Posilim-/.iiu Številka I Din, mesečno, ie se sprejema list v unruv i, naročnina f 4 Din, iiu (lom in po pošti dostavljen lisi 5 Din Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 2°> Din. četrtletno' 13 Din. Cene inse raiom po dogovoru POMEl>E£JSKI SCO VENEC Uredništvo Kopitar |ev a ul. šl h/lil Telefon šl JO™ in 2996 — Rokopisi se ne vručajo Upruva. Kopitarjev« ulica šlev. b 1'oštni tek račun L. i II lil |a uu 15.179. Telefon itev 2549 Grozovita železniška nesreča pri Parizu Brzi vlak zavozil v gosli megli v drugi vlak. Dos'ej so našteli 199 mrtvih in nad 300 hudo ranjenih. Prefekk) soboto zvečer se je v srcu Francije, v pariški okolici dogodila železniška nesreča, kakor jih enakih doslej še ne j»mni kronika sveta. Med sveto božično razjx)loženje je z vso grozotno resnico udarila strašna vest, da je pri tej nesreči prizadetih okroglo 500 ljudi. Prva suha poročila, ki smo jih prejeli že na sveti dan zjutraj, so jx>vedala, da je bilo pri tej nesreči ubitih 180 ljudi, nad 300 pa je bilo hudo ranjenih. Podrobna poročila navajajo celo večje število mrtvih in ranjenih. Nesreča se je zgodila 25 km od Pariza na vzhodni progi, ki vodi iz Pariza v Strassbourg. Glavni vzrok bo* silno gosta megla, ki je ta večer zavila ves Pariz in vso okolico tako močno, da se ni videlo niti pedi pred se. Zaradi goste megle je bii oviran ves železniški promet v okolici Pariza. Železniški uradniki so z največjim naporom delali ves dan in vso noč, mnogi vlaki so morali voziti počasneje kakor sicer. Kljub vsej pozornosti pa je megla vendarle povzročila tako strašno nesrečo na železniški progi, da je zaradi nje bila vse božične dni v globoko žalost zavita vsa Francija. • Kako se je zgodila nesreča V soboto ves dan so vlaki iiz Pariza odhaiali z velikimi zamudami. Tako je tudi brci vlak, ki pelje do mesta Nancy in ki bi moral zapustiti pariško po«ta,o ob 17.49, odpeljal šele ob 19. Strojevodja, ki ni videl pred sabo niiti deset metrov, je vozil zelo počasi, da bi se izognil morebitni nesreči, lz Pariza so ob 19.25 spustila na isto progo drugi brzi vlak 25 bis Pariz—Strasbourg, to se pravi, da je ta vlak odpeljal 25 minut za prednjim. Ko je prvi brzi vlak Pariš—Nancy privozil do Pom-de-Chauveau, to je do 1500 m pred postajo Lagny-Thorigny-Pomiponne, je stro'* v od, a opažal signal »zaprto« in je takoj ustavil vlak. V resnici ' jejdober kilometer pred tem vlakom bil blokiran drugi vlak. Vlakovodja je j>o predpisih postavil za svojim vlakom predfrisano signalizacijo t. j. petarde, ki naj bi eksplodirale v trenotku, ko bi na iisto mesto privozil drugi vlak, in strojevodjo opozorile, da je jM>t zajn-ta. Naito »c je vmd zopet na svo( vlak, na katerem so jx>lniki kramljali o vzroku postanka. V tistem trenotkn je privozil od zadaj s hitrostjo 110 km na uro brzi vlak Pariš—Strasbourg — to hitrost je kazal aparat Flamant, ki so ga na-lli v stroju — in s strahovito silo treščil v vlak, ki je stal na progi. Tresk je bil strašen in se je čul več kilometrov daleč. Štirje vozovi vlaka, ki je stal na progi, so bili dobesedno zdrobljeni. Vsi vozovi so bili polni ljudi. Lokomotiva zadnjega vlaka je zavozila na razbito železno ogrodje vagonov in se nato prevrnila. Skozi noč je jeknil krik stoterih ranjencev, ki so v pričakovanju svidenja z domačimi na božični večer padli pahabljeni in polomljeni, strašno razmeščeni med razbite železniške vozove. Razen prvega voza ter lokomotive brzoviaka, so bili vsi ostali vozovi popolnoma razbiti. V prvem vozu so se vozili na dopust gojenci pariške vojaške akademije, ki so edini izmed potnikov ostali pri tej nesreči popolnoma nepoškodovani. Gojenci so celo pridno pomagali pri reševanju ranjencev. Grozila je še ena nesreča Nesreča bi skoraj bila še večja, da niso v zadnjem trenotku ustavili komaj 100 metrov pred razvalinami razbitega vlaka drug ekspres, ki je vozil v nasprotni smeri proti Parizu. Ker se je nesreča dogodila na od|jrli progi, nasprotni ekspres pa bi se Dil imel srečati že čez nekaj minut, so fioiioviio nesrečo le s težavo preprečili. Oba tira sta bila vsa zasula z razbitinami voz. Nasproti vozeči ekspres bi bil zavozil v gotovo smrt nove stotine ljudi, da ni strojevodja z vso silo z nasprotno paro zavrl z enako hitrostjo 105 km na uro vozeči vlak. Med ranjenci, ki so jih našli med razbitimi vozovi, so tudi trije narodni poslanci, ki so za Božič hiteli k svojim družinam domov. To so Delili Kolini, Schleiter in Gaston Poittevin. Na kraj nesreče |e kmalu pri hitel tudi msgr. Lainy, škoi iz Meausta, ki je dal mrtvim zadnji blagoslov, ranjencem pa delil sveto poslednje olje. Skoi se ie na razvalinah grozne nesreče razjokal nad tolikimi človeškimi žrtvami. Prva pomoč V Parizu so zvedeli za nesrečo kmalu potem, ko se je dogodila V parlamentu so takoj prekinili sejo ler zaključili zasedanje. Ministrski predsednik se je takoj odpeljal z avtomobilom na kraj nesreče, pridružil se mu je tudi železniški minister. Iz Pariza je bila na progo odfio.dana skupina pariških gasilcev, ki so brž pričeli z reševanjem ramenih, Ki so v groznih mukah ječali med stisnjenim želez-jein razbitih vozov l udi železniški delavci so se že v nočnih urah odpeljali iz Pariza na progo, da jo očistijo Obenem se jc pripeljal tjakaj tudi prei kovalni sodnik, ki je ukazal zapreti strojevodjo in kurjača strassbourskega ekspresa, ki sla oba ostala pri nesreči živa. Strojevodja se izgovarja, da zaradi goste megle ni pravi čas opiazil znamenja na stoj, zaradi poledenelih tračnic pa m mogel tako brž ustaviti ekspresa, ki je drvel s hitrostjo 105 km na uro po ravni progi. 2rtve nesreče so še v nočnih urah prepeljali v Pariz, kjer jih je na vzhodnem kolodvoru počakal in blagoslovil njih trupla sam pariški kardinal Verdier. Števššo žrtev nesreče Pariz, 26. dec. A A. Katastrofo pri Lagnyju je dozdaj zahtevala ie 196 človeških žrtev. Zal pa vse kaže, da to število ni končno. Obstaja bojazen da nekateri ranjenci ne bodo preboleli poškodb. Zdravniki sc hoje za življenje še kakih 30 poškodovancev. ' V mrtvašnici na fiariiki vzhodni postaji in-dontificirajo ponesrečence. Tru|iel nekih žen im triletnega otroku še niso mogli identificirati. Vlada je sklenila, da se bo pred ponesrečenci poklonila v sredo ob 9.15. Koj nato bo pogreb. Mnoge rodbine ponesrečencev žele, naj bi jih pokopali v notranjosti. Zato bodo krste nekaterih ponesrečencev prepeljali v notranjost in posebej pokopali. Pogreb žrlev bo danes Pariz. 26. dec. A A. Havas poroča: Včeraj popoldne se je vršila v ministrstvu za javna dela konferenca jiod predsedstvom ministra Paganona. Prisostvovali so ji razni državni poiltajniki, ravnatelj policije, ravnatelji železniških družb in drugi. šlo je za to, da določijo poedinosti glede sodelovanja vladnih zastopnikov pri pogrebu žrtev železniške katastrofe pri Lagnyju. Obredi bodo enostavni. Prisostvovale jim bodo rodbine jionesrcčen-cev in zastopniki oblastev. Pogrebne svečanosti se bodo pričele ob 9.45. Vse žrtve bodo položene na skupni katitfalk. Sožalne govore bosta imela minister 1'aganon in predsednik upravnega sveta vzhodnih železnic. Doslej 199 smrtnih žrtev London. 26. dec. A A. Reuter poroča iz Pariza, da znaša zdaj število žrtev železniške nesreče pri Lagiivju Ze 199. Jutrišnje pogrebne svečanosti na postaji se bo udeležil osebno predsednik republike Lebrun s člani vlade. Prisotni bodo Se drugi zastopniki oblastev in pa rodbinski člani ponesrečencev. Sožalie jiiooslornnsHp vlade Belgrad, 26. dec. Zunanji minister Jevtič je izrazil francoski vladi sožaije radi železniške nesreče pri I.agoy. Prav tako so izraril« svoije soža-b'e nemška, itali-anska in ameriška vlada po svojih j>oslanikih v Parizu. Sožalie bolgarskega hralia Sofija. 26. dec. AA. Kralj Boris in predsednik vlade Mušanov sta prosila francoskega poslanika v Sofiji Cambona. naj sjioroči predsedniku francoske republike in francoski vladi njuno sožaije zaradi železniške nesreče pri Lagnyju. Češkoslovaška delegaci a v nevarnosti Praga, 28. dec. Vest o železniški katas-trofi pri Lagnyju je silno vznemirila tukajšnje prebivalstvo. Splošno je bilo mnenje, da sc i? prav v pjn-isreče-nem vlaku peLjala češkoslovaška delegacija, ki se je te dni mudila na j>ogaijanjih v Parizu Pozneje je prisj>ela vest, da so se češkoslovaški delegati peljali z drugim vlakom t. j. na brzccii Pariš— Strasbourg in da med ponesrečenci ni nobenega češkoslovaškega driavlijana. Avstrijski školje na Dolifussovi strani Proti hitlerizma in za avstrijsko neodvisnost V nedeljo je bilo z vseh prižnic po cerkvah Avstrije prebrano božično pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki je po svoji vsebini zelo bogato in vsebuje mnogo važnih načelnih momentov. V začetku prosijo in svare škofje vse vernike, zlasti pa mladino, naj se zopet povrne k zaupanju in pokorščini do avtoritete in pomaga preroditi državo v novem duhu. »Imejmo vsi zaujianje v našo vlado in ji vsak po svojih močeh pomagajmo pri njenih mirovnih namenih in težnjah. Ze sedaj lahko pokaže na celo vrsto blagoslova polnih de janj, ki utrjujejo blaginjo domovine.