ffi" f-yuAuce RIŠKA DOMOVIIVI 'Ar liERie/IW-HOIVIF AMGftlUN IN SPIRIT FOMIGN IN UNGUAGfi ONLY SLOVENIAN HORNING NSWSPAPCR CLEVELAND #. 0., THURSDAY MORNING. SEPTEMBER 29, 1949 LETO LI.— VOL. U. VE5TI IZ SLOVEIU9JE ŽUPANČIČU SO LE MALO 8» ata bila vržena Adam in Eva, ZAUPALI. — Pravijo, da je od takrat naprej je človeštvo Župančiča zelo bolelo, da mu ko-'vedno hrepenelo po raju. Spre-munisti niso nič zaupali, čeprav menilo se je to šele pod komuni-jim je prepeval slavospeve. Ki- zrnom. drič je baje, kadar se ga je na-|jav, da ljudje beže iz komunisti-bral, javno vpil, da je Župančič čnega raja. Težko je naštevati buržujski in kapitalistični pes-J vse slučaje, ki jih zvemo ih be-nik. Mož je tolikokrat obrnil 'remo. Slučaji, ki jih navaja-plašč po vetr.u, da komunistični mo, pričajo, kako vse želi ven v veljaki njegovih pesniških kje-| svobodo izpod komunistične tij čeplazenj niso vzeli resno. Po- ranije. rahljali šo ga le kot vabo za ra-1 -------o------- zne kaline, ki naj bi jih pesniko-l Vftljka ČlUR MŠ21 ZU vo ime pripeljalo v njihovo fron-| to. Tudi edini njegov sin Mar-ipODlte MOVCIlCe ko ni užival zaupanja in ja imeli ---------4—1.------ . , ,. opraviti s komunistično policijo. *z vsakega poglavja knjige IZ MIRNA PRI GORICI PO- smo objavili P®1 vrstic’ VsaJ ROČAJO. - Pred nekaj tedni*'0,80 "aši bralci d°-je Rutko Uršič iz Mirna oblju- b,tl..kako vehko del° Je to' Po Direktno iz BedavJugortavijl Poročilo iz Slovenije — Komunističen teror ni nič popustil — Cerkev je tarča preganjanja — Ljudstvo v bedi Bolezni Dunaj, Avstrija. — Ljudje, »•tria STEPHEN M. VODNO Contrenman-at-Laro at Oblo Nesorazmerje v cenah Kongresniki hočejo dognati zakaj so nekatere stvari poeeni- ki so v zadnjem času prišli iz Sedaj imamo čudni po- le za 20%, hrana pa samo za Jugoslavije poročajo nasled-3%. Vsaka gospodinja ve, da nje- Titova gospodarska in fi-je preveliko nesorazmerje med uančna naslovnitev na zahod ni cenami goveda in govejega msa Prav nič omilila njegovega tona mizi. Koruza je po $1.26 bu- talitarnega terorja in njegove šelj, corn flakes pa so po 19 cen- marksistične politike ni nič tov šltatlja. če bi se ravnala spremenila. Nasprotno, prav se-cena koruze po corn flakes, bi daJ ho4e Tito uničiti vsako opo-moral veljati bušelj $13. Kon-lzici-)°- Najbolj mu gre za to, da grešniki mislijo, da tu nekaj ni v.popolnoma uniči Cerkev, kot redu in hočejo, da se napake sv°i'E® duhovnega najmočnej-ugotove in popravijo I šega. nasprotniki!. Cerkev naj bi Najvišje sodišče bi'a popoinoma ja tleh vredno Najvišje federalno sodišče je bl Tito dal kak« ^tične kon-preobremenjeno z delom. pred.lc^'Jezapadu vpohtičnem ozi- bil nekemu šoferju, da mu da 500 dinarjev, če se zaleti s tovornim avtom v kapelico Srca . . . . n» srerti v blagoslovljenem svoji mašni pesmi še poje pesnik na grobovih: Jezusovega, ki je na sredi vasi in jo podere, šofer je odgovoril, da se raje zaleti v hišo in ubije, kakor da bi storil kaj takega. Toda komunisti niso mirovali. V noči od 22. do 23. avgusta je neki moški razbil kip Matere božje v isti vasi. Agenti so obdolžili župnika, da je to njegovo naročilo, ker da hoče škodovati komunistom. Ljudje seveda te- mini počiva naš brat za zadnji dan Slavimo Gospoda na nebesni modrini. Slavimo Ga na morski gladini. Pojmo mu hvalo v boianjv vetrov. Pojmo Mu hvalo v burje vrišiu. Pojmo Mu hvalo nad rušami grobov. .....ioi b Avstrije in Nemčije prihajajo v Ameriko Naslednji Slovenci so zopet na poti: Janez Likozar s sinom Jožefom, ki prideta v Cleveland, 0., Minka Likozar, ki gre v Olm-bted Falls, Ohio, Josip Popovič, ki gre v Sheboygan, Wis. Marija Bricelj, ki gre v Day-ton, O., Jožef Vogrin, ki gre v St. Cloud, Minn., Sponzorji bodo pravočasno obveščeni, da pridejo po svoje varovance na najbližjo železniško postajo. Liga Katoliških slovenskih Amerikancev lepo prosi, da bi se javili še novi sponzorji za na sednik zato želi povečati število'™ Bo^a-prott Cerkv. .n kr-najvišjih sodnikov. Prav sedaj, I na SJ>!°ino vedno sta razmeroma mlada in ^f8' Carkw * m zdrava sodnika nenadoma umr-!imetf Cerkev je - .zgubila vse la, se mnogo govori o tem, da'^ ^ V Š°Uh' najvišji sodniki enostavno neiko "“j"08 ^anJa preneso vsega bremena, ki jim je‘ka med “Iad'"° in otrocl * naloženo, kot službena dolžnost. duhovmki nimajo Najvišje sodišče mora pregle. * 4em žme i, zadnji čas so predati tisoč aktov, ki pridejo od p™fah ce!° *>>** v cerkvah, nižjih sodišč, število sodnikovi Mladma je precej neon,mrti-naj bi se zvišalo na 11 ali 13. [ranain p09taJa ^ je blagostanje [življenja, za katere'je odgovor-Senat je končno popravil na-’ vlada. <*^1 Uudje v Slo. ?ako’ *? le.^ storjena v prei.'_„^ —šLmm Rusija odbija idiesonov poziv Višinski predlagal naj se grško in korejsko vprašanje stavi z dnevnega reda New York. — V generalni razpravi pred Zvezo Narodov je Acheson predlagal naj Rusija v bodoče sodeluje v balkanski 2a 30-dntvnieo— komisiji in stori z drugimi drža. vami složno kar je treba, da se ustavi grško gerilsko vojskovanje. Poleg tega je Acheson tudi govoril o nevarnosti nemirov na mejah obeh Korej, ker komunistične bande neprestano vpadajo iz severne Koreje v ozemlje južne Koreje in ogrožajo njeno varnost. Za oba slučaja Se brate in sestre, ki še čakaja je Acheson dejal, da sta nevarni 1945- Njegova mati Mrs. Fran- rešitve iz taborišč v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Naslov je: 10316 Barrett Ave. Cleveland 8, O. NOVI GROBOVI točki, ki lahko povzročita hude mednarodne posledice. Prosil je posebno Sovjetsko Zvezo naj tu sodeluje za ureditev in pomir-jenje. Tri ure kasneje je imel svojo sejo odbor, ki predlaga dnevni red zasedanja. Sovjetski zuna- ,nji minister Višinski je zahte-’__1 Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Henry Grošel se nahaja v Emergency bolnišnici. Prestal je operacijo na slepiču, želimo mu hitrega okrevanja. Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Josphine Končan v spomin 30-dnevnice njene smrti. Vojakovo truplo dospe— Armadni transport vozi 925 trupel ameriških vojakov s Pacifika. Med temi bo tudi truplo Sgt. Williama C. Kozely, ki je bil ubit na otoku. Morati leta Ana Markovič Po kratki bolezni je umrla na svojem domu Anna Markovič, ‘se'vsaka mprava'o rojena Drašler, stara 75 let sta.1^^ korejskem vprašanju nujoča na 1376 E. 43 St. Doma briše z dnevnega reda. Gnal je je bil« iz Preserja, odkoder je tako daH da 30 morali 0 vsaki bo John Rožanc, prišla v Cleveland pred 37 leti. to{kj ^ giggly Pri gja | mestnega odbornika iz 32. varde K* ** št. 26 SZZ. Njen soprog Jo-1 ^ delegat> devet jho, *»k» bi moral priti na take po. sei^b je umrl leta 1945. Tukaj je bb(> ^ [Utačne shode, da se pouči o va- ces Kožely živi na 4688 W. 130. St. v West Parku. V armado je stopil Teta 1942 in je bil 18 mesecev na Pacifiku. Trupla, bodo dospela domov v kakih treh tednih Politični shod— Jutri zvečer ob 8 bo velik in važen politični shod v SDD na Waterloo Rd. Vsak je dobrodošel, da bi slišal kandidate in razpravo o volivnem listu. Govoril kandidat za -v- v zadregi in niso upali nastopiti, MARIJIN -KIP JIM JE NAPOTI. — V Bazovici pri Trstu so neznanci oskrunili kapelicd Matere božje. Ukradli so Marijin kip in ga odnesli neznano-kam. Dne 4. septembra je bila kapelica spet blagoslovljena, pa so jo naslednjo noč spet poškodovali. Ljudstvo bo seveda kupilo nov kip. Ljudje predobro vedo, kdo so zahrbtni junaki, ki se spravljajo nad blagoslovljene predmete. Saj gre povsod med komunisti hujskanje proti vsemu, kar je božjega. Vse seVeda v imenu verske svobode, o kato-ri Tito pripoveduje lahkovernim ameriškim žurnalistom. BEG IZ RAJA. — Odkar je moral angel z ognjenim mečem čuvati vrata paradiža, iz katere- s poštnino $8.00. Trim dan Darovi za begunce tarif. Visoke tarife kretičen «d,Ti n^ -eSe ,Taf*i P^vično socfjalno ureditev PO; “Enako” je zadnji teden za-jvkala: dokažite! da smo komunisti. Drugi dan je pa šla pa po svoji navadi ozmerjala škofa Rožmana, da bi ga grše ne mogel noben komunističen list. Po njih delih jih bo3te poznali, smo brali... • * • Dokažite! je vpila “Enako,” ko je nekdo o njej izjavil, da je komunističen list. Najbrže je sodil po pisanju lista, iz katerega itak veje to, kar list zastopa. Ampak kadar pa “Enako” meče okrog sebe fašiste in klerofaši-ste, takrat se pa ne vpraša, da bi bilo dobro natolcevanje dokazati. Ne, to za take tiče ne velja. * * • Morda se bodo ameriški katoličani in napol katoličani nekega dne v toliko zbrihtali, da vsaj takih listov ne bodo trpeli v hiši, ali jih podpirali, ki napdajo, to, kar je njim častnega — vero in duhovnike. Pravimo: morda se bodo zbrihtali, pa nimamo dosti V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Po $10: Paul M. Barbusse, Los Angeles, Calif., Mre. Rose Lamusek, Renton, Wash., Frank Kozina, Waukegan, IH. Po $5: Msgr. Vitu« Hribar, Marico Bojič, Turner, Montana (prvi novi naseljenec, ki je poslal svoj dar