Stev. 93* ^■■nBEMMnmni Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144'— *a pol leta K 72*— V Ljubljani, torek, 26. aprila 1921. Poštnina platon« v gotovM. Leto I. Uredništvo la opramKtn« pHarjevi ulici itn. 0 — urednBtn 5te». 30 — c=s upraratStva štev. 32S CENE PO POSTI: za Četrt leta K 36'— za ea mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VUf. Poslanec Gostinčar za dctamli prava. V seji konstituante dne 23. t, m., ko je “»a na dnevnem redu razprava o slabotni »obznani«, se je oglasil za besedo todi poslanec Gostinčar in rekel: RESNICA o rudarskem štrajku v TRBOVLJAH. Gospodje poslanci! Interpelacija, o kateri se danes razpravlja, je vzbudila v Celi državi veliko senzacijo in veliko netijo, a med gotovimi krogi tudi zadovoljstvo. , Obznana je akt vlade, ki ga je storila, *akor sama trdi, iz potrebe državne varnosti. Gospoda! Gotovo je, da ima državna oblast pravico in tudi mora imeti pravico, “a brani interese države, ako so v nevarnosti. Toda veliko vprašanje je, ali je bila J* obznana v resnici potrebna, in ali so “da tista gibanja, tisti štrajki v resnici ta-nevarni, da je bilo treba poseči po ta-izrednih sredstvih, kakor je ta obdana. Jaz poznam delavsko gibanje v Sloveli* in vem, da je tedanji rudarski štrajk na-s*al vsled bede in pomanjkanja. , Prijatelji! Trboveljska premogovna j^Uzba ima baje milijonske dobičke in ta ^užba je plačevala svoje delavstvo sramotno nizko, dnevno od 24 do 60 in 70 K. ”rosim Vas, gospodje, more Ii danes člo-y?k, naj si je tudi sam, tem manj pa z rod-fmp, živeti, ako zasluži dnevno 24 kron, to je 6 dinarjev? Pri tej draginji je nemogoče, da bi človek s tem zaslužkom živel, ^radi tega je nastal tisti štrajk v Sloveli- (Klic: »Zaslužijo po 40 dinarjev!«) Pri nas s° delavci v trboveljskem rudniku zaslužili največ po 60 kron, to je 15 dinarjev dnevno, in še redki so bili, ki so toliko imeli. OBZNANA NA NAPAČNI NASLOV. Prosim Vas, gospodje, potem pač ni £udno, če je nastal štrajk, ker družba ni “°tela slišati o tem, da bi delavstvu zaslu-poboljšala. Zaradi tega mislim, da ta Obznana ni bila naslovljena na pravi na-*lov, na naslov delavskih sindikatov. Ta Obznana — ako je že kdo za njo, jaz nit 5e®i, kakor sploh nisem za nobeno izredno ®tanje v naši državi, ker mislim, da mora .’ti naša država svobodna za vsakega — naslovljena na popolnoma napačen na-s|0v, ker ta Obznana bi morala biti nalovljena na tiste kapitaliste, ki v delav-pem gibanju niso hoteli za zboljšanje de-*avskega stanja ničesar storiti. Gospodje! Kapitalizem, kapitalistični Sjstem je zlo, ki nam ugonablja vse naše Orodno gospodarstvo. Danes je vse koncentrirano v bankah. Banke nam podražu-tejo živež in druge življenjske potrebščine, mi smo vsi v rokah nekaterih kapitalistov, ** žive in bogatč od krvi delavskega naro-®a- Tu je treba, da poseže državna oblast vRies, tu je treba, da država stori potreb-j|e korake, da omeji to divjo gonjo napram ^lavstvu, napram siromaštvu, napram re-Vežem. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) ZA SVOBOŠČINE DELAVSTVA IN SOCIALIZACIJO. Gospoda! Gotovo pa je tudi, da je delo ^iaga blagostanju vsega naroda. Zalo je nujno potrebno, da se delavec zaščiti v svojem življenju, v vsem svojem dedovanju. Najprej mora imeti delavec pra-^co, da brani svoje koristi. On mora imeti Potrebno svobodo, ki mu je ne bi smel in je ne sme nikdo kratiti, dokler jo ^bi za svoje potrebe. . Delavec mora biti dalje zasiguran, da Zakaj Vi ne socializirate svojih bank?