» List 42. Tečaj LVI. in Jzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 glđ. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 21. oktobra 1898. • važnega in izdatnega izposlovati, ne potrudijo niti toliko, ministerskega predsednika informovali, da ne za- Politiški oddelek. m * P »i wwwwwwvwvwvwwvwvwww^vw « v wwwwwwwwww da htevamo samo slovenske univerze » ampak univerzo z XT v • i• v v Vseucilisce. i Te dni sta bili na Dunaju dve deputaciji sloven skih odvetnikov in sta pn ministerském predsedniku grofu Thunu in pri posamičnih resortnih ministrih po- sredovali radi ravnopravnosti slovenskega jezika pri graškem nadsodišči in sploh pri cesarskih avtonomnih uradih. Zajedno je bila pri tej priliki vročena vladi spo menica „Slovenske Matice", različnimi učnimi jeziki, katera bode ustrezala potřebám vseh južnoav8trijskih dežel in v njih prebivajočih narodov. Pogajanja mej Slovenci in mej vlado še vedno niso končana in tudi glede vseučilišča še ni izrečena zadnja beseda. Ljubljanski občinski svet je v prvi seji po rečeni neugodni izjavi ministerskega predsednika, to je minoli torek, sklenil resolucijo, s katero je naročil ljubljanskemu drž. poslanců, naj se z vso odločnostjo zavzame za ustanovitev vseučilišča društva „Pravnik" in ? pro- fesorskega zbora ljubljanske boge slovnice zaradi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Ministerski predsednik grof Thun, kateri se je v obče kazal jako naklonjene^a in pravičnega potřebám in a če bi ne dosegel uspeha, naj iz tega izvaja vse politične konsekvence. Zajedno je občinski svet naročil županu, naj gre osebno na Dunaj in naj v tej zadevi posreduje pri ministerskem predsedniku. tekom prihodnih Stvar se dožene v kratkem in dnij bomo vedeli pri čem da smo, ali smemo upati da zahtevam slovenskega naroda, se za idejo vseučilišča v dobimo vseučilišče ali ne. Naša sodba je, da uspeh ne more izostati, ako poslanci akcijo spretno vodijo in ako ko Ljubljani ni mogel ogreti in je obljubil šele potem ga je dotična deputacija poučila, da Slovenci nikakor ne Se pri pogajanjih z vlado postavi vseučilišče na prvo zahtevamo izključno slovenskega vseučilišča kakor je mi- mesto kot poglavitna zahteva vsega naroda, nisterski predsednik misli), ampak da se v smislu sklepa Odveč bi bilo naglašati še enkrat veliki obče dr- kranjskega deželnega zbora poganjamo za, petrebam slo- žavni, a tudi slovensko kulturni in slovensko politični venskega naroda vstrezajoče, utrakvistično urejeno vseu- pomen vseučilišča v Ljubljani. Ta pomen je tako očiten čilišče, kar da hoče tej zadevi posvetiti svojo pozornost pač za nas jako slaba tolažba. 9 da aut se morali slovenski poslanci postaviti na stališče aut in vladi brezozirno zaklicati, ali nam daj Ta odgovor ministerskega[predsednika je slovensko ob- vseučilišče, ali pa gremo v opozicijo. činstvo jako vznemirilin razburil in to le ne proti vladi, ampak Znamenitost vseučiliškega vprašanja je najlepše in če prav morda po krivici —tudi proti slovenskim in hr- najtehtnejše pojašnjeno v spomenici, katero so vladi vro vatskim poslancem. Proti vladi zategadelj, ker se čili „Slovenska Matica" društvo „Pravnik" in profesorski smatralo postopanje ministerskega predsednika kot dokaz zbor ljubljanske bogoslovnice in katero so tekoči vladne nenaklonjenosti napram zahtevam slovenskega na- teden obelodanili malone vsi slovenski listi. roda kot dokaz, da hoče vlada slovenske poslance samo Nakrat seveda celega vseučilišča s v pravoslovno i izkoristiti, ne da bi ugodila narodovim željam, proti po- modroslovno in bogoslovno fakulteto ne moremo dobiti, slancem pa zategadelj » ker občno dasi morda neute- ker urejevanje in pripravljanje traja več let in ker za meljeno domnevanje, da so storili zopet enkrat veliko takojšnjo otvoritev nedostaje dušnih sredstev. nerodnost m zabtevali popolno slovensko vseučilišče namesto utrakvističnega, ali pa se niti v sedanjem toli še ni ugodnem trenotku, ko imajo priliko > za Toda s stipendijami za izobražbo profesorjev nam pomagano in mi bi se nikakor ne mogli sprijaz- 8 Sti- narod kaj res niti s tem, da bi se slovenski poslanci zadovoljili ji ać & 412 pendijami za vzgojo visokošolskib profesorjev kot nado- kot kompromisni kandidat mej banom in škofom Strohsmajr jem mestilom za vseučilišče. Absolutno ne! Stipendije nam bodo dobro došle ali vlada nam more dati takoj vseučilišče, četudi popolno vseučilišče samo na papirju, v istini pa morda se polovico dveh fakultet. Mislimo si namreč, da vlada lahko brez kar pa ni verjetno. Ogerska. — V madjarskem parlamentu so opoiicijo-valne stranke začele opozicijo, katera pa je hitro prenehala, čim je ministerski predsednik energično nastopil. Turški sultan se je naposled vender udal. Kreta. Dobri dve leti je znal lokavo zavlačevati rešitev kretskega odlašanja ustanovi vseučilišče, za začetek pa ime- vprašanja in morda bi jo bil mogel še dlje zadrževati, da se nuje samo nekaj profesorjev za pravoslovno in za bogo slovno fakneteto tako, da bodo prvoletniki lahko obisko-vali ta predavanja, v tem pa bo vlada dosti časa imela da spopolni ta začetek utrakristične u ni verze. niso kraški Mohamedanci uprli protievropski posadki in tako dali Angleški, Italiji, Franciji in Rusiji povod da so doposlale sultanu ultimatum in zahtevale, naj umakne vso tursko vojsko i mogel, a naposled s Krete. Sultan se je upiral dokler se je se je udal in se v kratkem začne turška posadka na Kreti Upamo i da se slovenska zahteva glede vseučilišča okrcavati. S tem je Kreta faktično osvobojena. realizira in da slovenski poslanci ne pridejo praznih rok z Dunaja domov. Obrtnija. » .............""...................... . « W WW W W W W W WWW WWW W W W WWWWWWWW WWWWWWWWWWW&& Politični pregled. pokliču in o vzgoji v rokodelstvu Državni zbor. Poslanska zbornica ima sedaj bolj po redkoma seje. Na razpravi je proračunski provizorij za . 