Bazne stvari. Iz domačlh krajev. Eatol. slovensko politično drnštvo na Teharjih zboruje prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. ob »/»4- uri P°- poldne v gostilni g. Jurja Štiglica vSlancih. — Pri tem zborovanju poročal bode naš državni poslanei g. vitez Berks o svojem delovanju v preteklem zasedanju državnega zbora. — O gospodarsko-političnib rečeh govoril bode g. Ivan Kač iz 2 a 1 c a. KonCno se bode predstavljala 3e jako zanimiva igra <Roza Jelodvorska*, katero nam bodo vprizorila naša vrla vrhovska dekleta. Upati se sme tedaj, da se bodo tega zborovanja razun v s e h naših druStvenih članov tudi še v prav obilnem številu udeležili teharski možje, ki bodo imeli priliko izvedeti iz ust svojega državnega poslanca, kako se poteguje za njih koristi v državnem zboru. Tudi mladeniči in dekleta, ne zamudite te lepe prilike in pridite v obilnem številu. O d b o r. Zrelostni izpit se je vršil na ptujski gimnaziji 27. in 28. m. m. Izid je sledeCi: Od 13 osmoSolcev jih je naredilo izpit: 0 z odliko, 1 je odstopil, 1 mora ponavljati, 4 imajo poskuSnjo in 7 dijakov je izvršilo izpit s povoljnim uspehom. To je jako slab izid! Skoro polovieo jih ni naredilo izpita! No, spodnještajerski Slovenci te gimnazije itak mnogo n_e porajtajo! Odlikovana Slovenca. Na dunajski umetnidki akademiji sta bila odlikovana tudi slovenska slikarska gojenca Jos. Ajlec iz Lastomercev pri Radgoni in R. Kukla iz Ljubljane. V Žičah 45 let župnik. Škofija mariborska ima 14 zlatomaSnikov, med njimi po vrsti drugi je vlč. gosp. GaSpar Zabukovšek. Imenovanec je letos dne 16. junija dopolnil 45 let, odkar je bil imenovan za župnika v Žiče pri Konjicah; službo je nastopil na praznik sv. Petra in Pavla, in je bilo letos na dan župnijskega zavetnika, t. j. na Petrovo, minolo 45 let, odkar župnikuje. Še mnoga leta! Iz Slovenjgradca dobimo žalostno vest, da je umrl nagle smrti mnogozaslužni uradnik tamošnje hranilnice gosp. Ivan Saj6. Vrlemu narodnjaku blag spomin. Služba jetniškega paznika se odda pri c. kr. kaznilniei v Mariboru. Prosilci morajo svoje lastnoročno pisane prošnje vposlati do 2. avgusta t. 1. c. kr. ravnateljstvu kaznilnice v Mariboru. Prednost imajo knjigovezi io krojači. Javna zahvala. Da se je Ciril-Metodova slavnost v Rogatcu dne 6. julija tako vrlo obnesla, ima zato velike zasluge gosp. Berlisg. Zato mu odbor bralnega društva tem potom izraža najprisrčnejo zahvalo za ves trud in vso požrtvovalnost. — Odbor bralnega društva Rogatec. V Ribnici na Pohorju bodo sezidali novo ^občinsko poslopje. Castno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je priznal deželni predsednik rudokopu Francu Derganu v Zagorju. Požar. V Slovenjgradcu je začela dne 4. t. m. okoli opoldne goreti Pačnikova hiSa. Požarni brambi se je po dolgem trudu posrečilo pogasiti ogenj. Posestnik ima veliko Skodo, ker mu je zgorela vsa obleka, pohištvo in dozdaj spravljeno seno. Ogenj se je zanetil najbrž na ta način, ker je bil poškodovan dimnik. Iz Celja. V nedeljo zvečer je šel v Celju neki Slovenec — kakor čitamo v >Domovini« — mirno po ulici domov. Ko je dospel do kavarne »Merkur«, je navalil nanj neki cesarsko kraljevi poStni uradnik s psovko: »Windischer Gauner!