«) Gospod tovariš, jaz sera za to, da se vse banke podržavijo, in če imate klerikalne banke — da rabim izraz, ki je v tej zbornici tako običajen — naj se podržavijo tako kakor vse druge! Ne bojte se! Pri naši stranki boste vedno našli ljudi, ki bodo odločno za to, da se vsa taka podjetja socializirajo in da pridejo splošnosti v prid. (Medklic: >Pričnite s socializacijo najprej pri podjetjih v Vaši stranki, da bomo videli, kakšen uspeh boste dosegli.«) Rekel sem Vam že: če imate kaka večja podjetja, ki pripadajo naši politični stranki, naj se zgodi ž njimi isto, kakor z vsemi drugimi enakimi podjetji. Mi ne delamo nikake izjeme. — S takimi obznanami pa ne bodete odpravili nezadovoljstva delavstva. Kaj je povzročilo omenjeno obznano? V Ljubljani sem imel priliko govoriti s slovenskimi delavci, ki so bili izgnani iz Bosne samo radi tega, ker so delali v podjetju ali v rudniku, kjer je bil štrajk, čeprav niso bili pri nobeni organizaciji. Gospodje, kaj se to pravi!? Jaz lahko vzamem danes komu kruh, ki mu ga pa jutri ne morem dati. (Poslanec Milan Pribičevič: >Ali je tudi to povzročil centralizem?<) Tudi to je prišlo iz centruma. Jaz sem Vas hotel opozoriti samo na krivice, ki so se godile delavcem zaradi te obznane. Izgnali so delavce z rodbinami. Nimajo zaslužka, nimajo ničesar. Ali naj poginejo, ali naj postanejo lopovi? Baš vsled tega postanejo ljudje lahko lopovi, če se jhn ne da priložnosti, da si s poštenim delom zaslužijo kruh. Zato moramo biti odločno proti temu, da bi se uvajale pri nas take izjemne stvari. Zahtevati moramo najodločneje, da se da delu veljava, in da se zasigura onim, ki delajo, eksistenca. Potem, gospodje, se take stvari ne bodo več dogajale. Da pa to dosežemo, v to je nujno potrebna socializacija velikih podjetij, na kar naj gospodje nikar ne pozabijo. (Odobravanje.) Ministrski svet. v .. Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Na včeraj-^ji seji ministrskega sveta je referiral dr. r*ehmed Spaho, minister za trgovino, o podajanjih z Italijo. Njegov referat je bil odo-ren. Sklenjeno je bilo, da se sedaj prične 3 kulturnimi in prosvetnimi pogajanji, o ( asciti naših sol in drugih kulturnih insti-v neodrešenih kraiih. — Radovedni smo, kakšen je bil referat ministra Spahe, ker ni od trgovskega ministrstva bil nikdo v delegaciji. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Ministrski svet je sprejel zakon o izenačenju plač državnih uradnikov v Srbiji z onimi iz no-voosvobojenih krajev. — Proti sta glasoval samo mesar Pucelj in dr. Kukovec. V zadnjem trenutku! Volivci* ki Vam jje za avtonomiio Slovencev, podvi* zaite se na voiižže* da vržemo kliko kapitalistov* centralistov! Do 5. ure pop. le še čas* da izvršite svojo dolinost! nfiziEifesfeciJa hrtL socialnega delavstoa. Sinoči se je vršil v veliki dvorani hotela Union od »Delavske Zveze« sklicani protestni shod proti odpravi osemurnega delavnika, Vkljub temu, da so imeli komunisti in socialisti ravno ob isti uri sklican shod v Mestnem domu, je bila udeležba na našem shodu zelo velika. Shodu je predsedoval privatni nastavljenec tov. Anton K c