1898, kateri je vlada uveljavila s § 14 in ga sedaj pred- ložila v nakladno odobravanje poslanski zbornici. Eazprava je (Spisal M. Kune.) (Konec.) Zahteve glede izurjenosti so jako različne. Ni potrebno, da se moral vsakdo naučiti najfinejšega seveda eminentno politična. Stranski, kateri je zlasti Minister i s Mej oštro drugimi je govoril tudi dr. delà. Ljudje pač ne stavljajo vsi jednacih zahtev i vsled predsednik grof Thun je v jedni zadnjih sej pre-govoril o izgrednih proti Italijanom na Primorskem, rekši, da so v Trstu nastali izgredi. Ker so Lahi s priredbo veselic žalili čut lojalnosti vsega prebivalstva. Ta odgovor je Lahe silno razkačil. . prijemal graško nadsodišče. gesar se delavcu z manjšo izurienostjo, z manjšim stro kovnim znanjem možnost zaslužka, polje delavnosti, sicer omeji in utěsni, ali ne popolnoma zapre. Dočim se more dober delavec, ako njemu primernega, finega delà ne more dobiti, včasih lotiti tudi slabejšega delà, se na- Vlada in Lahi Vladaa pogajanja z laškimi po- sprotje tega ne more zgoditi pri manj sposobnem delavcu pove- slanci so se razbila, kajti listi poročajo, da so se vršila svetovanja mej italijanskimi poslanci in nemškoliberalnimi leposestniki íadi skupnega postopanja in vse kaže, da so ta posvetovanja imela uspeh. Nagodbeni odsek. ima dan na dan seie. (rene- Po- Ta eminentno praktični ozir mora vsacega spodbujati, da si pridobi kar mogoče največjo sposobnost v svoji stroki. posebno skrupulozni pri izbi se njihov sin uči rokodelstva. Nekateri stariši ranju mojstra, kjer so naj ralna debata o nagodbenih predlogah je bila sila dolga. sebnega niso govorniki glede nagodbe ničesar povedali. Raz-prava je bila bolj politična, kakor stvarna. Senzacijo je obu- Skrbi jih zlasti in to je lahko razumljivo, kako se bo ravnalo z otrokom, saj ljubi vsak oče in vsaka mati dila izjava finančnega ministra dr. Kaizla, da gre za več, svojega otroka. Mnogi se posebno boje mojstrove stro gosti, dasi je prav ta lastnost najboljše jamstvo, d% se vzgoji značajen mjž. Seveda je predpogjj, da je s stro kakor za nagodbo, kar pomeni, da gre za parlament, za sedanjo ústavo. V sredo je bil sklenjen konec debate, a debata s tem še ni končana, ker pridejo na vrsto še vsi oglašeni gostjo združena pravičnost. Mojstru, kateri da nase upli- govorniki in teh je jako mnogo. Če pojde razprava o nagodbi vati po razpoložnosti. čegar strogost je prav za prav su-v tem tiru dalje, kakor doslej, potem bo končana šele v prihodnjem stoletju. " Položaj. Razmere v državnem zboru še vedno niso tako pojašnjene, da bi bilo mogoče uganiti. kako se obeni po- ložaj razvije i bo mogoče vladati s parlamentom ali pa bo ministerstvo prisiljeno poseči po § 14. Pač pa se jasni raz- rovost, ni otroka na noben način zaupati. Kdor je svojo obrt tako uravnal, da ga mora delovanje vajencev vzdr-žati, ta sploh ni resničen moj ster. S tem nikakor ni re- da vajenčeva delavnost naj mojstru nič ne koristi čeno, nasproti, v lastnem interesu va jen če vem i da jevajenec merje mej vlado in mej desnico. Izvrševalni odbor desnice je kolikor mu je mogoče hiter in marljiv, mojster pa mora vladi dal ultimatum, naj se izjavi, v koliki meri more in hoče ustreči zahtevam slovanskih narodov in odgovor je bil dosti sam vedeti, kaj i more in sme zahtevati od mlađega va povoljen. Pogajanja sicer še niso končana, ali toliko je jasno da se je mej vlado in mej desnico doseglo porazumljenje in jenca Moj str ne sme lastna vztrajnost in sposobnost nikdar biti merilo ? po katerem sodi marljivost in spo da bo desnica vlado podpírala Tudi slovenski poslanci so se sobnost nerazvitega dečka. Svojih lastnih skrbij in tožba že načeloma sprijaznili z vlado. Za Mejnarodna konferenca proti anarhistom. konferenco so se izrekle skoro vse država, a že zdaj je'jasuo, da ne bode imela druzega uspeha, kakor nekako mejnarodno policijsko pogodbo. Hrvatska. Profesor Pavič, deželni in državni po- naj nikar ne razklada mlađemu člověku » zaupanja jenec in nadej v bodočnost že v kali zadušiti. ako mu neče Va- ne sme priti do mnenja, da se tudi njemu ne bo nikdar bolje godilo, kakor njegovemu, morda v žalostnih razmerah živečemu mojstru. Sploh pa mora biti mej stariši in mej mojstri-uči - slanec, je imenovan načelnikom oddelka za nauk in bogočastje pri hrvatski deželni vladi. Razni listi trde, da je bil imenovan telji njihovih otrok zaupanje. Vsaka vajenčeva tožba ni 413 ♦opravičena. Kdor hoće krojač ostati, se mora zgodaj na učiti dvoje: služiti in pokoren biti kajti to bo moral biti vse svoje žive dni čeprav morda v drugi obliki Ako se tega za mladih let nauči, ga pozneje ne bo bo lelo. delci, Tudi mu naj ne bo nobeno delo preslabo. Roko- dasi so tako svobodni gospcdje, kakor jih pozna noalckateri drugi stan vender niso taki gospodje, da bi jih fizično delo po občni sodbi poniževalo. Delo je rokodelčeva sreča, njegova čast in njegov ponos, naspro- tje labko mirnega srca prepusti tištim » # y • i višjim « stanovom i kateri itak nosijo pretežko butaro predsodkov. Jedno točko pri vzgoji vajencev je še cmeniti in eieer prav važno in perečo točko. Ta se nanaša na de lavsko vprašanje. Ne vem, če je bilo kdaj kakor je sedaj. Kolikor "se spominjam jaz drugače in sporni î njam se že nekaj let nazaj mi znano, da je prava bela vrana tišti delavcc, ki prostovoljno ali slušajoč glas svojega dcbrega srca kaj stori za strokovno ali sploh za duševno izobražbo vajencev. Najsi tudi delavci mnogo govore in pisarijo o solidarnosti, o človekolubju in drugih tacih lepih rečeb, na vajence se to prav nič ne nanaša. ima pri tem velik upliv sicer toli razupiti kolikor se delavci glede vzgoje in izobražbe Kaže se » da in na čast inteligentnim de- egoizem. vajencev drže pasivno lavcem se mora priznati, da tako navadno postopajo nima stvar pcsebnega pcmena. Slabi nasledki pa nasta-nejo, ako delavec na vajerca upliva in ga navdaja z na- mislimi, katerih deček še ni v stanu presojati ter ga prezgodaj seznanja s političnimi homatijami. Treba % je navadno dolgih in britkih izkušenj, predno pride deč-kova duša zopet v ravnovestje iz katerega je bila prerano izvabliena. zeri in Noben irojster nima pravice zahtevati, naj nje- govi delavci svoj dragcceni čas zastonj izgubljali z va- Kar pa mora mojster na vsak način zahtevati, je njegovih zahtevah glede jenci to da se delavci ravnajo po ravnanja in občevanja z vajenci. Naravnost neodpustno je, ako se nepokvarjeneau dečku njegovi idealni nazori z nepremišljtnim goverjenjem in ravnanjem takerekoč iz •ft €iftAtlttá! ................. « h i ttî fM « Kmetijstvo. » * WWW WW WWW WWW WW wwwwwwwwwwwwwwww