< Nato hvali pastirsko pismo ukrejie zvezne vlade, tako na go spodarskein kakor tudi na prosvetnem in varnostnem polju. Iz njih se očituje velika težnja: zopetno pokristjanjenje vsega javnega življenja in miirno sožitje med cerkvijo in državo v blagor vseh. Dalje govori pismo tudi o zunanji politiki vlade in pravu da stoji Avstrija danes v središču svetovnega interesa kot vzor in primer krščanskega državnega reda in prave mirovne politike Precej pozornosti posveča pismo tudi narodnemu socializmu, do katerega zavzame načelno stališče na podlagi štirih temeljnih resnic: t. Človeštvo je edinstvena družina, zgrajena na pravičnosti in ljubezni. Zaradi tega obsojamo narodnosociali-stižiio rasno blaznost, ki vodi in mora privesti do plemenskega sovraštva in dn konfliktov med narodi. Zaradi tega obsojamo nekrščanski sterilizacijski zakon, ki sloji v opreki z naravnim pravom in katoliškim krščanstvom. 2. Pravi krščanski nacionalizem jo od Boga holen in ga visoko ceni tudi Cer kev. kajti ljubezen do lastnega naroda in navezanost na domovino sta utemeljeni v človeški naravi. Zaradi lega pridigujemo čednost krščanskega patriotizma, obsojamo izdajstvo domovine in obsojamo rudikalni rasni antisemitizem. 3. Narod in država sta različna in država jc nad narodom. Zaradi lega obsojamo ekstrenina narodnostna načela, hranimo zgodovinske pravice naše domovine in pn zdrav Ijamo gojitev avstrijske misli. 4. Nad vsem nacionalizmom pa stoji vera. ki ni nacionalna, am pak nadnacionalna. Vera lahko prekvasi vsak narod. Toda vera ni omejena na posamezne narode, ampak je poklicana, da prinese vsem narodom odrešenje in jim pomaga do boljšega življenja nn zemlji. Zaradi tega obsojamo vse ideje in stremljenja, ki bi vodila do kakšne nacionalne cerkve in naposled celo do javnega preloma s katoliško Cerkvijo Na koncu prosijo škofje vernike, naj nikai ne nasprotujejo zvezni vladi niti javno niti tajno, ampak naj jo zaupno in krepko podpirajo. Paoežev božični nagovor Rim, 26 dec. Kakor vsako leto, je spred papež v soboto opoldne k sebi kardinale k boiičnim čestitkam. Njegov nagovor je bil v bistvenih točkah kratek. Rekel je, da nima namena, veliko govoriti o položaju na svetu, ker pa ves svet od njega pričakuije besede, hoče omeniti Napoleonovo besedo: Za vo,no je treba denarja in zoj>et denarja. Sv. oče je hotel reči, da vojna nevarnost ni tako velika, ker države nimajo denarja.. Mednarodni položaj pa jc kljub temu tako napet, da iz najglobljega srca Piij XI pristavlja: Treba je moliti, moliti in zopeit moliti. Dalje je naglašal, kako bogat blagoslov je imelo sv. leto za zveliča-nje. Kar tiče vprašanje sterilizacije, o kateri se danes govori v večih državah, je Cerkev vse, kar je treba reči o tem antipatičnem predmetu, rekla že v dekretu iz I. 1931 in v okrožnici »Časti con-nubii« iz leta 1930. Duhovniki in verniki še danes lahko nandeijo v tem dokumenitn besede im nauk sv. cerkve. Vatikan, 26. dec. c. Božične praznike so praznovali v Vatikanu na običajni način. V nedel o se jc papež poipoldne odpeljal z avtomobilom na sprehod pn vatikanskih vrtovih Polnočnico je papež daroval v svoji privatni kapeli. Kr. (iorše: portrč Varlava Talirha, dirigenta praške filharmonije. Razdelitev dela v državnem svetu Belgrad, 26. dec. m. V državnem svet* ie izvršena porazdelitev dela po oddelkih kakor tudi razdelitev delokroga dela za 1934. Predsednik prvega oddelka obsega predmete predsedništv« ministrskega sveta, zunanjega notranjega, trgovinskega ministrstva in oddelka za vere v pravosodnem ministrstvu, samoupravne stvari in spori o pristojnosti. Član tega oddelka je med drugimi tudi dr. Fran S v e t e k. — Drugemu oddelku predseduje podpredsednik državnega sveta dr. Josip B a j i č. Tudi v tem oddelku je dr. Fran Svetek. V delokrog drugega oddelka spadajo predmeti socialnega ministrstva, ministrstva za fi žično vzgojo naroda, ministrstva za kmetijstvo z vsemi predmeti agrarne reforme. — Tretjemu oddelku predseduje član državnega sveta dr. Saga d i n. V njegov delokrog spadajo predmeti vojnega in gradbenega ministrstva. — Četrtemu od^ delku predseduje dr. Radoje Jovanovič. V delokrog tega oddelka spadajo personalne stvari finančnega ministrstva: postavitve, napredovanja, odpusti, pokojnine in ostali administrativni predmeti tega ministrstva, dalje predmeti ministrstva za gozdove in rudnike, pravosodnega ministrstva brez oddelka za vere. — Petemu oddelku predseduje član državnega sveta Ivan S k a r i a. V njegov delokrog spadajo predmeti prometnega ministrstva in disciplinske zadeve, kakor tudi predmeti o tožbah proti rešitvi upravnih oblasti za disciplinske prestopke državnih uslužbencev, — Šestemu oddelku predseduje član državnega svzta Lazar Jankulovič. V niegov delokrog spadajo carinski predmeti, trošarine, vsi spori po zakonu o taksah devize, valutno vprašaiie, mono-polski prestopki hrez ozira na unravna sodišča, vsi predmeti za samoopravn" dajatve, predmeti po zakonu o neposrednih davkih. Razsodbe upravnih sodišč bodo prišle v oddelek, v katerega spadaio po svojem predmetu. Snori proti odlnpom banovine, komandantov orož-ništva kakor tudi snori z dmgimi oblastmi v pogledu službenih odnošaiev državnih uslužbencev spadaio v pristojnost onega oddelka državnega sveta, v katoro pristojnost spadajo predmeti do-tičnega ministrstva. Wovi izgred* v Indiii Bomliav, 26. dec. A A. Najnovejši izgredi dok« zuiejo, da povzroča Oandhi že s svojo prisotnostjo velike izgrede in demonstracije. Povsod, kjer se je flandhi včeral prikazal, se je liudstvo zbiralo v velikih množicah in je morala policiia seči pn orožju. Na trgu, kier bi bil moral Garidhi govoriti, se je zbralo nad 100 000 liudi. Mnogp ženske so prinesle svoie otroke s seboj. Oandhi se ie moral odpovedali besedi in se je hotel odstraniti s trga, njegovi oboževalci pa so hoteli to preprečiti. Tedai pa je i prišlo do hudih izgredov in množice so poteptale z nogami več žensk in otrok. Policija ie najiosled vzpostavila red. COSTE OSTAL V CARIGRADU Carigrad, 26. dec AA. Zaradi slabega vremena se je moral francoski letalec Coste vrniii v "S-rigrad. Svoj polet bo nadaljeval, kakor hitro sc bo vreme izboljšalo. Odlikovanja Belgrad, 26. dec. m. S kraljevim ukazom so odlikovani z redom sv. Save 2. stopnje; Josip Plečnik, profesor Ljubljanske univerze, z redom jugoslovanske krone 3. stopnje dr. Metod Dolenc, profesor ljubljanske univerze, dr. Karel Oš tir, profesor ljubljanske univerze, z redom jugoslovanske krone 3. stopnje Josip M a z i , ravnatelj prve realne gimnazije v Ljubljani, z redom sv. Save 4. stopnje dr. Josip M al, upravnik Narodnega muzeja v Ljubljani, Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Ljudevit V a z z a z , profesor na učiteljišču v Ljubljani, Srečko B r o d a r , profesor na gimnaziji v Celju, z redom jugoslovanske krone 5. stopnic Franc Vrhovnik, inšpektor prosvetnega oddelka na banski upravi v Ljubljani, Ivan Levar, član Narodnega gledališča v Ljubliani, Maks Hočevar, upravitelj meščanske šole v Ljubljani, Jovan Gačnik, upravitelj osn. tal« v GidUaiu. z redom sv. Save 5. stopnje Vid- ko J u r k o . upravitelj osnovne šole v Dolu pri Hrastniku, Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah in Ljubo D e r m e 1 j , učitelj v Ljubljani. ZOPET PROMET ZAGREB- SPLIT Zagreb, 26. dec. c. Včeraj ob 3 45 je bila končno očiščena železniška proga Zagreb Split, na kateri je upostavljen ves potniški promet. Včeraj je odpeljal iz Zagreba prvi brzovlak Zagreli Split in prvi iz Splita v Zagreb. Vreme je sedaj na tej progi mirno in vlaki vozijo brez težkoi. Umor armenskega nadškofa Nevv.vork, 26. dec. AA. Včeraj so štirje neznan-c- zabodli v stranski ladji tukajšnje armenske cer kve nadškofa Turjana. poglavarja ajioslolske armenske cerkve v USA. Umorili so ga v trenutku, ko je stopil na oltar Policija je danes aretirala 4 osebe, o katerih sumi, da so umorile nadškofa Z dvora v Zagreba Kraljeva božična voščila. Zagreb, 26. decembra. Včeraj je general Pavlo-vič, adjutant Nj. Vel. kralja jxi najvišjem nalogu obiskal bana savske banovine dr Peroviča, nadškofa dr