošastjo. Življenje in smrt se v ovalni areni tako zbližata, da je spoštovanje vsega bivajočega- človeškega ali živalskega - v tistem trenutku največje. Vsepovsod, kjer pride do presežka čustvenih vzgibov, se rojeva trdna kultura in umetnost, ki lahko močno vpliva na sleherno nacijo. Tako tudi bikoborba na špansko ... Pogovorni izrazi, ki se tičejo bikoborbe, so obvezno navzoči v tamkajšnjem vsakdanjem življenju; številni politiki, predstavniki Cerkve, pisatelji, generali, slikarji, modni oblikovalci in glasbeniki pa so poglavitni motiv za svoja pričevanja črpali prav iz bikoborb. Biki, namenjeni bikoborbam, vseskozi živijo v celibatu. Štiri leta jih redijo v najboljši oskrbi, kjer se lahko prosto in svobodno gibljejo. Dosežejo približno pol tone teže in ceno, ki ni manjša od 10.000 evrov. ja. Do tedaj so bikoborbe potekale izključno s konjskega hrbta v t. i. corridas de rejones. Ko pa se je leta 1725 reven andaluzijski kmet Francisco Romero peš spoprijel z bikom, da bi v areni rešil plemiča, ki ga je bik vrgel iz konjskega sedla, je postal tak način boja običajen. Nova pravila so bila tako postavljena po naključju in nehote. Leta 1830 je kralj Fernando VII. imenoval Pedra iz tretje generacije Romerov za ravnatelja Escude de Tauromaquia de Sevilla, prvega državnega učilišča za bikoborbo. Rejci so tedaj vzredili tudi prve plemenjake, imenovane Toro Bravo, in bikoborba je lahko dokončno postala španska institucija. Ciudad de Mexico Bikoborbe pa niso le španska posebnost, saj so izjemno priljubljene tudi drugod. Predvsem v Mehiki, kjer so še celo popularnejše od nogometa, na sporedu pa so vsako nedeljo ob štirih popoldne (v Španiji se bikoborbe začnejo ob šestih zvečer na velikonočno nedeljo in potekajo do oktobra). Tedaj se na Monumental Plaza Mexico v mehiškem glavnem mestu zberejo številni, ki jim fiesta ne pomeni samo počitka, temveč predvsem aktivno navzočnost pri združevalnih tradicionalnih vrednotah. Starožitno doživljanje bojev in poklon publike mata-dorjem z metanjem klobukov in cvetja sta najfascinantnejša spomina, prizora. (V Španiji ob tovrstnem razpoloženju plapolajo beli robci.) Publika, ki je nekoliko starejša, je izjemno glasna, temperamentna, ne skoparijo s kletvicami niti huronskim pozdravljanjem. Gledalci vselej zakupijo svoje standardno sedišče. Najbolj zaželena in tudi najdražja so tista na senčni strani. Vsakokrat se pojavi šest bikov in se teh ob spremljavi paso-dobleja lotijo trije matadorji in njihova cuadrilla (celotna matadorje-va ekipa). Matador ima v Mehiki na voljo 16 minut, da ubije bika; ob njegovih bliskovitih, a premišljenih potezah in vsesplošnem vpitju ole! pa postane pravi junak, ki se mu vsi klanjajo. Junaštvo se kaže tudi v viteških, malodane baletnih gestiku-lacijah zmagovalca na uspešni biko-borbi. Če ima matador težave pri končnem obračunu, mu zbrano ljudstvo še dolgo potem žvižga in nestrpno upa, da bo naslednji matador uspešnejši. 25. februarja so bili najbolj na očeh Giovanni Aloi, Gu- šport illermo Capetillo in Fernando Ochoa. Niso imeli ravno svojega dne, za nameček pa jih je pral rahel dež. Matadorjeva corrida Danes so bikoborbe morda malce manj zanimive kot nekoč, saj so biki čedalje bolj predvidljivi. Trend gre namreč v smer zabave, kjer se gledalec zlahka poistoveti z matador-jem. "To bi lahko počel tudi jaz!" Potemtakem mora biti matador (večni) zmagovalec. Smrtnih primerov danes skorajda ni več. Nekoč so bili matadorji iz revnejših slojev, ki jim je bikoborba pomenila socialno napredovanje, danes pa je bikoborba le še industrija. Zato danes samo vrhunski matadorji dobro zaslužijo. Njihovo življenje je drugače skrajno asketsko, saj morajo paziti na prehrano in veliko trenirati. Trenirajo (sprva brez bikov) na deželi, daleč od radovednih oči oboževalcev, kjer kmetje gojijo divje bike posebej za corrido, kot tudi v arenah, kjer potekajo dejanski boji. Matadoijev štab cuadrilla je, kot je bilo že omenjeno, precej številčno moštvo. Vključenih je nekaj pe-onesov - mladih torerosov (pred 16. letom nihče ne sme vstopiti v areno), ki se ob stalnem učenju vselej pojavijo na začetku predstave, ko s pregrinjali vznemirjajo in obnorijo že ta- Francisco Romero iz Ronde je po naključju ustanovitelj "la lidie" - današnje oblike bikoborbe (na nogah). Leta 1725 se je peš sporijel z bikom, da bi v areni rešil plemiča, ki ga je bik vrgel iz konjskega sedla. ko razjarjenega bika. Naslednji prizor je srednjeveški. V areno namreč v kovinskih oklepih na konjih, ki imajo od 19. stoletja zastrte oči in so odeti v zaščitna ogrinjala, prijahata dva pikadorja. Oborožena sta vsak s svojo sulico, ki jo morata zabosti v bikovo pleče, kar reveža močno oslabi. Prvič se pojavi kri, desk kopit pa je še srditejši. Za pikadorji na prizorišče stopijo banderilleri. Le-ti se zapodijo proti razbesneli živali in ji skušajo zariniti par pisanih bande-rillosov (krajših šil s harpunastim koncem) visoko v viher (hrbtno grbo). To bika dokončno razdraži in ga izzove v smrtonosno akcijo. Ernest Hemingway je leta 1932 napisal knjigo z naslovom Smrt popoldne, ki je postala bikoborski manifest in biblija tega "športa". V njej ponazarja življenje bikoborcev in skozi njo prikaže svojo veliko zaljubljenost v bikoborbo, ki jo je spoznal leta 1920 v Pamploni. Tudi sam se je nekajkrat na amaterskih tekmovanjih pomeril z biki. Finale Matador je ves dotedanji potek bikoborske predstave natančno opazoval iz ozadja. Preučeval je sleherni bikov gib (feanas) in ga poskušal izrabiti za čim spektakularnejši zaključek. Rumeno-vijoličasto pregrinjalo zamenja s krvavo rdečo muleto, se samozavestno pojavi v središču pozornosti in se publiki prikloni. Zdaj bo obrnil še "zadnjo bikovo stran" v knjigi z naslovom Corrida ali po He-mingwayevo Smrt popoldne. Mata-dorjevi gibi v areni so gibi baletnika ali pa plesalca flamenca. Oblečen je v črne oprijete hlače, belo srajco in črn telovnik. V predvidenem času (ok. 15 minut) vznemirjena publika spremlja matadorjevo eksekucijo. Matador spoštuje bika, a živi za publiko. Z estetskimi gibi poplesuje okrog izmučene živali in ga v še zadnjih bikovih izdihljajih lahkotno obrača okrog svoje osi: Ole! Bolj ko se mu bo približal, večje bo odobravanje. Eksekucija Krvaveči bik je naposled na smrt utrujen... Njegova poprej idealna silhueta se čedalje bolj spaja, glava se čedalje bolj sklanja. Zasliši se še zadnji krik; poslovilni hropot prispe do najgloblje notranjosti. Matadorjev meč mora zdaj v najkrajšem času zadeti usodno tarčo na bikovem hrbtu - za takojšnjo smrt. Estacada! Če je matador zadnje dejanje opravil z odliko, ga publika ponese v nebesa, bleščeča belina plapolajočih robcev pa zaslepi vsakogar. Medtem ko mulillas s konjsko trovprego odvlečejo mrtvega bika (k mesarju, saj v bikoborbah ubiti biki veljajo za izjemno cenjeno delikateso), predsednik že odmerja navdušenje publike. Če je bila navdušena, bo matador prejel enega ali dva bikova ušesa (orejas), če pa je bila predstava izredna v vseh pogledih, mu predsednik izroči še najčastnejšo