r č. Prvi govornik tov. Fr. Kremžar je v svojem govoru orisal boj delavs:va za osemurni delavnik, njega zgodovino in uspeh. Sedaj nam ga pa hoče kapitalizem zopet ukiniti. Toda združeno delavstvo v svojih strokovnih organizacijah bo to nakano preprečilo. Delavstvo se mora tesno organizirati; kot vse kaže, bo brez organizacije zgubilo vse to, kar si je po dolgih bojih pridobilo. Le v organiziranem boju proti liberalnemu kapitalizmu bomo obvarovali svoje pravice. (Burno pritrjevanje in odobravanje.) Drugi govornik tov. Komlanec je utemeljeval večkrat z odobravanjem prekinjen, protest delavstva proti odpravi osemurnega delavnika z delavskega, higi-jenskega, družinskega in državnega stališča. Delavec potrebuje zraka, prostosti, da ohrani tudi družino močno. Potrebuje počitka, da se med tem časom lahko posveti družini, zanjo in z njo živi. Država pa, ki je stvorjena iz večine delavskega stanu, potrebuje zdrav rod, zdravo delavstvo, da je potem tudi sama zdrava in močna. Prebere resolucijo, ki je prišla koncem shoda z dodatkom na glasovanje. Dr. Gosar, viharno pozdravljen, je v svojem govoru utemeljeval pravico delavca do osemurnega dela s socialnega stališča. Kdo more od delavstva zahtevati, da dela za tujega gospodarja deset ali še več ur za bore malo plačo, s katero ne more niti svojih družin preživljati. Naj dajo delavstvu dovolj zaslužka, naj dajo delavstvu pravico do podjetja in vsaj pravico do dohodkov od podjetij, potem pa bo delavstvo delalo tudi po več ur na dan, ker delalo bo za se. Izpelje naj se socializacija! Dokler pa tega delavstvo ne bo imelo, je upravičeno do osemurnega dela, katerega si bo pa le v močni strokovni organizaciji obdržalo. Izvajanja so bila z burnim odobravanjem sprejeta. Tov. Fr. Pa vi in je v imenu * Zveze trgovskih in privatnih nastavljencev« protestiral proti odpravi osemurnega delavnika in se izjavil v imenu zveze solidarnega z drugim delavstvom. Ko je nato nastopil tov. Ant. Kogej in hotel zborovalcem javiti gorostasni napad »Sl. Naroda na tov. Kremžarja, ker, ta kapitalistični list hujska svoje plačane fašiste k dejanskemu napadu na našega tovariša in kandidata Kremžarja, mu je vladni zastopnik pol, nadzornik Habe vzel besedo, Tovariš Kogej je vzkliknil: »Protestiram proti vpeljavi deseturnega delavnika, Protestiram pa tndi proti napadom na tov. Kremžarja!« ter je zapustil govorniški oder. To je razplamtelo v viharno manifestacijo za tov. Kremžarja z burnimi klici; »Živio Kremžar!« itd, Nato so še govorili tov. Cvikelf v imenu Zveze rudarjev, Zveze usnjarjev in Zveze kovvinarjev, Tov. Breskvar v imenu Prom. zveze in tovarišica Ivanka Simončičeva v imenu tobačnega delavstva. Vsi so protestirali proti desetur* nemu delavniku. Njih izjave bo bile istota-ko sprejete z odobravanjem. Nato je tov. Komlanec prečita! raecl večkratnim odobravanjem sledeči resoluciji: Resolucija, sklenjena na protestnem delavskem shodu v »Unionu« dne 25. aprila 1921: I. Delavstvo vseh kategorij zbrano na protestnem shodu v veliki dvorani »Uniona«, zahteva osemurni delavnik kot temeljno delovno dobo po vseh obratih za vse odvisno delavstvo. | Zato protestira proti ukinjenju osemurne delovne dobe iz razlogov delavčeve družine, delavčevega zdravja in socialne blaginje. — Kadar in kjer pa bi bilo iz navedenih