Ptuj, torek, 26. aprila 2005
letnik LVIII • št. 25 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nekateri potrebujejo več prostora.
Dominko d.o.o., Zadiuïni hg 8,2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
m. BmIsOa COi: M-m gAm.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 200S

RADIOPTUJ
•	89,8-98,e-IO«
Šta^m^; TEDNIK
Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerslcega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 15!
Sp. Podravje
Predinvesticij-ska vrednost kanalizacijskega sistema
Za projekt sedmih občin 17 milijard
Stran 5
ÍKÍ^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Po mestni občini Šport Ptuj • Igrišče z umet- Kolesarstvo • Velik no travo razvnema ekipni uspeh perutni-
duhove
Stran 2 Tednikov pogovor Aljoša Ternovšek
• Mlada gledališča imajo svežino
Stran 3
narjev v Švici
Stran 8
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela 1. maju čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
9770040197077
Uvodnik
Dobrodošli doma!
V prvomajskem času prvo sonce v nas vzbudi misel na počitnice, morje in lenarjenje. V predsezoni je lahko obisk slovenske obale tudi zelo poučen, saj nam pokaže, da naši najbolj privilegirani turistični kraji še vedno živijo po liniji najmanjšega odpora. Prisilijo se sicer v prijaznost, a so brez inovativnosti in resnične želje spoznati različne potrebe gostov in jih zadovoljiti.
Turistične agencije nas vabijo, naj si oddahnemo z njimi, a je pametno izbrani hotel poklicati direktno. Lahko se vam namreč zgodi, da bo cena, ki jo boste plačali na licu mesta, tudi do 25 % nižja od tiste, ki vam jo bodo velikodušno ponujali v agenciji. Če potujete sami ali s partnerjem, so možnosti za težave minimalne. Vaše težave na potovanjih se začnejo z najlepšo stvarjo v življenju, z otroci. Ce imate le enega otroka, vas bodo odpravili z dodatnim ležiščem in ste najhuje prestali, če pa sodite med tiste perverzneže, ki so si omislili dva otroka, pa imate enkratno možnost, da si najamete dve enoposteljni sobi in si s partnerjem omislite ločene spalnice. Kaj niso to počitnice, ki ste si jih že vedno želeli? Lahko se vam zgodi kot zakoncema, ki sta presegla vse meje zdravega razuma in sta se lani podala na počitnice s svojimi tremi majhnimi otroki. Po nasvetu turistične agencije sta zares najela dve sobi. Toda ko so prispeli v hotel, je bila ena v prvem, druga pa v tretjem nadstropju
Ko mladenič v koprskem Ticu ne zna odgovoriti, kje imajo v njihovem mestu igrala in kam lahko peljem otroke na izlet ali ogled, se mi to zdi njegovim letom primerno. Ne pa tudi njegovi poziciji v službi. Ali ko starejša natakarica otroku, ki pri kosilu komaj seže na mizo, postreže sok v pecljatem kozarcu s slamico in ledom. Zmrazilo meje, ko sem otrokom razkazovala piranski akvarij, kije tak kot pred številnimi, številnimi leti, ko sem sama tiščala svoj nos na tistih nekaj stekel z ribami. Le da je za današnje občutenje in razmere to le še mučenje živali.
Edino kar je na slovenski multijezikovni obali na nivoju, so cene, te ne zatajijo.
viki klemenčič ivanuša
Na borzi
Začetek tedna je bil v znamenju negativnega trenda, ki na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev traja že kar nekaj časa. Slovenski borzni indeks SBI20 je do srede izgubil 1,2 % vrednosti, v četrtek pa se je zgodil rahel odboj navzgor. Indeks je do petka pridobil 67,46 točke in trgovanje končal pri vrednosti 4.693,35, kar je 0,25 % višje od ponedeljka. Indeks investicijskih skladov PIX je sledil gibanju prostega trga, saj je po odboju petek zaključil pri 4.389,59 ali 0,18 % višje od ponedeljkove vrednosti.
Najprometnejši vrednostni papirji minulega tedna v borzni kotaciji so bile delnice novomeške Krke (KRKG), ki so ob prometu 523 mio SIT zrasle za 1,3 % in trgovanje zaključile pri vrednosti 77.981,62 SIT. Po prometu so jim sledile delnice slovenskega trgovca Mercator (MELR), ki so izgubile 1,53 %. Skupna vrednost poslov z omenjenimi delnicami je do petka znašala 387 mio SIT. Med bolj trgovanimi delnicami so bile v minulem tednu delnice Gorenja (GRVG), ki so pri skupnem prometu 212 mio SIT zrasle za 0,6 %.
Najdonosnejše delnice minulega tedna v kotaciji so bile delnice ljubljanske časopisne hiše Delo (DELR), ki so ob prometu 5 mio SIT do petka zrasle za 4,6 %. Po donosu so jim sledile delnice slovenske naftne družbe Petrol (PETG), ki so pridobile 2,8 % ob prometu 179 mio SIT.
Največjo izgubo so v minulem tednu ob sicer nizkem prometu izgubile delnice Kompas MTS (MTSG) s 6,8 % padcem. Večji padec tečaja so doživele tudi delnice Save (SAVA), ki so padle za 0,8 % pri skupnem prometu 20 mio SIT.
Matija Lipar,
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Ptuj • Igrišče z umetno travo vse bolj razvnema duhove
Tudi referendum je mogoč
Sporna naj bi bila zgolj lokacija, ne pa samo nogometno igrišče z umetno travo, je neomajno stališče, ki prihaja iz OŠ Mladika, kjer so pripravljeni z vsemi sredstvi zaščititi zelenico, ki naj bi jo izgubili zaradi predvidene gradnje igrišča z umetno travo.
Ocenjujejo, da je pobuda za gradnjo zakonita, ni pa sprejemljiva na začrtanem prostoru, ker preveč posega v pravice naših otrok, staršev, kolektiva, pa tudi širše javnosti. V dogovoru lahko najdemo lokacijo, ki bo sprejemljiva za vse, so med drugim v izjavi za javnost 22. aprila zapisali predsednica Sveta zavoda OŠ Mladika Irena Prelog, predsednik Sveta staršev Aleš Vaupotič in ravnateljica Sonja Purgaj. S sklepom, ki ga je v zvezi z investicijskim projektom za izgradnjo igrišča z umetno travo sprejel ptujski mestni svet 20. aprila, se ne strinjajo. V šoli so prepričani, da so nekateri svetniki LSD, SDS in svetniki manjših strank glasovali »sklonjenih« glav, kljub argumentom proti so se morali držati dogovora, čeprav naj bi bila njihova osebna prepričanja drugačna. Mestne svetnike pozivajo, da se čim prej sestanejo, pretehtajo argumente za gradnjo in proti ter prekličejo že izglasovani sklep.
Župan dr. Štefan Čelan naj bi »pozabil« na dnevni red seje sveta uvrstiti pismo o nameri, ki jo je Aleš Vaupotič - z njim nastopa kot posameznik, občan, sicer pa je tudi predsednik sveta staršev v OŠ Mladika - izročil eno uro pred pričet-kom 29. seje mestnega sveta. Ker ni mogel do župana, ki je bil na seji, je pismo predal županovi tajnici. V njem je vodstvo občine seznanil, da če bo mestni svet potrdil sklep o investicijskem projektu za igrišče z umetno travo, bo v roku petnajstih dni vložil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, skladno z
41. členom statuta mestne občine Ptuj. Uporabil pa bo tudi druga pravna sredstva, da bo investicija na tej lokaciji onemogočena. Mestni občini tudi očita, da bi po statutu morala varovati koristi svojih prebivalcev, pri igrišču z umetno travo pa tega ne počne.
Župana smo vprašali, ali je v resnici »pozabil« na pismo o nameri, kako misli ukrepati glede na to, da se lahko zgodi tudi referendum, in ali bo mestni svet o načrtovani gradnji igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika še enkrat razpravljal, prav tako pa tudi, ali obstaja možnost, da mestni svet enostavno prekliče »sporni« sklep.
Medtem so se organizirali tudi v upravnem odboru NK Drava Ptuj in UO nogometne šole ter pričeli izbirati izjave
podpore v prid gradnje igrišča. Prve podpise so zbrali že na sobotni nogometni tekmi, za druge se bodo trudili v teh dneh na stojnicah v mestu.
Št. tednik: Gospod, župan, ali ste res "pozabili" na Vaupo-tičevo pismo o nameri, ki vam ga je izročil uro pred 29. sejo sveta mestne občine Ptuj?
Dr. Š. Čelan: "Ne vem, zakaj bi pozabil na omenjeno pismo. To pismo je osebno dostavil omenjeni gospod moji poslovni sekretarki. V hiši imamo ustaljeni način sprejemanja pošte in nato poslovanja z njo. Za dostavljeno pošto sem izvedel nekaj minut pred sejo mestnega sveta. Poslovni sekretarki sem na odhodu na samo sejo mestnega sveta naročil, naj jo obdela po utečenem postopku. Z vsebino tega pisanja
se bomo ukvarjali v prihodnjih dneh. Če bo potrebno, bomo z vsebino seznanili tudi mestni svet. Mestni svet ima namreč strokovne službe in župana zato, da pregledajo vsebine takšnih ali drugačnih poštnih pošiljk in ukrepajo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti."
Št. tednik: Kakšne poteze boste sedaj storili glede na reakcije iz OŠ Mladika, bo občina odstopila od načrtov?
Dr. Š. Čelan: "V občinski upravi bodo naprej ravnali po določilih sprejetega sklepa mestnega sveta, ki nalaga, da je potrebno proučiti vse okoliščine in upoštevati vse tiste pametne predloge, ki vodijo k razumni rešitvi investicije na predvideni lokaciji."
MG
Računalniški prikaz ureditve novega igrišča, športne dvorane in okolice OŠ Mladika
Sedem (ne)pomembnih dni
Papeški april

Z nedeljsko umestitveno mašo novega papeža Benedikta XVI. so se v Vatikanu končale izjemne razmere, ki so zaznamovale celoten letošnji april, »viharni april«, kot je zapisal eden izmed komentatorjev.
Smrt papeža Janeza Pavla II. in izvolitev novega papeža sta Cerkev za izjemno dolg čas potisnili v sam vrh svetovne pozornosti in svetovnih dogajanj. To je bila priložnost za izpovedovanje najrazličnejših čustev, pa tudi za resen razmislek, kje je katoliška cerkev danes in kaj pomeni za svet. O tem so razmišljali vsi, tako tisti znotraj cerkvenih zidov kot tisti zunaj njih, verni in neverni.
Dosedanji papež Karol Wojtyla je vsekakor zaznavno in odločno zaznamoval svoj več kot 26-letni pon-tifikat. Tudi po njegovi zaslugi sta se
svet, še zlasti pa Evropa spremenila bolj, kot pa so si upali napovedovati najbolj drzni napovedovalci prihodnosti. Morda je pri tem pomenljivo tudi to, da je papež Janez Pavel II. hitreje (in radikalneje) spreminjal svet okoli sebe in veliko počasneje (z veliko več zadržki in neodločnosti) svet znotraj Cerkve. V glavnem so to povezovali in povezujejo s papeževim konservativizmom, lahko pa bi rekli, da je bila to tudi posledica realnih dilem, strahov in nepripravljenosti (nesposobnosti) v Cerkvi, da bi odgovorili na čedalje več sodobnih izzivov. Seveda se ob tem nujno pojavlja vprašanje, kako nastajajo papeške usmeritve in odločitve in kolikšen krog vplivnih in uglednih cerkvenih osebnosti sodeluje pri njihovem oblikovanju. Novi papež Benedikt XVI. je govoril o »kolegialnosti pri vodenju katoliške cerkve«, ali drugače povedano - o vključevanju večjega števila ljudi v sprejemanje določitev, se pravi o »demokratizaciji« delovanja. Je bilo
tega doslej premalo? Vsekakor zdaj postaja vse bolj jasno, da je bil novi papež Joseph Ratzinger kot kardinal in vodja vatikanskega urada za versko čistost eden izmed najtesnejših sodelavcev papeža Janeza Pavla II. v zadnjih letih, še posebej v zadnjih mesecih in tednih naj bi zaradi papeževih velikih bolezenskih težav v njegovem imenu opravljal vrsto zahtevnih dolžnosti in napisal kar nekaj pomembnih tekstov. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi zadnji čas pravzaprav on vodil cerkveno občestvo, ne da bi se zaradi tega posebej izpostavljal. Kljub temu pa si opazovalci niso povsem enotni pri prognoziranju prihodnjih potez novega papeža. Medtem ko nekateri v izvolitvi kardinala Ratzingerja vidijo izraz želje po kontinuiteti s politiko Karola Wojtyle, drugi od novega papeža pričakujejo »drugačnost« in »reforme«, zlasti znotraj Cerkve, ki naj bi bile nujne še zlasti za povrnitev vse bolj zgubljajočih se pozicij Cerkve na starem kontinentu. V tem smislu naj bi imel Nemec Ratzinger približno enako vlogo, kot jo je imel pred 26 leti Poljak Wojtyla.
Papež Janez Pavel II. je odločno vključil Cerkev v rušenje avtoritarnih komunističnih režimov po Evropi, z vrsto potez (tudi s preko sto
svojimi potovanju po vsem svetu) je Cerkev vključil v boj za pravice tako ali drugače zatiranih. Cerkev je prav v času papeža Wojtyle še dodatno pridobila in potrdila svojo veliko moralno moč, postala je nekakšna moralna velesila, ki je ni mogla spregledati in podcenjevati nobena posvetna oblast.
Tudi zaradi tega naj bi bila zdaj vloga novega papeža predvsem tudi (radikalnejše) samoizpraševa-nje znotraj Cerkve, kaj storiti, da Cerkev ne bi izgubljala kredita, ki ga (še) ima. V govoricah o tem, da naj bi bil papež Benedikt XVI. velik reformator odnosov znotraj Cerkve, potemtakem lahko slutimo željo in potrebo, da se Cerkev na nekaterih pomembnih področji (med katerimi so med drugim tudi vprašanja reguliranja rojstev, kontracepcije, boja proti aidsu itd.) bolj približa realnosti, potrebam (in tegobam) sodobnega časa. Papež Benedikt XVI. bo moral odgovoriti tudi na vprašanja, glede katerih njegov predhodnik Wojtyla ni bil pripravljen na spremembe in popuščanje. Odločiti se bo moral tudi o usodi celibata, ženskega duhovništva, spolnosti in še česa, po čemer se meri in se bo vse bolj merila (ne)sodobnost Cerkve.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radiQ-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: Arhiv
Ptuj • Aljoša Ternovšek angažiran v Gledališču Ptuj
Mlada gledališča imajo svežino
Ptujsko gledališče je po skoraj petdesetih letih ponovno angažiralo profesionalnega igralca. Aljoša Ternovšek, sicer Mariborčan, ki je bil kar nekaj časa član Mestnega gledališča ljubljanskega, je v tem letu sprejel angažma v Gledališču Ptuj. V tej sezoni smo ga že gledali v predstavi Vohljač, kjer je zaigral skupaj s svojim očetom Petrom Ternovškom.
Z Aljošem smo se pogovarjali po vaji v ptujskem gledališču, kjer pripravljajo Linhartovo Županovo Micko. Premiera bo junija.
Izhajate iz gledališke družine, znano je, da se je ljubiteljsko z gledališčem ukvarjal že vaš dedek, oče se je poklicno zapisal gledališkim deskam, kdaj ste se z gledališčem in igro srečali sami?
Gledališče me je začelo zanimati v srednji šoli. Kasneje sem se odločil za sprejemne izpite na AGRFT, uspešno sem jih opravil in tako se je začela moja poklicna igralska pot. Logično je, kri ni voda, delno ti je nekaj že položeno v zibelko. Res se je ljubiteljsko že moj dedek ukvarjal z gledališčem. Tudi oče izhaja iz amaterskih vrst, konec koncev sem tudi sam začel najprej amatersko gledališko pot, ki sem pa jo s šolo pač nadgradil. Zanimivo je to, da smo se domala vsi iz takratne mariborske generacije, ki smo obiskovali dramski studio pod vodstvom Vilija Ravnjaka, odločili za študij na AGRFT. Delali smo kot mladinsko gledališče Rusli.
Brez talenta umetniškega ustvarjanja pravzaprav ni. To je predpogoj tudi za sprejem na akademijo, česa ste se naučili?
Če ne bi naredil akademije, ne vem, kje bi ostal. Lahko nikjer, mogoče bi bilo boljše kot je sedaj, najverjetneje pa dosti slabše. Akademija je šola, ki ti pokaže nek sistem, princip dela, pokaže nek kalup. Nobeden te ne more naučiti igranja, saj to delaš po svojem notranjem občutku. Naučiš se pa tehničnih stvari, tehniko govora, dosti se ukvarjaš z gibom, bolj se zavedaš svojega telesa, učiš se petja, naučiš se pa tudi določenih spretnosti, kot so mečevanje, jahanje. Akademija je ena velika provokacija in sedaj, če kot človek, ne kot igralec, to vzdržiš, postaneš igralec. Akademija te tudi utrdi, da nisi preveč občutljiv na določene zadeve. Gledališče je lahko tudi zelo kruta stvar.
Po zaključku šolanja ste bili nekaj časa svobodni umetnik _
Po koncu šolanja sem bil še leto in pol absolvent, nisem še razmišljal o službi, delal pa sem po različnih gledališčih,od Mestnega, tržaškega, mariborskega, ukvarjal pa sem se tudi z drugimi projekti. Po manj
kot štirih letih pa sem se odločil za angažma v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam sem delal do letos, ko sem prišel na Ptuj.
Ali se kot svobodni umetnik da spodobno živeti?
Možno je preživeti, vsi so še preživeli. Status pa je drugačen. Nimaš zagotovljenega dohodka, zaslužiš pač toliko, kolikor delaš. Dandanes je situacija v gledališču vedno težja. Piše se nam pa očitno še slabše, na splošno umetnikom v tej novi slovenski demokraciji. Očitno se bomo v določenem trenutku morali postaviti za sebe in razčistiti nekatere zadeve. Ne vem, kdo bo s tem začel, morda tudi jaz. Kultura bi pri nas morala dobiti drugačno mesto, kot jo ima.
Za Vami je deset let poklicne kariere. Koliko je to vlog?
Popolnoma natančno tega ne bi mogel reči. Mislim pa, da jih je okrog trideset. To so različne vloge, večje, srednje, manjše. Na sezono sem imel po tri predstave v povprečju. Počasi se mi dozdeva, da je to preveč, saj vmes igraš predstave tudi iz prejšnjih sezon. Letos igram recimo v sedmih predstavah. Tako si na koncu sezone resnično želiš nekoliko odmora.
Iz dneva v dan se prelevite v drugo osebnost. Ali je to težko?
Ne preleviš se v drugo osebnost. Drugo osebnost igraš. Stvari jemlješ z distanco. Potrebna pa je velika koncentracija. Ta poklic pa je lep zaradi tega, ker velikokrat dobivaš nazaj vse to, kar daješ, mislim od gledalcev. Igralec v gledališču ima neposreden stik s publiko. Uživam, če se ljudje v gledališču smejijo.
Kako se skoncentrira-te pred predstavo in kaj takrat, ko pride do miselnega bloka, pomaga šepetalec?
Marsikaj se lahko zgodi. Ljudje se zmotimo, pozabljamo. Če nimaš šepetal-ca, si sam. Tega se zavedaš, nekako se znajdeš. S šepe-talcem je lažje. Na Ptuju še-petalca ni. Pri študiju kdo drug prevzame vlogo šepe-talca, recimo lektor.
Bili so časi, ko so igralci iz slovenskih gledališč želeli priti v Ljubljano. Očitno so se stvari spremenile, center ste zamenjali s Ptujem, s periferijo recimo, zakaj?
Mala gledališča se razvijajo, iščejo svojo smer razvoja. Gledališča s tradicijo,
kot sta ljubljanski pa mariborsko, imajo svoje začrtane smeri že desetletja. Mlada gledališča imajo neko svežino. To me je posebej pritegnilo. Tu je mlada ekipa, to je moja generacija, razumemo se, skupaj smo rasli, ob isti glasbi, filmih. Na nek način nas iste, oziroma podobne stvari zanimajo. Verjamem, da na Ptuju lahko nekaj naredimo.
Videvamo Vas tudi na televiziji. So Vaše ambicije tudi sodelovanje pri filmu?
Seveda! Na filmu sem že delal, ne dosti, nekaj pa vendarle, Kleščar je bil zadnja stvar. Film je kompleksnejša zadeva kot gledališče, kompleksnejša predvsem zaradi financ, saj je za film potrebno veliko denarja.