nagrado - bikov rep .... Tudi to pot je v corridi smrt prišla popoldne! Lovro Kastelic na kratko Fotografiji: Reuters Zmago Saga d in odhaja iz Crvene zvezde Beograjski košarkarski klub Cr-vena zvezda in nekdanji legendarni trener Uniona Olimpije Zmago Sa-gadin sta se pretekli teden dokončno razšla. Kot so zapisali v izjavi kluba, ki jo podpisal predsednik upravnega odbora Živorad Andelkovič, je do pretrganja sodelovanja med Sagadinom in klubom prišlo sporazumno z željo, da bi projekt tekel tudi v prihodnje. V kateri klub bo zdaj odšel Sagadin, ni znano, verjetno pa si bo po svoji stari navadi najprej vzel nekaj časa za razmislek. Začetek nove sezone NBA S tekmo med prvaki Detroit Pis-tons in Houston Rockets se je pretekli teden začela nova sezona v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Kot vse kaže, se nam tudi to leto obeta nadvse zanimivo tekmovanje, saj so številne menjave igralcev in prestopi dodobra prevetrili stara razmerja moči. No, Slovenci bomo še posebej stiskali pesti za vseh pet igralcev, ki ta čas igrajo v NBA: Radoslava Nesteroviča, Bena Udriha, oba bosta igrala za San Antonio, Boštjana Nachbarja (Houston), Aleksandra Vujačiča (Los Angeles Lakers) in Primoža Brezca, ki se je iz Indianapolisa preselil k novoustanovljeni ekipi Charlotte Bobcats. Jagr drsa v politične arene Češkemu hokejskemu zvezdniku Jaromiru Jagru je po koncu sodelovanja v ligi NHL, ki je večino evropskih hokejistov pred začetkom letošnje sezone pregnala nazaj v evropska tekmovanja, očitno nekoliko dolgčas. Čeprav se je pridružil svojemu nekdanjemu moštvu Kladno, za katerega igra v češki ekstraligi, ga, kot vse kaže, vleče tudi v politične vode. Tako se je pred skorajšnjimi parlamentarnimi volitvami na Češkem pojavil na kan- didatni listi ene izmed strank. Jagr je v pogovoru za češki časnik Mlada Fronta Dnes dejal, da se bo v prihodnosti morda resno lotil tudi politike: "Za zdaj ne morem odgovoriti z da ali ne, igrati nameravam še deset let, potem pa bom videl." Ljubitelji ameriške košarkarske lige so znova sedli pred televizorje. Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 © ■ o ■ m tov, ki "njuno" razstavo dela posebej spektakularno. Marilyn Monroe je le nekaj tednov pred smrtjo leta 1962 fotografiral Bert Stern, Franka Sinatro pa je v času snemanja filmov Od tod do večnosti in Mož z zlato roko v objektiv fotoaparata lovil Bob Willoughby. Akterja razstave Marilyn Monroe (1926-1962), rojena kot Norma Jeane Mortenson, je odraščala v rejniški družini in spr- va delala v tovarni streliva, pozneje pa je postala uspešen fotomodel. Leta 1946 je začela nastopati v stranskih filmskih vlogah, z vidnejšimi vlogami plavolase naivke pa je sčasoma postala seksualni simbol ameriškega filma. Javnost jo je poznala tudi po ljubezenski aferi s tedanjim predsednikom ZDA J. F. Kennedy-jem. Umrla je v nepojasnjenih okoliščinah. Med drugim je igrala v filmih Asfaltna džungla, Nekateri so za vroče, Moški imajo raje plavolaske RADIO iTAJ IRSKI VAL, D. 0.0., S MAR J S ni JSUtAH AiKnČfV TRG 21, 3240 i MAR J S ni JELŠAH UnAVA: (03) »17 12 10. STUDIO: (03) Ml 71 230 WWW. RADIO-STAJCRSKI-VAL-SI in Kako se poročiti z milijonarjem. Frank Sinatra, rojen kot Francis Albert Sinatra (1915-1998), je začel svojo umetniško pot kot pevec skupine Hoboken Four. Leta 1942 je začel samostojno kariero kot glasbenik in si "pripel" vzdevek The Voice -Glas. Nekoliko kasneje se je uveljavil tudi kot filmski igralec in si med drugim prislužil oskarja za stransko vlogo v filmu Od tod do večnosti. Med njegovimi zimzelenimi skladbami so I've got You Under my Skin, Strangers in the Night, My Way, New York, New York in druge. Ujeti trenutki slave Fotograf Bert Stern je naročilo za fotografiranje Marilyn Monroe prejel od revije Vogue in tako so nastale modne fotografije in akti v barvni in črno-beli tehniki, od katerih je na ogled 58 fotografij in 15 barvnih sitotiskov. Stern se je ukvarjal z modno in reklamno fotografijo, reklamnimi filmi, sitotiskom in notranjo opremo. Na razstavi je na ogled še 78 barvnih in črno-belih fotografij, ki so svojevrsten dokument nekega obdob- ja v življenju vsestranskega umetnika Franka Sinatre. Gre za prizore s snemanj filmov, trenutkov druženja s svojo družbo Rat Pack (Peter Law-ford, Sammy Davis Jr. in Dean Martin), fotograf Bob Willoughby pa je ovekovečil tudi nekaj koncertov, Sinatro med zasebnimi in poslovnimi pogovori, med druženjem s svojimi prijatelji in v okviru družine. Willoughby velja za enega najpomembnejših fotografov in kronistov klasičnega Hollywooda in njegovih zvezd. Študiral je filmske vede na USC Cinema Departement in oblikovanje pri Paulu Sassu na Kann Institute of Art. V istem času se je učil pri Walla-ceu Seawellu, Paulu Hesseju in Glen-nu Embreeju. Njegove fotografije so sestavni del galerij, kot so washing-tonska in londonska The National Portrait Gallery, Narodni muzej fotografije v Bradfordu, Narodna knjižnica v Parizu, Muzej fotografij Char-leroi in Muzej moderne umetnosti v New Yorku. Na koncu še povabilo -s sprehodom med obrazi Marilyn Monroe in Franka Sinatre si oglejte opevane fotografske eksponate. Barbara Kavtičnik © Demokracija • 46/2004 popkultura V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se vam odpira pogled v delček zlate hollywoodske dobe - predstavljena sta v objektiv ujeta legendarna Marilyn Monroe in Frank Sinatra. Le kdo še ni nikoli slišal za seksa-pilno plavolasko in šarmantnega Franka? Sta ikoni in izjemen primer za tisto, čemur rečemo legenda. Časa, v katerem sta živela, nista zaznamovala le s svojim delom, ampak tudi s karizmo, kar je eden glavnih adu- Nestrpni raperji Neka norveška raperska skupina se bo znašla pred sodiščem, ker je pozivala k umom ameriškega predsednika Georgea Busha, so poročala norveška občila. Norveška policija je sprožila preiskavo, potem ko je ameriško veleposlaništvo v Oslu zaradi sporne spletne strani vložilo prijavo. Policija je medtem že zaprla tudi spletno stran skupine www.ldllhim.nu (Ubij ga zdaj), na kateri je skupina Gatas Parlament (Ulični parlament) zbirala denar za nagrado tistemu, ki mu bo uspelo odstraniti Busha. Pesem posvetila soprogu Pevka Jeniffer Lopez je eno od pesmi v novem albumu posvetila svojemu soprogu Marku Anthonyju. Pe- ogtasi horosko sem z naslovom You Got Me je napisal znani ameriški producent Rodny Jerkins, ki je pojasnil, da pesem govori o tem, da ni pomembno, kaj ljudje govorijo o njuni zvezi in o njima, prav tako pa ni pomembno, kaj si mislijo o njima. Jerkins je za britansko MTV še izjavil, da se je glas Lopezove na novem albumu precej razvil glede na prejšnje petje. "Postala je bolj zrela. Vokalno je zelo napredovala. Zares me je presenetila, skoraj šokirala," je dejal. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Majhne podrobnosti utegnejo biti zelo pomembne. Zato se posvečajte tudi njim, ker vam o človeku lahko zelo veliko povedo. Poslušajte, kaj o človeku govorijo ljudje, niso vedno vse samo klevete. Dobro vam bo, šele ko bo prišel konec tedna. Strelec (22. november - 20. avgust) Imate dober razlog, da se počutite razburjene in zapostavljene. Nekateri vas resnično samo izkoriščajo in uporabljajo vašo družbo samo za to, da bi od nje kaj imeli. Postati morate bolj odporni na takšne ljudi. Kar pripravite se. Kozorog (21. december - 19. januar) Ljudje okoli vas bodo zelo navdušeni nad vašimi idejami in inovacijami. In ne le eden ali dva - vsi okoli vas. Nekaj je prav gotovo v zraku, saj drugače ne bi čutili mravljincev. Konec tedna bo zares vznemirljiv in lep. Vodnar (20. januar - 18. februar) Uh, kakšen začetek tedna! Ponedeljek je namenjen strasti in romanci. Še veliko lepše vam bo, če boste nekaj lepih trenutkov porabili za kakšen šport, saj bo vreme kakor nalašč. Neko drugo razmerje v vašem življenju je nujno potrebno skrbi. Ribi (19. februar - 20, marec) V zadnjem času se izredno veliko pogovarjate s prijatelji, vendar niste vedno navdušeni nad njihovimi idejami. Dobro - poglejte stvar z lepše plati, saj se imate vsaj o čem pogovarjati. Ne boste postali središče sveta, če boste zanimivejši od drugih. Oven (21. marec - 20. april) Ponedeljek je in ste v najboljši formi. Nenehno vam zvoni telefon, kličejo pa vas predvsem ljudje, ki jih zelo radi slišite. Sredi tedna utegnete imeti nekoliko družinskih težav, ki pa se bodo unesle. Čaka vas lep in romantičen konec tedna. Bik (21. april - 21. maj) Nikakor se ne morete postaviti na noge, en del vas bi najraje bil v miru in se dobro odpočil, drugi pa bi odpotoval na ponujeno pot. Konec koncev je odločitev vaša. Ne pozabite samo, da ste nekaterim obljubili preživeti del sobotnega večera z njimi. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Morali si boste urediti novo telefonsko knjižico - stara vam poka po šivih. V zadnjem času ste si nabrali ogromno novih znancev in razburjenje se sploh ne poleže. Zadnje čase zelo trdo delate doma in v službi. Pomislite na to, da bi malo izpregli. Rak (22. junij - 21. julij) Obrestovalo se vam bo, če se ne boste obremenjevali z nepomembnimi stvarmi. Bodite zadovoljni, da si boste lepo uredili življenje. Vaša intuicija je zelo močna, močnejša kot pri večini ljudi, zato se le zanesite nanjo. Lev (22. julij - 21. avgust) Začetek tedna ni najugodnejši za nakupe, zato se pripravite za pohod po trgovinah v petek. Dobro je, da ste neskončno očarljivi in lepi. Zato lahko dosežete marsikaj. Pazite samo, da vam to ne bo stopilo v glavo - utegne škoditi odnosom. Devica (22. avgust - 21. september) Sami nase ste ponosni, kako si znate organizirati delo in življenje. Nenehno sprejemate vloge odgovornega za različna družabna srečanja in poslovne večerje. Nekaj pa vas vseeno moti - to, da se ljudje počasi oddaljujejo od vas. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Zelo veliko se dogaja, zato komaj dohajate ritem svojega življenja. Na srečo imate dovolj energije, da vse to obvladate. Skoraj vam ni treba skrbeti za nič drugega kot zase. To morate izkoristiti zlasti tisti, ki še nimate družine. Praznujemo. Okroglo. Saj že veste, ne? Radio Ognjišče. Veliki gala koncert ob 10. obletnici bo točno na naš rojstni dan 28. novembra v Cankarjevem domu ob 15h In 19h, pred tem pa bo v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša ob 12.30. 01/512-11-26 imntp.radiodur.ii -v- Tlismo največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 Demokracija • Četrtek. 11. novembra 2004 Brez hrane se da preživeti, brez vode pa ne ... A hrana je vendarle fantastična zmes okusov, dražljajev, ezoteričnosti ter rudninskih snovi in hkrati tista reliefno raznolika vrednota, prek katere lahko prepoznavamo tako naravne kot družbene elemente slehernega okolja. Zatorej je geografija kulinarike nemara temeljno ogledalo neke pokrajine, katere poglavitni del je tudi tem ko smo mi zavedno upočasnili uživanje hrane, pa npr. v Sahelu jedo še počasneje. Za nameček pa jim vse prevečkrat sploh ni dano jesti. Podnebne razmere so se jim namreč zoperstavile, pa čeprav bi že ena banana dnevno zadoščala za preživetje ... Vendar nekdo več kot očitno bedi nad njimi in dnevno odmerja ter končno določa tudi - smrt. Na drugi strani pa denimo ZDA razpolagajo z velikanskimi zalogami hrane in tudi banan (op. gvatemalske plantaže ba-nanovcev so v rokah United Fruit Company, ki praktično preskrbuje ZDA s še nezrelimi bananami že 130 človeški dejavnik. Hrana je vitalna sestavina, ki zadovoljuje in izgrajuje. Zadovoljuje lastne življenjsko pomembne potrebe in zmogljivosti, izgrajuje pa idealen oziroma "sit" prostor. Ob tem so mogoča tudi odstopanja. Prevelike zaloge hrane lahko namreč privedejo tudi do zasičenosti, lakomnosti. Prenasičeni svet torej še ne more biti idealen, prav tako pa ne podhra-njeni, ki ne nazadnje ilustrira nezmožnost ali pa nesposobnost. Hrana je potemtakem filozofična esenca, ki je tako pomembna in dobra, da posledično marsikje razburka strasti prav do samega vrhunca. Pomanjkanje ali pohlep nemudoma izstrelita prve puščice, ki se navadno zapičijo v rodo-vitnejši zemlji (najbližjega soseda). Prehranjevalne vojne Po vsaki vojni je nujno treba nahraniti vojsko. Vojne pa so vselej dvoumne. Včasih pomenijo samo silovit napor, ki smo ga pravkar pretrpeli. Tedaj se zagotovo prileže nekaj toplega in pristnega. Na primer: po več kot dvajsetkilometrski hoji po razbeljeni mivki, okoli rta ob izlivu reke Rio Dulce v Karibsko morje do Livingstona je gospodarica, sicer pripadnica v Gvatemali zaničevanih Garifun, pripravila tipično avtohtono obaro. Tradicionalna obara, imenovana tapado, je namreč bogata dušena jed, narejena iz rib, škampov, rakovice in še nekaterih drugih morskih sestavin, značilnih za tamkajš- njo pokrajino. Glavna značilnost ta-pada je kokosova moka, iz katere je omenjena domačinka pripravila nekakšne vodne žličnike, zraven pa dala še banane in vse skupaj začinila s ko-riandrom. Začetni pogled na obaro je bil zelo klavrn, saj se je v porcelanasti skodeli vseskozi prelivala samo nevihtno siva tekočina. Šele ob prvih zavesljajih žlice po sivi brozgi in zaužitju le-te sem pravzaprav ugotovil smisel videnega ob prehojeni poti. Na trenutke skromna, mračna in težka, a vseeno zelo okusna in (pre)polna jed se je namreč ujemala z videnim prepletom revščine, prisilne izolacije in karibskega temperamenta tamkajšnjih Garifun. Pri zatrtih narodih je namreč pogosto v ospredju precejšen delež kmečkega prebivalstva in vselej težak boj za preživetje in končni obstoj. Specifične podnebne razmere za nameček poskrbijo za izbor živil, vsesplošna mi- selnost pa izlušči najprikladnejšo jed, ki lahko nasiti - tudi zatirane. Tudi Slovenci smo svoje (težke in našit -ne) žgance razvili v mučnem prebijanju, preživetvenemu boju in prenašanju tujega nadvladja, ko je suha in pusta jed v povezavi s sestavinami poosebljala bivanjski slog. Takšne prehrane zagotovo ni pripravila (lahka) epikurejska drža. Le-ta je bila denimo zastopana na številnih dvorih, kjer je blaginjo s presežkom časa, ustvarjalnega in lagodnega življenja omogočilo kulturno delovanje, umetnost in