m Skrb za kopita. Konj ima samo jedno nogo, pravi stari a [resničen pregovor. Če se pohabi ena konjska noga, tedaj niso ostale tri prav nič vredne. Zategadelj mora skrbeti vsak živinorejec, da se konji hitro ne pohabijo, da ne opešajo in da slednjič ne zbole na nogah. Pri konjih opazujemo čestokrat pretrda in prekrhka kopita. Najčešče se nahaja omenjena napaka na sprednjih nogah, kateri stojita v hlevu večinoma na suhem. Pre-krhek rog se rad drobi, na njem se prikažejo različne poke in luknjice in posamezni koščeki razpadejo, razven tega tišči rog na mehke kopitne dele, ki se vsled tega pogostokrat vnemo. Vse te napake skupaj zakrivijo ono prenavadno šepanje, katero opazujemo kaj čestokrat pri različnih konjih. Nasproti temu pa sta zadnji kopiti večkrat premehki, ber stojita v vlagi (v platu in scal-nici). Premehka kopita pa postanejo rada ploščnata, široka t. j. nepravilna, razven tega tišči pokvečen rog na mehke dele ter napravlja vnetje in šepanje. Dolgotrajna vlažnost povzroči tudi, da se vname kopitna strela, da včasih celo popolnoma segnije. Kako se izogibati navedenim napakam in boleznim? Pretrdo kopito moramo včasih pomočiti z vodo ali pa je oviti z mokro cunjo, rog postane bolj mehek ter se ne drobi in ne kruši. Nepotrebno pa je, držati kopita dolgo časa v vodi. Se bolj nepotrebno ali, bolje rečeno i na ravnost škodljivo je, mazati (zalepiti) kopita z ilovico ali z govejim blatom, kar je dandanes celo v hlevih um-nejših živinorejcev običajno, Ilovica se namreč kmalu posuši in strdi ter odtegne kapitu mnogo vlage, torej učini baš nasprotno, kar je člověk nameraval. Konjske snovi v govejem blatu, osobito amonijak, pa razjedajo in kva-rijo rog, zatorej kravje blato več škoduje kakor koristi. Omehčanje kopita in gnilobo strele more najuspe- srca trgajo, ako se mlađemu člověku, ki gleda z veseljem šneje zabraniti čista in snažna nastelja. Dalje se pripo-in z zaupanjemv prihodnjost, kaže tista grda stran sveta, roča pri mehkem, kakor tudi pri trdem kopitu takozvano katero je vstvarila in katero vzdržuje človeška hudobnost kopitno mazilo, ono zmehča namreč pretrd rog, a na druge strani zopet prepreči, da se ga mokrota p.xeveč ne in človeška lakomnost. Mojstrom in delavçem bodi zatorej priporočeno, prime. Za ta namen je usoljena svinjska mast naj naj z mladim naraščajem ravnajo z ljubeznijo in pra- boljše kopitno mazilo. Vsa vstala mazila, katera pripo vično » nanjo naj ne že pri tem računajo na hvaležnost ali naj ročajo raznovrstni izdelovalci, niso 'prav nič boljša, ali računajo. Tako ravnanje je jedna prvih čio- pa še celo slabša od masti. Vsak teden je treba namazati viških dolžnosti j in z izpolnjevanjem te dolžnosti je kopita vsaj enkrat z mastjo, pa ne samo kopitne stene » možno vzgojiti značajne ljudi. Dobro vzgojeni in značajni ampak tudi go mil del, kjer se dlaka začenja, se mora delavci ne bodo nikdar na škodo ? ne delavcem i niti prav dobro namazati. V kopita tistih konj, kateri morajo mojstru » ampak bodo vez, ki bo vzdrževala mejsebojne mnogo hoditi po vodi, morate vsak dan vzdigavati svinj porazumljenje. Samo na ta način se da kljubovati naza- sko mast, da se zabrani zmehčavanje. Napačno rav dovanju našega rokodelstva in produkcijo napeljati v tisto pravo struja, za katero se pošteni in delavni ljudje s nali i ko bi mazali blatna kopita, s takim počenanjem v lahko več škodovali, kakor koristili. Blato polno opravičnostjo potezajo in katera se mora tudi mreč med rogom in med mastjo posušilo ter se na napra doseči. vilo trdo skorjo, katera bi bila kopitu na kvari. « Če pride vprežna živina z blatnimi nogami od delà zečim ukazom resnega očeta, da si ji dr. Pavčič ni čisto domov, jih moramo skrbno očediti in osnažiti. Pa ne nič ugajal. samo kopit, ampak tudi osnažene noge je treba umiti z Tako je nastal zakon, kateri je bil, kakor je na mlačno vodo ter jih obrisati s cunjo ali s slamo. Blato, ravno, jako nesrečen in kar naravnost čuden. nesnaga in vlažnost izpridijo namreč kopita, napravljajo vnetje kože nad bicljem (rape), gnilobo strele itd. ko naravi dr. Pavčiča ni bilo niti takega svojstva, ki bi moglo osrečiti vsaj n&jnavadnejšo gosko » kaj še pitne Strele in s podplata odstranjujte sploh dan na dan tako fino 1 tenkočutno i sem pa tam precej sentimentalno raznovrstno nabrano nesnago. Dalje je treba paziti i da se ne vrine med podkev in rog kak kamenček, kajti to bi pouzročilo. šepavost in celo vnetje mehkih delov pod kopitom. Konjem, kateri pridejo trudni z delà domov, naj odrga hlapec vse štiri noge s slamo, da doteka koži več krvi, zato da se noge pred časom ne pokvarijo in da živali ne postanejo prezgodaj pohabejene. bitje, kakor je bila Milka. Da si je bil vedno prijazen, vesel, zabaven in Iju-beznjiv, tega vendar svoji soprogi ni mogel in ni hotel kazati. Obnašal se je napram njej vedno pusto, čemerno dolgočasno in neznansko hladno. Ćeprav se je ona kazala njemu udano, zadovoljno, vendar mu ni mogla prav nič izpremeniti njegove trde, odbijajoče narave, kakoršno Nikoli ne napajajmo vročih konj in tudi skoz vodo namreč kazal proti njej jih ne dajmo bresti. Ako mora vroča žival v mrzlo vodo prehlade in vnamejo se mehki deli pod rogom in našle dek temu je prepolno, ploščnato in sploh popačeno ko- i pito ter „šepav * konj. Priporočamo pa vsem lastnikom konj v snikovi tiskarni v Ljubljani ravno kar izšb . Bla knjigo mu treh letih neznosnega, nesrečnega zakona pa izhlapilo še ono malo simpatije, še ono malo spo se štovanja, kolikor ga je sicer gojil do vsake mlade, ženske i iskreno ni ljubil svoje soproge pa niti tedaj lepe . ko jo je jemal v zakon. Otrok ništa imela Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in ko- - To bi pitne bolezni ozdravljati. Spisal dr. Janez vitez Bleiweis- stiti nastalo Trsteniški. Cena 80 kr., po pošti 10 kr. več. bila edina vrv, ki bi bila v stanu premo brezdno med njima. In s tem je izgubila mlada žena edino nado, edino vez, katera mogoče še Poučni in zabavni del. žB » Početek romana. (Crtica. Napisal Láščan.) Odvetnik dr. Emil Pavčič, zabaveželjen, zdrav, mlad ) lep mož strastno ljubil vse, kar nam življenje lepša boljša in sladi do3ego tega ni zamudil še nikdar v svojem življenju nobene prilike. Odkar je izvršil gimnazijo, odkar