Najbolj Vas osrečuje smeh v dvorani, kot ste dejali. Vas komedija bolj pritegne kot drama ali tragedija?
Zame je življenje tragikomično. Odvisno je, s katere strani gledaš na stvari. Dogodki, ki se ti v določenem trenutku zdijo izključno tragični, zgledajo čez čas tudi smešni, ob spominu nanje se nasmejiš. Povsod skušam najti nekaj humorja. Rad igram v komedijah, oziroma rajši, saj rad igram tudi v drami, tragediji. Smeh, oziroma humor imam rad. Različne vrste humorja, od angleškega, črnega, ki je trenutno na voljo v ptujskem gledališ-
Foto: Črtomir Go
»Gledališče je lahko tudi zelo kruta stvar ...«
ču, do primitivnega, kot je recimo Dušan Vaupotič v Kleščarju in burke, ki bo sedaj na Ptuju v Županovi Micki, pomembna je dobra izvedba. Poceni humorja ne maram, to mi ni smešno. Na odru počnem stvari, ki so meni smešne, oziroma, kar bi mi bilo všeč, če bi gledal. Drugače ne morem delati, ker bi se sam počutil idiota. Če se na odru čudno počutiš, ljudje to v dvorani začutijo.
Ptujsko gledališče je gledališče igralca, kot komorna gledališča so. Ali vendarle pogrešate v odmorih med vajami
Foto: Črtomir Goznik
»Na odru počnem stvari, ki so meni smešne ...«
gledališki bife in klepet s soigralci?
Zaenkrat še tega ne pogrešam, saj še na Ptuju nisem dolgo. Stik z Mestnim gledališčem še je velik, saj še igram predstave iz prejšnjih sezon, igram tudi v Teatru 55, igram v Mini teatru. Nisem vezan samo na ptujsko hišo, druženja je zaenkrat še veliko.
Stalni angažma v gledališču omogoča redno plačo ne glede na vloge. Za igralca je verjetno najhuje, če ne dobiva vlog. Med Vami se pojavlja najverjetneje tudi zavist. Kako to doživljate?
Seveda je zavist, v naših krogih je je ogromno. Vsak igralec je v svoji karieri dobil marsikatero poleno pod noge. Sicer pa je to sestavni del življenja. Pa saj se to pojavlja v vseh poklicih. Gotovo tudi pri vas. V tem naš poklic najverjetneje ni nobena izjema, čeprav je te zavisti morda nekoliko več kot drugje, sicer pa naš svet postaja vedno bolj ko-molčarski, družba je pač postala takšna.
Po vsaki predstavi ste izpostavljeni kritiki. Kako čakate na kritiko in kako nanjo reagirate?
Z leti vedno manj čakamo na kritiko. Kot mlad igralec iščeš neko potrditev tudi v kritiškem očesu, z leti pa to uplahne. Vsak igralec zase dobro ve, kdaj je kaj naredil dobro, oziroma kdaj ga je polomil. V veliki večini je ta občutek pri igralcu vgrajen. V današnjem času je kritika v Sloveniji zelo žalostna. Kar se danes piše po časopisih, so obnove ali prosti spisi na rangu srednje ali celo osnovne
šole. Ne gre za strokovno kritiko. Imel sem srečo, da so o meni pisali Veno Ta-ufer, Vasja Predan, Andrej Inkret, ki imajo avtoriteto na tem področju. Danes pišejo kritike tudi ljudje zgolj s srednjo šolo. Očitno je pomanjkanje tega kadra. Takšne kritike ne moreš jemati resno, lahko pa te razjezi. Včasih je kritika nekaj povedala, tudi ostro, za tem pa je vendarle bilo neko stališče. Danes se zgodi, da nekdo, ki odigra glavno vlogo v predstavi, v kritiki niti omenjen ni, kar je ignorantsko, žaljivo.
Za življenjsko družico ste si izbrali Ptujčanko, tudi igralko. Ali bo prišla za Vami?
Žena je zaenkrat še v službi v Ljubljani. Sam sem želel nekoliko menjati okolje. Žena je nekaj let mlajša od mene in še ni dolgo v gledališču. Mestnega gledališča ne doživlja tako kot jaz, zato je še tam. Razdalje danes niso več takšne, kot so nekoč bile, časovno gledano. Iz Ptuja si v Ljubljani v dobri uri, tudi iz obrobja Ljubljane se dolgo voziš v službo v center.
Kam po Ptuju?
Na Ptuj sem šele prišel. Tukaj se počutim zelo dobro. Kaj bo čez leto, dve, tri, pet, deset, ne vem.
Kaj mislite, koliko naj bi imel Ptuj redno angažiranih igralcev?
Kolikor se med seboj pogovarjamo, mislimo, da bi bilo zelo dobro, če bi na Ptuju bilo jedro štirih igralcev, dva naj bi bila moška ter dve igralki. S tako zasedbo bi se lahko ustvarjal tudi ustrezni repertoar, seveda s pomočjo gostov.
Franc Lačen
Zavrč • 26. seja v okrnjeni sestavi
Ukinili funkcijo podžupana
Čeprav so 26. redno sejo sveta občine Zavrč zaradi uvodnih nesoglasij trije od sedmih svetnikov protestno zapustili, so jo na predlog župana Mirana Vuka nadaljevali preostali štirje svetniki z nekoliko spremenjenim dnevnim redom.
Potem ko so zaradi proceduralnih nesoglasij sejo protestno zapustili podžupan Peter Vesenjak ter svetnika Dušan Rojko in Jože Lieber, so na predlog župana Mirana Vuka sejo nadaljevali Marta Bosilj, Slavko Kokot, Franc Kelc in Zvonko Težak. Župana je reakcija treh svetnikov močno ujezila: "To je nesmiselno, sicer pa ne more manjšina diktirati večini. Dokler sem župan, bom svoje delo opravljal korektno ter v korist vseh občanov in občine."
V nadaljevanju so brez pripomb soglašali z vsebino zapisnika zadnje seje, nato pa prisluhnili poročilu Marte Bosilj, ki je po pooblastilu
župana sodelovala na kolegiju županov 4. aprila v prostorih Mestne občine Ptuj. Po krajši obrazložitvi župana in direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so soglašali s pripravo strategije prostorskega plana občine in prostorskega reda v občini Zavrč, saj nova zakonodaja narekuje, da jih morajo pripraviti do konca leta 2007. Sicer pa bodo dopolnitve možne še do konca letošnjega leta.
Na predlog župana Mirana Vuka so sprejeli sklep, da bodo župnišču posredovali vlogo za odkup zemljišča pri kovačnici, saj bi ta del Zavrča radi uredili kot trg. Načrtujejo, da bi uredili 9 parcel in jih
prodali interesentom, tako da bi bilo tudi to območje urejeno poseljeno. Potrebovali bi tudi del zemljišča ob športnem igrišču, kjer pa se bodo poskušali pogajati o morebitni zamenjavi z župnijskim uradom.
Na predlog župana Mirana Vuka so po izmenjavi mnenj poleg svetnice Marte Bosilj za namestnika župana in sopodpisnika imenovali še svetnika Slavka Kokota. Soglašali so tudi s 3,1-odstotnim povišanjem grobnin ter jih uskladili z rastjo življenjskih stroškov, dogovorili so se o prioritetnem vrstnem redu sanacije plazov na območju občine ter o pričetku aktivnosti za
Na 26. redni seji sveta občine Zavrč so že v uvodnem delu trije sedeži ostali prazni.
Foto: M. Ozmec
najem kredita v višini 60 milijonov tolarjev za dokončanje kulturnega doma in gradnjo kanalizacije, sicer pa pri tem obsežnem projektu načrtujejo še pridobitev sredstev iz evropskih skladov.
Po krajši razpravi so potrdili sklepe korespondenčne seje, ki je bila 13. aprila in na kateri so sprejeli sklep o ukinitvi funkcije podžupana, ki jo je do sedaj opravljal Peter Vesenjak. Za takšen sklep so na korespondenčni seji glasovali 4 svetniki, 2 sta bila proti, 1 glas pa je bil po zatrjevanju občinske uprave neveljaven. Župan Miran Vuk je ob tem pojasnil, da je razpravo in sklepanje o tem na redni seji zahteval podžupan Peter Ve-senjak, a je s še dvema svetnikoma sejo že v začetku protestno zapustil. Kljub temu so štirje svetniki soglašali z županovim predlogom, da se Peter Vesenjak z 22. aprilom razreši s funkcije podžupana.
Ob koncu seje so završki svetniki obravnavali še nekaj vlog občanov, preden so se razšli, pa so vsi po vrsti izrazili svoje nezadovoljstvo, ker so trije člani sveta sejo zapustili: Menili so namreč, da bi bilo bolj korektno in pametneje, če bi ostali in se iz oči v oči pogovorili o vzrokih za probleme, ki so nastali, saj naj bi bila to edina pot do njihove razrešitve.
M. Ozmec
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
Brez odlagališča in župana
Svetniki občine Trnovska vas so se v petek, 22. aprila, sestali na tretji izredni seji in sprejeli ponujeni odstop župana Karla Vucerja, obenem so ugodili zahtevam civilne iniciative Trnovska vas in sprejeli sklep, s katerim so zaustavili vse postopke in aktivnosti z Agencijo za radioaktivne odpadke v postopku prostorskega umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Seja se je pričela tudi čustveno, saj je Danilo Muršec, vodja civilne iniciativa Trnovska vas, svetnikom na začetku seje poklonil za spomin ob dnevu Zemlje vrečke z zemljo in dodal, da je to zemlja z ob-
močja predvidenega za lokacijo odlagališča, ki je preživela tisočletja, zaradi njihove odločitve pa njih ne bo.
Na seji sta najprej predstavnici Agencije za radioaktivne odpadke Margareta Jeraj Kunc
Zmagoslav Šalamun
Danilo Muršec, vodja civilne iniciativa Trnovska vas (prvi z leve), je svetnikom na začetku seje podaril za spomin ob dnevu Zemlje vrečke z zemljo iz predvidene lokacije odlagališča.
in Nadja Železnik predstavili projekt občinskem svetnikom. Predstavniki civilne iniciative ju niso hoteli poslušati, zato so za nekaj časa sejo zapustili. V nadaljevanju so svetniki sprejeli ugotovitveni sklep o odstopu župana občine Trnovska vas Karla Vurcerja. Ta je v odstopni izjavi zapisal, da odstopa zaradi sklepa občinskega sveta, da se občina prijavi na razpis agencije; če svetniki prekličejo sprejeti sklep, je pripravljen odstop umakniti. Svetniki so sklenili, da z ugotovitvenim sklepom seznanijo predsednika občinske volilne komisije, da bo razpisal nadomestne volitve za župana.
Sledila je obravnava pobude civilne iniciative, da svetniki prekličejo sklep o sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke o prostorskem umeščanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad-
kov. Sledila je dolga in vroča, vendar kulturna razprava. Po razpravi so svetniki sejo zaprli za javnost in soglasno izglasovali sklep, da občina Trnovska vas zaustavi vse postopke in aktivnosti z Agencijo za radioaktivne odpadke v postopku prostorskega umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V civilni iniciativi so z zadovoljstvom sprejeli odločitev svetnikov. "Civilna iniciativa je bila organizirana izključno z namenom, da prepreči uresničitev sklepa o sodelovanju z Agencijo in celo sami smo bili presenečeni nad hitrim odzivom občanov, nekatere smo morali zaradi njihove prevelike vneme celo malce brzdati. Pomembno je, da v tem sporu ni zmagovalcev, ampak je zmagovalec naš kraj," je po seji povedal vodja civilne iniciative Danilo Muršec.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Dan Zemlje in stoletnica Turistične zveze
Foto: Črtomir Goznik
V počastitev dneva Zemlje, 100-letnice Turistične zveze Slovenije in 100-letnice organiziranega turizma v Sloveniji je Turistično društvo Ptuj posadilo šest lip -pet na zelenici pod avtobusno postajo in eno na grajskem hribu. Pod avtobusno postajo so lipe sadili predstavniki TD Ptuj, Marborske turistične zveze in LTO Ptuj, pod gradom pa ptujski župand dr. Štefan Čelan. Turistično društvo Ptuj pa je dve lipi podarilo tudi OŠ Žetale. V Sončnem parku pa so učenci OŠ Olge Meglič posadili javor. Sicer pa so se v vseh ptujskih osnovnih šolah, vrtcih, nekaterih podjetjih in četrtih v prejšnjem tednu trudili pri urejanju okolja. Velika sobotna akcija čiščenja okolja pa ni najbolje uspela, ker se je na Ptuju preveč dogajalo. Po dolgem času pa je bila to ena od lepših sobot, ki so jo meščani izkoristili za druge namene. Že v ponedeljek pa so Evropark ponovno zasadili s cvetlicami. Pri sajenju so pomagali dijaki ptujske kmetijske šole in Komunalno podjetje Ptuj.
MG
Podgorci • Sejem v podjetju Štajerles trade
Foto: Natalija Skrlec
Minuli konec tedna so v podjetju Štajerles trade v Podgorcih pripravili hišni sejem, na katerem so vsem strankam želeli predstaviti svoje izdelke. Kot so pojasnili, v svojo ponudbo vključujejo visoko kvalitetne naravne materiale, kvalitetni izdelki pa dolgoročno nudijo tudi kvalitetnejše življenje. Za nekatere izdelke so strankam ponudili trideset odstotkov popusta, med temi so se znašli predvsem nekateri modeli vratnih kril, okenskih polic, vhodnih vrat in parketov.
Ormož • Obeležili dan Zemlje
Letos je v Ormožu prireditve ob dnevu Zemlje prvič organiziralo Turistično društvo Ormož, ki se je povezalo z Osnovno šolo Ormož, Domom starejših občanov, Varstveno delovnim centrom, Mladinskim centrom Ormož ter glasbeno šolo Ormož. Skupno so minulo soboto na stojnicah, ki so jih postavili na Kerenčičevem trgu, ponujali sadike in čebulice, obiskovalci so lahko le-te tudi sami zasadili. Ormoški osnovnošolci so mimoidočim ponujali lončke presenečenja, v brezplačnem srečelovu pa so obiskovalci lahko dobili tudi kakšno manjšo rastlino. Predsednik Turističnega društva Ormož Danilo Ivanuša je pojasnil, da so z odzivom zadovoljni, saj seje v sobotnem dopoldnevu ob stojnicah ustavilo precejšnje število ljudi. Sicer pa večino pozornosti v Turističnem društvu Ormož že posvečajo organizaciji letošnjega martinova-nja, na katerega želijo privabiti čimveč gostov iz vse Slovenije.
Podgorci • Zaključeno ocenjevanje vin
V okviru Praznika vina in domačih jedi je minuli petek v Podgorcih potekalo ocenjevanje vin. Skupno je strokovna komisija ocenila 95 vzorcev vina, od tega sta bila dva vzorca odklonjena. Šampion praznika in dobitnik velike amfore je z oceno 19,12 postal laški rizling SJI letnika 2003, ki ga je pridelal Bojan Lubaj s Kidričevega, z oceno 18,22 pa je postal dobitnik male amfore in naziva prvak letnika renski rizling letnika 2004 iz vinograda Mirana Plemeniča s Koga. Med suhimi vini je v kategoriji suhih vin postal prvak sovinjon letnik 2004 Branka Kodbe iz Svetega Urbana (17,9), med polsuhimi vini sovinjon letnik 2004 Alojza Vese-njaka iz Placerovcev (18,16), med polsladkimi vini laški rizling - IZ letnik 2004Danila Mikuža izRadizela (18,48), med sladkimi vini pa laški rizling - SJI letnik 2003 Bojana Lubaja iz Kidričevega (19,12). Sortni prvaki in prvaki zvrsti so postali: laški rizling letnik 2003 Slavka Goloba iz Zagojičev (18,18), renski rizling letnik 2004 Mirana PLemeniča s Koga (18,22), rumeni muškat letnika 2004Martina Kukovca iz Podgorcev (18,10), sovinjon letnik 2004Alojza Vesenjaka iz Placerovcev (18,16) ter zvrst (barik) letnik 2002 Anice in Janka Mariniča iz Bresnice (17,72). Prvaka posebnih trgatev sta postala: pozna trgatev - ranina letnika 2003 družbe Jeruzalem Ormož VVS d. ne sd. z oceno 18,38 ter jagodni izbor - sovinjon letnik 2003 Dušana Bezjaka iz Gorišnice z oceno 18,52. Pokale Krajevne skupnosti prejmejo: Anica in Janko Mari-nič iz Bresnice za zvrst 2002 - izbor (18,60), Martin Kukovec iz Podgorcev za rumeni muškat letnik 2004 (18,10) ter Franc Toma-žič Letonja iz Cvetkovcev za sovinjon letnik 2004 (17,72).
nšk
Podravje • Predinvesticijska vrednost kanalizacijskega sistema
Za projekt sedmih občin 17 milijard tolarjev
Projekt z naslovom Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja - v bistvu gre za celovit sistema v sedmih občinah s potrebnimi čistilnimi napravami in delno rekonstrukcijo vodovodnega omrežja - se počasi približuje koncu teoretične faze priprave dokumentov. To pomeni, da naj bi zdaj v doglednem času, nekaj tednov, tako je razumeti, zadeve vzelo v roke okoljsko ministrstvo, za njim pa še evropski strokovnjaki v Bruslju, in če bo vse po sreči, bodo naslednje leto že zaropotali prvi stroji.
V osnovi, upoštevajoč pre-dinvesticijsko zasnovo, naj bi izgradnja in s tem financiranje potekalo v dveh časovnih fazah. Prva, v kateri se pričakuje evropsko sofinanciranje, naj bi se začela naslednje leto, končala pa v letu
2009	ali 2010. Druga faza, ki jo bodo občine v celoti izvajale s svojim financiranjem, pa naj bi bila realizirana med leti
2010	in 2017.
Vrednost celotnega projekta za vse občine po osnovnih izračunih dosega 17,1 milijarde tolarjev ali 71,4 milijona evrov. Od tega naj bi stroški investicije v vodooskrbo znašali 9,4 milijona evrov, za čistilne naprave bo porabljenih 14,6 milijona evrov, za kanalizacijsko mrežo pa 47,4 milijona evrov. Pri tem naj bi prva faza izgradnje (najkasneje do leta 2010) zahtevala dobrih 37 milijonov, druga pa razliko v višini 34,4 milijona evrov. To drugo fazo naj bi tudi v celoti plačale občine same, medtem ko je za prvo fazo predvideno evropsko in državno sofinanciranje.
Iz Evrope in države 8 milijard
Največji kos finančne pogače je seveda padel na mestno občino Ptuj, za katero vrednost investicije znaša slabih 5 milijard tolarjev, v Kidričevem bodo za celovito izvedbo potrebovali dobre 2,7 milijar-
de, v Hajdini 2,5 milijarde, v Markovcih 2,1, v Vidmu 1,9, v Gorišnici 1,6, v Staršah pa 1,2 milijarde tolarjev. Ogromne navedene cifre se nanašajo na izgradnjo predvidenega in v dokumentu zarisanega celovitega omrežja, ki naj bi bilo v skladu s sedanjo zakonodajo zgrajeno do leta 2017.
Del, ki se bo gradil v prvi fazi, po pričakovanjih s pomočjo sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, je za dobro polovico manjši. V tej fazi naj bi se namreč po občinah zgradil le del celotnega omrežja v vrednosti 8,8 milijarde tolarjev, pri čemer naj bi delež evropskega sofinanciranja (izgradnja primarnih cevovodov) znašal 5,8 milijarde. Nekaj čez dve milijardi naj bi primaknil državni proračun, razliko, torej 888 milijonov, pa naj bi v tej začetni fazi primaknile še vključene občine. V drugi fazi izgradnje (med letoma 2010 in 2017) evropsko in državno sofinanciranje ni več predvideno, kar pomeni, da bodo občine morale, pač glede na že izgrajene dele omrežja na svojih območjih, do dokončanja plačati skupaj še dodatnih 8,2 milijarde tolarjev.
Koliko bo stalo občine?
V prvi fazi izgradnje, ko naj bi prihajal »na pomoč« še denar iz države in Evro-
pe, občinski proračuni še ne bodo prehudo obremenjeni. Tako naj bi za to fazo (do leta 2010) v Ptuju iz občinskega proračuna zagotovili dobrih 353 milijonov tolarjev, v Kidričevem 205 milijonov, v Gorišnici 82, v Hajdini 132, v Markovcih 41, v Staršah 70 milijonov, za občino Videm pa je vprašanje sofinanciranje, kot je povedal vodja projekta Jernej Šoemen, v teh dneh še povsem nedorečeno.
