g T E V. 25. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 42 V LJUBLJANI, DNE 19. JUNIJA 1929 Centi 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja Vsako sredo. Spisi in dopisi naj sc pošiljajo Uredništvu »Domoljuba*, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Ob prazniku naše univerze. Univerza kralja Aleksandra I., najvišji slovenski učni zavod, praznuje te dni desetletnico svojega obstoja. Bolj kot vsak drug narod moramo biti Slovenci ponosni na svojo univerzo, jo moramo čuvati kot eno svojih najdragocenejših lastnin ter jo dvigati do najvišje popolnosti. Slovenci smo žal maloštevilen narod in še to bore število je razcepljeno na tri dele, ki so ločeni med seboj z visokim kitajskim zidom; mnogo desettisočev naših najmočnejših in najtrdnejših ljudi pa je razkropljenih po vsem svetu, kjer služijo drugim cekine, sebi pa komaj pare. S svojim številom Slovenci žal nikjer >.e moremo Bogve kaj pomeniti, preje nič ket nekaj. Celo v lastni državi tvorimo komaj desetino vsega prebivalstva. Kar bodo drugi na nas spoštovali, doma in zunaj, to bo naša kulutura, umska in srčna, naša izobrazba, naša naprednost v vseh strokah, naša pridnost in delavnost, naša vestnost in sposobnost. Nam Slovencem nič ne koristi, če nas štejejo — nas morajo tehtati. In da bomo pri tehtanju več zalegli kot štetje pri drugih, to je naša najvažnejša skrb in naloga. že v teh desetih letih je pokazala naša univerza, da ima v prvi vrsti to pred očrni: naše ljudi da je treba tako izobraževati in vzgajati, da jih ne bodo šteli, temveč tehtali. Potrebujemo dobro izvežbanega in preizkušenega domačega slovenskega izobraženca po vseh naših strokah — zlasti gospodarskih. Avstrija nam ni hotela dati univerze, zato ker ni hetela slovenskih talentov, ki bi sami vodili razna velika podjetja, ki bi sami znali upravljati visoka odgovorna upravna mesta, ki bi stopili v stik z ljudstvom in ga učili strokovnjaškega dela povsod: v delavnici, v tovarni, na polju, v hlevu itd. Kdor je pred vojno pogledal po nemški Avstriji, kako je znala avstrijska vlada poskrbeti za Nemce vprav potom dobro in solidno izobražene nemške inteligence, ta bo tudi lahko razumel, kako hitro si je mogla po vojski Avstrija pomagati na lastne, dovolj trdne noge. Pri nas smo žal šele v začetkih — in naša univerza pri tem izvršuje ogromno nalogo in šele po par rodovih bo sad njenega dela docela viden. Slovenec bo s svojo pridnostjo. delavnostjo in naravno sposobnostjo, ki se mu bo tekom desetletij izpopolnila z vsemi modernimi pridobitvami, mogel sam sebi na lastni zemlji služiti dovolj kruha. Danes pa je še polno tujcev po naši zemlji, ki jedo najboljši kruh, dočim se na desettisoče naših ljudi v tujini lovi za črnim, če sploh pridejo do njega. Naša zemlja, naš hlev in naša tovarna morajo proizvajati več in kar je glavno: boljše kot dosedaj. In to bo mogoče, če bo dovolj domačih izobražencev, ki bodo plodove svoje znanosti in učenosti znali podati našem ljudem, kar in kolikor jim bo potrebno. Zato pravimo, da je slovenska univerza za nas ogromnega pomena. Saj brez dobrega in na višku stoječega najvišjega učnega zavoda morajo pešati tudi vse druge šole, ki dobivajo vso svojo vrednost le iz univerze. Slaba univerza — slaba gimnazija — slabo učiteljišče — slaba ljudska šola. Slaba šola pa pomeni ogromne gospodarske in kulturne izgube, ki so tem težje in občutnejše, čim manjši narod smo. Vedno se pri nas povdarja: intenzivno gospodarstvo, ne ekstenzivno. To se pravi: ne velike množine, kot je to mogoče v Vojvodini in Slavoniji, ker nimamo zemlje, pač pa v vsakem oziru najboljše, izbrano blago. Isto velja za našo kulturo. Veliko ne moremo producirati, ker nas je malo, toda to kar produciramo, naj bo tako, da bodo naši bratje in tujci s spoštovanjem zrli na nas ter morali reči: malo jih je, toda so prvi v vsakem oziru. In baš to je tisto, kar nam bo pridobilo vpliv. Zato je praznik naše univerze praznik vsega našega naroda. Danes pa smo tega praznika tembolj veseli, ker je vzel slovensko univerzo v zaščito Nj. Vel. naš kralj s tem, da je dovolil, da se univerza imenuje po njem. Tako je v desetih letih konec strahu, ki smo ga v tem času večkrat ne brez vzroka imeli, da bo slovenska univerza znatno okrnjena. Naj živi, se razvija in raste! £tP°oSTežo piereBfti© m©!*® staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna seinena, vse vrste umetua gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Holedršici. Poziv in prošnja. ob desetletnici ljubljanske univerze. V marcu 1928 se je ustanovilo »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada «v' Ljubljani. Namen Narodnega univerzitetnega zaklada bo, podpirati univerzo pri izpopolnjevanju univerzitetne knjižnice, pri ustanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seminarjev, in-stitutskih in seminarskih knjižnic in zbirk, event. pri ustanavljanju novih stolic, dalje, podpirati jo v vsakaterih drugih težkočah, v katerih bi univerza apelirala na kako materialno pomoč (§ 3. društvenih pravil). Da bi se razširjanje društva olajšalo in porast Narodnega univerzitetnega zaklada pospešil, je društveni odbor sklenil, po vsen večjih krajih v Sloveniji osnovati poverjeništva (§ 9. društvenih pravil). Zato poživljamo prijatelje slovenske univerze, ki so voljni prevzeti v svojem kraju ali krogu poverjeništvo, naj se javijo odboru, ki jim bo poslal potrebne tiskovine. Tisoč in tisoč jih je, ki bi za univerzo radi žrtvovali 20 ali 50 Din kot podporni ali redni člani našega društva, ko bi jih kdo opozoril in povabil in pri njih pobral članarino.*Ne dvomimo tudi, da bi se našli, ki bi za univerzo žrtvovali še več in društvu pristopili kot dobrotniki (500 Din na leto), kot ustanovniki ali pokrovitelji (1000 Din ali 5000 Din na leto). Odbor se nadeja, da bo to njegovo vabilo našlo mnogo prijateljev, ki bodo pripravljeni, pospeševali društvo, ki mu je edini namen, delati za izpopolnjevanje naše univerze. Z združenimi močmi podprimo domačo univerzo vprav sedaj, ko obhaja prvo desetletnico svoje ustanovitve! Dopisi naj se izvolijo pošiljati na naslov: »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« (v roke poslujo-čega podpredsednika prof. dr. Lukmana), Ljubljana, Univerza. Predsednik: dr. Danilo Majaron; podpredsednika: veletrgovec Andr. Šarabon in prof, dr. F. Lukman; tajnika: prol. dr. Al-bin Ogris in docent dr, Jos. Turk; blagajnika: preds. Kranjske hranilnice Ivan Av-senek in ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske dr. F. Čeme. 1« Uporaba javnih cest po novih predpisih. Minister za javna dela je izdal uredbo o uporabi javnih cest. Navajamo na tem mestu glavne določbe, ki naj jih vsakovrstni vozniki in drugi upoštevajo, da ne bodo prišli z zakonom navzkriž. Kaj sme biti ob javni cesti in kaj ne. Ob javnih cestah ne sme nihče zasajati gozdov, graditi stanovanjskih in obrtnih poslopij, vodnjakov in podobnih stavb bližje kakor štiri metre, gostilne, kovačnice in podobnih obratov ne bližje kakor deset metrov, industrijskih podjetij pa ne bližje kakor dvajset' metrov od zunanje črte cestnega zemljišča. V strnjenih ter hribovitih in kamnitih krajih dovoljuje izjeme pristojna cestna uprava. Kdor bi delal po svoji glavi, bo strogo kaznovan, morebitno nedovoljeno zgradbo pa bo moral na svoje stroške v 15 dneh porušiti. Red v veznem prometa. Na ozkih cestah se morajo prazni vozovi ogibati naiovorjenim. Ako pa je cesta zelo tesna, se morajo lažje natovorjeni vozovi umakniti popolnoma v stran. Vozovi ne smejo voziti vštric. Dovoljeno je le prehitevanje na levi strani. Vrstoma ne smejo voziti več kot štirje vozovi. Za prevoz izredno težkih bremen, se mora prej zaprositi dovoljenje pri pristojni oblasti. Ponoči morajo biti vozovi razsvetljeni. Ako vozi vrstoma skupaj več vozov, imata lahko luč samo prvi in zadnji voz, in sicer na levi strani voza. Čuvanje cestnih naprav. Prepovedano je puščati na cesti vse, karkoli bi moglo poškodovati cesto in ogrožati varnost prometa. Ne sme se po cesti vlačiti grede, tramove, pluge in podobne stvari in reči. Tudi posekano vejevje se naloženo na voz ne sme vleči po tleh. Pri miru treba pustiti obcestne jarke, ograje, mostove in druge predmete na cesti in ob njej. Istotako je prepovedano pasti živino v cestnih jarkih in na nasipih. Prekopavanje cest za napeljavanje ali odvajanje vode je dovoljeno samo z odobre-njem pristojne oblasti. Tudi se ne ume vzdolž ceste odvajati vodo ali napravljati jarke, ako ni pritrdila oblast. Kdo sme* biti voznik. Voznik sme biti mlajši od 18 let. Vozovi, ki niso od oblasti popisani in s številko zaznamovani, morajo imeti na levi strani pritrjeno tablico s točnm naslovom lastnika. Vozovi, ki niso javljeni oblasti, se ne smejo uporabljati na javnih cestah. Velikost vozov in tovorov. Potniški in tovorni vozovi ne smejo imeti večjih mer kot sledi: dolžina 7.80 m brez ojesa, širina 2.50m, razdalja osi 3.80, razdalja koles 1.60 m, merjeno od sredine do sredine kolesnega obroča. Tovor ne sme biti širji od 2.50 m, ne višji od 3 m za vozove na štirih kolesih. Popolnoma nagovorjen voz na štirih kolesih ne sme imeti več koi 12 ton kosmate teže, voz na D O M O L j U B —tpr-jm: immit»m—......liinmiimimiiiP—■ dve kolesi pa ne več kot 4 tone. Tudi za avtomobile ima odredba točne določbe. Kako Široki so lahko kolesni obroči. Pri štirikolesnih vozovih s kosmato težo do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm. Pri dvokolesnih vozovih s kosmato težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm. V