se je začel zave dati življenja, bila mu je edina želja naglo postati svo- boden » sa m osvoj gospodar, kajti takemu je mogoče veseliti se življenja in se zabavati po svoji volji in la- stnem ukusu î takemu možno uživati kar, kadar in kolikor se mu ljubi. Ena glavnih skrbij mu je bila pri dobiti si bogastva, vedel je dobro, da le premoženje rodi ugled, veljavo, spoštovanje, ter daje različne sposobnosti za mnogobrojna uživanja. Kakor hitro se mu je posrečilo pridobiti nekaj ve-ljave, kot odvetniški koncipijent, doktor in reservni po-ročnik v očeh Albina Cirerja, oderuškega, častilakomnega in silno bogatega trgovca, takoj je istega poprosil za roko njegove edinke, ne brigajoč se, kaj poreče ona » ga bode li ljubila, ali on njo, bode li zakon srečen mu jele do premoženja. temu bilo ? In Cirer mu jo je z veseljem obljubil, še v čast si Štel dobiti tako imenitnega zeta. Njegova edinka osem- zvezala nesorodnost in neskladnost duš in značajev. Dr. Emil Pavčič svojo ženo čimdalje bolj zane marjal. Občevala sta med seboj le za naj večjo potrebo in še t) tako prisiljeno, trdo, suho. Nikdar je ni jemal seboj na izprehode, ne v gledališč Da si se je ona temu polagoma privajala, vendar jo lomil često obup Parkrat je že skušala ublažiti to stanje, izboljšati razmere v zakonu napravila se posebno prijazno » ljubeznjivo, naravnost vsiljivo, objemala ga je in poljub« ljala strastno hrepeneče, a predno mu je mogla potožiti svojo tugo in bol, vprašati ga zakaj tak » prositi ga naj bode drugačen, našteti izglede kakšni so drugi in kakšen bi moral biti on, že se ji je izvil iz objema: za-smejal se topo, pogladil si hladnokrvno črno, lepo svetlikajočo brado, potem pa jo resno, možko pokazal naj ne bode otročja, konečno ji je z jezo dopovedal, , da so objemi in poljubi za nezrele, na pol blazne zaljubljence. In ko so se ji izjalovili ti posljedni, edino močni poskusi, iskala tolažbe samo še v molitvi, vsiljevala pa se mu ni nikdar več .... Tako se je počasi uživela v te neznosne razmere da se ji niso bile več tako obupne in strašne. Saj pra i vijo, če se člověk privadi vezij in okov, da jih več ne čuti, privadi se pa člověk vsega težko. i čeprav nekaterih rečij Najhujše pa, kar je morala občutiti, je bilo to i kar so nanesli na nos potom anonimnih pišem o nezve najstletna Milka, skrbno vzgojena v tesnem samostanu in stobi soproga, o njegovih nečastnih početjih. potem pod zvestim nadzorstvom stare situo-stroge tete Nekoč bila obveščena o nekih nočnih sestankih mati je bila umrla — se ni upala niti ustavljati gro- z zdravnikovo gospo 415 Drugič so 8krbeJi dobri prijatelji in prijateljice» da letela mrzlica. Malih rožnatih, skoro prozornih prstko v je zvěděla o ljabimkovanji z notar jevo hčerko, tisto raz- se je polotil krč in listek ji je odpadel na tla. V kolenih posajeno, poredno, živo institutko ... To pa je bilo preveč. začutila toliko onemoglost, da je morala omahniti na otoman in v istem hipu je čutila, da ji ledeni hrbtni Vprašafa ga je o vsem tem, hotela se je prepričati, mozeg. Bila je razbmrjena, vendar se je dělala mimo, brezbriino. On pa je napravil malomaren, ježen obraz: Kaj takega si moreš misliti ti o meni?" In čelo se ' mu je zgubančilo, oči zasvetile, potem pa se je držal jezno ves mesee . . . Pred duhom se ji je javlala slika za sliko raz n burjenih možganih strnila so se y hipu vsa pripovedanja kolikor jih je čula tu pa tam o svojem možu, k temu přiděla še to, kar je sama opazila in pred duševnimi vse to z donašnjim dogodkom vred raz- očmi se Tako sirota še vedno ni vedela pri čem da je. vilo v popolno grozno celoto. Samo sebe je hotela prepričati in si dokazati, da tak pa Emil vendar vistnih ljudij. ni ampak, da je vse to delo zlobnih za In ko se ni mogla prav nič pr epričati o njegovi ne poštenosti se je slepila z različnimi izmišljotinami novomodno opremljeni vsprejemnici znak •«•i leže na široki otomani, puseč vonjivo, tanko cigareto pre-bral je naglo, dvakrat zapoređoma majhen, parfumovan bil jet, katerega mu je ravnokar do nesel postrešček. Vsebina ga je elekrizirala. levico izvlekel uro, z desnico pa se je oprl malo, črno, âno izrezljano mizico in se naglo dvignil. Zamrmral je lahno kletvico, položil stopil omari za obleko. Od ondot biljet na mizo in izvlekel lahko črno dreso in se začel preoblačiti. Natikajoč tanki, ozki sveater zaklel je še parkratov, pogledal na uro, potem pa skočil iz sobe, pograbivši na mostovžu kolo. V vihravcsti je pozabil na mizi biljet. Da jo je preziral, zaničeval » da celo sovražil i vse potrpěla » prenašala, za vse to je dobila tolažbe v mo a lit vi, ljufal. to pa je bilo neznosno, usodno da jo je varal tako nesramno, teko podlo go Zanemarjenje, preziranje připisovala je njegovi hladni odbijajoči naravi in mu je odpuščala, a to česar se prepričala sedaj ? pa jo uverilo, da je njen soprog » najnavadnejši propalica, izvržek, nesramen lopov Stemnilo se ji je pred očmi, v ustih se je zapěnila da se onesvesti. slina, bala se je že, Moj Bog! viknila obupno, v rudeče očesne jamice pa so ji stopile solze ; „Zakaj pripuščaš taka hu-dodelstva?" Krčevito je dvignila roki v zrak, kateri pa sta takoj omahnili. Hitrost žile se ji je podvojila, senca so se na Skozi tanke, redke gardine gori v prvem nadstropju pela in iz prsij izvil se ji je s težavo močni nečloveški gledaio dvoje vodenih, popolno ctopenih oči to vzdih. pa njegovo nezvozno vihravost. Ko paje zavil s kolesem za oglom, prašala se je ^ mlada žena zopet enkrat po dolzem, dolzem času: kam neki gre? Kakor se pa on ni brigal za njo, privadila se je ona tudi prezirati njega in kljub radovednosti si ga je kmalu izbrisala iz spomina. Zljubilo se ji je čitati. Lahnih, mogočnih korakov stopila kaj primernega čtiva. Na mali toaletni mizici biljetek in radovednost » Ne gode take nisi pravičen Bog reči!" . . . ) ko pripuščaš, da se To je zakričala, dvignila se nekoliko na otomani, a omahnila, kakor mrtva nazaj. Izbuljeve, izjokane oči ustavile se so na nasprotni steni na majhen, drobném, svetlikajočem samokresu, z v sprejemnico do omare knjig, da bi si izbrala opazila belimi, slonokoščenimi okraski. Na mramornatem, razbeljenem čelu videi se je v je šinila nova, sladka, hladilna misel obrazu je zaigral