Druga faza izgradnje (po letu 2010), kjer ne bo več finančne pomoči iz drugih virov, bo za občinske proračune precej bolj obremenilna. Tako naj bi za dokončanje projekta ptujski mestni proračun v drugi fazi moral zagotoviti slabo milijardo in pol tolarjev, Kidričevo 685 milijonov, Gorišnica 824,5 milijona, Hajdina 1,1 milijarde, Markovci celo 1,7 milijarde, Starše 520 milijonov, za Videm pa ostaja odprto vpra-
šanje, čeprav cifra gotovo ne bo majhna.
Gledano po številkah torej evropsko sofinanciranje predstavlja v celoti okoli tretjino potrebnega denarja, po posameznih občinah pa bo ta delež različen. V Kidričevem znaša skoraj polovico, v ptujski občini prav tako, v vseh ostalih občinah je nižji oziroma se giblje okoli tretjine ocenjene vrednosti, najmanj evropske pomoči pa bosta, kot kaže, deležni občina Mar-kovci (dobrih 15 odstotkov od skupne vrednosti) in občina Videm.
Dokument je sicer, kot je posebej poudaril Jernej Šoemen, zgolj informativne narave in ima v prvi vrsti obvestilno vrednost za vključene občine zaradi priprave proračunov oziroma planiranja ostalih dolgoročnejših investicij.
SM
Ptuj • O koncesijah v zdravstvu
Novih koncesij za zdaj še ne bo
Na 29. seji sveta mestne občine Ptuj so se svetniki seznanili tudi z vlogo za pridobitev koncesije na področju zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine. Zanjo je zaprosil Franc Mršnik, dr. med. spec., iz enote zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine. Če bo dobil koncesijo, želi še naprej delati v istih prostorih, za katere bi Zdravstvenemu domu Ptuj plačeval najemnino, je med drugim zapisal v vlogi.
Razprave o vlogi ni bilo. Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je samo spomnil na sklepe, ki so bili na seji mestnega sveta sprejeti 28. junija, ko so tudi poglobljeno razpravljali o problematiki primarnega zdravstva v mestni občini Ptuj. Povedal je, da do danes nobena stran, ne javni zavod ZD Ptuj, ne zasebniki, niso pričeli uresničevati omenjenih sklepov, med katerimi je na prvem mestu priprava bodoče organiziranosti primarnega zdravstvenega varstva, ki naj bi jo izdelali skupaj, da
bi se zdravstvena dejavnost na Ptujskem še kvalitetneje razvijala. Dokler tega ne bo, Mestna občina Ptuj ne bo podeljevala novih koncesij. Podobno naj bi ravnali tudi v drugih občinah Spodnjega Podravja. Takšen je bil tudi sklep enega od lanskih kolegijev županov Spodnjega Podravja. Zdravstveni dom Ptuj pa naj bi ne glede na nove koncesije ostal osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Ptujski župan je tudi povedal, da v
zvezi s podeljevanjem koncesij pričakuje celovito rešitev, ki naj bi jo po napovedih že v kratkem predstavilo ministrstvo za zdravje.
Z bodočnostjo zdravstvenih domov se v tem trenutku intenzivno ukvarjajo tudi na ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, kjer naj bi načrtovali "privatizacijo" zdravstvenih domov. Prvi se je v zvezi s tem projektom oglasil sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki poziva ministra Andreja Bručana, da se sestane s socialnimi
partnerji, preden bodo storjeni kakršnikoli drugi koraki. Besedo pri privatizaciji zdravstvenih domov bi morali imeti tudi državljani, ki so v večini te domove tudi gradili. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva so tudi prepričani, da bi privatizacija zdravstvenih domov pomenila kršenje človekovih pravic, ker zavarovanci ne bi imeli več možnosti izbire med zdravnikom javnim uslužbencem, koncesionarjem ali zasebnikom.
MG
Od tod in tam
Videm • Na dnevih knjige
Po vseh večjih slovenskih mestih potekajo aktivnosti ob tradicionalnih dnevih knjige - že desetih. Društvo slovenskih pesnikov in pisateljev je povabilo k sodelovanju tudi osnovne šole, da bi predstavile svoj domači kraj. V videmski šoli so izrabili priložnost in na zanimiv način prikazali svojo občino in njene znamenitosti. K sodelovanju so povabili gospoda Kosija, mentorja otroške folklorne skupine iz Lancove vasi, ter gospo Drobničevo, ki skrbi za mlajšo skupino oračev. Predstavili so se v parku Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nastop si je ogledalo veliko obiskovalcev, med njimi so nekdanji učenci videmske šole, ki študirajo v Ljubljani, ter častni občan občine Videm Janez Brglez in njegova žena. Po prireditvi so učence popeljali na sedež Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, kjer so se srečali s pisateljicama Nejko Omahen in Aksinijo Kermauner.
TP
Ljutomer • Srečanje folklornih skupin
Foto: Niko Soštarič
V ljutomerskem Domu kulture se je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljutomer odvijalo območno srečanje odraslih folklornih skupin Prlekija pleše in poje občin Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. Nastopili so: Folklorna skupina Turističnega društva Babinci (splet: Na preši v goricah po trgatvi; vodja: Slavica Jureš), Folklorna skupina KuD Križevci (Prleški plesi; Olga Lasbaher), Folklorna skupina DU Ljutomer (Domladek; Anton Prelog); Folklorna skupina KUD Razkrižje (Regrutska; Danica Frančič); Folklorna skupina KD Slavko Osterc Veržej (Štajerski plesi; Ciril Kosi); Folklorna skupina Prlek KD Manko Golar Ljutomer (Spominčica; Milan Kreft); Folklorna skupina Ka-jer Bučečovci (Po cesti gre en stari mož; Danica Ostrc) in Folklorna skupina KD Cven - na fotografiji (Kožuha-nje; Marjana Sovič).
NŠ
Juršinci • Zdravo in čisto okolje
Foto: Slavko Feguš
Tudi na OŠ Juršinci učenci skrbijo za pozitiven odnos do okolja, posebno skrb pa posvečajo spreminjanju navad, ki so v soglasju pravilnega ravnanja z okoljem. Tudi letos so v okviru okoljske vzgoje posebno pozornost namenili aktivnostim v aprilu, ko so ob dnevu Zemlje polepšali okolico šole. Zasadili s,o sadike dreves, svoje mesto pa je našlo tudi okrasno cvetje. Sicer pa učenci redno skrbijo za urejenost okolice šole in kraja. Zavedajo se, da je čisto in urejeno okolje zdravo. Predvsem pa je potrebno vcepljati odgovornost za okolje, opozarjati na napake in jih preprečevati.
Slavko Feguš
Foto: OS
Ptuj • Zborovski koncert na Bregu
Jesen v pomladi
Na knjižni polici
V četrtek so člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Breg - Ptuj pripravili zborovski koncert pod naslovom Pomlad v jeseni. Zbor deluje že dve leti, vodi pa ga zborovodja Mitja Gobec, ki je za četrtkov nastop pripravil pester in zanimiv program.
v prvem delu je zbor zapel Tourdion, skladbo neznanega avtorja iz šestnajstega stoletja, slovensko besedilo je napisal Mitja Gobec, sledila je Želja, ki jo je po Fredericu Chopinu priredil Viktor Mihelčič, pa Carla Orffa in Katula Odi et amo, za konec prvega dela pa še Žabjo godbo Albina Krajn-ca. Zvok zbora je bil lep, tudi intonacija je bila čista, za to je tu in tam poskrbel še zborovodja in pevcem podprl basovski part. Zelo zanimiva pa je bila interpretacija, saj so bile pesmi ob petju podkrepljene še s trianglom (prva), flavto (druga), žabje regljanje pa so pevci onomatopoistič-no ponazorili z drgnjenjem kamenčkov, ki pa je bilo kar efektno.
V drugem delu koncerta je Mešani zbor Društva upokojencev z Brega najprej v ljudskem žanru in brez zborovodja zapel dve porabski ljudski pesmi, ki ju je priredil Uroš Krek (Kako se drema, naj idem spat in Jaz pa pojdem), sledile so pesmi Karola Pahorja Pa se sliš in štiri belokranjske ljudske: Tancaj, tancaj črni kos, Priletela vrana, Stari dede in Od kotača do kotača, za pravo poživitev pa je zbor poskrbel z zadnjo pesmijo v programu, to je sodobno napisana pesem Suser Tod ali Sladka smrt Klausa Stahmerja, slovensko besedilo je napisala Jelica Primožič (v pesmi ne gre za veliko tragedijo, temveč za smrt muhe v marmeladi).
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg Ptuj pod vodstvom Mitje Gobca
Solist je bil Andrej Gornik.
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Breg - Ptuj se nedvomno razlikuje od ostalih upokojenskih pevskih zborov predvsem po izboru programa, ki je svež in pester, posebej pa dokazuje, da tudi zbori s starejšimi pevci lahko posegajo po sodobnejši literaturi tudi v zapisu, za kar gre zasluga zborovodji Mitji Gobcu, ki zbor vodi od začetka, torej že dve leti.
Zbor je tokrat na koncertu imel tudi goste. Trikrat se je
predstavil Rudi Ringbauer s svojimi prefinjenimi aforizmi, kar veliko je bilo novih, kot mala pevska skupina pa so nastopili Fantje na vasi iz Rač, ki jih vodi Tone Žuraj. Zapeli so pesmi Gallusa, Oskarja Deva, Pavleta Kernjaka in Hrabros-lava Vogriča (za dodatek pa še Vodopivčeve Žabe). To je pevski sekstet, ki je nekaj posebnega predvsem v svoji postavitvi. Basovski glasovi so na levi, tenorski na desni (gledano s strani poslušalca), kar je neobičajno.
Večer sta popestrila še: Vesna Vilčnik, sopranistka, sicer absolventka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se na Ptuju uči solopetja, in Mladen Delin, profesor klavirja na ptujski glasbeni šoli, ki je Vesno spremljal na klavirju. Vesna je zapela Se tu della mia morte Alessandra Scarlatiija in znano Woudn't it be Lovely F. Loeweja.
Program sta povezovala zborovodja Mitja Gobec in Nataša Štumberger.
Franc Lačen
Ptuj • V knjižnici razstava in monodrama
Evropska zgodovina v karikaturi Totega lista
V petek so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprli razstavo z naslovom Evropska zgodovina v karikaturi Totega lista, ki sta jo pripravila Mira Grašič in Marjan Matjašič, muzejska svetovalca iz Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. O razstavi je spregovorila Mira Grašič.
Mira Grašič, avtorica razstave, in Marjan Žnidarič, direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Toti list je izhajal v Mariboru med leti 1938 in 1941. Urejal ga je Božo Podkraj-šek. V letih tik pred drugo svetovno vojno je list bistril slovensko in mariborsko javno mnenje. List so ob Božu Podkrajšku ustvarjali znani slovenski umetniki: Gabrijel Kolbič, Jože Polajnko, Ivan Rob, Branko Zinauer. Mnoge karikature iz tistega časa so še danes aktualne, zato so vredne ogleda v slavnostni dvorani ptujske knjižnice.
V petek pa je v knjižnici šlo še za en kulturni dogodek. Po odprtju razstave karikatur se je predstavil igralec Ana-tol Štern, ki se z igralstvom sicer ne ukvarja več poklicno, saj je direktor knjižnice v Kranju, tokrat pa je pred-
stavil monodramo Lovro Toman, ko je prvič razvil Slovensko zastavo. Delo je napisal dr. Matjaž Kmecl.
Lovro Toman je znan slovenski politik, ki je živel od 1827. do 1870. leta. Lovro Toman je z vzneseno besedo in pesniško nadarjenostjo oznanjal slovenstvo tako ognjevito, da so po njem njegovi nasprotniki Kranjsko imenovali kar Tomanijo. Kot je zapisal Matjaž Kmecl, je uprizorjeni monolog Tomanov izmišljeni »življenjsko bilančni« govor v trenutku smrti. Aprila 1848 naj bi namreč Toman v Ljubljani prvikrat razvil slovensko zastavo. V monodrami so To-manove misli v času smrti, v trenutkih umiranja pri narodu, ženskah in premoženju.
Arto PaasiHnna: Gozd obešenih lisic
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005
Pred okroglimi dvajsetimi leti je izšel pri Pomurski založbi roman Gozd obešenih lisic, tudi takrat v pretanjenem prevodu Jelke Ovaske, ki je prevedla tudi druge Paasilinnove romane v slovenščino. Ni naključje, da so se pri Mladinski knjigi odločili za ponovni natis tega dela, saj je Arto Paasilinna, to že lahko zatrdim, najbolj znan in bran sodobni finski pisatelj. Vsak nov izid njegovega romana je na Finskem dogodek. Ko seje odločil in zaključil novinarsko pot, se je povsem usmeril v pisanje, ki mu sedaj omogoča lagodno helsinško mestno življenje, prevažanje z jahto po morju ali preživljanje prostega časa v brunarici sredi divjine. O novinarstvu in klatenju z belim zajčkom po Finski je pisal v svojem najbolj znanem in nagrajenem romanu Zajčje leto. Preprosta, berljiva zgodba, polna ironije in humornih dov-tipov, Gozd obešenih lisic, je bila razprodana že v naši prvi izdaji leta 1985. Pisatelj se v svojih delih posmehuje birokraciji, vojski, tehnokraciji, skratka vsemu kar oklepa življenje posameznika, tako da se le-ta umakne v naravo. Nasploh so osrednji liki Paasilinnovih romanov čudaki, posebneži, neprilagojenci, posamezniki, skozi katere se odslikavajo težave, duševne krize, usode. Tudi v Očarljivem skupinskem samomoru, humorno grotesknem romanu, ki smo ga lahko prebirali pred nedavnim. Paasalinnov romaneskni svet je blizu našemu v prikazovanju moralno etične naravnanosti, kljubovanju posameznika proti totalitarnosti sodobnega sveta, v katerem izgublja svoje dostojanstvo, in ko se mu oži, omejuje in predpisuje mišljenjski in bivanjski prostor. V Gozdu obešenih lisic je Juntunen po rodu Finec, po poklicu pa lopov. S pajdašema je ukradel 36 kilogramov zlata, potem pa ga odnesel, po nekaj letih zapravljivega življenja, v neobljuden svet Laponske. Prične se nenavadno življenje in doživljanje v primarnem svetu, med prebliski in devetde-setletno Laponko, ki hoče v dom za ostarele, ter majorjem finske vojske, s katerim si lepšata življenje z dekletoma iz Stockholma. Paasilinna raztrese v svojih pripovedih doga-jalni prostor oseb po Finski in Skandinaviji in tudi osrednji Evropi. Čarobnost Laponske predstavlja junakom hkrati čar divjine in njihov pekel. Moralno etične vrednote se zopersta-vijo nesmiselnemu, kaotičnemu svetu navideznih vrednot in blagostanja. Paasalinnovi posebneži pridejo usodno v spor z okolico, pri tem pa jim kot bralci pritrjujemo, bdimo nad njimi, pogosto se lahko na glas krohotamo. Zavidamo jim njihovo individualnost, ostati to, kar so. Tu je tisto podzavestno stičišče, ko v sebi odkrivamo in preslikavamo svet nepotvorjenosti in sozvočja z naravo. To je ta stalnica, s katero nas Paasilinna nenehno osrečuje. Ob tem se sprašujemo, odkod mu čudoviti prebliski, da osmišlja čudaška življenja in tepta, kar nas onesrečuje in daje lažen blesk in sijaj. Ne moremo reči kot Erjavec: "Ni vse zlato, kar se sveti.« Zlato predstavlja zaklad in navidezno bogastvo, tisto pravo pa ostaja v nas v preprostem stiku z naravo. Pri tem dobijo živali poteze in lastnosti ljudi. Sporočilno deluje ta svet kot svet basni in živalskih pravljic, v katerem kažejo živali zrcalo ljudem, napuhu, slabostim, pohlepu in kar je še takih lastnosti, ki krasijo ljudi. Tudi Tuleči mlinarje umetnik, prišlek, ki ima to čudno navado, da tuli kot volk in nazadnje pobegne iz ječe v gozd, v svobodo. Gozd obešenih lisic ni samo pobeg iz dosedanjega življenja, temveč skok v luciden svet obešenjakov in njihovih usod, gnanih po tirnicah in zakonitostih potovanj po domačih brstečih poljih, zelenečem poletnem gozdu in šelestenju tistih misli, ki odkrivajo prostost lebdenja in hrepenenja posameznikove samosvoje govorice, odločitev in dejanj. Lahko pričnete novo življenje, najprej pa se boste morali odpovedati dosedanjemu.
Vladimir Kajzovar
Monodramo so popestrili godbeniki iz Dornave.
Petkovo odprtje razstave karikatur je bila tudi prva prireditev v okviru počastitve 60. obletnice konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ptuja in Evrope. Ob tej priliki sta spregovorila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor Marjan Žnidarič, ki je Ptujčane posebej pohvalil pri kompleksnem praznovanju obletnice zmage nad fašizmom.
Franc Lačen
Foto: Fl
Anatol Štern v vlogi Lovra Tomana v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju
Foto: Fl
Kolesarstvo
Velik ekipni uspeh perutninarjev v Švici
Stran 8
Rokomet
Ormožani v končnici s Preventom
Stran 8
Športno plezanje
Mina Markovič zmagala na tekmi EP
Stran 9
Odbojka
Šesto mesto Ljutomer-čankam
Stran 9
Nogomet
Zavrč in Ormož poražena kljub igralcu več
Stran 10
Prireditve
Prvega maja na Ranco
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 26. krog
Slab dan Drave
Nogometaši Drave v soboto pred TV-kamerami niso uspeli prekiniti tradicije letošnjih porazov proti ekipi Domžal.
Drava Ptuj - Domžale 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Matič (64)
DRAVA: Dabanovič, Toplak (od 71. minute Petek), Emeršič (od 46. minute Ko-rez), Miljatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Prejac, Čeh (od 46. minute Ljubanič), Zilič, Go-rinšek
Ptujski nogometaši so v sobotno srečanje vstopili pod vidnim pritiskom. Negativna tradicija z Domžalami, televizijski prenos in boj za drugo mesto so osnovni razlogi za to. Mestni stadion je obiskalo 1500 gledalcev, ki so si močno želeli zmago domače ekipe in nadaljevanja niza neprema-ganosti. Vendar roko na srce, Domžale so bile tokrat neprimerno boljši tekmec in občasno je na igrišču izgledalo, kot da imajo vsaj igralca več. Nogometaši Drave so se sicer borili, a so pokazali premalo kombinatorike, šepala je igra po bokih (poznala se je odsotnost Grižoniča) in v napadu ni bilo pravih žog za Ziliča, Gorinška in Ljubaniča.
Taktičen boj in raztrgana igra sta najboljši opis dogaja-
nja na samem začetku srečanja. Obe ekipi sta čakali na napako nasprotnika, vendar so gostje takoj pokazali, da se ne bodo samo branili, ampak so prišli na Ptuj ponovno po tri točke. V 11. minuti je Borut Arlič podal idealno žogo na desni bok kazenskega prostora, kjer se je sam znašel Miha Kline, ki je streljal in na srečo domače ekipe zadel levo vratnico Dabanovičevih vrat. Nato so domači prevzeli navidezno pobudo, vendar si niso ustvarili vidnejše priložnosti. So pa bili zato Dom-žalčani po prostem strelu Varge z 20 metrov ponovno blizu zadetka, a se je izkazal domači vratar, saj je močan in neugoden strel odbil v kot. Srednji del igre v prvem delu je bil raztrgan in neprivlačen za gledalce, vendar s še nekaterimi polpriložnost-mi gostov. Šele v 31. minuti smo videli prvi pravi strel domače ekipe, in sicer je Matej Miljatovič izvedel prosti strel z več kot 3 5 metrov, vendar je njegov silovit strel zletel tik mimo leve vratnice. Gostje so bili še naprej aktivnejši v polju, kar je po izdelani akciji
do nove lepe priložnosti pripeljalo Zlatan Ljubijankiča, vendar je njegov oster strel bravurozno ubranil najboljši mož na igrišču Mladen Dabanovič. Takoj v naslednjem napadu je gostujoča obramba naredila eno redkih napak, ko je prišla žoga do samega Andreja Prejaca. Ta je streljal in za malo zgrešil desni zgornji kot Nemčevih vrat. Dom-žalčani so še naprej z lahkoto igrali na sredini igrišča ter s kombinatorno igro prihajali v ugodne položaje za strel, vendar na srečo Drave ob koncu prvega dela nista bila dovolj natančna Ljubijankič in motor gostujoče ekipe Dejan Djuranovič.