dvokolesne potniške vozove se smejo vpre-gati največ trije konji drug za drugim, pri štirikolesnih vozovih pa največ šest konj, paroma drug poleg drugega. Vsak voz mora imeti zavoro na zadnja kolesa. Uporaba cokelj in privezovanje zadnjih koles za voz sta prepovedana na državnih cestah in oblastnih cestah prve vrste. Na drugih cestah pa je treba imeti tozadevno dovoljenje pristojne oblasti. Pregled vozov. Vozovi za prevoz oseb in tovora morajo biti komisijsko pregledani vsako leto. Lastnik voza je odgovoren za njegovo varnost. Oni, ki se bavijo s prevozom oseb in tovora, ne smejo uporabljati voza prej, dokler ne dobijo zanj odobrenja pristojnega oblastva. Kazni. Kdor ne vozi pravilno po cesti, ako voznik spi na vozu, kdor se s praznim vozom ne uinakne natovorjenemu, kdor se na klancu ne umakne navzdol vozečemu vozu in sploh vsakdo, ki ravna v nasprotju s predpisi predmetne uredbe k cestnemu zakonu, se kaznuje z zaporom od 1 do 30 dni ali z globo od 50 do 1500 Din. Novice iz Belprada. Zborovanje Glavne zadružne zveze. Pretekli teden se je vršil v Beigradu občni zbor Glavne zadružne zveze. Zastopane so bile razne zveze, med njimi Zadružna zveza v Ljubljani po gg. dr. Basaju, Tonetu Kralju in dr. Kržanu. Odposlanci zvez so prvi dan razpravljali o težavah, ki jih ima zadružništvo zlasti spričo davčnega zakona, bavili so se s stanjem kmetijstva, z agrarno banko, za katero je Ljubljanska Zadružna zveza podpisala delnic za en milijon Din. V glavnem so razpravljali odposlanci o tem, kako preskrbeti kmetu kmetijski kredit in kako izvesti razdolžitev kmeta. 16. junija pa se Kamenitc nagrobne spomenike, kaltor tudi druge kamnoseške izdelke dobite najceneje pri domačinu Josip Zagoreu, kamnoseku v Novem mestu, poleg starega pokopališča, kakor tudi v Bršljinu št. 27. Radi obilne zaloge zelo znižane cene. — Prevzamem ludi v prenoviranje stare spomenike in rklesanje norih napisov, po najnižji ceni. Na željo pridem delo IzvrSit na razna pokopališča na Dolenjskem. Za obilna naročila se priporočam Josin Zagorc. kamnosek Z našo nmetno moštfovo esenco „Nosfln" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 utekle-nlci za 150 litrov Din 30-— po poŠti Din 50'-. Dobi se umno v drogeriji A. Kane sinova Ljubljana io drogeriji Wolfmm nosi. M. Kane. Mar!-v bur. (Josposka 53. ■MBHMBBOMBBaBBBBn je vršil pravi občni zbor Glavne zadružne zveze pod dr. Koroščevim predsedstvom, Zavarovanje naših delavcev v inozemstva, V ministrstvu za socijalno politiko se pripravlja gradivo za pogajanja s Francijo, Belgijo in Holandsko o sklepanju konvencij glede zavarovanja delavcev, naših državljanov, ki so zaposleni v omenjenih deželah. Ker se po francoskem zakonu zavarovanje začne šele po štiriletnem za-poslenju v Franciji in se naših državljanov nahaja tamkaj že nad desettisoč, bo naša država skušala doseči, da se ta rok skrajša in da naši delavci že prej dosežejo za« varovanje. Zakon o hudournikih. Ministrstvo za šume in rude je izde-nalo načrt zakona o hudournikih. Načrt bo šel pred tako zvani gozdarski odbor, — Iz letošnjih, na razpolago stoječih kreditov je gozdarsko ministrstvo dovolilo: za ljubljansko oblast za projektiranje hudournikov 40.000 Din, za obrambo hudournikov Polhov gradeč—Žiri 200.000 Din, za Češnico, Koroško Belo, Ribnico v Bohinju 400.000 Din, v mariborski oblasti za projektiranje hudournikov 15.000 Din, za obrambo hudournikov v Gornji Savinji in Bistrici pri Muti 200.000 Din. Agrarna banka. Vpis delnic za Agrarno banko je skoraj že končan. Najbrže je že več podpisanega kot je bilo v načrtu. Tudi Nj. Vel, kralj Aleksander je zaukazal na svoj račun podpisati delnic za 2 milijona Din in je s tem ponovno pokazal, kako mu je pri srcu zavod, ki naj osvobodi in gosco< darsko dvigne jugoslovanskega kmeta. Za nakup plemenske živine. Kmetijski minister dr. Frangeš je dovolil 750.000 Din kredita za nakup plemenskih žrebcev za državne žrebčarne in za kranjsko selekcijsko zadrugo in potrebe posameznih občin. Prav tako je odobril precejšnji kredit za nakup bikov po celi državi, za goveje selekcijske zadruge, za samoupravne postaje in ostale potrebe občin. Nakup bikov se vrši v teh dneh v celi državi. Zakon o samoupravnih posojilih. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o oprostitvi samoupravnih posojil od državnega davka, ki določa, da se oproščajo od plačanja taks in davkov vsa posojila, bodisi da so najeta v inozemstvu, bodisi v državi v javne svrhe. Dopolnilo k zakonu o trošarini je izdelal ministrski svet. Trošarina je znižana na 14 Din na hektoliter. Določene so tudi izvozne premije za tiste, ki bodo izvažali žganje v Avstrijo, Češkoslovaško. Poljsko in drugam. li A I II d Zagrebški nadškof v Sloveniji, Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je prišel na 14 dnevni odmor na Visoko v Poljanski dolini. Prišel je v svojem avtomobilu v spremstvu svojega tajnika. Obiskal je tudi grob dr. Ivana Tavčarja. G. nadškof je navdušen nad lepotami Gorenjske. V prostem času se bavi z ribolovom, do katerega ima veselje še iz mladosti. d Težko jeobolel pravoslavni vrhovni cerkveni glavar patriarh Dimitrije. Vendar ko to pišemo, se mu je obrnilo na bolje. d V Ljubljani je umrl g. Rafael 2vo-kelj, posestnik iz Vrhpolja pri Vipavi. d Na račun vojne odškodnine bo dobila naša država od Nemčije še 84 milijonov zlatih mark ali eno milijardo 92 milijonov Din. d Težko je obolel na želodcu bivši minister Svetozar Pribičevič, ki mu je dodeljeno, kot smo že poročali, bivališče v Brusu v Srbiji. Ko je ministrski predsednik general Živkovič doznal, da je Pribičevič bolan, je takoj odposlal v Brus bel-grajskega zdravnika specijalista, kar je bilo sprejeto v Belgradu in tudi drugod z velikim zadoščenjem. d Prehitra vožiija. Zadnjič smo javili, da je inž, Žumer vodil avto, ki se je razbil v Naklem ob tržiški železnici, prehitro. Sedaj se nam javlja, da je vozil avto s hitrostjo samo 40 km, kar je seveda po ravni in odprti cesti več kot zmerna vožnja. Krivda nesreče je pač v tem, da osebe, ki so se vozile v avtu, vlaka niso videle, ce-stn pa je brez ramp, kar je vsekakor na tako prometni cesti, kot je Ljubljana — Bled, velika pomanjkljivost. d Strašno neurje. V nedeljo 9. t. m. na noč — po 20 — se je utrgala strašna nevihta z nalivom, viharjem in točo nad vasmi Okroglice, Lisca, Križe, Cirje, Pod-gorica, Ledina, do Šmarja pri Sevnici. Naliv je bil tolik, da so vsi mlini trpeli znatno škodo. Toča, debela kot oreh — da kot jajca, je oklestila vse: drevje, trsje, ki je tako lepo kazalo; fižol, žita so uničena. 2ita kosijo, fižol sadijo znotfa in zelje. Toča ie še v ponedeljek zjutraj belila Lisco goro. Ljudje so obupani, ker je nekaterim vasem že leta 1927. potolkla toča — lani pobrala zopet slana in toča — letos pa zopet toča. Obračamo se na pristojne oblasti, da se zganejo in si pridejo ogledat žalostno stanje tukajšnjih vinogradov in nasadov, in ljudstvu priskočijo na pomoč s primernimi podporami. d Toča in vihar sta divjala po raznih krajih Dolenjske. Okrog Boštanja jc n. pr. Padala toča kot golobja jajca in uničila vse nasade in žito po njivah. Razbijala je opeko po strehah in steklo v oknih. Isti dan — nedeljo 9. junija — so zelo trpeli vinogradi na Tolstem vrhu pri Št. Jerneju. Ponekod je toča dobesedno vse uničila. Močno so trpela tudi polja vasi: Pristava, Orehovica, Hrastje, Cerovi log, Gor. Stara vas, Žapuže, Tudi iz mnogih drugih krajev Prihajajo poročila o težkem neurju H 0 ¥ l 0 A d Proti požarom ob železniškem tiru: Na prošnjo belgrajske direkcije državnih železnic je izdalo ministrstvo za notranje zadeve potom velikih županstev sledečo odredbo: Lastniki zemljišč poleg železniških tirov se poživljajo, da postavljajo svoje kozolce ali druge predmete, ki se radi vnamejo, vsaj 100 m od tira. Imenovani posestniki naj na meji med svojim svetom in železniškim tirom izkopljejo tri četrt metra širok in ravno toliko globok jarek, ki naj bo vedno lepo očejen. Na ta način bo žetev pred iskrami iz lokomotiv v veliki meri obvarovana. d Zgodovinska zasluga katolicizma. Zagrebška delavska zbornica je izdala referat o zadružništvu. V njem posebno naglasa referat Živka Topaloviča o slovenskem zadružništvu. Topalovičev referat je poln priznanja slovenskemu zadružništvu, zlasti na-glaša delo duhovščine in cerkve v zadružnem pokretu, da je zgodovinska zasluga katolicizma, da je dal slovenskemu narodu globok smisel za organizacijo in socialni čut, s katerih pomočjo se je ustvarilo slovensko zadružništvu, ki je bilo obenem močno sredstvo proti germanizaciji. — To-palovič je bil pristaš bivše socialdemokra-tične stranke. d Dva velika požara sta izbruhnila te dni v Splitu. V Juričevi knjigarni je prizadejal okrog 50.000 Din škode. Škoda sicer ni še natančno določena, ker še ni ugotovljeno, katere knjige so vse zgorele. Po polnoči je gorelo v gostlni »New York«. Požar je Kil' tako silen, da je pretila nevarnost več družinam, ki stanujejo v dotičn^m poslopju. Po velikih naporih se je posrečilo, jih rešiti. Škoda znaša okrog 250.00 dinarjev. d Tekma kmetskih pevskih zborov se je vršila 16. junija v Zagrebu. Nastopilo je 35 pevskih društev. Na programu so bili skoro vsi slovenski in hrvatski skladatelji. d Kadar se konj splaši. Hotiška gosti I-ničarka Frančirki Pavliha se je z eno-vprežnim vozič" na katerem je bilo naloženega okroglo 200 kg v Litiji nakup-ljenega blaga, vračala domov v Hotič pri Litiji. V Litiji je prisedel k njej na voz mladi, komaj 19 let stari posestnik Josip Nemec, ki je po