vzrokov nadurno delo dopustno, se sme to zgoditi le po svobodnem dogovoru s strokovnimi delavskimi organizaci. jami. II, Organizirano delavstvo protestira tudi proti vsaki vladni naredbi, ki tiče delavstvo, ako se izda brez sporazuma z delavci odnosno s strokovnimi delavskimi organizacijami. Resolucijc so bile soglasno in z viharnim pritrjevanjem sprejete. j Eii/MKrnaBumra O&Cinsfee ooiitot. VOLITVE V LJUBLJANI. Udeležba do 11. dopoldne je bila zelo slaba. Kakor kaže, bo volilo samo do 50 odstotkov, če se v opoldanskih urah ne spremeni, kar je pričakovati, ker utegnejo takrat priti delavci iz tovarn in drugih podjetij. Dopoldne je volilo okrog 1800 vo-“ iivcev. * * * Votivne zanimivosti iz Krope. V nedeljo, 24. t, m., zjutraj so opazili ljudje, ki so šli k sv. maši, na občinski deski pred hišo gerenta Smrekarja v Kropi listo kandidatov SLS z gnojnico onesnaženo. Lista tako-imenovane kmečko-delavske republikanske stranice na isti obč. deski je bila nedotaknjena. Zanimivo je, da gerenta, ki se je na videz obnašal tako, kakor da bi bil somišljenik SLS, v resnici pa je na razne načine podpiral njene nasprotnike, ni na nobeni listi. Ostal je med dvema stoloma, kar priča, da so Kroparji zadosti politično zreli in jim slepomišenje ne imponira. Tudi bivšega večletnega župana in ravnatelja zadruge, gostilničarja, trgovca itd., ki je pred letom 1919, ceio desetletje neomejeno vladal Kropo in Kamnogorico, ni na nobeni listi, ker ga vodstvo komunistične stranke v Ljubljani ni dovolilo dejati na komunistično listo. Te liste 24. t. m. komunistična roka sicer ni pomazala z gnojnico, pač pa jo krase imena kandidatov in namestnikov, izmed kftterih jih je že oad no- lovico bilo sodno kaznovanih, nekateri že po večkrat zaradi prosta tatvine. Celjsko okrajno glavarstvo: SLS je vložila svojo listo v 54 občinah; SKS v 29; JDS v 5; NSS v 5; JSDS v 18 in komunisti v 3 občinah. Kompromisno listo proti SLS so vložile JDS in SKS v 5; JDS, SKS in NSS v 1; JDS, SKS, NSS in JSDS v 2 in SKS in JSDS v eni občini. Kompromisna lista SLS z drugimi strankami je vložena v 8 občinah. Poleg tega je vložena v eni občini tudi lista Radičeve stranke, v eni pa vezana lista. — V 11 občinah je vložila listo samo SLS; samostojni pa v treh občinah. Brežice: SLS je vložila svojo listai y. 34; SKS v 28; JDS v dveh občinah. Kompromisno listo proti SLS so vložile JDS is SKS skupaj v dveh; NSS, JDS in SKS v eni, JSDS z vsemi ostalimi v 10 občinah, Samo SLS je vložila listo v 13, samostojni v 6 občinah. Razmerje SLS do v»eh ostalih strank 34 : 46. Iz teh podatkov je razvidno, da Ho SLS izšla kot najmočnejša, da po volitvah ne bo o kaki »demokratski« stranki v Sloveniji niti sledu in da je pošteno slovensko ljudstvo s samostojnimi mešetarji kaj hitro obračunalo. TIROLSKA ZA NEMČIJO. LDU Innsbruck, 25. aprila. (Dun. Ku) Kolikor je dosedaj znan izid ljudskega glasovanja na Tirolskem, je bilo približno 96.6 odstotkov glasov za prikloniti* Tirolske k Nemčiji. Stran % »Novi Strup ji je odvzet,« je rekla čarovnica na njegovo grožnjo; komaj pa so ji prišle | te besede iz ust, se je kača zagnala proti dicijske tvrdke Balkan, Ivanu Furlanu, ukradeno črnopleskano kolo, znamke »Puch« v vrednosti 2000 K. Tat je neznan. _________________ — STOJAN PR0TIC. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) G. Stojan Protič nadaljuje serijo člankov, da opraviči svoje stališče. V včerajšnji »TribunK odgovarja na članek »Bezrazložna srdt-dost«; ki je izšel v »Demokratiji«. G. Pro-tič pobija trditve demokratov z vrlo lepimi logičnimi zakli ,'ki in v dostojanstvenem tonu. On pravi, ua je pred približno pol leta dejal Pribičeviču vpričo dr. Korošca, da Narodni klub, četudi nima pristašev, ' vendar vodi politiko, kot jo zahtevajo Hrvatje. Trdil je že takrat, da glasove, ki jih bo Narodni klub izgubil pri volitvah, ne bo dobila srbsko-hrvatska koalicija» temveč Radičevci in frankovci. Pribičevi« je trdil nasprotno. Volitve so pokazale, d* je imel g. Protič prav. Zato je tudi on, računajoč z razpoloženjem Hrvatov in Slo* vencev, izdelal svoj načrt ustave, v katerem gre Hrvatomyin Slovencem na roko i® hoče sporazuma. H ■ I NEHVALEŽNI MUSLIMANI. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Vkljub vsem dementijem jugoslovanske muslimanske organizacije, se v političnih krogih trdi, da bo poslanec Šališ Baljič govoril v imen11 več nezadovoljnežev in iznesel svoje P°* sebno stališče o stvari. — Zdi se, da hoc0 jo vlado s tem prisiliti na brzo izplačevanje obljubljene miljarde. 1 PROMET S PRIMORJEM USTAVLJEN- LDU Ljubljana, 26. aprila. Obratu« ravnateljstvo južne železnice objavlja: Za* radi izbruha železničarske stavke v Julifj ski Benečiji izostaneta od danes napr0) brzovlaka št. 14a in 15a. Naši osebni vlaki vozijo samo do Rakeka, oziroma iz Rakeka. Ves tovorni in osebni promet v Italijo je ustavljen. JCaša društva. || d Literarni odsek Razora ima jutri — ? sredo, 27. aprila — točno ob dveh popoldrij v Jugoslovanski tiskarni reden sestanek pO“ vodstvom Antona Podbevška. Spored: Čitanje Poleta in referat voditelja. Za člane sestane* obligaten; vabljeni tudi akademiki. J. P* d Versko-znanstveni odsek »Zvezde« danes ob 19. uri v pisarni SKSZ, Ljudski ddu>i svoj redni sestanek. Udeležite se ga poteo* številno! — J. P. DELAVSKA ZVEZA. Cven pri Ljutomeru. Na dan t. xna}a bo služba božja za vse člane Oefevske zveze, po maši pa velik shod v Ljutomeru skupno z Viničarsko zvezo; zaradi kohj-ske dirke 1, maja bo naša tombola na dan 16. maja. Vse delavstvo pa se mora udeležiti sv. maše in shoda. Z veseljem poročamo, da so vsi delavci in manjši posestniki iz vasi Mota, Gornje in Spodnje Krapje člani Delavske zveze Vso hvalo zasluži}0 naši zaupniki, Matija Škrget, Ivan Tibaut. Alojzij Novak, Ana Kosi in Terezija Stanj-ko za njihov trud. Tudi na Cvenu stoji lep0 število članov Zveze. Za neustrašen trud se zahvaljujemo Kovačiču Jakobu in upa' mo, da se nam še pridružijo oni, kateri s« žalibog danes ne štejejo med nas. Za redn« vplačevanje članarine prosimo. Širite ..K3V1 ČAS** Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdala konsorcil »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v LfnblfanL rr-. -,-=gg . Glavku; umi, oprezni Grk je skoči! narahlo na stran in udaril pri tem kačo tabo močno in spretno po glavi, da je zvijajoč se padla v žrjavico. Starka je planila pokonci in se ustavila pred Glavkom z obrazom, ki bi pri* stojal najsilovitejši vseh Furij, tako silno razkačen in strašen je bil njegov i7ray- t" a je celo v tej grozoti in pošastnosti ohrft' nil sledove in orise lepote. »Ti si,c je rekla s počasnim, trdim glasom, ki je na laž postavljal izraz njenega obraza, tako je bil miroben in brezstrasten, »dobil zavetje pod mojo streho in toploto ob mojem ognjišču, a si dobro po* vrnil s slabim — udaril si in bržčas ubil stvar, ki me je ljubila in ki je bila moja — še več — bitje, ki je pred vsemi drugimi posvečeno bogovom in ga je človek smatral častitljivim.