Bauerja in |>redsednika senata dr. Tomašiča in jim voščil srečne božične praznike. Kanetan Adamovič pa je obiskal ministra javnih del dr. Srknija in dvorno damo go Svcrljugovo iii jima jio najvišjem nalogu sporočil voščila za božične praznike. Ministri v Zagrebu. Zagreb, 26. decembra. Z včerajšnjim jutranjim brzovlakom so prispeli v Zagreb predsednik vlade dr. Srskič. minister za trgovino in industrijo dr Sumenkovič in finančni minister dr Ojorgjcvič. Vsi triie so bili dopoldne sprejeti v avdijenci od Nj. Vel. kralja. Poročali so mu o tekočih resornih vprašanjih. Z večernim brzovlakom so se dr Srskič, dr Sumenkovič in dr. Gjorgjevič vrnili v Belgrad. Izleti kralja in kraljice. Zagreb, 26. decembra Včeraj dopoldne se je Nj. VeL kralj .Aleksander sprehajal no ulicah Gor- njega grada. Občinstvo, ki ga je bilo tedaj zeio veliko pred cerkvami in jxi ulicah, je spoznalo kralja in ga navdušeno pozdravljalo. V Mletački ulici je kralj obiskal atelje kiparja Meštroviča in si ogledal njegova najnovejša dela. Odtod so je vrnil v dvor. Kmalu zatem se je Ni. Vel. kralj v spremstvu generala Vukoviča odpeljal z avtomobilom j>o Ilici in r» Vlaški ulici do Maksimira Na potu proti Sesvetom je kralj dal tista viti vozilo in nadaljeval jxit fieš do Majurja Kmetje so kmalu spoznali kralja in ga navdušeno pozdrav ljali. Kralj se je začel razgovarjali s kmeti in jih snraševal o razmerah v njihovih krajih. Kmalu nato se je kralj vrnil |xi isti poti v dvor Občinstvo j« po vsej poti fiozdravljalo vladarja z navdušenimi ovacijami. Zagreb, 26. dec. Danes dopoldne Nj. Vel. kralj ni zapustil dvora in je ves čas delal v svojem kabinetu — Tudi Ni. Vel kraljica danes dopoldne ni zapustila dvora noč na se je popoldne v spremstvu dvorne dame Sverliiipove med tretjo in pol pieto odpelJala z avtomobilom na Sljeme. Tamkaj je izstopila in napravila krajši pešizlel. Nafo se je » avtomobilom vrnila v dvor. Kralj jc tudi popoldne ostal v »u oje tu kabinet* m deUL Zadnje Mussolinijevo geslo Imejmo več olrok! Mussolinijev list »Popolo d' Italia« se pod naslovom »Številke« razburja, češ, da italijanska mesta ne skrbijo za svoje potomstvo in da računajo samo na dotok z dežele. Dežela naj hrani mesto s svojim ljudstvom! Toda mesta naj si zapomnijo, da je danes tudi dežela že spoznala, da v mestih ni kruha in iz mest se ljudje zopet vračajo na deželo. V Nemčiji se je to gibanje začelo že leta 1930. 2e v tistem letu je iz mest, ki štejejo več kakor 50.000, odšlo na deželo 241.000 ljudi. Berlin je lansko leto zgubil 49.000 ljudi, rlamburg 13.000, v prvih osmih mesecih tega leta se je u Berlina izselilo novih 43.325 Nemcev. Danes računajo, da bo Berlin v desetletju zgubil pol milijona ljudi. In kako je v Italiji? V Turinu se je rodilo novembra meseca 1932 633 otrok, 1. 1933 pa samo 580. Ker je umrlo v tem mesecu 682 ljudi, je nastal očividno primanjkljaj. Število prebivalstva se je zmanjšalo za 102 človeka. 12. decembra n. pr. se je rodilo 14 otrok, umrlo pa je 27 ljudi. V Trstu se je število prebivalstva v oktobru in novembru zmanjšalo za 4 ljudi, Genova je zaznamovala v novembru primanjkljaj 12 ljudi. Nekateri očitajo fašizmu, da se mu ni posrečilo rešiti vprašanja nazadovanja italijanskega ljudstva. »Popolo d'Italia« priznava, da je to r«8. Italijanski narod naj sc zaveda, da napoči lahko kmalu dan, ko bo Italija imela dovolj zemlje, a premalo ljudi. V teku prvih 10 mesecev se jc v Italiji rodilo 906.409 otrok, to je 10.193 manj kakor lansko leto v istem času in 42.721 manj kakor leta 1931. V prvih desetih mesecih jc umrlo 512.657 ljudi, to je 46.400 manj kakor leta 1932 in 40.616 manj kakor leta 1931. Prebitek rojstev nad smrtjo je znašal v prvih 11 mesecih tega leta 323.751, v istem času leta 1932 357.514 in v istem času 1931 359.856. Letošnji prirastek jc torej za 36.207 višji kakor je bil lanskega leta, toda za 2105 manjši kakor leta 1931. V vsej Italiji se fe o božiču vršila Stroko-potezna propaganda za pomnožitev otrok pod geslom »Imejmo več otroki« Dan pred božičem je Mussolini sprejel 92 nafrodovitnejših mater Iz vse Italije. Tudi iz goriške pokrajine (iz Romansa) je bila mati 15 otrok poklicana v Rim. Tudi Trst jc odposlal svojo predstavnico. V Trstu so v splošni bolnišnici osnovali brezplačen ambulatorij za zdravljenje neplodnosti. Doslej je takšen ambulatorij obstofal samo v Turinu. Za Trst ni rešitve pod Italijo Dne 18. decembra je bila sklicana plenarna seja pokrajinskega sveta korporativnega gospodarstva (nekdaj Trgovske zbornice) v Trstu. Najprej je imel prefekt Tiengo govor, češ, da je usoda Trsta odvisna od gospodarske obnove v zaledju. Ko se gospodarstvo dvigne v zaledju, pojde tudi Trstu bolje. Zaključil je s slavospevom na fašistične korporacije. Za njim je govoril podpredsednik Guido Segre, ki je navedel prav značilne številke o prometu v Trstu. Promet v tržaškem pristanišču je znašal v novembru 2,735.108 ton, to je 13% manj kakor v istem mesecu leta 1932, 30% manj kakor leta 1931, 31.5% manj kakor leta 1930 in 45% manj kakor leta 1929. V prvih 10 mesecih tega « NEDELJSKI ŠPORT „Duce - bog Italije »Milizia Fascista«, službeni organ fašistične miHce, je nedavno med drugimi svojimi zapovedmi navedel za miličnike ludi tole: »Ne pozabi ljubiti Boga, toda spomni se tudi, da je bog Italije tudi Duce«. Vatikanskemu glasilu »Osservatore Romanu« se je to zdelo vendar preveč. V svojem komentarju pravi, da se podobni izrazi najdeijo pogosto v fašističnih listih, toda zanje tedaj ni mogoče delati odgovorne fašistične oblastnike. Kadar pa človek bere ta izraz v listu, ki je namenjen milici, ga mora res žalo-stiti. Ne sajno, da je ta rditev (Bog Italije je Duce) poglavitna zmota, :emveč ludi o«ikriva pogansko dekadenco in nekulturnega dviga, h kateremu teži ves narod. Kadar pritisne mraz zares Letošnji mraz je presenetil kmete po vsem Primorskem. Na Krasu in na Vipavskem niso va-/ieni hudih zim in radi tega so kmetje ostali brez potrebnega kuriva. Na Vipavskem je zapadel debel sneg in Vipava je zmrznila. Več dni se kmetje niso mogli ganiti iz hiše. Zadnjih deset dni mraza je zahtevalo v Trstu 1500 ponesrečencev. Samo en dan, ko je pritisnil mraz s snegom, se je v Trstu ponesrečilo 223 meščanov. Blizu Ustij na Vipavskem so našli zmrznjeno Pavlo Vidmar, staro 48 let iz Ajdovščine. Snežni vihar jo je zalotil na poti, ko je nesla mleko v Ustje. Slovenslta imena za italijanske vasi Na izsušenih močvirjih so ustanovili več novih časi in Mussolini je nedavno napovedal, da bo na izsušenem »Agro 1'ontino« osnoval posebno pokrajino z imenom »Littoria«. Nas zanima posebno, da so nekaterim vasem vzdeli povsem slovanska imena, in sicer po naših krajih, ki so italijanski armadi sveta. Tam so bile v zadnji svetovni vojni važne bitke. Ko je Mussolini 18. decembra ogledoval novo kolonijo, se je n. pr. ustavil v novi vasi »Borgo Bainsizza* (Banjščice). Potem obstoji tudi nova vas »Borgo Carso (Kras). Cez nekaj desetletij bo kak italijanski geograf najbrž trdil, da so Slovenci za svoja imena šli iskat označbe v Italijo ,.. Belgrajski Slovenci o božiču Belgrad, 26. dec. m. Belgrajski katoličani, katerih živi v Belgradu okoli 50.000, so tudi to leto na najslovesnejši način proslavili praznik Kristusovega rojstva. V cerkvi Kristusa Kralja je priredil na božični večer ob 7 Cecilijanski zbor božični koncert, na katerem je odpel več slovenskih in hrvatskih najlepših božičnih pesmi. Po koncertu je imel konzultor Vlašič predavanje o temi: Mistični čar božične noči, nato je imel organist Leopold Mejak orgelski koncert. Koncert cerkvenega zbora kakor tudi organista Mejaka je prenašala belgrajska radio-postaja. Polnočnice so bile v vseh petih bel-grajskih katoliških cerkvah, katerih se je udeležilo ogromno število vernikov. Belgrajski katoliški Slovenci so se v glavnem udeležili na praznik slovesne službo božje v cerkvi Kristusa Kralja ob pol 6 zjutraj, katero je služil katehet Tomaž Ulaga. Prav tako so se udeležili slovenskih večernic, ki so bile pravtam ob 6 zvečer kakor običajno vsako nedeljo in praznik. Veliko število Slovencev se je podalo v cerkev slovenskih Iazarislov na Čukarici. Radost katoliških Slovencev so še povečale Mohorjeve knjige, ki so ravno te dni prišie v Belgrad, tako da so jih verniki dobili) v roke za božične praznike. Razprava proti morilcu Markoviču Belgrad, 26. dec. m. Pred tukajšnjim sodiSčem se je pričela razprava proti Mibajlu Markoviču, bančnemu ravnatelju in morilcu trgovca Gjorgja Stankoviča. Obtoženec zavračd*vso krivdo na pokojnega svojega tovariša Miljkoviča, ki je po umoru