za Ligo), Anton Barbič, 7910 Rosewood Ave., Frank Gregorc, 10816 Barrett Ave., Tom Postotnik, 6926 Heck-er ;&ve., Mrs. Mary Zeitz, West Side, Mrs. Frances Stergar, In-dianaipolis, Alojzija Škufca, Maiple Heights, O., neimenovan Cleveland. Po $2! : Peter Austez, Marti-1 nez, Calif., Mary Vidmar, Cleveland. Po $1.60: Joseph Ponikvar, Forest City, Pa., Frank Strmec, 4172 E. 147. St., Frank R. Gor-shek, Grand Island, Nebr. je poslal $1. Iskrena zahvala vsem tem do. brim srcem za velikodušni dar. Priporočamo toplo še drugim, da bi ob priliki kaj darovali v ta namen. Povišanje plač vojnemu osobju Washington. — Senat, je izglasoval splošno povišanje plač vsem moškim in'ženskim članom naše vojne sile. Povišanje znaša od 50 do 33% sedanjih plač. Zakonski načrt mora še pred mešano komisijo poslanske zbornice in senata, da bi mogel dobiti predsednikov podpis, ker se sklepi poslanske zbornice nekaj razlikujejo od besedila kakršno je odobril senat. in Bricicer sta še glasova.a g izolacijomzem. Med tem so pqpeftjtt »kroini. nik, in 'Marijo Rogelj, v južni' Ameriki ipa sina Matevža Dra- žene države podpisalo več koti, 50 pogodb, v katerih so dovolile ^ cbaroženeuniporne ak-mžje tarife ža več kot 50,000Ljje' v Sloveniji nj. Ljudstvo je predmetov. Vsak državljan »[odtočno .prtiti -takim početjem, ša dobro spominja kako so pro- Ne prlnažajo »ikake -koristi in hibitivne tarife uničile našo med- Mhtevajo prevepovečfujejo bolezni in lakota. V obe strani znižujejo splošno dra-Mariboru je zdravnik ugotovil ginjo življenjskega vzdrževanja. na nekj šoli 80% jetični)) otrok. Ameriški konsument je torej do-jKo je to javil, so ga poslali v bil zmago, ko je zmagal predlog koncentracijsko taborišče, naše federalne vlade. Vzajemna Srečni so tisti v Sloveniji, ki trgovina je vogelni kamen naše jmijo v indzemstvu kake do- brotnike. Paketi redno priha- ekonomske politike. “Predsedniška j6 grize” [jajo in ljudem velko pomaga- Pravijo, da “udari, Potomac j0. mrzlica” tistega, ki hoče na vsak! _______o—— način dobiti kako imenitno fede- m BATIH*!! 1^' ralno službo ali pa če začne od- Mi HHfclllll vetniško pisarno v Washingto- Ul([| DU| 3 nu. “Predsedniška uš ga grize!’, •WWLfcDIH pravijo tistemu, ki si vtepe v! YOUNGSTOWN, O. — Dne glavo, da mora biti predsedniški 5. sept je naglo umrl Anton Ki-kandidat. Senatorka Smith, ki kel, star 68 let. Zapušča sina, je sicer izvretna senatorka, iz- tri hčere, brata in več drugih gleda, da je, dobila to bolezn. sorodnikov. V tej naselbini je Pogosto jo omenjajo kot kandi- živel 43 let. Doma je bil iz Po-datinjo za podpredsednika na toka pri Igu. Smrt ga je dolete-republikanski listi. Verjetno ho la, ko se je vrnil s proslave S. N. res kmalu kaka žena prišla na p. J. v Girardu. najvišje mesto v Združenih Dr- DULUTH, Minn. — Na Ely* žavah. <3e bodo demokrati hote- ju je umrl Steve B. Grahek, star li iskati ženskega kandidata, ga 59 let. V Duluthu zapušča sina bodo prav lahko dobili ali v dr. Anthonyja Grahka. — V New Yorku ali v Ohio. Sodnica Hibbingu je umrl Frank Miško. Florence E. Allen je gotovo naj--V bolnišnici v Duluthu je boljši , ženski pravnik na svetu, umrl Theodore Mrnich, rodom Nekateri ljudje mislijo, da bo Srb. Tukaj je živel čez 40 let. treba takrat izvoliti predsedni- Zapušča pet sinov, devet poro-co, ko bo treba veliko čiščenja, čenih hčera, 32 vnukov in dva ženske pravijo, da smo možje pravnuka. spravili svet v sedanjo zmedo PUEBLO, Colo___________Dne 2. avg. in da naj bi ga ženske zopet ure-'je umrl Frank Yager, star 82 dile. Vsekako pa “predaedniiko let, doma iz Novega mesta, upanja, ker v marsikje ni prave preko eette ^ Km0 kadar je garancija, da bi Amerika z njo dve hčeri — žena mu je umrla zavednosti. izelena luč. (najbolje odrezala. jpred dvema letomar i oblet Madžarska obsodba Bridatpešta, Madžarska. — (smrti Jož. Štempihar, Zavrh št. 40,j^ 'ti^ih*18^" p. Dobrna pri Celju, bi rada zvedela za naslov svoje' sestrične Marije Oset, ki je v Ameriki od 1926. Najpfcej je bila menda v Roundup, Montana. Naj se ji zglasi na gornji naslov. * • • Andrej Tekauc, 1023 E. 72. Place, Cleveland, Ohio, bi rad i vedel za naslov svojega nečaka Franc Tekauca, doma iz va- PrejSnji madžarski žunanji minister Rajk in dva njegovih so-1 si Slugovo št. 2, fara Sv. Vid obtožencev so obsojeni na smrt .nad Cerknico. Dalje bi rad zvena vešalih, drugi pa so dobili'del tudi za Janeza in Franceta po 20 in nekaj manj let ječe. (Mišič, doma iz vasi Martinjak Vsi so bili krivi, da so scdelova- ’&• 2 pri Cerknici. Ako bi kdo li s Titom in ameriškimi tope- beguncev vedel za njih naslove, rijalisti proti sedanji vladi ,je lepo prašen, da to naznani na madžarske.__________gornji naslov._____ Razne najnovejše svetovne vesti PITTSBURGH, PA. — Jeklarska industrija je ponudila naj se spor uredi tako, da bodo podjetja prispevala 10 centov na delovno uro za pokojninski in socijalni sklad delavske unije. Podjetja so pa stavila pogoj, da morajo tudi jeklarji nekaj prispevati, da bo penzijski sklad mogel solidno opravljati svojo funkcijo. Ta poiiudba je zopet obndila nekaj nad, da ne bo prišlo do škodljive stavke v tej veliki osnovni industriji. Izgleda, da bo /unija sprejela predlog, morda s kakimi manjšimi sprembami in dodatki. Podjetja nudijo, da plačajo $5.70 na mesec za vsakega uslužbenca, oni sami pa naj bi plačali po $3.00 tisti, ki imajo družine in po $2.00 samski. • * s MIDDLETOWN. — Armco Steel Corp. je sprejela predlog, da plača mesečno pokojnino po $100 na mesec vsakemu svojemu delavcu. Pokojnine dobe tudi delavci, ki so po letu 1945 doslej že stopili v pokoj. ■ • 4 BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Jugoslavija je madžarskih diplomatskih uradnikov iz Belgrada. Istočasno je Tito, ki sam zastopa zunanjega Ministra, izročil madžarskemu v sjeqecib cpr-kvah: jutri ob 8:80 v cerkvi Darije Vnebovzete v Collinwoodu, ob 7:15 pri sv. Vidu, ob 7:30 pri sv. Pavlu na Chardon Rd., v torek 4. oktobra ob 7:30 v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti, ob 7:30 v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. in 200. cesta. V Jugoslavijo— Domov v Jugoslavijo je odpotoval Charles Suša iz 1560 Clermont Rd. Rad bi videl svojo bolno sestro. Vrnil se bo v Ameriko še pred božičem. K molitvi— članice podružnice št. 25 S. Ž. Z. -naj pridejo nocoj ob 6:30 Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Straus; članice društva Srca Marije in podruž. 25 SžZ pa jutri večer ob 8 v Zakrajškov pogrebni zavod k -molitvi za pok. Ano Markovič; v soboto ob 9 naj se u-deležijo pogrebne sv. maše. John’s Tavern je zmagala—, Pri sinočnji končni igri z žogo med električarji in John’s Tavern je zmagala drugoime-novana skupina z razliko 12:2. Lastnika John’s Tavern, John in Fannie Simončič se iskreno zahvaljujeta za sinočnjo obilno udeležbo. Rusi so nepopustljivi v vprašanju Avstrije London, Anglija. — Pogaja-izgnala 9 nja za avstrijsko pogodbo ne napredujejo. Ponovno so se sesta- li zastopniki zunanjih ministrov poslaniku noto, v katri pravi, da Madžarska po ruskem nalogu (in skušali dobiti izhod, da bi mo-grozi z orožjem in poglablja prepade med obema državama. Ti- gli razpravljati o spornih vpra-to se pohvali, da sovjetske grožnje ne morejo ustrahovati jugoslo- šanjih, ki so še ostala. Sovjetski zastopnik je kratko izjavil, da sovjetska vlada nima namena spreminjati svojega stališča in da se ji zdi nepotrebno kaj an8kega ljudstva. Madžarsko poslanstvo v Belgradu ima sedaj samo poslanika, njegovega šoferja in enega pisamiškga uradnika. * * * PITTSBURGH, PA. - Nad 1000 mož narodne garde čuva : neunijske premogarje, da morejo kopati mehki premog, šef poli- dodajati k spornim vprašanjem, tije je’dejal: Moramo gledati, da ne bo kdo ranjen, ker cela reč'v katerih je že povedala kaj ho-Na križiščih hodi naravnost grizenje” pri Smithovi ni kaka Amerki 54 let. Zapuiča sina in izgleda nevarna kot sod smodnika. Rudarji, ki stavkajo že deset če. Zastopnikom ni preostalo dni, so vsak dan bolj jezni in razburljivi radi tistih, ki delajo, nič drugega kot da so seje od- Vsak čas lahko pride do nemirov. godili. sin Ameriška Domovina •117 St. CUtr An. (JAMB DEBEVEC. B HEndmon 0628 Cleveland t Oblo Jgllf NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in aploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece SEPTEMBER K« MON nit »D 1HV FBI SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 io h n 13 1415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered M «econd.da«. matter January 6th 1908. at the Pert Olllce « Cleveland. Ohio, under the Act ot March 3rd 1879. _ No. 191 Thurs., Slept. 