smrti svojih staršev prevzel kot gospodar velik kmečki grunt na Globodolem pri Vačah. Na zadnjem ovinku od Zgornjega loga proti Hotiču, kjer je cesta precej strma in nevarna, se je splašil konj, ker ga je udarila vaga po zadnji nogi. Voz se je prevrnil in Jože Nemec je padel z voza tako nesrečno, da je z vso silo priletel ob rob hrastovega stebra v cestni ograji, ter si razbil lobanjo. Bil je takoj mrtev. Gostilničarko Pavlihovo pa je vleklo pod vozem, s katerim je dirjal zdivjani konj, še kakih pet korakov dalje. Nanjo se je prevrnilo vse, kakih 200 kg težko blago. Žadobila je težke poškodbe. d Nova katoliška cerkev v Prištini. Na dan sv. Antona je bila ob 10 dopoldne na svečan način posvečena nova in prva kato- N a grade „Slovenskega tista" »Slovenski list« razpisuje mesečne nagrade v znesku 500 Din za svoje naročnike. Prvo npgrado je dobil Lovro Čeh*»-vin, rudarski poduradnik v p. v Trbovljah. Razpisana je druga nagrada za mesec junij. »Slovenski liste izhaja v pondeljkih zjutraj in prinaša najboljše in najzanesljivejše vesti. List prinaša krasen r™«i i/ dobe francoske revolucije. Polletno stane samo 25 Din. Naročajte »Slovenski list«. liška cerkev v Prištini v Južni Srbiji. Temu svečanemu činu so prisostvovali predstavniki vojnih in civilnih oblasti. Svečano sv. mašo je bral dr. Ivan Fran Gnidovec, skopljanski škof, ki so mu asistirali trije duhovniki. Med mašo je pel cerkveni zbor janjevski in je igrala godba kosovske divi-zijske oblasti. Po maši je imel lepo pridigo dr. Gnidovec, na kar se je ob številni udeležbi ljudstva razvila procesija. Posebno mnogo je bilo katolikov iz Janjeva. Nato je imel krajši govor vojaški duhovnik Badrov Ivan, ki se je zahvalil občinskemu svetu iz Prištine, ki je poklonil brezplačno zemljišče za cerkev in župnišče, poveljniku kosovske divizije g. Gjorgju Radisavlje-viču in pa vsem ostalim, ki so pomagali, da ae je ta lepa cerkev mogla sezidati. d V Savi pri Tomačevem je pri kopanju utonil 20 letni Pavel Čeme, trgovski pomočnik v Ljubljani. d Avtomobilska nesreča. V Malem Mokrem Lugu pri Belgradu se je zgodila avtomobilska nesreča. Industrijalec Dimitrije Mihajlovič iz Smedereva se je vozil s precejšnjo silo. Šofer je ob ovinku zapeljal avtomobil v nek jarek. Šofer in Mihajlovič sta bila mrtva. Dva sopotnika pa sta ranjena. d Pogodba o zaščiti delavcev potrjena. Nemški državni zbor je te dni odobril nem-ško-jugoslovansko pogodbo o medsebojni vzajemnosti pri socialnem zavarovanju. — Kakor znano, je bila ta pogodba sklenjena že pred meseci v Berlinu. Našo delegacijo je vodil član vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Andrej Gosar. Pogodba je izredne važnosti za naše delavce v Nemčiji, ker bodo s tem deležni vseh dobrin nemške socialne zakonodaje. d Čez novi kokrski most pri Kranju je padel J. Berčič iz Stražišča pri Kranju in še isti dan podlegel poškodbam. d Kako je šel drzni ropar v past. Te dni se je posrečilo varnostnim organom prijeti zloglasnega vlomilca Jakopina ali po domače »Pumpra«, in sicer na Zidanem mostu. Ptiček, ki je bil strah in trepet Dolenjske, se je ujel na sledeči način: Proti večeru 10. junija je prišel peš preko Radeč iz Krmelja in Št. Janža mlad, elegantno oblečen človek, ki si je na postaji na Zidanem mostu kupil vozni listek drugega razreda do Ljubljane. Hotel se je odpeljati z večernim vlakom. Sedel je že komodno v kupeju II. razreda. Na postaji na Zida- neiu mostu pa |e bil med drugimi potniki tudi orožnik gospod Toplak, ki se mu je mladi in elegantno oblečeni gospod zazdel sumljiv. Mladi človek je namreč na nosu imel brazgotino, prav tako, kakor je popisana brazgotina roparja Jakopina. Gospod Toplak si je zato tujca natančneje ogledal in kot izkušen bivši orožnik nedvomno ugotovil, da je elegantni potnik — Jakopin sam! Tako je stopil g. Toplak k železniški policiji ter tam povedal, da sedi v kupom II. razreda, v vlaku, ki se bo pravkar odpeljal v Ljubljano, Jakopin. Organi železniške policije so takoj stopili v vlak in pozvali tujca, naj se legitimira ali pa saj pove, Na vprašanje, kdo je, je tujec odgovoril: ■ Pišem se Košičk Ta legitimacija organom železniške policije m zadostovala. Zato so ga površno preiskali. LTspeh te nagle preiskave je bil za Košiča« katastrofalen. Našli so pri njem nabit samokres, dva ostra noža in žepno svetilfko. To orodje, najdeno pri brri preiskavi v vlaku, ie zadostovalo, da ic železniška policija napovedala -Ko-šiču« aretacijo. Odpeljali so ga v zapore | železniške policije, kjer so izvršili na njem j natančno preiskavo in ga zaslišali. Našii so prt npm še 3000 Din gotovine in nekaj manjših dragocenosti: ostanke njegovih ropov. Pri zaslišanju je bilo dokazano, da imajo v rokah roparja Jakopina. Poklicani so bili orožniki, ki so danes zjutraj Jakopina odpeljali v ljubljanske zapore, od tajn pa ie bil preveden v Novo mesto, kjer bo državni pravunik raziskoval, porotno so- I d išče pa sodilo Jakopiuova rokovmaštva, vlome in tatvine. d J« ea zločinec pod ključem. Štiri 1 orožntške patrole so zasledovale zločinca, ki ie zadnji čas z drznimi vlomi strahova! vso okoiico okrog Sv. Miklavža pri Ormožu. V gozdovih so orožniki našli njegova i ;-kri\ ališča in druge sledove, večkrat so videli tudi njega samega, ukti pa ga niso j mogli, ker t« vedno izginil, ko da se je oo-greznil v reratfo- Naposled pa ga le vendar • zadela roka araric«. V skrirališču so ga , zalotiti neki fantje. Napadli so ga in zve- , * Ali. Kntaiu nato so prišli svetiniski orožniki, ga ukletiifi m cdpe»*8 s seboj. Drzni vlomilec e Tonnai Zona-t. Siar ie okrog -10 let. v zaporih pa j« ie presedel celih 27 let Meseca februarja ie bil izpuščen in od tistega časa. ie s svojimi »ločini strahova! vse prebivalstvo. Izvršil e do 20 večjih ia manjših vlomov in je povzročil '.udi nesrečo, is ;« zahtevala življenje ene dekiiee. . Okciiea ;e sedaj rešena strahu. i Ljubljanska poroti. Obravnava proti i beraču edesarju zaradi zavratitega ropar- i s.-icga umora. bila preloženo, — Zaradi i goljufij«; ^dobila tri leta ;eče Franja : V ravst — Zaradi hudodelstva požiga bo sedel Adoil Gregorin 3 in pol leta. — Za-raui številnih -.asvin e bil obsojen Jakob Lompreht aa 5 let .ežke ;eče. d So«! i« tavttiS t kammški viak. -■»a« !1. sum>a sta s« peljala oč« jajwz in srn Anton riate*r s »m« v Kamniku i -M«** prvtt Kranju. Blizu Kamnfca cesto železniška proga. Savno ko >ta pmvuaila do tega križišča, i« ortceriai muao vlak i* LjnMian«, ki pnaaja okrog i poevld««? v Kamatk. Ker najbrže lusta iovoij pazila, sta zavornia naravnost r l vlak, ki je prevrnil voz in razmesaril konja. Lokomotiva je očeta zadela tako nesrečno v glavo, da mu je prebila lobanjo. Bil je takoj mrtev. Sinu pa je odrezala levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim au-tom v ljubljansko bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam. d Za železničarje. Prometna zveza obvešča svoje člane, uradnike I. in II. kategorije, da je zadeva glede izplačila razlike stanarine za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 ugodno rešena. Na mero-dajnem mestu je prejela zagotovilo, da s ebo razlika stanarine čimprej izplačala. d Znižanje cen kruha, Na pobudo ljubljanskega velikega županstva, je mestna občina odredila, da morajo peki znižati cene za beli kruh od 5 in pol na 4 in pol dinarja na kilogram. V istem razmerju tudi za črni kruh. Ako bi se pekovski moistri upirali, bo mestna občina določila cene in pekla kruh v iastni režiji. Tudi gostilničarji morajo prodajati odslej kruh po znižani ceni. d Oblak se je utrgal nad Krimom v severni Dalmaciji. Nastala povodenj je napravita na cestah in zlnsti na polju veliko škodo, ki jo cenijo nad 6 milijonov dinarjev. d Pra — pra — pravnok. V Ključu v Bosni biva 110 let stara mamica Rista Če- ! bešič, zdrava in vesela. Oči ima še tako i dobre, da vtakne brez očal nit v šivanko. Tudi Ristin spomin je izvrsten in kaj rada pripoveduje svojo zgodovino preteklosti. Mamica ima 56 potomcev, vnukov, pra-vimkov, pra- pravnukov in celo pra- pra-pravnukov, torej je doživela peti rod. d »Čedna« druibica. Pred sodiščem v Blevlju v Sandžaku sedi te dni na zatožni klopi samostanski hlapec Božo Kneževič, bivši okrajni glavar Litiba Damjanovič, sloga umorjenega svečenika Manojla Kne-ževiča, bivši narodni poslanec Prokop Šiljak, šolski nadzornik Ljubo Zečlevič, občinski tajnik Sava Antonijevič in več trgovcev. Vsi ti so obtoženi, da so leta 1923. duhovnika Risto Nenadiča umorili, ga v nekem skrviaiišču v samostanu pokopali in nato samostan zažgali. Pod razvalinami ie našla oblast pogrešanega duhovnika meseca ;unija leta 1927. d Tudi železniški restavraterji morajo biti možje na mesta. Prometni minister ie bivšega zakupnika kolodvorske restavracij« v Dalju. m bivšega najemnika železniškega okrepčevališča v Vrpoliu izključil za tri teta od vseh javnih licitacij, ker nista prav izvrševala prevzetih dolžnosti t» ker sta kršila s svojim vedenjem napram potujočemu občinstvu in železniškim uslužbencem veljavne predpise. d-Po 15 letih se je vrnil iz ruskega vojnega ujetništva te dni Štefan Vujin k svoji družini v Sento v Vojvodini. Domači niso ves čas nič slišali o njem in so bili prepričani, da m mrtev. Vujin ie bil do leta 1927. v Krasnojarsku. kjer je delal pri nekem šolskem nadzorniku. Pozneie je pniel v Moskvo; v amerikaaskem konzulatu a dobil potiti list in se je nato lahko odpeljal domov. Vujin trdi. da je v Rusiji še vedno 40.000 do 50.000 vojnih ujetni-a bi radi pnšli domov, a ne morejo, ser :e vožnja drag« in