trgovca pobegnil v velebitsko gorovje, kjer ga je po dolgotrajnem iskanju ubila orožniška patrulja. it Belgrad, 26. dee. m. Radi neozdravljive bolezni je skočil včeraj lz drugega nadstropja Interne ortopedično klinike član glavne kontrole Miloš Stojičevič. Samomorilec je ostal na mestu mrlev. leta je bilo protestiranih v Trstu 627 menic za 6,468.470.59 lir. Protestiranih jo bilo manj menic kakor lansko leto. Na deželi je bilo protestiranih 1173 menic za znesek 793.029.16 (lansko leto 853 menic za 532.089.88. Z drugimi besedami povedano: dežela še veliko bolj propada, kakor mesto samo. Podpredsednik Serge jc tndi omenil, da je pokrajinski svet pogosto interveniral pri vladi, da bi znižala prevozni tarif ra les, ki prihaja čez Postojno, bodisi is Jugoslavije. Prav tako je posredoval pri korporacijskeni ministrstvu, da bi znižalo jadranski tarif iz Avstrije. Na ta način naj bi se lesni promet rez Trst oživil. Mimo božičnih praznikov Ljubljana, 26. dcc. Tako solidnih, mirnih božačnih praznikov pa žc kmalu nismo imeli kakor leto«. Nobenih posebnih senzacij v Ljubljani, vsepovsod mirno in lepo, v srcih toplo m prijazno, v resnici božično razpoloženje. Pri polnočnicah, ki so jih v vseh Ljubljanskih cerkvah peli nadvse slovesno, se jc povsod zbralo toliko Hudi, da nikjer ni bilo za vse dovoli prostora Zlasti v stolnici je bila cerkev nabito polna; sveto mašo jc v stolnici daroval sam vla-dika knezoškof dr. Gregorij Rožman. Železniška nesreča na Francoskem, ki je povzročila toliko človeških žrtev, jc tudi marsikateremu Ljubljančanu pokvarila božične praznike. Zanjo ie namreč Ljubljana zvedela že v jutranjih urah po radiu. In vest se je takoj raznesla po mestu Kdo nc bi sočuvstvoval s francoskimi družinami? V ostalem je bilo v teh dneh pol Ljubljane na smučeh. Sezona na debelo. Prijateljem beluh poljan je bil leitos celo koledar naklonjen na vso moč. V cn sam praznik so se strnili kar triiie dnevi skupaj. Vsi vlaki, ki so odpeljali iz Liubljane v nedeljo zjutraj, so bili polni večinoma samih smučarjev. Smuka je bila zlasti prva dva dni prilično ugodna, danes pa se je začelo južno vreme. V gledališču so imeli v teh dneh še dovolj srečno roko. Na sveti dan sta bili sicer obe hiši tako popoldne kakor zvečer skoraj do poJovice prazni, zato pa je bila opera kakor drama do zadnjega sedeža razprodana na današnji dan popoldne in zvečer. V drami so danes popoldne zopet zaigrali prilrublijeno otroško igro »reterčkove poslednje sanrje«, k.ier je zelo srečno in v splošno zadovoljstvo v vlogi Peterč-ka prvič nastopila na odru gdč. Igličeva, go'ienka liufclianskega konserva-toriia, učenka prof. Šesta. Dobila je med dejanji leprih šopkov ter obilnega priznan a. V operi pa je danes po-poldoe »Pri belem koaiičku« po večte-denskem premoru zopet enkrat nastopil naš tenor g. Gostlč. Tudi tega našega odličnega pevca je občinstvo ob tej priliki toplo in navdušeno sprejeto. V bolnišnici so sprejeli tri resnejše ponesrečence, od katerih je 14 letni Prašnikar Lovrenc, sin posestnika iz Zagorice danes zjutraj umrl. Fant je na sveti večer dobil v roko lovsko puško, s katero se je po nesrečj ustrelil v trebuh. V Kropi na Gorenjskem so se v praznikih zlasati med seboj fantje in ob tej priliki jo i-e pošteno skupil 20 letni delavec Jelene Anton. Dobil je z nožem 6 ra.n po telesu. Podoben sl-učaij se je pripetil tudi v Lanišču pri Škofljici. Tam je nek fant udaril s popotnikom po glavi Lipovca Ivana, 26 letnega poseftniikovega sina, tako močno, da se jc moral zateči po pomoč v ljubi:ans*k-o bolnišnico. »Krka« priredi na Silvesfrovo družabni večer pri Mikliču z zelo pestrim sporedom. Nastopijo: Šentjakobski pevski zbor, Erklavčev šramel, operni pevec Jelačin, konservatoristka Sokova, pevka Ve-dralova, pri klavirju prof. Lucijan M. Škerjanec, kupletist in harmonikar Kokalj itd. Naj ne bo Do-lenjca(ke), ki se ne bi udeležil silvestrovanja »Krke«! Sankaš!te tekme na Pohorju Rušani zasedli v obeh kategorijah prva mesta. — Jamnikar (SPD Ruše) postavil v sijajnem času nov rekord. Maribor, 26. decembra. Tradicionalne sankaške tekme na progi Ruška koča—Ruše, ki so svoječasno vzbujale med domačini in mariborskimi športniki izredno zanimanje, se v zadnjih letih iz nerazumljivih vzrokov niso vršile. Da znova vzbudi zanimanje za to športno panogo, je prevzel letos organizacijo zanimivih tekem Slov. Športni klub Maraton in dal tako pobudo, da se goji v še večji meri kot doslej. Razveseljivo je dejstvo, da so se prijavili v največjem številu baš domačini, ki so zasedli tudi vsa prva mesta. Presenetil je mladi Jamnikar, ne toliko radi radi svoje zmage, kakor radi neverjetne brzine, s katero je drvel proti cilju. Zboljšal je dosedanji rekord za celih pet minut. Tekmovanje samo, ki se je vršilo v treh skupinah, in sicer gospodje posamezno in gospodje v dvoje, je dalo sledeče rezultate: Gospodje posamezno: 1. Jamnikar [SPD Ruše) v času 13:53 Preime darilo tvrdke Rubinšak: sankaške čevlje. 2. Kramer (SPD Ruše) 14:45, darilo tvrdke Diviak: turne smuči. 3. Pečar (Sokol Ruše) 15:13, darilo tvrdke Robič: tekmovalne smuči. 4 Stani (Sokol Rušel 15:44, darilo tvrdke Šport-Stoiec: tekmovalne sanke. 5. Mavrič (Ruše) v času 15:54, darilo tvrdke Roglič: tri pare smučarskih notfavic. 6. Ditlner (Maratoni 16:05, darilo tvrdke Mahtek: šoortni sveater. 7. Murnik (Ranid1 1610, 8. Doki (Ruše) 17:13, 9. Borovnik (Sokol Ruše) 17:42, 10. Soič (Maraton) 17:56, 11. Krainer (Maraton),' 12. Kulovič (Rušel 18:00, 13. Grmovšek (Maraton) 18:06. . Gospodje v dvoie: 1. Šket-Dolinšek (Sokol Ruše) 16:42, darilo SPD Ruše, dvosedežne sani. 2. Štrucl-Verhovšt (Maraton) 18:40, darilo tvrdke Pintar-Lenard, dvosedežne sani. 3. Rojič-Orel 22:16. Načrt zakona o športnem odt»kovanju in priznanju Športni znak, o katerem je že pisal naš list iu katerega za razmah vsega jugoslovanskega športa tako pogrešamo, bomo — Kakor je videti — kmalu dobili. Posebna komisija v Zvezi športnih zvez je že na tretjem kongresu zveze predložila delegatom pravilnik za [»laganje izpita za mladinski športni znak. O namenu tega znaka sino že svoječasno poročali. Danes bi samo na kratko poudarili, da se hoče s tem športnim znakom dvigniti splošna telesna vzgoja naroda in da bodo ljudje pojili spori do poznih let. Kongres je v načelu sprejel tozadevni predlog. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda pa se je meseca maja letošnjega leta odločilo, da bo tudi ono izdajalo športna odlikovanja za zasluge na športnem polju. Uprava Zveze športnih zvez jc zaradi tega stopila v stik z ministrstvom za te- lesno vzgojo naroda, da mij obrazloži svoje mišljenje. Poslala je svoj načrt za mladinski znak, obenem pa je izdelala načrt športnega znaka za odrasle. ln potem je samo ministrstvo po svojih referentih prevzelo delo slede izpitov za športno odlikovanje. Načrt zakoffa o športnem odlikovanju je ministrstvo izdelalo in ga i*>slalo omenjeni Zvezi, da se še ona izrazi. Na zadnji seji pa ie ZSZ načrt nekoliko spremenila in se v glavnih obrisih takole glasi: Načrt zakona o športnem priznanju. Minister za telesno• vzgojo naroda podeljuje osebam obeli spolov, Iii pokažejo posebno s|X)sob-uost v več panogah športa in ki zadostijo tudi drugim pogojem, športno priznanje. — Za športno priznanje se smatra športni /nak in medalja. Športni znak je dvojen: za mladino do 18. leta in za odrasle nad 18. letom starosti. Izdaj* se v bronu, srebru in zlatu. Kdor ima poleg žlatega še srebrn ali bronast znak, nosi samo zlatega, kuor ima pa srebrnega in bronastega, nosi samo srebrnega. — Oseba, ki tekmuje za znak, mora pokazati svojo sposobnost pred določeno komisijo; te komisije bodo poslovale po vseh večjih športnih centrahi. Ker je delo komisije častno, zato ne dobivajo njeni člani nobenega honorarja. — § 4. našteva osebe, ki se ne bodo mogle potegovati za ta znak, in sicer: 1. osebe, ki so s sodnijsko odločbo izgubile častne pravice za čas, dokler traja ta doba; 2. osebe, ki niso odslužile kadrovskega roka v vojski, v kolikor bi ga morale itd. — Osebam ki so si stekle posebne zasluge v športu ali telovadbi, more ministrstvo za telesno vzgojo naroda podeliti medalje za športne ali telovadne uspehe po zaslišanju ZSZ, odnosno SKJ. — Pravico do nošenja športnega znaka ali medalje za športne uspehe se izgubi, kadar nastane kak slučaj, naštet v {j 4., ločka i, 3 in 4 zakona ali kadar to odredi minister za telesno vzgojo naroda. — Minister za telesno vzgojo naroda bo predpisal še poseben pravilnik k zakonu. -— Zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v Službenih novinah. Inozemski