29,1949 NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Rev. Mihael Golob-7« letnik Dneva 22. septembra letos so praznovali 70 letnico župnik Rev. Mihael Golob. Naj se ob tej lepi obletnici dušnega pastirja prekmurske slovenske are Sv. Križa, v Bridgepprti, Conn., spomnimo bar nekaj važnejšij dogodkov iz njihovoga življenja v zvezi z njihovov farov. — Rev. Golob so štajerski iojak iz mariborske škofije. V Ameriko so prišli v marci leta 1912 i so najprle pomagali kakšega pou leta v dušnom pastirstvu v New Yorki. Meseca septembra toga leta pa so prišli v Bridgeport, kde so ostali do denešnjega dneva. Najprle so bili pomočnik na slovaškoj fari pri Rev. Andreji E. Komari. Tuodnet so prihajali med prekmurske Slovence, šterij je bilo dosta v Bridgeport i so ne imeli svojega dušnega pastirstva. Popisali so vse slovenske družine i prosili na škofiji, ka bi se ustanovila posebna slovenska fara. Madjari so se jako torni protivili pa ravno ta protivnost je jako pomogla, ka je škofija rada dovolila novo slovensko faro. Hartfordski škof M. Rev. John J. Nilan so naročili Rev. Golobi, naj začnejo s slovenskov elužbov božov v basementi francoske cerkve sv. Antona i tam je bila prva služba božja za slovenske Prekmurce 26. jan. 1913. Fara Sv. Križa je pa bita ustanovljena 13. junijuša 1913. Rev. Golob so 'z marljivostjov i gorečnostjvo začnoli delo za novo cerkev nove fare. Dneva 28. novembra so že obhajali slovesnost blagoslovitve nove cerkve. Nepopisno je bilo veselje nad novov cerkvijov ne samo v srci Rev. Goloba liki tudi pri fara naj. Vnogi, šteri so dozdaj ešče vlekli na vogrsko stran, so zdaj pristopili k novoj svojoj fari. Dve leti po dograditvi cerkve je bio postavljeni tudi že farov. Rev. Golob so poleg cerkve i župnišča tudi že kupili prostor za školo. Njihova želja je vsikdar bila, ka bi imeli svojo farno školo. — Rev. Golobi iskreno čestitamo vsi farniki i tudi vsi prekmurski Slovenci po celoj Ameriki. Naj jim dobri Bog poplača vso njihovo skrb za nas i naj jih ohrani ešče duga leta med nami. Vsi Vam kličemo: Bog Vas živi! Kako odvrniti strašno nevarnost — Pokazali smo na splošno nevarnost, ki se grozeče reži celemu svetu izza Urala, od tam kjer sovjetski impenj proizvaja množično smrtonosno orožje z uporabo atomske energije. Premišljevali smo o bistvu te nevarnosti. Odkar je atomska energija znana, se je demokratični in krščanski svet trudil, da bi jo izključil za vojskovanje m uničevanje. Odkar so jo znanstveniki slutili je bil strah pred njo. Odkar prihaja na dan, so pa tudi zločinci grabili po njej, da bi jo uporabili za zlorabo, za splošno krvavo uničenje vseh ovir, ki se stavijo njihovi pohlepnosti. Ze Hitler je nekaj slišal zvoniti o novi sili in prvo kar je bilo, je z njo grozil. Ponovno je napovedoval, da bo pred koncem druge svetovne vojne z novim strašnim orožjem presenetil svet in uničil vse svoje sovražnike. To se k sreči ni zgodilo. Po Hitlerju druga totalitarna velesila mrzlično išče rešitev atomske skrivnosti za uničevanje. Že parkrat so komuni-stični prvaki govorili o tem, da bo sovjetska Zveza pokazala da razpolaga z atomskim orožjem. Govorili so ,da bi s tem grozili. Amerika, je atomsko orožje uporabila samo enkrat v rudniki. Na večer se delec vi-, skrajni sili samoobrambe, da bi rešila življenja sto in stoti- di, kak sipavlejo bakerske za-sočev svojih sinov, potem, ko je Japonce ponovno opozorila reče oatan*e'Judl d na nevarnost. Samo takrat, ko je šlo zato ali Amerika ris- tel,h smo henjah. Tej se do kira strahotno borbo na Japonskem otoku, ki je bila vnaprej znana kot najbolj krvavi del vse druge svetovne .yoj.ne, je Amerika končata svetovno klan je s tem, da je upora bila orožje, ki ga je imela, ker drugače japonskih vojnih lordov ni bilo mogoče spraviti k pameti. Pa še takrat in še radi tega je bilo ameriško javno mnenje deljeno. Mnogi so zamerili predsedniku, da je napravil ta odločni sklep in izdal odlok kot vrhovni poveljnik naše vojaške sile. Takoj, ko je prenehalo vojskovanje, je Amerika ponujala vso svojo produkcijo atomskega orožja pod mednarodno kontrolo. Izdelala je celo vrsto načrtov za ta namen. Rusija je vsak ameriški predlog zavrnila. Svet se je čudil zakaj, ko pa je bilo jasno, da ima samo Amerika industrijo atomskega orožja že dovršeno in bi torej samo Amerika tedaj dala nekaj svojega pod mednarodno kontrolo. Zakaj je Rusija odklanjala ameriške predloge.? Zato, ker je Amerika predlagala, da naj se kontrola razteza na ves svet, da naj bo ta kontrola učinkovita, da mednarodna ustanova, ki ji bo ta velika odgovornost zaupana mora, imeti prost dostop po vsej zemlji, da se lahko povsod prepriča, da se ne proizvaja atomsko orožje, ali če se proizvaja, da ga ima mednarodna komisija povsod pod učinkovito kontrolo, ki daje moč vsako produkcijo, ki bi motila mir, ustaviti. Na to Rusija ni hotela pristati. Ni hotela dopustiti, da bi kdorkoli stopil na njeno ozemlje, imel mednarodno poslanstvo in pravico pogledati v njene delavnice. Rusija ljubosumno čuva vse svoje tajnosti. Rusija je zato predlagala, naj enostavno Zveza Narodov obsodi vsako vojskovanje z atomskim orožjem, naj prepove uporabo atomskega orožja v vsaki vojski. Tako pogodbo bi naj vse države članice slovesno podpisale in tako bi bila po juskih predlogih atomska bomba izključena in nevarnost odpravljena. Delegati Zveze Narodov niso šli na ta lim. Jih je izučil Hitler po prvi svetovni vojni. Nemčija je podpisala tudi vse mogoče razorožitvene klavzule, zavezala se je da orožja in armade ne bo imela. Ko je prišla Hitlerjeva diktatura, se za vse te obveznosti ni brigala in svetu pokazala največjo in najmočnejšo armado, zrakoplovstvo, artilerijo in mornarico. ko je začela “Blitzkrieg” po Evropi. Druga svetovna vojna je bila dovolj močan dokaz, da totalitarni sistemi ne spoštujejo mednarodnih obveznosti. Komunistični imperij je prekršil že dovolj mednarodnih dogovorov, da je dokazal, da jih: res smatra samo za kos papirja, ki ga lahko vsak čas raztrga. Pogodbe bi se držale druge države, Sovjetska Zveza pa bi izgrajevala svoje atomsko orožje in nastopila kadar bi njena produkcija dozorela. Zveza Narodov je zato -odklonila sovjetske predloge, ker je še vedno bolje, da imajo vsi svobodne roke kot pa, da si jih druge države vežejo in puste Rusiji, da se sama pripravlja na totalitarno obračunavanje za gospodstvo sveta. S tem je pa nastala tekma v oboroževanju. Ves svet se oborožuje. Rusija in komunistične države za napad, demokratični narodi pa za obrambo. Taka tekma nevzdržno vodi v novo vojsko če ji bodo pustili normalen razvoj. Trdijo, da danes Rusija še ne misli napasti. Vsi pa so mnenja da končno misli na vojsko. To pričajo instrukcije komunistične internacijonale, to priča komunistična vojska na Ki- Pridema v hišo s pozdravom: “Dober večer Vam Bog daj!” — “Bog daj! Bog daj” nam je bilo od vsej v odgovor. Potem smo si pa začnoli ponujati roke v pozdrav. Pri torn se je' predstavo vsakši sam. To so bilij Mr. i Mrs. John Ray, njihova družina, Čila Tkalec, Joe i Ferdi Tkalec, Martin Gjura, liarko Žodoša, Steve Kustec in kuma špilak. Hiža je bila napolnjena, in tu se je začnolo naše pet dnevno življenje v Montreali. Miza se je posplbj uapunjavala. Pogovori so se vrstili eden za drugim. Komaj smo si pogučali kak se pomnimo pa kak smo se doma poznali pa smo si bilij vsi V rodi. Nad vse dobro smo še počutili in trinksal in spevali smo. Pesmi, ka smo jij že v Chicagi leta ne čuli, smo tu obnovili. Spat nas skoro ne bi pustili. Marko pa Dani sta bila natakara, Mrs. Ray so pa samo kcoj nosili, što pozna Marka pa Dgnija, si leh-ko misli, ka smo trpeli. (Dr-goč dele.) Gizella Hozian. fr AL PA NE CHICAGO Zahvala. Mrs. Mary Gro-sko so bili, kak smo že poročali, dugo betežni i so letos poleti opet mogli prestati operacijo. Zdravje se je ešče ne zavšema povrnolo, liki itak so zato že dosta boljši. Imamo vupanje POTOVANJE PO CANADI (Nadaljevanje.) Na drugi den smo si ogledali mesto in okolico. Najbo-le zanimivi so bili bakerski rudniki. Na večer se deleč vi- telih smo henjali. Tej se do sta razločujejo od našij “Salonov.” Pri “Bw” ne sedi nihče, likipristoli-. B^to^ba je jako točna in tudi piva jako dobra. Če prido ženske notri same,- imajo poseben prostor za te. Ravno tak za možke. Tak Sudburski Hoteli morejo imeti tri sobe. Edno samo za ženske, drugo samo za moške, tretjo pa za oboje. Žganica se v Hoteli ne dobi. če to ščejo doma piti, morejo imeti poseben permit za to. Hoteli se odprejo ob 12 poldne in se. zaprejo ob 12 po polnoči. Ob nedelaj in svetkaj so zaprti. Pogučali smo si šče dosta. Pot od tu naprej je bila še zmiraj vijugasta in tudi borovje nas je obdajalo. Kakšij sto milj kre te ceste ne bilo hiš. Vekša mesta, ki smo šli skoz, so bila sledeča: Sturgeon Falls, North Bay, - Mattava, Pembroke, Renfrew, Anprior in Ottawa. Ottawa je glavno mesto države Ontario in šteje 140,136 prebiValcotv. Je lepo in zanimivo mesto. Tu- smo imeli obed in smo si mesto malo bolj ogledali. Vsa druga mesta so šla bole tiho mimo nas. Razgled od North Bay pa do Montreal-a je bil lepi, narava krasna in farme malo bole obdelane. Pot od Otta-we pa do Montreal-a je bila še lepša. Res, človek si more pomagati, ka ne bi cenil