se težko dobi potni list. Vujin je potoval 16 dni in je porabil okrog 9000 dinarjev. d 11 milijard dinarjev je dobila Jugoslavija od carine od L 1919. do 1928. d Jugoslovanski žitni pridelek obeta biti po vseh poročilih izredno ugoden. Dohodek travnikov je letos za 40 odstotkov večji kot lani. d Gimnazija v Soboti v Slovenski Krajini je poslala letos med slovenski svet prve svoje abituriente. d Pojasnilo! Pretekli teden se je po krški dolini razširjala vest, da se nahaja na otoku na Krki na moji solastnini mrtvec. Ta vest pa ne odgovarja resnici. Kosci mojega solastnika so sicer res opazili razpadlo truplo, ki je pa navadne domače svinje, katero je bržčas vrgel v vodo kak nepremišljeni posestnik. Štejem si v dolžnost to javnosti pojasniti, prosim pa tudi pristojno oblast, da to moje pojasnilo potrdi, da se ta vest ne bo po nepotrebnem razpravljala in širila. Brod ob Krki, dne 9. junija 1929 — V. Pisansky. d Utonil je pri kopanja v Voglajni pri Celju zidarski vajenec Teodor Gleščič iz Šempasa pri Gorici. d Zoper osi pri živini, proti nalezljivim boleznim in za razkuževanje sploh uporabljamo z dobrim uspehom Saseolia, ki ga izdeluje *Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. d Zakaj se mučite, ko pa ni treba! Čez noč naj se perilo namoči v raztopini 'Ženske h v a 1 e«, zjutraj pa izperi s Schichiovim terrenticovim milom. - Varujte se ponaredb! Sprejem v škofijski zave d sv. Stanislava. za šolsko leto 1929-30. V zaved sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi debrih. krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom uspehom vsaj štirir.izredno ljudsko šolo; zlasti taki. o katerih je upati, da se bedo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškem i stanu. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Prosilci za v 1. gimnazijski razred ne smejo biti v smislu šolskih predpisov mlajši kakor 10 in ne starejši kakor 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj prinese prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 28. junija do 15. julija 1.1. Z njuni naj se pridejo obenem predstavit; njihovi sinovi, za k.;tenh sprejem prosijo. Letno plačilo se določa z ozurom na šoisko izpričevalo in premoženjske razmere prosilca, oziroma njegovih staršev. Podrobna pojasnila glede plače, obleke, knjig itd dobe stranke o priliki zgiasitve v zavodu. V drugi razred in nadaljnje razrede se sprejemajo samo nravno dobri dijaki z dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ue repetentje. čas priglašanja za nadaljnje razrede traja tudi od 28. junija do 15. julija. Vodstvo hkol. zavoda sv. Snaisiava v št. V id« ud Ljabijane, dne 15. hmsia 1929. i ZVEČER ta namakanja sSchichtova ŽENSKA HVALA Z3UTPA3 za izkuhavanfe šchichtovo TERPENTIN0V0 MILO pa /e pranje gotovo/ 0 SVETI) «royayuuiiiiiiiin mini« i mu Katoliška cerkev. s 20. junija zapusti sv. oče prvič Vatikan. Po dolgih časopisnih ugibanjih je končno določeno, da zapusti papež prvič Vatikan 20. junija. V slovesni procesiji pojde sv, oče preko trga sv, Petra in bo raz cerkev istega imena blagoslovih ljudstvo. Najbrže še pred potekom junija bo obiskal italijanski kralj papeža v Vatikanu. Po starem običaju pa papež ne bo vrnil kralju obiska osebno, temveč po svojem državnem tajniku kardinalu Gasparriju. Bolgarska. s Bivši kralj Ferdinand pride obiskat Svojega sina. Bivši bolgarski car Ferdinand je izrazil želj 6, da obišče svojega sina kralja Borisa v Sofiji, pa tudi druge kraje v Bolgariji, kjer je preživel skoraj polovico svojega življenja. Razkralj Ferdinand je star sedaj 68 let, a izgleda mnogo starejši. Sofijski časopis »Utro« piše, da ni vzroka, da bi se bivšemu kralju prepovedal obisk pri sinu. Madžarska. s Madjari ne dajo miru. Ob priliki odkritja nekega spomenika neznanemu vojaku na Ogrskem je govoril tudi ogrski ministrski predsednik grof Bethlen, vendar tako hujskaško, da so se čutile užaljene vse sosedne države. Zato so zastopniki mala antante (Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška) v Budimpešti ostro protestirali Jn časopisje Madjare opominja, naj si nikar ne domišljujejo, da bodo še kdaj tlačili P® vojni osvobojene narode. Nemčija. s Sporazum Prusije 7. Vatikanom. Dne Junija sta papeški nuncij Pacelli in pru-sHi ministrski predsednik Otto Braun podpisalakonkordat med Prusijo In Vatika- v smislu pogodbe se bosta med drn-f'mpU^anovlli dve novi škofiji v Vratislavi n faderbornu. Nanovo se bodo postavili v K j 'e' Za volitev škofov bodo morali oodoče stolni kapitlji predlagati papežu seznam kandidatov, od katerih bo papež sam izbral tri in od katerih bo potem stolni kapitelj izvršil zadnjo volitev, nakar bo sledilo imenovanje po papežu. Denarna podpora države se zviša od 1.4 na 2.8 milijonov mark itd. Zanimivo je, da je to prvi konkordat, sklenjen med Vatikanom in vlado socialnih demokratov. Španija. s Društvo narodov je začelo 6. junija zasedati v Madridu. To pot bi imelo biti na dnevnem redu zlasti vprašanje narodnih manjšin. Kaže pa, da bo za enkrat ostalo vse pri starem. Ker »o konservativci na Angleškem pri volitvah izgubili večino, tudi pri Društvu narodov nimajo njih zaupniki več besede. Delavska vlada Macdonalda pa menda zahteva, da se mora istočasno rešiti celokupno manjšinsko vprašanje, torej tudi vprašanje slovanske in nemške manjšine v Italiji, česar pa fašizem ne bo rad dopustil. Zato bodo vprašanje narodnih manjšin lepo po diplomatsko preložili na eno prihodnjih sej ,., Mehika. s Resna pogajanja za mir so se pričela med mehiško vlado in sv. stolico. Mehiški ministrski predsednik Gil Portes je že izdal ukaz, da se vrnejo duhovniki, ki so bili svoj čas izgnani. Bogosloužje v bodoče ne bo več ovirano. V Mehiko sta že dospela dva katoliška škofa. Prvič po treh letih bo imela sv, stolica svojega poslanika pri mehiški vladi. Skoraj 20 milijonov katoličanov v Mehiki se ni dalo od brezvercev ugnati v kozij rog,'zato bodo gotovo v bližnji bodočnosti dosegli vse pravice. Preteklo nedeljo so slovesno odprli zopet vse cerkve. Rusiga. s Stanovanjske razmere v Moskvi. Moskovski boljševiški dnevnik »Večernjaja Moskva« obravnava žalostne stanovanjske razmere v Moskvi in toži o neznosnosti, ki je zakrilatila ravno v tem oziru. Dejstvo, da mora bivati po več rodbin v enem stanovanju s samo eno kuhinjo, je privedlo do tega, da se ljudje med seboj sovražijo in škodujejo eden drugemu, kjer le morejo. Stanovalci polivajo drug drugega z vročo vodo, piše ta list, ter se obmetavajo s pi-skri, ponvami in drugim kuhinjskim orod- jem. Pri kuhanju jedi in posebno še čaja privežejo ženske pokrove na kotličke, ako se mora odstraniti iz kuhinje le za en trenutek, jej že požene pri nezaprti posodi druga stranka v jed ali čaj kako nesnago. Zaradi tega pride dan na dan do pretepov. Stanovanje z dvema sobama in eno samostojno kuhinjo je za Moskvo posebnost in si kaj takega lahko privoščijo le bogatini. Drobne novice. Za škarlatinko je umrl šahovski mojster Rihard Reti. 50 hiS, 40 hektarov vinogradov in 10 ha gozda je bilo uničenih pri zadnjem izbruhu italijanskega Vezuva. Požar je uničil te dni velik del turškega Konstantinopla. 10 ton petroleja daje vsak dan vrelec, ki so ga odkrili Italijani v Albaniji. Vozne cene bo zvišala nemška državna železnica" v svrho povišanja plač uslužbencem. Za pol milijona dolarjev (okrog 28 milijonov dinarjev) so naročili Rusi blaga v poljskem Lodžu, Vojaška obveznost traja v Italiji po novem do 50, leta. V Zedinjenih državah Amerike je bilo leta 1800. pet milijonov, zdaj pa je 175 milijonov prebivalcev. Med dunajskimi čevljarji je 27 odstotkov Čehov. 991,152 ha gozda upravlja češkoslova-ška država. 230 milijonov dinarjev prebitka izkazujejo v letu 1928. avstrijske zvezne železnice. 800.000 brezposelnih je sedaj v Nem čiji. 72 konkurzov je bilo v maju 1929 v Avstriji. Nad tri milijarde dinarjev čistega do- bičkfi izkazujejo nemške državne železnice, Okrog 100.000 katoličanov, pripadajočih naj odličnejšim rodbinam, je na Japonskem. Grof Julij Andrassy, znani madjarski politik, jc umrl 69 let star v Budimpešti. Boji v Maroku so se zopet pričeli. Šest milijonov dinarjev škode je napravil požar v bolgarskem Plovdivu, Letalo »Rumeni ptič« je srečno preletelo iz Amerike v Evropo. p 0 DOMOVINI SLOVENSKI LURD V RAJHENBURGU V dneh 30. junija, 1. iu 2. julija se vršijo v Rajhenburgu v Lurški cerkvi tudi letos velike romarske pobožnosti. Vodili jih bedo gg. misijonarji jezuitskega kolegija v Ljubljani. Častilci Lurske Marije bodo našli letos v Marijinem domu nove orgle, ki so nedvomno najlepše in najmogočnejše v Sloveniji. Ravno tako jih hočemo presenetili z eloklrično razsvetljavo, ki daje ponoči notranjščini cerkve čudovit sijaj in razočara naravnost človeka od zunaj, ko vidi cerkev kakor v lajinstvenem ognju. Marijini častilci si naj pridejo ogleda! to čudo v obilnem številu. Duhovnega veselja jim ne bo manjkalo. MOSTE PRI LJUBLJANI Praznik v Karmeln Dne 12. junija so praznovale redovnice na Selu štiridesetletni«) tukr„;šnjega samostana. Takrat je prišla prva redovna družina — vsega skupaj s pri-jorinjo šest redovnic — z Dunaja in Gradca v naš samostan. Pripeljal jib je bil knezoškof graški Zvverger, tukaj so jih pa bili sprejeli naš knezoškof Missia s kanoniki in šenlpeterski župnik. Samosfan je bila ustanovila gospodična Kristina Bernardcva, hči uglednega ljubljanskega meščana. L. 1884. je bila slopila v karmeličanski samostan na Dunaju, katerega je pa bila drugo leto sicer nerada zapustila. Gredoč z Dunaja se je bila »glasiia