šport Tudi v Rusiji imajo dobre atlete. V letošnjem letu so dosegli te-le najboljše rezultate: 100 in 200 metrov Kornienko 10.7 in 22 sek., 5000 m Maljev 15:23.6. Nov svetovni rekord v dviganju uteži je dosegel Nemec Schwaiger iz Monakovega. Z levico je potegnil 80 kg, kar znači nov svetovni rekord v lahki kategoriji. Smrt ga je doletela pri boksu. Pri neki bokser-ski tekmi je te dni tako močno udaril segedinski bokser Brirner svojega protivnika Szilagva, da je le-ta podlegel poškodbi. Silny, sloviti igrač praške Sparle, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, da ga Chi ne izpustijo iz rok, že igra za svoi nov francoski klub »Nimcs«, akoravno še ni prejel tozadevnega dovoljenja od svoje Zveze. Ameriški atleti so vedno v formi. To so ponovno dokazali pri svojem zadnjem mitingu v New-Yorku, ki se je vršil v dvorani. Brovvn je skočil s palico 4.31 m (nov svetovni rekord za dvorane), ki je enak službenemu rekordu Milleria. Cunninghani je ob isti priliki pretekel eno miljo v izbornem času 4:12. Božični prazniki v Mariboru Maribor, na Štefanovo 1933. Tmjulčico, znano Bolton-Baeckerjevo pravljič-noolroško igro v M. Pugljevem prevodu so uprizorili za praznike pojioldne v tukajšnjem gledališču. Mladež, ki se je zgrnila od vseh strani in napolnjevala gledališče, je bila zelo vesela in navdušena ter so je imenitno zabavala ob tej pravljični igri z godbo in petjem. Sodelovali so malodane vsi člani našega dramskega ansambla ter se na vso moč potrudili, da nudijo mariborski deci nekaj uric čim neprisiljenejšega razvedrila. Zasluga zn odlično uspelo otroško predstavo gre predvsem trem organizatorjem, ki so dali prireditvi razmah in življenje, in sicer režiserju Pavlu Rasbergerjn. Danilu Gorinšku, ki jc prevzel dirigentske skrbi ler Antonu Ilarastoviču, ki je naštudirat razne plesne vložke. Jurja za pol kilo soli. Zadnje mesece smo imeli v Mariboru colo vrsto raznih »kokainskih« potegavščin, s katerimi so prepredenci oškodovali mnoge ljudi za težke tisočake. Kljub temu pa so ostali ljudje še nadalje lahkoverni; dokaz je zopet nov primer, ki ga je odkrila policija za božič. Neki S. je zastavil pol kilograma soli, zavile v lepo prikrojen zavojček, opremljen s primernim napisom: kokain. Dobil je zanj celega jurja, ki ga je obljubil povrniti z bogatimi obrestmi. S. so detektivi izsledili ter ga za praznike spravili v keho. Siromak krade pri siromaku. V vagonarski koloniji stanuje Klement Jesenko. Na sveti večer je sprejel pod streho žensko, ki je prišla vsa pre-mrazena prosit prenočišča ler ji odstopil kot v tesnem vagonu. Ko pa so Klementovi zvečer pustili tujko za hip samo v vagonu ter stopili k sosedom na pomenek, je izrabila odsotnost ter izginila 7 boljšo obleko, ki jo je v naglici zgrabila ter z vso gotovino, ki jo je revež hranil za slabe čase. Žrtve sankanja. Kar dvoje hudih nesreč je zahtevalo med prazniki sankanje. Pri Sv. Petru se je ponesrečil 8 letni Franc Ogrizek. Zlomil si je levo nogo pod kolenom. V mestni okolici pa je zadela sllčna nesreča 8 letnega Ivana Palirja, gojenca deč- Umrla nam je po kratki bolezni dne 25. t. m. našn dobra mama in stara mama, gospa Pire Marija i u skrbna posestnicn iz hiše Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 27. t. m. ob 2 popoldne hiše žalosti, Vodmntski trg 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. decembra 1933. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani • ..,- -■ .v,- v-,-'-■ ■■- 1 v joga doma. Sankal se je s tovariši ter si pri pildcu zlomil nogo. Oba ponesrečena mlada sankača so prepeljali reševalci v bolnišnico. Zlata nedelja 1933. >Zlata nedeljam je padla lotos na ugoden dan: tik pred praznike. To in pa morda rahlo izboljšanje, ki se opaža tudi drugače v gospodarskem življenju, je bilo povod, da je bila letos nekaj bolj »zlata«, kakor lani. Seveda taka šo izdaleka ne, kakor zlate nedelje pred nedavnimi leti. Na splošno so hvalijo vse trgovske panogo, da je bil rezultat zlate nedelje dokaj ueoden. Predvsem po številu kupovaleev, ki so se po nekaterih trgovinah kar trli ler komaj prihajali na vrsto. Dobro so odrezale letos trgovine z modnimi in manu-fakturnimi stvarmi ler obuvalom. Zadovoljni so tudi trgovci z zimskosportnimi predmeti, ki jim |p P"sla letos na pomoč izredno ugodna zima. — Slabši trgovci galanterije; v denar so šle bolj o!roške igrače, manj drugi galanterijski predmeti V splošnem je bilo opaziti letos pri nakupovalcih načelo praktičnosti in stvarne potrebe. Z mesom se je zastrupil. Za praznike se je zastrupil s pokvarjeno klobaso Foliks Salanion iz Cankarjeve ulice. Napadli so ga po jedi zastrupbe-nega mesa strahoviti krči in bolečine, da je odredil poklicani zdravnik takojšen prevoz v bolnišnico Smrtna kosa. Na Ranči št. 31 je umrla v starosti t o let soproga višjega vojaškega uradnika v p. ga Marija Tvvenkelj. Rajnica je bila dobra in Plpravem katoliškem«;, to jo italijanskem duhu, izginil sleherni slovanski duhovnik in zadnja sled slovanskega jezika v teh, »od Boga samega Italiji namenjenih krajiht — ta pobožni tn jiravicoljubni gospod se v isii sapi trudi dokazali, kako da jo slovanstvo še živo in globoko ukoreninjeno v Julijski krajini, tako da tukaj živeči Italijani kar utouejo v morju slovanslva (katerega pa je jio njegovih istočasnih trditvah velika manjšina!) in se vprav čudjo zapostavljene in preganjane ter v svojih pravicah kot katoličani prikrajšano!... Kakšna brezobrazna lai, da porabimo besedo pobožnega gospoda samega! Ou trdi, da italijanska posvetna oblast nikoli ni prepovedala slovenskih pridig v slovenskih župnijah Julijske Krajine.' Mi pa zopet trdimo, da je na pr. v tržaški provinci pre-fekt že od škofa Bariolomasija zahteval, da se odpravijo slovenske pridige n. pr. pri Sv. Antonu Novem v Trstu, kjer je nemajhen del faranov slovenski pa tudi drugje, in da oblast tudi še danes pritiska v tem smislu na škofe. Prav vsled nepreneha-icčega pritiska prefektov se je v tržaškokoprski di-jecezi, katero škofa >|K>božni< informator židovskega, nekdaj framasonskega, danes fašističnega glasila denuncira, da se vse premalo prizadeva za poitalijančenjo svoje škofijo — prav pod pritiskom civilne oblasti in njenih fašističnih priganjačev se je odpravila v tržaški škofiji slovenska ozir. hrva ska pridiga v čisto slovanskih farah Krkavci, I.ovretica, Materada, Pornjan, Oprlalj, Kraiiea, Sleina. Topo-locac, Draguč, Zrenj, 1'regara, Ioreško Škofijo posvečen en sam hrvatski duhovniki Da ima uvajanje italijanskih pridig samo namen, da bi se slovansko prebivalstvo polagoma po-italijančilo, dokazuje tudi to, da laška oblast pritiska na škofe, naj bi v krajih, kjer sta se vpeljali ozir. so mislijo vpeljati pridigi v obeh jezikih, italijanska pridiga bila pred ali za slovansko pri eni iii isli sveti maši. ker so slovanski verniki v tem primeru prisiljeni, da poslušajo tudi italijansko pridigo. Vprašamo »pobožnega* informatorja vPiccola<, ali ni to listi »pedagoški dualizem, škodljiv tako pravi verski vzgoji kakor vzgoji značaja*, ki se graja v famoznem članku tržaškega izraelitskega dnevnika? Ali se ne pravi to »eno in isto (versko) snem podajali v dveh različnih jezikih in z dvema različnima, da celo nasprotujočima si men alilelamakar po lastnih besedah pobožnega gospoda pomenja pravi nesmisel in največjo škodo za versko in ka-rakterno vzgojo? In la pedagoški nesmisel v verskem pogledu se na pritisk poli ičnih oblastev res uvaja, in sicer prav v oni škofiji, katero pobožni prijatelj »Piccola* denuncira, da 'avorizira slovanski žtvelj, v tržaškokoprski namreč... Verouk Prihajamo k poglavju, v katerem pobožni in skrajno pravicoljubni inspirator glasila znanega tržaškega judovskega senatorja razvija svoj talent potvarjanja religioznih in etičnih principov do viška — k poglavju verske vzgoje mladine. Znano je, da v Italiji, ki jo pobožni mož slika kot vzor-deželo, kar tiče svobode katoliškega udej-stvovanja na vseh področjih, tudi po konkordalu duhovnk slejkoprej ne podučuje v državni ljudski šoli verouka — taka je namreč volja moža, »ki ga jo sam Bog postavil italijanskemu narodu za duceja.