tudi prehranjevalno eksperimentiranje. V časih Rimskega imperija se je sicer eksperimentiranje imenovalo prenažiranje, to pa se je do danes prelevilo v "slow food". "Slow food" Danes se torej prehranjujemo počasi in tudi mame otroke venomer svarijo: Pri jedi se ne hiti (baše)! Med- let). Svetovali policaj bi se ob tem najbrž zapletel v pogovor in začel razpredati o verjetnem naravnem ravnovesju, pri katerem hrana smiselno soodloča in odmerja. A več kot očitno ni nikakršnega naravnega ravnovesja, če je ponekod hrane v izobilju, drugje pa v alarmantnem pomanjkanju. Gre za golo sprenevedanje in krvoločni nadzor nad lastnimi interesi, zaradi katerih bodo številni pogubljeni. In tako smo prišli do konca. Sklenili smo prehranjevalno verigo, ki je v končnem smislu vselej razpeta med življenjem in smrtjo, čeprav je hrana tako dobrega in slastnega okusa in nas navdihuje, pomirja, uspava, nasiti... Če je jed povrh vsega še pravilno začinjena, tedaj se razblinijo vsakršne ovire. Mmmmmmm... in krožnik je naposled prazen, trebuh poln, svetovne tegobe, ki so nas še malo prej težile, pa globoko zakopane med stoterimi brbončicami. Priobalni predeli, kijih oblivajo hladni morski tokovi, imajo najbogatejšo ponudbo morskih jedi. Zaradi ne najbolj ugodnega podnebja se turizem na teh območjih ni razvil do potankosti, voda je zatorej posledično čistejša, morski sadeži pa še okusnejši. Banana kalorično zadošča za preživetje. Hkrati pa je plod, ki ga največje živilske korporacije izrabljajo za skrajno neetične, tudi politične namene. Zato banana ne prispe vselej do tistih, ki so jih najbolj potrebni. O Demokracija • 46/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH 'l>0«OOf POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% '...... [ telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com sestavil: miran ercec francoski dramatik (arthur) odrasla samica konja vrsta aminokislin oblika ženskega imena desanka osnovna mera grški junak, velikan geslo terme pri pad0v1 (italija) slovenski pesnik (ivan) vzdevek oliverja mlakarja sovenski epski pesnik slano jezero v turčiji bivališče umrlih, navje živalska noga, Sapa prebivalec sl. kraja travnik obsevanje obe imeni igralca volonteja oliver mlakar majhen vol, voliček hrvaška naftna družba mesto v zambiji iz črk •idol) F An miran jarc trinitrotoluol anton kolar mesto v istri lokal kjer se kupuje in prodaja nekdanji francoski nogometaš izbrana družba zapuščina (knjižno) oliver cromwell znak za aktin1j nasa pesnica škerlova etn. skup. v indo kini velika soba osebni zaimek stopnja prislova kraj pri ljubljani ljubljanska veleblagovnica enoletna žival (narečno) tiskano delo. izdaja anton sovre francoski filmski igralec delon spela novak sinjska igra ekvador. pripovednik (jorge) kraj pri poreču ptica njorka angleško pivo pristanisče v izraelu razjeda na sluznici, ulkus stojalo znak za frčanje po zraku 16, črka hebrejske abecede mesto v oklahomi (iz črk liane) tekočina v žilah pritok donave na bavarskem ubožec, siromak vojvodinski pesnik (karoly) rešitev prejšnje križanke DRONTA, OESTER, LAT, ZI, EKRAN, NTOKO, JOGA, KNAP, OKSER, DS, REMI, RAPP, KETO, IMENO, REO, AMAT, SIN, SATELIT, NO, TROMEJA, JR, CAM, INRI, AG, ESTERA, NOEL, NIČ, KORIN, ASJA, TNALOVINA, TAN, AARE, ETA naoraienci 44. številke 1. nagrada: FRANC CIJAN, Kajuhova 16, 4000 Kranj 2. nagrada: IVANKA DRNOVŠEK, Reteče 77, 4220 Škofja Loka 3. nagrada: MARIJA KURENT, Cesta 5. maja 3 a, 1370 Logatec Dobitnikom čestitamo in jih Jikrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naorade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog - — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — -, Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 18. 11. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i s pripisom "Nagradna križanka". 1 Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 kronika časa včeraj, danes, jutri... • 8. 11. 1674 je umrl angleški pesnik John Milton, po Shakespearju najpomembnejši pesnik stare angleške literature. Ko je lord Buckingham Miltonu rekel, da je njegova žena prava vrtnica, je slepi pesnik odgovoril: "Ker sem slep, tega ne morem videti, po trnju pa čutim, da imate prav." • 8.11.1922 seje rodil južnoafriški kirurg Chris-tiaan Barnard, ki je izvedel prvo uspešno presaditev srca pri človeku. • 8.11.1931 je jugoslovanski kralj Aleksander izdal nov volilni zakon. Volilec je moral pred volilno komisijo javno povedati, kateri Usti daje svoj glas. V volilne imenike Dravske banovine, kot so imenovali Slovenijo, je bilo vpisanih 289.392 upravičencev. • 9.11.1201 se je rodil Robert de Sorbon, kanonik notredamske cerkve v Parizu. Leta 1253 je ustanovil kolegij za ubožne študente bogoslovja, ki je kasneje kot teološka fakulteta postal podlaga za znamenito pariško univerzo Sorbono. • 10. 11. 1825 se je v Nemcih rodil prvi in zadnji slovenski deželni predsednik Kranjske Andrej Winkler. • 10.11.1894sejevTrsturodilutemeljiteljprav-ne vede na Slovenskem Boris Furlan. Leta 1945 je postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani. Na Nagodetovem političnem procesu je bil obsojen na smrt, kasneje pa pomiloščen in do smrti maltretiran. « 10.11.1899 se je v Novi vasi pri Cerknici rodil zdravnik kirurg dr. Božidar Lavrič. Bil je prvi profesor kirurgije in prvi dekan popolne Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. • 11.11.1821 seje rodil ruski pisatelj Fjodor Mi-hajlovič Dostojevski. • 11.11.1918 seje s kapitulacijo Nemčije in podpisom premirja Avstro-Ogrske končala prva svetovna vojna. • 12.11.1833 se je rodil ruski skladatelj Aleksander Porfirjevič Borodin. Rekel je: "Zmagovalcem ne sodijo." • 12.11.1919 se je v Kranju rodil slovenski režiser in scenarist France Stiglic. Njegov prvi celovečerni film Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni dolgometražni igrani film. • 13.11.1813 se je v Svečah na Koroškem rodil slovenski politik in narodnoprosvetni delavec Andrej Einspieler. • 14.11.1907 se je rodila švedska pisateljica As-trid Lindgren, ki je zaslovela s svojo otroško junakinjo Piko Nogavičko. • 14.11.1910 se je rodil slovenski kipar Karel Putrih, ki je skupaj z Zdenkom Kalinom izdelal portal slovenskega parlamenta. Naprej, zastava slave Slovenski skladatelj Davorin Jenko je ustvaril kar dve državni himni. Pri nas je bila to dolgo Naprej, zastava slave. Ko je živel v Beogradu, pa je uglasbil tudi srbsko himno Bože pravde. Jenko se je rodil 9. novembra 1835 v Dvoijah pri Cerkljah. Oče, premožen vinski trgovec, gaje poslal študirat v Kranj, Ljubljano, Trst in nato na dunajsko univerzo, kjer je opravil izpit iz državnega prava. Bolj kot pravo ga je zanimala glasba. S pomočjo Valentina Zamika je leta 1859 ustanovil Slovensko pevsko društvo in postal njegov dirigent. Kot pevovodja je Jenko potreboval primerne skladbe, teh pa ni bilo prav veliko na voljo. Tako ga je potreba prisilila, da je začel komponirati. Veliko njegovih skladb je po-narodelo (Lipa, Tiha luna, Na grobih). Naprej, zastava slave je pesem, s katero