Piačila — a nič pravic! Največje žasluge za 'ljudsko izobrazbo si je pridobila med Slovenci — Slovenska krščansko-socijalna zveza, pri kateri so včlanjena vsa naša izobraževalna društva. Kdor pogleda glasilo slovenske mladine «NaS Dom«, ki je izhajal pred vojsko v Mariboru in sedaj na novo oživel v Celju, se mora razveseliti živahnegat pokreta za prosveto in vzgojo, ki je bil baš tedaj v najlepšem cvetju med nami. Sedanji časi so pa prinesli našim društvom toliko ovir in težav, da bo marsikje vsako društveno življenje zamrlo, če se razmere ne spremenijo. Med sovražne naredbe naše pokrajinske vlade mo ramo prišteti tudi naredbo z dne 19. 4. 1921, «Uradni list« št. 44—21, kjer se določa, da se smejo vršiti v šol-* skih prostorih le šolske prireditve in sicer pod nadzorstvom in vodstvom šolskega voditelja. Ako se vrša gospodarska in poučna predavanja, mora šolski voditelj nadzorovati ista ter je odgovoren za to, da niso protidržavna itd. Znano je, s kolikimi stroški so naše šolske občina postavile zadnja leta obširna šolska poslopja, cele pa-lače, z ogromuo velikimi šolskimi sobami .Znano je» da ni nihče drugi prispeval za te zgradbe niti ficka in da občine morajo staviti vsako leto v občinski proraČun velike svote za vzdrževanje šol. Nihče, ne pokrajinskat vlada, ne okrajni zastop, ne okrajno glavarstvo, naj-» manj pa še Beograd, ne da za naše šole kakega vinar-> ja. Tudi učiteljstvo je plačano iz žepov davkoplačeval-* cev, pred vsem kmetov. In glejte, čez šole ni gospodac tisti, ki jih je postavil in ki jih vsako leto popravlja, ampak liberalna deželna vlada! Ali stoji šola med nami le za liberalno dež. vlado? Ali ni šola postavljena za ljudstvo? In kakor hitro b3 otrok stopil iz šole, nima več pravice prestopiti njeneg« praga kot član naših društev, ker deželna vlada prepovcduje društvene prireditve v šolskih prostorih. Ali se boji visoka vlada, da bo morala kaj dati iz svojeg« žepa, če bi društvo pokvarilo šolsko sobo? Do sedaj ješe vedno tako bilo, da sem imel čez tisto stvar, ki semsi jo kupil jaz, ludi pravico. Naše ljudstvo si je s kr-vavimi žulji postavilo šole, pravice pa nima do tehzgradb nobene druge, kakor da še vsako leto debeloplačuje za razna popravila. Šolska vzgoja je dokazanopreplitva in za življenje popolnoma nezadostna, kakorvidimo vsaki dan bolj, ako Ijudstvu ne podajamo iz-obrazbe izven šole, smo prav kmalu v balkanskih raz-merah. In kakor se vidi, to ravno hočc deželna vlada s svojo prepovedjo. Premnogo je društev po deželi, ki so imela svoje prireditve v šolskih prostorib — to je: v svojih, z lastnimi krvavimi žulji postavljenih zgradbah! Prepovedovati ljudstvu dostop v lastno hišo more le sedanji režim, ki tepta povsod drugod pravice ljudstva, ki kriči in kriči nad izmozganim kmetom: plačuj, plaču^ da boš ves črn, plačuj ti, komandiram pa jaz — o domovina mila, kako srečne čase si doživela! In s takim postopanjem hočcjo nadčlovcško pametni centralisti v našem Ijudstvu vnemaii ljubezen do nove države! Smešno!