< Ker pa duce smatra katoliško vero, kakor jo sam izjavil, v glavnem za orodje širjenja italijansko men alitete iu kulture pa seveda ludi jezika, zato je v Julijski Krajini vpeljana izjema. Dočim v stari Italiji učitelj uči deco »verske resnice« v fašističnem duhu (takozvano edino šolsko berilo — libro unico — nadomešča ali izpopolnuje cerkveni katekizem z verskimi berili, ki so po svoji prikro-jitvi in namestitvi sredi čislo poganskoplemenske ostale snovi — poveličujejo ee morivci in uči narodno sovraštvo ler slavi prelivan'e krvi — v resnici lažireligiozni), se v Juljski Krajini od duhovnikov zahteva, da učijo v ljudski šoli verouk. Iz tega jasno sledi, da režimu ne gre za religiozni) vzgojo v pravem katoliškem duhu, ampak zgolj za raznaroden'e slovanske mladine, ker se verouk v šoli mora podajati v Italijanskem 'ezlku. Slovanska duhovščina se je lemu. skliculeč se nn prin"ip naravnega prava in temu odgovariaiočo dosledno dvalisnčlelno prakso Cerkve, uprla in ooučuie slovansko deco vero v cerkvi ozir. v župnišču v rodnem jeziku. Kar t>a ie prav vrhovnemu vodstvu Cerkve in škofom, to ni prav nad vse pobožnemu inspira-torju tržaškega izraelilskega glasila: on kratkomalo trdi kljub vsem svelim učenikom in doktorjem Cerkve, da pouk verskih resnio v materinem jeziku ni noben princip Cerkve in da se Cerkev tega principa ludi v praksi ne držil Cerkev se po trditvi tega pobožnega učenjaka drži popolnoma drugega principa: namreč veli duhovnikom učiti verske, resnice ne v materinem jeziku, nego v šolskem učnem Jeziku ono države, kateri ta ali oni narod pripada... Dokaz za to, v cerkveni zgodovini nezaslišano trditev je »Piccolovemtu pobožnemu vdihovalcu — bivša Avstrija, v kateri da je bil v ljudskih šolah za Italijane in Slovane obvezen nemški katekizem oziroma verouk. Prosta laž! »Piccolo«- oziroma njegov informator dobro ve, da se je v Avstriji tako v Primorju kakor povsod drugod verouk v ljudskih šolah zakonito podajal v materinem jeziku učencev, ki je povsod, kjer je bilo prebivalstvo kompak.no ene narodnosti, sovpadal z učnim jezikom šole — kjer pa tega ni bilo. Je deca slovanske narodnosti dobivala v šoli poduk v svojem jeziku, ne3lovanska pa v svojem. Vera so je brezizjemno povsod iz principa podučevala v materinskem jeziku. Praksa države in Cerkve, kar tiče verouk, je bila v resnici v skladu z naravnim pravom in znanim členom kanoničnega prava in zato je > dokazovanje* pobožnega gospoda gola sofistika, sloneča na popolnoma lažnjivi predpostavki. 2e takrat je Cerkev od driave tudi vprav z vso odločnostjo dosledno zahtevala, da imenovano načelo spoštuje. Da pa Cerkev materinski jezik kot pslhološko-pedagoško osnovo verouka zahteva tudi danes, temu jo med drugim dokaz pismo papeža Pija CL osnabrilskemu školu, nemški konkordat, pa tudi italijanski .kateremu slovanska duhovšč na nič ne ugovarja, kakor »Piooolo« trdi, pač ph zahteva, da se člen 22 ki, čeprav v ne zadosti jasni obliki, pa gotovo v bistvu izhaja iz načela slovanske pastorizacije slovanskih vernikov, pravilno v duhu in smislu Cerkve tolmači in izvaja. Vprašamo pa učenega moža, ki trdi, da jo Cerkvi čisto vseeno, v katerem jeziku da se vera poučuje, zakaj je poglavar tako odločno nastopil, ko je angleška oblast na Malti skušala oknrevati pravico undotnega prebivalstva na rabi materinega Jezika v šoli in cerkvi ? Saj Malležani razun laščinc obvladajo perfektno svojo malteško govorico pa angleščine tudi toliko, da jo za silo razumejo, tako da bi se po nazorih »Piccolovega- insplratorja lahko »izvežbali tudi v angleščini--. In čemu se neki, čc so pravi nazori tega pobožnega moža, pastorizirajo črnci v Trans-valtt v svojem ieziku, ko pa danes že vsi precej obvladajo angleški jezik? Menda pač zato, ker so prav verske resnice ln-kega značaja dn za njihovo resnično osvojitev ne zadostuje, da kdo za silo lomi ali pa ludi perfektno obvlada kakršnikoli ie jezik, ampak je potreba, da proniknejo do dna duše, kar je mogoče le tedaj, če se osvoje v tistem jeziku, ki je izraz vsakemu indi-viduu svojske rodne mevlalilete. To je tisti naravni religiozno-psihološki princip, iz ka erega Cerkev pri vprašanju verouka in pastorizacije sploh izhala, ne pa tisti politični princip, ki ga postavka pnb^ni informator »Piccola«, zato da ob navidezni indlfe-renci Cerkve glede te?a ali onega jezika dobi argument za opravičbo svojega nrincipa: namreč raznarodovanja slovanske manjšine v Italiji s pomočjo Cerkve. Kaiti, ta'tako globoko pobožni mož se sam razgalja, ko se v članku z vso ogorčenostjo pritožuje, da se slovenski otroci, ki jih v šoli italijanski učitelj ali duhovnik uči moliti italijanski In celo latinski (!), pri verskem noduku v župnišču od svojega dušnega pastirja uče molili v svojem materinskem jeziku! Tak pouk, ki ga uživajo vse man^lne na svetu, in sicer ne v župnišču. ampak v drtavni šoli sami, razen v tej, lako zelo kulturni Italiji., je pobožnemu informatorju iudofašističnega glislla sprotiPalnansko in prolidržavno, preVucuško de!o< (attivita antiitaliana, sovversiva. anlistatale). Potemtakem je udi Cerkev, ki je na primer, ako vzamemo nainovejši zgled .zagotovila katoliškim narodnim mamšinam v Nemčiji verski poduk v materinem jeziku in ki ga zahteva povsod na svetu (že omenjeno pi?mo papeža Pija CL osnabrilS'-emu škofu), kriva prekucuške in protidržavne m'seln"sti In delavnosti in jo molitev v ma erinem jeziku sploh, ako dolični narod nima poliPčno-državne samostojnosti. greh in nedovoljena. Do takih absurdnih zaključkov nas privaja logika tega peb^žnega gospoda! On ie seveda poiskal in našel še drug razlog, ki naj opraviič njegovo miselnost, po kateri molitev ne služi toliko izveličaniu duš kolikor poitaIi'an-čeniu slovanske in tudi nemške dece (kaiti indi-reklno meri drzni članek »Piccola« tudi na nemško manjšino) — namreč oedago-nko. To je pedagoški dualizem, tako pravi, če se otrok uči vere v dveh jezPnh in v dveh men'alitelah, in to je skrajno škodljivo. Seveda je to škodljivo, dragi gospod, in zato mi zahtevamo v soglasm s petago^iko in cerkveno prakso, da se slovanski deci v Julijski Krajini. podeljuje verski poduk edinole v materinskem jeziku in materinski mevlaliteti loko v šoli kakor v cerkvi! Toda to bi seveda ne šlo v račun tistega »pobožnega In pravicol;obnega* gospoda, ki je svoj-čas gorel za demokrat'čna načela popolarov. Hanes pa pirnsga z vsemi kriplli fašizmu uoregati vero v v"Z poganskega ultranacienalizma. Niemu ustrezi bolj, da uč\|o slovenskega otroka brez razumevania drdratl laške molitvice duhovniki, ki so prišli iz stare Italije, kjer radi svoiih preveč povprečnih ali morda tudi preve.č negativnih kvalitet niso mogli naprei. da si v cbmeinih pHoste«. »f. S.«t zahtevajo, naj »1'eichspost« navede dokaze za trditev, da .0 slavili narodni socialisti na Koroškem kdaj slovenskim nacionalcem (Nationalslovvenen) kako ponudbo glede Koroške. — Pri bolečinah v žclodcu in čreVih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenia poudarjajo, da se te pokazala »Franz-Josel voda posebno koristno pri ljudeh, ki st premalo gibljejo. ubogim, od vsega sveta zapuščenim in pozibl'e-nim ljudem, so se ud vestna in toplega ganotia zaiskrile oči, ko so zažarele lučke na božičnem drevesu, ko so dobili za Sotič malo priboljška, tobaka, cigarct, sladkarij. Tako jc bil božični večer tudi n.;im svet, srečen, iodovoljcn. Vsi obdarovan-ci, tako številni otroci, ki »o odnašali v spremstvu svo ih mamic in očetov popoldne iz Uniona prijazne zavitke domov, kakor l.udi vsi starčki in žene, ki so zvečer v zavetiA-ču sprejemali enake darove, so mestni občini globoko hvalo?ni za to lepo urioo hožiične sreče, ki jam jc bila z božičnici storjena. Med hanarčhi v Mladiki Tako plemenitega namena pač ne najdemo pri vseh številnih ljubljanskih društvih, kakor ga zasleduje Društvo za varstvo in vzgojo ptic j>evk v Ljubi ani. Predsednik tega društva je g. inšpektor clr. ČapLja, duša vsega delovanja pa je pravzaprav agilni društveni tajnik g. Kelnerič. To dru-tvo nam že več let zaj>orcdoma prireja o božičnih praznikih skromne, pa lep« razstave in tekme ljubkih kanarčkov. Letošnja božična razstava v telovadnici ljubljanske Mladik« je že deveta t« vrste, drugo leto bo drušlvo praznovalo desetletnic«-teh prireditev. Tudi letošnjo razstavo in tekmo kanarčkov in drugih žlahtnih vrvivcev je lepo pripravil tajnik društva g. Kelnerič Vsega je bilo razstavljenih 120 lepih živalic, kanarčkov in vrvivcev, torej precej več ko lani. Razstavljalci so bili večinoma iz Ljublane, več njih pa tudi iz Celja, Maribora in Zagreba. Pred rače-tkom razstave »o bili vsi ptički ocenjeni po posebni komisiji, kjer so požrtvovalno sodelovali gg Kelnerič, Sever in Gozdnikar Skupaj je bilo razstavljenih in occn.enih 26 kolekcij. V A skupini (lastna vzgoja) je dosegel prvo mesto z 324 točkami g. Dobravec Mihael iz Celja. Po devetih letih, ko je bilo doslej zmerom prvo mesto prisojcno Liubljani, odnaša letos prvenstvo Celic Drugo mesto v tej skupini jc bilo priso c.no g. Golobu iz Ljubljane [300 