se je Davorin Jenko trajno zapisal v zgodovino. Besedilo zanjo je napisal skladateljev prijatelj Simon Jenko. Pesem je izšla leta 1860 v Slovenskem glasniku in hitro postala glasnica novega časa - slovenska narodna himna. Jenko je sam dejal, da je pesem nastala 16. maja 1860, ko je v kavami bral časnik Presse, ki je napadal Slovence. To ga je razjezilo, da je vrgel časopis stran in odvihral iz lokala. Na ulici je začel nenadoma tiho prepevati Naprej, ki si ga je že nekaj časa želel uglasbiti. Odšel je v Prater in v gostilni Zum Hirschen napisal pesem tako, kakor se poje še danes. Družbenopolitične organizacije Od 11. do 15. novembra 1948jevLjub- ljani potekal drugi kongres KPS. Iz današnjega zornega kota je bil zanimiv zato, ker so na njem sprejeli resolucijo, kije obravnavala držbenopolitične organizacije, s pomočjo katerih je KPS (kasneje SDP in sedanja ZLSD) obvladovala razmere v Sloveniji. V času demokratizacije v Sloveniji so se te organizacije, ki so bile tako kot ZK vsa leta financirane skozi občinske in republiške proračune in so jih vodili komunisti, čez noč prelevile v politične stranke. Nekatere od njih so si predvsem zaradi svoje bogate materialne podlage tudi v demokratičnem sistemu zagotovile velik vpliv na dogajanje. Takrat je šlo za Osvobodilno fronto (kasneje SZDL in socialistično stranko, ki se je stopila z LDS), sindikate (sedanje svobodne sindikate), protifašistično fronto žena, mladinsko organiza- cijo (kasnejšo ZSMS oziroma LDS). Seveda ni bila nič manj pomembna ZZB NOV. Prek teh organizacij so komunisti skrbeli za "mobilizacijo množic" pri obnovi, industrializaciji in drugih akcijah. V mladinski organizaciji so se formirali politični kadri, ki so nato prevzemali položaje v KP, družbenopolitičnih organizacijah in v državnih organih. Rapalska pogodba Predstavniki Kraljevine SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov) in italijanske vlade so 12. novembra 1920 podpisali pogodbo o razmejitvi - rapalsko pogodbo. Italiji so med vojno zavezniki obljubili za prestop iz "trojne zveze" k silam antante obsežna območja, poseljena s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom. Zato so na jugoslovansko vlado potiskale zaveznice iz vojne. To je bilo še posebno lahko potem, ko se je ameriški predsednik Wilson zaradi šibkega zdravja umaknil iz političnega življenja. Jugoslavija se je z rapalsko pogodbo odrekla Goriški, delu Notranjske, Trstu, Istri, Zadru in otokom Cres, Lošinj, Lastovo ter Palagruž. Reka je najprej dobila status svobodnega mesta, čez dve leti pa je Jugoslavija priznala Italiji suverenost tudi nad njo. S podpisom pogodbe je prišlo pod Italijo več kot pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki so bili izpostavljeni grobemu nasilnemu poitalijančevanju. Demokracija • 46/2004 poštni predaj 4315 uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis- tmmmmmm^ ma bralcev objav- I)l MOh Ijamo v skladu z «; načelom profesionalne novinarske t i etike, katere na- j 1 men je služiti inte- k resom javnosti ne *- jg. glede na politično, ^¿¡rsivoMrlimenta svetovnonazorsko ;. ali kakršno koli S^ŠO drugo prepričanje. Demokracija Velika pričakovanja Nova demokratična oblast, izvoljena v oktobru 2004, je pred veliko odgovornostjo. Pričakovanja so velika, vendar so eno in bistveno pričakovanje večine prebivalstva SPREMEMBE. Korenite spremembe pričakujemo na vseh področjih. Pričakujejo jih delavci, upokojenci, podjetniki, učiteljstvo, zdravstvo, kmetje - vsi! Edini, ki se bojijo sprememb, so privilegiranci, tako tisti iz nekdanje Jugoslavije kot sedanji iz samostojne Slovenije. Seveda so vsa pričakovanja nerealna. Vlada bo pred velikim izzivom. Dvanajstletno vladanje LDS in ZL je zapustilo globoke rane na narodovem telesu. Velika večina prebivalstva Slovenije ni imela ničesar od tako imenovane zgodbe o uspehu. Uspešnost zgodbe se je končala pri peščici novonastalih povzpetnežev. Nimamo pravne države oziroma nismo enaki pred zakonom. Delavstvo je v takem položaju kot v začetku 20. stoletja. Upokojenci so okradeni, mnogi so na robu preživetja. Mali in srednji podjetniki se bojujejo s plačilno nedisciplino in z arogantno državno birokracijo, zato bo imela nova demokratična oblast ogromno dela. Državljani smo v pričakovanju. Seveda moramo biti realisti. Klientelizem, korupcija, nemogoč šolski sistem, nerešeni problemi s sosednjo Hrvaško in še in še. Vendar je vse to končno streznilo državljane in volilce. Dvanajst let je trajalo, da so končno doumeli, da je vladavina post-komunizma in anarholiberaliz-ma nekaj sprevrženega. Komunizem nam je vcepil strah pred spremembami. Slovenci smo nezaupljiv narod. Radi živimo po utečenih vzorcih, pa čeprav so slabi. Zato je zmaga strank slovenske pomladi velika odgovornost do celotnega naroda. Prva naloga nove vlade mora biti odprava privilegijev! Ti so nasledstvo komunistične Jugoslavije, a so se nadaljevali tudi v samostojni Sloveniji. Vse to je seveda sramota za državo in državljane. Država, ki temelji na privilegirancih, je hroma država. Naša pričakovanja so utemeljena, saj smo člani Evropske unije. Norme, ki veljajo v večini evropskih držav, naj postanejo tudi naša norma. Prav tako menimo, da bo ena izmed glavnih nalog nove oblasti vzpostavitev pravičnejšega davčnega sistema in uvedba plačilne discipline. Pokojninski zavod, zdravstveno zavarovanje, šolstvo in država kot celota bo imela korist od pravičnejšega režima na plačilnem področju. Izmikanje plačevanju prispevkov in davkov je prava folklora. Izmikajo se tudi tisti monopolisti, ki imajo posebne dohodke. Inšpekcije ne opravljajo svojega dela, več de-settisoč delavcev je neprijavljenih. Vse to slabi zdravstveno in upokojensko blagajno. Prejšnja državna oblast je polnila svojo blagajno na račun siromašenja delavstva in upokojencev. Ni zmogla ali pa ni hotela pobrati davkov tam, kjer so se ustvarjali monopolni dobički. Upamo in verjamemo, da se bo vse obrnilo za 180 stopinj. Seveda so vsakršna nerealna pričakovanja utopična, saj bo treba vzpo- staviti normalno državo. Ustaviti je treba razslojevanje državljanov. Smo majhna država, vendar smo lahko uspešni, zato so več kot potrebne korenite spremembe. Alojz Dragoš, Ljubljana Pazljivo pri plačevanje položnic (1) Dne 4. 11. 