« Zval je tudi svoje tovariSe iz kavarne, naj pridejo pomagati, da naklestijo Slovenca! Ker se pa pošten Slovenec ni zmenil za to pobalinstvo in je mirno Sel dalje, sledil mu \e izzivač po vsej kolodvorski ulici, ometavaje ga s priimki kakor »Windischer Falot« itd. Ta c. kr. uradnik se zove Winkler. Kako naj je tolmačiti dejstvo, da si c. kr. uradniki drznejo tako postopati? Mari se jim res ni bati, da bi jih kdo zval na odgovor!? Veliki politiki. Par političnih diletantov je poslalo iz Celja in Maribora brzojavne pozdrave na nedeljski shod kranjskih liberalcev proti katoliško-narodnim poslancem. »Mariborski naprednjaki« so zabrzojavkali: Pozdravljamo narodno-napredne zborovalce in jim kličemo: NeustraSeno naprej v boju proti klerikalizmu! — Iz Celja pa se je brzojavilo: Odkritosrčno častitamo (na čem?) zborovalcem. Pogin ožlindranemu dr. ŠušterSiču! Mi Se nismo pozabili »fremdes Gebiet«. Celjski radikalci. — SmeSno! Seve, sedaj trepetajo kranjski klerikalci, a liberalci so si odahnili! Poroka. Dne 12. julija t. 1. se poroči na Dunaju gosp. dr. Anton D o 1 a r, c. kr. gimnazijski učitelj v Mariboru in c. kr. poročnik v rezervi z gospico Marinko H o r a. Bilo srečno! Rogačka Slatina. Biskup Strossmayer pride dne 10. t. m. v Rogačko Slatino. Pozdravljen na slovenskih tleh! Promocija. C kr. avskultant v Dolenji Tuzli, naš rojak g. Josip Leskovar, je bil dne 26, junija na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Iskreno čestitamo! Letina. Iz Vidma se nam naznanja, da bo letošnja letina krasna, če ne pride kakšna uima. Sena so nakosili prav mnogo, ječmen je deloma že požet. Sadno drevje je silno obloženo, enako tudi vinska trta. Že zdaj se po nekod šibijo čeSpljena in jabolčna drevesa. SlabSe utegne biti s koruzo in krompirjem. Kresovi pred praznikom sv. Cirila in Metoda. Iz Vidma se nam poroča: Slovanskima blagovestnikoma na čast je gorelo v videmski župniji več kresov. Posebno lepo je bilo videti enega vrh Libne, kjer se je tudi streljalo. Tudi sosedni Krčani so zažgali 2 kresa. — Tudi iz LaSkega smo dobili — prepozno, da bi ga priobčili — popis kresnega večera. Zažgali so kres tamošnji Slovenci na Humu. Med streljanjem topičev je igrala godba narodne komade. Na vsaki strani kresa se je svetila velika črka G in M. Iz Huma se je dalo našteti okoli 70 kresov. Protestantski farovž so zadnjo soboto blagoslovili v Celju. Tudi nekateri občinski odborniki so se udeležili blagoslovljenja, vodil jih }e Julij R a k u S. Največ zaslug si je baje pridobil za pozidanje farovža gosp. Fritz W e h r h a n. Po blagoslovljenju so šli celjski luterani v gostilno T e r š e k. Osebna vest. G. Franc Lukmann, naš rojak iz Št. Jurja pod Tabrom, sedaj gojenec v Germaniku v Rimu, je bil te dni promoviran doktorjem mcdroslovja. — C. g. Mat. S1 a v i č, duhovnik v Avgustineju na Dunaju, je naredil prvi rigoroz iz bogoslovnih ved. Ostrožno pri Celju. V petek smo slavili Celjani na Starem gradu god sv. Cirila in Metoda (glej Kresovi...), v nedeljo potem pa smo bili zopet židaoe volje. Veselili smo se v krogu naših narodnih okoličanov, v prijaznem Ostrožnem, kamor so nas zvabili naši brhki »Sokoli«. Sprejeli so nas vrli Ostroženčani nad vse slovesno s streljanjem topičev. Navdušeni ostroženski fantje postavili so velik maj s trobojnico, ki nas je noter v Celje