in občudoval te krasne narave. Prišli smo v Montreal ob se-dmij zvečer, jn smo brezi težave najšli družino Dani-ja Tkalec. Že pred vhodom smo Nisem hodil s trebuhom za za kruhom, tisto pa ne. Saj sem nosil kruh pod pazduho in dostikrat sem vtzel omot v roke in imel resen namen, da bi ga razvezal m kosilo pojedel še pred poldnem. Prav -za prav, zakaj pa ne, sa je bilo kosilo mloje, pošteno -plačano. Nihče drug ni 'gospodar nad njim kot jaz. Ako se lepo kam vsedeim in ga pospravim, ga čsaj ne bo treba nositi s seboj, to se pravi vsaj v roki ne. Toda bil sem sam s seboj pošten in sem pošteno čakal do opoldne, kakor mi je naročila moja gospodinja. Hodil sem po mestu in kjer sem videl, da se kakšnega krampa ali lopate drži človeška roka, sem ,postal in povprašal, če jim ne bi slučajno primanjkovalo zelo dobrega delavca, da jaz vem za nekoga, ki bi bil voljan prijeti za delo, če hi se ga vprašalo na prijazen način. Toda nikjer, nikjer tolažbe srcu ni . . To se pravi, saj jim skoro zameril nisem, ker so me odklanjali, saj mi je bilo prav všeč to pohajkovanje po mestu, ista boljši, mamo vupanje dokler sem vedel, da me nekje iskreno želemo, da se jim čaka dobra večerja in jmstelja . ; J,, ____4-rv/1oln želodec vendar ne bom iskal delo, saj bi se lahko primerilo, da bi gatres dobil in kaj bom v sitem položaju s tkramipom in lopato. Gledal sem na vse strani, da bi si zapomnil ta prostor, ker sem sklenil, da 'bom drugi dan prav tukaj sedel Ji 'kosilu, razen če me zadene; nesreča, da bi našel kakšno 'delo. Bom že gledal, da se ne Sonj (preveč silil. Vprašal bom že, ker sem čutil v sebi nekakšno moralno dolžnost, da vprašam, ampak tako, da se bo slišalo, kot bi jaz podjetju storil neznansko uslugo, če primem za delo in, ne podjetje meni, če me najame. Nekako na tak način, kakor je ongav Mihec snubil: al’ me češ, če te čem? V glavo mi je padlo, da ljudje prav za prav niso imeli prav nobenega vzroka, da šo si tukaj začeli graditi mesto. To se pravi, zdaj so morali nadaljevati s pričetim delom. Ampak tistega bi rad poznal, ki se je prvi ustavil tukaj, sredi prerije, ki je nekako tako, kot se je zdelo Ribničanu v Trstu, ki je: preteta taka vas, ki nima niti kolca, da bi lisca privezal. Drugače ne more biti, kot da je kdo tukaj omagal in ostal, drugi pa za njim. Ime so pa dali lepo mestu, to pa to. Ime Regina mi je bilo grozno všeč. Računal sem, če poznan kakšno frajlo v Ljubljani s" takim lepim imenom, pa se nisem mogel nebene spomniti. Odpočil sem se in računal, da domov še ne smem, ker je prezgodaj. Bom stopij še ma-naprej, ne toliko za delom, kot da mi mine dan. Saj se spodobi, da prebijem prvi dan nekoliko bolj zlahka. Saj sem komaj odložil težko rovnico tam na tisti farmi, da me je kar mraz stresel, če sem se spomnil, kako bi me bila še rov. nica nosila ,po gmajni, če je ne bi tako hitro odložil. Naj lepo v miru počiva. ^ v cerkvi sv. Pavla na E. 40 ob 10 vuri Korenova Bariča i Martin Raščan. Gostovanje de se obslužavalo v dvorani na 1423 E. 37 zvečer. Mlado-mi pari naše čestitke i najlepše želje! BRIDGEPORT Škof Dr. Gregorij Rožman so bili od 13. do 21. septembra gost v našoj prckmursko-slo-venskoj fari pri Rev.’ M. Golobi. V nedeljo 18. septembra smo svetili god naše cerkve Sv. Križa i smo imeli tako-zvano proščenje. Toga dneva se je začnola tudi 40 vurna pobožnost v našoj cerkvi, šte-ro so vodili Prevzvišeni gospod škof. škof so imeli vsega predge. V nedelo predpol-dnem pri meši i ‘večer pri po božnosti, nadele v ponedeljek i torek zvečer. V torek so Prevzvišeni obiskali i spoveda li naše betežnike, šest po šte vili. V torek malo po 11 vuri so pa obiskali našega hartford-skoga škofa Obriena. Vsakši den 40 vurne pobožnosti je prišlo tudi več drugij duhovnikov. Eden večer so bili celo Rev. Ambrožič iz New Torka. — Prevzvišenom Se ne mremo zadosta zahvaliti za njihove lepe predge i njihov obisk. Bog naj jim povrne, mi ji pa ohranimo v najlepšem spominu. Kaj je kakon? Zakon, je z medom namazan križ. Ko zakonca med poližeta, jima ostane samo še križ. o JETNIK V GORAH MEJEČA Bridge« — Anžlč “Jalzi nisem kriv,” pravi Ro- ger urno. “Škodil je namreč gode Roger. pokonci in pazil na nosače!” leopard naravnost med nas in mora] sem v vsej meglici streljaj. Pa sem ga tudi dobro pogodil,” doda ponosno. Brysonu se obraz zjasni. “Tako je ta red? Leopard bi vas bil res lahko napadel, im vesel sem, da ste ga pogodili. Dovolite, da Vas predstavim' gospodu Murdochu!” Podala sta si roke in Bart je videl, kako si Murdoch z zanimanjem ogleduje visokega mladca, za v hribe vse preime-niitno oblečenega. Bart je namreč imel flanelasto srajco in nizke čevlje z mehkimi podplati, dočim je Roger še vedno tičal v dokolenkah in gamašah, Bvileni srajci in angleških čevljih. Šli so naprej in prišli do taborišča. “No, zdaj se bomo pa ogreli in kaj toplega povečerjali, potem pa se dobro naspali,” reče goslpod Bryson. Murdoch pa zmaje z glaivo. “Spati bomo smeli kvečjemu! tri ure. Ob zori moramo na pot!” “Zakaj?” vpraša Bryson nemalo presenečen. Murdoch se zasmeje. ‘19aj menda vendar ne misliš, da bi šel Kosoro spat. Ali to misliš?” “Kaj pa naj vendar še stori? Edino pot, po kateri bi mogel do nas, smo mu uničili.” “No, ti bom pa povedal, kaj bo storil. Ta trenutek sta gotovo že najmanj dve sotniji vojnikov na poti, da nas zajameta.” “Pa saj ne morejo do nas Prehoditi bi morali vso dolgo "Mi drugi pa smo bili vso noč pokonci in so nas lovili zamorci,” ga zavame Bart. "Ne jezi se, Roger! Saj to je zadnjič. Od jutri naprej nam pa ne bo več hudega.” “Cisto prav se mi godi, ker sem bil tak norec, da sem šel to gnusno pokrajino,” godrnja Roger, ko ofome-Bartu hrbet in stopa proti svojemu šotoru. Bart pa globoko vzdih. “Bojim se, da bo še precej vode preteklo, preden bo Roger ozdravljen,” si reče Bart, ko se uleže. ) dolini navzdol, to j Zahvala dobrotnikom Zdjelo se mu je, da je komaj zatisnil oči, da ga že nekdo potrese in Zbudi. “Solnce vzhajat,” pravi zvesti Forty. “Mi takoj odrinit.” Medtem ko je Bart pospravil svoje stvari, je bil zajtrk gotov. Ni bilo časa, da bi kaj več kuhali, pa kava jih je dobro ogrela, mrzle divjačine in kruha pa je še od prejšnjega dne dosti ostalo. Bart je baš povezoval svoje reči, ko se približa Aruki ha svoj navadni, hreBŠumni način in gospodu) Brysonu nekaj pošepeta. Bryson plane pokonci. “Kaj ! Videl si jih? Nemogoče!” “To res, bas,” odvrne Aruki resna. “Jap videti može razločno in oni stopati urno.” “Koliko jih' je?” “Kar se da veliko, bas. Oni nas hitro pojesti, ako mi jih čakati.” Bryson, se obme k Murdo-1 chu. “Murdoch, Ajruki 'je bil na vrhu Police in je Cleveland, O.— “Cleveland’ je zaklical sprevodnik. Malo smo se zdrznili, vzeli prtljago in izstopili. Tespo nam je bilo pri srcu in nismo vedeli ne kod ne kam. Pa nas je že veselo pozdravila zastopnica NCWC ter nas odpeljala proti izhodu, kjer so nas že čakali naši sponzorji. Naju že prijazno nagovoril g. Frank Jakšič in prav tako lepo naju je na domu sprejela njegova soproga Annie Jakšič. že takoj prvi dan sva začutili, da sva kot doma, saj so naju Jakšičevi sprejeli kar v družino. Bog plačaj stotero tej dobri družini! Obe sva jim zelo hvaležni. Ob tej priliki pošiljava lepe pozdrave vsem dragim znancem in znankam h “lesenega mesta”. Prav posebno pozdravljam vse moje prijateljice iz “Mladinskega doma”, prosim jih tudi, naj se kaj oglasijo in povedo, kako se jim godi. Bog z Vami! Danica Milavec in Cirila Česnik 6111 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. o- cert, ki ga priredi v nedeljo 9. osmem stoletju je tekla od izvi-' Ra7nn jj5 HoUStOII, Pa. ra Drave severno do pogorja Dreiherrenspitz, potem vzhodno Zbor Adrija vabi na kon cert in ples Cleveland, O. — Poletje je minilo in zima prihaja, zopet se bo treba povrniti v dovrane k zimskim zabavam kot je fceg-lanje, ples, petje, razne predstave in drug? prireditve. 