v karmeličanskem samostanu v Gradcu, kjer je svojo nezgodo bridko položila prijorinji. Ta jo je pa potolažila: >01 rok bcžjil Gospod vas ni poslal brez namena v Karmel. Zdaj poznale življenje v Karmelu in lahko sami ustanovite samostan, v katerega lahko »topile kot ustanoviteljica. Privilegiji, katerih so deležni ustanovitelji, morejo odstraniti ovire, ki so vam zdaj napol i.' Bernardovi so prišle te besede kakor migljaj z nebes in se je res z vso gorečnostjo lolila ustanavljanja karmeličanskega samostana. Po dolgem iskanju primernega prostora za samostan je izvedela končno za posestvo gospe Ma-ličeve iz Ljubljane na našem Selu. Hiša in gospodarsko poslopje sicer ni bilo pripravljeno za samostan, toda okrog hiše je bil velik senčna vrt, kakršnega samostan neobhodno potrebuje. Prepro-sila je tedaj svojega očeta, ki ni slutil njene namere, da ji je kupil posestvo; saj je bila hči edinica. Imela je pa tudi še lastno premoženje, ki ga je bila podedovala po stari materi. Ko je bila dobila dovoljenje za ustanovitev samostana, je priredila poslopje v samostanske namene, kar je bilo tem lažje, ker je poznala notranjo uredbo dunajskega karmelskega samostana. Kar so potrebovale redovnice za začetek, je bilo vse pripravljeno; samo z uro je bila pozabila opremiti hišo. Bernardova je po očetovi smrti živela v samostanu sicer ne kot redovnica, ampak kot samostanska gospodinja, ki je vedno skrbela za samostan, v katerem je tudi umrla. Cerkvico so zgladili 1. 1892. Torej štirideset let živijo Karmeličanke že med nami v delu in molitvi tako kakor je bila zapisala v kroniko prva prijorinja: »Jezus naj bo vedno Gospodar in Kralj te hiše in sestre naj žive, trpč in umirajo le za čast jn slavo božjega Kralja U Naj se še dolgo izvršuje želja pokojne prve prijorinje m. Marije Ivane od Križa, da bomo blagoslova dela in molitve redovne družine deležni tudi vsi sosedje in cela občina. OSILNICA Dne 4. junija smo pokopali Julijano Osvald, staro 51 let, ki je bila prva krščena v sedanji lični cerkvi in tudi med prvimi sprejeta v Marijino družbo, ki letos obhaja 20 letnico obstoja. — Stara cerkev, menda že iz 12. stoletja, je imela okrog in okrog visoko obzidje, imenovano tabor. Zato Se sedaj pravimo za iTabronu. Starejši župljani 8e dobro vedo, kako je to izgledalo, mlajši pa ne več. Dobro bi bilo, ko bi se šolsko mladino peljalo 3a izlet na Tabor v Ponovi vasi pri Grosupljem, am je podružua »erkev še tako obzidana in bo 81 mladina posnela, kako je to bilo v Osi mci. Spotoma si bodo p« otroci ogledali novo poMon sko jamo, tako zvano v Zupanovo jamo«. Kai stuneli bodo da je kaj takega mogoče. - Omeni t, moramo še našo novo brzojavno pestajo, napravljeno lani no zaslugi g. bivšega poslanca Skulja. Mnogi bo imeli pomisleke, češ, čemu nam bo. Toda izkazalo se je, da je bila prav potrebna in se jc stranke pridno poslužujejo. Kako ludi ne, ko smo oddaljeni 54 km I Novega g. župnika smo 3. junija lepo sprejeli in je opažali vsestransko prizadevanje, da bo gosjiod z vsemi larani zadovoljen. KOROŠKA BELA. Dele v kat. prosv. društvu tudi v poletni sezoni nc počiva. Posamezni odseki pridno tekmujejo med seboj. Prav posebno marljiv je god-beni odsek, ki je žc parkrat priredil koncert na prostem. Da si isti omisli nove instrumente, bomo priredili v nedeljo 23. junija ob 15 javno tombolo z lepimi dobitki. Prijatelji lepe glasbe in prosvete sploh, ste vabljeni I AJDOVEC V pelek, dne 7. junija smo na zadnji poti spremili 241elno Antonijo Iskra. To jc že četrli slučaj, da je smrtna kosa prestrigla nit življenja tako mlademu dekletu. Preteklo leto je bila v Ljubljani kot služkinja, nakar se je vrnila domov onemogla ter obležala. Letos je letina dokaj dobro jjokazala, ludi trta jc na splošno lepo ozeleneln, sadje lepo kaže, le malo nižje je drevje nekoliko pozeblo. Krompir tudi lepo rasle, ker so nekateri mislili, da še odganjal ne bo. LEŠE V soboto, dne 15. t. m. ob pol 3 popoldne nas je obiskal nepričakovan in neiaželjen gosi, ki je v kratkem času zapečatil usodo naših polj, ki so tako lepo kazala. Gost* in debela toča je stolkla večini posestnikom vse poljske pridelke. Škoda je ogromna. Izdalna pomoč nujna. KOPANJ V jjetek, dne 14. t. m. zjutraj je divjala nad našo okolico silna nevihta. Treslo je v oreh pred iMedvedovo« hišo v Predolah, ki ga ]e strela čisto razklala, nato je švignila v hlev, kjer je ubila vela in dve kravi. — Isti čas je treščilo v zvoni-kovo streho na Veliki Ilovi gori. Ker na zvoniku ni bilo strelovoda, se je strela razškropiia na vse slrani in razbila nekaj opeke na cerkveni strehi. Druge škode k sreči ni bilo. — V naši župniji se pripravljamo, da postavimo dostojen spomenik padlim vojakom iz svetovne vojne. Padlo, oziroma umrlo jih je v vojni 14, za župnijo s približno lisoč prebivalci pač visoko število. Upamo, da boste, župljani, zlasti svojci padlih, radi prispevali vsak po svojih močeh v ta namen. — Na Spodnji Slivnici je 30. maja utonil pri kopanju v poloku pod vasjo 12 letni deček Jožef Novak iz želimeljske župnije. Z njim je bilo več manjših otrok, ki mu pa niso mogli pomagati. Ko je prišla pomoč, je bilo že prepozno. HINJE Dobra kmetiška mali, mučenica svojega doma — kar je ]>rava slovenska mati, — 63 letna Papež Ana v Ratjah je v sredo 12. junija umrla. Vdova je bila 25 let in ves la čas je vzorno in 7, velikimi žrtvami vodila precej obsežno posestvo. Cerkvi j>a je vzgojila duhovnika. Največja njena želja je bila videti sina Karla pred oltarjem in to se ji je iz-po mlo lansko leto. Pred letom dni je bilo veselje v tej hiši, lelos je žalost. V petek zjutraj, 14. in. nija, smo jo položili k večnemu počitku. OSTERFELD Binkošlni ponedeljek smo imeli lukaj lepo, izredno slovesnost. Naša društva lukaj večkrat zastave blagoslavljajo. Mi pa zastavo že zdavnaj ™an'°oV /®toK?mo P® ^ omislili krasen in velik kip naše društvene patrone sv. Barbare, ki je bil 1» dan slovesno blagoslovljen. Kip je visok nad poldrugi meter in stane 650 Mark, to je blizu IO.MO dinarjev. Morete »i mislili, da je za njuboge de Kupujem vsako količino; »makovo in bezgovo cvetje, ržene rožičke leskovo seme — po najvišji ceni. __ STFPrin ANT., Kamnik, Slovenija. altK0AR lavce težka reč tako vsoto skujiaj spraviti ]n v dar smo jo, hvala Bogu I Popri jeli smo se nau! načrta z vso gorečnostjo in ga srečno izvetlli )J„ lej>e sv. Barbare smo prav veseli. K slavnoeti I prihitelo več bratskih društev z zastavami. Ob li ,1110 imeli slovesno sv. mašo, ki jo je pel naš SOsd svetnik Kalan, levitirala sta mu j>a domail um župnik in kaplan. V na to sledeči pridigi smo bili pohvaljeni, da smo na Ostereldu še precej pridni o čomur priča ravno velika požrtvovalnost za novi kip sv. Barbare, še bolj pa nedavno minuli migi. jon, katerega smo se skoro polno*tevilno pridno udeleževali. — Po končani cerkveni slovesnosti 1110 imeli, kakor je že navada, poj>oldnc v dvorani lepo veselico, kjer so sc vrstiti govori, petje in igre Imamo prav skrbnega župnika, ki, čeludi ne z« slovensko, se vendar udeležuje vsak mescc našega zborovanja in je bil tudi ta dan vse popoldne do noči med nami. Pohvala, ki smo jo ta dan pr«. jeli, nas bo spodbujala, da borno za naprej še boij pridni, da dobrega slovesa, ki ga imamo, ne bomo izgubili. Novi kip sv. Barbare j>a bo slal v mg cerkvi, kjer nas bo opominjal vsako nedeljo, da bodimo vedno dobro pripravljeni na smrt, ki naj nam bo na priprošnjo ev. Barbare srečna! WEHOFEN Naša delavska kolonija ni velika. Za lo dalj časa nismo imeli društva, šele pred nekaj leti smo ga ustanovili. Ko smo imeli pa društvo, smo boleli imeti tudi zastavo. Težko je bilo nam ubogim rudarjem Rj)raviti skupaj vsoto 500 Mark, pa smo jo le! In zares krasno zastavo smo dobili. Kna najlepših, kar jih imajo naša društvo. Prav \e*eli smo je. V nedeljo, 26. maja smo jo blagoslovili. Veliko število prijateljskih društev, slovenskih in nemškik, se je slovesnosti udeležilo. Ob pol 12 smo slovesno, med sviranjem godbe, ukcrakali v cerkev. Svilo mašo je bral in blagoslov Izvršil naš slovenski duhovnik; pridiga j>a, ker jc bilo veliko Nemcev v cerkvi, je morala bili nemška; imel jo je dom« g. kaplan Dreischulte. Za botro je bila gospa Marinko iz Hamborna, za kar se nji in njenemu io-pregu iz srca zahvaljujemo. — Ko smo se malo okrepčali, smo korakali z našo novo in z vsemi drugimi zastavami in udeleženci ter z godbo 111 čelu po ulicah naše kolonije, nato pa odkorakali v lepem sprevodu v nekoliko oddaljeno gostilno >Waldschl8sschen<', kjer smo se zabavali sredi »pomladnega zelenja pod kot dvorana veliko leseno lopo. Počastila sla nas s svojo navzočnostjo tudi domači župan in ravnatelj rudnikov g. VVendjer, Med raznimi govori, ki so se vrstili, nas je P<™"; vil tudi č. g. dr. Ahčin, ki študira tukaj v Nemuji in je prihitel med nas. Glavna zasluga za novo zastavo gre našemu pridnemu predsedniku gosp. Drobnelu. Nova zastava naj združi okoli sebe vse tukajšnje Slovence, ki naj se zbirajo lukaj v lu|« okoli nje v ljubezni in prijateljstvu med seboj. IZ MČRSA OB RENI na Nemškem piše naš naročnik Josip Kepic, da i« 13. maja umrla ondi v starosti 83 let mati nje«™ soproge M. Kralj roj. Ahačič iz Tržiča. Drugo««' Marijo Odar ima v Ameriki, sina Franceta P> Tržiču. Priporoča se blaga pokojnica v molitev.-Ravno pred letom dni, 18. maja 1928 je naš mw uik praznoval 25 letnico poroke. Dopisnik. J« iz Most pri Komendi, sklepa svoj zanimivi dopis željo, da hi bil vsak zaveden Slovenec naroc™i s Domoljuba* ter ga tako z veseljem prebiral, ga on s svojo ženo Josipino. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilni« v Ljubljani, poleg hotela ,Un'f Obrestovanje najugodneje Posojila oroti vknjižbi na posestva. Prcl poroštvu i. t d. Radio. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. _ 13 Časovna napoved, borzna poročila, reprodu-cirana glasba. — 13.30 Poročila i/, jutranjih časopisov. _ 18 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila. Četrtek. 20. junija: 10.30 Zaključno predavanje o feščini. — 20 Ob 10 letnici obsioja slovensko univerze: IV. O tehnični fakulteti. — 20.30 Antologija slovenske lirike. — 21 Operni in ope-r,.|ni večer, izvaja Radio-orkester. Petek, 21. junija: 19 Moje prvo sveto obhajilo (gojenci Marljanišča). — 19.30 Detinska doba: Vzgojno predavanje iz ciklusa »Mati iu otrol^. _ 20 Ob 10 letnici obstoja slovenske univerze: V. O teološki fakulteti. — 20.30 Slovenska literarna zgodovina. — 21 Gerničev večer: Uvodno besedo govori dr. J. Mantuani; pevske točke izvaja «15. Dolenčeva, pri_ klavirju ga. Osterc-Valjalova. Sobot«, 22. junija: 20 Akademska strokovna druživa. (Uvod govori g. Tone Krošl, nato pa zastopniki vseh petih strokovnih društev.) — 20.80 Prenos iz Zagreba. _ Nedelja. 23. junija: 10 Poljedelska ura. — 10.30 0 čebelarstvu. — 11 Koncert Radio-orkestra. Vmes poje slovenske pesmi z orkestrom g. Roman Petrovčič, član »Ljubljane*. — 15 »Na Gorenjskem je fletno«. — Ura v Gorenjski vasi: Gorenjske narodne pesmi poje g. Zupec. Vmes tercet (harmonika, berda, bugarija) domače godbe. — Humo-ristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 20 Ob 10 letnici obstoja slovenske univerze: Zaključno predavanje g. rektorja dr. M. Vidmarja. — 20.30 Veseli večer: Sodelujejo: g. Premlč (poje šlagerje), kvarlet »Ljubljane', pri klavirju g. Tonček fckutelj. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 24. junija: 20 Zdravstveno predavanje. — 20,30 Večer operne in operetne fantazije, izvaja Radio-kvartet. Torek. 25. junija: 19.30 Kraški prepadi. — tO Nemščina. — 20.30 Našo sosedne države: Geografski oris Rima. — 21 Courteline: »Stalni gost« in »Priljubljeni komisar«, izvajajo člani nar. gled. Sreda. 26. iuniia: Opoldanski program odpade. — 18 Otroški kotiček. — 18.80 Koncert Ra- RAZNO ^nnnHiMHHnMi ft Iz življenja pajkov. Pajki se ne veselijo priljubljenosti pri človeku. Pajek je po zunanjosti Jrd, navadno več ali manj itrupen in radi tega ga tloveSka roka pokončava. Koristna jc ta žuželka radi tega, ker uničuje Škodljivi mrčes. Človeštvo občuduje pajka kot umetnika v predenju. V igodnjih jutranjih urah tekom tričetrt ure spre-i« pajek svojo mrežo, v katero lovi vsakdanjo hrano. Pajkova nitka je osemkrat tanjša od one, katero naprede sviloprej-ka in stokrat nežnejša od finega ženskega lasa. « pajčevine so že izgo-•ovili trpežne rokavice, Mgavice in poročno obleko za neko Nemko, ki stala 15C0 mark v predvojnem času. Naravoslovci posebno poudarilo materino ljubezen, Katero kaže samica. Jaj-nosi dva meseca na »rbtu v posebni kroglici. ub lepem vremenu vza-»« z nogami zibelko s ln io drži po cele "" proti solncu, da po-•Pesi izvalitev mladičev. dio-orkesira. — 19.30 Iz rastlinstva. _ 20 Srbohrvaščina. - 20.30 Pevski večer kvarteta Glasbeno Matico (gg. Pclan, Pečenko, Završan, Skalar). - Nove knjige. Molitvenik. Sveti Anton Padovanski, čtt-dodelnik. Priredil Alojzij Stroj, stolni kanonik. Ta težko pričakovani molitvenik je pravkar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Ni ga svetnika, ki bi se mu verniki širom katoliškega sveta v tolikih in tako raz-nostnih zadevah priporočali, kot je sv. Anton Padovanski. — Tudi mi Slovenci naj bi se odlikovali v češčenju tega velikega svetnika, ki je bil še v življenju nam posebno naklonjen. Sv. Anton je leta 1225 v Gorici pridigoval in ustanovil tam cerkev in samostan. Po njegovem vplivu so prišli v Ljubljano očetje frančiškani iT je bil leta 1231 sezidan na sedanjem Vodnikovem trgu frančiškanski samostan. — Molitvenik se odlikuje po svoji izbrani vsebini, praktični žepni obliki in lepi zunanji opremi. Cena za platno vezan izvod 24 Din, elegantna vezava v usnju 48 Din, s pozlačenimi robovi 50 Din. Molitvenik je "založila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Edino najboljši Šivalni stroji in pletilm švic. „Bubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peielinca Orltzner, Uler Najnižje cene I Tudi na obroke! Llubliana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. □eVtečl a garancija. Castefmorto. Pogled na Marijo, ki je vzbujal usmiljenje, me je pretresel v dno duše. Zdaj ji še celo nisem mogel in hotel izdati svojih pravih misli. Ne, objel sem jo kakor bi jo hotel braniti in ji govoril o najinih naravnih pravicah in o božji dobroti, ki razume vsakega človeka in sodi po okoliščinah. Zdelo se mi je, da so moje besede Marijo zopet potolažile in pomirile — ali odslej so se podobni primeri dogajali večkrat. Marijo je lastno obtoževanje hudo mučilo in zopet in zopet je prihajala po tolažbe in miru k meni, ki sem bil že sam blizu obupA še predvčerajšnjim je prišla in ko sem storil vse, da bi ji razgnal skrbi, je končno rekla, smehljaje se kakor v snu: »Veš Francesco, če vse srečno mine in če nama Bog podari zdravo dete, bom imela to za znamenje, da nama je odpustil in priznal najin zakon.« Rad sem se udal v to misel in sem bil vesel, da sem našel vsaj eno trdno oporišče. Preje in hitreje kakor sva se nadejala, je prišla Mariji težka ura. Hitel, ne, tekel sem v vas in ko sem se čez več kot tri ure vrnil z žensko, ki ste jo videli v kapeli, je bil že skraini čas. Ne morem vam dopovedati, kakšne peklenske muke sem prestajal, ko sem slišal Marijino kričanje v ograd. Bolestni vzkliki so me preganjali ven v pusto pokrajino, skrb me je vlekla zopet nazaj. Tako sem begal v blazni omotici sem in tja; končno mi je — ravno sem spet prihajal domov — stopila tuja žena pri vratih nasproti in rekla: »Iivala Bogu, minilo je! Težka ura je bila.« Cirkuški otrok Tudi njegova dobra vzgoja, njegova izobrazba je govorila iz teh pisem in ko je bila Nora starejša ter premišljevala njegov življenjski položaj, je kmalu prišla do zaključka, da ga je morala pripeljati na to pot težka usoda in da mora biti v globini duše pri tem zelo nesrečen. Zato je že leta sanjala v svojem otroškem srcu, kako ga bo tolažila, kako mu bo s svojo ljubeznijo nadomestila vse to in mu osladila življenje. Bila je ponosna in ljubosumna na to, da je edina, ki mu je blizu, ki je njegova, ki ima pravico do njegove ljubezni. In zdaj naj zasede to mesto tujka, neka druga naj izpodrine spomin na njeno mater?! Nestanovitna ljubezen je za mladost nekaj tako nenaravnega, nekaj tako strašnega, da se je največkrat zboji. Oče, ki je bil doslej njen vzor, je v njenih očeh dokaj izgubil na svoji veljavi; zakaj mladost je tudi stroga v vsem, kar žali njeno čuv-stvo; pač še ne ve, s kako mnogimi okoliščinami mora računati čuvstvo v poznejših letih. Prednica je videla, kako bridko so Nori drgetale ustnice, videla nevoljo, s katero je ta odrinila pismo, ko ga ji je ponudila. v Otrok,: je rekla in ji ljubko božala črne lase, »ne obsojaj, česar ne moreš presoditi; ti še ne ves, kako osamljen bo oče v poznejših letih.« »Pa saj ima zdaj mene; tako rada bi bila pohitela k njemu,« se je razjezila Nora. To nt lepo od n'i6g>>Ali pa bi tudi za vedno ostala pri njem?« je vprašala redovnica z nežnim smehljajem ter jo moč- no pogledala. »Pota, otrok, vodijo cesto drugam.« Nori je živo zardelo čelo in neko posebno čuvstvo ji je obšlo srce, tisti negotovi nekaj, ki se vzbudi v vsaki deklici pri tem vprašanju. Kako pa si |e vendar predstavljala svojo bodčnost? Od sramu je povesila oči. »Noben človek nima pravice, da bi oblikoval srečo drugega po svojih mislih. To je največje samo-ljubje,« je resno nadaljevala redovnica. »Sprejmi dogodek kot voljo božjo. Tvoj oče upa, da bo s tem. tudi tebi pripravil domače ognjišče in te po prvih mesecih zakona poklical zopet k sebi. Torej nas boš morala kmalu zapustiti, otrok moj in to mi je hudo.« Toda Nora je preslišala bolest v teh besedah; njene misli so se še vedno mudile samo pri tem dogodku. »Pa je ta... ta dama,« je iztisnila slednjič, »katera ... katera iz družbe?« »Težko bi si človek mislil,« je pomirljivo rekla mati Sibila, »da bi si zdaj iskal družico v drugih krogih. Tega sicer ne omenja, a iz njegovega molka se da to uganiti. Vendar izrecno pravi, da bo njena velika dobrota in ljubeznjivost osrečila tudi tebe.« »0!« je v rezki bolečini zopet vzkliknila Nora, »tudi še to!« Hipoma je planila kvišku, se vrgla prednici okrog vratu in zaklicala: »Ne, ne pošiljaj me k! njej, obdrži me tukaj, obdrži me tukaj!« Nevzdržen potok solza se ji je vlil iz oči. Mati Sibila je krepko objela jokajoče dekle, kakor da bi ga res hotela pridržati. Morda so ji prišle te besede iz duše, morda je bila to skrivna želja njenega srca, ki se je zdaj nenadoma oglasila? Mati Sibila, vešča predstojnica v zavodu, jei otroka, ki so ga bili iz tako nenavadnih razmer zaupali njeni skrbi, sprejela v svoje posebno varstvot, Prosieje sem zadihal in hotel mimo nje v sobo. A pridržala me je in nadaljevala: »Toda otrok je mrtev. Komaj, da sem ga utegnila še krstiti.« Slišal sem, pa se nisem prav zavedel, kaj Je rekla. Le na Marijo sem mislil In planU sem k njenemu ležišču. Ko ine je ugledala, se je mukoma dvignila v blazinah. Bila je bleda kot zid in je držala mrtvo dete v naročju. Šele sedaj se mi je bliskovito zasvetilo, kaj pomeni novica, ki sem jo pravkar čul. Z mističnimi zaniaknjenji nisem imel nikdar opravka, a v tem trenotku mi je vsekal popolnoma razločno strašen, grozeč glas skozi dušo: Stipen-dium peccati mors, stipendiura peccati mors!