pozdravljal. Ob 4. uri je bil prihod v Ostrožno, prijazno vas pol ure od Celja, ob cesti, ki pelja na Šmartno v R. d. Kraj je zeio vabljiv in posestvo g. Zagodeta kakor nalašč pripravljeno za velike ljudske veselice: pri hiši lep senčnat vrt, zadaj prostran travnik, deloma zasajen s sadnim drevjem in obdan z žiro mejo, v ozadju pa zelen gozd — res lepa vaSka idila. V tem divnem kraju vršila se je torej veselica. Ob spremljanju narodne godbe nastopili so telovadci v dveh oddelkih, eden s kiji, drugi s sulicami, in izvajali proste vaje. Starejši oddelek (četovodja br. Benčan) nastopal je tudi z metanjem diskusa, sulice in žoge ter vzdigovanjem tež; mlajsi oddelek (četovodja br. Smrtnik) pa s skokom čez vrv in z vajami na drogu, konju in bradlju. Celi prizor bil je jako slikovit, vse točke so se izvajale natančno in \e pogosto ploskanje pohvalilo telovadce. Vseh telovadcev bilo je 27. To pomeni lep napredek celjskega »Sokola«; s tolikim Stevilom telovadcev Se isti ni naatopil. — Po končani telovadbi začela se je prosta zabava: godba, petje in ljudske igre. Nastopal ]e mešani zbor celjsk. pevsk. druStva, pevski zbor del. podp. društva in pevci iz Šmartna v R. d. Posebno pohvalno je omeniti slednje. Šmartinski pevski zbor je najmarljivejši v celjski okolici. Pod vzornim vodstvom 'učitelja gosp. Kvaca sodeluje najpogosteje pri raznih slavnostih, ter z lepim petjem mnogo pripomore k lepšemu uspehu veselic. To so pevci, ki lepo izvršujejo svojo narodno dolžnost: ne le sebi, ampak celemu narodu v zabavo. — Konec veselici je naredil umetalni ogenj in okoli 9. ure odhajali smo Celjani, spremliani z živijo-klici navduSenega ljudstva. Ponesrečil se je prosli petek v Celju M. Kangler, hlapec K. Rayerja, trgovca v Arclinu. Konji so se mu splaSili in padel je tako nesrečno pod voz, da mu je kolo glavo strlo in \e na mestu mrtev obležal. Iz Leskovca pri Krškem se poroča: V petek po noči razgrnila se je velikanska nevihta z bliskom in gromom nad leskovško ravnino. Ob četrt na 2. uro na jutro vdari strela v opazovalni strelni stolp žadovski, kjer se nahaia telefon, ki je v zvezi s telefonotn v topničarski pisarni v Zadovniku. Strela je uničila oba telefonska aparata, vredna 400 kron, žico na 1300 korakov daleč, ter zanetila ogenj v pisarni, v kateri pa slučajno ni bilo nobenega človeka. V bipu se čuje od nočne vojaške straže požarni klic, na kar je nastala prava panika med moštvom. Pogumnemu naredniku Zamolo se je posrečilo ohraniti vojake v mirnosrčnosti. Vlomili so hitro v pisarno, ki je bila polna dima in je jela tudi že goreti. Tako so preprečili vojaki veliko požarno nesrečo in morda, ker se nahaja blizo pisarne shramba, polna strelnih krogelj in potron, tudi velikansko uničujočo eksplozijo. Pomenljiv sklep slovenske posojilnice. Občni zbor okrajne posojilnice v Ljutomeru je sklenil, da naj se od fiistega dobička 1. 1901 po 4699 K 36 v, porabi polovica za pomnoženje rezervnega fonda, polovica pa se naloži kot ustancvni fond za s 1 o v e nsko meščansko Solo v Ljutomeru. Izvrstna misel! Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja sena, slame, drv in premoga, potem deloma ovsa za leto 1902/1903 se bodo vrSile zakupne obravnave: 22. t. m. pri mestnem uradu Ptuj za Ptuj, 23. t. m. pri vojaSkem oskrbovalisču v Celju za Celje, 25. t. m. pri vojaškem oskrbovališču v Mariboru za Maricor, Slov. Bistrico in Strass. Ponudbe morajo dospeti ob gori navedenih obravnavnih dneh dotičnim vojaškim oskrbovališčem oziroma mestnemu uradu v Ptuju najkasneie do 10. ure dopoldne. Natančneji pogoji se izvedo pri dotičnih oskrbovaliSdih in pri mestnem uradu v Ptuju. Zakupni razglas, obsegajoč podatke gledč množine predmetov, katere je dobaviti, sploSne pogoje in ponudbeni obrazec so na vpogled pri vseh vojaSkih oskrbovaliSčih in okrajnih glavarstvih ter se tudi lahko kupijo pola za 8 v. Cerkevnjak v Slov. gor. S 16. t. m. se bo dostavljala pošta dvakrat na teden v kraje: Sandberg, Župetinci, Smolinci, Andrejci, Stanetinci, Spodnja in Gornja Čaga, Vrangova, Vanetinci, Zenkova, Gogetinci in GrabonoSki vrh. V Zupetincih, Smolincih, Vrangovi in Cogetincih se postavijo poštni nabiralniki. Bizeljsko. Smrtna kosa ie pokosila bogaboječo in skrbno ter v vsej soseski priljubljeno gospodinjo Terezijo Strasner roj. Kelhar, dne 3. t. m. Strela je udarila dne 16. iunija t. 1. v poslopje posestnika Petra LepuSa v Mali vesi pri Sv. Tomažu ter je zgorelo vse razun živine. Škode 8000 kron. Zavarovan ni bil. Cerkvene stvari. Birmancev je bilo v marnberški dekaniji 1087 in sicer: v Marnbergu 211, na Muti 256, v Pernicah 78, v Sopoti 111, v Št. Jerneju 56, v Remšniku 211, v Breznu 164. Zlato mašo bodo letos v skofiji mariborski služili preč. gg.: H e r g, stolni proSt v Mariboru, Š i n k o, dosluženi profesor v Središču in K1 a n 6 n i k, dosluženi kapelan v Braslovčah. Dal Bog! Mili darovi za družbo vednega česšenja: Vransko 20 K, Dobje 10 K, Griže 47 K, Pameče 50 K, Zabukovje 6 K 96 v, Loka 67 K, Zibika 28 K, Sv. Jurij na južni žel. 32 K, Ponkva 20 K, Sv. Stefan pri Žusmu 22 K, Sladka gora 16 K, Slivnica pri Celju 10 K, Kalobje 10 K, Žusem 5 K, Rogatec 5 K 64 v, Kostrivnica 4 K 79 v, Braslovče 62 K 78 v, cerkev sv. Alojziia v Mariboru 14 K 89 v, Dobova 28 K 22 v, Sv. Ropert v Slov. gor. 37 K 51 v, Sv. Jakob v Slov. gor. 36 K, Celje 100 K, Sv. Peter v Sav. dol. 20 K, Brezno 20 K, 6. g. Planinšek Jakob 2 K, Kalobje 10 K. Celje. Izpit v cerkveno-glasbeni šoli se vrši dne 17. julija t. 1. Ob 7. uri imajo učenci sv. mašo, potem se bode začelo izpraSevanje. Mil. gg. opat Fr. Ogradi in kanonik Majcen, predsednik cecilijanskega druStva v Mariboru, sta izvolila prevzeti nadzorstvo izpita ter podpisati spričevala sposobnosti. K izpitu se čč. gg. duhovniki in sploh prijatelji cerkvene glasbe prijazno vabijo. — Prosilci, koji nameravajo letoSnjo jesen t imenovani zavod na novo vstopiti, naj se pri vodstvu do 16. septembra t. 1. osebno ali pismenim potom oglasijo. Dmštrena poročila. Katoliško delavsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 13. t. m. na vrtu gostilne g. Marinšeka v Kamci veselico s sodelovaniem slavne veteranske godbe. Vstopnina je za neude 20 kr. za ude 10 kr. Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca junija poslali prispevke p. n. gospoda: Dr. Fr. Jankovič v Kozjem 10 K, Lev Franke v Laškem trgu zbirko v čateških toplicah zbranega omizja 3 K, gostje žup. Ant. Šijanca pri Sv. Juriju v Slov. goricah 20 K, župnik v p. Fran Jeršič 6 K, Fr. Ogrizek v Sv. Križu pri Slatini zbirko igralne družbe 6 K, podružnice: moSka v Ormožu 35 K, izvenakademična v Gradcu 100 K, ženska v Ormožu 4880 K, v Ljutomeru 50 K. — Družba je imela meseca junija 1834 22 K dohodkov in 206014 K stroškov. Za mariborsko dijaško knhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Zorko, kaplan 7 K, Agata Šibal iz Ponikve za «kruh sv. Antona* 5 K, A. RoSkar 4 K, zvest Slovenec iz Amerike kot kruh sv. Antona 5 K, Jagodič kot prispevek od koncerta 10 K, Kavčič, prof. 24 K, Neimenovan 20 K, kan. Voh 4 K, Wutt, davčni kontr. 2 K, J. V. P. za «kruh sv. Antona* 2 K, Neimenovana za «krnh sv. Antona« 2 K. Posojilnica na Frankolovem je imela do 1. julija t. 1. sprejemkov K 42.797-49 in izdatkov K 40.85922 torej skupaj K 83.65671 denarnega prometa. Hranilnih vlog se je vložilo K 31.351-20; dvignilo pa K 3.93765, stanje hranilnih vlog dne 1. julija 1902 K 32.82407. Posojil se je dalo K 18.886-; vrnilo K 6.047; stanje posojil dne 1. julija 1902 K 57.472 —. Hranilne vloge se sprejmejo od vsakega, če ludi ni član posojilnice ter se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uraduje se vsak ponedeljek od 8. do 12. ure predpoldne; lahko se pa tudi že v nedeljo po službi božji opravi vplačilo in sicer od 3. do 5. ure podpoldne. Clanov Steje sedaj 110; hranilnih knjižic pa 71. Nova slovenska požarna bramba se je ustanovila pri Št. Juriju ob južni žel. v okolici «Krajnčica» in ima v nedeljo dne 13. julija t. 1. popoldne ob 3. uri prvi občni zbor in volitev načelnika v gostilni Andreja Kralj v Šibeneku. Domačine in sosedne narodnjake, ki se zanimajo za našo prekoristno stvar in bi morda želeli pristopiti k našej požarni brambi, vabi v obilaem Stevilu osnovalni odbor. Sv. Jurij ob Taboru. Zopet slovesen dan za našo probujeno mladino! Dne 29. junija m. m. priredilo je namreč tukajšnje braino društvo veselico z jako lepim programom. Najprej smo slišali himno slovenskih deklet, katero je lepo prednašala voditeljica dekliške družbe. Potem pa so se vrstile tamburaške in pevske točke. Da, morali bi bili videti te naše tamburaSe z rudečimi čepicami, kako narduSenje jim je sijalo z obrazov, ko so prvokrat nastopili pred občinstvom. Zares čuditi se moramo njihovi izurjenosti, ako pomislimo, da so tamburice dobili še le koncem aprila 1.1., čuditi tembolj, ako pomislimo, da so naši vrli tainburaši sami kmetski mladeniči, ki so se vadili le po večerih in po težkem delu; in vendar, sploSna sodba o vseh tamburaških točkah (7 jih je bilo) je bila: dobro, izvrstno. Dgajal je zlasti lepi venček narodnih pesmij, katerega je priredil za tamburaše naš vrli organist. Melodija pesmi «Zagorska» je res jako lepo ubrana, in zdelo se nam je, kakor da bi res slišali zagorske zvonove. — In pevski zbor dekliške družbe! Da, ta ima pa v svoji sredini pevke, ki bi delale čast tudi vsakemu mestnemu pevskemu zboru. Krasno se je pel Ferjančifiev »venček slov. narodnih pesmij* pa tudi več drugih. Ugajale so posebno nekatere narodne n. pr. «Rožmarin» in druge, kar je pač umevno, ker vsakemu to najbolj ugaja, kar je niegovega, kar razume. — G. Evald Vračko je izvrstno govoril o varčnosti. Občinstvo je z velikim zanimaniem sledilo poljudnemu predavanju, katero je bilo zabeljeno z mnogimi kratkočasnimi dogodbicami in zasoljenimi primerami. G. Vračku se mora