divji, na pol blažen » kako j na ta pnrojena ženska lastnost potisnila Preletela ženke pisave. papirček kar sama v roko. v hipu z očmi par stavkov mehke j hipu oblak po možganih smehljaj, preko rudečih polnih ustnic pa se ji je poce-dila dolga, nitkasta slina. tresočo roko se je polagoma dvignila, pristavila steni in se stegnila po malo, svetio stvar. Krče- stol Nehote se je stresnila po vsem životu Pomencala se oči i potem pa še enkrat zlogovala polglasno vsebino parfumovanega lista. vito je stísnila revolver na prsa, čez nekaj časa pa je pritisnila mrzlo cev na čelo. hipu je zopet odmaknila. Postavila je stol na Ob polu treh te pričakujem v malem logu, na prejšnje mesto sama pa sedla zopet na otoman. Iz lie skrajnem potu, leva stran, tretja klop. Pridem s kolesom, izginila rudečica in obraz je postal mrtvaško bled. pridi tudi Ti, potem se kam odpeljeva. Tisoč poljubov » Izdrla je zoprnico, potem pa pregledala j da je vsa Tvoja. samokres nabit. Pepica. Nekdo je hlastno potrkal. Stresnila se je z nova po vsem životu, potem pa Spodaj pa je bilo pcdčrtano, skrij pred soprogo ! ! Vodene, motne oči so se ji v hipu zaiskrele, naval e odzvala: „Naprej!" ne da bi vedela kdaj in kako krvi je šinil v glavo, lica so zarudela, po udih ji je pre- hipu pa, ko se je zavedla, je odložila samokres na mizo. 416 Vstopil je dr. Žužek, koncipijent odvetnika Pavčiča, mlad, lep mož, povsem pravilnega obraza, s kratko, temno francoski prikoničeno brado. Přiklonil se je, obstál in umolknil. Oštro zašrtane besede obupa, divje razburjenesti na mlađem, svežem obrazu gospe odvetnice, nje burno dvigajoče se prsi, to težko, gfoboko, razvneto sopenje, kalne, motne, brezbrižno gledajoče oči — vse to je napravilo na koncipijenta Žužka ^uden, mučen utis in ga postavilo v neprijetno stanje. Ki pa mu je vplaval pogled na mali, svetli samokres, ko se je ozrl drugič na gospo odvetnico, je mladi, veseli, pogumni doktor po-bledel in ni mogel niti povedati po kaj je přišel. Tudi odvetnica se je prestrašila došleca, rada bi mu bila takoj pokazala vrata, žal ji je bilo, da mu je tako nepremišljeno, tako rekoč nohoté dovolila vstop. Zavest pa je dobila odvetnica prej, kakor koncipijent Žužek. „Česa bi radi gospod doktor?" „Oprostite milostljiva! Iščem gospoda doktorja, iz pisarne prihajam, važne stvari!" V odlomkih je to povedal koncipijent, gladil se v zadregi razmišljeno po bradi in gledal v strop in po stenah, samo v upadli, bledi obraz gospe odvetnice se ni upal več upreti očij. (Dalje sledi.) Amerikanske zanimivosti. (Piše Aleksander Toman.) Chicago, meseca septembra 1898. Po tri mesečnem bojevanji se je vojska Zjedininih držav z španjskim kraljestvom končala. Španija bo zgubila svoje amerikanske kolonije in bržkone se bodo vsled te vojske tudi njene azijatske posestva zdatno skrčila. Da se bode ta vojska končala s porazom španjskih vojnih čet — o tem pač ni nihče dvomil, dabodopa Amerikáni pri tej priliki imeli tako lahko nalogo, tega se pa tudi ni nobeden nadejal — tudi tukaj v Ameriki ne. Sijajna zmaga amerikanskih vojnih sil na morji in na suhem, je postavila Zjed. država v prvo vrsto svetovnih velevlad in doslej bode Evropa z Ameriko računiti morala ne le oziroma narodno-gospodarskih stvari, ampak tudi pri vseh svetovnih političnih vprašanjih. Eo je predsednik Mac Kinley napovedal vojsko, je cela Evropa ta korak oštro obsojevala — ker zdelo se je vsem, da je pravica na strani Španije. Predsednik Zjed. držav ni nikako radovoljno osode-polni „ultimatum" v Madrid poslal. On in njegov kabine; so bili odločno zoper tako oštro postopanje. Mac Kinley je časti vreden poštenjak, resnega značaja in treznega razsojevanja. Kot nekdanji vojak, kateri je v Zvezni vojni (1861—1865) služil kot višji častnik z največjo hrabrostjo in odličnostjo, je vedel, kako hudo vsako ljudstvo trpi, katerega nemila osoda zažene v vojskovanje. Evropejcem se torej more čudno zdeti, da je pod takimi razmerami vendar-le ta vojna izbruhnila. V Ameriki imenujemo predsednika „first servant of the people" to je: „prvi slažabnik ljudstva." Da je to istina v pra vem pomenu besede, to se je pri kubánském vprašanji zopet očividno pokazalo. Ko je v Havanski ladjostaji amerik. Vojna ladija „Maine" razstreljena šla dnom morja in ž njo 270 amerikanskih nnrnarjev, onda je po vseh Z;ei. drživah počil glas neizrečenega črta do vsega, kar je španjsko in geslo: „Remember the Maine!" (spominjaj se Maine) je postal vojni krik celega amerik. naroda. Ustanek na otoku Kuba je že trajal tri leta. Pač celi svet zna, da Španjci so znali podjarmiti v novo iz- najdenih deželah divjake, zapisala je pa tudi zgodovina, da oni niso bili nikjer vspešni kolonizatorji in civiliza- torji. Te dežele so jim le služile v to, da so tje pošiljali domače odlične dostojnike, kateri so s silovito roko in krutim srcom drli podvržence v svojo korist. Verovati moramo torej, da je bila zadnja revolucija — kakor vse prejšnje — na Kubi popolno opravičena. Upor kubanskih domoljubov proti španjskim nasilstvu bi pač ne mogel tako dolgo trajati, ako ne bi bil od straneh podpiran, katere so imele svoj sedež v Zjed. državah. V New-Jorku je kubanška „Junta" organizovala ekspedicije, katere so dovažale kubanskim ustašom streljivo, orožje itd. Denar za to so prispevali večinoma Amerikáni, kateri so simpotovali s tlačenim ljudstvom, borečim se za zlato svobodo. Da pa to sočutje ni bilo povsem platonično, ampak v velikim zmerji prav egoistično — to je tukaj dobro znano. Mnogo amerikanskih kapitalistov in društev ima na Kubi kupčijske in industrijalne interese; te stranke so na vse kriplje delovale, da se otok Kuba pridobi k Zjed. državam. i , ( - % Država v Washingtoni je oziroma teh „Filibuster Expeditions" večjidelj trdo zatisnila oči. Španska vlada je večkrat protestovala glede te malomarnosti in flagrant-nim prestopkom neutralnosti — pa to je le male ali bolje nič izdalo. Lepa, plodna ali na rudah bogata, tako blizo Zjed. držav ležeča Kuba je pa že več kot sto let bodla amerikanske državnike v oči. Tako je stvar stala predenj je meseca februvarija t. 1. podmorska bomba poknila, ter pokopala 270 amerikanskih mornarjev v mokrem grobu med razpoklim jeklom ponosno vojne ladije „Maine." O začetku leta so