2004 je bil v vašem cenjenem tedniku Demokracija na strani 7 objavljen članek novinarke Vide Kocjan z naslovom Pazljivo pri plačevanju položnic. Ker je v članku navedenih nekaj grobih netočnosti, zavajanj in sugestij, ki lahko škodujejo ugledu Poštne banke Slovenije, vas v skladu z Zakonom o medijih vljudno prosimo, da objavite naš odgovor v celoti na isti strani z istim naslovom, kot je bil objavljen prvotni članek. V članku novinarka poudarja, "da banka še vedno opravlja predvsem plačilni promet in da nas je zmotilo dejstvo, da denarja na račun tistega, ki mu nekaj plačujemo ali nakazujemo, ni še isti dan, v najboljšem primeru je to naslednji dan, lahko pa pride tudi do večdnevne zamude". Želimo posebej poudariti, da banka na področju plačilnega prometa posluje izključno pod pogoji, ki veljajo za vse banke v Sloveniji, in to v duhu Zakona o plačilnem prometu, Umika delovanja plačilnih sistemov ter Dogovora in protokola za poslovanje s plačilnimi instrumenti Predpisani so roki in ure, ob katerih morajo banke sprejete plačilne naloge posredovati v plačilne sisteme. V skladu z določili teh predpisov poslujejo vse slovenske banke in jih tudi Poštna banka Slovenije dosledno spoštuje. Vsi plačilni instrumenti, razen posebnih položnic, ki so sprejeti dnevno od ponedeljka do petka do 14.30 na poštnih okencih oziroma G i?v3.? ifflh" rene komercialnih centrih Poštne banke, so obdelam in odposlani še istega dne in prejemnikova banka prejme priliv še isti dan. Kadar vplačnik uporablja kot plačilni instrument posebno položnico, prejme banka, pri kateri ima prejemnik odprt svoj račun, denar in vse podatke o plačilu naslednji delovni dan takoj po 8. uri zjutraj. Kako hitro banka prejemnica odobri račune svojih komitentov, je odvisno od posamezne banke. V Poštni banki Slovenije odobrimo račun v največ 30 minutah. V članku je bil naveden konkreten primer, da je bilo vplačilo izvedeno na pošti v četrtek pozno popoldne in da je prejemnik imel na razpolago denar šele v ponedeljek pozno popoldne. Želimo poudariti, da je Poštna banka v navedenem primeru vse postopke izpeljala dosledno in korektno, saj je v petek ob 8. uri in 16 minut banka prejemnika že razpolagala z nakazanimi sredstvi. Odgovor na vprašanje, zakaj je bil račun komitenta odobren šele v ponedeljek dopoldne, je torej treba iskati v tej banki. Glede na to, da nam v navedenem članku novinarka očita, da "nimamo dobro urejenega plačilnega prometa kot nekatere druge banke" in da smo "na področju informacijske tehnologije zaspali", naj navedemo samo nekaj dejstev: Poštna banka Slovenije v sodelovanju s Pošto Slovenije na njenih 570 poštah mesečno sprejme in posreduje v plačilne sisteme več kot 3,5 milijona posebnih položnic in drugih gotovinskih plačilnih nalogov, kar pri posebnih položnicah predstavlja več kot 60 odstotkov vseh sprejetih in obdelanih v Sloveniji. Za takšen obseg poslov je treba imeti dobro izuijen kader in sodobno informacijsko podporo, kar v Pošti Slovenije in Poštni banki Slovenije tudi zagotavljamo. Poštna banka Slovenije je v zadnjih letih temeljito posodobila svojo informacijsko podporo, pri čemer je posebno pozornost posvetila prav področju plačilnega prometa. Skupaj s Pošto Slovenije smo zagotovili, da so vsa poštna oken- Demokracija • Četrtek, 11. novembra 2004 poštni predal 4315 ca opremljena s sodobno računalniško tehnologijo in neposredno povezana z računalniškim sistemom v banki. Za primer izpadov so vzpostavljene rezervne računalniške zmogljivosti in rezervne poti prenosa podatkov. Naš cilj je, da je prebivalstvu, ki zaradi dostopnosti pošt in ugodnih odpiralnih časov v veliki meri opravlja plačila pri poštnih okencih, vedno na voljo delujoč sistem prenosa plačilnih nalogov, v katerega lahko zaupajo. Prav zaradi tega dosledno spoštujemo zahteve zakonodajalca in dogovorjene protokole. Seveda smo najbolj zadovoljni, če so s tem zadovoljne tudi naše stranke. Mag. Jožica Capuder, članica uprave PBS Viktor Lenče, univ. dipl. oec., predsednik uprave PBS Kritično v Palomi Objavljen razpis za generalnega direktorja Palome mi nalaga dolžnost, da javno prikažem realno podobo stanja v Palomi. Vsem, tudi največjim zagovornikom sedanjega direktorja g. Aleša Mikelna, je postalo jasno, da je Paloma ta čas v največji krizi in delavcem v njej grozi izguba delovnih mest. Že v poslovnem letu 2003 sta se začela stagnacija in upad naročil za proizvode Palome, kar je v tem letu doseglo skrb zbujajoče razsežnosti. Delavski organi podjetja (sindikat Palome in svet delavcev) so velikokrat zahtevali ukrepe poslovodstva za ustavitev takšnih negativnih trendov, vendar razen obljub ni bilo resnejših aktivnosti. Mislim, da je bilo v Palomi zadnjih nekaj let s strani vodstva RADIO .JI Jfk ivJUIMIM ■ 96,4 MHZ mrl 1MB ■ Slovenske gorice ujjp fUDD IKINV - gftiff®® ° ordk lj tMtaive 5,2230 lent, let 02/729 02 20.720 73 24, k 02/720 73 22 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ELEKTRONSKA POŠTA; radio© radkusg.a, INTERNO STRAN: nmra!iraj.si napravljenih več napak, te se sedaj želijo pomesti pod preprogo. Vodstvo Palome pred štirimi leti ni reagiralo na pojav novih izdelkov na trgu, proizvedenih po tehnološko spremenjenem sistemu vtiskovanja vzorcev na papir, tako imenovanem micro-macro vtiskovanju. Zaradi tega je Paloma počasi, a vztrajno izgubljala naročila, trgovske verige so nenehno zahtevale popuste, saj so izdelke, proizvedene na tehnološko zastarel način, težko prodajali. Naj omenim, da je micro-macro tisk sistem vtiskovanja vzorcev s pomočjo dveh valjev, ki se lahko namestita v vsak papirnopredeloval-ni stroj. Šele sedaj, ko je prodaja že drastično upadla, so začeli prenavljati prvi predelovalni stroj in bodo vanj vstavili takšna valja. Nič se ni naredilo za prepoznavnost znamke Paloma, izdelki so bili leta v enakih ovitkih, čeprav je vsa konkurenca temeljito prenovila videz svojih izdelkov. Vsa leta se je poraba pomožnih sredstev za proizvodnjo papirja (kemikalij itd.) povečevala čez meje normalne porabe, učinka v večji kakovosti papirja pa ni bilo. Veliko delavcev v Palomi se sprašuje, komu in zakaj je takšno ravnanje v interesu. Danes zaloge izdelkov dosegajo rekordne količine, najemamo draga skladišča, plačevanje stroškov skladiščenja nas dela še manj konkurenčne. In kako direktor rešuje problem sektorja prodaje? Tako, da bo zaposlil še drugega pomočnika direktorja prodaje; če ne zmoreta dva, bodo mogoče trije. Podjetje ni začelo prenove poslovnih procesov, ki bi prinesla spremembo in racionalizacijo organizacijske strukture, takrat ko je Paloma poslovala pozitivno. Se več, delavce so zaposlovali ali premeščali na boljša delovna mesta (neproizvodna) glede na sorodstvene ali politične povezave. Izobrazba ni pomembna, pomembna je pripadnost politični opciji, ki obvladuje Palomo. S tega vidika bi inšpektorat za delo imel veliko dela. Če omenim samo delovno mesto vodje logistike, za katero se zahteva vsaj VI. stopnja izobrazbe, delo vodje pa opravlja nekdo, ki ima končano le interno papirniško poklicno šolo. V tem oddelku skrivnostno "izginjajo" palete izdelkov, nato se po ustnem dogovoru izdela nova paleta izdelkov z obrazložitvijo, da so delavci nedosledni in na eno paleto pripnejo dva izdelavna lista. Delavci so ogorčeni, ker paleta izdelkov potuje skozi tri kontrole, preden prispe v skladišče izdelkov, zato je takšna teorija nemogoča. Oddelek robcev, kjer so se stroji že v lanskem letu občasno RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz ustavljali, je letošnjo poslovno leto obratoval z manj kot 50-odstot-no zmogljivostjo. Po direktorjevi logiki je to normalno, ker prodaja robcev v evropskem merilu znaša le 17 odstotkov. Zakaj bi bil torej Palomin delež robcev v primerjavi z drugimi izdelki večji? Pomembno je vedeti, da prodaja Pa-lominih