Kdo še manjka? Slovensko katoliško časopisje se je zadnji čas, kar je pač samoumevno, veliko bavilo s hrvaško-slovenskim katoliškim shodom. Na njem se je podalo toliko novih misel, začrtalo toliko lepili načrtov, stare resnice se razglašale v tako krasni obliki, da je vsak katoliški časnik moral postati ob teli dogodkih ter jih naznaniti v svojih predalih, Saj zadnii katoliški sliod v Ljubljani ni vzbudil samo pri Slovencih in Hrva tili občudovanja, ampak po celi Avstriji, Nemški katoliški časniki očitajo nemški javnosti, da je cel nemški narod v Avstriji, ki šteje okoli 9 nrilijonov, poslal na katoliški shod v Lincu komaj 5000 zaslopnikov, a majiien katoliško-slovenski narod vsaj 5kral več, Katoliki slovanskih narodov v Avstriji pa gledajo na naš sliod kot na vzor, katerega si skoro ne upajo do' seči. Ceški katoliški listi odkrito priznavajo, da so slovenski katoliki prevzeli vodstvo katoliškega gibanja med Slovani, poljski listi pa se veselijo, ker se je na tem shodu našlo v bratskem objemu vse slovanstvo, ki ne škili preko avstrijskih mej. Toda ko smo se mi veselili, je sejal sovražnik Ijuliko med pšenico. Bolj kakor kedaj poprej so liberalni časniki in agitatorji delali v tem času za razširjenje svojega časopisja. Z mladeniško gibčnostjo so pisali in delali za svoje liste. V liberalne vrste se je zaneslo novo navdušenje za Sasopisje, in to navdušenje že rodi svoje sadove; liberalni Casniki zahajajo v slovenske hiše, v katerih jih prej ni bilo. Cisto jasno se vidi pot, po kateri hočejo spraviti liberalni generali svobodomiselstvo med naš narod. Trojna je ta pot: snovanje ciril-metodovili podružnic, v katerih se goji 6ista narodnost s popolnim preziranjem verskega naziranja, ustanavljanje sokolskih društev, v katerih se že vceplja svobodomiselstvo, in tretja pot je liberalno časnikarstvo, ki odkrito in brez ovinkov seje seme prostomiselstva med slovenski narod. Cirilmetodarstvo, sokolstvo in liberalno ftasopis}o, to so punčica v ofiesu vsakega spodnještajerske- ga liberalca. Taktika, katero zasledujejo liberalci pri svojem delu, ni neumna. S cirilmetodarstvom premotijo marsikaterega in nerazsodnega človeka. S sokolstvoin lovijo osobito mladino v svoje zanjke, s časopisjem pa vse to delo pospešujejo in dovršujejo. Casnikarska naloga je najvišja naloga, zato tudi taka skrb za razširjenje liberalnega časopisja. Rekli smo, da liberalna taktika ni neumna. Toda obenem je tudi tako jasna, da bi morali biti slepi in gluhi, ako bi ne spoznali, kam meri. Liberalci se pripravlja,jo, da vzamejo pri priliodn.iili deželnozborskih volitvah posest od našega ljudstva. Celo ljudje med liberalci, ki se že leta niso preraaknili iz svojih, p kmečkim denarjem bogato opremljenih pisarn, so začutili zopet mladost v svojih starih kosteh in se peliajo okoli po domovini za cirilmetodarijo in sokolstvo in Sasopisje. Vse zastonj, vse brez ekspenzarjev, tudi žrtve doprinašajo, sa.j se gre za boj proti preklicanemu klerikalnemu zmaju! A na naši strani? Posebno, kar se tiče časopisja, bi se med najni lahko mnogo vefi storllo. Mnogo naših pristašev nima nobenega našega časopisa in kadar piidejo burni 6asi, takrat dajejo taki ljudje najvefi dela, ker cincajo med resnico in neresnico, med katoliško in protikatoliško stranko. Vsaka liberalna laž jim zmede glavo. Skrbimo za te ljudi že sedaj in prigovarjajmo jim, da se naročijo na katoliški poliliČni fiasnik. Preglejmo te dni svoje vasi in kraje, preglejmo vrste naročnikov na katoliške časnike, stavimo si resno vprašanje: Kdo še majijka? Pridobimo našim listom še ta mesec novih naročnikov. Ne spimo, ko liberalci sejejn!