Domači trener Srečko Lu-šič je želel v drugem delu okrepit igro na sredini in v napadu, zato je v igro poslal Matjaža Koreza in Dragana Ljubaniča. S to potezo je bila domača ekipa sicer v začetku nekoliko aktivnejša, a še vedno brez prav izdelanih akcij proti odlično organizirani gostujoči vrsti. V 47. minuti je Milijatovič naredil napako na sredini igrišča, vendar sta situacijo 2 na 1 odlično po-

Nogometaši Domžal so bili tudi v tretjem medsebojnem obračunu v tej sezoni s Ptujčani boljši nasprotnik.
pravila kapetan Šterbal in vratar Dabanovič. Ta je imel še naprej polne roke dela, saj so bili gostujoči nogometaši v pravem naletu, vendar Ljubijankič, Arlič, Djuranovič in Zeljkovič niso bili dovolj natančni ali pa se je izkazal naš bivši reprezentančni vratar. V tem delu srečanja se je odvijal enosmerni promet v smeri Dravinih vrat. Ta silovit pritisk so gostje kronali v 64. minuti, ko je malo zaspala domača obramba. Arlič je pobegnil po sredini, podal žogo v sredino kazenskega prostora, kjer se je znašel Darijan Matič pred neodločnim Toplakom in je s čudnim strelom ter veliko sreče žogo poslal v levi spodnji kot Dabanovičevih vrat. Glede na videno na igrišču je bilo vodstvo gostov nedvomno zasluženo. Dve minuti kasneje se je na desni strani ponovno sam znašel Ljubi-jankič, vendar je ponovno odlično ubranil prvi mož domače ekipe na tej tekmi. Po zadetku so domači pokazali več želje in so aktivneje igrali tudi po bokih. Za nenaden strel se je v 69. minuti odločil Korez, ki je dodobra ogrel gostujočega vratarja Nemca. Šest minut kasneje je isti igralec izvedel prosti strel z leve strani. Njegov predložek je spremenil proti golu Primož Petek, vendar je žoga na poti zadela De Souzo v roko in nato je ta strel odlično odbra-nil gostujoči vratar. To je bila sporna situacija na tekmi in čistega igranja z roko gostujočega igralca v kazenskem prostoru sicer soliden sodnik Peter Šart ni okarakteriziral z enajstmetrovko. Sledila sta poizkusa odličnega Zorana Zeljkoviča in še boljši posredovanji Dabanoviča. Dve minuti pred koncem je imel zadnjo priložnost za izenačenje Korez, ki se je nenadoma odločil za strel z 20 metrov, vendar je žoga za las zletela mimo Nemčevih vrat.
Tradicija ostaja na strani Domžal, ki so bile tokrat boljša ekipa in so zasluženo zmagale. Nogometaši Drave so imeli slab dan. V tem prvenstvu so dosegli že vrsto odmevnih rezultatov in z dobrimi igrami bodo v Ligi za prvaka še presenetili.
Izjava:
Srečko Lušič (trener Drave): »Zmagala je boljša ekipa. Domžale so igrale boljše in bolj kvalitetno od nas. Razen Dabanoviča noben igralec ni igral tako, kot je sposoben. Igrali smo slabo oziroma toliko, kot nam je dopuščala ekipa Domžal.«
nouíW DvAvníl^
liga
o Vodafone'
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 26. KROGA: HIT Gorica Olimpija 2:0 (1:0), CMC Publikum - Primorje 1:0 (1:0), Drava - Domžale 0:1 (0:0)
17 13 11
11
1.	HIT GORICA
2.	CMC PUBLIKUM
3.	DOMŽALE
4.	DRAVA
5.	PRIMORJE
6.	KD OlIMPIIA
26 26 26 26 26 26
10 10
3 9 8 9 9 10
45:20 38:23 39:32 29:24 29:34 30:35
57 43 40 39 37 36
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 26. KROGA: Zagorje - Koper 2:4 (0:2), Ljubljana - Mura 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Bela krajina 2:0 (1:0)
26 13 5 8 41:28 44 26 8 9 9 34:31 33 26 8 9 9 32:27 33 26 7 7 12 24:42 28 26 6 7 13 25:35 25 26 2 7 17 15:48 13
Lestvica najboljših strelcev: 17 - K. Bozgo (Maribor PL); 14 - S. Ranič (Gorica); 11 - S. Zilič (Drava); 10 - S. Cimirotič (Publikum), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale); 8 - A. Ekpoki (Ljubljana), D. Žeželj (Primorje), A. Mujakovič (Bela krajina); 7 - G. Jolič (Primorje)
1.	MARIBOR PIVO. LAŠKC
2.	MURA
3.	LJUBLJANA
4.	BELA KRAJINA
5.	KOPER
6.	ZAGORIE
Rokomet
Avstrijke zmagovalke turnirja treh dežel
Ptuj, dvorana center je gostila mlade igralke Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Turnir treh dežel je prikazal kvalitetne igre in odlične reprezentantke z velikim potencialnim znanjem za pokal Zavarovalnice Grawe. Tekmovanje si je ogledal tudi generalni sekretar IHF g. Ewiderer.
V	petek so reprezentance nastopile v Gradcu in so izidi naslednji: Slovenija - Avstrija 30:21 (13:11), Avstrija - Hrvaška 28:24 (13:13).
V	soboto so se srečale v Lipnici (Avstrija), srečanja so prinesla izide: Hrvaška - Slovenija 24:24 (16:10), Hrvaška - Avstrija 25:26 (11:16).
Na Ptuju pa je bil zadnji dan turnirja, kjer so se srečanja končala z izidom Slovenija - Hrvaška 28:20 (16:10), Avstrija - Slovenija 24:22 (10:10). Pokrovitelj turnirja zavarovalnica Grawe je podelila najboljšim igralkam spominske majice, in sicer Milič in Šušec iz Hrvaške, Kaltak in Petrlin iz Slovenije ter Gramann in Magelinskas iz Avstrije, slednja je postala najboljša strelka turnirja s 40
zadetki pred Gramannovo 22, Kaltakovo - Slov. z 21 zadetki.
Ekipna uvrstitev: Avstrija 6, Slovenija 5 in Hrvaška 1 točko, za kar so prejeli pokale v trajno last.
V premoru med obema tekmama na Ptuju sta se pomerili šolski ekipi, 94- in 95-letnice, in se razšli brez zmagovalca Ptuj - Maribor 10:10 (8:6).
Za Slovenijo so nastopile: A. Pandžič, M. Ilc, K. Jukič, M. Zrnec, V. Lesnik, U. Videnič, L. Medvešček, L. Krhlikar, I. Kaltak, Š. Peterlin, E. Čulina, M. Korun, S. Potoč-njak, S. Črtalič, B. Varlec, N., trener B. Čuk.
Kolesarstvo • Kolesarji KK PP na dirki kategorije 1,1 UCI v Švici
Ekipni uspeh perutninarjev
Profesionalni kolesarji KK Perutnina Ptuj so v nedeljo nastopili na 168 km dolgi dirki Berner Rundfahrt v Švici, kategorije 1.1 UCI. Na najtežji letošnji dirki so se odločno spopadli s tekmeci ter dosegli odličen ekipni uspeh, tri uvrstitve med deseterico.
Najboljši je bil 25-letni Zagrebčan Matija Kvasina, ki je osvojil 4. mesto, novinec v ptujskem dresu Martin Hva-stija je bil 8., Mitja Mahorič pa 9.
Zaradi visoke kategorije se lahko dirke udeležijo tudi najboljše svetovne kolesarske
ekipe. Alexander Moos iz švicarske Phonak, je bil uvrščen tik pred Kvasino na tretje mesto. Srečko Glivar, ptujski strateg, med tekmeci ne dela razlik: »Vse ekipe so se na dirki morale boriti za dober rezultat, izteklo pa se je, kot kažejo rezultati. Razlike med nami in ekipami Protoura niso tako velike, da bi z nami lahko opravili z lahkoto.«
Precej razgiban teren, nizke temperature (okrog 10 °C) ter močna konkurenca so napovedovali težek dan za tekmovanje. Boj za zmago se je pričel že v uvodnih kilometrih, ko se je od glavnine odcepila skupina 16 kolesarjev, ekipa ptujskega
kluba pa je imela v ospredju trojico: Matijo Kvasino, Mitjo Mahoriča ter Massima Demarina. Velika skupina si je uspela prikolesariti minuto in pol prednosti pred zasledovalci, čeprav je delovala precej nesložno. Zaradi tega so se vrstili napadi vseh kolesarjev, peterici, med katero je bil tudi Kvasina, je uspel odločilen pobeg, do cilja pa so svojo prednost povečali na dobre tri minute. Kvasini je sprint najslabša disciplina in pri končnem obračunu ni imel možnosti za zmago, osvojil je še vedno odlično, a morda malo nehvaležno četrto mesto. Ostale ubežnike je glavnina ujela, proti koncu
Matija Kvasina, KK Perutnina Ptuj
Rokomet • 1. A SRL - moški
Berner Rundfahrt - 1.1 UCI, 168 km
1.	René Weissinger, (Volksbank Leingruber Ideal) 3:56.48
2.	Gianpaolo Cheula, (Team Barloworld - Valsir)
3.	Alexandre Moos, (Phonak Hearing Systems)
4.	Matija Kvasina, (Perutnina Ptuj)
5.	Stefan Rucker, (Elk Haus - Simplon)
8.	Martin Hvastija, +3.16
9.	Mitja Mahorič, oba Perutnina Ptuj
10.	Andrej Omulec, (Radenska Rog)
16.	Massimo Demarin, (Perutnina Ptuj) +3.43
17.	Jure Kocjan, (Radenska Rog) +3.59
Ormožani v končnici s Preventom
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 22. KROGA:
Gold club - Jeruzalem Ormož 35:33 (16:16), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 36:27 (18:16), Rudar Trbovlje - Prule 67 27:22 (13:13), Sviš - Gorenje 30:39 (16:18), Termo - Cimos Koper 34:34 (17:18), Adria Krka - Prevent 30:42 (14:22)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 22 22 0 0 44
2.	PREVENT	22 16 0 6 32
3.	GORENJE	22 15 1 6 31
4.	TRIMO TREBNJE 22 15 0 7 30
5.	TERMO	22 10 3 9 23
6.	GOLD CLUB 22 11 1 10 23
7.	JERUZALEM ORMOŽ 22 10 2 10 22
8.	CIMOS KOPER 22 10 2 10 22
9.	RUDAR TRBOVLJE 22 9 0 13 18
10.	ADRIA KRKA 22 7 0 15 14
11.	SVIŠ	22 2 1 19 5
12.	MOBITEL PRULE 67 22 0 0 22 0
Gold Club - Jeruzalem Ormož 35:33 (16:16)
Jeruzalem: G. Čudič (18 obramb), Dogša; Belšak 1, M. Horvat, Koražija 7, Bezjak 11, Ivanuša, B. Čudič 2 (2), Kosa-ber, D. Horvat 1, Štefanič 9, Potočnjak, Grizolt 1, Grabo-vac 1. Trener: Saša Prapotnik Ormožani so v dramatični končnici v Hrpeljah doživeli deseti prvenstveni poraz, ki jim je prinesel končno sedmo mesto v rednem delu prvenstva ter Prevent v četrtfinalu končnice.
V Modri dvorani pa je bilo v igri prav vse - zmaga, remi in poraz. Jeruzalemčki so bolje pričeli tekmo in povedli s
4:7. V vratih je odlično branil Gregor Čudič, obramba je bila solidna (največ preglavic je Ormožanom povzročal krožni napadalec Matovič), v napadu so zadevali Bezjak, Koražija ter Štefanič in vse do 25. minute so Ormožani vodili. Do konca polčasa so domačini dvakrat povedli 15:14 in 16:15, a vinarji so preko Kora-žije izenačili na izid polčasa 16:16. Tudi drugi polčas je bil zelo napet do samega konca, domači trener Lazar pa je v 39. minuti v vrata namesto Makovca poslal reprezentanta Lapajneta, ki je v dramatični končnici domačinom prinesel zmago. Pri rezultatu 34:33 in napadu Ormožanov 6 na 3 (trije izključeni igralci pri zlatih) Koražija iz levega krila ni zadel vrat Lapajneta, ki je odlično branil strel Celjana v vrstah Jeruzalema, Ma-tovič pa je tik ob izteku časa postavil piko na i za končno zmago Gold Cluba 35:33.
Izjava trenerja Saša Prapotnik: Sedmo mesto in uvrstitev v končnico drugo leto zapored je za nas velik uspeh. Prvi del prvenstva smo odigrali zelo dobro, v drugem pa nekoliko padli. Naš pravi spodrsljaj je po mojem mnenju le domači remi proti SVIŠ-u. V končnici je Prevent velik favorit, ki je prav po našem gostovanju v Slovenj Gradcu našel pravo formo in niza zmago za zmago. Dali bomo vse od sebe ter se ježkom poskušali čim bolje upirati.
Uroš Krstič
Piše: Uroš Krstič
Dramatičen razplet 22. kroga
S tekmami 22. kroga se je končal redni del prvenstva. Do zadnjih trenutkov so se na tekmah Gold Club - Jeruzalem in Termo - Cimos delile karte za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Ormožani bi bili z zmago v Modri dvorani peti, ob remiju glede na rezultat tekme Termo - Cimos (34:34) prav tako peti, a jim je na koncu poraz z »zlatimi« prinesel sedmo mesto. Na koncu so peti Škofjelo-čani, šesti Hrpeljci, sedmi Ormožani in osmi Koprčani. Pari četrtfinala so tako naslednji:
Celje PL (1) - Cimos (8); Celjani so proti avtomobi-listom iz Kopra absolutni favoriti.
Prevent (2) - Jeruzalem (7); ponovitev lanskoletnega para četrtfinala končnice, kjer so v sezoni 2003/ 2004 napredovali Korošci. Prevent je prvenstvo končal z desetimi zmagami zapored. Zadnji poraz je doživel v 12. krogu 19. februarja proti Celjanom. Skratka ježki so po prihodu Vučičeviča in Simonoviča le našli svojo pravo igro in so glavni protikandidat Velenjčanom za drugo mesto, ki vodi v Ligo prvakov. Do polfinala in Gorenja bodo ježki morali preko Ormožanov, ki pa so tradicionalno neugodni nasprotnik ekipi, ki jo letos vodi Bojan Čotar. Če pogledamo rezultata obeh tekem v rednem delu prvenstva, bi napredovali rokometaši Jeruzalema (v Ormožu zmaga vinarjev 28:26 in v Slovenj Gradcu zmaga ježkov 31:30). Rokometaši Preventa se bodo kljub dobri formi v zadnjem času morali zelo potruditi, da premagajo Ormožane, ki v tem četrtfinalu nimajo kaj izgubiti. In prav v takih trenutkih so jeruza-lemčki najnevarnejši.
Gorenje (3) - Gold Club (6); velenjske ose imajo do konca prvenstva le en cilj - uvrstitev v finale in zagotovitev mesta, ki vodi v bogato Ligo prvakov. Roko-metaši Gold Cluba so glede na denarni vložek največje razočaranje prvenstva, preko končnice se bodo težko uvrstili v Evropo, ki je njihov glavni cilj.
Trimo (4) - Termo (5); v prvenstvu so bili dvakrat uspešnejši Trebanjci, v pokalu Slovenije pa Škofjeloča-ni, ki so izločili soigralce Roberta Bezjaka. Trimo ima visoke cilje, ki segajo k uvrstiti v Evropo, na drugi strani Gorenjci iz Škofje Loke z Evropo niso tako obremenjeni, a če bodo dobili priložnost proti Trebanjcem, jo bodo z obema rokama sprejeli.
pa so se kolesarji ponovno razbili na manjše skupine. Hvastija je bil blizu šestega mesta, saj se je njegov samostojni pobeg zaključil 500 metrov pred ciljem, na koncu pa sta z Mahoričem skozi cilj pripeljala kot osmi in deveti. Odlično je kolesaril tudi Andrej Omulec od Sv. Jurija, ki že drugo leto nastopa za ljubljansko ekipo Radenska Rog, saj je bil uvrščen za Ma-horičem na desetem mestu. Glivar je bil z rezultatom zelo zadovoljen: »Celotno dirko smo se borili in dosegli zelo lep ekipni uspeh. To je bila letos naša prva dirka tako težke kategorije, zato
nismo vedeli, kako visoko smo zmožni poseči.« Dober rezultat je velika spodbuda isti ekipi, ki bo od srede do sobote nastopala na etapni dirki Tour de Lorraine prav tako visoke kategorije 2.1 UCI. »Na to dirko gremo letos prvič, zato čisto natančno ne vemo kaj nas čaka«, je Glivar povedal takoj po nedeljski dirki. »Imamo kolesarje, ki so dobro pripravljeni, naše uvrstitve bodo odvisne tudi od konkurence. Osnovni cilj je osvojiti čimveč UCI točk, glede na samo situacijo med tekmovanjem morda lahko dosežemo še kaj več«.
UG
Nogomet • 2. SNL
Livar premočan
2. SNL
REZULTATI 25. KROGA:
Aluminij - Livar 1:3 (0:0), Nafta - Krško 2:4 (1:2), Dra-vinja - Factor 2:1 (1:1), Svoboda - Izola Argeta 2:0 (0:0), Koroška Dravograd - Supernova Triglav 1:0 (1.0), Rudar Velenje - Šmartno 4:1 ( 2:1)
1.	NAFTA 24 15 6 3 47:21 51
2.	RUDAR (V) 25 16 2 7 54:30 50
3.	SVOBODA 25 15 4 6 44:27 49
4.	DRAVINJA 25 15 2 8 34:24 47
5.	DRAVOGRAD 25 13 5 7 45:32 44
6.	TRIGLAV 25 10 8 7 39:27 38
7.	ALUMINIJ 25 10 4 11 46:38 34
8.	LIVAR 24 10 2 12 30:27 32
9.	KRŠKO 25 9 3 13 40:44 30
10.	FACTOR 25 8 2 15 34:48 26
11.	IZOLA ARGETA 25 4 5 16 21:51 17
12.	ŠMARTNO -3 25 2 1 22 21:84 4
Aluminij - Livar 1:3 (0:0)
STRELCI: 1:0 Vtič (57), 1:1 Pandža (64), 1:2 Biščan (86), 1:3 Biščan (90)
ALUMINIJ: Strelec, Golob, Topolovec, Rumež, Pekez, Ozim (od 81. Rozman), Čeh (od 65. Kelenc), Fridauer, Repina, Dončec, Vtič (od 65. Šimenko). Trener: Miran Emeršič.
Po zmagi nogometašev Aluminija v Kranju se je pričakovalo, da bodo to zmago potrdili na domačem igrišču proti Livarju iz Ivančne Gorice. Toda to so bile samo želje. Igra v prvem polčasu je bila precej nepovezana, brez velikih priložnosti. Prvi so resneje zapretili domačini v 29. minuti, natančneje Jernej Repina, vendar je njegov strel končal v levem vratniku. Tudi gostje niso bili kaj posebnega. Domačim so zapretili v 42. minuti, ko se je za strel odločil Zeljkovič, vendar se je domači vratar Strelec izkazal in ohranil mrežo nedotaknjeno.
Nogometaši Livarja so v drugem polčasu delovali bolj organizirano, čeprav tudi domači niso bili brez priložnosti. Ko so Kidričani v 57. minuti povedli z zadetkom Marka Vtiča, je izgledalo, da bo le krenilo na bolje, toda kaj hitro je sledil hladen tuš, ko je Pandža izid izenačil. Samo širi minute je domače ločilo od vsaj točke, takrat pa je na sceno stopil Biščan, ki je z dvema zadetkoma pokopal vse upe nogometašev Aluminija.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Repina (Aluminij, rdeči dres) je imel težko delo z obrambnimi igralci Livarja.
Foto: UG
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Ribnica preko Gorisnice v 1. A-ligo
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 19. KROGA:
Velika Nedelja - Mitol Sežana 37:30, Ribnica - Gorišnica 35 :29, Dobova - Pekarna Grosuplje 29:31, Cerklje - Sevnica 33:29, MIP Gorica Leasing - Slovan 24:27.
1.	RIBNICA	18	16 0	2	32
2.	SLOVAN	18	14	2	2	30
3.	GORIŠNICA	18	11 2	5	24
4.	DOL TKI HRASTNIK	18	9	2	7	20
5.	VELIKA NEDELJA	18	8 2	8 18
6.	PEKAR. GROSUPLJE	18	8 2	8 18
7.	DOBOVA	18	6 3	9	15
8.	SEVNICA	18	6 0	12	12
9.	MITOL SEŽANA	18	4	4	10 12
10.	GORICA LEASING 19 5 2 12 12
11.	CERKLJE	19 3 1 15 7
Ribnica - Gorišnica 35:29 (16:14)
GORIŠNICA: Miličič, Žuran, I. Ivančič 1, Lozinšek 2, Buzeti 1, Štrbal, D. Ivančič 11, Firbas 5, Hrnjadovič, Vincek, Pisar 5, Valenko, Sok. Trener: Ivan Hrupič.