'Pevski zbor ‘lAdrija” obstoji iz mladih pevcev kot odrastek mladinskih pevskih zborov. Ta zbor je imel vaje skozi vse po- oktobra ob 4 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. zvečer bo pa ples ob zvokih Vadnalovega orkestra. Ljubitelji petja ne zamudite tega koncerta, ki vata ga priredi tu rojena mladina in dajte ji pogum in podporo, saj veste, da za pevce ni večjega veselja kot da vidijo polno dvorano in vesele obraze. To je plačilo za njih trud. Doris Pike, ------d------- Tevtonski, ne slovanski pohlep! Cleveland, O. — Dorothy Thompson govori v svojem članku z dne 7. sept. o “slovanskem nacionalističnem pohlepu po ozemlju sosedne države” v zvezi staro jugoslovansko zahtevo, ki datira v leto 1918, da se vrne Jugoslaviji južni del avstrijske province Koroške, kjer prevladujejo Slovenci. Jaz čislam MUs Thompsonovo, ker navadno soglašava o stvareh na splošno, ampak na njeno označanje stare in vrh tega popolnoma pravične slovenske zahteve za navaden slovanski pohlep po sosedovi zemlji ne morem molčati. če bi bila Miss Thompson bolj natančno proučila srednjeevrop. sko geografijo in etnografijo, bi bila lahko odkrila, da ni' bil slovanski, temveč tevtonski pohlep po ozemlju sosednjega ljudstva, ki je ustvaril ta problem. Prvotno Slovenci niso namreč naseljevali zgolj južne Koroške, mar- Frank Vauterja, ki se trudi, da bi se še dolgo slišalo slovensko (.zgodovinarja , Fj .. , ., ... , >. ,r , - t Houston, Pa. V sosedni napo grebenih V.sok.h Tur^do^z- ^^. M ^ ^ poročena v cerkvi Matere Bo- vira Mure, od tam vzdolž razvodja Salice (Sal-zach), Mure in Aniže (Enns) do pogorja Dachstein, odtod proti Todes Gebirgu in ob razvodju rek Traun in Enns do Donave, kjer se je dotaknila češke.” Potem pa so sredi osmega stoletja pridrli Avari, bojevito nomadsko pleme in slovenski vojt-voda Borut, ki je bil sam prešibek, da bi opravil z napadalci, je zaprosil Nemce (Bavarce) za pomoč. Pomoč je prišla, Avari so bili vrženi nazaj, toda Bavarci so ostali. Pozneje si je Karel Veliki podvrgel Bavarce in Slovenci so prišli neposredno pod oblast Frankov (nemška plemena, ki so sestavljala frankovsko cesar- žje Miss Frances Gruden, hčerka poznane družine John in Ivana Gruden in. Anton Dixon. Oba sa člana KSKJ. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova. V pritličju omenjene cerkve je že vse dograjeno za službo božjo in druge cerkvene obrede; ravno tako se vrši tam krščanski nauk za otroke. Vsa ceTkev bo dograjena in blagoslovljena v bližnji bodočnosti. Ljudje raznih narodnosti z veliko vnemo pomagajo pri zgradbi. Na Delavski praznik so priredili v korist cerkve večerjo, ki je prinesla čez $1,400 čistega dobička. Na Meadow Lands so dobili tudi brhko slovensko dekle, ki stvo), ki so napravili konec slo- ^ naja nova Američanka in venski samostojnosti za zmeraj. sicer gdč. Antonija Roteman. razen v južnem delu Koroške, ki predstavlja le neznaten delec ozemlja, katero so nekoč nase- več domala vso današnjo Avstri-1]6^' Avstrija, >e odnekdaj stremela za popolnim ponemčenjem tega slovenskega otoka severno od Karavank, koder teče jo. Slovenski zgodovinar dr. Dragotin Lončar piše v svoji knjigi “The Slovenes: A Social vi današnja meja med Jugoslavijo “Ne petdeset,” reče Murdoch, “ne veliko čez trideset; pa so zaito tudi vsi utrjeni možje, ki morejo prehoditi sedem do osem milj na uro, zdaj je ura tri in ob sedmih bodo tu!” Osuplost je šinila Brysonu preko oboralzla, nato pa je znova začel: “Tri ure spanja! To ne bo veliko zaleglo tebi ne tvojim fantom, Murdoch.” “O, to naj te le nikar ne skrbi! Hoditi je laže nego kopati po teh zamorskih njivah. Že ta zavest, da nismo več sužnji, je vredna toliko kakor teden spanja. Toda, kaj zapravljamo čas z govoričenjem! Rajši nekaj zaužijmo, potem pa svoje tri ure čim bolje porabimo!” Kava je zavrela. Murdoch je v svojo vlil pol vrčka konser-viranega mleka in slovesno zatrjeval, d'a še nikoli ni pokusil kaj tako dobrega. Nato pa se je zavil v odejo, se vlegel in pri tej priči zaspal. Roger pa se obme k Bartu in ga čmerno vpraša; “Ali bomo res morali biti ob svitu že zopet na nogah?” “Da, če hočemo odnesti zdravo kožo,” mu pove Bart. “Toda jaz sem bil že vso noč ssag S ' ■ Murdoloh narahlo zažviga. “Nikoli Si ne bi miriil, da bi mogli dospeti v tako kratkem času. Kaj nam je pa zdaj ukreniti, Bryson? Se boriti ali bežati?" “Mislim, da sploh ne moremo izbirati. Saj smo že Obkoljeni. Zato mislim, da se jim moramo postaviti v bran, čeprav je to slab izhod. Samo ti in jaz ter Bart, Aruki in Forty znamo dobro streljati. Na Norcrossa se ne moremo zanesti ; kar pa fante zaideva, bodo čisto lepo zbežali kakor zajci. Toda kaj naj opravi naša peto-rica zoper dve stotini zastavnih zamorcev?” Murdoch malo pomisli. “Ne! Ne smemo biti kakor pes, ki se je ujel v past. Morali bomo bežati.” "Toda kam naj, bežimo, kam?” vpraša Bryson suhoparno. Murdoch pokaže proti vzhodu, kjer so se nebotični gorski vrhovi belo in blesteče odražali v žaru solnčnega vzhoda. Bryson skomigne z rameeni. “Murdoch! lAli si nor? Tam nas čaka-le dvoje: ali zrm|z®i-ti ali od lakote poginiti!" “Koliko živeža imate?” vpraša Murdoch. “Za tri dni. Glavno zalogo in čolne smo pustili ob reki in vzeli s seboj hrane le za pot semkaj in nazaj.” Aruki pa ju ves v skrbeh prekine: “Bas, Vi ne tolfico govoriti ali pa nas sovražniki gotovo zajeti.” Bryson se zasmeje. “Aruki je pametnejši ko midva oba skupaj 1 Mislim, da bo le šlo, kakor ti predlagaš. Navsezadnje je vendarle bolje, da se zaupaš goram kot pa nežni skrbi j ivosti KaSorovi. Pojdimo torej.” Bart plane pokonci. Prav tedaj pa se družbi prftJiža z velikimi koraki Roger in grdo pogleda. puts du na Recher Ave. delajo novo dvorano in kot se vidi bo to krasna stavba da 'bodo lahko ponosni nanjo. Tukaj je dokaz, da kjer je sloga, je tudi moč. Pričakujemo, da bo dvorana gotova do 1. januarja. Radi tega je naš pevski zbor “Adrijia” primoran, da si drugje poišče dvorano za svoj kon- rr 36 TUT A™trijo. v tem pogledu niso ___ t- Ine metode današnje avstrijske „ reDublikanakevladed« j uesa in Alfonse, Dopscha:. fepubliKanske viMe uc DELO DOBIJO Delo dobijo ( ZA HIŠNO DELO nič pranja, otroci, mora tam stanovati, plača $30 na teden. KUHARICA zasebna družina, mora tam stanovati, $30 na teden. Vprašajte pri Cleveland Vocational 314 Schofleid Bldg. MA 6700 (191) Za hišno delo Delo dobi ženska za splošna hišna dela, nič kuhe, pranje, starost 20 do 35, mora stanovati tam. Pokličite po 6 zvečer EV 7592. MALI OGLASI To je bil začetek vlikega ger- Takoj- ^ je vpisala v KSKJ. manskega Drang Nach Osten ali Njena spi0nzorica je bila Jen-zaleta na vzhod, ki je mnogo sto- nje peterne]> blaga žena za vse, leti j pozneje zvabil v pogubo najprej Nemčijo von Bismarcka in Hohenzollerncev in nato še Hitlerjev Tretji rajh. Medtem pa so bili Slovenci podvrženi brezobzirnemu ponemčevanju, najprej pod Franki, pozneje pa pod Habsburžani. Bili so popolnoma ponemče- kar je dobrega. Ker ravno pišem, naj zapišem! še to, da si bo KSKJ veliko pridobila z novimi Amerikan-ci, pa tudi Ameriška Domovina. Tako je prav, saj sta ta dva veliko storila zanje in se pognala za njih stvar še takrat, ko jih ni nihče poslušal ali prt ni povsod v današnji Avstriji, znal. Taki, M so dobri govorni- ki, naj bi šli po naselbinah ter učili ia razkrinkavali brezbožni komunizem; prikazali naj bi ga Fine hiše v EucKidu Na Schenely Ave. severno od bulevarda, srednje velika, 6 30b moderna hiša, plin, air conditioned, privilegije na obrežju, finem stanju. Se hitro lahko vselite. Lastnik mora prodati radi bolezni. Jako zmerna cena. Za 2 družini blizu Grovewood in 167. St. 4 in 4 sobe, 2 garaži, 2 furneza na plin, klet pod vso hišo, podstrešje, 2 verandi spredaj, nizka cena pod $11,000. Na Parkgrove Ave. izvrstna 6 sob hiša za 1 družino, 2 kari garaža, parna gorkota, cena okrog $12,000. Zidana hiša v South Blvd. z priv. ob jezeru, 3 spalnice, 2 iz- v talki luči, kot v resnici je. Po- gotovljeni spalnici v 3. nad- zdrav vsem skupaj Bi bil rad krščen stropju. S kamnom obdana, alu-minaste mreže in zimska okna, fireplace, zajtrkovalna soba, kopalnica iz plošč in pršna kopel. Stranišče in pršna kopel tudi v zna brez napak sv. križa. Ve-|14jm Takoj je naselili v današnji Kranjski, štajerski, Goriški, na Gradiščanskem, v vzhodni Benečiji (Furlanska ali Friaui), vz-hdoni Tirolski in Lungavu na Salzburškem; njihova selišča so se nahajala v današnji Gornji in Nižji Avstriji in v zapadni Panoniji. Zapadna meja slovenskega ozemlja v sedmem ih TRANSIT CHARTER AMENDMENT OCT. 4» Citizens iKSIT CHARTER AMENDMENT j Committee; ■»Kin L WILLIAMS Tako, vidite, je jugoslovanska zahteva, tikajoč se slovenskega dela Koroške, vse prej kot izraz slovenskega pohlepa po sosedovi zemlji. Na žalost pa sla angleška diplomacija in jugoslovanska politična neizkušenost preprečili uresničenje stoletne želje koroških Slovencev po združitvi v letih po prvi svetovni vojni; dočim kaže, da sta pojav komunizma in Tita v današnji Jugoslaviji znova razblinila njihove nade za nedogledno dobo, če ne za zmeraj. Tako ostanejo oni, kakor tudi slovenski narod, od čigar živega telesa so bili od. trgani, žrtve pohlepa sosednjega ljudstva po sosedovi zemlji. Ivan Jontez v Cleveland Plain Dealer ju. Preša naprodaj Dobro ohranjena preša na koš (drži nad pol tone) se po zmerni ceni proda. Dobite lahko tudi sode. Vprašajte na 6304 Carl Ave. Hiša naprodaj Ima 4 sobe in kopalnico, podstrešje s podnom, samo poldrugo leto Stara, se lahko takoj vselite. Proda jo lastnik sam. Cena je $7,500. Nahaja se na 12121 Kirton Ave. Pokličite WI 1286. Iznajdljiv vrtnar. — 1922 Stearns ognjegasna brizgalna, ki je iosluHla ognjegas-cem v S. Milwaukee, ie vedno vrči koristno delo. Kupil jo je namrei Paul Savelief za $305.00 in jo edaj uporavlja za zalivanje gladijol, katere goji na svojem S okrov obsegajočem vrtu, da tako ne trpe "leje" v vročih in suhih poletnih dneh. :a, če se bo pokrižaj brez na- Ijjr \ ' ’ _, Naslednji dan že pride Žid. Župnik; Ali ae znaš pokrižati? Žid: V imenu Oče in Sv. Duha. Amen. Župnik: Kje je pa Sin? Žid: Zunaj čaka s Žakljem, da bo odlnesel prešička. ------o----— Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in mamke. MALI OGLASI Fina tuša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 4 spalnice, nanovo dekorira-na. Napravite ponudbo. Prodaja jo lastnik sam. Nahaja se na 760 E. 92. St. PO 5678. -(191) Hiša naprodaj Naprodaj je 8 sob hiša za 1 družino, moderna, furnez na plin, avtomatičen boiler, vsa tla iz hrastovega lesa. Nahaja se na 920 E. 73. St. ali pokličite EN 0943. —(192) Trdna hiša naprodaj Velik parlor, jedilnica, zatrko-valna soba, tile sink, nanovo de-korirana, tri velike spalnice, tile kopalnica, plinska gorkota, garaža, zamrežena veranda, zimska okna, beneški zastori, blizu šol, trgovin, prevoza. Cena $15,-800, Odide iz mesta; kupec lahko kupi tudi pohištvo. Nahaja se med Lake Shore Blvd. in 185. St. Pokličite KE 3450. ~-<194) sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgorej, dvojna garaža. Lastnik jo zamenja za farmo. Lake Shore Realty 565 E. 185. St. KE 1065 (191) Hiše naprodaj Dve prijazni hiši za 1 družino na 1 lotu, 6 sob fn kopalnica vsaka, v jako dobrem stanju, na E. 144. St. Blizu cerkve sv. Jožefa, cena pod $12,000. Pokličite, za informacije B. J. Hribar GL 9545 GL 2500 (192) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, polna klet, plinska gorkota, vsa in-sulirana, blizu šole ih vseh udobnosti. Vse v najboljšem stanju. Cena je $11,500. Za informacije pokličite IV 0604. (Sept. 22, 23, 29, 30.) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. DEKLETA in ŽENE Sedaj je čas, da ai izberete in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Suknjo ali SUIT direktno iz tovarne na WILL CALL po vedno najnižjih cenah v Clevelandu. Pokličite me, da vas peljem v tovarno. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 Bi rad kupil hišo Rad bi kupil hišo za 1 družino, najraje 5 sob spodaj. Mora biti v izvrstnem stanju, med St Clair, Superior, Norwood in 79. St Kdor ima kaj takega, da bi rad prodal, naj pusti naslov v uradu tega lista. -m i Izvirno iz Avstralije I i Čelov*. — V Vimenu “Karitativne ipfoatfne” v Celovcu *e najlepše zahvaljujem uredništvu za v»o pozornost in poši-ljatev “AmeriSke Domovine/ ki prinaša večkrat tako dobre članke, da nas, ki smo še tu stari dolini solz, iznenadijo svojo aktualnostjo in informiranostjo. v Č. g. Alojzij Sterle, ki je osno. val v Celovcu našo pisarno, odide 12. avgusta v Zed. države, kjer mu želimo iz vsega srca mnogo uspehov pri izvrševanju duhovske službe. Dokaj Slovencev-beguncev se je že porazgubilo po Avstriji, drugi odhajajo v tujino, mesto njih pa na žalost prihajajo novi, ki ne morejo zdržati več Titovem paradižu. Da zadnje čase smo dobili celo obisk ko-minformskih tičkov iz Jugoslavije, ki so hoteli peti svojo melodijo. Dokler so na drzen in divjaški naših skupaj morili nedolžne, so bili prijatelji in vsi navdušeni za “novi red.” Tudi čez Avstrijo so zabavljali, kar jih pa ne moti, da se ne priplazijo tajno v reakcionarno deželo ter skušajo na račun neinformiranih koroških Slovencev tu sejati svoje zmešane zauke. No časi so se spremenili in ni več “dobrotnikov,” ki bi hoteli podpirati te kriminalne pjropalice. Tu jim ne bo cvetela pšenica in bodo poskusili to, kar so prej sami uganjali nad nedolžnimi. V “Koroški Kroniki” se čita sem in tja kaj zanimivega. Toda pozna se, da je to list Angležev, ki vse hvali kar je angleškega. Še potopisi naših beguncev se neokrnjeni ne morejo priobčiti. Upam, da bo v Ameriški Domovini za to pravo mesto in tu- so prišli možje postave rjavih in črnih obrazov. V Fort Saldu smo. Okrog naše ladje vse polno čolnov s prodajalci, vse za dolarje: sandale, torbice, sadje itd. Popoldne dalje po prekopu Lesepsa, ki ima v Port Saidu čeden spomenik. Levo in desno sama puščava, po morju je videti leteče ribe. Vročina silna, nebo brez oblakov. Uro pomikajo vsak dam naprej. Neprestano smo pričakovali ponovnega pristanka, ki pa je bil šele 11. maja v lAdenu. “Ladja je tu dobila novo zalogo vode in nafte in nato odplula dalje v Indijski ocean. Kako se ga vse boji. Mrači se vedjno bolj zgodaj. Praktično ponavljam zemljepisje. Morje dokaj naklonjeno. Jutro 18. maja mas pozdravi v Cejlonu. Prvič zagledamo spet zelenje. Vreme tekaj deževno, prihajamo v pas monzumov. Na krovu običajno trgovanje. Za $1.00 dobiš 4 araras, 20 banan. Čim zapuščamo Colombo nastaja vihar in s tem njegove posledice. žena oboli, otroka nič ne jesta, jaz sam se še težko držim pokonci. Nič mi ne tekne, še kajeinje se mi ustavi. Vse ti postaja zopemo. “21. maja krst ob ekvatorju. Zmočili smo se popolnoma. Vsak dobi krstni list za spomin. Vse bolj deževno in prvi hlad že prihaja. Zvečer opazujem ozvezdje, Veliki voz se odmika. Ta pot je bila predolga celo za mornarje, kajti šele 29. maja smo zopet zagledali obalo, tokrat naše nove domovine — Avstralije ter pristali v Frernan-telu. Na suho so oddali otroka, je med potjo umrl. Istega dna ponoči smo zapet odrinili dalje. Hladna jesen prihaja, mraz pritiska, suknje so zopet dobrodošle. .Ponovimo viharji, sivi težki oblaki in dež. Ladja se komaj kaj ^poročam pismo prij atel j a, I prem mestoma sploh ne moki ga je usoda zanesla tja da- k-e daije. ziblj-e se od de3ne na leč, na drugi konec sveta v j levo in guga. Veter pritiska, da Avstralijo. Glasi se: “Dragi prijatelj 1 ‘“Prvi si, ki mu pišem v Evropo. Rad bi še marsikomu ipisal, toda v Avstraliji si še nisem prislužil toliko denarja, da bi imel za več pisem po zračni pošti. Eno pismo stane 7 pene. To za uvod, sedaj pa, kako in kaj je bilo. “Ob snežnem zetežu sem prišel v Avstrijo, ko so me nečloveški “tovariši” pahnili čez mejo. In istotak meteš je bil, ko sem se na Brennerju poslavljal od nje. Preiskav na meji ni bilo nobenih. Jultro nas je pozdravljalo že dialeč v Italiji. Okoli poldneva (27. aprila 1949) smo bili že v predmestju Rima in 28. prišli v taborišče A-versa (okrog 15 km od Neapla). “Potoval sem s transportom IRO. Ureditev v taborišču dobra, pregledov več kot dovolj Hrana dobra, revščine okrog nas tudi dosti. 2. maja v Neapel na ladjo, 14,000 tonski transporter "Protea.” D. P. jevcev je bilo 886, posadke 100 oseb. O polnoči so dvignili sidro, večina potnikov je že spala, jaz pa sem stal na palubi. Madžari so igrali v slovo, ki je bilo nepO' zabno in tiho, kakor ona noč. “Do Krete je šlo vse po sreči Južno od nje pa se je Neptun raztogotil. Ženske so bile . prve žrtve, moški so se jim pridružili pozneje — v morski bolezni. Vročina je postajala huda, tek je pešal, 6. maja zju- jaSko taborišče. Med novodo-šlimi to zastopane razne narodnosti, prednjačijo Ukrajinci, Slovencev je malo. So pa tudi taki, ki ao bili v Avstraliji že od leta 1938 dalje. “Po nekakem psihometričnem izpitu iz angleščine smo bili razdeljeni v 17 razredov. V prvem so najblojši. Izgovorjava se dosti razlikuje od angleščine v Evropi. Poleg tega pa je mnogo “slanga.” Tudi pesem o “Awaltzing Mathilda” zdaj žimm v celoti. “V kolikor morem že sedaj presoditi, je značaj Avstralcev: mirni, nikamor se jim ne muldi, kar posebno lahko opaziš pri delu. Daljave prično pri njih šele pri ilOOO miljah, vse ostalo je zanje—blizu. Nesrečnega delavskega urada (Employment Office) tudi tukaj ne manjka. No in ta mi je ponudil službo v 3,000 milj oddaljenem kraju. Blizu, ali ne? Služba bo pri armadi v skladišču ali pisarni, kar bom šele dognal, ko pridem tja. Kaj sem hotel. Plača sicer ni posebna, toda upam na Zboljšanje. Družina pa bo šla med tem v taborišče, dokler ne dobim tam stanovanja. Delo je obvezno za dve leti ako ne Pismo rojakov iz države Chile Puren. — Zdi se mi prav, da zopet malo obvestim cenjene bralce A. D. kako se godi nam tu na južnem koncu latinske A- merike. čas tako hiti, da še tri teh lahko primerjal z našimi ci- mesece, pa bomo lahko rekli, da že leto dni hodimo po čilski zemlji. Od začetka marca že poteka naša kaplanska služba, zato smo se v delo že kar dobro vži- prijavijo za krst že odrasli. Ko- veli. Da že vse delo zmoremo, nam dajejo župniki priznanje tem, da. nam mirno prepustijo faro, sami pa se podajo na počitnice. Tako jaz že cel mesec sam pastirujem in imam tako priliko okušati vse sladkosti, a še več grenkosti tukajšnjih župnikov. Kar vesel bom, ko bom lahko zopet izročil ključe g. župniku, sam pa zopet prevzel mesto ponižnega kaplana, ali kakor tu ljudje nazivajo — “pad-resito,” kar bi se po naše reklo “paterček.” Pri dušnopastirskem delu i-mamo pač najbolj priliko spoznavati vso duhovno revščino in zaostalost tukajšnjega ljudstva. Kolikokrat se mi nehote ponpvi v duhu klic našega Go- najdem kakih skrivnih vrat..., spoda: “Množica se mi smili/ šumi kot v čebelnjaku. Kdaj bo konec vse vprašuje. Pot vodi daleč ob obali proti Sydne-yju, ki smo ga zagledali na bin-koštni pondeljek (6. junija) zjutraj. “Pluli smo ob južni obali. Vtis mesta krasen, silno razčlenjena obala, vse v zelenju, stavbe lepe. Počasi plovemo pod znamenitim mostom do našega pomola. Nato zdravniški pregledi (samo roke so (pogledali) in zvečer ob 11 smo odšli z ladje na vlak. V vlaku pa mraz. Vagoni so ožji od evropskih (tir normalen). Proti jutru šele smo prišli do naše zadnje postaje — Bathurst. Avtobusi že pripravljeni in hajdi v taborišče. Zebe nas kot cucke, kajti tu je zima in mi smo v enem zelo mrzlih predelov (700 m nad morjem). Dobil sem sobo za nas v baraki iz valovite pločevine. Hrana je bila : :!c obilna, trikrat na dan meso, celo za zajtrk. Poleg tega pa še po-rič, maslo, marmelada in čaj. Oh, da bi imeli v Avstriji to kar tukaj zmečejo med odpadke! “Pokrajina je valovita, malo spominja na Bloke. Videti je velike pašnike s čredami ovac. V ozadju pa Blue Mountains pokrite z gozdovi. Včeraj ponoči so bili pobeljeni s snegom, ki je tudi tukaj padal, seveda dosti skromnejši kot v Evropi in ne v debelih -kosmičih. Taborišče je od mesta oddaljeno ka- Od novodošlih beguncev ni noben zaposlen po svoji strokovni usposobljenosti. Lekarnar je n. pr. pri železnici. “V Evropi so nam obljubili dve popolnoma novi garnituri oblek. Obljubiti in -dati pa sta dve reči. Otroci sploh niso nič dobili. Sem pa za enkrat zadovoljen. Zdrav sem tudi. Moje pismo se je že precej raztegnilo, zato pa bom danes končal in drugič 'poročal kaj bolj natančno o avstralskem karakterju. Danes, 23. junija so prispeli novi transporti beguncev. Silno sem se razveselil, ko sem zagledal g. C... in še nekaj znancev.” . j, .. l> Torej tako ipimflS’Jfi5\&Ws Jrega izseljenca, ki si kot begunec mora iskati vsakdanji kruh daleč od svoje rojstne domovi-) domačini, ki so naseljeni raztreseni po ogromni pokrajini, daleč proč od mest ali vasi. Zato seveda zelo malo pridejo v stik s kulturnim svetom. Prebivajo leto. V cerkev navadno pride- ne bi imeli v USA raznih dob- Zavedajmo se, da se hočemo še )rotnikov, ki nam jih pošiljajo. Mnogi eo revni, da plačati ne morejo, a še več je pa takih, ki skrbe samo za dobrine tega sveta, za kaj drugega jim ni mar. Kakor je namreč mnogo ljudi, Kar se glede vere tiče, bi mnogo ki niso sami krivi, da ao versko jo od daleč za cvetno nedeljo, na praznik Marijinega vnebovhoda in Brezmadežnega spočetja. Zato je navadno na te dni tudi o-gromno krstov. Letos na cvet, no nedeljo sem jih krstil nad 30. gani. V cerkev prinesejo otroka za krst — to so otroci v starosti krivdi živijo v veliki verski ne- od par mesecev pa do par let, Veliko je pa tudi slučajev, ko se likokrat se zgodi v spovednici, ko pride, da bi se spovedal in pove, da še krščen ni. Brez prvega obhajila jih veliko ostane, posebno na deželi, kjer ni šole in tudi starši toliko ne znajo, da bi vsaj za silo naučili otroka potrebnih molitev. Za oddaljene vernike mora duhovnik iti od časa do časa med nje, da ima nekakšen misijon. V primernih središčih postavijo skromne lesene barake, ki služijo za kapelo. Tja pride duhovnik navadno jahaje na konju — več ur daleč in ostane navadno cel teden. Zjutraj in zvečer ima prilike za odrasle, kjer jim razlaga krščanski nauk. ■ Med dnevom pa Res so mnogi vredni pomilovanja in usmiljenja, to predvsem poživijo svojo vero in opravijo še več. Kadar se poročajo, navadno pridejo do fare, da se tu- v svojih kočah, za silo zbitih iz di cerkveno poročej a ker je tu obvezna tudi civilna poroka, jih je nad polovico, ki se zadovolji- desk ali pa tudi samo iz raznega vejevja. Vrat in oken seveda skoro ne poznajo. Zato imam velikokrat priliko opazovati, ko umirajo v veliki'večini brez zad-pridejo v pisarno, kako se mu- njjh zakramentov in jih mnogo čijo, da bi odprli vrata, a name- pokopljejo, ne da bi prinesli mr-sto da bi jih odprli, primejo za liča v cerkev, da se zanj opra-ključ in ga obBnejo in tako pred vijo pogrebne molitve in sv. seboj vrata zaklenejo. Priti jim moram seveda »a pomoč, dq jim omogočim izhdjl. , i Do vasi pridljo le parkm na ne. Pozdravljeni, Egon Bayr. tako zapuščeni, je pa na drugi strani še več takih, ki po lastni vednosti. Saj venaar po mestih in farnih vaseh imajo cerkev pred nosom, brez večjih žrtev morejo poslušati-vsako nedeljo pridigo, se udeleževati svete maše in prejemati svete zakramente. Otroci imajo vsak teden vsaj eno uro krščanskega nau ka v cerkvi in po mnogih krajih ženju in potem pozabil na svojo tudi v šoli. Obstojajo verska društva in organizacije, versko časopisje in knjige — torej pri-like dovolj za versko vzgojo. A kaj, ko so pa tu ljudje silno leni; za to, kar vera od njih zahteva, pa še prav posebno. Vsak najmanjši napor jim je preveč. Ob nedeljah jim je vsak najmanjši vzrok dober, da opustijo sveto mašo. Zato ni čudno, če v fari, ki šteje skoro deset tisbč duš in jih nad polovico živi v farni vasi, pride v cerkev bb ne- poučuje otroke in jih pripravi d61!*11 komai 200- I” zanimivo za spoved in prvo obhajilo. Ob tem misijonu ljudje zopet malo svojo velikonočno dolžnost. Potem so pa seveda zopet prepuščeni samim sebi za celo leto ali k 3V- maši, vsaj mesečno preje- se sami silno hvalijo, kako so dobri katoličani. Mi smo bili do-navajeni šteti za dobrega vernika, kdor je redno prihajal mal zakramente in tudi drugače zgledno živel. Tu pa je “zelo katoliški,” če vsaj za glavne praznike pride v cerkev in morda opravi svojo velikonočno dol- jo samo -s civilno poroko. Tudi žnost. Kakšno je njegovo zasebno življenje, že ni tako važno. Tisti, ki vsaj skoraj redno prihajajo v cerkev in redno o- povrniti v našo domovino in da bomo morali z zgledom in dejanjem pomagati, da na verskih razvalinah, ki jih bo pustil k?>-munizem, zopet zgradimo cvetoče versko življenje. Torej ne samo naša lastna dušna korist, temveč tudi dolžnost do lastnega naroda zahteva od nas, da ostanemo zvesti in dobri sinovi svete Cerkve. Vaš zgled pa naj pomaga, da bodo tudi mnogi-naši stari izseljenci, ki so utonili v slabem o-kolju tujine, zopet našli pot k Bogu. — Torej naj ne bo nikogar med nami, ki bi ga premamil pohlep po denarju in premo- dušo. Prav je, da si vsak pomaga do poštenega življenja; a ko bomo zmogli, pa ne pozabimo na svoje trpeče sobrate doma ali pa tudi v tujini. Ravno dobrodelnost je najboljše sredstvo proti pohlepu po bogastvu. Kadar ne boste več pripravljeni kaj žrtvovati za bližnjega ali pomagati pri kakšni dobrodelni ustanovi, potem si le skrbno izprašajte svojo vest, ali je ni že premamil pohlep po dobrinah tega sveta. Vsem svojim duhovnim so-se mi zdi od tukajšnjih ljudi, da bratom in vsem slovenskim ro- jakom po širnem svetu, ki berejo A. D., pošiljajo iskrene pozdrave zaenkrat kaplani temuš-ke škofije in sicer Janez Mohar, France Kupljenik, Jože Guštin in Martin Turk. Bog vas živi! Martin Turk, Vic. coop. Puren, Cas. 2 CHILE. Ta pa zna Učitelj Maks ima vedno naj-pravijo svojo velikonočno dolž- boljšo oceno. Pa ga vpraša Mi-nost, so pa seveda vsi člani Ka- ha: “Kako pa narediš, da pri maša. Tu namreč ni navada, Itoliške akcije. Seveda, biti tu da bi duhovnik spremljal mrli- član K. A. je neka “moda.” S ča na pokopališče, vse se opravi ponosom nosijo članske znake, samo v čerlfft: Thdi maše za včasih še pridejo na «- za mnoge je s tem njih članska dolžnost končana, če bi tu od rajne ljudi zelo malo naročajo; zato bi morali skoro vedno maševati brez plačanih intencij, če mm m°rm TRANSIT CHARTER AMENDMENT traj smo prvič pristali. Na krov kih 8 km. To je bilo nekdaj vo- RYES TRANSIT < CHARTER AMENDMENT OCT. 4» CUiztut TRANSIT CHARTER AMENDMENT 1: (ommrltee I; V torek 4. oktobra bodo tudi v tem oziru eno najbolj imeli clevelandski državljani priliko, da bodo glasovali za mestni čarter,' ali pa proti. Ako bodo glasovali za, bo dobilo mesto tako zvani rapid transit, to je hitro prevožnjo v mesto iz okolice Clevelanda. modernih mest. Vsak pameten gospodar bo rekel, da bi bili meščani slepi, če ne bi glasovali za ta dodatek k mastnemu čarterju ter odobrili rapid transit. Veljal bo namreč samo 22 milijon dolarjev, denar 'bo posodila ameriška vla- V dveh letih bi bilo delo do-Ida in izplačeval se bo sistem vršeno in Cleveland bi postal*sam za obresti in kapital. Me- sto bo torej nekaj dobilo popolnoma zastonj. Pomnimo, da bo Šlo kakih 6 milijonov samo za mezdo de-jlavcem, ki bodo zaposleni pri tej zgradbi. Vsak meščan naj na 4. oktobra napravi križ (X) pred “Yes” za dodatek k mestnemu čarterju. tebi otroci vsi tako eijajno odgovarjajo?” — “Enostavno,” edvrne Maks. “Pri meni —Prvi čarter za parno železnico v Zed. državah je bdi izdan v New Jersey leta 1815. kaj vprašam. Oni, ki znajo, dvignejo desno roko, drugi pa članov K. A. hotel zahtevati to- levo roko. Vprašam pa saimo liko, kot se zahteva v Evropi, bi one, ki znajo.” kmalu imel organizacijo brez članov. Zato je pač treba biti bolj skromen z zahtevami. Če so domači duhovniki s tem zadovoljni, moramo biti tudi mi; nas je pač premalo, da bi mogli kaj več narediti. Moram končati s tem opisovanjem razmer, saj ne pridem do konca. Sicer’ pa živimo vsi, ki smo prišli preko morja, v podobnih razmerah, šele sedaj lahko spoznamo, kaj smo včasih imeli doma v verskem in kulturnem pogledu. Ne pozabimo nikdar tega! Ostanimo, kar smo bili! Prišli smo sem kot begunci, ki smo zaradi vere zapustili svojo domovino. Zato pa se trudimo, da svojo živo vero in tudi svoje življenje po veri ohranimo. Ne dajmo se vplivati slabemu okolju, v katerega smo prišli.' Dragi moji soroja-ki, v veliki večini ste tako srečni, da imate tudi v novi domovini v bližini svoje slovenske duhovnike. Bodite zato Bogu hvaležni in z veseljem se poslužujte vseh bogatih milosti, ki vam jih morejo oni deliti. Le če boste zvesti ostali v izpolnjevanju nedeljskih dolžnosti, pogosto prejemali sv. zakramente, po-~ slušali in brali božjo besedo, le, to vam bo v poroštvo, da se ver-! ško ne boste ohladili. Za nas vse, mora biti čas begunstva šola za j utrditev našega verskega prepričanja in življenja po njej. Mother**^ Baby doing fine CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JUUE CENTA, lastnika • 1551 Hayden A ve. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539 FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj bo m* Better Ht*. & PIbg. Co. Ker mu je lekarnar v Mouzonu peljati s seboj domov. Toda on ikvt a it u J c tonatunt » mv> o o«<*> povedal, da ae cesar nahaja vjse je branil; ne, nel Saj nima Baybelhki pristavi, je šel tja več človeškega HcA, tak. kakr- gor, videl cesarja in skoraj še govoril s njim—cela dolga in nenavadna historija, ki je po svojem povratku ni mogel do- šen je, ne mara plašiti ljudi. Tovarnar se mu je moral zakleti, da niti mati, niti šema še nista vstali; sicer ipa mu je ob. v'.lj p"; ipuviauivu m iiive*.* uu- — t— jfan knjigovodjo Weissom v koleslju ma tisti iz-<;i! prehod, o katerem je stari Fou-chard pripovedoval Maiuricu. Tolst in velik, 'zardele polti, s krepkim nosom in debelimi ustnicami, se pe ponaša) s prijazno čudjo in veselo radovedno- dokler Te angel ne zbudi, takrat zopet veselje bo, ko se skupaj snidemo. Žalujoči ostali: JOHNNY„in,ROBERTfesinova MATI, BRATJE Cleveland, O., 29. sept. 1949 I stjo francoskega meščana, ki I ljubi lepe defiieje vojaških čet. pogled: uniforma blatna, obraz in roke umazane. Ves obupam, je pravkar marširal z oddelkom turkov, ne da bi si mogel razložiti, na kak način je mogel izgubiti svojo koropa-nijo. Kakorvvsi drugi, je bil tudi on truden do smrti in napol sestradan. Toda to ni bilo njegovo največje gorje: pred vsem ga je bolelo 'to, da že od Reimsa dalje ni mogel preme-niti srajce. “Mislite si”, je vzdihinil takoj, “v VoUziersu so mi vlekli prtljago vrag vedi 'kam. Ti tepci, ti lopovi! Razbil bi jim glave, če bi jih imel tu pred seboj . . In zdaj ©imam ničesar več, niti žepnega robca, niti par nogavic! Človek bi zblaznel, častna beseda!” Delaherche ga je hotel takoj Glasujte JOHN ZA COUNCILMANA 32. VARDE • Primarne volitve 4. oktobra Naznanilo in Zjah'Oala ^ A. ’ ■ % 'V i ?■■■ »• • V Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je kruta smrt pretrgala nit življenja ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in sin ger, Mr. in Mrs. C. A. Scheerr, Mary Yerman, Mr. in Mrs. Al Hribar, Mr. in Mrs.'Milles, Mr. in Mrs. Frank Yerman, Mr. in Mrs. Mervar,1 M& in Mrs. Podnar, Mrs. Stepič, Mr. in Mrs. Burhardt, Mn in Mrs. D. Walters, Mr. in Mrs. Shim-rock, Mary SpOrčič, Mr. in Mrs; Kure, Mollie Zgonc, Mrs. E. Walters, Mr. in Mrs.iFlSlaypah, ;Mr.' in Mrs. J. Russ, Mr. in Mrs. Matt Deiae, Mary Vodičar, Mr*. Holzhausen, Mr. in Mrs. Chas. Krivec, Mr. in Mrs. E. Hartman, Mr. in Mrs. fc. Stark, Mr. m Mrs. Ohara, Mr. in Mrs. J. Omerza, Mr. in Mrs. C. Ball, Mr, Chark* Ball, Mrs. M.(Braganič in družina, Mr. P. Gommel,- Mrs. Betty Reinwald, Mr.'in Mrs, C. Foerste, Mr. in Mrs. J. Cieszko, Mr. in Mrs. John DeLaat, Lois in Don DeLatt ter teta, Mr. in Mrs. Anthony Drenik, Mrs. Barbara Vukusic, Mr. in Mrs. Victor; Yerick, Mr. in Mrs. John Schultz, družina Subel, Mr. in Mrs. Vidic, Mr. in Mrs. Petritis, Mr. in Mrs. Marolt, Caroline ,in James Macerol, Mr. in Mrs. J. Joniec, Mr. in'Mrs. L. Corny, Mr. in Mrs. Hartman, Mr. in Mrs. A. Strniša, Mr. in Mrs. Pasternak, Mr. in Mrs. C. Hlabse, Mr. in Mrs. Buehner, Mrs. Petrič, Mrs. Catherine Budic, Mr. in Mrs. A. Skoda, Mr. Wolf, Mr. in Mrs. Abraham ter Mr. in Mrs. J. Vukusic. Dalje srčna hvala vsem prijateljem, ki so dali prispevke za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika, in onim, ki so darovali za malo hčerko Karen. Zahvala velja sledečim: Mrs. Jennie Barbish, Mr. in Mrs. Koporc, Mr. in Mrs. Louis Svete, sosedom in prijateljem, Mr. in Mrs. Leo Mismas, Mr. in Mrs. Mežnaršič, Mr. in Mrs. Louis Hrovat in hčeri, Mr. , in Mrs. Joseph Rudolph in družini, družini Brundula, Model Food Market, Joe in Ana Sribar, družina Valenčič, Louis Vertošnik in družina, Mr. in Mrs. Steve Zaleski, Mr. Joe Vertocnik, Mr. in Mrs. Louis Novak, Mrs. Rudolph Brundula, Mr. in Mrs. Anthony Csizr, Mr. in Mrs. C. Smerdel, Mr. in Mrs. Tony Papes, Mrs. Frances Petrie, Mr. in Mrs. Picely, Mr. Louis Jerkich, Mary Spitzig in Bill, družini Vrabec, Mr. in Mrs. Eddie Kenik, Mr. in Mrs. J. Gogala, Mr. in Mrs. Opara, Mr. in Mrs. Rudy Weeker, Mr. in Mrs. R. Whaled, Mr. in Mrs. A. Hočevar, Mr. E. Zabukovec, Mr. in Mrs. J. Stimec, Mr. Fred Terdan, Mr. in Mrs. Frank Zupon, Joseph Doles, Zora Petruška, Pauline Kenda, Al Strukel, Mr. in Mrs. C. Stiess, Isabelle Sundry in Lucille Whitcheitt, Mr. Jack Subel ml., Mr. in Mrs. Fred Blatnik, Justine Pekol, Mr. in Mrs. Andy Blatnik, Mrs. Mary Moze, Mr. in Mrs.'Al Arko, Blagopokojnik je bil rojen dne 18. aprila 1926 leta v Clevelandu, Ohio. Bil je član društva “Ilirska vila’’ št. 173 ABZ in društva “Naprej” št. 5 SNPJ. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem za številne krasne vence, ki ste jih položili h krsti ljubljenega soproga, očeta in sina. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko uteho v teh težkih dneh. Našo globoko zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Joseph Metliko, Mr. in Mrs. Ludwig Metlika, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik in družina, Caroline in Regiiia Kuchar, Mr. in Mrs. Bill Manolio in Patty, Mr. in Mrs. Charles Ver-tovšnik in družina, Mr. Martin Vertovšnik in hčere, Mr. in Mrs. Frank Zupon in hči, Mr. in Mrs. Louis Hrovat in hči, Mr. in Mrs. Joseph Rudolph in družina, Mr. in Mrs. Frank Kopina, Joe in Rose Kopina, Ann in John Stanič, Mr. in Mrs. Joseph Trebeč in družina, Mr. in Mrs. Louis Sadar in sin, Mr. Steve Mayak, Mr. in Mrs. Joseph Vukusic, Mr. in Mrs. Louis Bezek, Mr. in Mrs. Nick Bohr, Mrs. Antonia Tomazic, Mr. in Mrs. T. Hren, Mr. in Mrs. R. Bradač, Zak’s Ball Team, Eleanor, Wilda in Betty, Mr. in Mrs. Frank Brundula in sin, Mr. in Mrs. E. Slokar in družina, družina Jerič, Mr. in Mrs. Frank Kure in sinovi, društvo Naprej št. S SNPJ, Mr. in Mrs. Tony Moze ml., sodelavci pri Reliance Electric, J. W. Corey, Mr. in Mrs. John Pegan, Toledo, O. Družina Rasperger in R. I~ Lauretig, družina Novak, Mr. in Mrs. Anton Skok in družina, TJie “Grinerettes,” Mr. in Mrs. Frank Race ml., Mr. in Mrs. Frank Race st., Mr. in Mrs. Nick Chase, Mary in Teddy Vukčevič, Canterbury Flowers (B. B. Tuthill), Kopina Boys in Karen, društvo Ilirska ’ Vila št. 173 ABZ, Mr. in Mrs. Joseph Penko ml ter Mr. in Mrs. Edward March in hči, Mr. in Mrs. John Hrvatin in družina, Euclid Tavern in prijatelji Mr. in Mrs. Charles Bratuš, Mr. in Mrs. Frank Bratus ter Mr. in Mrs. Joseph Bratuš, Mr. in Mrs. Frank Klun, Mrs. Fred McEwen in John, 23rd Ward Democratic Club, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mr. in Mrs. Jack Subel in družina, Louis in Molly Moze in družina, Mr. in Mrs. Sam Zivkovič in sinovi, Mr. in Mrs. Frank Jagodnik ml., Tony in Justine Skok, Justine Pekol, Alice Epperson, Mr. in Mrs. Anton Marolt in sin Herman, Mrs. Caroline Moze in sinovi, ter sosedom za skupni venec: Mr. in Mrs. G. Moles, Mr. S. Thompson, Mr. in Mrs. G. Foplano, Mr. in Mrs. J. Javouris, Mr. in Mrs. F. Allanhow, Mr. in Mrs. Ber- mlad, v cvetu mladosti. Bil si v vojni in vrnil si se iz onstran oceana živ in zdrav, a tu Te je čakala kruta bolezen in končala Tvoje mlado užico, svojo ljubljeno soprogo in svojo malo hčerko, ki ne bo nikoli poznala svojega očeta. Zapustil si svojo žalostno mater, ki plaka za Odšel si za očetom svojim, ki je umrl pred tremi letu Zaman se solzijo naše oči in trepetajo v bolesti naša srca, ker Smrt je trda, brez temnemu, hladnemu grobu in čakaš, da pride dan Vstajenja. Tvoja duša pa je odšla k večnemu Bogu po plačilo za vse, kar si dobrega z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni. — Spavaj mirno, ljubljeni soprog in oče! Snivaj sladko, večno nezdramno spanje, sin moj! ANN, soproga KAREN ANN, hčerka ANN, mati Cleveland-Euclid, Ohio, dne 29. septembra 1949.