točk), tretje mesto g. Keniču Fr. iz Maribora (297 točk), četrto mesto g. Omahni Fr. iz Ljubljane (291 točk), peto mesto g, Bitcncu J. iz Ljubljane z 270 točkami. Vsi navedeni dobijo v znamenje priznanja za dobro vzgojo kanarčkov od društva lepe kolajne, prvak v tej skupini pa še posebej prehodno društveno darilo _ srebrn lavorov venec. Vsi ostali razstavljalci pa dobio od društva priznalne diplome. V B skupini, kjer so bili razstavljeni starajšd pevci kanarčki, je dobil prvo nagrado g. Opeka Josip iz Ljubljane (339 točk), drugo nagrado g. Omahna Fr. iz Ljublianc (327 točk), tret-o nagrado g. Golob Fr iz Ljubljane (306 točk), četrto in ti ti in diplome to nagrado pa g. Francki Alojz iz Ljubljane I točki. Vsi li dobijo od društva prlznalne kolajn« Razen kanarčkov, ki so iih razstavili številni prijatelii tega ptlč:ega rodu, smo videli na razstavi tudi zbirko ptičjih krmil, ki iih j« razstavila tvrdka Urbanič, ter vrsto praktičn h ptičjih kletk, ki jih ie razstavil g. Stupica Franc. Obisk na razstavi je bil med prazniki zelo zadovoljiv. Tekmo kanarčkov iz razstave je prenašala v »vet tudi ljubljanska radijska postaja Zitnihova obtožba v dunajskem parlamentu pred 30 leti ** m Sala v tuiem jeziku - spaka Letos — 28. decembra — bo minilo dvajset tet. odkar je za vedno omahnil na irtli življenjski poti junak dolžnosti, dela in trpljenja — po-*lanec dr. Ignacij Žitnik. Kot zaveden Movenec in Slovan je vse življenje boril za pravico in svobodo svojega naroda, kateremu je posvetil vse svoje sile in moči. Nepozabna ostanejo njegova dela in njegove ideje, katere je |ioši-ljal med svoje ljudstvo kot duhovnik, dolgoletni urednik »Slovenca« in pa kot politik — poslanec v državnem zboru na Dunaju, kjer se je vedno boril za pravice svojega naroda v času najsilovitejših nacionalističnih bojev. Njegovo plemenito .srce je za vse Slovenee enako iskreno bilo in gorelo. Tudi na najbolj stiskane Slovence na Koroškem ni pozabil. Toplo se je zavzel za njihovo tožno usodo s svojim ognjevitim in duhovitim govorom dne 15. aprila 1902. v državnem zboru na Dunaju. V tem govoru je vsestransko ožigosal krivice, ki so se godile in se še daues gode našim bratom in sestram v šolskem področju. Ker postaja boj za obstanek v narodnostnem oziru onstran Karavank v Ko-rotanu in Primorju vedno hujši, zato se mi zdi potrebno, da si prošnje in zahteve na5ega pokojnega poslanca ob njegovi dvajsetletni obletnici smrti nekoliko osvežimo. Ignacij Žitnik je nastopil v naši javnosti v dobi. ko so narodi, zlasti nemški, živeli in dihali v ozkosrčnem nacionalizmu. Nemški u h 111 jezik je hotel z,vso silo prodreti t vse plasti našega naroda, predvsem na Koroškem. Nemci so znali izrabiti vse prilike. Dobro so se zavedali, da bodo njihove nacionalistične težnje najlažje uspele, če začnejo z vztrajnim in siste-matičnim delom Pri mladini. Da pa bo mladina godna za imperialistične nemške težnje, se mora seznanjati z nemškim duhom in jezikom že v ljudski šoli. Dr. Ig. Žitnik je takoj zaslutil, da pomeni to dejstvo za slovensko mladino na Koroškem narodno smrt. Napoti! se je med Korošce, skrbno poizvedoval in razmišljal, kako naj odpomore nemškemu nasilju. Skrbno je zbral vse podatke in stopil z odločno besedo pred državni zbor na Dunaju. V enournem go-roru je odbijal nemške napade in pojasnjeval dejanski položaj ljudske šole na Koroškem. Ljudska šola brez ljudskega jezika — spaka. »Naloga ljudske šole je. da vzgaja otroke versko-nravno, da razvija in pospešuje njih duševno delavnost, da jih seznani s potrebnimi elementarnimi vednostmi in ročnostmi za na-daljno izobrazbo ter ustvari trdno podlago za vzgojitev vrlih državljanov in ljudi. Ako pa hoče šola z uspehom vzgajati, potrebnje potrebno sredstvo, in to je poleg veronauka, zgodovine in domovinoznanstva pouk v materinem jeziku. Središče tega pouka je berilo. To otroka šele seznani z njegovim materinim jezikom, vzbudi in okrepi plemenita čuvstvn, zjasni mu misli ter voljo obrača na dobro. Zato pa je. ljudska šola brez ljudskega jezika spaka. Ljudska šole ne smejo biti zgolj jezikovne šole. Ako liočete skrbeti za omiko ljudstva, dajte mu najprvo ljudsko šolo z njegovim jezikom. In ker se dane6 veliko zahteva od naše ljudske -ole, bo to le tedaj mogoče doseči, ako se mladina poučuje v onem jeziku, ki ga razume, v katerem se ji razvijajo pojmi življenja. In zato je pouk v materinem jeziku največjega pomena tudi za lispešno vzgojo.« Te jasne in odkrite besede so v živo zadele nemške poslance na Koroškem, ko so poslušali dr. Žitnikov govor, zato so ga večkrat prekinjali z raznimi vzkliki. Toda poslanec ŽiŽtnik se jih ni ustrašil, ampak je mirno in pogumno nadaljeval in pribijal, da imajo koroški Slovenci pravico tio slovenskega jezika v ljudski šoli. Zavedati se moramo, da so se Korošci za slovenske ljudske šole, predvsem v Št. Jakobu, Glo-hasnici in Šmihelu več desetletij neustrašeno borili in pošiljali razne spomenice na Dunaju, ki pa so vedno naletele na gluha ušesa. Po Koroškem je bilo več popolnoma slovenskih ljudskih šol. katere pa so Nemci poti vplivom zagrizenih nemških hujskačev spremenili v utrakvistične šole. Slovenski jezik je stopil v ozadje in kot vodilni je zavladal nemški. In to po onih krajih, kjer so prebivali in še danes prebiva jo samo Slovenci. Tedan ji nemški zakon o utrakvističnih šolali na Koroškem je velel, tla se morajo vse učne ure za slovenski jezik premakniti na konec pouka. Zakaj je tleželni šolski svet prestavil slovenske ure na konec pouka? Samo zato, »da otroci beže iz šol.« Dvojezične šole — stare ponemče vol niče. Dr. Žitnik je navajal sodbo nekega pedagoga o šolah na Koroškem: »Dvojezične šole na Koroškem so le po imenu take, v istini pn so le ponemčevalnice. Nanien teli šol je, da se slovenski otroci nauče nemškega jezika v govoru in pisavi. Ali pa ljudska šola s tem tlo-eže svoj nameni' lo je vprašanje! Doseči pravega vzgojnega namena ni mogoče; sicer tega dež. šolski svet niti ne zahteva. Saj je pred nekaj leti rekel deželni šolski nadzornik nekemu učitelju: »Ako otrokom v vsaki uri v prvem tet n ubijete v glavo le pet nemških besed, ste zadostili svoji nalogi.« Ob Žitnik-kn. da z vztrajnim delom priborimo nnlHm bratom in sestram onstran umetnih državnih mej one pravice. ki iim gredo no božiih in človeških zakonih. Mi ne smemo opustiti boia za svo|e tisočletne pravice, dokler meje Jusesl-vije ne bodo nehale tam, kjer nehajo hit" slovenska sr(.n. Jože Podslivniški. Če izpre^ovori avslri^ski general Te dni se je mudil v Celovcu državni tajnik general Schonburg-Harenslein in v veliki dvorani so mu priredili banket, kaleremu so med drugimi prisostvovali škol dr. Rohacker, deželni glavar Kernmaier, policijski upravnik polkovnik Barger in general Hiilgerth. Za deželnim glavarjem je govorilo Je več udeležencev, nakar se je oglasil k besedi gost,' geneTal Schnnburg Hartenstein. Zahvalil s« je za čestitke in omenil da je srečen, ker je zopet rad prišel med Korošce, ki so bili najboliši in najbolj hrabri v svetovni vojni. Bogu se je zahvalil. da mu ie podelil to milost, da ie med vojno poveljevsl najboljšim četam. Vedno je imel tn srečo, da je poveljeval nemško-avstrijskim četam in on je priča, da niso te čete v svetovni voini nikdar odpovedale S posebnim vescPem se ie spomnil hrabre 6. divizije, ki ji je poveljeval od decembra 1914 do julija 1916 in v kaWi so bili tudi koroški polki. Končno se Je general Schonburg-Har!"nstcin spomnil tudi ->koro5k;h obrambnih beiwv« Obžaloval je, da ga takrat ni bilo zraven. Ud~le?il bi se jih ne bil rad kot poveljnik, temveč kot navaden bojevnik. Njegove besede so navzoč"i sprejeli z burnim ploskanjem ter z vzkl kom za Koroško in za Avstrijo. Stara moda, ki je že slari Avstriji škodovalal To se pravi rožljati s sabljo! Pred naku om si ogleite veliko raz stavo otroških in igrsčnih vozičkov, stolic, holendenev, malih dvokoles tricikijev, šivalnih strojev motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" P. Batjel. biilliljaaa, Karlovska c. 4 Viilniž.ir npne' fenik franku Shoro milijarda za nemško propagando Nemško finančno ministrstvo je te dni priobčilo »pregled državnega obračuna za 1. 1933«, Ta obračun vsebuje prav zanimive številke. Prav postavka, ki določa denar za nemško propagando, je zelo značilna še posebno, ako pomislimo, da tudi Nemčija, kakor pač vse države, trpi radi gospodarske krize. Ljudstvo ne more plačevati davkov in tudi proračun je v primanjkljaju. Marsikaj je treba v državnem proračunu črtati, da bi se izdatki znižali. Toda postojanka za letalstvo je od 41 od I. 1932 poskočila na 73 milijonov mark. In kaj mislite, koliko izda Nemčija za propagando, ki jo vodi dr. Gobbels? Za notranjo propagando 2 milijona mark (1. 