Gostovanje rokometašev Gorišnice v Ribnici, sicer pri istoimenski domači ekipi, ki vodi na prvenstveni razpredelnici 1. B slovenske moške rokometne lige, se za Ribni-čane ni končalo uspešno. V prvem polčasu so rokometaši Ribnice želeli narediti večjo razliko v svojo korist, vendar jim to ni uspelo, saj so gostje vedno držali priključek. Ob odhodu na odmor pa so ro-kometaši Gorišnice zaostajali za dva zadetka.
Tudi v nadaljevanju tega srečanja je bilo podobno, vendar so v tem delu igre gostje praviloma igrali z igralcem ali dvema manj, saj sta jih sodnika izključevala kot po tekočem traku. Gostje so si nabrali kar osemindvajset minut kazni, rdeča kartona
pa sta prejela Pisar in Firbas. Do občutnejše razlike so ro-kometaši Ribnice prišli v zadnjih petih minutah, ko so izkoristili številčno premoč in si priigrali zmago s šestimi zadetki prednost. Ribnica je dovolj dobra ekipa, ki ne rabi takšne pomoči, vendar se še to vedno dogaja. Gorišničani so dali vse od sebe, na koncu čestitali domačinom, sicer že novim prvoligašem, ostal pa je le grenak priokus.
Danilo Klajnšek
Velika Nedelja - Mitol Sežana 37:30 (19:14)
Velika Nedelja: Klemen-čič (4 obrambe), Munda (4 obrambe); Šterman 1, M. Špindler 2, T. Špindler, Ku-mer 3, Vajda. Šoštarič, Gotal 6, Kukec 8, Mesarec 8, Kor-par, Kvar, Planinc 9 (3). Trener: Stanko Bezjak
V športni dvorani pri Veliki Nedelji si katere izmed prvenstvenih tekem že dolgo ni ogledalo tako malo gledalcev (150 gledalcev), ki so šele v drugem polčasu le nekoliko napolnili dvorano. Prav tako že dolgo ni bilo videti tako malega števila obramb vseh štirih vratarjev obeh ekip. Slednji so namreč zbrali le 15 obramb, domača vratarja osem in gostujoča sedem. Na začetku je bil rezultat do 11. minute in izida 7:7 izenačen. Sledilo je obdobje zelo dobre igre domačih, ki so preko razpoložene četvorke Planinc -Kukec - Mesarec - Gotal v le dvanajstih minutah s serijo 8:1 povedli s kar 7 goli, 15:8. Do konca polčasa so gostje iz Sežane preko razigranega Eneja Kocjana, ki je zadel štirikrat zapored, nekoliko omilili zaostanek. Drugi polčas so bolje pričeli varovanci
trenerja Žiberne, ki so preko veterana Počervine znižali rezultat na 3 gole zaostanka, 22:19, in ta rezultat držali do 32:29. V samem zaključku tekme so domačini z raznovrstno igro v napadu strli odpor Sežancev in zabeležili novi par točk. Po dolgem času je pri Veliki Nedelji gostoval tudi soliden sodniški par - Branko Pirc in Iztok Pirc iz Krškega.
Uroš Krstič
2. SRL
(OD 9.-14. MESTA)
REZULTATI
Drava Ptuj -26:27, Duplje -:25, Mokerc -Maribor 43:37
5. KROGA:
Ajdovščina Radeče 30 Klima Petek
1.	MOKERC
2.AJDOVŠČINA
3.	RADEČE
4.	KLIMA PETEK
5.	DUPLJE
6.	DRAVA PTUJ
4 0 3 1
1 1
2 1 2
2	0 3
3	0 2 0 0 5
Drava - Ajdovščina 26:27 (12:11)
DRAVA: Klinc, Gonc, Pre-dikaka 2, Majcen 4 (2), M. Bračič 5, Kotar 4, Pšajd 2, G. Bračič 4, Štager 5 (1), trener M. Mešl. Sedemmetrovke: 5 (3) izključitve 8 min., rdeči karton Kotar.
Zanesljiv začetek gostiteljev je prinesel prepričljivo vodstvo, ki pa je do odmora splahnel. Gostje so uredili svoje vrste ter uspeli v nadaljevanju v 38. minuti prevzeti vodstvo, ki ga do konca niso izpustili. Čeprav bi domačini lahko izid spremenili, se je brezglava igra ob koncu maščevala in gostje so poceni odnesli zmago.
Milan Zupanc
Judo • DP za dečke in deklice
Šest naslovov v Bistrico
Slovenska Bistrica, 16. 4. 2005. Na letošnjem državnem prvenstvu se je za naslove potegovalo skupaj kar 166 tekmovalcev in tekmovalk v kategoriji starejših dečkov in deklic. Pri deklicah je dva naslova državnih prvakov osvojil JK Sokol iz Ljubljane ter JK Lendava. Pri dečkih so državni prvaki postali iz različnih klubov, med katerimi je prevladoval JK Impol iz Slovenske Bistrice, saj so Impolovi tekmovalci osvojili kar 6 medalj. Za JK Drava je 3. mesto osvojila Urška Urek v kategoriji deklic nad 57 kg. Peta mesta so osvojili Jure Bo-žičko, Blaž Klajderič in Sanja Jerenko.
Rezultati:
Starejši dečki: -38 kg:
1. Filip Mihalič - JK Olimpi-ja, 3. Matej Studenčnik - JK Impol, 5. Jure Božičko - JK Drava Ptuj, 5. Blaž Klajderič -JK Drava Ptuj, 7. Grega Čres-
nar - JK Oplotnica; -42 kg: 1. Uroš Kavčič - JK Murska Sobota, 2. David Volčič - JK Oplotnica; -46 kg: 1. Alen [ernek - KBV Lendava, 3. Žiga Pristovnik - JK Impol; -50 kg: 1. Alen Pulko - JK Impol, 7. Aleksander Bergles - JK Im-pol; -55 kg: 1. Andrej Pohajda - JK Lendava, 2. David Kuko-vica - JK Oplotnica, 3. Niklas Mravlje - JK Impol; -60 kg: 1.
Urška Urek in Sanja Jerenko v boju za medaljo
Tim Lešnik - JK Duplek, 3. Alen Zupančič - JK Impol; -66 kg: 1. Gašper Jerman - JK Šiška, 3. Rok Črešnar - JK Oplotnica, 5. Aljaž Lunežnik
-	Jk Oplotnica; +66 kg: 1. Jan Ratej - JK Bežigrad, 3. Nejc Kučan - JK Impol, 5. Urban Založnik - JK Oplotnica, 7. Jani Špes - JK Impol.
Starejše deklice: -32 kg: 1. Ana Šavor - JK Sokol; -36 kg: 1. Kristina Vršič - JK Duplek; -40 kg: 1. Neža Dolenc - JK Sokol, 7. Ines Jurša - JK Drava Ptuj; -44 kg: 1. Katja Kavaš
-	JK Lendava, 5. Tanja Kociper - JK Gorišnica; -48 kg: 1. Karin Kerec - JK Murska Sobota; -52 kg: 1. Urška Dogar
-	JK Lendava; -57 kg: 1. Nina Miloševič - JK Železničar, 5. Anja Petek - JK Gorišnica; +57 kg: 1. Sabina Ferran - 15. maj Marezige, 3. Urška Urek
-	JK Drava Ptuj, 5. Sanja Je-renko - JK Drava Ptuj.
Sebi Kolednik
Športno plezanje • Evropski mlad. pokal
Odmevna zmaga Mine Markovič
Letošnji začetek Evropskega mladinskega pokala v športnem plezanju se je pričel za slovenske predstavnike izjemo uspešno. Na prvi tekmi v Brnu na Češkem je nastopilo preko 170 tekmovalcev, med njimi tudi kompletna slovenska reprezentanca. Slovenska ekipa je nastopila zelo uspešno, saj se je kar 11 tekmovalcev uvrstilo v finale med 10, največji uspeh pa je dosegla Mina Markovič
z zmago, sicer pa se je še 5 tekmovalcev in tekmovalk uvrstilo na 5. mesto.
Minina zmaga je zagotovo njen največji uspeh, saj je bila doslej njena najvišja uvrstitev 3. mesto na zaključku lanskega evropskega mladinskega pokala v Kranju. Letos je prestop v kategorijo starejših mladink pričela z zmago, ki je bila več kot prepričljiva, saj je ostalo konkurenco premagala za več oprimkov razlike,
Mina Markovič
Odbojka • 1. DOL (m, ž)
čeprav praviloma o razvrstitvi odločajo detajli na enem oprimku. Tako je izpolnila pričakovanja poznavalcev, saj so od slovenskih predstavnikov ravno od nje tudi največ pričakovali.
Čeprav gre za velik uspeh Mine Markovič in s tem v Sloveniji doslej malo uveljavljenega ptujskega plezanja, pa njena zmaga za strokovnjake v Sloveniji in Evropi ni bila veliko presenečenje. Po letošnjih plezalnih dosežkih v naravnih stenah v Španiji in prikazani formi na preglednih treningih doma je tako tudi na tekmovanju prikazala visok nivo pripravljenosti, ob tem pa tudi psihične stabilnosti.
Kot najperspektivnejša mlada plezalka in najmlajša članica slovenske članske reprezentance odhaja konec aprila na tekmo svetovnega članskega pokala v Puurs pri Bruslju v Belgiji. Tudi od tam pričakujemo razveseljive novice!
ŽM
Šesto mesto Ljutomerčankam
1.	DOL MOŠKI -LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 10. KROGA (ZADNJEGA): Prevent gradnje IGM - Svit 3.0, Marchiol Prvačina - Krka 3:1, Salonit Anhovo - Termo Lubnik 0:3. Odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice so izpadli iz 1. DOL in bodo v prihodnje nastopali v
2.	državni odbojkarski ligi.
1. PREVENT GRADNJE IGM 28
2.	KRKA
3.	MARCHIOL PRVAČINA
4.	SALONIT ANHOVO
5.	TERMO LUBNIK
6.	SVIT
Foto: Miha Šoštarič
Odbojkarice Benedikta in ZM Ljutomer sta v neposrednem obračunu odločali o tem, katera ekipa bo šesta in katera sedma v DP
1. DOL ŽENSKE -LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 10. KROGA (ZADNJEGA): Benedikt - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 1:3, Formis Bell - Luka Koper 1:3, Prevalje - Sloving Venus Vital 0:3.
1.	SLOVING VENUS VITAL 28 19 9 54
2.	ZM LJUTOMER	28 15 13 47
3.	BENEDIKT	28 14 14 43
4.	LUKA KOPER	28 12 16 33
5.	FORMIS BELL	28 4 24 11
6.	PREVALJE	28 1 27 6
Benedikt - ZM Ljutomer 1:3 (-20, -30, 11, -30)
Benedikt: Rajšp, Štumper, J. Borko, Lončarič, Fekonja, Bernjak, Novosel, Jontes, Lor-bek.
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Kutsaj, Vrbančič, Oletič, Pir-her, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš.
Ob zaključku sezone je več kot 150 gledalcev v Benediktu spremljajo izredno zanimivo in izenačeno tekmo, ki je odločala o končnem šestem mestu v prvoligaški konkurenci. Ljutomerčanke so v Benedikt
pripotovale brez Janje Jozelj, domačinke pa so igrale brez poškodovane Tamare Borko.
Predvsem drugi in četrti niz sta bila pravi poslastici za ljubitelje odbojke, vendar le za tiste z dobrimi živci, saj sta se omenjena niza končala z rezultatom 32:30. Gostiteljice so v drugem povedle že z 19:13, imele dve zaključni žogi (24:23, 25:24), a so bile v končnici Ljutomerčanke bolj zbrane. Podobno je bilo v četrtem nizu. Benedikt je že vodil z 11:5, nato so gostje z odličnimi začetnimi udarci Sonje Vrbančič z delnim rezultatom 8:0 spreobrnile rezultat v svojo korist, v samo končnico niza pa so s prednostjo (20:18) znova odšle domačinke. V tem nizu so imele odbojkarice Benedikta kar tri zaključne žoge (24:23, 25:24, 29:28), vendar jim znova ni uspelo. Pri domačinkah je bila najbolj razpoložena za igro Hrvatica Marina Novosel, ki je Ljutomerčanke nikakor niso mogle zaustaviti, odlično pa so gostiteljice izvajale tudi začetne udarce. V vrstah »agentk« ni bilo igralke, ki bi izstopala s svojo predstavo.
V prvem in drugem nizu je točke dosegala predvsem Ganna Kutsay, v četrtem Sonja Vrbančič in Petra Morec, velja pa omeniti dobro serviranje Darje Jureš ter letošnjo najslabšo predstavo Svetlane Oletič, ki nikakor ni uspela prebiti obrambe domačink.
Po tekmi je trener Benedikta Peter Možič dejal: »Zanimiva in razburljiva tekma, v kateri so bile srečnejše ljutomerske odbojkarice. V naši vrsti se je poznala odsotnost Tamare Borko, Jitka Štumper pa je igrala poškodovana. Moram poudariti, da sem zadovoljen z igro naših mlajših igralk, ki bodo v prihodnje nosilke igre.« V ljutomerski vrsti je razburljivost tekme občutila predvsem Darja Jureš, ki je prav v vseh treh nizih, ki so jih dobile gostje, servirala zaključno žogo. »Predvsem v drugem in četrtem nizu, ki smo ga dobile na razliko, sem bila povsem brez sape. Na koncu se je vse srečno končalo tako zame kot tudi za ekipo. Lepo je sezono končati z zmago,« nam je po tekmi povedala Jureševa.
Miha Šoštarič
Foto: SK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Zavrč in Ormož poražena z igralcem več
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 19. KROGA:
Stojnci - Črenšovci 3:2, Pa-loma - Zavrč 1:0, Pohorje
-	Holermuos Ormož 1:0, Veržej - Bistrica 6:1, Šoštanj
-	Železničar 2:1, Šmarje pri Jelšah - Križevci 1:1, Tišina
-	Kovinar Štore 0:0.
1.	ZAVRČ 19 12 5 3 54:11 41
2.	POHORJE 19 11 6 2 29:16 39
3.	PALOMA 19 11 4 4 39:25 37
4.	VERŽEJ 19 10 4 5 46:20 34
5.	STOJNCI 19 9 4 5 42:28 31
6.	HOL. ORMOŽ 19 7 7 5 35:29 28
7.	ČRENŠOVCI 19 8 3 8 29:36 27
8.	TIŠINA 19 7 4 8 31:30 25
9.	KOV. ŠTORE 19 6 7 6 26:32 25
10.	KRIŽEVCI 19 6 4 9 28:34 22
11.	ŽELEZNIČAR 19 5 4 10 22:36 19
12.	ŠMARJE 19 4 6 9 23:32 18
13.	ŠOŠTANJ 19 4 1 14 20:52 13
14.	BISTRICA 19 2 3 14 25:68 9 V devetnajstem krogu 3.
SNL - vzhod so bili v sobotnih srečanjih domačini sila negostoljubni, saj so slavili na vseh štirih tekmah. Največ zanimanja je veljalo srečanju v Sladkem Vrhu, kjer je domača Paloma gostila vodeči Zavrč. Enajst minut pred koncem so domačini dosegli edini, vendar zmagoviti zadetek, ter se Zavrčanom približali na samo štiri točke zaostanka. Do konca prvenstva bodo zelo resen tekmec za naslov prvaka v tretjeligaški konkurenci na vzhodnem delu Slovenije. Še bolj pa so se prvemu mestu približali nogometaši Pohorja iz Ruš, ki so opravili z ormoškimi gradbeniki, ki niso znali izkoristiti prednosti igralca več, saj so bili domačini od 39. minute naprej z igralcem manj na igrišču. Z zmago pa so Rušani pričeli zelo resno in hladno pihati za ovratnik nogometašem iz Zavrča. Njihova prednost je sedaj še samo dve točki in morali bodo močno pritisniti, če želijo ostati na prvem mestu tudi ob končanem prvenstvu. Pomembno zmago so dosegli tudi nogometaši iz Stojncev, ki so premagali solidno ekipo iz Črenšovcev. Za nogometaše iz Slovenske Bistrice pa se ni zgodilo nič novega, saj so bili še enkrat poraženi, tokrat v Veržeju, kjer so prejeli kar pol ducata zadetkov. Zelo slabo so igrali v drugem polčasu.
Torej je borba za sam vrh še popolnoma odprta. Upamo, da bodo nogometaši Zavrča preboleli rahlo rezultatsko krizo in ponovno zaigrali kot v prvem delu prvenstva.
Danilo Klajnšek
PALOMA - ZAVRČ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Ozim (79) ZAVRČ: Dukarič, Sluga (od 66. Meznarič), Frangež (od 62. Kuserbanj), Črnko (od 82. Vidovič), Gabrovec, Lenart, Krepek, Kokot, Golob, Zdelar, Poštrak. Trener: Mili-voj Jamnik.
STOJNCI - ČRENŠOVCI 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Lesjak (18), 1:1 Hozjan (38), 2:1 Letonja (48), 3:1 Lesjak (54), 3:2 Ka-vaš (80. z 11 m)
STOJNCI: Trop, Milošič, Novak, Janžekovič, Vilčnik,
Bezjak, Letonja, Lesjak (od 57. Juršek), Gaiser (od 70. Petrovič), Žnidarič (od 78. Pernek), Rižnar. Trener: Miran Klajderič.
POHORJE - HOLERMUOS ORMOŽ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Šloser (79) HOLERMUOS ORMOŽ: Grabrovec, Emeršič, Jurčec, Jelinski (od 68. Prapotnik), Jambriško (od 64. Govedič), Jerebič, Goričan, Zidarič, Smolkovič (od 85. Kolarič), Fijavž, Hertiš. Trener: Drago Posavec.
Nogometaši Pohorja so proti Ormožanom prišli do pomembne zmage, ki jih je ob porazu Zavrča v Sladkem Vrhu še bolj približala k prvemu mestu. Sicer so ljubitelji nogometa v Rušah videli povprečno predstavo, kjer so Po-horci po zaslugi lepega zadetka Šloserja iz prostega strela v 79. minuti prekinili niz desetih tekem neporaženosti ekipe, ki jo vodi Drago Posavec. Nogometaši Holermuosa so imeli kar dobro uro igralca več v polju, a si kljub veliki terenski premoči niso priigrali nobene resnejše priložnosti za zadetek. Jutri, v sredo, ob 17. uri bo v Športnem parku Mestna graba odigran finale MNZ Ptuj med nogometaši Holermuosa in drugoligaša Aluminija iz Kidričevega. To bo ponovitev finala iz leta 2000, ko so nogometaši Aluminija v verjetno najboljši tekmi na igrišču v Mestni grabi premagali Ormožane v podaljšku s 3:2 po golu Francija v 118. minuti.
Uroš Krstič
VERŽEJ - BISTRICA 6:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vidmar (7), 2:0 Puhar (56), 3:0 Fajdiga (56), 4:0 Sunčič (66), 4:1 Jelenko (78), 5:1 Kovačec (87), 6:1 Puhar (88)
BISTRICA: Danilovič (od 46. Šipek), Koren, Frelih, Jelenko, Veranič, Horvat, Pol-janec, Mlinar, Tkavc, Plevnik, Primožič. Trener: Momčilo Mitič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 19. KROGA:
Oplotnica - Zreče 0:5, Središče - Mons Claudius 3:1, Ge-rečja vas Unukšped - Šentilj Jarenina 2.0, Boč - Tehnotim Pesnica 4:2, Kovinar Ferina -Malečnik 0:2, Rogaška Crystal
-	AJM Kungota 0:1, Brunšvik
-	MU Šentjur 3:0.