* Sedaj je bila kazen tu — čutil sem, se zgrozil v globočini duše in se zgrudil pred ležišče na kolena in pritisnil svoje čelo na Marijino roko. Ko sem končno dvignil glavo in ji pogledal v vročične in neskončno žalostne oči, se je poskusila nasmehljati in je dahnila z onemoglim glasom: »Vidiš, Francesco — Bog je zoper naju.« Nisem ji mogel izpregovoriti tolažilne ali sočutne besedice. Ko težka utež je ležala na ineni zavest krivde. In le ena misel, ena skrb, ena sama blazna molitev se je vila iz meje duše: Gospod, vsaj njo reši! Kaznuj mene, jaz — jaz sem kriv! Ne vem koliko sem tako klečal. Končno me je tuja žena šiloma odstranila in mi prigovarjala, naj ne mislim na mrtvo dete, ampak na še živečo mater, in tej je treba miru. smrt. * Plačilo za greh je smrt, plačilo za greh je Hotel sem oditi; ali sedaj me Marija ni pu-sfila in je segla po moji roki. Prijel sem njeno, ki je bila ledeno mrzla in sem jo strastno poljubljal. Pri tem me je neskončno ljubeče in žalostno pogledala in zašepetala: »Ne obupuj, Bog je pravičen, a tudi usmiljen. — Bo že naredil, kar je za naju oba najbolje.« Skraja se je zdelo, da se bo še vse obrnilo na bolje. Marija se je iz največje slabosti nekoliko opomogla in je proti polnoči nekoliko zadremala. Tudi jaz sem legel tedaj v kuhinji na klop in sem po dolgih mukah zaspal. Proti jutru pa me je tuja strežnica zbudila — Marija sama me je želela. Takoj sem videl, da se ji je obrnilo odločno na slabše. Vročica ji je izsušila oči; obličje, ki je bilo včeraj tako bledo, je žarelo. »Hvala Bogu, da si zopet pri meni!« me je pozdravila. Nato je pomignila strežnici, naj naju pusti sama, in je nadaljevala: »Francesco, bojim se slabega konca. Spovedala bi se rada.« Zbodlo me je v srce, nisera ji hotel ne smel ugovarjati. Ker sem njo samo videl tako vdano, se mi je zdela tudi vsaka tolažba prazna in odvečna. Vendar nisem vedel, kaj naj storim. Do župnišča tja in nazaj je štiri ure; tako dolgo pa nisem hotel izostati. Strežnice pa še posebno ni mogla pogrešati. »Če te to pomiri,« sem menil, »prav. Le to, ali naj pošljem strežnico, ali naj grem sam do fare. Saj veš, da je daleč.« (Dalje prihodnjič.) Izborno kosozr/l^Zv:, (eleznina, v Ljubljani, Oosposvetsk* cesta štev. l. Neka gospa je naročila, da ji napravijo v vrtu solčno uro. Ko je delavec prišel, da prične z delom, je vprašal gospo, kje naj uro montira. »Tam na vogalu hiše pod električno svetilko, tako da bo tudi zvečer mogoče na uro videti,« je odvrnila »kunštna« gospodarica. Mesar je planil v odvetnikovo pisarno. »Ako pes ukrade kos mesa iz mesnice, ali je lastnik psa dolžan, da škodo poravna?« — Odvetnik: »Seveda je.« — Mesar: Dobro, prosim, da mi plačate 26 dinarjev, ravnokar je namreč vaš pes odnesel iz moje mesnice poldrugo kilo mesa.« • »To še ni nič,« se je oglasil drugi pcvec. »Jaz sem pa pred leti pred številno publiko pel »Ajaj, ajaj v zibelki« s takim ognjem, da je vse občinstvo dobilo morsko bolezen.« Hajpopclnejil ST0EWER šivalni stroji <• iivilje, krojač« In čevlja rjo ter u vsak dom. Preden ti nabavit« •troj, ogUit« ti to izrodoost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburg. u!. 6 pouk. 15 leta* Ittutro. Z bistrim razumom je poskusila izravnati veliko razliko, ki je obstajala med tako različnim življenjem in ctrok ji je vračal to z vdano ljubeznijo. Nora, ki se jje zgedaj razvila, ji je bila sleoro prijateljica. Radi njene bodočnosti je prednica prebila marsikatero uro v težkem razmišljanju. Nora ni bila bitje, ki bi moglo neopaženo skozi svet, ki bi povsod tiho in ne-opažono našla svoje mestece. In v kakšen svet, v kakšno ozračje, v kakšno življenje naj bi stopila po svojem odhodu iz zavodal Nora je bila v najbolj čudnih razmerah, nenadomestljiva v vsakem stanu, povsod, kamorkoli bi se obrnila, brez varstva in obstanka. Redovnici zato ni bilo zameriti, da bi bila rada skrila ljubljenko svojega srca v tihi mir božjega hrama, da bi bila rada rešila svojo milo cvetko med zidove, kjer bi bila varna pred viharji. Ni besedice ni bila kdaj izrekla, ki bi količkaj merila na to, le v njnih molitvah se je cesto dvigala ta želja — a zdaj, ko jo je Nora tako silno prosila, da, zdaj je privila ljubljenko še tesneje k sebi. Otrok moj, potem ostani«, je rekla resno. »Ali je ti je mogoče odločiti, da boš hodila z nami tukaj tiho pot v Bogu in za Boga? Ta daje toliko miru in zate, oirok moj, bo to najvarnejši pristan proti viharjem. Blagoslovila bi uro tvoje odločitve.« Prisrčno in živo je govorila. Nora je naslanjala svojo glavo tesno na njeno ramo, tako, da ni mogla videti njenega obraza. Dolgo je molčala, nato pa je hipoma dvignila glavo. »Ne!« je rekla tiho, a odločno. »Ne, ne morem; vem, da mi je samo ponos vdihnil to misel. Po miru In počitku še ne hrepenim. Ne morem še ostati v pristanu, rajši grem ven v viharje in nevarnost Rada sem bila tukaj, a ne pridržuj me... .pusti me, naj grem, naj grem.. ne morem biti Marija ®b nogah Gospodov ih.« 5J Na obrazu redovnice je bilo brati globoko razočaranje in vendar se je morala smehljati nenavadnim dekliškim besedam. »No, potem pojdi, otrok!« je rekla, potem pojdi. Vsako človeško srce ima svojo pot in vse lahko vodijo kistemu cilju. Da bi le no bilo preveč bojev zate! Pa saj tudi boji in nevarnosti ne škodijo. Pogrešala te bom, tvoja stara prijateljica te bo težko utrpela: ena žrtev več, ki jo zahteva Gospod. A v srcih si bova ostali blizu, bodi kjerkoli.« »Kaj mi bo ee prineslo življenje... Bojim se vsega ...« se je zgrozila Nora. »Ne skušaj s silo pregledati prihodnjosti, piše Tomaž Kempčan, vdaj se. Samo enega ne pozabi, naj bo že tvoje življenje kakršnokoli: otrok ni nikdar več kakor oče. To je božja volja in človeška uredba, to vzemi takoj od početka ponižno na svoje rame; na ta način se ni pogubila še nobena duša. Vrh tega se še ne bova ločili tako kmalu. Šele čez tri mesece te odpelje oče... A zdaj pojdi; večerni zvon kliče in med molitvijo se boš lahko najbolje zbrala. Od skupne večerje te oproščam; po hudih razburjenjih mora biti človek sam. Pojdi in odgovori ljubeznivo na očetovo pismo, kakor je bil tudi on vedno ljubeznjiv s teboj.« Nora je šla. Pač je brala očetovo pismo, pač jo je ganila njegova ljubezen, ki jo je izražal v njem ljubezniveje nego kdaj poprej; pač je sklenila, da bo nesebično mislila na njegovo novo srečo in si je spremembo, po kateri je bila v zadnjem času tako vroče zahrepenela, skušala slikati v rožnati luči. IV. Bilo je v aprilu. Po nebu so drvili sivi oblaki. Nalotavali so sneženi kosmi, bučal je vihar; toda kjer so se raztrgali oblaki, se je zasmejalo čisto modro nebo in zasijal je najsvetlejši solnčni žarek; ene- Ena samica spravi iz ene kroglice po 300 mladičev, katere prenaša žive dokaj časa na svojem hrbtu. Po toplejših krajih živijo veliki pajki, ki so seve strupeni in se lotijo celo ptičev. Ob Kaspiškem morju živi takozvani ka-rakurt pajek, ki je posebno škodljiv in nevaren. Je manjši kot pri nas znani križni paiek, a zarnore ugrizniti in zastrupiti človeka, da celo kamelo. Ob spodnji ruski reki Volga je poginilo eno leto 7000 govedi na posledicah pika karakurt pajka. Pastirski narod azijatskih Kirgizov takoj zapusti s čredami najbolj rodovitne stepe, ako zapazi pojav nevarnega pajka. Vseh raznih .vrst pajka, ki je razplojen po celem svetu, je nad 1000. Žaganje, užitno? Kakor znano, so Nemci največji mojstri v kemiji. Nedavno sta dva nemška kemika, profesor VCillstat-ter in Bergius iznašla način, da se lahko navadno žaganje potom gotovega procesa pretvori v užitno klajo za živino. Žagale se namoči v mrzlo hidro-klorično kislino in se še drugače predeluje, nakar se pretvori v sladko snov, ki je izborna klaja za živino. V Švici ie neki znanstvenik tako pridelano snov povsem izči«'"' Din tS2S-20/r/ Poljedelci m mmš bosi. Obut Članek oprani isiaspt ne£ - Staji isrdsa. - I8e rani nog. Izdelujemo za Vas trpežna, elasiitao in ceno obuteo. Primerna f« za osafca delo. - da psifn, leni iioma, otrokom n So i. Poosnd in za snoski in IgfJ* oukogar. ženski Din 14 kar sc lahko rabi tudi za človeško hrano. V Cam-bridge, Mass., izdeluje neka družba potom posebnega procesa iz žaganja užiten alkohol. Mogoče še dočakamo čas, da bomo lahko jedli kemičen kruh in potico iz žaganja? Kakor bo. Sodnik vpra-Sa zatoženo tatico: »Ali si omožena?« - Tatica: »Ne!« - Sodnik: »Si li morda zaročena?« - Tatica: »Ne vem!« - Sodnik: »Kako to? Povej razločno!« - Tatica: »Vidite, gospod sodnik, to je tako. Ženin mi je namreč rekel, da me vza-roe, če ne dobim več nego pol leta, če pa dobim več, je rekel, da me neče čakati tako dolgo. Zato zdaj ne vem, kaj bi odgovorila!