1932 je znašala ta postojanka 0), za propagando v inozemstvu 7.6 milijonov (1. 1932 1.9 mili), mark. Za propagando v inozemstvu rfredo tudi vs. dohodki, ki jih prinaša radio," to je 16.6 milijonov mark. Službeno je torej priznano, da potrosi Nemčija 20.2 milijonov mark za propagando. Te številke je treba še popraviti. Dohodki radia ne znašajo samo 10.6, temveč 35 mi ijonov mark. V resnici je v Nemčrji 4.5 milj. naročnikov radia, ki plačajo letno po 24 mark naročnine. To znaša brutto dohodek 108 milj. mark. Od teh dohodkov gre 55% radijskim družbam, to je 58 milijonov, medtem ko 50 milijonov prejme poštni minister. Njegovi stroški zsašajo v sm:slu prejšnjih obračunov samo 15 milijonov, tako da ostane ostalih 35 milijonov dr. Gobbelsu. Če seštejemo zgornje postavke. dob:mo vsoto 44,6 milj mark, to je okoli 900 milijonov dinarjev, ali lahko rečemo ena milijarda! Pomagajte bednim trpinom! Da bi moglo praktično izpolnjevati svojo socialno nalogo, je društvo »Tabor« v letošnji jeseni dogradilo prostorno prenočišče na Viču, kjer nudi trenolno brezplačno zatočišče že 21 brezposelnim delavcem. V prenočiš6u pa ie prostora za 50 in še več oseb; kljub »talnemu pritisku in povpraševanju pa prosilcem zaenkrat ni mogoče ustreči radi pomanjkanja oprave za o«tale postelje. Društvo »Tabor« se zato obrača na v«o javnost s pro&njo, da bi ga podprla v tem delu ler mu pomagala opraviti prenočišče, da bo zamoglo sprejeti pod svojo streho čim več potrebnih. Društvo bo hvaležno sprejelo vsak dar, zlasti pa odeje, rjuhe, stara oblačila, obuvala itd Ker nudi društvo razen tega še 35 brezposelnim dnevno tudi izdatno brezplačni o hrano, bo hvaležno spire;elo tudi darove v denarju in živilih, da bo zainoglo še nadalje nuditi nesrečnikom hrano. Naslov društva je: Društvo »Tabor« v Ljubljani, požtni predal 308, odnosno Selenburgova ulica 1 -II. Ček. ra-č. št. 16068. Stražnik vrh strehe vlomUcu: »Roki kvišku!« Morje bo gnalo tovarno Znani francoski fizik in izumitelj Georges Clau-de se že več let bavi z mislijo, kako bi se dala izrabiti razlika v temperaturi med zgornjimi in spodnjimi plastmi morja. Neumornemu delavcu se je zdaj že posrečilo svojo misel deloma tudi uresničiti. Claude je postavil na staro vojno ladjo »Tu-nisia« (10.000 ton) poizkusno tovarno za izdelovanje ledu. Tovarno naj bi gnala sila, ki bi nastajala prav iz te razlike temperature med zgornjimi in spodnjimi plastmi morja. Ladjo ie dal prepeljati v ladjedelnico Dunkerque, kjer jo pripravljajo za ta nenavadni poizkus. Računajo, da bo delo kon-6ano v kakih desetih mesecih. Claude je že pred nekaj leti napravil poizkus z? izkoriščanje morske toplote ob kubanski obali. Tedaj je dokazal, da te mogoče izrabiti v gos.podarske namene razliko temperature vode na površju in v nižjih globinah, ako znaša ta razlika saj 10 stopenj. Claude hoče zdaj tudi z zgradbo prave tovarne pokazati, da je mogoče njegovo odkritje res tudi gospodarsko izrabiti Nekam čudno zveni, da hoče Claude izrabiti morsko toploto za pridobivanje ledu. Tako se bo križark« »Tunisia« izpremenila v plavajočo tovarno ledu. Izumitelj bo potem s svojo tovarno od-plul v južne kraje, kjer je razlika temperature med zgornjimi ki spodnjimi plastmi morja toliko večja in kjer je toliko večje tudi povpraševanje po ledu. Ivan Albreht: Vrnitev Planine so kakor umite za praznik, tako bele in čiste strme pod nebo, ko stopa Anzej proti domu. Dolina leži ob njih kakor v zibelki, na desni ' jo stražijo gozdnata pobočja visokih gora, na levi ji Drava lahno šumlja uspavanko. Vasi in vasice se j stiskajo okrog cerkev in cerkvic, po zasneženih vr- . teh molči drevje, na križpotih samevajo znamenja in ceste in pota in steze molče v slepeči belini. Tu, tam drče sani, kraguljčki žvenkljajo, konj sopiha, da se megli krog njega, voznik na saneh se sliska v kožuh in odejo in venomer priganja žival. Le ! kam se mu lako mudi? ** Kam vendar? Domov. Domov se mudi danes vsem popotnim in domov se mudi Anzeju. Več ko desel let že ni videl teh krajev in zdaj čuti, v globini vriskajočega srca čuti, da ni pod božjim soncem več. lepšega kraja kakor je ta njegov ob vznožju planin snivajoči Rož. Kje je že čas, ko ga je moral zapustiti. Bilo je takrat, ko sta se trla tu dva svetova za svojo posest. V Anzeju se trpko zgane ob tem spominu, toda nikar minulosti, nikar trpkih misli v ta svatov-ski trenutek svidenja. Dovolj je bila dolga pot iz Roža po širokem svetu. Izza dne, ko je morala kloniti slovenska zastava na tej sveti zemlji, je taval Anzej kakor Ahasver. Kopal je v Vestfaliji rudo, služil si je s trdim delom kruh v Franciji, nikjer ni imel obstanka, nikjer miru. Dalje ko je šel, dalje se mu je odpirala pot. V Kanadi je lovil medvede in mnogotere kožuharje, relo na Aljasko ga je zaneslo. Dasi 11111 je bila sreča naklonjena, vendar ni bil nikoli zadovoljen. Dom je hodil ž njim, ga je klical in vabil in rolil. V sanjah je čul zvon od Gospe Svete, v vročičnih prividih je gledal, kako razgrinja valovito plan Vrbsko jezero, ko je taval po snežnih poljanah, ko je prezebajoč čakal v raz-sežnih loviščih, se je včasi nenadoma oglasilo kraj njega: »Bog te sprimi. Anzej!« 0, to je materin glas, klic materine ljubezni, ki premaga vsako daljo! In srce je kriknilo s hrepenenjem in je velelo domov. Zdaj je Anzej tu. Z Žihpolj ga pozdravlja Marija, Ljubelj zamišljeno molči, pečine ob Dravi so belo pregrnjene. Pa kaj bi ne bile, ko se razgrinja praznik po Rožu in se vrača Anzej domov! Ojstrici si je nadela najlepšo kučmo in sonce se vedro sprehaja po njenih biserih. Ali se res oglaša potopljeni zvon iz Vrbskega jezera? Ne, ne, samo kraguljci so. Mimo Anzeja zdrknejo sani, toda človek na njih je tujec. Tuj je pozdrav, tuj je obraz. Naj bo, naj hiti kamorkoli, Anzeju se mudi domov. Danes bi vsakogar objel, tako mu je veselo in slovesno pri srcu. Tam pod rebrijo je v zatišju skrita rodna hi&a. Anzeju utriplje srce, noge se mu tresejo, dih mu zastaja, za vriskal bi rad, pa niti izpregovoriti ne more, ko stopi v vežo. Iz kuhinje stopi priletna ženica. Siva je že in sključena — nejevoljno motri prišleca in nekaj mrmra. »Mati!« Anzeja duši v grlu, starka sredi veže začudeno sklene roke. Za trenutek stoji kakor odrevenela, potem pa: »Anzej, Bog te sprimi, moj sin!« 0, to je glas, ki ga je slišal tja daleč gori t Kanado, to je najlepša pesein, pozdrav samih nebes: materina topla beseda! Hiša oživi, oče se pomladi, bratje in sestre strme, vse je svetlo, vse je prazniško toplo, ko stopi Anzej v sobo. Iz kota ga pozdravljajo jaselce. še iste jaselce. ki jih je poznal kot otrok. In Marija se smehlja kraj jasli, in Dete dviga roko k blagoslovu. In Anze stopi tja, poklekne tja in moli brez besed. Kje naj bi tudi našel besedo, da bi ž nio izrazil, kako v tem trenutku občuti božično veličino njegovo srce! KAR JE RES - JE RESi Najlepše TISKOVINE, naj bodo že ze pisarniško porabo ali pa LITOGRA F1RANE ozir tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materfjal brei-hiben, cene so umerjene, dobava ločna Telefon 2992 PEIUE poceni dobavlja E. Vajda, Čakovec. Vzorce Došlie brezplačno. Srebrne krone staro zlato in »rebro ku puie RAFINERIJA DRA G (H KOVIN Liubliana. Ilirska ulica 36, vbod t Vidovdansk« ceste ori gostilni Možina Kislo zeljo, repo , prvovrstne in cele glave za sarmo v sodčkih dobavila po Srezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec Liubliana. Kodelievo 10 te|fefon 25-91 (1) Šoferska šola E. Ce h biv&a CameruiH iva -oltraka lola ; I iobhana. ilunajaka c. S'' Sol« t« poklicne »iifi-rje ID imalerjf Prospekti In po lasmi« zastonj In franko Svež« naiflnefte norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccolij« t Lfublfani »• priporoča bledim io slabotnim osebam. K»avirfif Planini! Kuute na obroke od Din 400*— jirve svetovne iabrikat Bosendorter. Steinway Korsler Petrol. Holzl Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le 3odni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh kIbh-lienth Inštrumentov in strnn Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje; sprejemajo se tudi v popravilo. Alojz Andlovic, Liubljana — Komenskega št. 34. (t) VINA dolenjska, štaierska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vit a*ni v Ljubljani. špece rlisho m kotonlfolno blago, umetno gnoflto. cement itd. itd dobavlja i»ve»ca«. /**iopaik NUh* fcrek. Urejuie Ciril &.očevar Tiska Jugoslovanska tis k ara«. Zastopnik: tL Cefi.