1.	MALEČNIK 19 14 4 1 70:26 46
2.	ZREČE 19 12 3 4 50:21 39
3.	OPLOTNICA 19 12 1 6 33:20 37
4.	MU ŠENTJUR 18 8 6 4 36:24 30
5.	BRUNŠVIK 19 9 2 8 44:41 29
6.	MONS CLAUD. 18 8 4 6 30:28 28
7.	GEREČJA VAS 19 8 3 8 41:40 27
8.	ŠENTILJ - JAR. 18 8 0 10 38:56 24
9.	KOV. FERINA 18 6 5 7 31:29 23
10.	AJM KUNGOTA 19 6 2 11 38:43 20
11.	PESNICA 19 5 5 9 28:37 20
12.	SREDIŠČE 19 5 4 10 27:57 19
13.	ROGAŠKA C. 19 5 2 12 24:43 17
14.	BOČ	19 1 7 11 28:53 10 Sedem krogov pred koncem prvenstva v štajerski ligi postaja vse bolj napeto, in to predvsem pri dnu prvenstvene razpredelnice. Nogometaši Boča iz Poljčan so proti
Pesnici dosegli svojo prvo zmago, vendar jim tudi ta ne bo veliko pomagala, saj so še vedno na samem dnu. Tudi če bi poljčanski nogometaši dobili vseh 21 točk, kolikor jih je še na razpolago do konca prvenstva, bi bilo verjetno premalo za obstanek. Z zmago proti Mons Claudiusu iz Rogatca pa so se nogometaši Središča priključili ekipam, ki se bodo borile za obstanek. Njihove možnosti sedaj postajajo realne, samo točke bo potrebno zbirati. Nogometaši »avtoprevoznikov« iz Ge-rečje vasi so slavili pomembno zmago na svojem igrišču in so lahko povsem mirni. V borbi za naslov prvaka imajo največ možnosti nogometaši Malečnika, ki imajo sedem točk pred drugouvrščenimi Zrečami. Prednost je velika. Možne so še spremembe na vrhu, vendar jih je zelo malo, saj imajo v Malečniku dobro in predvsem zelo izkušeno igralsko zasedbo. Tudi gledalci so lahko zadovoljni, saj so v povprečju videli več kot tri zadetke na tekmo, kar je lepo, predvsem pa zanimivo.
BRUNŠVIK - MU ŠENTJUR
3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 D. Voglar (57), 2:0 D. Voglar (65), 3:0 Medved (86)
BRUNŠVIK: Frangež, Koren (od 46. Ogrizek), Medved, B. Voglar, Kancler, Habjanič, Verlak, Barbarič, Grahovac (od 82. Teran), D. Voglar (od 86. Pek), Plavšič. Trener: Darko Trantura.
BOČ - TEHNOTIM PESNICA 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kodba (7), 2:0 Habjan (21), 2.1 Leyrer (50), 3:1 Habjan (53), 4:1 Skale (68), 4:2 Leyrer (78)
BOČ: Črešnar, Curk (od 90. Dolšak), Samastur, Korošec, Mlaker, Skale, Vehovar, Kodba (od 89. Brodnjak), Volavšek (od 92. Ozvaldič), Strmšek, Habjan. Trener: Bojan Brodnjak.
GEREČJA VAS UNUKŠPED - ŠENTILJ JARENINA 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Jurišič (55), 2:0 Hertiš (83)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Kokot, Slaček, Ciglar, Kaisersberger, B. Krajnc, Vrbanec (od 46. G. Krajnc), Petek (od 80. Sagadin), Jurišič, Rozman, Hertiš. Trener: Ivan Ornik.
SREDIŠČE - MONS CLAUDIUS 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kolenc (10), 2:0 Kolenc (58), 2:1 Koses-nik (65), 3:1 Miljevič (69. z 11 m)
SREDIŠČE: Polak, Žerjav, Jelovica, Marčec, Balažič, Klajnčar, Kolarič (od 73. Krajnčec), Miljevič, Rajh, Za-dravec, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 16. KROGA:
Gorišnica - Podvinci 1:2, Cirkulane - Bukovci 0.4, Do-rnava - Markovci 2:0, Mak 69
Rogoznica -	Podlehnik 5:1, Videm - Skorba 2:2, Slovenja vas - Hajdina 1:1
1.	DORNAVA 16	10 4 2	34:13	34
2.	PODVINCI 16	9 4 3	40:28	31
3.	VIDEM 16	8 2 6	41:29	26
4.	GORIŠNICA 16	7 3 6	26:25	24
5.	BUKOVCI 16	6 5 5	35:31	23
6.	HAJDINA 16	6 4 6	24:27	22
7.	ROGOZNICA 16	5 5 6	33:36	20
8.	SKORBA 16	5 4 7	31:34	19
9.	CIRKU^NE 16	5 4 7	29:37	19
10.	SLOVENJA VAS 16	3 9 4	24:25	18
11.	PODLEHNIK 16	4 4 8	24:35	16
12.	MARKOVCI 16	3 2 11	15:36	11
MARK 69 ROGOZNICA
-	PODLEHNIK 5:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Kurbus (6), 2:0 Hvalec (11), 2:1 Cafuta (24), 3:1 Makovec (30), 4:1 Petek (66), 5:1 Petek (81)
CIRKULANE - BUKOVCI 0:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Zemljarič (26), 0:2 Brečko (28), 0:3 Majcen (85), 0:4 Zemljarič (90)
GORIŠNICA - PODVINCI 1:2
(0:2)
STRELCI: 0:1 Šmigoc (32), 0:2 Petrovič (39), 1:2 Purgaj (83)
DORNAVA - MARKOVCI 2:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Novak (35), 2:0 Ratek (47)
VIDEM - SKORBA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Žgeč (43), 1:1 Pečnik (56), 2:1 Pečnik (57), 2:2 Murat (90)
SLOVENJA VAS - HAJDINA
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Nenad (46), 1:1 Vindiš (64)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 12. KROGA:
Pragersko - Tržec 3:1, Zgornja Polskava - Leskovec 1:1, Hajdoše - Lovrenc 1:4, Apače
-	Spodnja Polskava 5:4.
Športni napovednik
FINALE POKALA MNZ PTUJ
Do zaključka pokalnega tekmovanja v članski konkurenci so prišli tudi klubi s področja MNZ Ptuj. Finalno srečanje bo odigrano v Ormožu, in sicer jutri, 27. aprila, s pričetkom ob 17.00 med domačim Holermuo-som Ormožem in Aluminijem iz Kidričevega.
MALI NOGOMET / Turnir mladincev do 18 let
Športno društvo Ptujska Gora organizira v petek, 29. 4. 2005, ob 18. uri na igrišču na Ptujski Gori turnir v malem nogometu za mladince do 18 let.
Ekipe se lahko prijavijo od 17.30 dalje.
Informacije na telefonu: 041/587-573 (Peter)
Danilo Klajnšek
NA RANCO ZA 1. MAJ
Lokalna turistična organizacija Ptuj v sodelovanju s Športnim zavo-domm Ptuj ter športnimi društvi in klubi na področju športnih aktvnosti tudi letos pripravlja prireditev ob praznovanju prvega maja na vsem dobro znani lokaciji - Ranci. Praznični dan bodo obiskovalci lahko preživeli na nekoliko drugačen način kot na drugih prireditvah po Sloveniji, večina jih je povezanih s športnim udejstvovanjem. Izbira športnih panog bo že kot lani zelo pestra, aktivnosti so namenjene ljudem vseh starosti in kondicijskih sposobnosti, mnogim aktivnostim so prireditelji za večjo zanimivost dodali še kanček tekmovalnosti. O raznih športih bo moč dobiti obiskovalcem koristne informacije, obeta se predstavitev nekaterih adrenalinskih športov, strokovnjaki s področja športa pa bodo na voljo za nasvete glede športnega udejstvovanja.
Na osrednjem prireditvenem prostoru na Ranci se bo prvomajski športni program začel opoldne in bo trajal do sedemnajste ure. Program bosta popestrili ptujski glasbeni skupini Peti element in Temperas, po 17. uri pa se bo pričela zabava ob hrani in pijači z ansamblom Aplaus. Organizatorji obljubljajo urejen piknik prostor, večer pa naj bi se zaključil s kresom na vodi.
6.00 budnica v Ljudskem vrtu in start pohodnikov spust po Dravi
prihod pohodnikov na Ranco začetek kolesarskega maratona tek ob jezeru vožnja s katamaranom aerobika in tai-chi tematske igre za otroke in mladino deskanje na vodi in vožnje s kanuji in kajaki košarka - igra trojk
tekmovanje v kanujih in vlečenje vrvi na vodi badminton mali nogomet show s padalci odbojka
10.00 11.00 11.00 11.00 11.00 13.00 13.00 13.00 14.00 14.00 14.30 15.00 15.00 16.00
UG
1.	APAČE
2.	LOVRENC
3.	PRAGERSKO
4.	HAJDOŠE -1
5.	SP. POLSKAVA 10
6.	ZG. POLSKAVA 11
7.	GRAJENA 10
8.	LESKOVEC 11
9.	TRŽEC 11
8 2 7 1 6 1 6 1 5 1 4 4 2 3 1 2 1 1
1	37:12	26
3	32:22	22
3	24:13	19
4	26:20	18
4	28:18	16 3	19:17	16
5	11:29	9
8	10:40	5
9	18:34	4
APAČE - SP. POLSKAVA 5:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Krajnčič (14), 1:1 Kmetec (21), 1:2 Jevšenak
Srečko Godec (Lovrenc) - prvi zadetkov
Foto: DK
strelec 2. LIGE MNZ PTUJ - 12.
(30), 2:2 Kmetec (41), 2:3 Jevšenak (63), 2:4 Jevšenak (74), 3:4 Kmetec (75), 4:4 Ba-uman (77), 5:4 Zajc (80)
PRAGERSKO - TRŽEC 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Ramadani (41), 1:1 Sitar (65. z 11 m), 2:1 Curman (78. avtogol), 3:1 Kmetec (87)
ZG. POLSKAVA - LESKOVEC
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Romih (45), 1:1 Haunhalter (83)
HAJDOŠE-LOVRENC1:4(1:3)
STRELCI: 1:0 Drevenšek (3), 1:1 Godec (1), 1:2 Toma-nič (15), 1:3 Frlež (35), 1:4 Polajžer (62)
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA
-	REZULTATI 10. KROGA:
Polskava - Hajdina 1:3, Lovrenc - Loka Rošnja 2:3, Apače
-	Prepolje 1:1
1.	HAJDINA 9 7 2 0 37:11 23
2.	LOKA ROŠNJA -. 9 6 1 2 24:17 18
3.	LOVRENC 9 4 2 3 18:14 14
4.	APAČE 9 3 3 3 13:24 12
5.	POLSKAVA 8 1 3 4 9:17 6
6.	PRAGERSKO -1 8 1 2 5 11:20 4
7.	PREPOLJE 8 0 3 5 8:17 2
VZHODNA SKUPINA
-	REZULTATI 10. KROGA:
Gorišnica - Dornava 2:1, Markovci - Tržec 1:2, Grajena
-	Leskovec 1:1
1.	TRŽEC 9 5 3 1 16:10 18
2.	ROGOZNICA 8 4 2 2 20:14 14
3.	GORIŠNICA 8 5 1 2 20:15 13
4.	GRAJENA 9 3 4 2 16:19 13
5.	DORNAVA 9 2 4 3 18:16 10
6.	LESKOVEC 8 1 2 5 32:32 5
7.	MARKOVCI 9 12 6 15:31 5
Danilo Klajnšek
AvtoD^TOM
Športni »golf« - seat leon
Seat leon
Leon predstavlja znotraj koncerna VW športno in kompaktno vozilo, zato bo opremljen z nekoliko močnejšimi motorji, kot jih ima zadnja generacija golf. Je tretji v nizu predstavnikov novega vala Seato-vih vozil (odkar je znamka pod okriljem skupine Audi), prikazuje pa predvsem športno naravnano filozofijo oblikovanja španske znamke. Novi leon bo izdelan na enakem podvozju kot sorodna modela toledo in altea, optično pa bo le malo oddaljen od drugih seatov, ki so nastali s pomočjo oblikovalskih idej bivšega »alfi-sta« Walterja de Silve. Tudi leon nadaljuje s prepoznavnimi oblikovnimi potezami znamke, skupna pa jim je večina mehanike. Glavna iztočnica oblikovalcev je bila združitev športnosti kupeja in funkcionalnosti kombilimuzine. Poganjali ga bodo štirje pogonski stroji, in sicer dva bencinska in dva dizla. Začne se pri 1,6-litrskem štirivaljniku, ki ga nadgrajuje 2-litrski FSI. Prvi dizel je 1,9-litrski TDI s 105 KM, močnejšo izbiro pa predstavlja 2-litrski TDI s 140 KM. Šibkejša motorja je možno opremiti s petstopenjskim ročnim menjalnikom, pri močnejšem bencinskem pa je moč izbirati med šeststopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom Tiptronic. Velik poudarek so Španci namenili tudi varnosti, zato serijsko v leonu najdemo ESP nove generacije, zavorni dodatek
ABS ter šest zračnih blazin. Na voljo bodo štirje različni paketi opreme: Reference, Stylance, Sport in Sport-up. Sprva bodo kupci lahko posegali po štirivratni izvedbi z zakritimi zadnjimi kljukami vrat, kar je značilnost avtomobilov znamke alfa romeo (ki omenjeni sistem odpiranja vrat sicer opušča), kasneje pa bo na izbiro tudi dvovratna različica. Novi leon je nekoliko zrasel, kar seveda pomeni prostornejšo notranjost, ki zanimivo nima enakega sredinskega dela kot toledo in altea, saj je leon bolj dinamično oblikovan in manj enoprostorski. Znajo pa biti španski temperament in ideje nekdanjega oblikovalskega šefa pri Alfi Romeo Walterja de Silve zanimiva kombinacija.
Elektrika v pomoč bencinu: honda civic IMA
Honda civic IMA
Civic IMA (Integrated Motor Assist) predstavlja vozniku in okolju prijazno kombinacijo dveh pogonskih virov - šibkega bencinskega in elektromotorja. Motorna kombinatorika postaja vse bolj priznana smer razvoja čistih in varčnih avtomobilov, ki svoje prednosti kažejo predvsem pri mestni in primestni vožnji. Motorja lahko delujeta skupaj ali pa tudi ne in do neke mere odpravljata pomanjkljivosti elektromotorja in izkoriščata prednosti
bencinskega. Elektromotor v nobenem primeru ne poganja avtomobila samostojno, vedno le dodaja nekaj moči. Pri pogonu je Honda uporabila kombinacijo 1.3-litrskega bencinskega s 83 KM in kompaktnega elektromotorja z 9 KM, ki med vožnjo in zaviranjem deluje kot generator ter polni akumulatorje, nahajajo pa se v naslonjalu zadnje klopi, zato le-te ni možno zložiti. Že znana posebnost, ki je dobrodošla predvsem v mestni gneči, je samodejno ugašanje motorja, ko zaustavimo vozilo in prestavimo v prosti tek. Takoj, ko se prestavna ročica zopet znajde v prestavi, se motor skoraj neslišno in brez motečih tresljajev sam zažene. Sistem deluje, če je zunanja temperatura nad dvema stopinjama Celzija. V potniški kabini razen digitalnega kombiniranega instrumenta, ki poleg stanja goriva prikazuje napolnjenost baterij in režim delovanja elektromotorja, ni presenečenj. Hibridna honda se dobro počuti tako v mestu kot na nekoliko daljšem potovanju, obiski na bencinskih črpalkah pa so redki. Z nekaj več kot petimi litri goriva na sto kilometrov se uvršča med varčnejše avtomobile z bencinskim motorjem, seveda v zadovoljstvo njenih lastnikov. Pri slovenskem uvozniku dobite civic IMA za 5.099.000 SIT. Prvotna načrtovana cena je bila za milijon slovenskih tolarjev višja, vendar so jo z olajšavo davka na motorna vozila znižali. Honda je pokazala, da se pri hibridnih avtomobilih ni potrebno odpovedati uporabnosti in dobrim voznim lastnostim, tudi s pomočjo osemletne garancije na celoten sklop električnega pogona. V prihodnje lahko pričakujemo vse več okolju prijaznih vozil. Javnost naj bi se s hibridno tehnologijo šele seznanila, kasneje pa bodo večje proizvodne količine in padajoči stroški povzročili širšo uporabo. Ko se voznik opremi z osnovnimi podatki, je moč tak avtomobil voziti tudi bolj športno, obenem pa dosegati nižjo porabo, ki zna osupniti. Avto je tehnološko zrel za uporabo, nekoliko manj pa cena, ki bo za sedaj prepričala ljubitelje čistega okolja in prihajajočih tehnologij.
Pripravil: Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravniški nasvet
Benigni tumorji maternice - miomi maternice
Pogosto pacientka sliši od svojega ginekologa, da ima bulo na maternici. V današnjem kratkem prispevku bomo poskušali razvozlati za kaj gre.
Kaj so miomi?
Miomi so izrastki materničnih mišic in vezivnega tkiva. Miomi so benigni tumorji.
Kako pogosto se pojavljajo?
Miomi so najpogostejši tumorji maternice. 95% vseh benignih sprememb genitalnih organov žensk, so miomi maternice.
Kdaj in zakaj se pojavijo?
90 % vseh miomov se pojavi med 35. in 55. letom starosti. Izredno redko se miomi pojavijo pred 20 letom. Ne ve se zakaj miomatozni vozli nastajajo, zagotovo pa je, da je rast miomatoznih vozlov povezana z hormonsko funkcijo jajčnikov. Rast miomov je povezana z estro-geni, hormoni jajčnikov, to pomeni, da so miomi povezani s funkcijo jajčnikov. Zaradi tega miomi izredno redko nastajajo pred 25 letom, prav tako pa tudi ne v menopavzi. S prihodom v
menopavzo preneha rast miomatoznih vozlov in prej nastali miomi se začnejo krčiti in zmanjševati. To pomeni, da tumorji, ki nastajajo v menopavzi, niso miomi, ampak neke druge spremembe maternice.
Miome delimo na:
Intramuralne - miomatozni vozli nastanejo v steni maternice.
Supserozne - miomatozni vozli rastejo navzven in obdajajo maternico od zunaj.
Submukozne - mioma-tozni vozli rastejo v maternično votlino in jo spreminjajo.
Kakšne težave povzročajo miomi?
Najpogosteje miomi ne povzročajo težav. V tem primeru terapija ni potrebna. Najpogostejše težave, ki pri miomih nastanejo, so:
-	krvavitve ali močnejše menstruacije, podaljšane menstruacije ali pa tudi iz-venciklične krvavitve,
-	težave zaradi pritiska in rasti miomov,
-	bolečine,
-	drugi znaki.
Najpogostejše in najpomembnejše od vseh težav, ki jih miomi povzročajo, so
Foto: Črtomir Goznik
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekolog
krvavitve. 40-50 % vseh mi-omov povzroča močnejšo menstrualno krvavitev.
Krvavitve so povezane z lokacijo miomatoznega vozla. Intramuralna (rast v steni) in submukozna (rast v maternično votolino) rast skoraj redno povzroča težave s krvavitvami. Supse-rozna rast (rast navzven) pa dokaj redko.
Zaradi pritiska se pogosto pojavljajo težave z zadrževanjem vode ali pogostejšim odvajanjem. Lahko pa tudi povzročijo bolečine v križnem delu hrbtenice. Bolečine so dokaj redke. Pojavljajo se, če prihaja do nekroze mioma, v tem primeru je potrebno miom operirati. Druge težave so sekundarnega značaja, kot je slabokrvnost, slabo počutje.
Ali miome zdravimo in
kako?
Če miomi ne delajo težav, jih ne zdravimo.
Miome zdravimo, če:
1.	hitro rastejo,
2.	so veliki,
3.	ne razločimo med mi-omom in spremembo na jajčniku,
4.	se miomatozni vozel razmehča (nekrotizira),
5.	gre za pecljato rast mio-matoznega vozla,
6.	povzročajo močne krvavitve.
Terapija pri miomih je v glavnem operativna in odvisna od starosti pacientke. Pri mlajših pacientkah je možna hormonska terapija, posebej če še imajo v načrtih zanositev. Pri operaciji je možno maternico odstraniti v celoti ali pa samo mi-omatozni vozel (posebej pri mlajših pacientkah). Sup-serozne miome je možno operirati z laparoskopom. V zadnjem obdobju se operira tudi s histeroskopom, s katerim je možno operirati submukozne miome, se pravi tiste, ki rastejo v maternično votlino.
Uveljavlja se tudi terapija z embolizacijo žil, ki oskrbujejo miom s krvjo. Na ta način miom začne degenerirati. Ta terapija se izvaja samo v večjih centrih. Je precej zahtevna in se pri posegu uporablja posebna oprema.
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekolog
Muhasti april
Lončnice
Lončnice sedaj intenzivno presajamo. Tiste, ki smo jih kupili na novo, je potrebno presaditi čim prej. Tiste, ki jih imamo dalj časa doma, presajamo vsako drugo leto oziroma takrat, ko prerastejo svoj lonček. Bodite pa pozorni na drevesa življenja oz dracene, ki ne marajo prevelikih posod. Zato jih presadimo resnično samo v nekoliko večjo posodo. In še to samo v primeru, da so res popolnoma prerasle stari lonček. V nasprotnem primeru obstaja večja nevarnost, da jih boste preveč zalili in bodo koreninice zgnile. Enako velja še za nekatere rastline. med njimi so predvsem zamija, klivija, o orhidejah pa sem tudi že pisala.