priznati, da ima res poseben talent za ljudskega govornika. — Nazadnje smo se še smejali igri <Jeza nad petelinom in kes». Igralo se je izborno in ako bi se Slo zato, katera igralka je najbolje pogodila svojo ulogo, bi priSel v zadrego, kateri bi prisodil prvo darilo: gospodinji Vladki, originalni botri Katri ali porednim deklam. — Le vstrajno naprej, vrla mladina, potem še bodete lahko napravili svojim stariSem, pa tudi drugim obiskovalcem veselic, ki jih prireja bralno druStvo, mnogo prijetnih uric, pa tudi sebi mnogo nedolžnega veselja! Savinska posojilnica v Žalcn razpoSilja ravnokar svoj računski sklep za XXI. upravno leto 1901. Promet }e bil jako živahen; prejemkov je bilo K 589.75376, izdatki so znaSali K 579.93255, skupaj K 1,169.68631, torej za K 161.522-21 več kot leta 1900. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo po 4Y2% brez odbitka rentnega davka. Nevzdignene obresti se pripisujejo koncem vsakega leta glavnici brez posebnega naročila. Posojila se dajo samo zadružnikom, in sicer na osebni kredit proti 6%, na goli hipotekarni kredit pa proti ¦5V«% obrestovanju. Uradni dan je vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure popoldne, ako je pa ta dan praznik ali sejem v Žalcu, se uraduje naslednji dan. Kmetijsko bralno društvo v Gorigi Radgoni priredi Ciril-Metodovo slavnost s slavnostnim govorom, tamburanjem, petjem moSki in meSani zbor, ter igro «Sanje» s petjem v petih dejanjih, dne 20. julija na vrtu g. Janeza Osojnika. Vljudno vabi doinačine in sosede od blizu in daleč! Odbor. Iz Žalca nam pišejo: Kakor je bilo že zadnjekrat omenjeno, se priredi dne 24. julija t. 1. velik, skupen prijateljski izlet na Mrzlico k Hausenbichlerjevi koči. Ob 5. uri zjutraj bo sv. maSa v župni cerkvi v Grižah, ob polu 6. uri odhod. Sredi pota pri Brglezu odmor in okrepčanje. Ob 11. uri slovesno blagoslovljenje križa in potem počitek, razgled po divno čarobni panorami in prijateljsko razveseljevanje. Za dobro domačo kapljico bode gori poskrbljeno, jedila pa naj vzame vsakteri seboj. Ker bode ravno sedaj vsa planinska flora v najkrasnejSem cvetju, naj pač nihče, kdor ima čas, ne zamudi tega dneva, da ne bi poletel med prijatelje svoje v Savinjski Triglav, občudovat krasno naravo božjo, in se par uric priprosto zabavat med svojimi znanci. Izletnikom, kateri pridejo iz Celja, se pošljejo na željo vozori do gostilne »pri Zamorcu« in bi stal voz z lestvami od Celja do Griž, kateri pelja 8 oseb, za vsakega 1 K. Zato pa se naj obrnejo izletniki do 20. t. m. do Ivana Kač v Žalcu. Cvospodarske drobtinlce. Ean, cvet ali bersa na vinn. Nobena vinska bolezen ni pri nas tako navadna, kakor bersa. Ni Se dolgo od tega, kar sem bil v kleti jednega večjih vinorejcev, ki pa je imel vse vino bersnato. Ko sem ga posvaril, zakaj tako slabo ravna s to božjo kapljico, se mi je nasmejal, češ: da vino, ki ne «cvete», je le malo vredno in slabo ter da Se le cvet d4 vinu pravo moč. Zato se pa naš vinorejec za to bolezen le malo ali nič ne zmeni. Koliko vina se pri nas radi tega pokvari, ako ga pravočasno ne spijejo, si lahko vsakdo misli. Kaj pa je prav za prav cvet ali b e r s a ? Dragi bralci, le malo potrpljenja in vse si pogovorimo po vrsti, kakor stoie hiše v Trsti. Vzamimo pol steklenice ne