diplomatične razmere med Zjed. državam in Španijo tako napete postale, da je amerik. vlada sklenila, eno vojno ladijo v havansko luko poslati, katera bi imela nalogo varovati v Havani stanujoče amerikanske državljane, ako bi strast Spanjcev vskipela in bi oni pretili življenja Amerikanov. Kdo je uničil ladijo? Amerikanska komisija, katero je predsednik poslal na lice grozo vite nesreče in katerej 417 je dělala z pomočjo potapljalcev, je izrekla odločno mnenje, da je eksplozivna moč jekleno sklepje ladje zadela od zunaj. Tudi španjska komisija je iskala po uzroku eksplozije in slednjič je izrekla mnenje, da se to ne more določiti. Državniki v Washingtoni so celo stvar jako mirno Volitev v kontingentno komisijo na Dunaju se je vršila v soboto in je bil izvoljen članom dr. Majaron, namestnikom pa notar Gogola. priredi 1 Volilni shod v Kranju v četrtek 20. t. m. kandidat narodne stranke za deželnozborski mandat mestnih občih Kranj- Škofjaloka, gosp. ravnatelj Ivan Šubic. Regulacija plač deželnih uradnikov Deželni in pravilno obravnavali in zadovoljni bi bili, ako bi španj- odbor je sklenil. predložiti deželnemu zboru v prihodnjem za- ska vlada povrnila škodo, katere so Zjed. države na blagu sedanju načrt regulacije plač deželnih uradnikov. U parno, da in življenji trpele pri tej nesreči. Vlada je španjskim ha-vanskim ladiostojnim uradnikom krivdo dajala, da so oni določili kraj, kjer ima „Maine" sidrovati, da so oni p) tudi deželnih slug ne pozabi Nadškof goriški dr. Missia postane, kar poro jih brez skrbnosti krivi pogina te ladije in jih vlada dolžna škodo povrniti. da je torej Zjedinjnih državah je bil vsak moralno prepričan cajo laški listi, v krátkém kardinal Kocenov spomenik so v nedeljo razkrili spominsko Blažu Kocenu. Ponikvi ob južni železnici sloveco ploščo kartografu i da Nov list. V Spletu, je začel izhajati časopis » Maine" potopila hudobna roka, akoravno se ni zavisnost", kateri ima nalogo, delati na sporazumljenje Ne' mej španjski vladi očitalo, da ona dala povelje osode- Hrvati in Srbi, polno bombo sprožiti. Da je bila luka havanska polna podmorskih bomb in to je torpedov je gotova stvar in prav zelo je mogoče, da je kaki častnik ali tudi nižje vrste vojak nečuvano pritisnil na električno žico, katera je vezala dotično bombo s suho zemljo. Der Suđen bo od 1. novembra naprej vzhajal po trikrat na mesec. List je namenjen Nemcem slovenŠčine nez-možnim ljuđem, a ti se zanj niti ne menijo. Novo politično društvo, kateremu je namen. Amerikansko ljudstvo je bilo razjareno do skraj- osnovali v Jarenini. braniti na Štajerskem slovensko mejo pred tujci so po zaslugi drž. poslanca Robiča in mariboiskega odvetnika dr. PipuŠa in ko Spanija ni hotela oziroma „Maine" nobene jav nosti odgovornosti prevzeti, je Mac Kinley nehal pritisku nega splošnega mnenja, ter je napovedal vojsko. Ako st obrnemo na vojne moči Zjed. držav v začetku vojske, moramo reči, da so bile jako nedostatne. Stalna armada šteje tukaj samo 25 tisoc vojakov, kar pri tukajšnih razmerah v mirnem času popolno zadostuje. Javen shod 16 t. m priredil goriški deželni Ta vojna moč obstoji iz prostovoljcev, kateri se zavežejo, Narodni šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu. dobo petih let služiti. Prostaki dobivajo 14 do 18 do Jarjev (35 do 45 goldinarjev) na mesec, hrano imajo iz vrstno, prav gosposko. Službovanje pa ni prijetno, vež- odbomik in dež. poslanec dr. Tuma. Poročil se je g. Franjo Natek, poštni asistent v Ptuju, z gospč Roziko Kladnik z Vranskega. V Castno občanstvo. Občina Dolenja vas pri Ri-bnici je izvolila častnim občanom kočevskega okr. glavarja dr. pl. Thomanna. Vzgojišče za dekleta so otvorile šolske sestre v Ce je vzgojišče slovensko, je z veseljem pozdravljamo, želimo pa, da se tudi izre*,no pove, v katerem jeziku se gojenke poučujejo in vzgajajo. bati in delati pri uterjevanj posádek morajo neprenehoma Glavna naloga jim je čuvati nad Indijanci, da z orož- jem v roki ne plenijo in morijo bele naseljence, živeče blizo indijanskih reservacij. Ti vojaki se morajo prište- tero Slavnostna otvoritev gospodinjske šole, ka- ustanovila c. kr. kmetijska družba, se je prav na slo-vesen način vršila v Četrtek dne 20. t. m. Šolo za zborno petje je osnovala Glasbena Ma- tica v Ljubljani Vodstvo vati med narbolje vojake na sveti, kar se tiče izurjenja Hubadu. in pouk je pověřila gosp. Mateju v vojaških vajah in trde discipline. Ker ima stric sam Na ljudski šoli v Ribnici se letošnje šolsko leto dosti denarja za streljivo, so njegovi vojaki jako pridno otvori peti razred. vadijo v streljanji in oni so v tem oziru morebiti nar boljši med všemi svetovnimi armadi. Kakih 8000 je črnih vojakov in oni so zopet v tej vojski pokazali, da se za-morec zam biti kot sam peklenček. (Dalje sledi.) Novo gasilno društvo se snuje v Selcih pn Šempetru na Notranjskem. Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko. Štajersko namestniš vo je dovolilo ustanovitev društva „Zaveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za spodnje Štajersko." Osnovalno načelništvo £ dfcilk'fext.i'fc ;tiíiiífeíi»áfc îîi tîi AAA „iřt ;ii íi&ti^ťiíiwlufc tltJÈjit € fr fr- Novice. fr skličuje v smislu § 13. zaveznih pravil glavno skupščino vseh slov. prostov. gasilnih društev na Spod. Štajerskem, katera hočejo k zavezi pristopiti, na dan 30. oktobra t 1. v Žalec v dvorano gostilne Hausenbichler dopoludne ob 10 uri. , volitev zaveznega vodstva, to je: načelnika, Dnevni red. 1 0 Osebne vesti. Učitelj v Premu J. Kostanjevec znani slovenski pisatelj, je imenovan nadučiteljem v Litiji. namestnika, zapisnikarja in blagajnika. volitev zastopnika pri deželnemu odboru, določilo v gasilnim orodju in vež- banju, Določba kroja za prihodno glavno skupščino, 5. Upravno sodišče je odbilo pritožbo tržaike občine predlogi in nasveti. Opombe, Vsako gasilno društvo ko proti vladni odredbi, s katero se dovolilo, napraviti na nagrobnem spomeniku Drag. Martelanca v Barkovljah slo- svoj pošle pristop .....je zavezi pismeno naznanilo je ud zaveze in od- glavni skupščini enega zastopnika. Želeti je, da pri venski napis. stopijo vsa gasilna društva velevaini savezi. 