Okrasne in balkonske rastline
Ta teden boste prav gotovo izkoristili tople dneve za zasajanje balkonskega cvetja. Upam, da se boste odločili tudi za katero izmed novejših rastlin, ki jih lahko dobimo predvsem v vrtnarijah. Veliko vprašanje je vedno tudi kakšen substrat oziroma zemljo za presajanje uporabiti.
Pri tem velja nekaj splošnih pravil. Nikoli ne kupujemo najcenejših substratov, ki nam jih kot posebno akcijo radi ponujajo nekateri trgovci. Ker sedaj ni več moderno, da imamo korita na balkonih drugo zraven drugega, lahko privarčujete nekaj s tem, da zmanjšamo število korit. Ne varčujemo pa s poceni in nekvalitetno zemljo.
Če je korit veliko, kupljeno zemljo mešamo z domačim kompostom. Uporabimo polovico komposta in polovico kvalitetne, kupljene zemlje. Vendar moramo domači kompost dobro presejati in pregledati. V njem so namreč zelo pogosto deževniki, ogrci in drugi škodljivci. Ti na vrtu ne delajo škode, saj imajo dovolj hrane in niso omejeni v gibanju. V koritih z rožami pa jim odmrle organske snovi zmanjka, zato se lotijo tudi koreninic naših ljubljenk. Zato bodite resnično zelo previdni pri domačem kompostu.
Posebno pravilo pa velja z gorenjske nageljčke in pe-largonije. Te rastline pa so zelo skromne, zato njihova
Foto: Miša Pušenjak
Bujno in zdravo cvetje nam bo uspelo le v kvalitetnem substratu.
zemlja ne sme imeti preveč organske snovi. Zato si naredimo mešanico iz enakih deležev kvalitetne kupljene zemlje, domačega komposta in težje navadne zemlje. To lahko vzamemo na vrtu, vendar samo takrat, kadar vrtovi niso pregnojeni. Bolje je vzeti zemljo na njivi ali pa izkoristimo delo krtov na travniku in naberemo zemljo iz njihovih krtin.
Zemljo dan pred presajanjem namočimo, če je potrebno. Mislim sicer, da to v letošnjem muhastem aprilu ne bo potrebno. Opozorila bi vas tudi na keramična oz. glinena korita. Če jih imate shranjena v suhih prostorih, so zelo izsušena. Dajte jih večer pred presajanjem na travo, da se navlažijo. Lahko pa jih tudi namočite v korito z vodo. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo prepotrebno vodo za korenine popila korita, za rastline pa je bo zmanjkalo.
Večer pred presajanjem obvezno zalijemo tudi naše rastline. Premokrih ali presuhih raje ne presajamo. Na novo posajena korita damo za kakšen dan v senco, da se rastlinske korenine utrdijo. Nato pa jih lahko damo na stalno mesto, kjer nam bodo v veselje celo poletje.
Zelišča in dišavnice
Danes se bomo lotili trajnic, ki so preživele zimo. Mnogi se sprašujete, kaj narediti z njimi. Sedaj je čas, da jih okopljemo in nekoliko prigrnemo zemljo. Pognojimo jih samo z dobro preperelim kompostom. Mineralnih gnojil ali hlevskega gnoja za gojenje zelišč ne uporabljamo. Olesenele rastline porežemo. Porežemo jih 20-30 cm nad tlemi. Vendar moramo biti pozorni, če je tisti del še zmožen pognati nove, sveže poganjke. Če rastlin še nikoli niste rezali, potem se poreže tam, kjer najnižje še poganjajo nove poganjke. Rezanje je potrebno, saj moramo poskrbeti, da ima rastlina vedno sveže in mehke poganjke.
Miša Pušenjak
Cirkulane • S konference o zaposlitvenih možnostih na VTC
Nova delovna mesta prinaša stacionarni turizem
O tem, kaj vse že ponujajo slovenske vinsko-turistične ceste (VTC) in kaj bi še lahko oziroma kaj bi morale, je bilo govora na minuli celodnevni konferenci z naslovom Aktiviranje zaposlitvenih potencialov na VTC, ki jo je pripravil LPC Halo v Cirkulanah.
Konferenca je potekala v okviru projekta Iskanje zaposlitvenih možnosti na podeželju in priznati je treba, da je bilo slišati marsikaj zanimivega, kaj posebno novega pa spet ne. Teoretično dokaj navdušujoče govore so imeli zlasti predstavniki raznih organizacij in obeh ministrstev, tudi med predstavitvami dobrih praks posameznih turističnih kmetij ni bilo slišati, razen redkih izjem, kaj posebno kritičnega (navsezadnje so bile predstavitve namenjene bolj promociji kot težavam), dokaj realno sliko današnje vinsko-turi-stične ponudbe pa je podala analiza rezultatov opravljene raziskave priložnosti in potreb na VTC.
Way of life - po haloško na francoski način
Da je bilo na področju razvoja VTC narejenega že kar veliko, je povedala Ana Božičnik z Direktorata za turizem pri gospodarskem ministrstvu. Čisto konkretno pohvalo si po njenih besedah zasluži postavitev osnovne turistično-obvestilne signalizacije, po domače torej pri postavljanju tabel z označbami VTC. Sicer naj bi v okviru strategije nadaljnjega razvoja še dali poudarek razvoju prometne infrastrukture na VTC, po besedah Božičniko-ve pa bo treba še veliko truda vložiti v povezovanje slovenskih VTC in njihovih ponudb ter specializaciji in raznolikosti turističnih ponudnikov. »Tisto, kar bo dejansko pripomoglo k večjemu obisku in odpiranju novih delovnih mest, pa je stacionarni turizem! Pri tem bi se lahko zgledovali po francoskem modelu z ureditvijo podeželskih kampov in počivališč ob kmetijah. To namreč nikakor ne zahteva velikih investicijskih vlaganj. Francoski model pa je dokazano zelo uspešen v praksi, saj so tovrstna poči-
vališča in kampi na podeželju rezervirani in izpopolnjene kapacitete že več mesecev pred glavno sezono. Seveda je treba temu pripeti vso ostalo ponudbo, ne le vino in hrano, ampak predvsem predstavitev običajev, šeg in navad v kraju, torej neke vrste 'way of life' v Halozah ali v drugih pokrajinah, kjer tečejo VTC!«
Predstavnika GZS OZ Maribor in TZS nista dodala kaj bistveno novega, razen tega, da je vinski turizem pravzaprav največja turistična destinacija v Sloveniji in da so ponudniki premalo povezani tako med seboj kot preko državnih meja, kar je velik handicap za uspešnejši razvoj. Da potem tudi promocija ni takšna kot bi lahko bila ali morala biti, je jasno in na to dejstvo je opozoril Anton Jurgec, sicer domačin, ki že 40 let živi v Avstriji, je pa tudi aktiven član strateškega sveta pri vladi RS: »Ponudba slovenskih VTC je v tujini praktično neznana. Slovenijo tujci poznajo predvsem po zahodnem delu, poznajo Bled, Kranjsko Goro, Postojno in Portorož, tu in tam kakšen še Pohorje, to pa je tudi vse. Nujno potrebno je, da se naša vinsko-turistična ponudba predstavi celoviteje in bolje, prav tako pa je treba spodbuditi vlado v Ljubljani, da več sredstev nameni za razvoj obmejnih občin tudi na tem področju tako kot Avstrija!«
Ne organizacije, ampak povezanost v enovito jedro!
Uradnim gostom so na govorniškem mestu sledili ponudniki turističnih storitev iz posameznih VTC, vključenih v projekt. Prvi, ki je dodobra okrcal bistvene napake ponudbe, je bil izjemno uspešen vinogradnik Janez Šekoranja z bizeljsko-sremi-ške VTC9, ki se ukvarja zgolj s pridelavo vrhunskih vin in jih preko 80 odstotkov izva-
Ana Božičnik z direktorata za turizem: »Dejstvo je, da največ novih delovnih mest lahko prinese le stacionarni turizem!«
Milan Belec z VTC15: »Ce de s toga baren eno novo delovno mesto, bi se jaz kar prijava!«
Janez Šekoranja, vinar z VTC9: »Nobena organizacija nam ne more koristiti toliko kot pravo povezovanje, skupno jedro!«
ža v ZDA, njegovo vino pa je tudi med protokolarnimi vini Billa Clintona: »Veste, kje je naša prva napaka?! Ponudniki na VTC nismo enotni, vsak bi najraje bil sam in edini, namesto da bi se povezovali in svoje ponudbe dopolnjevali! Ko bomo znali prestopiti ta prag, v tujini so ga že, bo vse šlo veliko lažje in bolje. Če sam nimaš nečesa, kar tvoj gost išče, je prav, da ga napotiš k drugemu ponudniku, ki to ima, sicer bo nezadovoljen. Za naš uspeh niso tako pomembne raznorazne organizacije, ampak pravo jedro. To rabimo! Ne zdi se mi tudi prav, da bi morali zgolj kopirati tuje dobre prakse; sami imamo toliko posebnosti, da ob dobrem povezovanju lahko sestavimo perfektno skupno ponudbo, v kateri vsak izpostavi tisto, kar ima najboljšega in posebnega!« Šekoranja je »udaril« tudi po usmeritvenih tablah za VTC, ki da so premalo udarne, vidne in vabljive.
Ostali turistični ponudniki
so bili v svojih predstavitvah bolj mili, spregovorili so o svoji ponudbi in malo o težavah, ki so se največkrat nanašale na strogo zakonodajo ter na finančno težko izvedljive investicije, med samokritiko pa je bilo slišati tudi besedo o tem, da so precej nebogljeni pri obvladovanju tujih jezikov.
Za smeh pa je poskrbel Milan Belec z jeruzalemske VTC15, ki je navzoče pozdravil tako: »Dober den vsen vkuper. Bon strašno veseli, če de s tega baren eno novo delovno mesto, pa bi se kar zaj prijava, če je to možno!«
Belec je potem povedal nekaj o dejavnosti na svoji kmetiji, zaključil pa nadvse prijazno: »Tak kak ste pridni pa lušni, hote k nam, ste dobrodošli!«
Kakšno je dejansko stanje na slovenskih VTC, koliko, kdo in zakaj jih obiskuje ter še marsikaj zanimivega, pa lahko preberete v naslednji številki časopisa.
SM
Pa brez zamere
Neenak dualizem
Telo pred duhom?
Vsi vemo, da je telesu potrebno namenjati pozornost. Da ga je treba raz-migavati, vaditi, z njim početi vse tiste stvari, ki pripomorejo k temu, da bi bilo naše telo čimbolj zdravo. Seveda, z eno sintagmo temu rečemo, da se je potrebno gibati. Oziroma, daje potrebno gojiti šport, se športno udinjati in temu primero zdravo (športno) živeti. To govorimo, kadar gre za telesni del našega bitja. Kadar pa gre za tistega, ki mu ponavadi pravimo duhovni, duševni ali kakorkoli že, pa ponavadi pravimo, da ga je treba prav tako razvijati, skrbeti zanj, ga hraniti z duhovnim čtivom in tako dalje. Se pravi, na eni strani imamo telo in njegove potrebe ter lastnosti, na drugi pa tisto nematerialno substanco ali entiteto, ki jo ponavadi poimenujemo z duša ali duh. Ta legendarni duali-zem (ki mu je zagon dal Rene Descartes), se najbolje izraža v reku, da mora biti "zdrav duh v zdravem telesu". To je nekako postala maksima, trend moderne dobe. Recimo, uspešni poslovni ljudje se ne merijo samo po tem, kakšen dobiček naredijo in kako vodijo oddelek ali podjetje, ki jim je zaupano, ampak tudi po tem, kako v prostem času skrbijo za telesno (in potemtakem ne-duhovno, če izhajamo iz gornjega razlikovanja) komponento svojega bitja. Saj veste, fitnes, pa golf, pa tenis in tako dalje. Torej, skoraj bi lahko rekli, da če se v dandanašnji družbi skoraj nič ne posvečaš svojemu telesu, si lahko še tako pameten, a vseeno ne boš tako upoštevan, kot če bi to svojo pamet združil tudi z atletskim telesom. Pač. Zdrava prehrana, zdravo telo in vsi ti moderni trendi, ki so danes "in", to enostavno narekujejo.
Lepo in prav. Bodimo zdravi, skačimo naokrog polni energije. V tem ni nič slabega. A nevarnost preži drugje - da bi v tej rahločutni skrbi za svoje telo popolnoma pozabili na svojega duha, oziroma, če smo še bolj natančni, na tisto netelesno komponento našega bitja. Se pravi, na um; na intelekt, če že hočete, da uporabimo ta izraz. Kajti marsikdaj se zgodi, da pod sveto skrbjo za svoj telešček pozabimo na skrb za tistih par koleščkov v svoji glavi.
Zato se je v luči zadnjih dogajanj v našem mestu treba vprašati naslednje: ali je modro graditi fuzbal-plac z umetno travo tik zraven osnovne šole Mladika? Ali ne bodo s tem prizadeti učenci OŠ Mladika? Nekaj občinskih svetnikov že misli tako - drugače zagotovo ne bi protestno zapustili pretekle seje občinskega sveta.
A vseeno, NK Drava je v naletu, po Ptuju se govori o fuzbalu kot že dolgo ne. Verjetno je to treba izkoristiti. A je naložba v tako zadevo vseeno smiselna? Seveda, tisti, ki so za, bodo rekli da, tisti proti pa vpili, da ne. Kot v realnem življenju je tudi tukaj nekomu dati stoodstotno prav nemogoče.
Kak torej presekati ta gordijski vozel hlepenja po zdravem telesu, združen s pobožno željo po nabil-danem duhu? Težko. Zanikati šolarjem prostor za ustvarjalno igro ter oddih med nabiranjem znanja s tem, da fuzbalerjem omogočiš prostor za piljenje fuz-balskih trikov? Hm, ne vem, če je to ravno prava pot. Vsekakor pa to ni edina pot. In v luči praznika, kije trenutno aktualen, se spomnimo na besede maršala, ki je vedno trdil, da se je treba učiti, učiti in učiti. Pa verjetno s tem ni mislil na fuzbalske finte.
Gregor Alič
Prejeli smo
Pričarali so nam veliko smeha
Veseli smo, da so nas obiskali s svojo odraslo gledališko skupino kulturniki iz Skorbe. Zahvaljujemo se jim za odigrano komedijo z naslovom Zadrega za zadrego.
Prostovoljno so nam popestrili, polepšali dve uri prostega časa. Predstava nam je bila zelo všeč, zanimiva vsebina. Mladi igralci so obudili tradicijo, ki je vsem nam še zelo dobro poznana. V času predstave je bilo manj bolečin, osamljenosti in žalosti.
V sezoni 2005 omenjenemu društvu želimo veliko dobro odigranih predstav, obilo uspehov in prijetnih druženj na pripravah za nove predstave in vse nastope, ki še sledijo.
Posebno se zahvaljujemo za pomoč igralcev pri vzpostavitvi jedilnice v prvotno stanje, pomoči stanovalcem pri vrnitvi v njihove sobe.
Franc Vreže, stanovalec Doma upokojencev Ptuj
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
SESTAVIL
EDI KUSINC (SINDIKAŒq
BARVA KOŽE, TEN
KRATKA TVREKIAMA
ViïAMIN E
VELIKI GORSKI VRH
HRVAŠKI PEVEC DEDIČ
ŽARKO PETAN
ČETRTI RIMSKI KRAU
HRVAŠKI NOGOMETAŠ (KRASNODAR)
FRANC MÉŠKO
KIP MOČNE MOŠKE FIGURE
KOBALTOVA RUDA
SLOV. PESNIK (JANKO)
DRAGO EUKAN
PRALNI PRAŠEK
REGICAIN..
MESTO V ITALIJI
SIN PRINCA VAUANTA
INSEKTICID
EVA NOVAK
KULISA, P0L2A
BELGIJSKI KOLESAR (DIRK)
BOLGARSKO MOŠKO IME
ARTHUR
OTOK NA JADRANU
GLAVNO MESTO GANE
URAD ZA POSREDOVANJE
POSLEDICA STARANJA
ZGOU
RIMSKO BAJESLOVNO PODZEMUE
NORVEŠKO MESTO
AVSTRIJSKI PISATEU (MARTIN)
PRIPRAVA ZA MEŠANJE USIRJENEGA MŒKA
IZ BESEDE DUDKE
SOPROG POKOJNE MARJANE DERŽAJ
SLAVKO AVSENIK
-k
LDS
LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVEIMIJE
Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob 60-letnici UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU in PRAZNIKU DELA.
Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov.
Vodja svetniške skupine EmilMesarič
Predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnik
Predsednik MLD Vasja Strelec
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ostriž, poroka, rakvar, arak, Vela, Tejo, br, taka, aer, start, LL, podžig. Pao, okončavanje, zari, sestav, Alaca, diori, bonapartist, ant, stoenka._
IZDGPI.SI
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 21. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in L maju, prazniku dela. Želimo vam prijetno praznovanje.
Svetniška skupina vodja
Rajko Fajt, univ. dipl. inž.
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj
predsednik lO Miroslav Luci, dr. med.
M-
D INVESTd
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Prošomova 30, 2250 PTUJ tei.: 787-91-00 fax: 787-91-11 .0.0. tmd@amis.net
Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam
želimo prijetne prvomajske praznike!
ASFALTI PTUJ
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČAMO!
ŽNIDAKIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.o.o.
2250 PTUJ, Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779^781, e-maU: pss.ptuj@siol.net
Prijetne prvomajske praznike vam želi kolektiv Podjela za stanovanjske storitve
CI510
čisto mesto Ptiq, d.o.o., Po^jelje za gospodaijei\je z odpadki
Domavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem uporabnikom naših storitev čestitamo oh prazniku dela -1. maju in se hkrati zahvaljujemo za sodelovanje.
čisto mesto Ptuj d. o. o.
Vsem občankam in občanom
Občine Videm čestitam ob TI. aprilu - dnevu upora
proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
Vaš župan Friderik BRAČIČ
[d Panorama
Dobrodošlo organizirano druženje
V športnem društvu (ŠD) Panorama Ptuj že vrsto let namenjajo posebno skrb in pozornost varovanju voda in okolju nasploh. Nenehno skrbijo za prijaznejši videz obrežij Drave in izvajajo čistilne akcije. Tudi to pomlad se pridružujejo aktivnostim, ki potekajo v okviru dneva Zemlje, zato so na začetku aprila v domeni s ŠD Center izpeljali akcijo urejanja in vzdrževanja balinišča na Potrčevi, veliko prostovoljnega dela pa vlagajo v lepšo podobo njegove okolice.
Čistilno akcijo sta vodila Janez Gornik in Vlado Potočnik iz ŠD Panorama, po njej pa so udeleženci opravili še krajšo analizo razmer in stanja na tem priljubljenem šport-no-rekreativnem objektu. Smeti in odpadke so naložili v posebne vreče in jih nato odpeljali na rogozniško odlagališče.
Osrednji del vsesplošne akcije pomladanskega čiščenja okolja na območju mestne občine bo v soboto, 23. aprila, in se bo začel ob 9. uri dopoldan. Posebej so vabljeni, da se akcije udeležijo najmlajši, tisti iz vrtcev, šolarji, dijaki, saj izkušnje kažejo, da je treba že mladostnike vzgajati v ljudi, ki bodo odgovorno ravnali z naravo.
»Izkušnje iz preteklih let kažejo, da v primestni četrti Panorama Ptuj v akciji urejanja okolja njeni prebivalci kar množično sodelujejo. Posebno veseli, ker se v delo Športnega društva vključuje toliko prostovoljcev, ki s svojim entuziaz-mom poganjajo delo le-tega. To priča, da se krajani zavedajo lepote svojega kraja in da so pripravljeni poskrbeti za njegov videz in urejenost, s katerim se lahko postavijo pred vse številčnejšimi obiskovalci raftinga na Dravi,« nam je povedal Igor Hrženjak, eden najdejavnejših v ŠD Panorama Ptuj.
Ivo Kornik
ERA
»SMliMEif^ PfïïlO GOIřaiMlíMSlÍa
Ponudba velja do 28. aprila 2005
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močm mičmHsg^'

7
7

7. SPEV in MODRIJANI - Zapojmo zaigrajmo 6. Ans. DORI - Ljubim in ijubijen sem 5. VESELE ŠTAJERKE - Le tveja ljubezen 4. Ans. ROSA - Ko pesem naša zazveni 3. Ans. ZALOŽNIK-Stari grad 2. ŠTAJERSKI KVINTET - iVIamin dan 1.Ans. OBJEM - Češnjev cvet
1.	ČUKI-Huba Buba
2.	SKUTER-ArivederčiVanč
3.	HELENA BLAGNE - Zreie žensice
4.	SAŠA LENDERO - iHetuij
5.	MALIBU - Tječe tječe bistra reica
6.	PLATIN-Toi(živijenja
7.	KSENIJA-Pravaijubezen
Poskočnih 7
Velićastnih 7
_ Glasujem za: _
Ime In priimek: _ Tfel. Številka: _
ft na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMS glasbene želje!