* Sedaj pa čuj mojo kazen 1 Pri mesecu, ki je varuh čarovni« _ pri Orku, ki je hranitelj srda — te pro* klinjam in proklet si! Tvoja ljubezen bodi prokleta, tvoje ime bodi omadeževano — peklenščki naj te zaznamujejo — srce naj se ti posuši — in ob svoji poslednji url ae spomni preroškega glasu čarovnice s Vezuva! Ti pa,« je pristavila obrnivši s« osorno k Joni in vzdignila desnico — kar ji je Glavk urno prestrigel besedo. Rimljani so, kakor nemara vsa starodavna ljudstva, pripisovali neko posebne svetoat kaiSam, ki so jih ukročene imeli po svojih hjJufr ju jjfc pogoelo privzemali k svojini gostijam. A DlUntU« Poslednji dneul o 61 Pompejih. »Lažeš L: je rekla osorno. »Prav nepriljudna si,« je odvrnil (Slavk. »Tiho! Ne izzivaj je, dragi Glavk L: je zašepetala Jona. »Povedati ti hočem, zakaj sem se Smejala, ko sem zaznala, da sta ljubimca,« je rekla starka. »Zaradi tega sem se, ker je za stare, nagubane ljudi veselje gledati laka mlada srca kot so vajina — pa vedeti, da pride čas, ko bosta mrzela drug drugega — mrzela — mrzela — ha, ha, ha k Sedaj se je Jona oglasila z molitvijo zoper to neprijetno prerokbo. »Dii avertite omen — bogovi naj obdarujejo k je rekla. »Vendar malo veš o ljubezni, uboga ženska, sicer bi vedela, da »e ne izpreminja.« »Mislila, da sem bila nekoč mlada,« je pdvmila starka naglo; »in da sem sedaj stara in grda in smrti podobna? Kakoršna je zunanjost, tako je srce.« S temi besedami je zopet umolknila nepremično, kakor da bi bila brez življenja. »Ali že dolgo tukaj bivaš?*; je vprašal Glavk čem nekoliko časa, ker mi ir tako ptrašna tišina tlačila. »Ei, dolgo — dal« »Ampak samotno, žalostno bivališče je tukaj.« »Ha! Lahko rečeš tako! Pekel je pod nami!« je odvrnila starka pokazavši s svojimi koščenimi prsti proti tlom. »In razodeti ti hočem neko skrivnost — te nejasne stvari spodaj pripravljajo jezo in srd zoper vas zgoraj — zoper vas, mlade — in zoper lahkomiselne — pa lepe!*: »Samo zle besede govoriš, ki slabo pristojajo gostoljubju,« je rekel Glavk; »v prihodnje bom rajši prenašal nevihto kot tvoj sprejem.« »In prav boš storil tako. Nikdo naj me nikdar ne išče — samo nesrečni.« »Zakaj pa nesrečni?« je vprašal Ate-nee. — -• »Čarovnica te gore sem,« je odvrnila coprnica in se grdo zarežala; »moje delo je dajati upanje brezupnim; za nesrečne v ljubezni imam ljubavne pijače; za lahkomiselne imam obljube bogastva, za hudobne maščevalne pijače, za srečne in dobre pa imam samo to, kar ima življenje — prokletstvo! Ne nadlegujte me več!« S temi besedami je razsrjena stanovalka votline zopet utihnila, in ta molk je bil tako trdovraten in neprijazen, da se je Glavk zaman trudil, da bi jo pripravil do govorjenja. Na njenem trdem, zakrknjenem obrazu ni bilo videti najmanjše iz-premembe, kakor da bi ga niti ne slišala. Na srečo je bil vihar tako kratek kakor je bil silovit, in se je začel polegati; deževala je vedno manj in naposled so se ob-