418 Aretovani anarhisti. Na Reki je policij prišla meroma malimi izjemami prav za prav talmi-plemenitaši na sled dvema nevarnima anahistoma in ju je tudi ujela. Rečeni list pravi, da je na Francoskem izmej 25000 ari Jeden se zove Agostineli, drugi Bajocchi. Oba sta iz Akone. stokratov komaj 5000 pristnih mej temi jih je pa Udeležila sta se milanske revolucije, potem pa pobegnila na nad 400, kateri so starejšega resničnega plemstva nekaj zani- Reko, kjer sta prodajala žganje mivejše je, da tudi sedanja republika podeljuje plemstvo in Cigani so posestniku Francu Novaku iz Primče s^cer za denar. Kdor želi dobiti plemstvo prosi » da sme pre vasi pri Ambrusu ukradli iz hleva dva konja, vredna 160 goldinarjev. Detomor udova Ana Modic v Sevnici pri Mirni čin stara 43 let, je svoje nezakonsko dete umorila na ta na-, da mu je dala piti hudičevega olja in mu je zlomila oprsje. Umrli. V š 1 a r, 76 let. Josip Kranju % umri posestnik Tomo Pav- svetnik trgovinske in kupčijske zbornice, v starosti V Grer b e r Ljubljani sta umrla knjigovez in posestnik in Pirkir j eva. vdova bivšega dež. šolskega nadzornika Y Grorici r u š i č, častni kanonik. umri prof. Andrej M a- Nezgode Y Mariboru so našli na železniškem tiru truplo mlađega člověka, katerem je bil vlak odtrgal nogo Pod črnuškim mostom so minoli teden našli mrtvega čio veka, glede katerega se še ne ve, ali se je v pijanosti pone srečil. ali ga je zlobna roka ubila karju A. Vrhuncu splašili konji. V Ljublj so Tekli so proti mesarskemu meniti svoje ime in če ima dovelj drobiža, prosi in doseže da obesi k imenu tudi plemst Tako se je bankir Dulac prekrstil v Du Lac de Beaujoi. Kdor nima denarja, se sam imenuje plemiČem kar na francoskem ni kaznivo. Velikomestna popačenost Kako pokvarjeni so v velikih mestih že otroci in kako brezbožoi da so, kaže na- slednja dogodba. V Londonu je bil povožen lOleten deček. Přenesli so ga težko ranjenega v bolnico in zdravniki so rekli, da bržčas ne okrepa, ter so poklicali duhavnika. Ta je dečka jako prijazno ogovoril in mu rekel : Zdravniki so povedali, da si težko ranjen. Ali si bil vedno bogabojeČ in mi priden? Fant je vzhihovaje vsled bolečin zaklical: Spravite se proč. Duhovnik je na te neuljudne besede mirno odgo- voril : Bojim se, da nisi bil priden, in zdaj boš morda umri. Fant pa je na to zarenčal: Kaj pa Vas moja smrt briga? Ali morda krste prodaj ate, da ste tako nadležni? — Strašno! Velik časopis za Sibirijo. Ruski listi razpravljajo mostu, bil tako zelo poškodovan, da je umri se je voz prevrnil Vrhunc je padel s kozla in jako obširno o nasvetu, naj se za Sibirijo izdaja velik list, kateri bi vse novosti priobčeval tako hitro, kakor petrograjski, uničil Ogenj. V Tupališčah, župnije preddvorske, je ogenj moskovski ali pariški listi. Ker železnica še ni gotova, in bi dni pet hiš in mnogo gospodarskih poslopij Škod a prav znatna Kdo zažgal se še ne ve natanko tudi z železnico pisma potovala več dnij v Sibirijo, snujejo sedaj v Petrogradu družbo, katera naj izdaja velik list za Sibirijo. List bi izhajal v štirih mestih nakrat, v Omsku, Tomsku, Krasnojarsku in Irkutsku. Uredništvo bi bilo v Pe- Žalostna vrnitev. Španjski vojaki se trogradu. od koder bi se v rečena mesta napeljala posebna vračajo v brzojavna zveza in se vsebina lista vsak dan brzojavila v domovino, njihova vrnitev je jako žalostna. Na sebi nosijo vse imenovana mesta Kapitala za to podjetje bi bilo treba pol- sledove, jih zapušča borba z boleznijo, gladom in pod- nebjem. Iz Španske je odško na Kubo in na Portoriko 230 000 naročnikov. drugi milijon rubljev. List bi se izplačal če imel 40.000 mladih mož, umrlo jih je 60.000, Rumena mrzlica in sušiča sta pokopali 90% teh 60 000 vojakov. Se predno je bila vojska končana, se je iz večine vojske vrnilo 50.000 one- moglih invalidov. Odkar se je vojska končala, se je vrnilo nad 20.000 mož, največ iz Santjaga. V kakem položaju so bili se razvidi dějstva, da so moi ali vreči poprek za deset mrlicev na dan v morje, tako so n. pr. z ladje „Brat smrti" od 1300 vojakov vrgli v morje 127 mrlicev, z druge od kako žalostni pri- 1400 vojakov 102. Lahko si je misliti, zori se dogajajo pri izkrcovanju in ni se čuditi, da so Španci za nekaj Časa pozabili na finance, na politiko, pogoje in na vse ostalo. na mirovne Ponarejaici bankovcev. Že nekaj let se je po licija vse Evrope trudila, da pride na sled navihanim sle-parjem, kateri so znali ponarejati angleŠke bankovce tako, da jih niti davčni uradniki niso spoznali in so premnogo teh fal- sifikatov izdali, a vse je bilo zaman. Sedaj je policija v Vra- tislavi zasačila člověka, kateri pravi, da se imenuje Manquette in kateri je tam posknsil, zamenjati 28 ponarejenih baDkovcev. Mož neče priznati, kdo da je, a slučaj je nanesel, da se je našla izdelovalnica ponarejenih bankovcev. V Pešti je namreč ujela policija nekega risarja Schwalbeja in njegovo ljubimko Jošt, rodom iz Ptuja, pri katerem je našla nekaj ponarejenih bankovcev in po daljšem iskanju je tudi našla stanovanje Man- Strahovit požar je divjal minoli teden v mestu puettovo, v katerem je dobila vse polno raznovrstnih priprav Haukau na Kitajskem. Zgorelo je nad 10 000 kitajskih hiš za ponarejanje bankovcev. Deloma je to že razkrito, odkod so in na več milijonov cenjenega raznovrstnega blaga, a pone- prihajali ponarejeni bankovci, kdo pa je Manquette, kateri srečilo se je tudi blizu tisoč oseb, največ žensk in otrok trdi, da je sin nečega zobozdravnika iz Filadelfije, to že ni Židovska nesramnost. Poljski listi poročaj proga nekega židovskega bankirja v Londonu nekj So brala i da se pariške dame hočej ohraniti svojo lepoto, koplj v mleku, to poskuša sedaj tudi lvovska židinja. Vsako jutro îvo hišo mlekarski voz na vse zgodaj se pri pelje pred bankirj nečega židovskega liferanta Sluge mleko v kopelj, kamor pride lepa bankirka kopat se za četrt ure. Po bankirka še nekaj časa spat sluge pa stočijo mleko zopet nazaj v posode in mlekarski voz se odpelje v mesto na trg se proda vsak dan vse mleko. Zidinja plačuje za po sojeno" mleko po 2 gld. na dan. Francosko plemstvo. Veleugledni pariški list dognano. Esterhazy in Boisdeffre. Clémenceau je objavil je dobil od neimonovanega v listu „Aurore " Tajnosti, katere svojega prijatelja. Ta prijatelj je imel slučajno priliko pregledati preiskovalne akte