izdelkov v Evropi znaša manj kot 1 odstotek vseh prodanih papirnih izdelkov, zato takšno razmišljanje nima nobene podlage v tržni ekonomiji. Preteklo leto je bil postavljen nov stroj za izdelavo jumbo rolic, ki kljub velikim obljubam prav tako obratuje z velikimi težavami. Delavci, ki delajo na njem, morajo večkrat na dopust, ker ni dela, ali pa delajo le v eni izmeni. Vse zastavljene investicije se nenehno prestavljajo v prihodnost. Mešano podjetje Paloma-Horgen v Ceršaku v večinskem lastništvu Palome bi po prvotnih direktorjevih zagotovilih že moralo zaposlovati približno 180 delavcev in proizvajati izdelke, vendar se časovni vidik projekta pod različnimi izgovori nenehno spreminja. Generalno gledano se moram vprašati, kako zagotoviti konkurenčnost takšne firme v Ceršaku, v katero se bodo uvozili stroji, ki so starejši od 40 let. Delavci v Ceršaku so prestali preveč osebnih ponižanj in strahu pred izgubo delovnih mest (veliko jih je že ob delo), zato ni prav, da se ta projekt tako počasi odvija. Nadzor in vodenje tega podjetja pa sta zastavljena tako, da praktično člani nadzornega sveta tega podjetja sprejemajo odločitve v Palomi, nato pa jih isti ljudje v Ceršaku kontrolirajo. Nova proizvodna linija okroglega programa, ki je bila do- © Demokracija • 46/2004 poštni predal 4315 tako mislim stavljena in montirana v poletnih mesecih, nima zagotovljene prodaje, čeprav nas je direktor na začetku leta prepričeval, kako kupci že čakajo na te izdelke in je september zadnji rok, ko mora linija proizvajati s polno zmoglji-vostjo.Ta rok se je sedaj premaknil na začetek prihodnjega leta. V Palomi nihče ne nasprotuje investicijam, vendar morajo biti te donosne. Investicija zaradi osebne promocije je brez natančnih izračunov in predvidevanj o tržnih razmerah v prihodnosti slaba popotnica za prihodnost. Nova čistilna naprava, ki je bila zgrajena pred dvema letoma, je potrebna dnevnih popravil, zamenjav delov in motorjev, zneski popravil so zelo visoki, vzdrževalni delavci pa na pomanjkljivo izgradnjo opozarjajo že ves ta čas, vendar konkretnih odgovorov ni. Preveč zaposlenih je po direktorjevem mnenju največji problem v podjetju, delavci pa se sprašujemo zakaj, saj v časih polne zasedenosti linij nismo mogli izkoristiti svojih dopustov. Torej je treba le pognati stroje in bo dela za vse dovolj. Nadzorni svet Pa-lome ne sme biti podaljšana roka uprave, podaljšanje mandata ob takšnih rezultatih poslovanja bo politična in ne strokovno preverjena odločitev. Dovolj bi bilo, če bi člani nadzornega sveta pregledali proizvodne knjige nekaterih strojev, da bi dobili realnejšo sliko o poteku proizvodnje. Na koncu bi omenil, da je direktor g. Aleš Mikeln od nadzor- nega sveta Palome že v juliju zahteval potrditev mandata za nadaljnjih pet let s klavzulo zelo visoke odpravnine v primeru predčasne odstavitve. Po posredovanju g. Bajuka, naj se objavi razpis, po katerem bodo lahko izbirali med več kandidati, je mogoče privarčevan visok znesek, ki bi ga morala Paloma morda kasneje ob še slabših rezultatih in zamenjavi di-rektorja izplačati. Govorim o znesku, ki ga delavka v Palomi morda zasluži v 30 letih. Delavci in delavke Palome si zaslužimo direktorja, ki nam bo ohranjal delovna mesta in pred katerim bomo vsi enaki. Ob takšnem vodenju je v Palomi neposredno ogroženih 200 delovnih mest, posredno pa veliko več. Samo polna obremenitev proizvodnih zmogljivosti nas pelje v boljšo prihodnost. Tomislav Kovač, Apače Mrkaič in Metelkova (1) V vašem članku (Demokracija, 28. 10. 2004) ste povzeli izjave dr. Miča Mrkaiča iz časnika Finance, s tem pa tudi njegove napačne navedbe o sredstvih, ki jih ministrstvo za kulturo namenja Metelkovi. 1,3 milijarde tolarjev, ki jih omenja dr. Mrkaič, je namenjenih obnovi prostorov za tri nacionalne muzeje na Metelkovi, in sicer za Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej in Moderno galerijo, ne pa t. i. alternativni kulturi. Petra Škofic, Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose z javnostmi Večni borci Poznamo jih, med nami so že desetletja dolgo. To so borci za svobodo, za enakopravnost, za vladavino proletariata, in ker tega niso uresničili, so danes to, kar je najbolj odmevno, "borci za človekove pravice". Borci so bili že njihovi predniki od očetov do stricev, danes pa potomci in še vsi "filozofi" različnih barvnih odtenkov! Tako kot so to delali že v preteklosti, so si tudi to zadnje "borčevstvo" prisvojili. To je njihova podedovana pravica. Danes so ti "borci" predvsem v združeni listi in eldeesu, pravzaprav tam, kjer je blizu "napajalno korito". Brez slehernega sramu se predstavljajo za pravičnike, drugim pa kratijo temeljno pravico povedati svoje mnenje in tako slišati tisto, kar sicer že vseskozi vejo, pa nočejo vedeti. To so desetletja prikrivani zločini. Eden takih trobil in borec za človekove pravice je Miran Potrč, visok družbenopolitični delavec komunističnega režima. Spomin na zločine, ki so jih komunisti delali povsod po svetu in po Sloveniji, so zamrznili. Smo že kdaj slišali dolgoletnega komunističnega aktivista M. Potrča, da bi govoril o vseh umorih, pobojih, mučenjih med vojno in po njej po vsej Sloveniji, kaj šele da bi jih obsodil? Zakaj se lahko še kar sprenevedajo? Zato, ker je povsod preveč "dobrodušnežev" ali prikritih sodelavcev, ki jim pri tem pomagajo. Italijanska RAI 1 je v oddaji Od vrat do vrat 26. oktobra v studiu v navzočnosti publike obravnavala dogodke v Trstu in okolici maja 1945. Naslov oddaje je bil Italijanska sramota. V njej sta poleg nekaterih očividcev sodelovala dva sedanja ministra in Giulio Andreotti, krščanskodemokratski poslanec v prvem povojnem italijanskem parlamentu, pozneje pa dvakrat premier. Navzoča sta bila tudi dva pisatelja in predsednik italijanske zveze komunistov Amando Cossuta (Košuta?). Prikazani so bili avtentični posnetki prihoda jugovojske v Trst, številne eksekucije in seveda tudi fojbe, iz katerih so že in še pobirajo kosti vanje zmetanih. Tako kot v naših kraških jamah in gozdovih ležijo tisoči pobitih, jih je tudi v fojbah več kot tisoč. Potek eksekucij je bil tak, kakršnega so se naučili že v "gmajni", in prav tako površno odstranjevanje sledi teh zločinov. Nalogodajalci so, utrjeni v zločinu, bili prepričani, da so z žrtvami vred zagrebli tudi dokaze in da bo komunistična oblast večna. Glavna rdeča nit oddaje je bil očitek Italijanom, predvsem pa G. Andreottiju, da so zamolčali te poboje, čeprav so zanje vedeli. Zaradi "državniških" interesov je ščitil komuniste, posebno še potem, ko so bili člani vlade v njegovem drugem mandatu od 1976 do 1979. V tem času, leta 1978, so Rdeče brigade ugrabile Alda Mora in ga umorile. Jasno je bilo povedano, da so pri pobojih v Trstu in okolici leta 1945 poleg jugoslovanskih in slovenskih sodelovali tudi italijanski komunisti, ki so se skupaj z jugoslovanskimi (E. Kardelj in druščina) prizadevali za "veliko sovjetsko republiko" od Sibirije do Jadrana. V oddaji je mnogo več očitkov letelo na rovaš Italijane kot Slovence. Pošteno je bilo povedano, da so bili Slovenci v Tržaški pokrajini v času fašizma zatirani in preganjani in da je od tod izviralo medsebojno sovraštvo. Upravičeno je vprašanje, kaj so po priključitvi cone A Italiji za tamkajšnje Slovence storili koristnega poslanci slovenske narodnosti v italijanskem parlamentu. Nič, ker so bili vsi člani partije in jih narodnostno vprašanje ni zanimalo, oni so se bojevali samo za oblast in vpliv komunizma. Mnenje, naj zgodovino obdelujejo zgodovinarji, je pravilno, glavno vprašanje pa je, katerim to lahko zaupamo. Tistim z znanimi "načelnimi" stališči že ne! .. .. ,, ... . 