041/818-666
Nagrado prejme: Damjan Ogrizek, Zg. Hajdina 11 c, 2288 Hajdina
OBČINA KIDRIČEVO
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo voščimo prijetno praznovanje ob dneva upora proti okupatorju
in i. maju - mednarodnem prazniku dela.
župan občine Kidričevo Zvonimir Holc
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: IV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA
.Šiaimi^z TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naroČila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AEROBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:

IM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBIMNBA IN AEROBIKA
IME IN PRIIMEK
Sonja Strauss
Stojnci 136/c, 8881 Markovci
Nagrajenec pr^me nagrado po pošti.
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 26. april
18.00 Ptuj, Pokrajinski muzej, bivši zapori, otvoritev razstave posvečene nasilju nad Slovenci v 2. svetovni vojni »Ko nisi smel biti Slovenec«
19.00 SNG MB, Radio and Juliet, VelDvo, za abonmaja Opera torek 1, 2 in izven
21.00 Ptuj, CID, koncert mlade ptujske glasbene skupine Adorn
Sreda, 27. april
9.00
9.00
12.00
18.00
Nova vas pri Ptuju, Lackova doma~ija, 9. pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela, v po~astitev dneva upora slovenskega naroda proti okupatorju
Gradi{~e v Sredi{~u ob Dravi, {portni park Trate, Sindikalni turnir v nogometu med podjetji
Kicar, gasilski dom, 7. praznik brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela
Velika Nedelja, zadružni dom, proslava ob državnem prazniku - dan upora proti okupatorju Polj~ane, 31. Trim pohod na Bo~ ob dnevu upora
Četrtek, 28. april
10.00 do 13.00 Ptuj, CID, Ustvarjalne delavnice in družabne igre, za osnovno{olce v sodelovanju s prostovoljci
KINO Ptuj
četrtek, 28. april, ob 19.00 Srhljive skrivalnice. Ob 21.00 Propad.
KOLOSEJ Maribor
Torek, 26. april, ob 16.00, 18.30, 21.10 in 23.45 Lepotica pod krinko 2: čudovita in nevarna. Ob 15.50, 17.50 in 19.50 Masaji. Ob 21.50 Melinda in Melinda. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Misija: Cucelj. Ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Bodi kul. Ob 20.40 Brata v vojni. Ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Prevajalka. Ob 16.10 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 18.10 Wicker Park. Ob 19.30 in 22.00 Constantine. Ob 16.25, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 19.10 in 21.40 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 17.00 Njegovi tastari.
Sreda, 27. april, ob 13.30, 16.00, 18.30 in 21.10 Lepotica pod krinko 2: čudovita in nevarna. Ob 13.45, 15.50, 17.50 in 19.50 Masaji. Ob 21.50 Melinda in Melinda. Ob 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 Misija: Cucelj. Ob 13.50, 16.20, 18.50 in 21.20 Bodi kul. Ob 20.40 Brata v vojni. Ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Prevajalka. Ob 16.10 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 13.40, 16.50 in 20.00 Propad. Ob 18.10 Wicker Park. Ob 19.30 in 22.00 Constantine. Ob 14.00, 16.25, 19.00 in 21.30 Krog 2. Ob 13.20, 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 19.10 in 21.40 Zdravilo za sodobnega mo{kega. Ob 17.00 Njegovi tastari.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO ■	ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
	
Mali oglasi
STORITVE
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, različnih višin in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Žično pletarstvo Rogina, s. p.,Rajšpova ul. 15, PTUJ (bivši Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Rajšpova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na ključ) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom ^ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
Kvalitetno in ugodno zidanje, izdelava strojnih estrihov in ostala gradbena dela. Sanacije, d. o. o., Apače 230, Lovrenc na Dravskem polju. Gsm: 051 255 219.
POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se pri~ne 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, deske, fosne. Tel. 041 833-781.
PRODAM pšenico in suho luščeno koruzo. Tel. 783-32-41._
PRODAM cisterno Creino 3200 l. Tel. 031 274-626._
SEMENSKI krompir prodajamo s 30 % popustom. Trgovine POLJE - DOM KIDRIČEVO, TURNIŠČE in PODLEHNIK. Za vas poslujemo tudi 27. aprila do 12. ure v prodajalni Kidričevo. Tel. 799-00-80._
TRAKTORSKO gajbo za nošenje svinje na hidravliko ter bučnice in ječmen prodam. Tel. 780-10-63.
BALIRKO za okrogle bale prodam. Tel. 719-42-30._
KDO BI SI HOTEL obdelovati manjši kos dobrega vinograda v Slovenski goricah? Pogoji so odlični, dober vinograd na žici, ob asfaltu, lastnika pokličite zvečer. Telefon v upravi.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697-097.
PRODAM vikend na Kogu. Tel. 041 672-449 ali 041 346-991.
VABIMO K PROIZVODNEMU SODELOVANJU PRIDELOVALCE POLJŠČIN
Za ve~letno pogodbeno proizvodno sodelovanje za:
-	1. svežo koruzno zrnje,
-	2. svežo koruzno silažo,
-	3. silažo iz sirka,
-	4. suho balirano slamo in seno (male bale). Pogoji:
-	1. sklenitev pogodbe o proizvodnem sodelovanju minimalno za 1 ha,
-	2. sklenitev oz. pristanek pridelovalca za sprejem 34 m3 gnojevke
letno/ha,
-	3. uporaba priporočenih hibridov koruze,
-	4. cena in plačilni pogoji znani ob sklenitvi pogodbe.
Vse informacije za proizvodno sodelovanje je možno pridobiti na sedežu Podravskih vrtnin, z. o. o., Gorišnica 78, telefon: 02 743 04 02 - Marija Kelenc, vsak delavnik, razen sobote, od 9.-12. ure.
VRTEC ORMO@
IN VRTEC PRI OSNOVNI [OLI TOMA@ PRI ORMO@U
OBJAVLJATA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2005/06
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2005/06 potekal od 3.-10. maja 2005, vsak dan od 9.00 do 15.30 ure v vseh vrtcih občine Ormož.
Otroci lahko obiskujejo oddelke od enega do treh let (jasli), oddelke od treh let do vstopa v šolo in kombinirane oddelke (2-4 let) v celodnevnih programih od 5.30 do 15.30 ure ter program za otroke s posebnimi potrebami samo v vrtcu Ormož.
V času vpisa vabimo vse nove kandidate - otroke s starši - da se vključijo v programe odprtih vrat in spoznajo utrip življenja in dela v vrtcu. Z veseljem vas pričakujemo.
Uprava Vrtca
PRODAM gradbeno parcelo, 1600 m2, na Selih, v občini Videm. Tel. 764 28-11, GSM 040 366-050.
DOM - STANOVANJE
PRODAM stanovanje, 2,5-sobno, 59 m2, za 5,5 milijona, delno opremljeno, v Lendavi. Tel. 051 416-669._
PREPROSTI zreli samski osebi ali mlajšim upokojencem oddamo opremljeno sobo, manjša pomoč in možnost kuhanja. Tel. 041 954 054._
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju prodam. Tel. 031 814-147.
BELA TEHNIKA
PRALNI, sušilni stroj, zamrzovalnik, hladilnik, mini štedilnik prodam. GSM 051 221-026.
DELO
ZAPOSLIMO MONTERJA ogrevalnih in vodovodnih naprav za polni delovni čas. MIT - Horvat, s. p, Pobrežje 158 a, GSM 041 639-797.
RESTAVRACIJA de Poncho redno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, poštenost in veselje do dela z ljudmi. Nudimo: redno zaposlitev in redno plačilo. Tel:02/ 77 10 186 ali GSM:041 631 578, Boris Šegula, s. p., Rogozni-ška cesta 20, 2250 Ptuj.
MIZARJA z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Mizarstvo Zamuda, s. p., Spuhlja 100 c, 2250 Ptuj! Tel: 041 604 - 322.
ZAPOSLIMO več simpatičnih deklet za delo v strežbi v novem lokalu na Zg. Hajdini. 031/521-446. Ena zvezda, Sp. Hajdina 19a, 2288 Hajdina.
Darko Pintarič s.p., Ob železnici 11, Ruj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net
www.pralnica-perla.com
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Dolenc
1938 - 2005
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 122/A
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 27. aprila 2005, ob 15. uri izpred vežice na lovrenškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: žena Anica, sin Branko z družino, hči Sonja ter brat Anton in sestra Marica z družinama
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega atija
Karla Leskovarja
IZ APAČ 249
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkvene potrebe in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala g. župniku za cerkveni in pogrebni obred, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in vsem govornikom za poslovilne besede.
Hvala tudi vsem gasilcem, posebej za častno stražo in slovesni pozdrav.
Posebna zahvala sosedi Sibila v prvem trenutku pomoči. Hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči: žena Katica, sinova Martin in Karl z družinama ter vnuka z družinama in ostalo sorodstvo
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
FostamltetaDstoiilteiiiiTO&iikStnleTskegatednika) FoslutejteRadioPtuJI Fotuftez
Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo, ali menite:
)i
□	da je cena Štajerskega tednika realna?
□	da je cena Štajerskega tednika previsoka?
Ime in priimek:_ Naslov:_
Kupon nalepite na dopisnico in jo do sobote pošljite na naslovi sodelujejo lahko samo Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj	naročniki štajerskega tednika.
Trnovska vas • Pogovor s predsednikom civilne iniciative
"Ne zaupam stroki v službi politike!"
Takoj po sklepu svetnikov Trnovske vasi, da bodo sodelovali z Agencijo za radioaktivne odpadke pri prostorskem umeščanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, se je v Trnovski vasi ustanovila civilna iniciativa. Vodil jo je Danilo Muršec.
Na petkovi izredni seji so svetniki zaustavili vse postopke in aktivnosti z agencijo. Na vprašanje, ali so v civilni iniciativi zadovoljni, je Danilo Muršec odgovoril: "Predvsem sem zelo zadovoljen, da smo skupaj s svetniki uspeli najti rešitev, ki je v dobro našega kraja in celotnih Slovenskih goric. Čeprav pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi in da za vsakim prvim škorcem še pada sneg, so Slovenke gorice v zadnjih letih veliko pridobile. V vseh občinah so skoraj v celoti uredili ali urejajo osnovno komunalo, tudi cestne povezave s središčem države in svetom bodo v nekaj letih na evropskem nivoju. To so že pogoji, ki so potrebni, da lahko ljudje na območju, kot so Slovenske gorice, iščejo svoje priložnosti na drugih področjih in ni
nobene potrebe, da živijo kot državni podpiranci od rente. Vesel sem, da smo občani Trnovske vasi tako enotni in da so naši občinski svetniki premogli toliko modrosti, da so prisluhnili mnenju drugih, to mnenje upoštevali in tudi sprejeli. Razumem tudi njihovo prvotno odločitev, saj je v igri veliko denarja za sorazmerno malo dela. Sam ta denar vidim kot podkupnino."
Zakaj ne zaupate stroki, ki trdi, da so jedrska odlagališča neškodljiva?
"Stroki zaupam, nikakor ne zaupam stroki v službi politike. Politika je najela vrhunske strokovnjake, ki premorejo veliko znanja na vseh področjih, da ljudi prepričajo o neškodljivosti odlagališč. Verjamem, da strokovnjaki delajo odgovorno in pošteno, v okviru spoznanj, ki so o
jedrski energiji v tem trenutku na voljo. Vem pa, da ne morejo prevzeti odgovornosti in odgovoriti na vprašanja in pomisleke, ki nosijo predznak političnih odločitev na nivoju države ali morda celo širšega evropskega prostora. Kdo lahko zagotovi, da eventualna odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ne bodo čez nekaj let prekvalificirana v odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov in da država takrat, ko bo sprejeta dokončna odločitev o lokaciji odlagališča, ne bo spremenila pogojev? Slovenija je mlada demokracija in sistem političnih vrednot bo nastajal še veliko let. Nekateri na te pomisleke odgovarjajo s primeri iz Evrope, vendar primerjava ne vzdrži. V evropskih državah, kjer odlagališča imajo, so standardi političnega odločanja
Pogled na Trnovsko vas in zeleno Pesniško dolino
natančno izdelani in znani. V teh državah politiki ne lažejo, saj so za najmanjšo napako takoj kaznovani, pri nas je v tem trenutku tovrstna odgovornost še v povojih."
Svetniki v Trnovski vasi so prekinili sodelovanje z agencijo, vendar se je za sodelovanje odločil tudi lenarški župan. Kaj svetujete svetnikom sosednje občine?
"Dobljena bitka še ni dobljena vojna. Trdno sem prepričan, da bodo ljudje v posameznih lokalnih skupnostih premogli toliko modrosti in imeli hrbtenico, kot rečemo, da bodo v najkrajšem času sledili odločitvi svetnikov občine Trnovska vas in tako omogočili ljudem v svojih sredinah, da spet normalno zaživijo. Ne smejo namreč pozabiti, da nimajo pravice odločati namesto volivcev, ampak lahko odločajo le z njihovim popolnim soglasjem. Zavedati se morajo, da vsak dan izgubljajo, saj na drugi strani stoji institucija, močno podprta z denarjem države, ki ji teče voda v grlo. Problem odlagališča v Slovenskih goricah v teh dneh tudi internacionaliziramo, saj so zaskrbljeni tudi sosedje, vendar sem prepričan, da bomo odločitev sprejeli sami brez drugih."
Zakaj ne želite, da objavimo vašo fotografijo?
"Posameznik ni pomemben, pomemben je ta prostor. Iz teh svojih aktivnosti ne kujem nobenega kapitala, zato bo bolje, da objavite kakšno fotografijo Slovenskih goric."
Zmago Šalamun
f
SREČNO IN B^O^
NOVO LETO
2015
080 19 20
www.ZMprizma.si
PRIZMA
Prednost več
naložbeno življenjsko zavarovanje
Napoved vremena za Slovenijo
ELEKTRO KAISER
Za prvi in zadnji april nas bo vsakdo rad nabril.
Napoved za Slovenijo
Danes bo sprva oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo dopoldne povsod ponehale. Od zahoda se bo delno razjasnilo, vendar bodo popoldne še kratkotrajne krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno in čez dan topleje. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
KAISER Franc s. p.
-	ELEKTROINSTALACIJE -ALARMNE NAPRAVE -DOMOFONE -STRELOVODE
-	ELEKTRO MERITVE T GSM: 041 325 909
M02N0ST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
i
^mtÂtKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Tanja Berghaus, Žabjak 35, Ptuj - Tajo; Anita Puhfink, Ptujska c. 33, Pragersko - Anžeta; Simona Primožič, Markovci 72 - Amelie; Biserka Petrovič, Meje 6, Cirkulane - dečka; Valentina Vidovič, Dornava 34 - Kaia; Suzana Gajšt, Podlože 43, Majšperk - Saro; Klavdija Kokot, Mezgovci ob Pesnici 61/b - Živo; Metka Murko, Spodnje Negonje 31/b, Rogaška Slatina - Matica; Lidija Kopše, Sedlašek 54, Podlehnik - Luka; Barbara Fras, Trnovska vas 39/d - Alena; Martina Hajdinjak, Belšakova 4, Ptuj - Lucijo; Nataša Vidmajer, Zabovci 76 - Tajo.
Poroke - Ptuj: Boris Potočnik, Orešje 152, Ptuj, in Sabina Ramšak, Cesta 8. avgusta 19, Ptuj; Gorazd Petek, Ga-jevci 37, in Danijela Klinc, Dolane 24/a.
Umrli so: Anton Rotvein, Popovci 30, umrl 13. aprila 2005; Maksimiljan Lašič, Žvab 27, umrl 14. aprila 2005; Ciril Bohinc, Stanovno 41, umrl 16. aprila 2005; Jožefa Radoš, Ptujska c. 29, Ormož, umrla 16. aprila 2005; Anton Vernig, Ul. Borisa Kraigherja 14, Kidričevo, umrl 14. aprila 2005; Ljudmila Homtar, Plajnsko 21/a, umrla 17. aprila 2005; Drago Golob, Gorišnica 62/a, umrl 20. aprila 2005; Jelisaveta Đukić, Gorišnica 118, umrla 19. aprila 2005; Danica Mikša, Arbajterjeva ulica 3, Ptuj, umrla 12. aprila 2005; Zvonko Sitzenfrei, Arbajterjeva ulica 5, Ptuj, umrl 13. aprila 2005; Marija Dajnko, Sedlašek 126, umrl 13. aprila 2005; Magdalena Kramberger, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, umrla 11. aprila 2005; Angela Hlastec, Lovrenc na Dravskem polju 49, umrla 13. aprila 2005; Karel Leskovar, Apače 249, umrl 13. aprila 2005; Anton Predikaka, Ptujska Gora 37, umrl 15. aprila 2005; Roza Adam, Grdina 23, umrla 21. aprila 2005.
Crna kronika
V ovinku v jarek
17. aprila ob 18.40 se je na regionalni cesti izven naselja Goričak, območje občine Zavrč, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 56-letni voznik osebnega avtomobila znamke VW passat, drž. Hrvaške. Voznik je vozil v smeri Zavrča. Med vožnjo v desni nepregledni ovinek je zapeljal z levimi kolesi na zelenico, po več metrih drsenja pa trčil v betonski prepust, kjer se je nato vozilo prevrnilo v jarek in se ustavilo na desnem boku. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. V prometni nesreči je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 1.600.000,00 SIT.
Vzvratno v peško
18. aprila ob 15. uri je 22-letni voznik osebnega avtomobila vozil vzvratno na kratki razdalji po Trstenjakovi ulici v Ptuju iz smeri lekarne ter z zadnjim delom vozila trčil v 73-letno peško, da je padla po pločniku in se poškodovala. V bolnišnici Ptuj ji je bila nudena zdravniška pomoč.
Drzna kraja v zlatarni
Neznani storilec je 21. aprila okrog 17.35 vstopil v zlatarno Tofant v Krempljevi ulici na Ptuju. Zlatarka mu je na pladnju pokazala štiri verižice, nato pa jo je zaprosil, da eno stehta. Ko se je le-ta obrnila, je neznanec pograbil tri verižice in zbežal v smeri Aškerčeve ulice in nato neznano kam. Škoda, ki jo je utrpela lastnica, znaša okoli 150.000,00 SIT.
Vlom v šolo
Neznani storilec je v času od 15. do 17. aprila vlomil v prostore Osnovne šole Jurovski Dol, ukradel TV sprejemnik, video rekorder, radiokasetofon in računalniški printer ter kraj zapustil v neznano. Šola je utrpela škode za okoli 310.000,00 SIT.
Spet množica ilegalcev
14. aprila ob 21.00 so ormoški policisti v naselju Mihovci pri Veliki Nedelji kontrolirali skupino ljudi in ugotovili, da gre za šest tujcev, državljanov Turčije, ki so prišli v našo državo na ilegalen način, mimo mejnega prehoda. Tujci so v postopku zaprosili za azil in so bili po končanih postopkih nastanjeni v Azilnem domu v Ljubljani.
Policisti PP Ormož so v Godenincih 18. aprila ob 1. uri kontrolirali skupino štirih oseb, za katere so ugotovili, da so državljani Bangladeša in da so v Slovenijo vstopili na ilegalen način. V postopku so vsi štrirje zaprosili za azil in so bili prepeljani v Azilni dom Ljubljana.
Prav tako so ormoški policisti istega dne ob 1.20 v Mihov-cih pri Veliki Nedelji kontrolirali skupino treh oseb, za katere so ugotovili, da so državljani Turčije in so prav tako vstopili v Slovenijo na ilegalen način mimo mejne kontrole. Vsi trije so zaprosili za azil.
20. aprila ob 5. uri so policisti PP Ptuj v naselju Strelci izsledili skupino štirih državljanov Turčije, ki so mimo mejne kontrole na ilegalen način vstopili v R Slovenijo. Odpeljani so bili v Azilni dom v Ljubljano.
Istega dne ob 16.08 so policisti PP Ormož v naselju Lačaves izsledili skupino štirih državljanov Bangladeša, ki pri sebi niso imeli nobenih dokumentov in je bilo v postopku ugotovljeno, da so mejo prestopili mimo mejne kontrole na ilegalen način.
Ormoški policisti so 21. aprila ob 1.40 izven naselja Pav-lovci legitimirali štiri občane, za katere so ugotovili, da so državljani Turčije, ki so v R Slovenijo prišli na ilegalen način, mimo mejne kontrole. V postopku so tujci zaprosili za azil.
Ur
Foto: ZS