« Do dva metra v dolžino narastejo neke gliste ob deževnem vremenu na otoku Madagashariu, ki leži vzhodno od Afrike. Največji restavrant na 'vetu se nahaja v Londonu, znan pod imenom Ly-°ns. Poslopje tega restav-'anta zavzema pet nad-stropij, kjer se lahko na en dan postreže 30.000 fiostom z obedom, in večerjo. žinke so se topile že v zraku, še preden so dosegle isele tla; vodne kaplje, bleščeče se kot dragulj, so obvisele na rjavih in zelenih drevesnih popkih in zemlja je bila topla in dehtelo je po pomladi. Zato je danes vse živo po izprehajališčih poren-skega vseučiliškega mesta še pod golim drevjem, kakor da mora vsakdo vsrkati nekaj pomladanskega vzduha, ki je pravkar zavel in ujeti žarek toplega solnca, ki je tako prijazno sijalo z neba, kakor da je že v polni moči nastopilo njegovo kraljestvo. V gručah izprehajalcev je prevladovala pisana, prešerna dijaška čepica. Velika večina jo je nosila, da je bilo videti, kako zelo se tu počuti domačo, izpod nje pa so zrli mladi, brezskrbni obrazi z veseloraz-posajenim izrazom nemških študentov. Obrazi teh mladih ljudi na izprehajališču so kazali naivno samozavest in tesno medsebojno vzajemnost. Večinoma so bili združeni v skupine in zatopljeni v svoje lastne zadeve, zadeve, ki so za onega, ki v ta svet nima vpogleda, prava uganka, kakor njih skrivnostni jezik, ki postavlja izvoljene v cel krog pravil in običajev ter se zde tistemu vedno neskončno važni. Dva izmed mladih ljudi sta krenila po stranskem drevoredu. Tvorila sta nenavadno nasprotje. Prvi je bil izredno debel in širok, kar je bilo v čudnem razmerju z njegovim mladostnim obrazom, ki je bil po svoji okrogloličnosti, plavih laseh in zdravi barvi poosebljeni izraz nemške dobrodušnosti. V polnem obrazu ne bi bilo opaziti malih sivih oči, da ni iz njih švignil semtertja oster in natančen pogled, ki je vselej dosegel svoj namen, če so usta, ki so zdaj zaprta, potrebno spregovorila. Njegov spremljevalec je bil videti poleg njega še bolj slok, nego je bil v resnici, zakaj somernost postave, gibčnost v kretanju in hoji je nadomeščala izraz moči, ki bi ga človek pri njem utegnil pogrešati. Dočim je z obraza njegovega tovariša, sijal dobrodejen mir, je bil njegov obraz živahen in dočim pri onem oči skoraj niso prišle do izraza, so bile pri njem nekaj posebnega. Bile so resne oči, globoke in blesteče kakršne pač morejo biti rjave oči, sicer še brez določenega izraza, a iz njih je odsevala množica misli in občutkov. Visoko čelo je pričalo o miselni zmožnosti in po njegovi belini in gladkosti bi lahko sklepal o izredni čistosti in odkritosti. V celoti je napravijal ta obraz, ki so ga močno obkrožali gosti, temnorjavi lasje, vtis prikupljivega mladeniča — in obraze takih ljudi, še ne vglobljenih v resnično življenje, ki pa vendar prosto gledajo v svet in se skoraj smejejo v mladostni razigranosti, radi gledamo. Prav s tem so se ujemale njegove besede: »Prav zares, jaz mislim, da živi človek le tu,« je rekel in zavrtel svojo palčico v zrak. »To je valovanje in vrvenje, uživanje in veselje, kakor nikjer drugod!« »Kar vas je južnih Nemcev, ste na svojih univerzah sami šolarčki,« je rekel debeluhar s samozavestno prezirljivostjo, s kakršno se rad izraža pristni severni Nemec o tujih razmerah. »Sicer tukajšnje zlata prostost nekatere ugonablja ... podomače piv« ali zlata vinska kapljica. Za danes zvečer boš moral zopet zbrati svoje moči; pri zadnji pojedini je nekfi novinec prav kmalu omagal.« »Vsak začetek je težak, a vztrajnost žanje usje^ he,« se je smejal drugi. »Sicer mi je pa bore mal9 do tega neprestanega popivanja. Nekateri so koma] kdaj trezni.« Naročajte »Domoljuba"! ...LEŽI K[AULICI Pri konž.žrebanju 17. kola so dobile naše stranke! pri nas kupljenimi srečkami: Dia I.3OO.OO0-- na štev. 4.226 250.000- na šlev. 68.679 80.000-- 75.864 60.000 — 10.702 6O.OUO- 51.734 3CHK0- 17.254 30 300- 53.:i«3 30.000-- „ 121.720 24.000-- 37.749 20.000-— 19-290 20000'— 34 5S4 20.000 — 71.752 10000'- 3.727 10.000 — 22.113 10000- 43.573 10.000-- 69 562 10.090-— 46.256 Din ©OO.OOO — na štev. 83.511 200.000 — na šlev. 87.071 80.000.— 6.837 60.000- 20 580 40 000 — 18.066 30.000- 28 537 30.000-— B 93.493 30.000 — D 61.809 20.000- 19.159 20.060 — fc 29.818 20.OCO- 16.767 20.000- 7 i.761 10.0C0- 1* 4.379 10 000 — 23.325 lo.eoo- 65.242 10.000 - 92.3J8 Beli zobje ____memmBMmmmB&Kmimemmm olepSajo vsak obraz. Cesto le zadostuje samo enkratno •ijčenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da u doseže lep sijaj slonovino tudi na stranicah zob, ako s« v porablja posebno izdelano Sčetkico za zobe. Ostanki 'edi ki ostr.iajo tr.rd zobmi ter povzročajo radi gnilob; iSjeten duli ust, <«V-tranJwjejo se najtemeljiteje i Clilorodont-ščetko. Poskusite najprej z ni;ilo tubo Cliloro-dont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka a otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde 5 sredstvo, marveč izdelek, ki ga aaas aod. v blagor fcoSaejja dobra aiati earava. Vsakomur poskušnja zasloni I 'Uite ni takoj ta prejeli teste od zJiožaišlra, ki jih irra.-n « deletah, popotaoan zaslon} ia iraalo posfcašaio s pcačsiai uvod t lom. Sasit *e bo-? te tablo prepričati o ečškodtjiTesB ia bitna očukovaain sredstta! ml UZRE, Ecrlte-Sfihtimela?!, Brncfasalersir. Sir". 5. Rbi. 17. Nadzornik je btl 2 odgovori učencev prav zadovoljen. Ko je odhaja! iz razreda, je globoko vzdihnil ter dejal: »O, kaj bi dal, da bi bil še enkrat učenec, kct ste vi- Počakal je par trenutkov, nato pa vprašal: »Alt mi ve kdo povedati, zakaj si to želim?« — Kodrov .Mate« vstane in se odreže: »Zato, ker ste že vse 00zabili, kar sie znsiU 3* Pekarija NOVAK, Ribnica, Dol. Ic.im veliko zalogo banaške MOKE, najfinejše, od Dm 3-90 kilogram, št 3 kilogram Din 3-25. — Se priporočam NOVAK. Kaiboliia in vefvrst. Vina dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društva » Dolenjem Logatcu. Veliki P F. IV I K Uustrovant V/ Ii la * » dobite tastonj.-fm Zahtevajte s« .d skladih ME1NEL IN HEROLD tovarna slatbll. gramofonov In harmonik B. Lorger MA.BIBOB Slev. t07-B Violine od Din »5 -. Ko-nr harmonike od Din M'-, Tamhiirlrp od Din 58"—. Urarootoni od Din - Na$bo!|$i fn natckoBOBiiCneiM !CIEižIR0P10f0SllI iz znanih čeških tovarn Rosici! 7.e*o
  • ~--^o*tvo Azija!!!Afrika!!!!!.!Amerika'.! ^ ' ! n H Afrika!!!!!! AmerikaJ^^gjo* JS^rtri®. !!!!!! I ! Afrika XtV * * «1 Azija! jmjj^^^V'' Vf^oev ^^ ' rž. *** C®*0, JLiO. , i .. • i • neV**? a® !!!!!!!!! • • J^r-rSnatral i j a!!!!!!!! •22«< r, „ i | ) t ) ! fl ~ — ' « I ■ lil i i. Preddelavec: »Hej, vi tam, poglejte tovariša, ta dela še enkrat tako hitro kot vi.« Leni delavec: »Saj sem mu že rekel, naj nikar tako ne hiti, pa mu nič ne pomagn.« Sene In dekleta 1 Nosite Dečvo iz domačega narodnega blaga nagelna, roženkravta in rožmarina. Učenca za mizar.sk° obrt spreime Franc Palčar, mizar Mlnčevo, p. Grosuplje. Dva hlapca drugega h kravam spre j me samostan Pleterje-Šent Jernej Dolenjsko. Vse drpgo po dogovoru Služkinja « kuhati, poštena in pobožna, dobi službo v krščanski trgovski hiSi. Trgovina Borštner, Sp. Šiška, Jernejeva 18 HlBDCB za vsa poljskt ""Tri, in kmečka dela sprejmem. - Ivan Štrukelj, pos. Pržan 2 St. Vid nad Ljubljano. 2 kovaška vajenca sprejmem takoj. Jakob Gabrič, kovač - Kranj štev. 16*. Prodam posestvo obstoječe iz hiše. gospodarskega poslopja, 3 orale vrla, 6 oralov njiv, trav uikov in gozda, vse V najboljšem stanju, 5 minut o.dfarne cerkve Peče. - Marija Rančigaj, Goričanje, p. Moravče-Peče. Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Števo Marcijan. — Dob pri DQjnžalah. floblj, za oskrbovanje "wl" prašičev, pridna poštena, zanesljiva, ne premlada, se išče proti primerni plači. Vstop takoj. Graščina Uokalce p. Vič pri Ljubljani. Več drvarjev-^; za bukova drva za daljšo dobo. Trgovini J. Kač, Kresnice. Prodajalce posnetnal- Kmečka peč nibnn išče velika šved-!'.lnHf! ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema :.TEHNA družba, Ljubljana, Me3tni trg 25 Orehovo pohištvo se poceni proda. Ivan Rode, mesar — Novi Vodmat 12. Ljubljana. Holarskega vajenca sprejme Jak. Peternel, Podb razje - P c d nart, Gorenjsko. za spalnico prodam za 2500 Din. — Balanč, Brinje, p. Jezica. ffllinarskeoa pomoč- Riba zanesljivega, eta-!!i!IS rega 20 do 35 let sprejmem. Iv. Kosiš a, mlinar, Ilovk, p. Kranj Hišo v Črnomlju*'??' s posestvom vred proda Matko GaSper. HiSdS hrastove od 20 -i . cm naprej kupi vsako množino parna žaga V. Scagneti, Ljubljana, za gorenj, kolodv. tsrtn Birmanske ure za dečke od Din 49'60 naprej Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanske zapestne ure od Din 98 — naprej H.S1ITTNER Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20'— naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85 — naprej Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto 4 frasčiM cerHvs Senzačna novosti Glavnih za Kodre. V lOCKtN-KAMM tf? SHBST0K0Ul!WtR~: I!' n u --,.*- r- ili inu.lhlt«'.. I Pi//;'■•'.'>■.■;■*!'■; \:i-)i. /rr-U-vp/riJ v-,: s D. R. G. M. Zakonito zavar. v vseli državah. On-dulirti brez pomočkov kratke nji dolge lase le z enostavnim česanjem. Neporušen. Neobhodno potreben za vsako damo. Cena komadu 45 Din. Razpošilja— ker povzetje ni dopustno — le proti avl pvj.^^.jv. (I. uv^uu.uu ■ I"".. poslatvi zneska na čekovni račun 20.503 Humann VVien It pri ljubljanski poštni hraeilnici. Kiporihaus TRANZ MIMANN Wicn H Aloisgasse 3/221 Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno ki pospešuje rast, odebeliiev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4. Koruza za seme preizkušena dobra kaljivost, se dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Sesaike vodovodne cevi, cement, brzoparilnike, štedilnike, kuhinj, posodo, orodje za obrt in vso železnino, prodaja po najnižjih cenah a. Suinik, železnina — Ljubljana, Zaloška cesto. Uciiče za stroj, pletenje Pričetek dne 1. julija. Poučevalo se bo teoretič-110 in praktično pletenje na raznih sistemih strojev, šivanje in krojenje. Tečaj, ki je oblastveno prijavljen, traja t r i mesece. — Pojasnila daje FRANZL GIZELA, Ljubljana, Privor 10, Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din. K m N N * M H N N e Jzda'ateli: Dr Frani Ki.lovea. V '