Bertulusa proti Esterhazyju. Bertulus je moral s preiskavo prenehati, ker mu je to vkazala vlada, kopelji gre y teh aktih je razvidno, da sta občevala major Esterhazy in šef generalnega štaba, general Boisdeffre čudno prijazno. V nekem pismu, katero je pisal Esterhazy Boisdeffru mej preiskavo Esterhazvjevih pišem na gospo Bolancy, pravi Ester- hazy » Ali se morete zanesti na svoje zvedence? Ako se mo rete, zanesem se po vsem na Vas. Sicer pa bom dejal kakor rt Revue des Revues" prijavlja článek, iz katerega je razvidno, glede bordereana, da so mojo pisavo ponaredili Že doslej da je nekdaj toli slavno in ponosno francosko plemstvo skoro se že^izumilo in da so se sedanji francoski aristokratje s pri- zyja in polkovnika Henryja, glavar mej ponarejaici in sle sumilo, da je general Boisdeffre poleg majorja Esterha » 419 parji v^ Dreyfusovem procesu Henry se je umořil, Boisdeffre takoj na to odstopil in Esterhazy je pobegnil. Bazkritja Clemenceau zburjajo silno senzacijo. Borderean, ki je bil jedini jedincati „dokaz" proti Dreyfusi, ki je povod njegove ob-sodbe, je po teh razkritjih. ako so resnicna, ponaredil Esterhazy Vse kaže zopet, da so imeli Zola, Labori, Picquart in Clemenceau prav, ko so zatrjevali, da je Dreyfus nedolžen (ali sokrivec?) in da je Esterhazy izdajalec (oziroma glavni krivec). Socijalisti in orožniki. V obÔini Lepsenyi pri Veszptinu na Ogerskem je pouzroèilo šest vinjenih socijalistov na ulici velik izgred. Ko so prišli orožniki, so jih socijalisti napadli. Neki orožnik je ustřelil in zadel socijalista Szoladyja, Loterijske srećke V Brnu dne 19. oktobra t. 1. Na Dunaji dne 15. oktobra t. 46, o » 87, 57, 73. 26, 72, 61, 17, 23. V Gradci dne 15. oktobra t. 1. : 62, 74, 12, 19, Tržne cene. v septembra 1898. Pšenica Ljubljani dne 14. 9 70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen gl. 6.75 kr., oves gl. 6.75 kr. ajda gld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6.45 kr. kr leča gld. 11 kr., grah gld. 12. kr., fižol gld. Krogla mu je šla skozi prsa in hrbet ter je ubila za njim ceDe veljajo za 100 kgr.) stoječo deklico. Deklica je takoj umrla, Bolady pa je živel še vec ur. Mnogo ljudij so zaprli Drama „Kapitan Dreyfus" igralcu nevarna. Debreczinu na Ogerskem so predvcerajšnem igrali dramo „Kapitan Dreyfus u Občinstvo ie igralcu m igralki, sta preostavljala Dreyfusa in njega ženo, silno plosksla, igralec pa, je predstavljal polkovnika de Paty de Clama, glavno pričo proti Dreyfusu, ni mogel niti govoriti, ker so mu vedno žvižgali in sikali. Ko je ta igralec hotel iz gledališca domov, ga je cakala truma ljudij, da bi ga pretepla Priti je morala policija, da ga je spremila s svojem varstvom domov. I issitni i priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom m Je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval- nih pišem edino reelno fsWi in *** ml* neškodljivo sredstvo obranijo bujno rast za las i gospode in katera in dame i V . zapreci da si izpa~ danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci ? Cena lonôka 80 kr. po poštnem povzetju. K. Hoppe 5 26 8 Dunaj, I. Wipplingerstrasse 14 v Ljubljani, Dvorní sprej em a in izplačuje hranilne vloge vsak dan trg št. ! obresti I/O / 2 / 0 polumesecno ali 0 / / 0 od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (Giro-konto) se računaj o dneva vzdige za zdaj po obresti od dneva vložitve do 1/ 0/ 2 /O Rentni davek plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po ali prispevkov. i 0 2 0 m po Q / / OJ brez vsakih troškov Poštno-hranilnicne položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti« Uradne ure od 12. dopoludne in od ure popoludne. Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gld. se želi. 420 1. glavni dobitek 100.000 kron glavni dobitek 25.000 glavni dobitek 10.000 v gotovini 20% odbitka. kron kron Priporoča menjalnica v Ljubljani. Spoštovani gospod! Zalivaljam Vas. da sté ini poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenieo trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezni mi je skoro prene-iiala. Posijite mi takoj še tri ste-klenice Vašega izvrstnega trpotče- \eya soka. a zraven še tudi 2 závitka čaja proti kašlju. Z velespo- štovanjem Vaš livaležni JAKOB SLTPAX V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod jovm, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na staklenici sliko Nikolaja ubiča Zrinjskega, brvatskega bana. Cena steklenici trpotčev ega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotćevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno peši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzet u. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cénjeni gospod lekArnik! Pred kratkim časom sem naročit od Vas jedno stéklenieo krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim ziianeein tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri stekleniee po 80 ki po poštnem povzetju poslati. 8 »poštovanjem VID ZAXIt .Hodruš. dne 26. maja 1898. spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostním bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostaj a m pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostním bole Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, popravljajo prebavljenje, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni. a dobi se dober apetit Paziti znamko, ie ker treba samo na tište varnostno švedške kapljice so iz nooje lekarne, ki imajo na steklenici sliko'Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne stekleniee krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. doda Kdor pošlje denar naprej, naj za poštni list in zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročita, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in činam (Fluid) je prav dobro zdra- vilo proti trga nj u in zbcdanju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri pre pihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare ljudi nogah. > ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var nostno znamko sliko Nikolaja Šub iča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo je iz moje leka ne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne stekleniee mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.