PODATKI 0 GOSPODAHSHIH GIBA8IIH
Povečanje industrijske proizvodnje
V   zadnjik  mescciJi   prcteiklega  leta  je ind.ustrijs.ka    proizvodnja    tako    porasla, da   sino   popolnoma   nadomestili    zaosta-janje v prve.ua .polletju in ustvariJi letni porast, Jti  je bil določen s .plauoni. Prišlo je do premiikov tudi v strukturi   (sestavi) izdelanefja  blaga,  tako da  je bil v celoti v primerjavi z 1. 1955 porast naslednji:
—  reprocliuikcijski   material   za    6 %
—  delovna sredstva
(:za predelavo                    za 12 %
—  potrošno bla.ffo                  za fcl %
Potemtaikem je proizvodmja potrošn&ga bla^a porasla za eno točko več, kekor je bilo določeno z družbenim planom za 1.   1956
V  januarju letos se je .iindjustrijska pro-izvodnija še vedno povečevala in je ibila za   14%   večja ikakor v  jaiiHiarju  1.   19%. V   pov.prečju   jc   porast   v   predclovakuli pauog-ali  večjj  'kaikor  v  dTiigiih  ipanogah (pri  tekstiilu  16%, pri  usnju i.n obutvi za 20%,  pri  gum.iJTi 25%, v elektroindustriji za 40%).      •
Za sedaj je ipreskrba indusitrije z ener-Jfijo, suTOvinami i<n dmgim materialom redna in pričakiuje.jo, da se bo iprodzvod-nja še  naprej tiRod.no  razvijala.
Števil©  zaposlenih   in   delovna   storilnost
Povprečno število zaposlenih delavcev in uslvžbencev v gospodarstvu je biJo v 1. 19% za 3 odstotike višje <kakor v J. 1955. Ta porast je m.nogo boli bjaff kakor preišnja lcta (1. 1954 je.znašal 11%, a leta l<m 12 %).
V  indtistri ji se je števiilo. zaposlemirh po-večaJo   za   7%,   proizvodnja   pa   za   10%. Torej se  je povečala ludi delov-na storil-nosi, posebno v drujem polletju. V zad-n}ih  T mesecih se ie  slorilnost povečala za 9%
Izvoz se zadovoljivo razvija
Lani se je naš Azvoz zelo povečal z.ara<li ureditve našega gospodarstva, -tržišča, na-daljnjesa porasta proi.zvodii.je in .poveča-ne zajnfrnjave z vzhodno-evropslcimi in neikaterim.i d'ruffim.i dTŽa-vami.
'V začetfcu loiošnjesa leta se izvoz še naprej zadovol.jivo razvija. V jamuarju 1956 sm* iz.ToziJi blaara za 5 miJiijard 200 miilijoinov, v jamiarju letos pa za 7.5 mili-jarde dimarjev. V fobruarfu lani smo iz-vozili za 5 milijnrd in 900 niilijonov bla-fra, februarja lotos pa po predhodmih po-datkih   za okroff 8 milijard dinarjev
Vseka.kor  bo  nadaljinje   g-iibanje  izvoza . odvisno od  urejenosti  našejra tržišča, od kmetijske   proizvodtije  in  od   rarvoja  in rarširitve ffospodarskili odnosov z druff.i-mi državami,
Uvoz je biJ v januarju nižji 'kakor v jantiarju 1. 19%, predv.sem zaradi težav "v dovoziu pšenice iz ZDA zaradi .pomanj-kaoja laditsk&pra iprostora. V febrnarju je biMo to nadomcšč^no.
Utoz za reprodu.kciio se razTija tiot-malno, kar je pomembno za redno pre-skrbo i?ndiistriie.
Več sredštev ...
Lani so se povečali v celoti sredsh'a in »kladi. predvseim zarndi povečanja dohod-
ka ffospodars.kih o-Tgasaizaci\ (razein kme-tijstva in ffradbeništva), zaradi večjih doliod-kov lo'kalniii orffanov od laiks, dav-kov in dokilad, zaradi ibolj svoibodnefca raz-polaigamja z amortizactjsikitni skladi itd. Hkralj so proraouni ižkazaili. defici.i, ia pa je bij detao pokrit iz kredjia.
Kratkoročni kredi-ti s^pioh so se lani znalno povečali — za nad 500 milijard. Rasli so bitreje ikakor zaloge. Oib koncu 1. 1956 so bi>Ie z-aloge v industxij'i za 23% večje kaikor oh ikoncu 1955, kr&diti pa so biili večji za 34%. V<*rjetno je, da so kre-diti razen za kriit.je zaloft služili gospo-d.arskim •orffanizacija.m ludi za .krediitira-nje lokalnih proračmno7 iin imvesticij in za aiedseibojmo kreditiranje.
Kmpni sklad prebivalstva se je prav ta-ko povečal  za okroj 8.5%.
... in povečana potroSnja
Povečana sredstva so omo.gočila t-u-di zaatno ipov€Čanje vseh  vist potroštije.
Inves-ticiie so bile realizirane na pri-bl'Lžno esnaki ravoi ikakor leia 1955 Ce-prav ai bilo iorej povečamja, so bale ven-danle naložbe Tečje, kakor jib. je določai družbeni f>lan.
Povečali so se prav tako proračanski izdatki (v celoti za okrog 10 %), pa tudi izdatki prebivalstva.
Porast deinarnib. stedstev oziioma po-ra^t potrošnje, ki je prišel do izraza ob kancu preteklega leta, ni izzval pretre-sov na tržiščih. PcvTečana proLrvodnja i.n večji nvoz sta ikrila poveoane zakteve po-trošnje, ta<ko da se zaloge bla^a v celoti doslej tiiso bol} otbčuitno zmanjšale, cene pa so ostale večinoma nespremenjene, ra-zen nekaterih sezonskiJi sprem^mb. Za-lo^e so se ffibale takole (decernber 1955 smo vzeli  kot  100):
vindustriji     vtrgoTini oktober 1956          139                 111
november 1956       137                 110
deeember 1956       125                 117
Cene proizrajalcev industrijskih izdel-kov so t jatndarjiu ra>bJo porasle, za 1 odstotek, cene na drobno pa so v ipovpreč-ju ostale tak^. katkršne so bile t novem-bru in decembru.