premočnega vina ter ga pustimo na gorkem kraju. Za nekaj časa zapazimo belo mreno, ki se je raztegnila po vrhu vina. Ta mrena pa je dvojne vrste, bolj debela ali pa bolj drobna. Ce pristavimo nos ter nas nekako kiselo pošegeče, tedaj ta drobna mrena najbrže ni cvetna, ampak ocetna. Če pa ni duha po octu in je mrena videti bolj debela in nekako nagrbančena ter prav bele barve, tedaj bo to pravi pravcati cvet ali kan (bersa). Kar imenujemo mi cvet, kan ali bersa, so neke plesnu podobne glivice, ki jih učeni svet irnenuje vinske glivice ali pa s tujim izrazom «nycoderma vini>. Te glivice obstoje iz celic (mehurčkov), ki rastejo in se množijo, vendar so pa tako majhne, da jih s prostim očesom ni možno videti. Z drobnogledom pa je lahko razločujemo; nahajajo se v vinu pa tudi v zraku. Da rastejo in se množe, je treba, kakor vsaki rastlini in sploh živemu bitju zraka in živeža. Da je res tako, se prepričamo lahko s tem, da napolnimo steklenico do vrha, jo dobro zamaSimo in položimo po dolgem, da ne more zrak do vina. Berse ne bomo videli. Iz tega se učimo, kako potrebno je, da je posoda vedno z vinom napolnjena in da ni v njej nič zraka. Za živež prija bersi najbolj vino, pivo itd. Vino pa ne sme biti premočno. Najbolje mu ugaja ono, ki ima 5—7% alkohola, ne prija mu pa več vino z 11 in več odstotki alkohola. Za vino, ki ima tedaj nad 11% alkohola, se ni bati, da bi zacvelo, ker alkohol cvetne glivice sproti zaduSuje. Mlada vina, ki imajo mnogo beljakovine so vedno bolj podvržena tej bolezni nego stara in je treba zato na nje paziti. Tudi vročina vpliva na berso. Najraisi se nareja tam, kjer se mu ni bati, da bi ga zeblo. Najljubša toplota mu je 20—25° C in zato je kan posebno po 1 e t i tako navaden. Akoravno ni cvet vinu tako nevaren, kakor n. pr. ocetna mrena, vendar nam ga tudi on popolnoma pokvari, če pustimo, da se svobodno razvija. Saj lahko postane po več centimetrov debel, posebno, če stoji vino pri miru. Vino, v katerem se je naselil cvet, postaja vedno bolj Sibko in prazno, zgublja vinsko kislino in dobi poseben, neprijeten duh. Vinske gllve prekrojijo alkohol, kater1 daje vinu moč, v vodo in ogljikovo kislino, vinski ekstrakt pa porablja za svoje telo. Voda ostane v vinu, ogljikova kislina pa izpuhti. Da se obvarujemo te bolezni, moramo vino v sodu vedno zalivati. To delo je tem bolj potrebno, ker ubranimo s tem pot do vina tudi mnogim boleznim, ki so mu še bolj nevarne. Ako smo zapazili v sadu berso, vtaknimo pri vehi lij pod površino vina in zalivajmo skozi njega ter med tem trkajmo skladivom ob sod, da se kan polagoma vzdigne. Nato prilijmo nekoliko več vina, da bo Slo 6ez, in tako izpere seboj tudi cvet. Mesto lija se lahko rabi tudi steklena ali gumijeva cev. Kadar se je cvet v vinu že premočno razvil, naj se pretoči vso vino v sod, ki se je zažvepljal. Tudi ako smo prisiljeni imeti vino v nenapolnjeni posodi, iii se je prikazal cvet, storimo dobro, če zažgemo nad njim nekoliko žvepla; ne smemo pa vzeti preveč žvepla, če hofiemo, da nas ne bo glava bolela. Žveplena sokislina, ki se napravlja, kadar gori žveplo, zamori vinske glivice, ali pa vsaj omeji njih moč. Da ne postane vino v steklenicah bersnato, položimo stekleuice po dolgem, ker se na ta način zabrani zraku pot do vina.