3 Naš čas. d.oo.. Kidričeva 2a. Velenje 1 teL 03/ 897 50 03. fax: 03/ 5869 263 Demokracija • Četrtek. 11. novembra 2004 ljudje Radijska legenda Slovenija je država, ki premore le peščico dobrih humoristov. Mito Trefalt, ki je imel zdrav in posrečen ljudski humor, že dolgo časa ne nastopa pred kamerami. Tone Fomezzi - Tof bolj ali manj velja za nekakšnega dvornega norčka, ki se zna norcev?ti le iz svojih oziroma Kučanovih idejnih nasprotnikov, o bolj ali manj primitivnem in prostaškem Kobalovem humorju pa tako ali tako ne kaže izgubljati besed. Edini, ki mu je v zadnjih letih uspelo razviti humor v pravem pomenu besede, je radijec Sašo Hribar. Posebnost njegovega humorja je v tem, da je inteligenten, pronicljiv in satiričen, hkrati pa se loti prav vseh političnih opcij. Prav slednje je verjetno razlog, da je njegova radijska oddaja Radio GaGa postala že kultna in da ima tako kot Hribar v nacionalkini shemi prav posebno mesto. Enako velja za Hribarjevo prvo televizijsko oddajo Hri - bar, ki jo je nacionalka na začetku uvrstila v enega najbolj elitnih terminov, to je v soboto zvečer. Ali bo tam ostala, ni znano, so pa mnenja o oddaji za zdaj deljena. Nekateri pravijo, da je oddaja čista bomba, drugi pa, da je humor v njej že nekoliko preveč inteligenten, da bi ga razumeli, zaradi česar je nezanimiv. No, kolikor poznamo Hribarja, bo zagotovo kmalu odpravil tudi to "pomanjkljivost". - I I spr. p ■ m - Kolumnistični skrajnež Zmaga Georgea W. Busha na nedavnih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike bo očitno še štiri leta dajala vetra v jadra slovenskim kolumnistom -predvsem tistim, ki so se že doslej besno zaganjali v ameriško politiko, pri čemer so bolj kot z razumom delovali s čustvi. Tudi dr. Vlado Miheljak, profesor socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani, v zadnjem času veliko pozornosti v svojih kolumnah naklanja politiki ZDA pa tudi ameriškim veleposlanikom v Ljubljani. Toda Miheljak je dovolj zvit, da zna pozornost nase obrniti v najprimernejšem trenutku. Tako je jeseni 2001 skupaj z nekaterimi prijatelji doživel neprijetno srečanje s slovensko policijo, ki ga je aretirala in odpeljala na policijsko postajo, češ da ni želel pokazati osebnih dokumentov. Dogodek se je zgodil v bližini ameriškega veleposlaništva, in to v času neposredno po 11. septembru 2001, ko je prišlo do terorističnih napadov v ZDA. Jasno je bilo, da je bil incident uperjen predvsem proti tedanjemu direktorju policije Marku Pogorevcu. Med Miheljakove najljubše "žrtve" v kolumnah (pisal je za Mladino, Dnevnik, nato za Delo, zdaj spet za Dnevnik) sodita predvsem nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode in najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša, za katerega je Miheljak vedno ponavljal, da ne more iz svoje kože in zato ne bo nikoli mogel zmagati na volitvah (zgodilo pa se je obratno), pozabiti pa ne smemo niti na nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki se je znašel v Miheljakovem kolesju že pred podpisom "sramotne" vilenske izjave. Prezrta profesorica? Profesorica za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Man ca Koširje znana kot energična gospa, ki ima vedno in povsod kaj povedati. Se posebej zgovorna je, kadar beseda nanese na novinarstvo, čeprav v pravem novinarstvu ni nikoli zares delala. Znane so denimo njene izjave, da v Sloveniji nimamo pravega raziskovalnega novinarstva, da se novinarstvo pri nas spreminja v oglaševalski dis-kurz in da novinarji premalo razmišljajo s svojo glavo. Slovensko novinarstvo si določeno mero kritike vsekakor zasluži, tisto, kar je zanimivo pri Koširjevi, pa je, da se je pri kritiki novinarstva vedno izogibala njegovega pravega problema, na katerega smo že večkrat opozarjali tudi v naši reviji; to je, da medijski prostor v Sloveniji ni uravnotežen, ker večino zavzemajo mediji, ki predstavljajo samo eno plat slovenske družbe. Zakaj se Koširjeva enkrat jasno ne opredeli do tega problema, nam ni znano, mogoče pa se bo o njem vendarle odločila spregovoriti zdaj, ko je njena Junijska lista pogorela na državnozborskih volitvah. Kot je namreč videti, je Koširjeva predvsem bolj levo usmerjenim medijem zelo zamerila, ker njeni listi v volilni kampanji niso namenili več pozornosti. Prva ženska kandidatka za predsednico Republike Slovenije, ki ji je zmaga za las ušla iz rok, je Barbara Brezigar. Ime, ki se je najprej dodobra utrdilo že v tožilskih vrstah, pred dvema letoma pa tudi v slovenskem političnem prostoru. Da gre za ambiciozno, uspešno in med ljudmi priljubljeno žensko, so pokazali izidi zadnjih predsedniških volitev, na katerih si je pridobila veliko političnega kapitala. Mnogi so upali, da ga bo unovčila že na letošnjih državnozborskih volitvah, da bo iz tožilskih vrst prestopila v politiko, a do tega ni prišlo. Kot kaže, je ostala zvesta svojemu poklicu. Od 1. julija 2004 je Brezigarjeva slovenska članica v Eurojustu, to je prvi stalni pravosodni organ Evropske unije, ki usklajuje in pospešuje sodelovanje pristojnih organov v državah članicah pri preiskovanju in pregonu organiziranega in drugega hudega kriminala. Sedež ima v Haagu na Nizozemskem in vsi njegovi člani so se preselili v Haag, tudi Brezigarjeva. Dejala nam je, da se med kolegi iz drugih držav zelo dobro počuti, saj med njimi vlada kolegi-alno in strpno ozračje; po njenih besedah tam nasploh ljudje poznajo kulturo dialoga in spoštujejo drugačna mnenja. Kljub natrpanemu urniku najde Brezigarjeva tudi nekaj časa za sprostitev, največkrat za kolesarjenje. Kadar jo v Haagu obišče družina, skupaj raziskujejo zanimivosti Nizozemske. Sicer pa se trudi, da čim pogosteje prihaja v Slovenijo. No, nekateri bi radi videli, da bi se za vedno vrnila in mogoče postala del nove vladne ekipe. RADICj ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 46/2004 Naročilo označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver: PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena Ü.UUU SIT ime in i ulica: kraj, poštna št.: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. wmmmm^mam Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. Pučnikova znanstvena in politična misel Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. Zbornik Pučnikova znanstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Kako hitro je življenje? ncunor.....ni.....m Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij